Četrtek, 25. avgusta 2005, št. 34, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK д ^^ Četrtek, 25. avgusta 2005, št. 34, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Demokracija uničevanje B£ a družb nazorno kažejo, da je I irbno načrtovan in voden po vi \ kdo končno kazensko in iriatei !adnjfe tedne je čedalje več gouora o možnostih Iva Vajgla, da iktobra postane predsednik LDS, saj naj bi nekoč zmagovito itranko s svojo domnevno zmernostjo vrnil na pota stare slave TUJINA Benedikt XVI. navdušil mlade v Nemčiji INTERVJU Dr. Drago Ocvirk Disidentska drža vedno draži POLITIKA Slovenija sosedama vrača udarec Načrt» itud aiikiluttiuu j ^v'IH'ff" ^иинЈЈ !ЛЈ;ј1ШфЈ u SuV ■Jiiuusij ;ш11шш ИлјјдШ yljiiui Ц PRVA na PRVO 090 93 6192 m im se namreć magajo pri zdravljenju raka ali samo MČne zdravltl tako> podaljšujejo življenje, namenjenih po operaciji, pri kate-približno 1,8 milijarde tolarjev. Ta ri zdravniki ugotovi-znesek seveda vključuje zdravila za jo, da je na membra-zdravljenje vseh vrst raka. ni tumorskih celic navzoč rastni faktor. Več upanja za bolnice Zdravniki in tudi Na leto v Sloveniji za rakom na druga strokovna jav-dojkah zboli povprečno 1.000 žensk nost so nad učinki (91 obolelih na 100.000 prebivalk). Ta novega zdravila na-številka uvršča Slovenijo v sredino sve- vdušeni, čeprav v tovne lestvice. V večji meri obolevajo kombinaciji z neka-ženske v osrednji in zahodni Sloveni- terimi antraciklini ji, manj v vzhodni. Izjemno redko se rak dojk pojavi pred 30. letom starosti, tri četrtine žensk zboli po svojem 50. letu. Sedaj je za bolnice s tovrstno boleznijo posijal žarek upanja tudi v Sloveniji. Pred približno dvema mesecema je namreč zdravstveni svet, posvetovalni organ ministra za zdravje, strokovno preučil delovanje zdravila, imenovanega herceptin, in podal soglasje k njegovi uporabi. Zdravilo herceptin sicer ne pride v poštev za zdravljenje vseh bolnic z rakom na dojkah, ampak bi z njim dejansko lahko zdravili le 10 do 15 lahko negativno vpliva predvsem na srce. To zdravilo so sicer uporabljali že do sedaj, vendar so ga predpisovali le za podaljševanje življenja pri ljudeh z že razsejanim rakom. Pri novem načinu zdravljenja s herceptinom pa gre v velikem številu za dejansko ozdravitev raka na dojkah, z njim se za polovico zmanjša možnost ponovitve bolezni, za tretjino pa se zmanjša tudi umrljivost. Minister za zdravje Andrej Bručan je tako konec julija sprejel odločitev in Onkološke- Minister za zdravje Andrej Bručan je odločil, da se zdravljenje s herceptinom lahko nemudoma začne. mu inštitutu sporočil, da lahko takoj uvede pooperativno zdravljenje s herceptinom, seveda za tiste bolnice, ki takšno zdravljenje potrebujejo. Letno bi potrebovali 1,2 milijarde Direktor Onkološkega inštituta v Ljubljani Zvonimir Rudolf je ocenil, da bi zdravljenje s herceptinom potrebovalo med 100 in 150 žensk na leto, cena zdravljenja za posamezno bolnico pa znaša približno 8,5 milijona tolaijev. Tako lahko preprosto iz- Direktor Onkološkega inštituta Zvonimir Rudolf ocenjuje, da bi zdravljenje s herceptinom potrebovalo od 100 do 150 bolnic na leto, kar stane okoli 1,2 milijarde tolarjev. računamo, da bi za zdravljenje vseh bolnic samo s tem zdravilom potrebovali 1,2 milijarde tolarjev. Cena ampule herceptina je 150.776 tolarjev brez davka in je povsem primerljiva s cenami v drugih evropskih državah, nižja je le na Hrvaškem in Veliki Britaniji. Ker pri zdravljenju uporabijo eno ampulo na teden, je tako cena zdravljenja posamezne bolnice okrog 8,5 milijona tolarjev letno. Konec julija so se minister Bručan, direktor ZZZS Borut Miklavčič in direktor Onkološkega inštituta Zvonimir Rudolf dogovorili, da zagotovijo 200 milijonov tolarjev za zdravljenje s herceptinom za prve tri mesece njegove uporabe. Tako naj bi se z novim zdravilom že zdravilo vsaj šest bolnic, kar za zdaj še ne prinaša tako visokih stroškov. S povečanim številom operacij pa se bo ta številka do konca leta močno povečala. Po prvih treh mesecih zdravljenja s herceptinom bodo pregledali porabo zagotovljenega denarja in nato zagotovili sredstva še za preostale tri mesece v letošnjem letu. V naslednjih letih bo to zdravljenje že všteto v proračunskem načrtu zdravstvene zavarovalnice za čas celega leta. Dvesto milijonov tolarjev za prve tri mesece bo država oz. zdravstvena blagajna zagotovila na podlagi prihrankov, ki jih je v prvi polovici leta privarčevala pri medicinsko-tehnič-nih pripomočkih, del denarja pa bodo pridobili s prerazporeditvijo finančnih sredstev znotraj ZZZS. Razlike med bogatimi in revnimi? Seveda se poraja vprašanje, ali bi pri tako dragem zdravljenju lahko občutili tudi socialne razlike med bolniki. Na Onkološkem inštitutu so do sedaj zavračali možnost samoplačniškega kupovanja dragih onkoloških zdravil, ker je tudi zakonsko določeno, da so zdravila za zdravljenje raka finančno pokrita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja posamezne osebe. Hkrati so po besedah direktorja Onkološkega inštituta Zvonimirja Rudolfa zavračali samoplačniško kupovanje zdravila zato, ker se jim zdi sporno, da zdravljenja s tem ali kakršnim koli drugim zdravilom ne bi mogli zagotovili vsem pacientom, ki ga potrebujejo, ne glede na njihove materialne zmožnosti. Za zdaj tako ostaja pri solidarnosti in enakih pravicah do zdravljenja pri vseh pacientih. Vendar je minister za zdravje Andrej Bručan že napovedal, da nobena država na svetu ne bo zmogla v nedogled iz državne blagajne plačevati novih in izjemno dragih onkoloških zdravil. Kako draga so ta zdravila, kaže podatek, da imajo ta čas na ministrstvu za približno 3 milijarde tolarjev vlog za tako draga zdravila. Ker vseh zdravil ne morejo financirati in z njimi zagotoviti brezplačnega zdravljenja, morajo za sprejetje posameznega zdravila upoštevati dokaze, ki potrjujejo, da zdravila izboljšujejo zdravstveno stanje bolnika. O zakonu, ki zdravila za zdravljenje raka uvršča med brezplačna, je dejal, da "ob sprejetju tega zakona ni bilo Mesečno Slovenci vržemo v smeti za 200 milijonov tolarjev zdravil. S tem denarjem bi na leto lahko pomagali 25 bolnicam z rakom na dojkah, ki bi potrebovale zdravljenje s herceptinom. mogoče predvideti tako dragih zdravil na trgu, zato je treba zakonodajo na tem področju deloma spremeniti". A sprememba naj po predlogu ministra ne bi dajala možnosti bogatejšim, da draga zdravila sami kupijo, medtem ko ljudje z majhnimi dohodki ne bi imeli nikakršne možnosti, da pridejo do zdravil. Minister tako predlaga ustanovitev sklada, ki bi zbiral sredstva za zdravljenje onkoloških bolnikov in iz teh sredstev bi se financirala tudi draga zdravila, in to za vse paciente, ki bi takšna zdravila potrebovali, ne glede na njihovo gmotno stanje. Pri erbituxu se zapleta Kmalu po odobritvi zdravljenja s herceptinom se je v javnosti pojavila zgodba o zdravilu erbitux, ki ga uporabljajo pri zdravljenju raka na debelem črevesu in danki. Za to zdravilo zdravniški svet namreč ni dal soglasja, vendar je minister Bručan napovedal, da bodo na ministrstvu to odločitev še enkrat preučili. Zapletlo se je namreč pri neusklajenem predpisovanju tega zdravila, saj je pri pacientih zavladal nemir, ker naj bi neka- teri bolniki na Gastro-enterološki kliniki zdravilo erbitux prejeli brezplačno, medtem ko na Onkološkem inštitutu tega zdravila ne predpisujejo. Pomembna razlika med obema zdraviloma je namreč v tem, da ima zdravilo hercep-tin bolj zanesljive, hkrati pa tudi dolgoročnejše rezultate in pomaga k ozdravitvi raka v zadovoljivo velikem številu primerov. Zdravilo erbitux se po tem od herceptina bistveno razlikuje, saj ne pomaga k ozdravitvi raka, temveč samo podaljšuje življenje v bolezenskem stanju. Tudi zdravljenje s tem zdravilom stane za enega pacienta dobrih 8 milijonov tolarjev, ta čas pa bi ga potrebovalo približno 20 bolnikov. Pomembna je ozaveščenost Vsi, ki so vpleteni v finančno plat te zgodbe - od ministra Bručana, direktorja ZZZS Miklavčiča do direktorja Onkološkega inštituta Rudolfa -, poudarjajo, da bi veliko denarja zdravstveni blagajni prihranili kar bolniki sami. Mesečno namreč Slovenci vržemo stran za približno 200 milijonov tolarjev zdravil. S tem denarjem bi lahko omogočili zdravljenje 25 bolnicam, ki bi jim zdravilo herceptin izjemno pomagalo. Vsi želimo pomagati ljudem v stiski in nemara imamo to možnost prav z bolj namensko in smotrnejšo porabo zdravil. Preidimo torej od besed k dejanjem. Gregor Drnovšek Zaradi dragih onkoloških zdravil minister za zdravje razmišlja o ustanovitvi sklada. Denar za financiranje dragih onkoloških zdravil bo prispevala zdravstvena zavarovalnica, ki bi zbiral sredstva za financiranje onkološkega zdravljenja. Tako bi možnost za ki ga bo za prve tri mesece pridobila z notranjo prerazporeditvijo finančnih sredstev. ( zdravljenje imeli vsi in ne samo tisti, ki bi si draga zdravila lahko plačali sami. Tako so predstavniki civilne inciative poimenovali pobudo za čistejše okolje na področju delovanja jeseniške železarske družbe Acroni, d. o. o., junija letos. Menijo namreč, da Acroni zastruplja biosfero in so rekordni dobički omenjene družbe na račun zdravja krajanov. Predstavniki civilne inciative s Koroške Bele z vodilnim dr. Rokom Bernardom navajajo več primerov, pri katerih naj bi s strani vodilnih v Acroniju šlo za nezakonito ravnanje. Pravnomočna odločba Inšpektorata Republike Slovenije za oko- Zeleni klic jeklarstvu lje iz leta 2000, ki zahteva rekonstrukcijo sistema odpraševanja iz jeklarne, naj namreč ne bi bila upoštevana. Nadalje opozarjajo na zasipavanje brežine Save Dolinke z žlindro, na izpuste rdeče-rjave ška-je v to reko in na močan hrup tudi v nočnih urah, saj protihrupna komora še vedno ne deluje, kot bi morala. Program prilagajanja zahtevam za pridobitev okoljevarstvenega (IPPC) dovoljenja in sanacijski program predvidevata uskladitev z zahtevami Evropske skupnosti do leta 2010. Civilna inciativa, katere pobude sicer v veliki meri temelji- jo na slikovnem gradivu zadnjih nekaj let, pa skuša preprečiti čezmerno onesnaževanje in upoštevanje slovenske zakonodaje do tega leta. A fotografije zadnjih let kažejo, da varstvu okolja Acroni v resnici ne namenja dovolj pozornosti. Nezadostno odpraševanje "Rekordi so rezultat povečane proizvodnje, ki jo je omogočila dograjena tehnologija. Ob tem je kapaciteta obstoječe odpraševalne naprave postala nezadostna, hkrati pa je onemogočeno zapiranje protihrupne komore. To pomeni, da vdihavamo oblake strupenega prahu, ker ga obstoječa odpraševal-na naprava ne zmore odsesati," opozarjajo predstavniki civilne inciative v pismu krajanom in dodajajo, naj bi prah onesnaževal tudi tla v okolici jeklarne. V letih 1999 in 2000 so bile v okolici železarne - na Hrušici, Slovenskem Javorniku in Koroški Beli opravljene meritve onesnaženosti tal. Izsledki meritev, ki jih je izvedel Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, so pokazali, da so "tla na območju Slovenskega Javornika onesnažena z bakrom, celokupnim kro- mom, molibdenom, cinkom, kadmijem in svincem nad dovoljenimi izpustnimi vrednostmi" in da da na celotnem preiskovanem območju vsebujejo rakotvorne dioksine. Na podlagi teh izsledkov je inšpektorica za okolje pri Inšpektoratu RS za okolje in prostor Ana Kelbl leta 2000 izdala pravnomočno odločbo, ki vodilnim nalaga rekonstrukcijo obstoječega sistema zajemanja in čiščenja odpadnih plinov v elektrarni in usklajevanje preostalih naprav na način, da ne bi še naprej prihajalo do nenadnih povečanih izpustov v okolje. Mejne koncentracije izpustov snovi v zrak so lahko presežene vsakokrat, ko plini uhajajo skozi streho jeklarne. Trn v peti krajanov je tudi odlagališ-Ц žlindre, ki se neiadržpe veča. | Civilna inciativa: "V vroči valjarni proizvedejo v enem letu več odpadne vode, kot je skupna prostonina akumulacijskega jezera HE Moste." «4tK ZlZL ------- ---------- ! , i j ti Glavni direktor Acronija, d. o. o., Vasilij Prešern meni, da je bila rekonstrukcija uspešna. wuiuvua MisjjeMufdid nepuuime aiu- venije za okolje in prostor je jasna: rekonstruirati obstoječi sistem zajemanja in čiščenja odpadnih plinov v jeklarni. Rakotvorni izpusti? Viri izpustov v zrak so definirani in nedefinirani. Med definirane štejemo tiste, ki so zajeti in speljani prek odpraševalne naprave v okolje, nedefinirani pa tisti, ki prodrejo v okolje skozi netesne strehe železarne. Pri tem ne smemo prezreti, da je nedefiniranih virov kar 80 odstotkov, definiranih pa 20, meritve pa se izvajajo pri slednjih. Koncentracije izpustov nevarnih plinov v okolje so ob meritvah sicer vedno pod mejnimi vrednostmi, a to ne pomeni, da lete niso močno presežene v primerih, ko plini nenadzorovano uhajajo skozi streho jeklarne. To pa se dogaja nemalokrat, o čemer priča tudi uvodna fotografija. Posneta je bila 19. septembra 2004, dve leti po izteku roka, do katerega bi morali vodilni v Acroniju dokončati rekonstrukcijo odpraševalne naprave. Tla na celotnem preiskovanem območju vsebujejo dioksine, ugotavlja- ^jfcj^ 102.1 /Radio c i v аг Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com "Na podlagi odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 356-04-28/215/00-AK z dne 25. 9.2000 je bila realizirana 1. faza projekta z naslovom Rekonstrukcija odpraševalne naprave, ki je obsegala ločeno zajemanje dimnih plinov iz elek-troobločne peči, njihovo hlajenje, odsesavanje in filtriranje. V ta namen je bil zgrajen nov cevovod od elektroobločne peči do filtrske naprave, nov ventilator, s katerim se je povečala zmogljivost odpraševalne naprave za 280.000 m3 zraka na uro, in zračni hladilnik dimnih plinov, s katerimi obvladujemo temperaturo le-teh in dioksine. Poleg tega smo uvedli zajemanje dimnih plinov iz sušilnih in ogrevnih mest za vmesne in livne ponovce. Tako lahko ugotavljamo, da so bile zahteve iz odločbe ob zagonu naštetih naprav izpolnjene. Vse inštalirane naprave so dobile obratovalno dovoljenje in uspešno obratujejo, saj smo zmogljivost odpraše-vanja dvignili s 600.000 m3 na 880.000 m3 zraka na uro." Predstavniki civilne inciative pa so prepričani, da gre za zavajanje javnosti. Emisije prašnih delcev iz stavbe vroče predelave naj po zagotovilih jo omenjene raziskave in tako opozarjajo še na eno nevarnost - dioksi-ni namreč spadajo v skupino zelo obstojnih in izredno rakotvornih kemikalij. "Zagotovo so metalurške tovarne velik onesnaževalec ne glede na standarde. Metalurška industrija je velik vir dioksinov," je med drugim opozoril Michael Warhurst, delavec v evropski pisarni ekološke organizacije WWF, v Sobotni prilogi Dela junija lani. Dokazov za povečano število malignih obolenj v okolici jeseniške jeklarne sicer ni, tudi glavni direktor Acronija Vasilij Prešern nam je zagotovil, da so izmeijene vrednosti manjše, kot so mejne vrednosti za sežigalnice odpadkov. A lahko si predstavljamo, da si krajani v okolici jeklarne kljub vsemu na lastnih vrtovih ne upajo več nabirati solate. Področij, ki motijo krajane Koroške Bele, je sicer še nekaj, a ena bistvenih stvari je zagotovo ta, da imajo predstavniki krajanov mož- odgovornih ne bi presegale dovoljenih mejnih vrednosti. Vendar: 1. pravnomočna odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 25.9. 2000 konkretno navaja dejstva o čezmernem onesnaževanju bi- sko svetovanje Bled z naslovom Delno poročilo o vplivih na okolje za REKONSTRUKCIJO SISTEMA ODPRAŠEVANJA V JEKLARNI SŽ Acroni, d. o. o., Jesenice (januar 2002) na str. 8 beremo: "Pri proiz- valnega okolja s prašnimi delci: "Na vodnji jekla nastajajo emisije snovi v podlagi inšpekcijskih pregledov, po- zrak iz definiranih in nedefiniranih virov. Definirani viri emisij snovi v zrak so zajeti in speljani preko odpraševalne naprave v okolje, ki zagotavlja emisije prahu pod dovoljenimi vrednostmi. Nede-= finirani viri emisij snovi v zrak iz jeklarne predstavljajo več kot 80 odstotkov onesnaževanja zraka s prašnimi snovmi in prehajajo v okolje nekontrolirano skozi netesne stene in streho objekta jeklarne. Prah, ki nastaja pri "J obratovanju odpraševalne naprave, se zaradi vsebnosti visokih koncentracij težkih kovin razvršča med nevarne odpadke." Rekonstrukcija odpraševalne naprave, ki je bila izvedena zaradi navedenih okoljskih obremenitev, je bila popolnoma neuspešna. Onesnaževanje z visokimi koncentracijami težkih kovin iz neidentificiranih virov še vedno zastruplja bivalno okolje. Zbrano slikovno gradivo zadnjih nekaj let je nedvoumno. Vasilij Prešern ročil Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in rezultatov študije firme BSE inšpektorica ugotavlja, da emisije prahu iz razpršenih (nedefiniranih) virov (5. člen Ureditve o emisijah snovi v zrak iz naprav za izdelavo sive litine, ferozlitin in jekla, Ur. 1. RS št. 73/94) iz jeklarne povzročajo čezmerno obremenitev okolja." 2. V dokumentu podjetja za Okolj- nost soodločanja pri pridobitvi odpuščanja delavcev, prav tako pa omenjenega okoljevarstvenega si vsi želimo zdravo bivalno in de-(IPPC) dovoljenja. Nihče si ne želi lovno okolje. J Iskani migranti Avstralija ho v sezoni 2005/2006 odprla svoja vrata skoraj sto tisoč kvalificiranim priseljencem, kar je največje število migrantov po 50. letih prejšnjega stoletja. S tem korakom želi Avstralija ublažiti pomanjkanje delovne sile, ki ogroža njeno gospodarsko rast. Avstralija je kvoto sprejema kvalificiranih priseljencev za to sezono povišala na 97.500, kar pomeni, da bo sprejela 20.000 več priseljencev kot v prejšnji sezoni. Posebno iskani so inženirji, komercialisti in računovodje ter poklici v zdravstvu. Predstavitvene akcije bodo letos izvedli v Londonu, Berlinu, Amsterdamu in indijskem Madrasu, prihodnje leto pa naj bi kampanjo preselili v tajski Bangkok, juž.nokorejski Seul, ameriški l.os Angeles in filipinsko Manilo. Avstrali ja je v 50. letih prejšnjega stoletja izvedla množično kampanjo, ki je samo iz Velike Britanije privabila milijon priseljencev. Vzdržal vročino Finec Tirno Kaukonen je v Helsinkih osvojil naslov svetovnega prvaka v času, ki ga je preživel v savni. Pri temperaturi prek 80 stopinj Celzija je namreč zdržal 13 minut in šest sekund. Svetovno prvenstvo poteka vsako leto, Kaukonen pa je v savni ostal dve sekundi več kot dosedanji štirikratni svetovni prvak, prav tako Finec Lea Puse. Med žen- skami je zmagala Belorusinja Natalija Trifanava, ki je na vročini zdržala 8 minut in 38 sekund. Kot je ob osvojitvi medalje dejal Kaukonen, se je za ta naslov pripravljal vse leto, vsak dan je tekel in kolesaril ter pazil na prehrano. Tekmovanja se je udeležilo več kot sto ljubiteljev sav- ne iz 15 držav. Udeleženci tokratnega tekmovanja so imeli kopalke, sedeti pa so morali nepremično z rokami na kolenih. Temperaturo so s paro dvigovali vsakih 30 sekund, pred začetkom pa je moral vsakdo predložiti zdravniško potrdilo. Grobišče v Welsu Arheologi so v severnoavstrij-skem mestu Wels odkrili veliko grobišče iz obdobja Rimljanov in Bavarcev. Odkritih je bilo skupaj 50 skeletov in žar ter gre za v zadnjih dveh desedetjih najpomembnejše arheološko odkritje v drugem največjem se-vernoavstrijskem mestu. Poleg skeletov so na grobišču iz 2. in 3. stoletja odkrili okoli 100 žar v obliki kamnitih skrinj ali glinastih posod, ena je celo steklena in je, čeprav je bila preprosto položena v zemljo brez kakšne zaščite, v celoti ohranjena. Odkrili so tudi številne grobne pridatke, med njimi oljenke, glinasto po-sodje, bronaste fibule, majhne stekleničke parfuma, nakit in glinaste figurice pa tudi novec. Tega je pokojnik, kot je znano iz antične mitologije, potreboval, da bi z njim plačal brodniku, ki bi ga čez reko popeljal v onostranstvo. Grobov iz 4. in 5. stoletja sicer arheologi na tem območju niso našli, odkopali pa so še grobove iz obdobja Bavarcev. Najdbe bodo zdaj restavrirali. Film o Kursku Ruska televizija je predvajala film o podmornici Kursk, ki je nastal po knjižni predlogi ruskega generalnega tožilca Vladmirja Ustinova z na- slovom Resnica o Kursku. Film je re-žiral Andrej Selivanov, ki je uporabil gradivo generalnega državnega tožilstva. Filmska ekipa se je posvetovala s potapljači, konstruktorji podmornic, forenzi-ki. Prvi del filma z naslovom Resnica o Kursku, ki vsebuje tako podvodne posnetke podmornice kot posnetke s površja, je podnaslovljen Brezno, drugi pa Eksplozija. Podmornica Kursk se je na dno Barentsovega morja potopila 12. avgusta 2000, umrlo je vseh 118 članov posadke. Muzej Rojstna hiša papeža Benedikta XVI. v gornjebavarski občini Markd am Inn bo postala muzej. Občinski svet je namreč sprejel ustrezen programski akt, s katerim želi opogumiti morebitne investitorje za nakup hiše. Med različnimi možnostmi si prizadevajo za javno ustanoviteljstvo mu- zeja, občina pa ima do hiše predkupno pravico. Prvič ženska Ameriška prva dama Laura Bush je po šestih mesecih iskanja in preverjanja več sto kandidatov le našla naslednika šefa kuhinje v Beli hiši Walteija Scheiba. Za odgovorni položaj, na katerem se zasluži okoli 100.000 dolarjev na leto, je prvič izbrala žensko, 42-letno Cristeto Comerford, Američanko filipinskega rodu, ki je bila doslej ena od Scheibovih pomočnic. Co-merfordova se je izkazala z jedilnikom za 134 oseb v čast obiska indijskega premierja Manmohana Singha, sicer pa jo je izredno pohvalil tudi njen nekdanji šef Scheib. Scheib, ki ga je v Belo hišo pripeljala soproga prejšnjega predsednika Hillary Clin- ton, jo je še označil kot najboljšo pomočnico, ki jo je imel v svoji 30-letni karieri. Njegova pomočnica v Beli hiši je bila od leta 1995. Kuhinja Bele hiše na mesec prehrani okrog 2.000 ljudi, med njimi tuje voditelje, državnike, plemstvo in predsednika ZDA, ki pa pri hrani ni prezahteven. Dragi ponaredki Neko Filipinko so ponarejena očala znamke Prada, ki jih je kupila za 11 evrov pri uličnem prodajalcu v Firencah, na koncu stala več tisoč evrov, saj jo je zaradi spornega nakupa ustavila in kaznovala policija. Policisti, ki so začeli z okrepljenim nadzorom v okviru boja proti ponaredkom, so 51 -letnici, ki že več let živi v Italiji, izstavili denarno kazen v višini 3.333 evrov. Kaznovali so tudi dva mlada Belgijca, ki sta morala za vsako piratsko zgoščenko plačati 154 ev- / ш rov kazni. Samo v enem dnevu so v Firencah zasegli 1.159 ponarejenih predmetov, med drugim 136 torbic, 200 zgoščenk, 46 ročnih urin 333 očal. Policija v Firencah je z akcijo začela maja, kazni za nakup ponarejenih izdelkov pa se gibljejo tudi do 10.000 evrov. Po uradnih podat- ze. Po podatkih španskega Rdečega križa so reševalci doslej pomagali okoli 11.000 ljudem, ki so jih opekle medu- kih se v Italiji vsako leto proda za od štiri do šest milijard evrov ponaredkov. Tajanje ledu Naglo tajanje ledu na večjem delu zahodne Sibirije bi utegnilo pospešiti segrevanje ozračja. Znanstveniki, ki so se vrnili s tega ruskega območja, so povedali, da se taja največja ledena površina na planetu, in to prvič od nastanka pred 11.000 leti. Večni led, ki meri milijon kvadratnih kilometrov, kolikor merita skupaj Francija in Nemčija, bi lahko ob tajanju izpustil v ozračje več milijard ton metana, ki ima učinek tople grede. Tajanje celotnega subarktičnega območ- ja zahodne Sibirije poteka že tri do štiri desetletja. Rušenje tega naravnega sistema pa lahko povzroči pojave, ki jih ne bo mogoče več ustaviti. Meduze Špansko obalo so na veliko žalost in jezo turistov letos preplavile medu- ze na plažah Katalonije, kar je dvakrat več kot lani. V mestecu Almunecar na južni obali Španije so zaradi številnih meduz celo odpovedali tradicionalno tekmovanje vplavanju čezzaliv. Vzrok za hitro razmnoževanje meduz so suša, velika vročina in čezmeren ribolov. Draginja Življenje v Varšavi in Pragi je bilo leta 2004 dražje kot v Bostonu, kažejo izsledki študije o prestolnicah štirih novih članic EZ, ki so jo objavili v Londonu. Praga, Varšava, Budimpešta in Bratislava so se precej dvignile na seznamu 130 najdražjih mest na svetu. Varšava se je z 92. mesta, na katerem je bila spomladi 2004, v letu dni po- skih odpravah. Dvakrat je bil na ruski vesoljski postaji Mir, dvakrat pa je poletel z ameriškim raketoplanom. Bil je tudi član prve posadke ISS leta 2000, na Mednarodni vesoljski postaji pa je tudi sedaj. Na Zemljo naj bi se vrnil oktobra. Sonda proti Marsu Po dveh neuspelih poskusih je ameriška vesoljska agencija NASA izstrelila novo raziskovalno sondo na Mars, imenovano Mars Reconnaissance Orbiter (MRO). Sonda naj bi na 25-me-sečni misiji preiskovala rdeči planet, da bi ugotovili, ali na njem obstajajo voda in možnosti za nadaljnje pristanke raziskovalnih misij na Marsu. Raketo so izstrelili tri dni zatem, ko se je na Zemljo vrnil raketoplan Discovery. Ena od treh kamer na krovu MRO ima eno najostrejših leč, ki naj bi ob raziskovanju planeta znanstvenikom omogočila pogled na skale in površino planeta. Druga kamera naj bi medtem pripravljala slike z visoko resolucijo, tretja pa razvila vremenski zemljevid Marsa. Vsi podatki bodo poslani nazaj na Zemljo s pomočjo največje antene, ki so jo kdaj poslali na Mars. Ptici grozi izumrtje Za majhno novozelandsko ptico ki-vi se čas kljub prizadevanjem, da bi jo obvarovali pred izumrtjem, izteka. Do prihodnjega leta naj bi populacija šestih vrst kivija na tej otoški državi štela le še 57.000 ptic, od dveh vrst pa naj bi od vsake preživelo le okoli sto ptic. Še pred desetimi leti so strokovnjaki našteli prek 85.000 kivijev. Ptica, ki je pogosta žrtev mačk, psov in drugih sovražnikov, je zavarovana od leta 1991. Kivi je še skrivnost in biološki fenomen z lastnostmi sesalca in ptice. Znanstveniki še ne vedo dovolj o biologiji, obnašanju in prehranjevalnih navadah te ptice, zato je poskus vzre-je in vračanja v divjino še v povojih. Dejavnik, ki vso zadevo še dodatno otežuje, pa je dejstvo, da potrebuje ptica za povsem samostojno življenje pet let, mladiči pa se izležejo le iz tretjine jajc. vzpela na 55. mesto in s to uvrstitvijo prehitela celo nekatera ameriška mesta, kot so Miami, Boston, Seattle in Atlanta. Na 55. mestu je s 75. pristala tudi Praga. Še vedno pa je najdražje mesto na svetu Tokio, sledita mu Oslo in Osaka. Med deseterico najdražjih so še Reykjavik, Pariz, Kebenhavn, Zürich, London, Ženeva in Helsinki. Na dnu seznama sta Teheran in Manila Vesoljec Ruski kozmona vt Sergej Krikaljov, ki je ta čas na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), je vvesolju doslej preživel že več kot 750 dni, s tem pa je postal človek, ki je v vesolju preživel največ časa, s čimer je podrl rekord Rusa Sergeja Avdejeva. 46-letni Krikaljov je od leta 1988 sodeloval v šestih vesolj- Nizkocenovni vlaki Italijanske državne železnice st> po zgledu nizkocenovnih letalskih prevoznikov uvedle vlak s poceni vozovnicami. Vlak, imenovan Tre-nok, vozi na 580 kilometrov dolgi progi od Milana do Rima enkrat dnevno tja in nazaj. Za vozovnico je treba odšteti devet evrov, običajna vozovnici stane 46 evrov, kupiti pa jo je mogoče prek spletnih strani ali klicnega centra. Na železnicah razmišljajo tudi o razširitvi ponudbe na proge na jugu Italije, o podobni ponudbi za čezmejna potovanja pa še ne. Vlak, ki premore le vagone drugega razreda in nima dodatnih storitev, namesto glavnih postaj uporablja stroškovno ugod-. nejše predmestne. Zaposleni v hčerinski ""' -I l>t. clru/hi prejemajo za 17 odstotkov LE MONDE TIME MIGNEWS DAILY TELEGRAPH Skrivnost diska Julija 1908je italijanski arheolog Lu-igi Perne izkopal disk iz gline v ruševinah festskega dvora, ki je bil porušen nekako leta 1700 pred našim štetjem. Objekt s premerom 17 centimetrov in debelino 20 milimetrov je že takrat pritegnil zanimanje znanstvenika. Na vsaki strani diska je več kot sto znakov, razporejenih v obliki spirale. Predmet je še vedno ponos arheološkega muzeja na Kreti in še vedno ostaja ena najtežjih ugank Sredozemlja. Napisov še vedno niso razvozlali in tudi raziskave mikenske kulture niso dale upanja na rešitev te uganke. Domnevajo sicer, da je vsebina diska povezana z neke vrste abecedo, a dokazov za to ni. Pojavlja se 46 znakov, kar je po mnenju mnogih preveč za abecedo in premalo za slikovni sistem, sistem je lahko samo silabičen. Kateri jezik je zapisn na disku, se prav tako ne ve. Lahko bi bil sta-roevropski substrat, ki podobno kot baskovščina ne spada v indoevropsko skupino jezikov, druga možnost pa je zelo arhaična oblika grščine. Najbolj pa preseneča to, da so bili znaki nanj odtisnjeni. Za zdaj na Kreti niso odkrili nobenega drugega podobnega diska Bizantinska cerkev Jordanski arheologi so v bližini Karaka na zahodu Jordanije, 118 kilometrov južno od Amana, odkrili ruševine bizantinske cerkve. Določili so, da izvira iz petega ali šestega stoletja. Del njenih zidov seje ohranil presenetljivo dobro. Enonad-stropna cerkev zajema površino 140 kvadratnih metrov, njena tla iz mozaikov so pokrita z risbami. V glavno dvorano vodijo trije vhodi. V Jordanski dolini so našli že veliko bizantinskih cerkva. Prav na teh krajih je po izročilu Janez Krstnik potopil Jezusa Kristusa v Jordan in ga kot prvega krstil. Z vrsto arheoloških najdb, ki so jih odkrili od leta 1996 med reko Jordan in Tel al Har-rom, so identificirali to območje kot Betanijo, kjer je živel Janez Krstnik. Na hribu Tel al Harr so ruševine bizantinskega samostana z nekaj cerkvami, velikimi bazeni za krščevanje in s sistemom za shranjevanje vode. Rimsko pokopališče Velike arheološke najdbe so zagotovo zelo redke, vendar se tu in tam še vedno zgodijo. Arheologi so v avstrijskem mestu Velsu odkrili veliko nahajališče iz rimskih časov. Našli so petdeset skeletov, številne posode in kovance. Ob staro pokopališče, ki ga postavljajo v čas med drugim ali tretjim stoletjem pred Kr., so prvič neleteli pred enim letom v času zemeljskih del pri graditvi poslovnih prostorov in podzemne garaže. O najdbi so molčali zato, ker so se bali roparjev, saj je najdišče po besedah Renate Migl-bauer res pravo darilo usode. Do sedaj so izkopali tudi nekaj glinenih svetilk na nafto in veliko posode za kozmetiko in parfume. Vse to so Rimljani pokopali skupaj s pokojnimi, ker so bili prepričani, da jim bo to pomagalo na poti v posmrtno življenje. Izkopavanja se nadaljujejo, gradbena dela pa so začasno ustavili. Najdbe bodo zagotovo osvetlile način življenja v tistem času na tistem območju. Vsak četrti laže Ljudje, ki iščejo službo, v svoj življenjepis zapišejo tudi lažne podatke, nekateri iskalci zaposlitve pa so celo priznali, da si izmislijo celo polovico podatkov o svojih delovnih izkušnjah. Ta mesec je o tem poročal Britanski inštitut za kadre in revizijo. V poročilu je napisano, da skoraj četrtina podjetij sploh ne preverja priporočil in potrdil o kvalifikaciji iskalca zaposlitve. Vse raziskave so naredili na podlagi primera, v katerem delavcu grozi zaporna kazen, ker je s ponarejenim življenjepisom dobil delovno mesto s plačo 115 tisoč funtov letno. Nill Tylor je namreč v življenjepisu zapisal, da ima magisterij iz sodne medicine, kar pa v resnici ni držalo. Pojav neresničnih življenjepisov pa ni značilen le za zdravstvene zavode. Povprečno enkrat na leto so delodajalci prisiljeni dalavca zavrniti, ker je imel v življenjepisu neresnične podatke ali pa so prepozno spoznali, da so najeli lažnivca, ki ni sposoben izpolnjevati svoje naloge. Podatki iz leta 2001 kažejo, da je 7,5 od 253 milijona britanskih iskalcev dela svoje prihodnje delodajalce nalagalo. Povzročena škoda znaša okoli milijardo funtov. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. 1 iari oči! niča ■ji 1 j^jju - \m тШ t jm јјјзж јјшивц Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ime in priimek: datum rojstva: pošiljati začnite dne: datum:_ ulica: krai. poštna št: zavezanec: Qda Qne Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ Invalid □ brezposeln □ študent ali dijak Poletje je Afriki prineslo novo humanitarno katastrofo, ki je večinoma prizadela države Podsahar-ske Afrike, med njimi najbolj Niger. Čeprav so iz te države, ene najrevnejših na svetu, že oktobra lani začeli prihajati prvi klici na pomoč, namenjeni mednarodni skupnosti, pa seje slednja odzvala prepozno in sedaj smo lahko le nema priča novemu izbruhu lakote, ki je na čmi celini žal postala stalnica v sušnih poletjih. di na to, da se Afrika vse prepogosto zanaša na zunanjo pomoč, predsem iz Evrope, Azije in Amerike, namesto da bi za pomoč prosila sosednje države. Tudi mnogi afriški voditelji se zanašajo na pomoč bogatih držav, namesto da bi najprej poskusili preprečiti tovrstne katastrofe oziroma iskati pomoč pri sosednjih državah. Prav tako humanitarna pomoč dolgoročno ničesar ne izboljša, če se hkrati ne poskušajo raziskati in odpraviti vzroki, ki državo pahnejo v Noua sezona lakote Nova velika lakota? A kako je do tako velike katastrofe lahko prišlo, čeprav so jo napovedovali? V Nigru imajo skoraj vsako poletje težave s hrano, saj v mesecu avgustu ponavadi zmanjka zalog iz prejšnjega leta, naslednja žetev pa je šele oktobra. A letos so že pred časom pošle že tako skromne zaloge hrane, kajti lansko letino so večinoma uničile kobilice, s katerimi se morajo v tem delu sveta pogosto spopadati, za sabo pa puščajo samo opustošenje. Posledica tega je, da je danes v Nigru 3,8 milijona ljudi, to je skoraj tretjina prebivalstva, resno ogroženih zaradi podhranjenosti, od tega je skoraj polovica otrok. Večina prebivalcev za nastali položaj krivi vlado, ki naj ne bi bila pravočasno poskrbela za zadostne zaloge hrane, kot so storili v sosednjem Maliju. Tam se tako kot v Nigru srečujejo z istimi težavami, predvsem s slabimi letinami, a je vlada pravočasno zagotovila prebivalstvu zadostne zaloge hrane in tako skoraj povsem preprečila letošnjo lakoto, medtem ko v Nigru govorijo že o tretji veliki lakoti. Prva je trajala kar pet let (1968-1973), druga pa od letal984 do 1985. Mnogi se bojijo, da bo letošnje leto nov prelomni datum v temni preteklosti te države. Prebivalstvo se je zato že začelo množično seliti, predvsem s podeželja v mesta in na jug države, v upanju, da bodo tam prišli do nujno potrebne hrane in medicinske oskrbe. Majhne vasi so se povečini spremenile v kraje duhov in o tem, da so bile poseljene, pričajo samo mnogi sveži grobovi, v katerih ležijo ljudje, ki niso pričakali selitve, še manj pa pričakovano pomoč. Premalo in prepozno "V času, ko smo začeli opozarjati, da Nigru grozi lakota, bi potrebovali 7 milijonov dolarjev za preprečitev katastrofe. V maju bi jih potrebovali 16, danes pa jih potrebujemo najmanj 30, da bi lahko nahranili samo tisti del prebivalstva, ki je najbolj ogrožen," je v imenu Združenih narodov dejal Gi-an Carlo Cirri. A kot ponavadi se je Zahod na krik na pomoč začel odzivati, šele ko so svet začeli obkrožati pr- žično zateka, pa se bojijo predvsem izbruha epidemij in nalezljivih bolezni, ki bi zahtevale nove smrtne žrtve. Ali je pomoč učinkovita? Ob humanitarni katastrofi v Afriki je do izraza znova prišla apatičnost bogatih držav, ki se žal na takšne katastrofe odzivajo, ko je že prepozno. Očitno se je predvsem Zahod že navadil na stalno lakoto, vojne in opustošenje v Afriki. Zdi se, da skoraj vsaka država na čmi celini trpi zaradi takšnih ali drugačnih problemov. V Nigru so vsaj v političnem pogledu lakoto. Tako se v Nigru na primer ne bo nič izboljšalo, če vlada ne bo začela gledati, kaj bi lahko država sama storila, da bi preprečila katastrofo. Območje Podsaharske Afrike načeloma nima slabih letin, a če se presežki hrane ne bodo shranjevali, bo državo spet prizadela lakota. Pri tem pa ne gre samo za Niger, ampak za večino afriških držav, ki ne posvečajo dovolj pozornosti razvoju kmetijstva. Tako se države zmeraj znova znajdejo v začaranem krogu, ko se bogate države odzovejo, šele ko je prepozno, nemalokrat pa denar za pomoč vi posnetki obupanih ljudi, s tem pa tudi prve pošiljke pomoči. Na pomoč so prve priskočile arabske države in Francija, ki je Niger tudi kolonizirala. A do sedaj je prišlo komaj za tri in pol milijona dolarjev pomoči, kar še zdaleč ni dovolj glede na razsežnosti katastrofe. Prav tako predstavniki ZN opozarjajo, da se lahko kriza začne širiti tudi v Burki-no Faso in Mavretanijo. V večjih mestih, kamor se prebivalstvo rnno- precej na boljšem kot drugod v Afriki. Tu vsaj ni strahotnih vojn in vojaškega nasilja (kot v Sudanu), popolnoma skorumpiranega političnega sistema (v Nigeriji), diktatorskih režimov (v Kongu, Centralnoafriški republiki) ali vojaških udarov (zadnji je bil pred slabim mesecem v Mavreta-niji). Izbruh lakote v Podsaharski Afriki je tako le eden v nizu temnih dogodkov, ki nenehno pretresajo celino. Ob tem so mnogi začeli opozarjati tu- zaide tudi v napačne roke. Takrat slika te celine postane še bolj čma in prihodnost Afričanov še dolgo ne bo drugačna Če želite tudi sami pomagati ljudem v stiski, lahko v ta namen nakažete humanitarni prispevek Vse, kar morate storiti, je, da izpolnite in vplačate poštno nakaznico z naslednjimi podatki: Slovenska Karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana. TRR: 02140-0015556761. Sklic: 00 100805 s pripisom: Lačni otroci - Niger. Ana Müllner V Nemčiji so si končali dvajset Svetovni dnev mladih, ki so se jil množično udeležil mladi katoličani; vseh koncev sveta Dnevi mladosti in vere Nemško mesto Köln je bilo letošnje prizorišče Svetovnih dnevov mladih, udeležilo pa se jih je okoli milijon mladih katoličanov z vseh koncev sveta. Vrhunec šestdnevnega dogajanja je bila nedeljska maša, ki jo je vodil papež Benedikt XVI. Obisk Nemčije je bil tudi njegov prvi uradni obisk v tujini, odkar je aprila postal novi vrhovni poglavar Rimskokatoliške cerkve, zato so njegovo udeležbo na dnevih mladih ves čas budno spremljali tako mediji kot mladi romarji. Večino je namreč močno zanimalo, ali se bo novi papež veliki množici ljudi znal približati tako kot njegov predhodnik Janez Pavel II. Benedikt XVI. je veliko pozornosti v času svojega obiska posvetil tudi medver-skemu dialogu, s čimer nadaljuje vatikansko politiko zadnjih let, ki jo je utrdil predvsem njegov predhodnik. Mladi preplavili Köln Svetovni dnevi mladih, letošnji so bili dvajseti, so se uradno začeli 16. avgusta, neuradno pa teden dni poprej, ko so mladi z vsega sveta prišli v Nemčijo in se razkropili po župnijah po celotni državi. Na ta način so spoznavali deželo, njene prebivalce ter predvsem delovanje Katoliške cerkve v Nemčiji, prav tako pa so gostiteljem pomagali s prostovoljnim delom. Letošnjega srečanja naj bi se bilo po neuradnih podatkih udeležilo do milijon mladih ljudi, ki so prišli iz 170 držav, največ pa jih je bilo iz Evrope. Najbolj množič- no so se jih udeležili Italijani, Francozi in seveda Nemci. V Nemčijo se je odpravilo tudi okoli deset avtobusov s slovenskimi ro-marji. Ko so se udeleženci z vseh strani Nemčije zgrnili v Köln, je bilo mesto popolnoma okupirano, in kamor koli si se obrnil, si lahko videl le množice mladih. Slednji so prenočevali večinoma po šolah in telovadnicah, veliko jih je bilo nastanjenih pri družinah, nekaj pa pri zasebnikih. V času Svetovnih dnevov mladih so se mladi srečevali pri najrazličnejših dejavnostih - od prostovoljnih del do debatnih forumov in seveda pri molitvah in mašah. Geslo letošnjega srečanja je bilo "Prišli smo častit Njega", izbral pa ga je pokojni papež Ja- nez Pavel II. Veliko jih je v Nemčijo prišlo tudi zaradi papeževega obiska in do zadnjega dne, ko je Benedikt XVI. daroval mašo, se je število mladih v Kölnu skoraj podvojilo. Papež navdušil mlade Benedikta XVI. so v Nemčiji sprejeli z velikim navdušenjem. Njegovi javni nastopi so močno spominjali na čas Janeza Pavla II., saj so množice mladih novega svetega očeta prav tako spremljale na vsakem koraku in se z glasnimi vzkliki veselja odzivale na njegove nagovore. Benedikt XVI. pa je na svojega predhodnika spominjal predvsem z medver-skim dialogom, ko se je srečeal s predstavniki muslimanske, judovske in evangeličanske cerkve v Nemčiji. Poleg Janeza Pavla II. je to edini papež, ki je prestopil prag sinagoge, pri obisku muslimanske skupnosti pa je njene pripadnike pozval, naj se uprejo terorizmu in tistim posamezni- kom, ki ga propagirajo; proti terorizmu naj se bojujejo skupaj z lokalnim prebivalstvom in oblastmi, saj je dialog v boju zoper terorizem bistvenega pomena. Ko je obiskal sinagogo, je obsodil holokavst in opozoril na antisemitizem, ki je danes v svetu še vedno močno navzoč. Benedikt XVI. je v svojih nagovorih in srečanjih mlade udeležence zelo navdušil. Navdušenje, s katerim so ga mladi sprejemali, bi lahko primerjali z navdušenjem, s kakršnim so sprejemali Janeza Pavla II. Očitno je mladim vernikom všeč, da se politika Vatikana do zdaj ni spremenila, saj Benedikt XVI. ne odstopa od moralnih stališč, ki jih je zagovarjal že njegov predhodnik. Mediji pa so kljub temu želeli doka- gažirali pri pripravah in sodelovanju za Svetovne dneve mladih, vse z namenom, da bi iz toliška cerkev na enem kraju zbrala milijon mladih v povprečni starosti od dvajset do trideset let in prepovedala uporabo kondomov, čeprav ke kot evangeličanske. V zahodni Nemčiji se za verne opredeljuje 32 odstotkov populacije, v vzhodni pa ta delež znaša le še 20 odstotkov po- Nemčije svetu lahko poslali posnetke, da se lahko tudi v državi, kjer se ta čas največ ljudi odreka svojim verskim koreninam, zbere na stotisoče mladih katoliča- stotkov vseh novorojenčkov krstijo. Minulo srečanje je bilo zato velika priložnost Katoliške cerkve v Nemčiji, da svetu pokaže, da še niso izgubljen primer, kar se tiče vere, in da je prihodnost Cerkve predvsem v mladih. Ti so se množično an- Papež je v času svojega obiska v Nemčiji obiskal tudi judovsko in muslimansko skupnost ter nadaljeval politiko medverskega dialoga. Nedeljske sklepne maše, ki jo je daroval papež Benedikt XVI., se je udeležilo okoli milijon ljudi. zati, da bo Benedikt XVI. le stežka dosegel priljubljenost Janeza Pavla II., to pa predvsem zaradi svojih konservativnih stališč. A v resnici je situacija obrnjena; kot primer za to lahko navedemo dejstvo, da so se mnogi mediji zgražali nad tem, da je Ka- RADIO UNIV0X 107.5 MHz je bila ta prepoved že večkrat utemeljena in ni od včeraj. No, v Köl-nu je v zvezi s tem prišlo do manjšega incidenta, ko so trije prostovoljci brezplačno delili kondome in so jih nekateri udeleženci verbalno napadli, kar priča o tem, da se jedro mladih katoličanov strinja s pogledi Vatikana na to problematiko, čeprav mu zaradi tega očitajo konservativnost. Evropska nevernost Kölna za srečanje mladih katoličanov verjetno niso izbrali naključno, saj je že dalj časa znano, da seje Nemčija od vseh držav stare celine še najbolj distancirala od svoje verske dediščine, tako katoliš- pulacije. Vendar je laže razumeti pomanjkanje vere v vzhodni Nemčiji, saj je to posledica dolgotrajnega komunističnega režima, kot pa v zahodni. In čeprav je pomanjkanje vere v Evropi že dolgo znan problem, imajo nekateri v Vatikanu Nemčijo za izgubljeno. Cerkve so prazne, politiki na oblasti so neverni in le 15 od- RUMENE STRANI SLOVENIJAIEL nov. Srečanje je bilo nedvomno uspešno, za kar je treba čestitati tako organizatorjem kot udeležencem, vprašanje pa je, kakšne dolgoročne posledice bodo prinesli dvajseti Svetovni dnevi mladih. Ali se bo Evropa s tovrstnimi dogodki lahko znebila naziva "neverna stara celina"? Ana Müllner N T E R MARKETING www.rumenestrani.com Je redni profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer predava osnovno bogoslovje, živa verstva in misiologijo, hkrati pa kot publicist v svojih kolumnah in komentarjih v nekaterih slovenskih medijih redno predstavlja svoje poglede na aktualno družbenopolitično dogajanje tako v Sloveniji kot v svetu. V preteklih dneh so v Nemčiji potekali Svetovni dnevi mladih, na katerih se je zbralo nekaj stotisoč mladih z vsega sveta. Kaj je po vašem mnenju razlog, da se mladi kljub, kot radi rečemo, čedalje bolj sekularizira-nem sodobnem svetu še vedno tako množično udeležujejo tovrstnih srečanj? Mislim, da se mladi tovrstnih srečanj tako množično udeležijo zato, ker iščejo globlji smisel življenja Živimo namreč v svetu, kjer je najvišja vrednota denar in kjer je vse drugo manj pomembno. Ker nam denar ne more prinesti notranjega zadovoljstva, predvsem pa nam ne more dati pravega smisla življenja, moramo vse to iskati drugje. Cerkev je pri iskanju smisla zelo privlačna, saj ima nekatere smernice, ki so videti trajne in stabilne. Temelj vsega je seveda osebni odnos z Bogom. Če je ta odnos pravi, potem lahko postavimo bivanjsko trdnost, ki nam daje suverenost in pogum, s čimer je bistveno laže živeti. In mladi očitno čutijo, da lahko vse to dobijo na takšnih srečanjih. Letošnje srečanje si bomo poleg velikega števila mladih in tega, da se ga je udeležil tudi papež, posebej zapomnili po dogodku, ko je neka očitno neuravnovešena Romunka ubila brata Rogerja, ustanovitelja Taize-ja. Kako vi vidite to tragedijo? Ta umor je nekaj strašnega, hkrati pa zelo zgovorno kaže, kako je naša zahodna družba razbo-lena. Brata Rogerja, ki je bil nekakšen svetilnik zdravega duha v naši zahodni družbi, je ta bolni del naše družbe pokosil. Kljub temu mislim, da bo to dejanje, prav zato ker se je zgodilo takšne- tem pa je nastalo velikansko Jezusovo gibanje, ki ga danes predstavljajo mladi v Kölnu, v Ta-izeju in sploh vsi v krščanskih Cerkvah ter ne nazadnje vsi, ki jim Jezus kaj pomeni. In teh ni malo! Brat Roger je torej spet eden tistih temeljnih kamnov, ki so potrebni, da civilizacije najdejo nov zagon, novo življenjsko moč in novega duha. Vse torej, kar Cerkev na neki način tlači, jo na drugi strani - ironično - še bolj okrepi. Drži, ampak tukaj ne gre samo za Cerkev. Gre na splošno za ta pozitivni duh - ali bolje, za Svetega Duha, ki ga pošilja Jezus in ki že stoletja vodi ljudi. Ta Duh lahko ljudi navdihuje neposredno kot vernike v Cerkvi ali prek nekakšnega splošnega načina življenja v družbi, tako da drug drugega opazujemo in se v vsem dobrem posnemamo. Torej lahko pričakujemo še več novih bratov Rogerjev? Upam! Poglejte, koliko kristjanov se je v Jezusovem imenu tudi za ceno življenja uprlo nacističnemu in komunističnemu terorju in ga s svojo človeškostjo, izoblikovano po Jezusu, tudi za ceno lastnega življenja premagalo. Naj omenim le nekatere svetnike: Maksimilijan Kolbe, Edith Stein, Jurij Popieluško, nadškof Vovk, Lojze Grozde idr. Za bratom Rogerjem bodo danes drugi povzeli plamenico božje ljubezni in jo prižigali med razdeljenimi kristjani in razdeljenim človeštvom. Božjo ljubezen bodo izpričevali s svojimi dejanji, zgledom in življenjem; pred sebične osebne ali skupinske interese bodo postavljali človeka, njegovo dosto- jeli popolni odpustek. Se vam zdi, da so popolni odpustki dandanes še "dopustni"? Veste, ljudje smo simbolna bitja, zato morajo obstajati vedno kakšna simbolna dejanja, s katerimi si v konkretnih kretnjah in dejanjih pokažemo, da nas ima Bog rad, da je usmiljen in da nam odpušča. Odpustki so eden izmed načinov, da si to izrazimo. Ko namreč prejmemo odpustek, se zavemo, da Bog ne obupa nad nami in da se nam ga ni treba bati, da potemtakem tudi nam ni treba obupati nad seboj zaradi svojih zlih dejanj, ampak da smo sposobni tudi dobrih. Zato imajo odpustki v Cerkvi svoj pomen. Hkrati gre pri odpustkih tudi za to, da s tem, ko opraviš spoved, zmoliš določene molitve in storiš kaj dobrega drugim, pokažeš pripravljenost, da si do sebe in drugih dober, kakor je Bog do tebe in ljudi nasploh. Tako Bogu pokažeš, da si vesel in hvaležen, ker te ima rad. Gre torej za simbolno dejanje ljubeče povezanosti z Bogom in to je vsa umetnost odpustkov. Kar se tiče odpustkov, bi bili verjetno sporni, če bi se podeljevali za denar kot denimo v srednjem veku? Ja, čeprav se tudi takrat niso podeljevali vedno za denar. Zadeve v zvezi z odpustki so se namreč precej posploševale in poenostavljale, ker je v začetku 16. stoletja prišlo do hudega spora med dvema vizijama krščanstva. Ko pa se ljudje kregamo, drug drugega karikiramo in se vse bolj demoniziramo, karikiramo ter de-moniziramo tudi njegove poglede in dejanja. Nasprotnik ne more imeti nič dobrega. To so tedaj počeli tako protestanti kot katoličani. So torej zadeve z odpustki napihnjene? Kdor išče razloge za prepir in razdor, jih bo vedno našeL Dejstvo je, da se Katoliška cerkev in Cerkve, ki so izšle iz reformacije, v marsičem razliku- Disidentska drža vedno draži mu človeku, sprožilo zdravo reakcijo, namreč da bodo ob tem mnogi znova pretehtali svoje življenje in družbo, v kateri živimo, in se usmerjali po tem svetilniku življenja, ki je bil brat Roger. Naj je namreč videti vse skupaj še tako tragično, ampak nekaj podobnega se je zgodilo z Jezusom. Njega so pribili na križ, ljudje so se razbežali in videti je bilo, da je vsega konec. Po- janstvo in poskušali zadovoljiti njegovo bivanjsko potrebo po telesnem in duhovnem kruhu. Ostaniva še malo pri Svetovnih dnevih mladih. Nekatere je tik pred tem razburila izjava papeža Benedikta XVI., ki je dejal, da bodo vsi, ki bodo na dnevih mladih opravili spoved, obhajilo in ki bodo molili, pre- Pogovor z dr. Dragom K. Ocvirkom jejo. Ekumenizem, delo za edinost kristjanov, pač ni v tem, da bomo drug drugemu predpisovali, kakšni moramo biti, ampak v tem, da poskušamo razumeti posebnosti drugih kristjanov in razlike med nami, hkrati pa odkrivati, kje moremo v moči Jezusovega duha in zgleda kaj skupaj storiti, da bi bilo na svetu manj gorja, več veselja do življenja in upanja. Zanimivo je, da vsaj pri nas neumnosti glede )) voril tudi o splošnih družbenopolitičnih vprašanjih. Podpirate takšno njegovo držo? Podpiram, kajti to, kar je govoril nadškof, ni nič drugega kot to, kar mora govoriti. Treba se je namreč zavedati, da je krščanstvo subverzivno, kot to pravi francoski filozof Bergson. Jezusa so namreč na križ pribile tako religijske kot politične oblasti, kar pomeni, da je bil zelo moteč za takratno družbeno in politično elito. Jezus sam pravi, da so njegovi učenci kvas sveta - kvas nekaj spremeni. Kakšna vera bi bila in kakšni Jezusovi učenci bi bili, če ne bi analizirali, poskušali razumeti družbenih pojavov ter iskali in ponujali boljših rešitev? Ali niso kristjanom prav ti, ki jih izganjajo iz družbe, metali naprej, da je vera opij, ki človeka odtujuje družbi in ga onesposobi, da bi družbo spreminjal na bolje? No, kadar pa to počnemo, zaženejo vik in krik, kako to ni naše delo in naj kar pustimo, da nam bodo oni že prav vladali. Hvala, tovariši, a zdaj smo v demokraciji in kristjani smo člani te družbe in državljani te države. Tudi naša je, zato bomo po svojih najboljših močeh skrbeli zanjo, to je naša pravica, dolžnost in čast! Poleg tega je treba vedeti, da je zahodno krščanstvo vzpostavilo zahodno civilizacijo, zato ima vso pravico, da opozarja na morebitne stranpoti, ki vodijo v njeno uničenje. Krščanstvo je vedno opravljalo tudi civilizacijsko poslanstvo. Vzemimo na primer nas, Slovane. Kdo nas jeopismenil? Brata Ciril in Metod, zaradi česar nekateri Slovani uporabljajo cirilico. Pni slovenski spisi so bila cerkvena besedila. Lahko greste tudi v Vietnam, kjer vam bodo povedali, da jim je pisavo in slovnico naredil jezuitski misijonar Aleksander z Rodosa; Očipvej-ci povedo, daje njihov jezik zapisal in rešil naš mi- Šele zdaj se dogaja pravi prelom s komunističnim režimom in njegovim terorjem. )) odnosov med Cerkvijo in drugimi verstvi v teh dneh širijo nekateri sociologi religije in novinarji. Tako je sociolog klatil neumnosti, češ da je papež prepovedal skupno maševanje katoličanov in protestantov. Slednji sploh nimajo maše, odpravili so jo in jim do somaševanja pač ni. Novinar iz Kölna je sporočil še večjo neumnost in se zgražal, ker papež in Judje niso skupaj maševali med papeževim obiskom sinagoge. Seveda, spet je bil kriv papež, ki da je zadrt konservativen katoličan in noče ma-ševati z Judi. Isti sociologi in novinarji se bodo ob drugi priložnosti zgražali, da je Cerkev menda silila protestante in Jude k maši. Razumi, kdor more! Ker takšne nesmisle trosijo profesionalci (!?), zraven pa obvezno ošvrknejo Cerkev, papeža ali nadškofa, je njihov namen gotovo le ta, da bi Cerkev blatili, četudi je zato treba lagati, podtikati, zavajati. Kot da bi se Ozna preselila v medije in na FDV. V zadnjem času precej odmeva pridiga nadškof Alojza Urana pri tradicionalni maši ob Marijinem pazniku na Brezjah. Vi ste o teh odzivih v eni izmed svojih kolumen zapisali, da se v državo plazita cinizem in vulgarnost. Kaj natančno ste mislili s tem? V Dnevniku sem zapisal Kocbekovo misel iz leta 1945, da se v deželo širi neka posebna vulgarnost, ki je v tem, da "preprosti ljudje, izobraženci, vsi začenjajo govoriti o Cerkvi, kleru, konfesiji s posmehom, prezirom in značilno sociološko oceno, ki hoče tudi duhovno ocenjevati". Mislim, da se je ta vulgarnost odtlej ves čas stopnjevala. Začelo se je s komunizmom, ki je bil že v temelju vulgaren režim, nadaljevalo pa tudi potem, ko ga formalno ni bilo več. Po demokratičnih spremembah v začetku devetdesetih let se je ta vulgarnost samo nekoliko pritajila, nato pa je znova prišla na piano. Tudi zato smo imeli vse tiste silne medijske pogrome nad nadškofom Rodetom. V zvezi z nadškofom Francem Rodetom ste v kolumni v Dnevniku zapisali zanimivo misel, češ da je prav s tem, ko si je v nasprotju z drugimi določene stvari upal povedati na glas in dovolj kritično, pomembno pripomogel k spremembi oblasti v Sloveniji. Ta Rodetova pokončnost, ki ste jo omenili in jo omenjam tudi sam, je poleg drugih maloštevilnih pokončnih ljudi, ki nikdar niso klonili, pripeljala do sprememb v družbi. Ljudje so se opogumili, videli so zgled, neuklonljivost, začeli so se zavedati, da kontinuiteta ni vsemogočna, in nazadnje zbrali dovolj poguma, da so jo nagnali. Pri tem je treba poudariti, da ne gre samo za politične spremembe, ampak za spremembo splošne družbene klime. Mislim, da se šele zdaj dogaja pravi prelom s komunističnim režimom in njegovim terorjem. Zanimivo v tem primeru je, da letos ni bilo vulgarnih odzivov na brezjansko pridigo nadškofa i Hvala, tovariši, a zdaj smo v demokraciji in kristjani smo člani te družbe in državljani te države. Tudi naša je, zato bomo po svojih najboljših močeh skrbeli zanjo, to je naša pravica, dolžnost in čast! Urana, če odštejemo nekaj vedno enakih pso-vanj standardnih fanatičnih antikatoličanov. Po vaše so torej kritični Rodetovi nastopi pomembno pripomogli k splošnim družbenih spremembam. Kaj pa Cerkev? Kaj so prinesli Cerkvi? Nekateri namreč pravijo, da so njegovi nastopi ljudi prej odvračali od Cerkve, kot pa jih privabljali vanjo. Tukaj bi potegnil vzporednico. Enako se je namreč ves čas govorilo o Janezu Janši ali Jožetu Pučniku. Disidentska drža vedno odvrača. Odvrača preproste ljudi, ker jih je strah in bi radi imeli mir. Rečejo: Preveč je že bilo gorja, tiho bodimo, saj zdaj ni tako hudo. Kaj bi jih dražili! Na intelektualce pa takšna drža deluje drugače. Praviloma jih silno draži, saj vedo, kako so se prodali, vedo, da delajo proti svoji vesti in pameti in da so brez hrbtenice. Disidentska drža posameznikov jih vedno znova opominja na njihovo lakajst-vo in zato oporečnike sovražijo in blatijo. Vrniva se k Uranovi pridigi. Nekako prevladuje ocena, da je nadškof v njej nakazal, da v svojih javnih nastopih ne bo govoril samo o veri in Bogu, ampak bo delno nadaljeval tradicijo Rodeta, ki je v svojih nastopih go- sijonar škof Friderik Baraga. Krščanska vera deluje v vseh družbenih razsežnostih od zasebne in osebne do kulturne in civilizacijske in ni razloga, razen totalitarnosti, da bi tega ne delala tudi danes pri nas. Nadškof Uran je v svoji pridigi pozdravil namero nove vlade, da bo skušala s posebnim skladom pluralizirati slovenski medijski prostor. Kakšno je vaše mnenje o tem? Je po vaše medijski prostor v Sloveniji dovolj pluralen? Mislim, daje stanje v slovenskih medijih samo nadaljevanje tistega, kar smo imeli v komunizmu: idejno, vrednostno in politično gotovo ni uravnotežen. Skrajno nespodobno je na primer, da nacionalno televizijo dejansko vodi nekdanji predsednik zveze komunistov. Tudi v časopisju beremo vedno eno in isto. Svetla točka je Večer, ki skuša stvari prikazovati tudi iz drugega zornega kota, vendar je to premalo, da bi lahko rekli, daje tisk pri nas uravnotežen. Zakaj po vašem mnenju ni uravnoteženosti? Gre tu za pomanjkanje t. i. desnih novinarjev ali je problem pri vodstvih medijev, ki novinarje natančno usmerjajo v to, kako je treba pisati? Mislim, da je v Sloveniji dovolj novinarjev, ki znajo napisati še kaj drugega kakor samo skrajno levičarsko posploševanje in poenostavljanje. Po moje je problem v tem, daje vsa medijska ureditev takšna, da preprečuje omenjenim novinarjem, da bi prodrli na svetlo. Verjetno pa je problem tudi v denarju. Levica je namreč do zdaj prav zaradi svoje navezanosti na oblast veliko laže ustanovila kakšen medij, medtem ko je bil na desni strani denar vedno težava. To drži. Denar in mediji so povezani, zato so potrebne spremembe sočasno v medijih in v gospodarstvu, če hočemo, da bomo imeli dobro na-cionalko in pluralne medije. Tudi zato zdaj nekateri mediji zganjajo takšen vik in krik ob napovedanih zamenjavah v gospodarstvu. Zavedajo se namreč, da bo po teh zamenjavah tudi manj denarja zanje oziroma njihovo enostranost in pristranost. Kot je znano, naj bi z medijskim skladom, ki ga namerava z novim zakonom ustanoviti država, podpirali vse tiste medijske projekte, ki bi pripomogli k večji pluralizaciji medijskega prostora. Ali tudi Cerkev pričakuje kaj denarja iz sklada za svoje medije? Vsi mediji pomagajo k večji pluralizaciji medijskega prostora in s tem k večji demokratizaciji. Čim več jih je, tem bolje je. Če vsi enako govorijo, nič ne prispevajo, ker je to isto, kot če vse medije odpravite in pustite samo enega. Če namreč vsi mediji govorijo eno in isto, ni potrebe, da jih je več, ampak je dovolj, če imate kot na Kubi samo en časopis, ki ima štiri strani, na katerih vsak dan objavlja Castrove govore in sporočila. Glede na to mora biti torej interes demokratične družbe, da ustvarja takšne razmere, da je čim več medijev, kar pomeni, da morajo biti do teh sredstev upravičeni vsi mediji. Seveda pa je prav, da se ob delitvi denarja izvede javni natečaj, na njem pa se nato izberejo najboljši projekti. Na koncu se dotakniva še ta čas ene bolj žgočih tem v svetu, to je terorizma. Znano je, da večina teroristov prihaja iz islamskih držav, pa me zanima, kaj je v islamu takšnega, da se v njem rojevajo teroristi? Je to vera, ki nekako ustvarja teroriste, ali gre za kaj drugega? Izraz fundamentalizem označuje vteoriji "dobesedno razumevanje svete knjige". Ta izraz so uporabljali ameriški protestanti, ki so v začetku 20. stoletja celo izdajali časopis z imenom Fundamentals. Fundamenti, temelji njihove vere so v Svetem pismu, ki ga je treba razumeti dobesedno. Iz tega so nato sociologi izraz fundamentalizem prenesli na druga verstva, ki prav tako dobesedno razumejo svoje svete spise. Zato tudi govorimo o islamskem fiindamentalizmu ali isla-mistih. Toda islam je tako kakor vsa velika verstva ogromna galaksija, ki je nastala iz različnih razlag in umevanj Mohamedovega nauka in zgleda. Nekateri muslimani se na primer sklicujejo v Koranu na besedila iz prvega Mohamedovega obdobja, ko je bil v Meki socialni reformator in mistik, in so zato bolj socialno in mistično usmerjeni. Nekateri dragi pa poveličujejo njegovo drago obdobje, ko je bil v Medini predvsem politični, verski in vojaški voditelj, in navajajo tista koran-ska besedila, ki ukazujejo, da se je treba bojevati proti nevernikom, Judom in kristjanom. Mohamed je v Medini dal sam kruto pobiti eno izmed judovskih plemen, ki je tam še ostalo, potem ko je dragi dve goli in bosi izgnal. Poleg tega je bil zelo maščevalen. Pesnike, ki so zasmehovali jezik, v katerem je recitiral razodetje (Koran), je dal gladko umoriti. Vse to pa so elementi, ki jih lahko fundamentalist! kaj hitro obrnejo v zagovor svojega nasilnega početja. Muslimani pač morajo biti dovolj modri, da takšne fundamentalis-tične razlage Korana sami zavržejo in da ne sim-patizirajo s teroristi, kot so to v večini počeli. Problem je torej v tem, da ima islam v svojih svetih spisih veliko odlomkov, ki jih je mogoče iztrgati iz konteksta in iz njih razviti poseben nauk. Kako je s tem v krščanstvu? Katolištvo zavrača fiindamentalistično branje Svetega pisma, to pa zato, ker drugače pojmuje razodetje kot protestanti ali muslimani. Za katoličane se Bog razodeva v veri in življenju vse Cerkve tako, da je njegovo razodevanje podano in v Svetem pismu in v izročilu Cerkve. To pomeni, da Sveto pismo beremo in razlagamo v luči celotnega življenja Cerkve. Treba pa je povedati še nekaj. Vsaka vera ima v svojih spisih nekaj elementov nasilja, tudi ljudje smo po naravi nasilni, zato si je treba postaviti vprašanje, kako kakšnemu verstvu uspe to nasilje kanalizirati tako, da bi družba lahko živela v miru. Nekaterim to bolje uspeva, nekaterim slabše. Tisti, ki si poskušajo podrediti svet, pa bodo tako v islamu kot v vseh dragih verstvih vedno našli dovolj elementov za opravičevanje svojih nasilnih dejanj. Se kaj čudite, da je med teroristi veliko zelo izobraženih ljudi? Ne, temu se ne čudim. Intelektualce je namreč nasilje že od nekdaj privlačilo in navdihovalo. Če namreč nečesa ne moreš doseči z močjo argumenta, potem lahko to dosežeš z argumentom moči, in temu se intelektualci včasih ne znajo upreti. Poglejte, koliko jih je častilo Adolfa, oba Josipa, Maa, Pol Pota... in jim vdano, tudi s terorjem, služilo. Poleg tega je večina sodobnih teroristov dobro gmotno preskrbljena, kar pomeni, da imajo zato, ker se jim ni treba ukvarjati z vsakdanjimi skrbmi in banalnostmi, preveč časa. Ko pa ima človek preveč časa, se lahko možgani začno kaj hitro vrteti v napačno smer. Kaj je po vašem mnenj u glavno vodilo Al Ka-ide in podobnih organizacij pri njihovih napadih? Revščina to zagotovo ne more biti. Ti teroristi imajo v sebi očitno zavest, da so nekaj več od dragih. Mislijo, da so božji izvoljenci in da so za dosego božje volje, ki se seveda vedno ujema predvsem z njihovo lastno voljo, dovoljena vsa sredstva. V nasprotju z denimo Eto ali Iro, ki imata samo nacionalne in politične interese, čeprav to ne opravičuje njihovih terorističnih dejanj, se pravi pobijanja civilistov, so isla-misti prepričani, da imajo višje poslanstvo, nekaj takšnega torej, kot so zase trdili anarhisti, komunisti in delno nacisti, in to je lahko nevarno, zelo nevarno, kakor nam je znano iz lastne izkušnje. V kolikšni meri po vaše islamski voditelji sploh podpirajo ta njihov verski boj? To je po državah različno. Nekje je tiha podpora, drugod simpatije, spet drugod nasprotovanje. Na Zahodu se je z londonskimi atentati pokazal nov problem. Teroristi niso več uvoženi, ampak domači, iz Londonistana To potrjuje hipotezo nekaterih muslimanskih mislecev, da so namreč muslimani že dolgo zafrustrirani, polni resenti-menta do Zahoda, ker je bolj razvit od islamskega sveta. Tega nikakor ne morejo uskladiti s prepričanjem, da je Bog z njimi in je njihova religija boljša od vseh dragih, v resnici pa so "kristjani", kot imenujejo Zahodnjake, nad njimi. Kako je mogoče, da si oni, ki se podrejajo Bogu (to pomeni musliman), ne morejo podrediti "neverni-kov"? V sveti jezi jim ne preostane drugega, kakor da postavijo stvari na pravo mesto s terorjem. Za to zločinsko početje najdejo podporo tudi v tistih zahodnih levičarskih krogih, ki se počutijo ponižane in sirote zaradi propada komunizma. Verjetno je, da jim bo takšna podpora rasla, medtem ko se bo islamski svet vse bolj odvrača od njih. To pa ne obeta skorajšnjega konca terorizma na Zahodu, ker postaja avtohton, domač in bo čedalje bolj podoben terorizmu Rdečih brigad, ki so pred dvema desetletjema ustrahovale Italijo in Nemčijo. Aleš Kocjan Če vsi mediji govorijo isto, potem ni potrebe, da jih je več, ampak je dovolj, če imate kot na Kubi samo en časopis, ki ima štiri strani. V Medani v Goriških Brdih v zadnjih avgustovskih dneh že tradicionalno poteka festival, zaznamovan s poezijo in z vinom. Deveti pesniški festival Dnevi poezije in vina, ki ga organizira ljubljanska Študentska založba, pomeni imenitno priložnost za srečanje pesnic in pesnikov iz več držav. Pesniški festival letos z zgostitvijo oeiija čei črko na kratko kim zvrstem, pri čemer je še vedno poudarek na vzpostavljanju in raziskovanju razmerij med jezikom poezije in jeziki drugih umetnosti. Organizacijska novost festivala je programski svet, ki ga sestavljajo Dra-žen Dragojevič, Mojca Kumerdej, Gregor Podlogar, Lucija Stupica, Aleš Šteger, Igor Španjol, Gorazd Trušno-vec in Ana Vipotnik. Svet je oblikoval program, ki teži k prepredanju poezije z drugimi mediji, od likovnega, film- skega prek glasbenega, plesnega do novih medijev. Jelka Ciglenečki, programska voditeljica festivala, je med zanimivostmi programa izpostavila filmski del, ki se bo med drugim posvečal vprašanju meje - Moja meja in Mesto na travniku, plesni predstavi Campo di fiori Male Kline in 4 plus ena po zamisli Igorja Sviderskega ter celodnevno sobotno dogajanje na zadnji festivalski dan, 27. avgusta. Barbara Kavtičnik Jezik poezije Mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina je bil zasnovan leta 1995 kot prireditev, ki bo zbirala najprodornejše pesnike mlajših generacij z vsega sveta in jih predstavljala najširšemu občinstvu po vsej Sloveniji. V zadnjih štirih letih je pa se je dogodek premaknil v Me- festival prerasel začrtani okvir in oddano, kjer gostje svojo poezijo inter- pri svoja vrata tudi drugim umetniš- programa poteka med 23. in 27. avgustom. V torek se je prireditev začela z branji v starih mestnih jedrih v Ljubljani, Novem Mestu, Mariboru, Izoli, Veliki Polani in na Ptuju, nato pretirajo pod murvo na domačiji Alojza Gradnika. Na Dnevih poezije in vina sodeluje kar 26 mladih pesnic in pesnikov iz 19 držav, ki imajo priložnost, da se predstavljajo v lastnem jeziku. Vodilo letošnjega pesniškega druženja je Poezija čez črko, ki odpira možnosti poezije v drugih medijih. Tudi letos festival spremlja zbornik pesmi udeležencev v izvirnem, slovenskem in angleškem jeziku. Edinburški festival V Edinburghu poteka mednarodni festival (Edinburgh International Festival - EIF) 2005. Prireditev, ki združuje klasično glasbo, gledališče, opero in ples, bo trajala do 4. septembra. Direktor festivala Brian McMaster je dejal, da je namen festivala, da "tako škotskemu kot občinstvu od drugod omogoči edinstvene in vrhunske predstave z vsega sveta. Nova dela ter sodelovanje mednarodnih umetnikov in institucij, ki v Edinburgu ustvarjajo na nove načine, so tisto, kar festivalu zagotavlja, da ostaja referenčna točka za vse ljubitelje umetnosti, pa naj bodo iz Tokia, Los Angelesa ali pa so doma le za vogalom. Kakovost, občutek vznemirljivosti in neprisiljenost pa so tisti dejavniki, ki pritegujejo tudi novo občinstvo". Dvajsetega avgusta je v mestu Vila Nova de Cerveira na Portugalskem svoja vrata odprl 13. mednarodni bienale umetnosti - Bienal Internacional de Arte de Vila Nova de Cerveira. Na dogodek je bil kot posebni gost povabljen ljubljanski Mednarodni grafični likovni center. Bienale umetnosti je bil v portugalskem mestu prvič organiziran leta 1979 in je v preteklosti predstavljal predvsem portugalsko in Span- Bienale na Portugalskem sko umetnost, mednarodno pa se je začel uveljavljati šele po letu 2000. Letos gosti 19 razstav, in sicer na 16 lokacijah v mestu. Pri tem gre za poudarek na novih tehnologijah, ki sprožajo nove umetniške prakse. MGLC Mednarodni grafični likovni center se na bienalu predstavlja z izborom grafičnih del slovenskih av- torjev, pripravila pa ga je kustodi-nja Breda Škrjanec. Več kot polovica izbranih grafičnih del, ki predstavljajo avtorje srednje in mlajše generacije, je nastalo v grafičnih ateljejih MGLC. Zastopana so dela Saša Vrabiča, Andreja Brumna-Čopa, Zore Stančič, Huiqin Wan-ga, Anje Jerčič, Ane Zavadlav, Mojce Zlokarnik in Petra Ciuhe. V okviru bienala so letos prvič pripravili tako imenovani outdoor projekt v urbanem prostoru. Za izdelavo plastične strukture z digitalnimi podobami, ki stoji na osrednjem trgu v mestu, je Škrjančeva na povabilo kustosa Silvestra Pestane izbrala štiri avtorje: slovenski tandem son: DA, venezuelsko avtorico Patricio Vi-lalobos de Echeveria in brazilskega avtorja Luiza Monforteja. Berkove zvezde Bienala se udeležuje tudi škofjeloški slikar Berko, ki se predstavlja z deli iz cikla Nikoli niste daleč od Berkove zvezde. Omenjeni cikel seje razvil iz avtorjevega razstavljanja sitotiskov božičnih zvezd na mednarodnih razstavah v zadnjih letih. Z razstav je namreč prinesel fotografije pokrajine, mest in razstavišč in jih združil s podobami božičnih zvezd. B. K. Alamut je zmagovalec! V Demokraciji smo že predstavili Salzburški poletni festival, kjer je Slovenijo zastopala predstava Alamut v dramatizaciji Dušana Jovanoviča in režiji Sebastijana Horvata. Nismo pa še vedeli, da bo prav ta predstava tako zaznamovala omenjeni festival. Alamut je zmagal v tekmovalnem programu Young Director's Project. Režiser Horvat je za predstavo, ki je nastala v koprodukciji festivala in SNG Drama Ljubljana, prejel nagrado 10.000 evrov in nalivno pero Max Reinhard podjetja Mont Blanc v vrednosti 12.000 evrov. Žirija, ki so jo sestavljali igralec Peter Simonišek kot predsednik, gale-rist Tadeus Ropac, predsednica festivala Helga Rabl-Stadler in umetnostni kritik Wolfgang Kraliček, se je zelo dolgo posvetovala in se ob od- ločitvi strinjala, da je bil Alamut edina predstava, pri kateri je bil mogoč konsenz. "Trije od nas bi v ospredje raje postavili drug režijski projekt, toda z Alamutom smo se strinjali vsi štirje," so dejali predstavniki žirije. Žirija je v uradni obrazložitvi zapisala, da je Horvat občinstvo popeljal na nevarno potovanje. Iz romanesknih figur mu je uspelo ustvariti usodne odrske značaje. Predstava podoživlja, "kako je mogoče manipulirati z ljudmi in obdelati pretresljivo aktualno snov". Barbara Kavtičnik MGLC je tokrat na. Portugalskem. Skopi vitez, Mozart in Salieri, Kam- vrednosti, ki jo čuti Salieri pred geni-niti gost in Gostija v času kuge. V teh alnim Mozartom. Kamniti gostje pes-delih se je Puškin omejil le na nekaj niška dramatizacija zgodbe o don Ju-oseb in se zelo držal enotnosti deja- anu, ki sta jo med prvimi dramatsko nja, kraja in časa. Domnevajo, da je v obdelala Spanca Tirso de Molina in Lope de Vega. Puškin je poznal Molierovega in Mozartovega Don Juana, ni pa izključeno, da ni poznal še drugih, saj so isto snov Puškin - "Male tragedije" Besedilo: Aleksander Sergejevič Puškin Prevod: Josip Vidmar Režija: Aleksej Leljavski Likovna podoba in izdelava lutk: Tatsiana Nersisian Glasba: Tito Lektura: Mateja Dermelj Oblikovanje svetlobe: Tilen Vipotnik Igrajo: Gašper Jarni, Igor Štamulak in Marko Plantan Skopem vitezu upodobil skopost svo- uporabili pred njim že mnogi (npr. jega očeta, hkrati pa je tudi že kritika Goidoni v drami Don Giovani Teno-grabežljivosti kapitalizma. Dramatič- rio osia il Dissoluto, 1736). Gostijo v naje "mala tragedija" Mozart in Sali- času kuge je Puškin napisal po angleš-eri, kjer skuša dramatik opisati prob- ki romantični drami The City of the lern genialnosti in zločinstva, izvira- Plague (Kužno mesto), ki jo je napi-jočega iz občutka umetniške manj- sal John Wilson (izšla 1816). V pre-- delavi si je Puškin predvsem prizadeval, da bi bil čim bolj ekonomičen, zato je izvirnik marsikje krajšal. S tem pa je bil prisiljen ustvariti nove povezave med posameznimi odstavki. Značaj "zamišljene Mary" je ustvaril Puškin, kajti Wilson jo naziva "sweet", kar pomeni "mila". Zadnji dve kitici njene pesmi sta vsebinsko čisto Puškinovi, toda tudi v prvih treh je le malo skupnega z izvirnikom. Puškinova tragedija v enem dejanju je tako svobodna prepesnitev tridejan-ske Wilsonove drame, da jo je __Puškin upravičeno štel za svoje delo. Čeprav ni Puškin nikdar prestopil ruskih meja, razen ob bojnem pohodu v turški Arzrum, je v "malih tragedijah" mojstrsko zadel tuja okolja: Francijo, Španijo in Anglijo. 0 režiserju ... Aleksej Leljavski je študiral lutkar-stvo na Državnem inštitutu za gledališče, glasbo in film v Sankt Peterbur-gu v Rusiji, filologijo na Državni univerzi v Minsku v Belorusiji, na Umetnostni akademiji v Minsku pa režijo. Med letoma 1979 in 1982 je delal kot režiser Državnega lutkovnega gledališča v Minsku; od 1982 do 1986 je bil umetniški vodja Regionalnega lutkovnega gledališča Mogilev, od leta 1986 dalje deluje kot umetniški vodja beloruskega Državnega lutkovnega gledališča v Minsku. Sodeloval je z različnimi lutkovnimi gledališči v Belorusiji, Nemčiji, Litvi, na Nizozemskem in Poljskem, v Srbiji, BiH, Rusiji in Sloveniji. Na oder je postavil več kot 50 predstav za odrasle in otroke. Predstava Puškin -"Male tragedije" se bo tako pridružila nizu uspešnih lutkovnih predstav. Barbara Kavtičnik V četrtek, 25. avgusta, bo v Mini teatru na ljubljanskem gradu svojo premiero doživela izjemna lutkovna predstava za otroke in odrasle Puškin - Male tragedije Aleksandra Sergejeviča Puškina v režiji Alekseja Leljavskega. Prva ponovitev bo že 28. avgusta. V Mini teatru so predstavili ozadje predstave. Gre za štiri krajša dramska dela, znana pod imenom "male tragedije" (tako jih je krstil sam Puškin v nekem pismu), ki jih je Puškin končal jeseni 1830 v Boldinu. To so Ob 40-letnici Ognjišča Postojna, 4. september 2005 Na parkirišču Postojnske jame. O Veliko srečanje bralcev in prijateljev Ognjišča 25. srečanje PRO Pridite, naj se znova pokaže, da smo ena družina, zbrana okrog toplega domačega Ognjišča! Mrakove tragedije Mohorjeva družba Gelje Ivan Mrak (1906— 1986) je bil posebnež, saj je živel "neko drugo življenje", življenje izrazitega marginalca in bohema. Čeprav njegovih dram niso tiskali in tudi igrane so bile le za vzorec, ga je del literarne kritike upošteval. Pod naslovom Blaženi in pogubljeni je celjska Mohorjeva izdala štiri njegove himnične tragedije: Orfej, Marija Tudor, Mirabeau in Van Gog-hov vidov ples. Dr. Denis Poniž je v spremni besedi zapisal, "da imajo škarje živa in prinaša kazni za vsa morebitna huda dejanja. Še već greh se med ljudmi lahko kopiči skozi rodove, sčasoma .postanejo z njim zaznamovana celo domovanja in zanje plačujejo popolnoma novi, nič krivi prebivalci v njih. Zornove kolumne Slovenska matica Aleksander Zorn je bil dolga leta urednik pri Mladinski knjigi, zaslužen za znano zbirko Premiki, kije prinesla slovenska izvirna dela politične knj i-ževnosti pa tudi prevode pomembnih svetovnih študij in monografij, ki so razpirali naš družbeni prostor. Veljal je za kritičnega opazovalca aktualnega političnega in družbenega ozračja in je bil v zadnjih desetih letih tudi sam avtor številnih publicističnih in esejističnih zapisov o slovenskih ideoloških arhetipih v tranzicijskih časih slovenske demokracije. Objavljal in platno povečini v rokah še vedno tisti, ki Mrakovega dramskega dela ne cenijo, ker ga ne razumejo; težko je reči, ali ga ne razumejo zato, ker se ne potrudijo, da bi ga razumeli, ali pa vztrajajo v predsodkih zato, ker bi njihove nove, spremenjene sodbe postavile na laž vse, kar so povedali v preteklosti". Visoška kronika Založba Mladinska knjiga Visoško kroniko je Ivan Tavčar začel pisati potem, ko je bil že skoraj četrt stoletja lastnik znanega poljanskega dvorca Visoko. Romanje ostal tor-zo. Od načrtovane trilogije je dokončal samo prvi del, prehitela sta ga neozdravljiva bolezen in smrt. Skupaj s Cvetjem v jeseni (1917) velja Visoška kronika (1919) za njegovo literarno-bilančno dejanje, v katerem je na umetniški način povzel temelje svoje osebne vere in poglede - predvsem na ljubezen kot tragični smisel sveta in na smrt, ki je sicer nedoumljiva, a se ljudem z različnimi znamenji oglaša že za- O nebu Пер1 oopocvov\ /w/ PAVEL CKSARKK S/»mil« iluih/ti m uftumU MATJAŽ VESEL jih je v Novi reviji, Ampaku in Ma-gu. Zdaj so zbrane v knjigi z naslovom Smešna žalost preobrazbe in s podnaslovom Zgodbe o čudežih slovenske demokracije 1994—2004. 0 nebu Založba ZRC Že Aristotel je bil prepričan, da je Zemlja okrogla, ne pa ravna plošča. Menil je, da je Zemlja negibno središče vesolja in da Sonce, Luna in zvezde potujejo pokrožnicah okrognje. V razpravi O nebu obravnava "Vse", "Celoto" oziroma kozmos (vesolje) od njegovih skrajnih meja, ki jih predstavlja sfera zvezd stalnic, do elementov, iz katerih je sestavljeno spremenljivo ob- močje "spodnjega sveta". To je več kot kozmološka razprava v modernem pomenu besede, je ontologija in metafizika kozmosa. V njej najdemo koncepte, ki jih v drugih Aristotelovih delih skorajda ni, in znane nauke, ki pa so predstavljeni na nenavaden način (npr. teorija elementov). Spremno študijo in opombe je napisal Matjaž Vesel. Nitke življenja Tržiški muzej Marija Ahačič-Pollak, nekaj let pevka pri Avsenikih, je v knjigi Nitke življenja v idealiziranem slogu izrisala podobo znane glasbene družine Martinčkovih iz Tržiča. Biografsko upodobitev Ahačičevih oblikujejo številne zgodbe o kapelniku Rudolfu Aha-čiču, nadarjenem glasbeniku, in njegovi družini iz časa pred prvo svetovno vojno do praga današnjih dni. Avtorica je v knjigi združila dvoje, najprej življenjsko zgodbo matere in očeta. Ko sta si ustvarila družino, sledimo veselim in tudi pretresljivim dogodkom vse do let po koncu druge svetovne vojne. V zgodbo je vpletla tudi zgodovinsko dogajanje od zadnjih let 19. stoletja do začetka druge polovice 20. stoletja v okolju Tržiča, Podbrez-ij, Rusije in spet Tržiča. Glavni informatorji so ji bili starši; pripovedi očeta Rudlna je posnela na številne trakove, ki so ji bili v pomoč pri pisanju. Jezik v zrcalu kultur ZRS,Koper V delu Jezik v zrcalu kultur (izdalo Znanstvenoraziskovalno središče Koper) je obravnavan problem medsebojne odvisnosti jezika in različnih elementov etnične ozaveščenosti, ki doslej ni bila raziskana na tako obsežen način niti v mednarodnem meri- lu. Avtorica Vesna Mikolič se je oprla na meritveni instrumentarij, kije potrdil njeno temeljno hipotezo o tem, da etnična ozaveščenost pomembno determinira sporazumevalno zmožnost v prvem, t. j. slovenskem, in drugem, t. j. italijanskem jeziku ter jezikovno rabo pri slovenskih prebivalcih v narodnostno mešanem prostoru Slovenske Istre. V tej zvezi se je dokopala tudi do ugotovitve, da temeljni sestavini etične ozaveščenosti, čeprav odnos nadnacionalnih vrednot kot skupek različnih stališč nima direktnega vpliva na konkretni nivo jezikovne spo-razumevalne zmožnosti in jezikovno rabo, pomembno vplivata na komunikacijsko kompetenco v mater-nem jeziku in jeziku okolja ter na ta način determinirata jezikovno rabo. Gorjanske bajke Založba Goga V umetniško obarvani dvojezični knjigi Gorjanske bajke je objavljenih devet besedil iz znamenitih Bajk in povesti o Gorjancih Janeza Trdine. Besedila so prevedena v angleščino, nadgrajujejo pa jih umetniške fotografije Boruta Peterlina. Hkrati s knjigo je izšla zgoščenka z izvirno glasbo v JANEZ TRDINA GORJANSKE BAJKE TALES FROM THE GORJANCI HILLS izvedbi akustičnega sesksteta znanih mojstrov slovenske džezovske in t. i. world music scene, na kateri je uglasbenih istih devet besedil. Zgodbe in po njih oblikovane pesmi nas soočijo s starodavno mitološko goro, kjer se srečujejo slovanska in predslovan-ska, krščena in poganska bajeslovna bitja, ter zgodbe različnih ljudstev, ki so se pomikala čez "popek Evrope". "Opazno je, da ljudje nimajo vgrajenih kritičnoasociativnih pojmov za titoistični totalitarizem (množični poboji, taborišča, npr. Goli otok, prisilno delo, obvezne oddaje, preganjanje vere in Cerkve, udbovščina ...). To dejstvo nadvse prozorno priča o vseh tistih strokovnjakih, ki grmijo čez revizionizem," je 7. avgusta na Svetih Višarjah v predavanju z naslovom S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe dejal zgodovinar Jože Dežman. Predavanje objavljamo v celoti. Miha Naglič je maja 2005 v Gorenjskem glasu ilustriral temeljni slovenski razcep v razmerju do totalitarnega epicentra 20. stoletja in tudi do prihodnosti. Najprej je navedel in komentiral partizanskega veterana dr. Marka Vr- bire med nasiljem in nenasiljem, med zločinom in čisto vestjo. Država naj varuje žrtve Eden prelomnih dogodkov v spravnem kompleksu je bilo državniško dejanje slovenske kriminalistične policije, da je vložila ovadbo zoper Mitjo Ribičiča. Naj ob tem omenimo, da je nelagodje med veteransko generacijo ob primeru Ribičič dvosmerno. Ko ponavljam tezo, da si v slovenskem partijskem kozmosu lahko napredoval le, če si imel krvave roke (ali si vzpodbujal morijo, sam moril ali pa oboje), jo mnogi krvavi elitniki ogorčeno zavračajo, dejstva pa jo vse bolj potrjujejo. Po drugi strani pa tudi v partizanskih vrstah vse več ljudi zahteva, naj se končno pove, kdo je za morilsko dediščino odgovoren, da ne bo greh krvi umazal vsega partizanskega boja. Verjamem, da je tudi to ločevanje del spravnega referenduma. Nelagodje v vrstah zločincev oziroma pričevalcev zločina pa ni edino Višarsko sporočilo hunca, ki je pomladi leta 2005 v javnem intervjuju pred zbrano publiko razložil svoj pogled na pomor domobrancev pred 60 leti. "Približno takole gre: 1. veliki trije so na svojih medvojnih srečanjih sklenili, da bodo po vojni kaznovali vojne zločince in sodelavce okupatorja; 2. Titova vojska je bila najpozneje od sporazuma Ti-to-Šubašič priznana za del zavezniške koalicije; 3. potem ko so jih Angleži poslali nazaj v domovino, so domobrancem kot vojnim zločincem sodila nagla vojaška sodišča; 4. likvidacije so bile izvršitev teh obsodb. Kako hladna 'logika' zmagovalca!" Nezavedanje odgovornosti V drugem intervjuju me je Miha pobaral, kako komentiram to argumentacijo. Odgovoril sem: "Slovensko partizansko veteransko organizacijo imajo za talca ljudje, kot je Marko Vrhunec. Ne dojamejo, da slovenska policija raziskuje povojne pomore kot zločin, ki ne zastara. Ne kot so- jenje, ampak kot umore. Partijski botri so v krvavo zavezo proti lastnemu narodu ujeli funkcionarje Udbe in krajevnih oblasti, ki so morali odločati o umorih rojakov. Še zdaj je partizanska generacija talec slabe vesti in zločinov, za katere večina partizanov ni odgovorna. Karel Jaspers je v razpravi, v kateri se je že leta 1946 spraševal o nemški krivdi za drugo svetovno vojno, zapisal, da pomeni zavest o tem, da si odgovoren, prvi znak prebujanja politične svobode. To je resnična svoboda, ne le zahteva, ki jo od zunaj postavijo nesvobodnim ljudem. V notranji nesvobodi se človek podreja, hkrati pa se počuti krivega. Zato človek, potem ko sprejme odgovornost, sproži začetek notranjih pretresov, ki želijo ustvariti politično svobodo. Marko Vrhunec se ne zaveda ne svoje odgovornosti ne svoje krivde. In zato je eden od mnogih sužnjev Zločina" (Gorenjski glas, 6. maja 2005). Miha je nato poudaril, da "ne gre samo za razliko v letih, temveč predvsem za razliko v vrednotah. In nič ne kaže, da bi se razlike v slednjih kmalu zbližale". Pa ne gre za zbližanje, gre za zavedanje front, skušnjav, razlik v razumevanju vesti in človečnosti, ki so pri človeku večne. Imamo možnost, da skušnjavi ne nasedemo. Da pa se ji izognemo, je prav, da se ob zgodovinskih dejstvih in njihovi interpretaciji zavedamo posledic tovrstne iz- nelagodje v slovenskih razmerjih do bratomornega zločina. Med žrtvami in svojci žrtev jih je vse več, ki so pri-pravljeni javnosti povedati svojo zgodbo o trpljenju pod boljševističnim terorjem. Na drugi strani pa nam tudi raziskave o holokavstu potrjujejo temeljno potrebo po tem, da morajo biti pričevanja sprejeta med sodobniki. Če ni poslušalcev, bralcev, gledalcev, ki sočutno sprejemajo ta Kljub slabemu vremenu so tudi letos na Svete ViSarje prišli številni redni gostje. pričevanja, potem odzve-nijo v prazno. Pri pričevanjih, v katerih zvemo o zločinih in trpljenju, ki daleč presegajo meje vsakdanjosti, v katerih bi radi običajni smrtniki živeli, je pogosto težko prebiti obrambne zidove pri tistih, ki jim pričevalci pripovedujejo. V slovenski družbi je to posebej opazno v družinski komunikaciji. Koliko je družin zločincev in družin žrtev, kjer starejši rodovi niso povedali mlajšim o svojih grehih in o svojem trpljenju. In po drugi strani, koliko je družin, kjer otroci niso hoteli poslušati. In vse to zamolčano lebdi v nezavednem in s potencirano močjo razdiralno deluje na partnerske in medgeneracij-ske odnose. Saj zlo ne more izzvene-ti, če ga ne spoznamo, presežemo. Proti permanentni revoluciji Bratstvo krvavih rok je imelo "božje" ambicije. Da bi presegli Boga, so zaigrali tako vesoljni potop kot stvarje-nje novega sveta. Kardeljanski vesoljni potop je bil krvava reka, v kateri so stari svet potopili v njegovi lastni krvi. Stvaijenje pa ni bilo ljubeznivo vzpodbujanje življenja, ampak neusmiljena državljanska vojna proti njemu. Precejšen del slovenskih političnih in strokovnih elit kakor tudi mnogi običajni smrtniki s titoistično opranimi možgani vztrajno zahtevajo neprestano obnavljanje ideološko-psi-hološkega stanja državljanske vojne med partizani in domobranci, med komunisti in protikomunisti. Ta hujskaški vzorec razpade, ko se zmagoviti udeleženci protifašistične koalicije iz zmagovalcev spremenijo v obtožence, iz herojev v zločince. Ko Zločin sprejmemo kot izhodišče nove oblasti in državljansko vojno proti lastnemu narodu za njeno temeljno počelo, potem izstopimo iz vojnega časa, ko so boljševiki za izvedbo svojega projekta izzvali krvavo državljansko vojno. Vstopimo pa v čas po koncu druge svetovne vojne in v čas po velikem titoističnem Zločinu. V čas, ko ni več okupatorjev, ko je velika večina domobrancev že umorjena. V čas, ko na prizorišču ostane samo do zob oborožena partija v državljanski vojni proti Sloveniji in njenim prebivalcem. Slovensko zgodovinopisje pa tudi drugi raziskovalci oziroma akterji katerega koli drugega področja se lahko brez težav odmaknejo od totalitarnega modela. Prvi pogoj je, da se iz časa okupacije in boljševistične revolucije z izsiljeno državljansko vojno premaknemo v čas po koncu druge svetovne vojne. Po 15. maju 1945 v Sloveniji ni več okupatorjev, od poletja 1945 pa so pobiti tudi skoraj vsi domobranci, ki so prišli v roke komunistični oblasti. Na prizorišču ostane samo totalitarni povzpetnik, ki skuša z vsemi sredstvi udejanjiti svoj revolucionarni načrt. 0 umorih in trpljenju Partijski bogovi so se obnašali tako, kot da bi morali najprej odigrati vlogo vesoljnega potopa, nato pa še stvarnika samega. V potopu naj bi po lenin-skih revolucionarnih načelih izginili demokracija, na smrt obsojeni razredi, država, transcendentni Bog, vera, verniki in Cerkev. Aktivna državljanska vojna partije proti Sloveniji in podložnikom je trajala več kot deset let: Slovenija je postala množično grobišče, vrstili so se stalinistični sodni procesi, nastala je mreža koncentracijskih in drugih taborišč, v serijah so si sledile zaplembe premoženja, kmeta so lomili z obveznimi oddajami in zadružništvom, v verski vojni so prepovedovali versko življenje, preganjali duhovnike in vernike, uničevali verske stavbe. Ni bilo svobodegovora in ustvarjalnosti. Ljudje so množično bežali čez mejo na Zahod. Civilizacijski zaostanek za demokratičnim svetom se je povečeval... In prav pričevanja o svetu, ki je bil žrtev partijskih ofenziv, naj dopolnijo dosedanji, pretežno s stališča oblasti oblikovan zgodovinski spomin. Naj navedem nekaj spominskih mozaičnih kamenčkov, ki so mi jih poslali ljudje, ki se s svojimi pričevanji upirajo nasilju in totalitarni samovolji. Vsak tak spomin je tudi pričevanje o tem, kako so se nemočni in goloroki ljudje z močjo vesti in zvestobe upirali teptanju državnega terorizma. O trajni zaznamovanosti posameznikov, družin in skupnosti zaradi partijske politike rasističnega razlikovanja živih in mrtvih nam nazorno priča tisoče vlog, podanih vladni komisiji za izvajanje zakona o popravi krivic. Verjamem, da bo prišel čas, ko bo ves obseg partijskega uničevanja predmoderne Slovenije prišel pod odrske luči znanstvene, šolske, politične in druge javne pozornosti. Tako kot se je začelo govoriti o partijskih umorih slovenskega prebivalstva, tako je prav, da o svojem trpljenju spregovorijo meščani, kmetje, duhovniki in verniki, plemiči. Prav gotovo nas čaka pri vsaki od partijskih ofenziv neizmerno veliko raziskovalnega dela, da bomo dojeli obseg nasilja, ki je spremljal vsako od njih. Spravni referendum S primerom Ribičič se je zgodila zgodovinska sprememba. Policija demokratične države Slovenije je začela preganjati policaje totalitarne republike Slovenije zaradi njihovih zločinov. Prav tako raziskavo delovanja svojih totalitarnih prednikov so dolžne storiti praktično vse slovenske strokovne elite. S tem bodo Sloveniji omogočile spravni referendum - temeljno odločitev za dokončno odpravo partijske vesti, ki za osvojitev oblasti in njeno ohranjanje dovoli umor, rop in laž. To bo velika spravna konverzija, odločilen korak v pravno, odgovorno in svobodno družbo. V kontekstu dolgoročnega postavljanja od tradicij boljševistično-terorističnega modela osvajanja in ohranjanja oblasti bomo morali velikokrat ponoviti spravni referendum. Tudi ob primeru Ribičič predlagam, da se vsak od nas vpraša: Ali lahko kdor koli v imenu katere koli ideje vzpodbuja in izvaja množično pobijanje civilistov, vojnih ujetnikov in partizanskih soborcev, da bi se dokopal do oblasti? Ali lahko kdor koli zato, da bi ohranil oblast, vzpostavi stanje državljanske in verske vojne, permanentne revolucije kot temelj ohranjanja oblasti? Ali lahko kdor koli v imenu svoje norosti rasistično deli žive in mrtve na naše in osovražene druge, na večin manjvredne? Ali lahko kdor koli po načelih razrednega boja uničuje zasebno gospodarsko pobudo z zaplembami premoženja, kmeta s prisilno oddajo in z zadružništvom? Ali lahko kdor koli uniči demokracijo? Ali lahko kdor koli v imenu nove vere in z žegnom Velikega vodje pre- )) )) ganja drugače misleče in verujoče, uničuje in pleni kulturno dediščino (npr. cerkve in gradove, knjige, arhive)? In še mnogo je spravnih vprašanj... "Strokovnjaki" in "revizionisti" In še mnogo je vprašanj, na katera bi lahko prav ob osebni zgodbi Mitje Ribičiča odgovarjali z nadvse nazornimi primeri: od pohorske afere do povojnih pomorov, od mučenja duhovnikov do tega, da je tistim, ki so postali invalidi kot prisilni mobilizirana v okupotoijeve armade, preprečeval, da bi jim države, naslednice okupatorskih, izplačevale rente... Ne teh referendumskih vprašanj in ne osebne boljševistične kariere Mitje Ribičiča producenti afere Ribičič nočejo dojeti. Zato je spravni referendum dolgotrajen proces. Opazno je tudi, da ljudje nimajo vgrajenih kritičnoasociativnih pojmov za titoistični totalitarizem (množični poboji, taborišča, npr. Goli otok, prisilno delo, obvezne oddaje, preganjanje vere in Cerkve, udbovščina...). To dejstvo nadvse prozorno priča o vseh tistih strokovnjakih, ki grmijo čez re-vizionizem. Zanje je revizionizem preprosto to, da se kritično presodi njihovo kolaboriranje s totalitarizmom, ki je pomenilo kastriranje zdrave pameti, ki ji partijskih hlapci niso dovolili kritičnega odnosa do državnega terorizma in drugih totalitarnih sociopatološ-kih diagnoz. In prav v tej maniri manipulativne redukcije iz časov ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil so sestavljene javnomnenjske analize, v katerih na fakulteti za družbene vede preverjajo slovenska razmerja do zgodovine. Ti spraševalci ostajajo v času druge svetovne vojne in vztrajajo pri dilemi rezistenca - kolaboracija, ne načenjajo pa temeljnih vprašanj totalitarnega sistema v drugi Jugoslaviji. Da bi na primer vprašali ljudi o odnosu do boljševističnega projekta v Sloveniji, bi lahko postavili vprašanje. Postavljanje vprašanj Katero od naslednjih ofenziv v državljanski vojni proti Sloveniji in njenim prebivalcem je komunistična partija oziroma Zveza komunistov Slovenije dobila: 1. vojno proti demokraciji 2. vojno proti zasebni lastnini 3. vojno proti kmetom 4. vojno proti veri in Cerkvi Prav tako v teh anketiranjih ni spraševanja o temeljnih zločinih komunistične države. Ali bi spraševalci lahko problematizirali dejstvo, da slovensko partizansko gibanje med drugo svetovno vojno ubije več neo-boroženih Slovencev kakor okupatorjev v boju? Ali bi lahko vprašali anketirance, kako ocenjujejo dejstvo, da je povojni pomor vojnih ujetnikov in civilistov, prebivalcev Slovenije, po številu umorjenih na število prebivalcev brez primerjave v Evropi? Ali bi lahko vprašali, kdo je odgovoren za ta grozoviti pomor. 1. Josip BrozTito 2. Edvard Kardelj 3. Boris Kidrič 4. Ivan Maček 5. Mitja Ribičič? Spravni referendum poteka z velikimi odpori pri enih in pomembnimi spravnimi konverzijami pri drugih. Koalicije proti totalitarnemu terorizmu V eni od poletnih Sobotnih prilog je Ervin Hladnik Milharčič ostro obsodil politične oblasti, da niso bile v desetih letih sposobne odkriti zločincev iz Srebrenice. V zadnji Sobotni prilogi je Rok Kajzer ob opisu zločinov v Osi-jeku med zadnjo Jirvaško domovinsko vojno poudaril, da sramota ne bo sprana brez kaznovanja zločincev. Tudi posluha za trpljenje v Vukovarju, Srebrenici, Ruandi, Darfurju, Afganistanu, Iraku ni nikoli dovolj. Če ga bo več, ga bo tudi več za slovensko trpljenje na Tehaijah, v Kočevskem rogu, Šentvidu in drugih moriščih in taboriščih slovenske boljševistične norosti. V Sloveniji, kot sem poudaril, je bila temeljna naloga boljševistične naveze, da skrije boljševistični teror in varuje boljševistične zločince. Ta naveza zdaj obsoja vse, ki odkrijejo dejstva, obremenilna za Mitjo Ribičiča, in javnosti sporočijo, daje zoper osumljenca vložena kazenska ovadba. Ribičičevi varuhi potiskajo glavo v pesek. Ne gre le za Ribičiča. Gre za to, da bomo zgodovinarji in drugi raziskovalci nadaljevali raziskave boljševističnih zločinov v državljanski vojni proti lastnemu ljudstvu v letih 1945-1990 in njihove posledice. Prej omenjeni procesi soočanja neke človeške skupnosti z lastno zločinsko preteklostjo tudi drugod niso preprosti. Primerjamo se lahko npr. z Nemčijo. Tam se šele pripravljajo na temeljito kritično razgradnjo vzhod-nonemškega stalinizma in zločinov v sovjetski okupacijski coni. Ocenjujejo, da med spominskim zaznamovanjem nacionalsocialističnih in stalinističnih zločinov ni ravnotežja v škodo slednjih. Tako načrtujejo, da bodo v krajih dvojnega spomina (npr. nacio-nalsocialistična koncentracijska taborišča so po vojni uporabili Sovjeti, ges-tapo nasledi Stasi) poleg nacionalso-cialističnega predstavili tudi stalinistični teror. Tako spominsko ravno- težje in uravnovešenost v odnosu do totalitarne in zločinske preteklosti skušamo razviti tudi v Sloveniji. Upam, da se bomo v tem procesu povezali s kritiki totalitarizma tako v naslednicah držav, ki so nas okupirale, kot v naslednicah držav, ki so tako kot mi doživele boljševizacijo. Iz rdeče ledene dobe Poleg te mednarodne koalicije proti totalitarnemu terorizmu naj nastane tudi slovenska koalicija. Že v dosedanjih raznorodnih prizadevanjih, da bi spoznali in obsodili zločine in na kakršen koli način popravili storjene krivice, je sodeloval in še sodeluje širok krog ljudi. Poleg generacije sodobnikov dogodkov je vse več pripadnikov novih generacij, ki želijo preseči bremena zgodovine. Naj tu opozorim na pomembno vlogo, ki jo imajo pri obratu od zločinske preteklosti prav potomci partizanske generacije. Gre za tisto povezovanje, v katerem lahko sočustvujemo tako z junaki nenasilja, ki so raje žrtvovali življenje, kot da bi zagrešili zločine proti sočloveku, kot z mučenci vesti, ki so dvignili roko nad sočloveka in se potem zlomili pod bremenom vesti. Vsi ti s(m)o lahko v koaliciji, ki si bo prizadevala, da bo spravni referendum opravljen tako, da bomo s spravno ljubeznijo presegli rdečo ledeno dobo. Jože Dežman Čedalje bolj smo odvisni od virov informacij. Tempo življenja nas sili, da podatke, ki jih potrebujemo, dobivamo na čim lažji način in čim hitreje. Slovenski trg s svojo majhnostjo je verjetno glavna ovira, da je različnih pripomočkov s podatki in viri informacij v primerjavi z razvitimi državami na našem trgu še razmeroma malo. Izjeme seveda obstajajo. Izšla je že druga, dopolnjena izdaja priročnika z naslovom Slovenski politični vodnik in s podnaslovom Kdo je kdo v slovenski politiki in javni upravi, ki Slovenski politični vodnik pomembno zapolnjuje eno od vrzeli in bo marsikomu olajšala neprijetno iskanje temeljnih podatkov o osebah, ki zasedajo pomembnejše funkcije na političnem in upravnem področju. Priročnik obsega 344 strani in že to govori, daje informacijsko kar izčrpen. Spet je v spiralo, kar omogoča lažjo uporabo. Vsebuje podatke o osebah, ustanovah, politikih, gospodarstvenikih, kulturnikih, medijih, strankah, občinah itd. Ponuja imena, naslove, funkcije, telefonske številke in telefaks, naslove e-pošte in pri pomembnejših protagonistih tudi medmrežne strani ter kontaktne osebe. Podatki so urejeni sistematično in pregledno, tako daje iskanje preprosto in hitro. Čeprav ima priročnik naslov Slovenski politični vodnik, ni omejen le na politično področje. Predstavlja vse politične avtoritete: predsednika republike, ustavno sodišče, državni zbor, državni svet, vlado z ministrstvi in vladne agencije, zavode in sklade, upravne enote, evropos-lance, slovenska veleposlaništva in konzulate, tuja diplomatska predstavništva, politične stranke itd. Snovalci so dodali tudi podatke nekaterih drugih pomembnih ustanov, med katerimi najdemo vse pomembne sodne ustanove, Banko Slovenije, gospodarsko in obrtno zbornico, obe univerzi, Narodno in univerzitetno knjižnico, krovno turistično organizacijo, izbrane medije, verske skupnosti in še vrsto drugih. Članice in člani ustavnega sodišča, državnega zbora, državnega sveta, vlade in evroposlanci so predstavljeni tudi s sliko in kratkim življenjepisom. Pri nekaterih (poslancih) so navedeni celo podatki, ali so poročeni (celo ime žene) in koliko otrok imajo. Verjetno bo marsikomu prišel prav podroben prikaz strukture državnih teles in organov, saj so v vodniku navedeni tudi vodje kabinetov in služb za odnose z javnostmi, državni in generalni sekretarji ter podsekretarji, direktorji uradov, zavodov in agencij, razni svetovalci, objavljena so celo imena, priimki, telefonske številke in elektronski naslovi tajnic. Podrobno je predstavljena Gospodarska zbornica Slovenije: vodstvo, vse strokovne službe, vsa združenja dejavnosti s sekretarji ter območne zbornice in predstavniki GZS v tujini. V posebnem poglavju so predstavljena pomembnejša podjetja, vendar le tista, ki so še vedno v delni lasti drža- ve. Izčrpen je tudi seznam sindikatov. Na koncu vodnika je obsežno poglavje, namenjeno občinam. Navedeni so naslovi, župan, stranka, iz katere je, direktor občinske uprave in tajnica. Pri mestnih občinah so navedeni tudi poimenski seznami članov mestnega sveta, pregledno po strankah, tako da je razvidna tudi politična sestava mestnega sveta. Pri drugih občinah je navedena strankarska sestava občinskega sveta. Slovenski politični vodnik izhaja vsako leto, saj na področju, ki ga pokriva, hitro prihaja do sprememb. V prvi vrsti je namenjen zaposlenim v državni upravi, poslovnežem, novi- narjem in vsem tistim, ki pogosto ali občasno sodelujejo z državnimi ustanovami. Besedilo je dvojezično, slovensko in angleško, tako daje dobrodošel vir informacij tudi za čedalje večje število tujcev, ki delujejo v Sloveniji, od politikov do gospodarstvenikov. Isti založnik je izdal tudi vodnik Media & marketing, v katerem so na 265 straneh precej podrobni podatki o medijih, oglaševalskih agencijah, raziskovalnih agencijah, odnosih z javnostmi, avdio- in videoprodukciji, grafičnih oblikovalcih, oglaševalcih in spremljevalnih dejavnostih. Vodnika se dobita na naslovu: Kdo je kdo, Tržaška 2, Ljubljana, tel. 01/426 90 60. V. M. Iščemo zunanje sodelavce, ki želijo sodelovati na področju pridobivanja novih naročnikov revije Demokracija. Za dober zaslužek pokličite 01/43 45 463. tedni k Demokracija 55-krat Karavanke Planinska zveza Slovenije je izdala ličen in dobro napisan izbirni vodnik 55-krat Karavanke, ki ga je napisal Stanko Klinar. Karavanke so po razvrstitvi tretje slovensko gorovje - za Julijci in Grintovci -po dolžini pa prvo, saj se vlečejo v dolžini 120 kilometrov od Trbiža do Slovenj Gradca. Za izlete in vzpone ponujajo veliko možnosti. Klinar je avtor tudi "temneljnega", "krovnega", "eniklopedičnega" vodnika Karavanke. V nasprotju z njim je ta izbirni in si privošči le 55 izbranih, vendar prvovrstnih ciljev. Od temeljnega vodnika se loči po načinu prikaza in po izboru tur. Način prikaza je povzet po vzorcu neštetih tujeje-zičnih izbirnih vodnikov. Tudi vsebina je drugačna od temeljnega vodnika po Karavankah, ki je izrazito planinski. Od njega si obravnavani privošči skoke v turno smuko, v brezpotja in celo "alpinistiko". V vodniku je opisanih 55 ciljev oziroma poti, ki so razdeljeni na tematske sklope: izleti (Kavalarka - Peč na tromeji, Španov vrh, Ajdna, Vgrizeva planina, Čepa, Junska gora, Sv. Ana v Koprivni), nezahtevni vrhovi (Vošca, Trupejevo poldne, Golica, Struška, Grlovec, Uršlja gora), turni smuki, zavarovane poti (Škocjan, Kepa, Belščica-Vajnež, Stol, Veliki vrh, Košutnikov tum, Ovševa, Peca), zasneženi žlebovi, brezpotje z lažjim plezanjem. Za vsakogar nekaj torej. Vodnik, ki ne zanemarja severnega dela in obrobja Karavank (v Avstrij i), vsebuje vse elemente klasičnega planinskega vodnika od opisov izhodišča prek poti na vrh, sestopa do težavnosti. Navedena je višinska razlika poti, čas, primerni zemljevid(i) in vodnik(i). Opremljen je tudi s fotografijami, ki prikazujejo goro, vrh, odsek poti ali zanimiv detajl. Rastline in živali Založba Modrijan je izdala obsežen slikovni vodnik Rastline in živali. Slikovni vodnik Rastline in živali je pregledno urejen in razumljiv priročnik o naravi z izčrpnimi viri informacij. Z njim lahko na preprost in zanimiv način spoznavamo raznolikost rastlinskega in živalskega sveta v gozdovih in jezerih, na travnikih in livadah, v gorah ali ob morju. V vodniku (558 strani) je v besedi in sliki predstavljenih 900 srednjeevropskih živalskih in rastlinskih vrst (preveden je iz nemščine, napisali so ga trije avtorji). Knjiga s 1.350 fotografijami, dopolnjenimi z razlagami, predstavlja značilne vrste iz skupin gliv, mahov, cvetnic, žuželk, pajkovcev, rib, dvoživk, plazilcev, ptičev in sesalcev. Posebej so označene rastline in živali, ki so na seznamu ogroženih vrst. Spremno besedilo opisuje značilnosti, nahajališča, način življenja, razmnoževanje in druge posebnosti vrst. Cvetnice so razvrščene po barvah cvetov, tako da jih tudi nestrokovnjak v knjigi zlahka poišče. V dodatku so predstavljeni značilni plodovi, ličinke žuželk, gosenice metuljev ter mladiči ptic in sesalcev. V pomoč nam je tudi centimetrsko merilo na platnicah priročnika. Vodnik ima priročen format in je v plastičnem ovitku, zato je primeren za izlete v naravo. Knjiga je izčrpna, a priročna in se dobro prilega torbici ali žepu. P* Slikovni vodnik | RASTLINE IN ŽIVALI z vami na sprehodu \ X \ % Modftjan A Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo Založba Mladinska knjiga je v sodelovanju z mednarodno založniško hišo Reader's Digest izdala priročnik Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo. Obe založbi že več kot leto dni sodelujeta na slovenskem in hrvaškem trgu. Ena izmed knjig, ki je izšla v sodelovanju, je zgodovinska knjiga Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo. Knjiga se osredinja na sto velikih svetovnih dogodkov, ki segajo od začetkov pisane zgodovine v davni preteklosti do pomembnih dogodkov pred nekaj leti. Vsi ti dogodki so spreminjali svet, vendar na zelo različne načine, prikazani pa so v devetih sklopih, ki nosijo naslove: Pred začetkom zgodovine. Čudesa starega sveta, Renesančna umetnost, Svet gledališča, Industrijska revolucija, Svet na poti, Umetnost za novo stoletje, Zlata doba Hollywooda, Čudesa sodobnega sveta. Prvi sklop prinaša naslednje teme: Rojstvo zgodovine, Izraelci se vrnejo v Kanaan, Opustošenje Troje, Ramzes III. porazi morsko ljudstvo. Rojstvo hinduizma, Propad Babilona, Rojstvo budizma, Bitka pri Salamini, Osvajanje Aleksandra Velikega, Veliki kitajski zid, Umor Julija Cezarja. V okviru zadnjega so prikazane naslednje teme oziroma dogodki: Gandhijev umor, Rojstvo Izraela, Berlinski zračni prostor, Odkrita zgradba DNK, Prenos kronanja, Veter sprememb v Afriki, Umor predsednika Kennedyja, Beatli v Ameriki, Človek na Luni, Padec komunizma, Padec dvojčkov. Knjiga je bogato ilustrirana. Zbirke s te ali one strani V zbirki vodnikov Zbirke s te ali one strani je Slovenski etnografski muzej izdal publikacijo Narodopisna zbirka Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Narodopisno zbirko Slovenske prosvetne zveze sestavljajo izdelki ljudske umetnosti in predmeti iz vsakdanjega vaškega, predvsem kmečkega življenja z dvojezičnega ozemlja Koroške. Zbirka je zgovorna priča vsakdanje lokalne kulture, značilne za širši srednjeevropski alpski prostor. Uvodoma je predstavljena zgodovina zbirke, pri kateri igra pomembno vlogo Jernej Šušteršič. Šuš-teršiševa ekipa je na terenu zbrala okoli 700 predmetov z 19 etnoloških področij. S področja materialne kulture je 398 predmetov: prehrane (120), čebelarstva (52), vinogradništva (12), poljedelstva (24), živinoreje (26), lova (12), rokodelstva in obrti (54), gozdnega gospodarstva (10), prometa (15), notranje opreme (53), noše (10), vrtnarstva (2) in stavbarstva (8). S področja socialne kulture je 31 predmetov: pravne norme 23 in letne šege 8 predmetov. S področja duhovne kulture je 106 predmetov: likovna umetnost (96), branje (4) in igra (6). V katalogu so zajeti koristni podatki o zbirki, hkrati pa je to pomemben dokument ljudske kulture južne Koroške. > - L e i Д >-• [>; > Slovemkr prosvetne IVCM v < .elovcu Kiilitim-rlumir» in Kitfprniuu - чк i >«ra««|n K J Regionalna Televizija posebnega pomena ebnega pomena Mili*» cm» 34, an m ' I I \ Informacije za katerimi stojimo! u7um>.radiodur.si nismo nejpečji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 ______—___. , : ■■■■■ J RADIO JE UHO, S KATERIM SLISIMO SVET! ^ i www.rts-tv.com ŠTAJERSKI VAL VEĆ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE Kurilno olje je lahko cenejše! RAVNO PRAV Л/ONO Skupaj s podjetji Viessmann, Seitron in Klima Petek vam ponujamo udobje toplote in prijetnega hladu skozi vse leto. Z nakupom njihovih izdelkov si zagotovite popuste ob nakupu kurilnega olja. Več informacij na www.petrol.si. Gospodu in gospe Smith postaja zakonsko življenje na smrt dolgočasno. Oba sta poklicna morilca, česar pa drug o drugem ne vesta. Ne vesta niti tega, da delata za sovražni strani. Njuni naslednji tarči sta - sama! John, igra ga Brad Pitt, in Jane Smith (Angelina Jolie) sta zakonca iz predmestja, ki živita na videz precej dolgočasno življenje. Toda vsak od njiju ima veliko skrivnost: oba sta v resnici dobro plačana in izjemno učinkovita poklicna morilca, ki delata za konkurenčni agenciji. Smit-hova odkrijeta novo iskro v svojem življenju, ko ju najamejo, da se znebita drug drugega. Takrat se začne prava zabava. Rezultat je vrhunski akcijski spektakel, v katerem bosta gospod in gospa Smith postavila na preizkušnjo svoje veščine in svoj zakon. Hkrati je to tudi komedija z zelo neobičajnimi liki, ki se soočajo s povsem običajnimi težavami. Akcije in zakonske težave Čeprav je bila zamisel za scenarij sprva skromna, se je pozneje čedalje bolj razvijala in končala kot velik filmski projekt. Scenarist Simon Kin-berg je prvo različico scenarija napisal za magistrsko nalogo na Univer- i Mr. and Mrs. Smith Režija: Doug Liman Scenarij: Simon Kinberg, Jez Butterworth, John Henry Butterworth Produkcija: Erik Feig, Arnon Milchan, Lucas Foster Igrajo: Brad Pitt, Angelina Jolie, Vince Vaughn, Adam Brody, Angela Bassett, Keith David Premiera: 25. 8. 2005 Distribucija: Blitz Film & Video Distribution zi Columbia. "Zamisel je bila sad moje strasti do hongkonških akcijskih filmov, ki so mega, seksi in nabiti z akcijo. To me je vzpodbudilo k pisanju prve različice," je rekel Kinberg. Med razmišljanjem o zgodbi je Kinberg večerjal z dobrima prijatelje- ma, ki sta šla prvič k zakonskemu svetovalcu na terapijo. "Zamisel o scenariju je bila še v povojih, ko sta mi prijatelja zaupala svoj vtis o zakonski terapiji," je rekel Kinberg, "Zazdelo se mi je kot nekakšna izkušnja plačanca in zdelo se mi je, da bi se lahko Tadej in Lana sta mlad par, ki kljub močni ljubezni in velikim življenjskim željam pada čedalje globlje v začarani krog mamil. vo, ki je v stiku s heroinom velikokrat začetek poti navzdol. Skozi film čedalje bolj toneta v kruto realnost izgubljenih priložnosti in utopičnih želja. Pomoč in skrivališče skušata Tako mladi par bije svojo bitko Prekupčevalcem dolgujeta najti pri Tadejevi mami, a se skozi svet mamil, prekuščeval- ogromne vsote denarja, tako da kmalu spet znajdeta v rokah pre- cev, prostitucije in nasilja. Tadej so njuni dnevi šteti, zato večino kupčevalcev z mamili, ki ju ne- je odvisnik, Lana pa mu skuša časa preživita v skrivanju. Pred usmiljeno izkoristijo za kraje, pomagati in prav ta njena po- njima je le en konec - trd prista-prekupčevanje in prostitucijo, moč tudi njo privede v skušnja- nek na družbenem dnu in še niže. Slepilo dobro obneslo v akcijskem filmu." Zakonsko življenje Smithovih zaznamujejo skrivnosti, laži in dolgčas. To stanje se med drugim kaže v njunem domu, ki simbolizira propadanje njune zveze. Hiša je polna sodobnih reči, vendar hladna in brez duše. Njuna hiša je čudovita, bogato okrašena kletka, ki pa ni dom. Scenograf Jeff Mann je izjavil: "Tukaj lahko uporabimo rek, da z denarjem ne morete kupiti sreče, četudi imate prečudovit dom." Glede na to, da sta John in Jane poklicna morilca, hiša skriva marsikaj. V Johnovi lopi za orodje je skrita klet s kupom denarja, raketometom, granatami in vrsto pištol. Tudi pečica gospe Smithove skriva veliko orožja. Toda vse do usodnega obračuna v njuni hiši nihče ne ve za partnerjevo skrivališče. Kljub vsemu so izjemni akcijski prizori podrejeni zgodbi. Čeprav sta glavna lika poklicna morilca, zmožna skoraj nečloveških nalog, se na koncu soočata z enakimi težavami kot drugi zakonski pari: dolgočasjem, lažmi in morečo rutino. "Na koncu vsega," konču-jeLiman,"sefilmGos-jf J; pod in gospa Smith ukvarja prav s tistim, s čimer se ukvarjamo vsi, to pa je življenje z drugim človekom." visnega filma v New Yorku, kjer je dobil posebno priznanje žirije za najboljši film. Po vsej verjetnosti bo film povabljen tudi v selekcijo znanega mednarodnega filmskega festivala v Solunu, saj so ga Grki opazili pri povečavi v grških filmskih laboratorijih. Še pred predvajanjem v slovenskih kinematografih je bil prikazan na letošnjem motovunskem festivalu. Monika Maljevič ■■■■■■■■■■■i Slepilo Režija: Scenarij: Produkcija: Igrajo: Premiera: Distribucija: Jan Bilodjerič Jan Bilodjerič Polona Baloh Dejan Lendvaj, Kaja Bilodjerič, Samo Rumež, Andrej Krček, Sršan Trifunovič, Simon Breg, Jelka Šparavec, Vlado Novak, Alojz Svete, Vlado Kreslin 25. 8. 2005 A. G. Market na kratko Na britansk različici pločnika slavnih se bo Nicole Kidman znašla v družbi s Charlijem Chaplinom, zasedbo The Rolling Stones in Laurencom Olivierjem. Televizijska mreža ITV bo namreč pokroviteljica avenije zvezd, ki bo posvečena predstavnikom iz Velike Britanije in Commonwealtha. Vrsta srebrnih zvezd bo položena na notranjem dvorišču londonske katedrale sv. Pavla, zgradbe iz 17. stoletja, k jo imenujejo tudi cerkev igralcev in stoji na Trgu Convent Garden. Prvih sto imen, ki bodo dobila svojo zvezdo, so izbrali glede na njihov prispevek v svetu zabave v zadnjih 50 letih. V sredo je bilo znanih 16 imen, med njimi so režiser Alfred Hitchcock, igralci Alec Guinness, Peter Sellers, Rex Harrison in John Cleese ter pevka Shirley Bassey. Avenija bo trajen poklon velikim imenom iz britanskega sveta zabave in umetnosti sedaj in v preteklosti. Nicolas Cage bo z igralkama Ellen Burstyn in Leelee Sobieski okrepil zasedbo filma The Wicker Man. Režiser Neil LaBute se je namreč odločil, da bo posnel novo različico tega kultnega britanskega triler-ja iz leta 1973. LaBute je že predelal snemalno knjigo in mesto zločina preselil iz Škotske na vzhodno obalo ZDA. Burstynova bo nastopila v vlogi voditeljice skrivnostne sekte, medtem ko bo Sobieskjeva upodobila natakarico, k policistu (Cage) pomaga pri iskanju izginulega dekleta Neka britanska nuna je 12 ur protestirala pred katedralo v angleškem Lincolnu proti snemanju filma po uspešnici Dana Browna z naslovom Da Vincijeva šifra. Sestra Mary Michael (61) je keče molila pred stavbo, kjer hollywoodsk zvezdnik Tom Hanks že dva dni snema prizore za film. Omenjena nuna in tisti, ki jo podpirajo, imajo knjigo Dana Browna za "krivoversko". Teza, da se je Kristus poročil z Marijo Magdaleno in z njo imel otroka, je "krivoverska trditev", ki temelji na nek "stari napak", so prepričani. Sicer pa sestra Mary Michael knjige ni prebrala. Dekan iz omenjene katedrale je knjigo označil kot "kopičenje čvekov". Pred katedralo v Lincolnu naj bi posneli nekaj prizorov, potem ko v snemanje niso privolili v opatiji Westminister v Londonu. Za prihodnje tedne načrtujejo še snemanja v katedrali v Winchestru in v kapeli Rosslyn v bližini Edinburgha. Pokojnega papeža Janeza Pavla II. bo v televizijsk nadaljevank, k so jo začeli snemati na Poljskem, upodobil Jon Voight, oče ameriške igralke Angeline Jolie. 67-letni Voight bo igral vlogo aprila preminulega papeža od začetka njegovega pontifikata oktobra 1978 do njegove smrti, medtem ko bo Poljaka Karla Wojtylo v mladih letih upodobil britansk igralec Cary Elwes. Nadaljevanko bosta v koprodukciji posneli ameriška televizija CBS in italijanska državna televizija RAI. k (7 l/J ELEKTROPROM EV| ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij ELEKTROPROM d.o.o. in geodetske storitve Loke 22 ♦ bar sedmica 1412 KISOVEC ♦ lokalna televizija ETV tel.: 03 S6 17 ISO ♦ trgovina EVJ Center fax: 03 16 71 488 ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije www.elektroprom.si ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje Scenarij je nastal na podlagi več resničnih zgodb, zato natančno odraža realnost in zelo življenjsko prikazuje svet odvisnikov. Film so, še preden so avtorji in produ-centi zbrali denar za povečavo, prikazali na Mednarodnem festivalu neod- rfETEK. 26.8.2005 Slovenija 1 f 6.50 tedenski izbor 6.50 kultura 7.00 7.35 odmevi deklica in plešoči konji, kratki igrani film ebu (vps 07.35) 7.50 razum, irski kratki igrani film ciak junior (vps 07.50) 8.05 8.30 fliper in lopaka, risana nanizanka, 19/26 (vps 08.05) gusarski otoki, francoska nanizanka, 19/26 (vps 08.25) 8.55 8.55 tedenski izbor enajsta sola: kontejner, oddaja za radovedneže 115 nogomet ni za punce, kratki igrani film ebu 9.30 iure pervanjemarcel buh: vrtičkarji: zlata jama, tv nadaljevanka 10.05 ml smo... švedi 10.35 11.25 se dva tedna..., dokumentarna oddaja pogled izza ogledala, ■■■ francoska dokumentarna odda|a 12.15 13.00 osmi dan poročila, sport, vreme (vps 13.00) 13.15 13.15 13.45 tedenski izbor obzorja duha: brez sonca molčim duhovni utrip: savna in duhovnost 14.05 15.00 stranski tir, dokumentarna odda|a poročila, promet (vps 15.00) 15.05 mostovi - hidak (vps 15.05) 15.40 timotej hodi v solo, 16.05 16,25 risana nanizanka, 21/26 (vps 15.40) iz popotne torbe: kmetovalec (vps 16.05) svet živali, nemška dokumentarna seriia, 11/13 (vps 16.25) 17.00 novice, slovenska kronika, sport, vreme (vps 17.00) 17.35 18.30 18.40 18.45 national geographic, ameriška dokumentarna serija, 7/12 (vps 17.35) žrebanje deteljice (vps 18.30) luka in lučka, risanka (vps 18.40) celestin, risanka 18.55 vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik 19.35 20.00 21.00 22.00 2230 0.05 Ш 135 2.15 vreme, magnet, sport slovenski venček (vps 20.00) slačenje, novozelandska nadaljevanka, 10/20 (vps 21.00) odmevi, kultura, sport, vreme (vps 22.00) polnočni klub: zlati časi • so nam res usli? (vps 22.50) brane rončel izza odra: cindy blackman, 1. del, ponovitev (vps 00.05) dnevnik, vreme, magnet, sport, pon. turistika zlatorogova pot, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 02.10) 2.40 infokanal Slovenija 2 «JO infokanal 9.00 zabavni infokanal 10.00 otroški infokanal IM tv prodaja 1130 zabavni infokanal 13.05 tv prodaja 13.40 14.20 1400 Ш5 Ж glasnik, oddaja tv maribor (vps 13.45) tedenski izbor jasno in glasno: formalna izobrazba = saniski pokuc?, kontaktna oddaja ŽIVLJENJE in časi sodnika rova beana, ameriški film (vps 15.15) druga godba 2004: daara j, posnetek koncerta 1805 mostovi • hidak, ponovitev rt preživetja, angleška nadaljevanka, 7/8, ponovitev (vps 18.55) 20.00 alpe-donava-jadran: dugi otok (vps 20.00) 20.35 monako: nogomet, superpokal lige prvakov, 2235 liverpool cska moskva prenos (vps 20.35) south park, ameriška risana humoristična nanizanka, mm 0.40 2.25 4/14 (vps 22.35)^ hipnoza, ameriški film (vps 23.00) skupnost, Švedski film, ponovitev (vps 00.40) infokanal Kanal A Д 90S TV prodaja 930 DomaČe kraljestvo, 4. sezona, ponovitev 24. dela ameriške humoristkne nanizanke 10.00 Obalna straža na kolesih, pon. ameriške naniz. 10.50 E+, ponovitev 12.50 I TV prodaja 13.20 DomaČe kraljestvo, 4. sezona, zadnji del ameriške humoristkne nanizanke 13.50 Mladi In nemirni, 4. sezona, 219. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 114. del ameriške nad. 1535 1 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Raymonde imajo vsi radi, 3. sezona, 23. del ameriške humoristkne nanizanke 17.30 Caroline v velemestu, 3. sezona, 5. del ameriške humoristkne nanizanke 18.00 E+ 20.00 Komedija: Sola snowboarda, ameriški film 21.40 Midve z mamo, 3. sezona, 17. dei ameriške nanizanke 22.35 Ženska zgoraj, ameriški film ■Hj E+, ponovitev Po, 5 TV Bi> 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 20. dela ■1 ameriške nanizanke MS Materina pot, pon. 7. dela mehiške nad. 9.40 Zastavljeno srce, pon. 108. dela venezuelske nad. MM J TV prodaja 11.00 Proti vetru, pon. 4. dela mehiške nadaljevanke 1130 Prava ljubezen, pon. 106. dela venezuelske nad. 1230 si Vražje neveste, ponovitev dokumentarne serije 13.45 TV prodaja 14.15 Sedma nebesa, 8. sezona, 21. del ameriške nanizanke 15Д» ; Prava ljubezen, 107. del venezuelske nad. IMS Proti vetru, 5. del mehiške nadaljevanke 17.00 Zastavljeno srce, 109. del venezuelske nad. 173$ 24UR - vreme 18.00 Materina pot, 8. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Akcija: Smrtonosno orožje 4, ameriški film 2220 Življenje je lepo, italijanski film OOS XXL premiere 0.30 Prijatelji, 10. sezona, zadnji del ameriške humoristkne nanizanke 1,05 Parčkanje, 3. sezona, zadnji del angleške nanizanke 24UR, ponovitev 2.45 Nočna panorama Prva TV QiQ(s) 06.00 TV prodaja 06.15 The Best Off 0630 TV prodaja 07.00 YU-GI-OH, risana serija 070S Digimoni, risana serija 0730 TV prodaja 08.20 Tri v vrsto 08,40 Spomin 09.00 YU-GI-OH, risana serija 090S Spomin 09.45 1 Tri v vrsto 10.00 Prva prebere prva 10.05 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 502. del 1030 Življenje ob jezeru, 24. del 11.15 Črna kronika, 24. del 1130 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja IMS Tri v vrsto 13.15 TV prodaja 1335 Alo, alo, 23. del angleške serije 14.10 Vikarka iz Dibleya, 12. del angleške serije 14.45 Črni gad, 12. del angleške serije Ш» Hotel poldruga zvezdica, 12. del angleške serije 1535 Gospod Bean, 23. del angleške serije ШШ Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 503. del ital. telenovele ИЛК Življenje ob jezeru, 25. del 1805 Črna kronika, 25. del 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja ШШ Plemeniti komentar 20.00 Vroči veter, 6. del srbske serije 21.00 101 škandal Hollywooda, razvedrilna oddaja 21.50 Resnične zgodbe - v iskanju pravice, ameriška serija 22.45 Okrožje Columbia, 11/17. dei ameriške nanizanke 2330 Marienna k Salome, pogovorna oddaja 00.30 Vroči veter, 6. del srbske serije 01.30 02.20 03.15 0U0 101 škandal Hollywooda, razvedrilna oddaja Resnične zgodbe - v iskanju pravice, ameriška serija Okrožje Columbia, 11/17. del ameriške nanizanke Marienna & Salome, pogovorna oddaja TevePika tvQ QUO 9.00 <9JO W.OO Tv prodaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, pon Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 1Ш 12.00 IM 13.30 Slovenska glasbena lestvica, pon To morate vedeti, svetovalna oddaja, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon Tv Prodaja 400 i 10.J0 17.00 Glasbeni Mozaik Do zdravja tudi tako, gost: studio Ank, pon Sijaj, pon 1740 18.00 Algea, njen vpliv na imunsko dagajanje v telesu A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 18.30 19.00 20.00 2140 Kulturne drobtinice, planinski jubilej, pon Narodno zabavni koncert, GTV, pon Predah v gibanju, gost: Zmago Müller Uspešen obrtnik, prvič 21.30 2230 23.00 0030 01Л0 24 UR, informativna oddaja Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon Evropski večeri z Lojzetom Petrietom, dr. julij Nemanič Tv prodaja Glasbeni mozaik SOBOTA, 27.8.2005 Slovenija 1_Д 6.20 tedenski izbor 6.20 kultura 6.30 odmevi 7.00 fliper in lopaka, risana nanizanka. 20/26 (vps 07.00) 7.25 gusarski otoki, francoska nanizanka, 20/26 (vps 07.25) 730 zgodbe iz skolike: waitapu, mladinska nadaljevanka, 3/5, ponovitev 8.20 risanka 8 35 kino kekec: poliubi me, žabec, nemški film (vps 08.30) 9.50 tedenski izbor 9.50 slovenski venček 10.50 polnočni klub: zlati (asi. so nam res usli? 12.05 onkraj nove dobe, brazilska dokumentarna serija, 1/2 (vps 12.00) 13.00 poroCila, Sport, vreme (VPs 13.00) 13.15 turistika. zlatorogova pot, ponovitev 13.35 slovenci v italiji (vps 13.30) 14.05 minute za... tulio furlanič, oddaja tv koper-capodistria (vps 14.00) 14.1s mali menih, nemška nadaljevanka. 9/15, ponovitev 15.00 leteča učilnica, nemški film (vps 15.00) 17.00 poročila, šport, vreme (vps 17.00) 17.15 ozare (vps 17.15) 17.25 sožitja, svetovalna oddaja tv maribor (vps 17.25) 18.05 idrijska clpka 2005 (vps 18.05) 18.40 prihaja nodi, risanka (vps 18.40) 18.55 vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik 1905 utrip ■■ vreme W.45 sport 20.00 čokoladne sanje, humoristična nadaljevanka, 9/10, ponovitev (vps 20.00) 2035 velika imena malega ekrana: žaro tu Sar (vps 20.35) 21.30 po svetu naokoli, nemška dokumentarna serija, 8, zadnji del (vps 21.30) 22.00 poročila, sport, vreme (vps 22.00) 22.35 brigada, ruska nadaljevanka, 8/15 (vps 22.35) 23.30 morilka v ekstazi, spansko-nemski film (vps 23.30) ^ 0.45 dnevnik, vreme, sport, ponovitev 105 dnevnik zamejske tv (vps 01 jo) 1.50 infokanal Slovenija 2_JJ äHK INFOKANAL 9.00 TV PRODAJA 9.30 INFOKANAL 12.05 TV PRODAIA 12.40 SKOZI ČAS 12.50 D. KOVAČEVIČ: BALKANSKI SPIJON, POSNETEK ; PREDSTAVE SNG DRAMA MARIBOR (VPS 12.50) 14.15 KRISTALNO DREVO: STRING.SI k OBALNI KOMORNI ORKESTER, ODDAIA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 14.35) 15.50 ATLETIKA - ZLATA UGA, POSNETEK IZ BRUSLJA I (VPS 15.50) 17.55 MORAMO SI POMAGATI, ČEŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 17.55) 20.00 GLAVNI OSUMLJENEC, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 2., ZADNII DEL, PONOVITEV (VPS 20.00) 21.40 SAGA O FORSYTIH, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 4/10, PONOVITEV (VPS 21.40) 22.50 MAOVA FOTOGRAFA FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV (VPS 22.50) 23,45 DRUGA GODBA 2004: BOBAN MARKOVIĆ ORKESTAR Z GOSTJO ESMO REDŽEPOVO (VPS 23.45) 1.15 INFOKANAL Kanal A Д 9.15 9.45 TV prodaja Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 110. dela ameriške nadaljevanke 10.35 11.25 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 111. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 112. dela ameriške nadaljevanke 1215 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 113. dela ameriške nadaljevanke Mfei 11» 14.55 17.30 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 114. dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde Zeus in Roxanne, ameriški film Umor, je napisala, 3. sezona, ameriška naniz. Pa zamenjajmo!, ameriška dokumentarna serija E+ 20.00 21.45 22.40 0.40 Kriminalka: Zadnja kapitanova pot, ameriški film Las Vegas, 1. sezona, 21. del ameriške naniz. Relikvija, ameriški film Dannyjeve zvezde, ponovitev PO| 5 tv si> 730 TV prodaja Ш 8.00 »JO 8.40 900 1030 1030 1200 1Ш 1335 Ringa-Raja: Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija Mala Kitty, sinhronizirana risana serija jagodka se predstavi, sinhronizirani risani film Tom in Jerry, risana serija Lepo je biti milijonar, ponovitev Maclntyre razkriva: Zapuščeni otroci, dokumentarna oddaja Diagnoza: umor, 7. sezona, ameriška nanizanka Na deželi je lepo, 1. sezona, 10. del avstralske nanizanke 1545 Lesket, ameriška nadaljevanka, 2/4 Močno zdravilo, 5. sezona, 15. del ameriške nanizanke 16.40 24UR - vreme IMS. Praznik pod košem, ameriški film 19.00 2200 24UR Filmski hit Želim si te, ameriški film Kako dobiti nogo, ameriški film Zima v Baltimoru, ameriški film 135 24UR, ponovitev 235 Nočna panorama - Prv a TV BIO® 07.10 YU-GI-OH, risana serija Življenje ob jezeru, 21. del — Življenje ob jezeru, 22. del Življenje ob jezeru, 23. del 09Л5 Življenje ob jezeru, 24. del QM0 Življenje ob jezeru, 25. del 10.05 Črna kronika, 21. del 10.40 Črna kronika, 22. del 11.15 Črna kronika, 23. del m Črna kronika, 24. del 1125 Čma kronika, 25. del 13Л0 TV prodaja m* Ena na ena, ponovitev Prestižno, ekskluzivno, ponovitev 14.40 Adijo pamet, kontaktna oddaja 15.40 Lisice, 2. del srbske serije 16.35 Prvaki med silakl 17.10 Ljubezenske prevare, 15. del 17.50 101 zgodba Hollywooda 18.35 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Ruby in Quentin, francoska kriminalna komedija, 2003 21.35 Megiddo omega koda 2, ameriški fantazijski triler, 2001 00.15 Reporter X 00.45 Ruby In Quentin, francoska kriminalna komedija, 2003 02.20 Megiddo omega koda 2, ameriški fantazijski triler, 2001 04.10 Reporter X TevePika_fflW 07.30 Tv Prodaja 08.00 Navigator, pon 08.30 Slo motion, pon 09.00 Tv Prodaja 09.30 Kulturne drobtinice, planinski jubilej, pon 10.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 11.00 Evropski večeri z Lojzetom Petrletom, dr. julij Nemanič 12.30 Narodno zabavni koncert, GTV, pon 13.30 Glasbeni mozaik 16.15 Vodk po podjetništvu, pon 16.30 Predah v gibanju, gost: Zmago Müller 17.30 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 18.00 Uspeien obrtnik, pon 18.00 Lumpijeva hura nogometna ura - 3NA3, prvič 18.30 To morate vedeti, svetovalna oddaja 19.30 Algea, njen vpliv na imunsko dagajanje v telesu 20.00 Slo motion, prvk 20.30 Avantura z Ano in Taijiem, prvk 21.00 Sijaj 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, bolečine v hrbtenici 23.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 00.00 Tv Prodaja OOJO Glasbeni mozaik NEDELJA, 28.8.2005 Slovenija 1_Hi 7.30 živ 2av: medvedek,risana nanizanka, 7., zadnja epizoda; snorčki, risana nanizanka, 9/13; mali leteči medvedki, risana nanizanka, 8/12 (vps 07.30) 9.50 medvedek sladkosnedek, otroške pesmice (vps 09.50) 10.20 mladinski pihalni orkester piran (vps 10.20) 10.50 dežele, kjer so doma legende, francoska dokumentarna seri|a 4/13 (vps 10.50) 11.20 ozare, ponovitev 11.25 obzor|a duha (vps 11.25) 12.00 ljudje in zemlia, oddaia tv maribor (vps 12.00) 13.00 poročila, Sport, vreme (vps i з.оо) 13.10 pri iožovcu z natalijo, ponovitev (vps 13.10) 14.10 tedenski izbor 14.10 igre brez meja - mengeš (vps 14.10) 15.50 nikoli ob desetih. dan d (vps 15.50) 17.00 poročila, sport, vreme (vps 17.00) 17.20 hri bar, ponovitev (vps 17.20) 18.20 slovenski olimpi|ci: marko elsner ■ nogomet (vps 18.20) 18.30 žrebanje lota (vps 18.30) 18.40 hopla, risanka (vps 18.40) 18.45 čarli in mimo, risanka 18.55 vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik 19.25 zrcalo tedna 19.40 vreme 19.45 Sport 20.00 100 let slovenskega filma: kruh in mleko, slovenski film (vps 20.00) 21.05 vedežniki, dokumentarni film, ponovitev (vps 21.05) 22.00 poročila, sport, vreme (vps 22.00) 22.25 božanska komedija portugalski film (vps 22.25) ^ 1.05 dnevnik, vreme, šport, ponovitev ш dnevnik zamejske tv (vps 01.45) 215 infokanal Slovenija 2 6.30 8.00 INFOKANAL TV PRODAJA 8.30 to.so INFOKANAL TV PRODAJA 11.25 11.25 12.20 TEDENSKI IZBOR VELIKA IMENA MALEGA EKRANA; ŽARO TUSAR 24. SREČANJE TAMBURAiKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE, 2/4 (VPS 12.20) 12.50 MLADI VIRTUOZI: EVA JELENC IN ANŽE PALKA, KITARI (VPS 1250) SKOZI CAS ANTON INGOLIČ; TAJNO DRUŠTVO PGC, SLOVENSKI MLADINSKI FILM (VPS 13.20) POTOPLJENI DAROVI EKORNE, DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV (VPS 14.20) 13.10 13.20 14.20 15.10 NOGOMET, SUPERPOKAL LIGE PRVAKOV: LIVERPOOL - CSKA MOSKVA POSNETEK IZ MONAKA (VPS 15.10) 17.15 MARJANCA 2005, ODDA|A TV MARIBOR, 2. DEL (VPS 17.05) 18.30 20.00 21.05 21.55 VRTOGLAVA VIŠINA, NEMŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.25) NAŠI ČASI, IRANSKA DOKUMENTARNA ODDAIA (VPS 19.55) NAŠE SKRIVNO ŽIVL|EN|E, AVSTRALSKA NADALJEVANKA 20/22 (VPS 20.50) UMETNOST GLASBE IN PLESA: 23.30 PRAZNIK PLESA II • PROSTE ROKE ANGELINU PRELJOCAjU, MEDNARODNA KOPRODUKCI|A (VPS 21.40) ATLETIKA • ZLATA LIGA POSNETEK IZ BRUSLjA PONOVITEV (VPS 23.15) 1.40 INFOKANAL Kanal A Д 9.15 TV prodaja 9.45 10.35 11.25 12.15 13.05 13.55 14.55 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 215. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 216. dela ameriške nadaljevanke Mladi In nemirni, 4. sezona, ponovitev 217. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 218. dela ameriške nadaljevanke Mladi In nemimi, 4. sezona, ponovitev 219. dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde, gostja Živa Vadnov Moja punca 2, ameriški film 16.40 17.30 Umor, je napisala, 3. sezona, ameriška naniz. Pa zamenjajmol, ameriška dokumentarna serija 18.00 20.00 21 JO E+ Družinski film: Ljubezen na drsalkah, ameriški film Znova na prostosti, 2. sezona, 9. del ameriške nanizanke 22.45 23.15 0.50 Navigator Osvajalec Ženskih src, ameriški film Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV 7.30 TV prodaja 8.00 8.00 805 8.50 9.10 10.30 10.55 11.55 1255 13.25 14.20 15.15 16.10 Ringa-Raja: Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija Action Man, sinhronizirana risana serija Ogijeva druščina, sinhronizirana risana seri|a Denis pokora za volanom, sinhroniziranl risani film Super punce, sinhronizirana risana serija Lepo je biti milijonar, ponovitev Madntyre razkriva: Napadeni starši, dokumentarna oddaja Miss Slovenije 2005, ponovitev reportaže s polfinalnega izbora Diagnoza: umor, 7. sezona, ameriška nanizanka Na deželi je iepo, 1. sezona, 11. del avstralske nanizanke Lesket, ameriška nadaljevanka, 3/4 Močno zdravilo, 5. sezona, 16. del ameriške naniz. 17.05 17.10 24UR - vreme Zadnje soočenje, ameriški film 19.00 20.00 24UR Nedeljski film: Hudičev odvetnik, ameriški film UM 18. luknja, oddaja o golfu 23.00 Nadomestki, ameriški film 1.05 24UR, ponovitev 205 Nočna panorama Prva TV BiB® U/.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 0MS n.» Digimoni, risana serija Otroško nedeljsko dopoldne, kontaktna oddaja TV prodaja 11.45 12.30 13.00 13.30 14.05 14.40 15.05 16.25 17.25 Skozi ključavnico, ponovitev Alo, alo, 23. del angleike serije Vikarka iz Dibleya, 12. del angleike serije Črni gad, 12. del angleike serije Hotel poldruga zvezdica, 12. del angleike serije Gospod Bean, 23. del angleike serije Adijo pamet, kontaktna oddaja Shaka Zulu, 3. del ameriike serije Ruby in Quentin, francoska kriminalna komedija, 2003 19.00 20.00 21.40 22.40 23.25 00.25 00.50 02.30 03.15 Adijo pamet, kontaktna oddaja Sirene, avstralska komedija, 1994 Marlenna & Salome, ponovitev Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja Shaka Zulu, 3. del ameriike serije Dobro je biti..., razvedrilna oddaja Sirene, avstralska komedija, 1994 Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja Shaka Zulu, 3. del ameriike serije 04.15 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja TevePika Ш» 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 12.30 13.00 Tv Prodaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu A TO jE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon V harmoniji z naravo, pon 13.30 14.00 Tv Prodaja Tam kjer je veselje doma 16.45 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 20.00 21.00 21.30 2230 23.00 Vodič po podjetniitvu, pon Do zdravja tudi tako, gost: studio Ank, pon Algea, njen vpliv na imunsko dagajanje v telesu Lumpijeva hura nogometna ura - 3NA3, pon Avantura z Ano in Taijiem, pon Predah v gibanju, gost: Zmago Müller Slovenska glasbena lestvica Uspeien obrtnik, pon 24 UR, informativna oddaja Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, pon To morate vedeti, svetovalna oddaja, pon 00.00 Sijaj 00.30 Glasbeni mozaik F »ONEDELJEK, Slo 29.8.2005 ven i ja 1 f 6.50 tedenski izbor 6J0 utrip 7.05 7.25 7.40 zrcalo tedna pripraven moški za mamico, kratki igrani film ebu (vps 07.25) konec, izraelski kratki igrani film ciak junior (vps 07.40) 7.55 8.20 fuper in lopaka, risana nanizanka 21/26 (vps 07.55) gusarski otoki, francoska nanizanka 21/26 (vps 0b.20) 8.45 8.45 tedenski izbor iz popotne torbe: kmetovalec 9.05 9.35 svet živali, nemška dokumentarna serija, 11/13 jure pervanje-marcel buh: vrtićkarji: tatovi so med nami, tv nadaljevanka 10.10 11.45 igre brez me|a - mengeš nikoli ob desetih - dan d poročila, Sport, vreme (vps 13.00) Ш5 tedenski IZBOR 13.15 hribar 14.15 SLOVENSKI OLIMPI|CI: 14.25 15.00 MARKO ELSNER. NOGOMET PO SVETU NAOKOLI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERI|A, 8., ZADNJI DEL POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 16.00 16.25 16.35 17.00 17.35 18.25 18.40 DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.05) METKA IN ZVERINKO ZVER, RISANA NANIZANKA 7/11 (VPS 15.40) RADOVEDNI TAČEK: PROMET (VPS 16.05) ŽELODKO SUPERCA, RISANKA (VPS 16.20) BINE: PISMONOSA, LUTKOVNO IGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 13/14 (VPS 16.30) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME (VPS 17.00) PSI MILIJONARJEV, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.35) ŽREBANJE 3x3 PLUS 6 (VPS 18.25) CVETKA IN ZVONČEK, RISANKA (VPS 18.40) 18.45 OČI IN SINE, RISANKA 18.55 19.00 VREME (VPS 18.55) DNEVNIK 19,35 20.00 20.45 21.40 2200 22.50 0.20 VREME, MAGNET, ŠPORT MALI MENIH, NEMŠKA NADALJEVANKA 10/15 (VPS 20.00) RDEČE POLETIE, FRANCOSKA NADALJEVANKA 9/10 (VPS 20.45) NARAVNA ČUDESA: NAMIB NAUKLUFT (VPS 21.40) ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.00) DEDIŠČINA EVROPE: IVANA ORLEANSKA, FRANCOSKA NADAL|EVANKA, 2/3 (VPS 22.50) DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, PON. 1.15 DNEVNIK ZAMEISKE TV (VPS 01.15) 1.45 INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.00 10.00 ZABAVNI INFOKANAL OTROŠKI INFOKANAL 10.45 11.15 12.15 TV PRODAIA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAIA 12.50 12.50 13.20 TEDENSKI IZBOR ALPE-DONAVA-JADRAN: DUGI OTOK UMETNOST GLASBE IN PUSA: PRAZNIK PLESA II - PROSTE ROKE ANGELINU PREL|OCAJU, 15.00 16.05 16.30 17.00 18.55 MEDNARODNA KOPRODUKCI|A NAŠI ČASI, IRANSKA DOKUMENTARNA ODDAjA TURISTIKA - ŽLATOROGOVA POT DOBER DAN, KOROŠKA COLETTE, FRANCOSKA NADAL|EVANKA, 1/2 (VPS 17.00) GORMENGAST, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 4., ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 18.50) 20.00 20.50 22.35 0.00 2.00 IAMAŠITOVO ZLATO, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERI|A, 2, ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 20.00) HIMALAJA - POGLAVARJEVO OTROŠTVO, KOPRODUKCIjSKI FILM, PONOVITEV (VPS 20.50) BRANE RONĆEL IZZA ODRA (VPS 22.40) POMLAD V MESTECU, KITAJSKI FILM, PONOVITEV (VPS 00.05) INFOKANAL Kanal A Д 9.05 9.10 9.40 TV prodaja Domače kraljestvo, 4. sezona, ponovitev zadnjega dela am. humoristične nanizanke Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 1230 13.00 13.50 E+, ponovitev TV prodaja Tihi zločin, 2. sezona, ameriška humoristična nanizanka Mladi In nemimi, 4. sezona, 220. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2 sezona, 115. dei ameriške nad. 15.35 16.05 TV prodaja Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 17.30 Raymonda Imajo vsi radi, 3. sezona, 24. del ameriške humoristične nanizanke Caroline v velemestu, 3. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 18.10 E+ E+ (St)resno 18.45 19.10 19.45 20.00 E+rhiv E+ Graforobot E+ Manipulacija Filmski ciklus -Bruce Willis: 22.05 23.00 Obsedno stanje, ameriški film Zvezdna vrata, 4. sezona, 20. del ameriške naniz. Mladi zdravniki, 3. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 23.30 0.00 Seinfeld, 6. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke Samo bedaki in konji, 2. sezona, 2. del angleške humoristične nanizanke 0.40 E+, ponovitev Pop TV 6.55 7.55 24UR, ponovitev Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 21. dela ameriške nanizanke 8.45 9.40 Materina pot, ponovitev 8. dela mehiške nad. Zastavljeno srce, pon. 109. dela venezuelske nad. 10.30 11.00 11.50 TV prodaja Proti vetru, ponovitev 5. dela mehiške nadaljevanke Prava ljubezen, ponovitev 107. dela venezuelske nadaljevanke 12.45 13.40 14.10 15.00 16.00 Diagnoza: umor, ponovitev ameriške nanizanke TV prodaja Sedma nebesa, 8. sezona, 22. del ameriške naniz. Prava ljubezen, 108. del venezuelske nad. t» Proti vetru, 6. del mehiške nadaljevanke // Zastavljeno srce, zadnji del venezuelske nad. 24UR - vreme Materina pot, 9. del mehiške nadaljevanke 24UR XXL ponedeljek: Evita, ameriški film Rudniki kralja Salomona, ameriška nadaljevanka, 2/4 XXL premiere TeksaJki mož postave, 5. sezona, 25. del ameriške nanizanke Bitka za Midway, ameriški film 24UR, ponovitev Notna panorama Prva TV TV prodaja The B«1 Off TV proda|a YU-GI-OH, risana serija Dlgimonl, risana serija TV prodaja Trt v vrsto Spomin YU-Gi-OH, risana serija Spomin Tri v vrsto Prva prebere prva TV prodaja Sto izložb, sto strasti, 503. del Življenje ob jezeru, 25. del Črna kronika, 25. del Adljo pamet, kontaktna oddaja TV prodaja Tri v vrsto TV prodaja Okrožje Columbia, 11/17. del amerilke naniz. Sirene, avstralska komedija, 1994 Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja Yu-Ci-Oh risana serija Sto izložb, sto strasti, 504. del IUI. telenovele Življenje ob jezeru, 26. del Črna kronika, 26. del Adljo pamet, kontaktna oddaja Plemeniti komentar Četrtak, ameriška drama, 1995 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja Urlka Sov četrtak, ameriika drama, 1995 Dobro je biti..., razvedrilna odda|a Urtkjiov 8.00 FLIPER IN LOPAKA, RISANA NANIZANKA, 22/26 (VPS 08.00) 8.25 GUSARSKI OTOKI, FRANCOSKA NANIZANKA, 22/26 (VPS 08.25) 8.50 TEDENSKI IZBOR 8.50 RADOVEDNI TAĆEK: PROMET 9.10 BINE: PISMONOSA, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 13/14 9 30 CEDRIK, RISANA NANIZANKA, 31/52 9.45 ZGODBE IZ $KOL|KE: WAITAPU, MLADINSKA NADALjEVANKA, 4/5 10.15 IURE PERVANIE-MARCEL BUH: VRTIČKARjl: ZAKON NA PREIZKUSNI, TV NADALjEVANKA 10.50 SOŽITJA, SVETOVALNA ODDA|A TV MARIBOR 11.30 IDRIJSKA ČIPKA 2005 12.00 PRI IOŽOVCU Z NATALIIO 13.00 poročila, Sport, vreme (VPS 13.00) 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: ŽARO TUSAR 14.20 ČOKOLADNE SANJE. HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 9/10 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI. HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLiSOK (VPS 15.05) 15.40 ZMAJSKE ZGODBE, RISANA NANIZANKA, 22/25 (VPS 15.40) 16.05 MUNKIII, RISANA NANIZANKA (VPS 16.05) 16.10 ZMAJČEK, RISANA NANIZANKA, 10/13 (VPS 16.10) 16.40 ZLATKO ZAKLADKO: BEZGOV KOMPOT (VPS 16.35) 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, SPORT, VREME (VPS 17.00) 17.40 PREZRTA OKOLJA: MORSKO OBREŽJE, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.35) 18.10 Ml SMO... SLOVENCI (VPS 18.05) 18.40 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RISANKA (VPS 18.40) 18.45 VIDA IN LUKA, RISANKA 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, SPORT 20.00 TARČA ■ KO BOMO NA OBLASTI... (VPS 20.00) 21.30 CELICA. DOKUMENTARNI FELJTON (VPS 21.30) 22.05 ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.00) 22.55 KUBA -DRUGA PLAT ARMAGEDONA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 22.50) 23.50 PREZRTA OKOL|A: MORSKO OBREŽJE. DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV 0.25 DNEVNIK, VREME, MAGNET, SPORT, PON. 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.15) 1.45 INFOKANAL TevePika 07.30 08.00 09.00 09.30 10.00 Ilioo 11.30 12.00 12.15 12.45 16.00 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 21.00 17.00 Raymonda Imajo vsi radi, 3. sezona, 25. del ameriške humoristkne nanizanke 17.30 Caroline v velemestu, 3. sezona, 7. del ameriške humoristkne nanizanke 18.00 Et 18.10 E+ Od zvezdice do zvezde 18.45 E+ Prepovedan položaj 19.10 E+ Bar 19.45 Et Nebuloza 20.00 Akcija: Орегаф Delta Force 4, ameriški Aim ^ 21.45 Zvezdna vrata, 4. sezona, 21. del ameriške naniz. 22.40 Mladi zdravniki, 3. sezona, 2. del ameriške humoristkne nanizanke 21.10 Seinfeld, 6. sezona, 13. del ameriške humoristkne nanizanke 23.40 Samo bedaki In konji, Z sezona, 3. del angleške humoristkne nanizanke 0J0 E+, ponovitev Slovenija 2 Tv Prodaja Predah v gibanju, gost: Zmago Müller Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Živeti zdravo, bolečine v hrbtenici To morate vedeti, svetovalna oddaja, pon Razgledovanja, potopisna reportaža Navigator, pon Vodič po podjetništvu, pon Tv prodaja Glasbeni Mozaik Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon Lumpijeva hura nogometna ura - 3NA3, pon Do zdravja tudi tako, gost: studio Ank, pon Avantura z Ano in Taijiem, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo Kulturne drobtinice, planinski jubilej, pon A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon Na piki, aktualna pogovorna oddaja, gost: Franci Zavrl jana, oddaja o sončni strani življenja, glivične okužbe kože 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon E+ Tv Prodaja Glasbeni mozaik TOREK, 30.8.2005 Slovenija 1 Д «.30 INFOKANAL 9.00 ZABAVNI INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 14.30 IV PRODAJA 15.05 TEDENSKI IZBOR 15.05 MARJANCA 2005, ODDA|A TV MARIBOR, 2. DEL 16.20 SLOVENCI V ITALIJI 16.50 SRCE BALKANA: DRAGAČEVSKI SABOR TRUBAČA 2003, GLASBENI DOKUMENTAREC 17.45 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLiSOK, PONOVITEV 18J0 VENO TAUFER: ODISEI IN SIN ALI SVET IN DOM, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA (VPS 18.20) 19.30 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 20., ZADNJI DEL (VPS 19.30) 20.25 EVALD FLISAR: |UTRI BO LEPŠE, TV PRIREDBA GLEDALIŠKE IGRE (VPS 20.25) 21.55 NA DRUGI STRANI ULICE, BRAZILSKI FILM (VPS 21.55) 23.30 KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA IN MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA MADŽARSKEGA RADIA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 23.30) 0.35 INFOKANAL Kanal A 6.50 TEDENSKI IZBOR 6.50 KULTURA 7.00 ODMEVI 7.35 MO| BRAT JAJCE, KRATKI IGRANI FILM EBU (VPS 07.35) 7.50 SMS, KRATKI IGRANI FILM CIAK JUNIOR (VPS 07.50) 8.45 TV prodaja 8.50 Tihi zloćin, 2. sezona, ponovitev ameriške humoristkne nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, pon. ameriške naniz. 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Tihi zločin, 2. sezona, ameriška humoristkna nanizanka 13.50 Mladi in nemimis, 4. sezona, 221. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 116. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka Pop TV 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 22. dela ameriške nanizanke 8.45 Materina pot, pon. 9. dela mehiške nad. 9.40 Zastavljeno srce, ponovitev zadnjega dela venezuelske nadaljevanke 1030 TV prodaja 114)0 Proti vetru, pon. 6. dela mehiške nadaljevanke 11.50 Prava ljubezen, pon. 108. dela venezuelske nad. 12.45 Rudniki kralja Salomona, pon. ameriške nad., 2/4 13.40 TV prodaja 14.10 Sedma nebesa, 8. sezona, zadnji del ameriške nanizanke 15.00 Prava ljubezen, 109. del venezuelske nad. 16.00 Proti vetru, 7. del mehiške nadaljevanke 17.00 Vila Marija, 1. del hrvaške nadaljevanke 17.55 24UR • vreme 18.00 Materina pot, 10. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 20.45 Življenjska zgodba: Zgodba Elizabeth Smart, ameriški film 22^5 XXL premiere 2230 Teksaški mož postave, 5. sezona, zadnji del ameriške nanizanke 23.25 Smrtonosni prevzem, ameriški film ^ 1.10 24UR, ponovitev 2.10 Nočna panorama 8.00 9.00 9.30 10.00 — 13.00 13.30 16.00 174» 19.00 2i m 21.30 Do zdravja malo drugače, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Sijaj, pon Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič Evropski večeri z Lojzetom Petrietom, dr. julij Nemanič Razgledovanja, potopisna reportaža Kulturne drobtinice, planinski jubilej, pon Tv Prodaja Glasbeni mozaik Slovenska glasbena lestvica, pon jana, oddaja o sončni strani življenja, glivične okužbe kože Algea, breskrbno na počitnice V harmoniji z naravo Poslovni studio, dnevno informativna oddaja Na piki, aktualna pogovorna oddaja, gost: Franci Zavri To morate vedeti, predstavitev poklica - zavarovalniški svetovalec, Slovenica, prvič Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, prvič 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Avantura z Ano in Taijiem, pon Slo motion Tv Prodaja Glasbeni mozaik SREDA, 31.8.2005 Slovenija 1 J3 Prva TV qHQ® 06.00 06.15 07.00 07.25 07 JO 09.00 09.25 09.45 10.00 10.05 10.25 10.50 11.15 11.50 12.50 13.05 13.30 13.50 14.15 15.15 16.45 17.10 17.35 18.00 1125 19.00 19.55 20.00 20.55 21.25 22.15 23.15 00.10 01.30 TV prodaja The Best Off TV prodaja YU-GI-OH, risana serija Dlgimoni, risana serija TV prodaja Tri v vrsto Spomin YU-GI-OH, risana serija Spomin Tri v vrsto Prva prebere prva TV prodaja Sto izložb, sto strasti, 504. del Življenje ob jezeru, 26. del Črna kronika, 26. del Adijo pamet, kontaktna oddaja TV prodaja Tri v vrsto Spomin TV prodaja Urška sov, ponovitev Četrtak, ameriška drama, 1995 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja Yu-Gl-Oh, risana serija Sto izložb, sto strasti, 505. del Ital. telenovele Življenje ob jezeru, 27. del Čma kronika, 27. del Adijo pamet, kontaktna oddaja Plemeniti komentar Lisice, 3. del srbske serije Prvaki med silaki, reportaža Ljubezenske prevare, 16. del ameriške resnknostne serije Na moj naćln, pogovorna oddaja s SaSo Gerdej Lisice, 3. del srbske serije Prvaki med silaki, reportaža Ljubezenske prevare, 16. det ameriške resnknostne serije Na moj nadn, pogovorna oddaja s SaSo Gerdej «JO 6.50 7.00 7.35 7.50 8.15 9.00 9.10 9.10 9.35 9.50 1035 11.25 13.00 11.15 13.15 13.35 14J9 15.00 15.05 1«M 17.00 17.30 1M0 19.35 21.40 2100 22.55 0.10 1.0S 1-55 2J0 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI POTOVANJE V EMPURIES, KRATKI IGRANI FILM EBU (VPS 07.35) MALI KRALJ BOBNA, KITAJSKI KRATKI IGRANI FILM CIAK JUNIOR (VPS 07.50) FLIPER IN LOPAKA, RISANA NANIZANKA, 23/26 (VPS 08.15) GUSARSKI OTOKI, FRANCOSKA NANIZANKA, 23/26 (VPS 08.40) RISANKA TEDENSKI IZBOR ZMAJČEK, RISANA NANIZANKA, 10/13 ZLATKO ZAKLADKO: BEZGOV KOMPOT NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK: ZIMA lEPRlSLA IURE PERVANIE-MARCEL BUH: VRTIČKAR|I: NAjLEPSE DARILO, IV NADALJEVANKA NATIONAL GEOGRAPHIC, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA. 7/12 RAD BI POSTAL MUSUMAN, DANSKI FILM (VPS 11.25) poročila, Sport, vreme (vps 13.00) TEDENSKI IZBOR NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO LJUDJE IN ZEMLJA. ODDAJA TV MARIBOR DEŽELE, KJER SO DOMA LEGENDE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA. 4/13 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST, MOJA GOSTJA - - VEND...GEM ... (VPS 15.05) SNORČKI, RISANA NANIZANKA, 9/13 (VPS 15.40) MALE SIVE CELICE, KVÜ PONOVITEV (VPS 16.05) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA. SPORT, VREME (VPS 17.00) MLADI NA ROBU, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.30) TURISTIKA (VPS 18.20) žrebanje astra (vps 18.40) BINKO, RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK vreme, magnet, sport SEDMI PEČAT: CAROLINO POTOVAN|E, Španski film (vps 20.00) ODPETI PESNIKI (VPS 21.40) ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.00) OMIZJE (VPS 22.55) dnevnik, vreme, magnet, sport, pon. mladi na robu, dokumentarna odda|a, ponovitev DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.50) INFOKANAL TevePika &00 Tv Prodaja 6.30 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja IJJgP o kmetijstvu, pon 7.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon Slovenija 2 «.30 INFOKANAL 9.00 ZABAVNI INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 tv prodaja 09.45 Tri v vrsto potepanja - barangoljsok (vps 15.10) 10.30 TV prodaja 11.30 zabavni infokanal 10.00 Prva prebere prva 15.45 cedrik, risana nanizanka, 11.00 Proti vetru, pon. 8. dela mehiške nadaljevanke 14.00 tv proda|a 10.05 TV prodaja 34/52 (vps 15.45) UJ0 Prava ljubezen, pon. 110. dela venezuelske nad. 14.» zabavni infokanal 10.25 Sto izložb, sto strasti, 505. del 15.55 najboljši, kratki igrani film ebu 12.45 Monk, 2. sezona, pon. 1. dela ameriške naniz. 15.25 evropski magazin, oddaja tv m.b. (vps 15.25) 10.50 Življenje ob jezeru, 27. del (vps 15.55) 13.40 TV prodaja 16.05 tedenski izbor 11.15 Črna kronika, 27. del 16.10 na liniji: n'toko, oddaja za mlade, 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.05 vizum za prihodnost, bosanska humoristična nadaljevanka, 20, zadn|i del druga godba 2004: boban markovič as Adijo pamet, kontaktna oddaja TV prodaja Tri v vrsto 17.00 ponovitev (vps 16.10) novice, slovenska kronika, sport, vreme (vps 17.00) 15.00 16.00 17.00 Prava ljubezen, 111. del venezuelske nad. 16.55 13.0S Proti vetru, 9. del mehiške nadaljevanke Vila Marija, 3. del hrvaške nadaljevanke orkestar z gostjo esmo redžepovo 13.15 Spomin 17.30 GEOMETRIjSKE BASNI, RISANA NANIZANKA 17.55 24UR - vreme 18.25 mostovi - hidak: moj gost, moja gostja 13 JO TV prodaja (vps 17.30) 18.00 Materina pot, 12. del mehiške nadaljevanke ... vend...gem..., ponovitev 13.55 Lisice, 3. del srbske serije 17.35 Štafeta mladosti, ponovitev (vps 17.35) 19.00 24UR 19.00 24, ameriška nadaljevanka, 11/24, ponovitev (vps 19.00) ?p 14.50 15.50 Na moj način, pogovorna oddaja s SaSo Gerdej Ljubezenske prevare, 16. del ameriške 18.20 18.40 duhovni utrip (vps 18.20) moister miha, risanka (vps 18.40) 20.00 21.45 Trenja Na kraju zločina: New York, 1. sezona, 1. del 20.00 50 let simfonikov rtv sloveniia resničnostne serije 18.55 vreme (vps 18.55) ameriške nanizanke glasbeno-dokumentarna oddaja 16.40 Prvaki med silaki, reportaža 19.00 dnevnik 22.40 XXL premiere 21.30 (vps 20.00) na robu evrope, angleška 17.10 17.35 Yu-Gi-Oh, risana serija Sto izložb, sto strasti, 506. del ital. telenovele 19.35 20.00 vreme, magnet, sport štiri morske deklice, nemški film 22.45 Mitologija Vojne zvezd, dokumentarna oddaja dokumentarna oddaja (vps 21.30) 18.00 Življenje ob jezeru, 28. del (vps 20.00) 23.40 Ledeno srce, ameriški film ^ 22.20 rdečekozci, ameriški film, ponovitev 18.25 črna kronika, 28. del 21.30 osmi dan (vps 21.30) 1.25 24UR, ponovitev (vps 22.20) 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 22.05 odmevi, kultura sport, vreme (vps 22.05) 2.25 Nočna panorama 23.45 pred vihariem, švedski film, ponovitev 19.55 Plemeniti komentar 22J5 glasbeni večer (vps 23.45) 20.00 Ena na ena, pogovorna oddaja 22.55 53. gUBLJANSKI POLETNI FESTIVAL: Prva TV ВШО® 1.30 infokanal 21.00 21.50 Shaka Zulu, 4. del ameriške serije Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 23.35 bernarda fink (mezzosopran) in mojca zlobko vajgl (harfa), 1/2 (vps 22.55) Kanal A A 22.25 00.10 01.00 01 JO Rdeči vitez, francoska drama, 2003 Ena na ena, pogovorna oddaja (Kill 7ailn A rial imoriHo coriio karmen pečar in simfoniki rtv sloveni|a a dvoyak: koncert za violončelo in ftDKFCTFD M H МП111 Л/РС lO 06.00 06.15 TV prodaja The Best Off зпака &UIU, ч. oei amensKe serije Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 0.30 UKKtllCK V n-MULU (VrJ £3.3J) dnevnik, vreme, magnet, sport, pon. 06.30 07.00 07 JS 07.50 TV prodaja YU-GI-OH, risana serija Digimoni, risana serija TV prodaja 8.45 8.50 TV prodaja Tihi zločine, 2. sezona, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 02.20 Rdeči vitez, francoska drama, 2003 1.25 1.45 dnevnik zamejske tv (vps 01.25) infokanal 9.40 10.30 12.30 Obalna straža na kolesihe, pon. ameriške naniz. E+, ponovitev TevePika Ш* Slovenija 2 06JO 08.40 09.00 Tri v vrsto Spomin YU-GI-OH, risana serija Spomin 13.00 TV prodaja Tihi zločin, 2. sezona, ameriška humoristicna 6.30 Tv Prodaja — 1 09.25 nanizanka 7.00 Evropski večeri z Lojzetom Petrietom, dr. julij 6.30 infokanal 09.45 Tri v vrsto 13 JO Mladi in nemimi, 4. sezona, 222 del ameriške nad. Nemanič 9.00 zabavni infokanal 10.00 Prva prebere prva 14.45 Vsi moji otrod, 2. sezona, 117. del ameriške nad. 830 Tv Prodaja 11.00 tv prodaia 10.05 TV prodaja 15.35 TV prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 11.30 otroški infokanal 10.25 Sto izložb, sto strasti, 506. del 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 9.30 Algea, breskrbno na počitnice 12.30 tv prodaja 10.50 Življenje ob jezeru, 28. del 17.00 Raymonde imajo vsi radi, 3. sezona, 26. del 10.00 Avantura z Ano in Taijiem, pon 13.05 zabavni infokanal 11.15 Črna kronika, 28. del ameriške humoristične nanizanke 10.30 |ana, oddaja o sončni strani življenja, glivične 15.55 tedenski izbor 11.50 Adijo pamet, kontaktna oddaja 17JO Caroline v velemestu, 3. sezona, 8. del ameriške okužbe kože 15J5 mladinski pihalni orkester piran 12.50 TV prodaja humoristične nanizanke 11Л0 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja 16.25 south park, ameriška risana 13.05 Tri v vrsto 18.00 Et 12.00 o kmetijstvu, pon 16J0 humoristična nanizanka 4/14 ф 13.20 Spomin TV prodaja Ena na ena, ponovitev 18.10 18.45 Et Pod lupo e+ Najemi me Na piki, aktualna pogovorna oddaja, gost: Franci Zavri CIRCOM REGIONAL, ODDAJA tv MARIBOR (vps 16.50) 13.45 14.10 19.10 19.45 20.00 E+ SMS 13.00 17.00 Glasbeni Mozaik 17.20 SVETOVNO PRVENSTVO V VESLAN|U, POSNETEK IZ GIFUIA (VPS 17.20) MOSTOVI HIDAK: 15.00 16.35 17.10 Rdeči vitez, francoska drama, 2003 E+ Na fronti Hollywood zaupno, zadnji del ameriške dokumentarne serije Čedni fantje, dokumentarna oddaja 17.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič Kulturne drobtinice, ogenj v Alpah, prvič 18.25 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja Yu-Gi-Oh, risana serija 20.55 18.00 18.30 Do zdravja tudi tako, gost ja: Vanda AndolSek Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 19.00 POTEPANJA • BARANGOLjSOK, PONOVITEV SOPRANOVI, AMERIŠKA NADALJEVANKA 2/13, 17.35 Sto izložb, sto strasti, 507. del italijanske telenovele 21.45 Zvezdna vrata, 4. sezona, 22. del ameriške naniz 19.00 Slovenska glasbena lestvica, pon PONOVITEV (VPS 19.00) ф 18.00 Življenje ob jezeru, 29. del 22.40 Mladi zdravniki, 3. sezona, 3. del ameriške 20.00 Vodič po podjetništvu, 5. del, prvič 20.00 OPERNO POLETIE ■ J. OFFENBACH: 18.25 Črna kronika, 29. del humoristične nanizanke 20.30 Sijaj HOFFMANOVE PRIPOVEDKE, OPERA IZ SNG 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 23.10 Seinfeld, 6. sezona, 14. del ameriške 21.00 Živeti zdravo, hepatitis C OPERA IN BALET MARIBOR (VPS 20.00) 19J5 Plemeniti komentar 23.40 humoristične nanizanke Samo bedaki in konji, 2. sezona, 4. del angleške humoristične nanizanke 21.30 2230 23.00 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Aruna, dr. alternativne medicine, 6 del., pon 22.00 23.30 0.15 če BI Bil on, francoska drama (vps 22.05) Štafeta mladosti, ponovitev KROG 3, JAPONSKI FILM, PON. (VPS 00.20) 20.00 21.10 21.45 Alo, alo, 24. del angleške serije črni gad, 13. del angleške serije Gospod Bean, 24. del angleške serije 0.20 E+, ponovitev 23.30 Preverjeno POP TV 2.00 INFOKANAL 22.15 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 00.15 00.45 01.15 Odbojka na mivki, Siemens masters 2005, pon Tv Prodaja Glasbeni mozaik 23.05 23.40 00.15 Alo, alo, 24. del angleške serije l/1L.pl. 1, nikl«,, 13 J.| ,.„|.|U carlia PO| >™ B3> Kanal A A viKarKa iz uiDieya, i i. oei angiesxe senje Črni gad, 13. del angleške serije _ 00.50 RS 1 Gospod Bean, 24. del angleške serije — :etrtek, Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 6.55 7.55 24UR, ponovitev Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev zadnjega dela ameriške nanizanke C 8.45 8.50 TV prodaja Tihi zločin, 2. sezona, ponovitev ameriške humoristične nanizanke TpvpPika RJTÄ1 8.45 9.40 Materina pot, ponovitev 10. dela mehiške nad. 1.9.2005 Slovenija 1 H 9.40 10.30 1230 13.00 13.50 Obalna straža na kolesih, pon. ameriške naniz. E+, ponovitev TV prodaja Tihi zločin, 2 sezona, ameriška humoristična nanizanka Mladi in nemimi, 4. sezona, 223. del ameriške nad. ■ w -i 10.30 11.00 11JO 12.45 Vila Marija, ponovitev 1. dela hrvaške nad. TV prodaja Proti vetru, ponovitev 7. dela mehiške nad. Prava ljubezen, pon. 109. dela venezuelske nad. Preverjeno, ponovitev 6.00 6.30 7.00 ШЖ mш 9.00 Tv Prodaja Kulturne drobtinice, ogenj v Alpah, pon Predah v gibanju, gost: Zmago Müller Sijaj, pon Tv prodaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 13.40 14.10 15.00 TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Prava ljubezen, 110. del venezuelske nad. &5tt &S» 7.00 TEDENSKI IZBOR KULTURA 14.45 15.35 16.05 17.00 Vsi moji otrod, 2 sezona, 118. del ameriške nad. TV prodaja Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 16.00 17.00 17.55 Proti vetru, 8. del mehiške nadaljevanke ODMEVI Raymonda imajo vsi radi, 4. sezona, 1. del 9.30 10.00 1030 11.00 Algea, breskrbno na počitnice Do zdravja tudi tako, gost ja: Vanda AndolSek Lumpijeva hura nogometna ura - 3NA3, pon jana, oddaja o sončni strani življenja, glivične okužbe kože Vila Marija, 2. del hrvaške nadaljevanke 24UR - vreme 735 DEČEK S KAČO IN GRAD IZ PESKA, KRATKI IGRANI FILM EBU (VPS 07.30) SIMON REČE, BELGIJSKI KRATKI IGRANI FILM CIAKIUNIOR (VPS 07.45) FLIPER iN LOPAKA, RISANA NANIZANKA, 24/26 (VPS 07.55) 17 JO ameriške humoristične nanizanke Caroline v velemestu, 3. sezona, 9. del ameriške 18.00 19.00 Materina pot, 11. del mehiške nadaljevanke 24UR 730 18.00 18.40 18.45 humoristične nanizanke E+ E+ Na obisku E+ par E+ Parada plesa E+ Na ranču 20.00 21.45 TV kriminalka: Plemenita kri, ameriški film Monk, 2. sezona, 1. del ameriške nanizanke 8.00 11.30 mm 12.30 13.00 V harmoniji z naravo Do zdravja tudi tako, gostja: Vanda AndolSek Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon Preverjeno POP TV 22.40 22.45 23.40 XXL premiere Na kraju zlotina, 2. sezona, 1. del ameriške naniz. Na vrhu sveta, ameriški film ^ 825 GUSARSKI OTOKI, FRANCOSKA NANIZANKA, 24/26 (VPS 08 20) PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVL|IC: OBUTI MAČEK, LUTKOVNA IGRICA (VPS 08.50) TEDENSKI IZBOR 19.10 19.45 >3» " 2.30 24UR, ponovitev Nočna panorama Ш 920 20.00 21.45 Britanski trojček: Umori na podeželju: Nevarne noči, angleški film Mrtve priče, 4. sezona, 1. del angleške naniz. 14.00 17.00 Glasbeni Mozaik To morate vedeti, predstavitev poklica -zavarovalniški svetovalec, Slovenica, pon . ___ 920 10.10 Ш40 11.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ JURE PERVANIE MARCEL BUH: VRTIČKARJI: SREČNO NOVO LETO, TV NADALJEVANKA INTERVJU: TONE PAVČEK OMIZJE 22.45 Sestre in zdravniki, 3. del ameriške 1730 Navigator, prvič prva IV ш Qu] humoristične nanizanke Navigator, ponovitev Ruby Wax, pogovorna oddaja E+, ponovitev 18.00 1830 Do zdravja tudi tako, gost: josip Pernar, prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 06.00 TV prodaja The Best Off TV prodaja YU-GI-OH, risana serija Digimoni, risana serija BJ5 1&25 19.00 20.00 Četrtkove pravljice, petelinček budilček, prvič Narodno zabavni koncert, GTV, prvič To morate vedeti, svetovalna oddaja 06.15 13.00 1325 1Ш5 14.15 poročila Sport, vreme (vps 13.00) ТСПЕМС1/1 11ВПВ mm 06.30 07.00 07JS ItUtlNSK! liBUK VEDEŽNIKI, DOKUMENTARNA ODDAJA VIDEOPISMA ■ VELIMIR IN KOHA Pop TV ^ 21.00 21.30 22.30 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič 24 UR, informativna oddaja 07 JO 08.20 TV prodaja Tri v vrsto 14.45 PESEM KAMNA: KAMEN IN VODA, DOKUMENTARNA ODDAjA TV KOPER- 6.55 24UR, ponovitev Rički Lake, ponovitev pogovorne oddaje Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 08.40 Spomin CAPODISTRIA (VPS 14.45) 7.55 l» 9.40 23JO Slovenska glasbena lestvica Mp 09JS YU-GI-OH, risana serija Spomin 15.00 15.10 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI. HIDAK: Materina pot, pon. 11. dela mehiške nad. Vila Marija, pon. 2. dela hrvaške nadaljevanke 00.00 00.30 Tv prodaja Glasbeni Mozaik PETEK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 PoroCila 0S.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novke 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec se|e besedo (dnevni odlomki BoZje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Porodla, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Turistične novice 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Porodla 09.15 Napovednik 10.00 Porodla 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 VoSCIlo PRO-jevcem 12.30 Porodla, osmrtnke, obvestita 12.50 Iz Zltnlce slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novke 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Porodla, VaSa pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj (dr. Drago Ocvlrk) 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec se|e besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 00.45 Spoznanje več- predsodek manj 04.40 Radio Vatikan 12.50 Iz Zltnlce slovenstva 13.00 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene'Slovenca vabi 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Naigost 19.30 Poročila 19.45 Se|alec se|e besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 škofov nagovor pred nedeljo 21.15 SvetniSki kandidati -SkofVovk Ponovitve: 22.00 Za Življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene'Slovenca vabi 04.40 Radio Vatikan NEDELJA 13.00 13.30 14.00 14.05 14.15 MM 15.00 15.30 15.45 15.50 17.00 18.15 19.00 19.15 №30 19.45 20.00 X.20 20.30 21.30 22.00 23.00 05.00 05.10 05.30 05.45 0&20 06.30 06*45 07.00 07.15 07.30 08.30 08.45 09.00 10.00 10.15 11.00 11.15 12.00 12.05 12.15 12.30 15.00 15.30 15.45 15.50 16.00 17.00 18.30 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 23.45 00.30 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa Pričevald vere Prognostik Kratke novke KHCemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki BoZje besede z razlago) Zvonjenje Iz žitnice slovenstva Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Iz Življenja vesoljne Cerkve Koledar prireditev Spominjamo se Prenos sv. Male Oznanila Graditelji slovenskega doma Poročila, osmrtnice, obvestila Kmetijska oddaja Zvonjenje Besede Matere Terezl|e VoSCIlo PRO-jevcem Glasbena voščila INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pricevakl vere Glasbena voiCila Slovencem po svetu in domovini Sakralna glasba Poročila Škofov nagovor za nedeljo Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Obala neznanega - izzivi vere Radijski roman Ponovitve: Nas gost Graditelji SvetniSki kandidati Iz Življenja vesoljne Cerkve Radio Vatikan Mali oglasi Stare, ma lepe Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere 1. Zdravstvena 2. Svetloba In sence 3. Pravne zagate 4. Aktualno Poročila, VaSa pesem Glasovanje za Vato pesem Kratke novke Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Prijatelji radia OgnjlSCe Mozaik dneva Zanimivosti nočnega neba (1), Prijatelji radia Ogn|ISCe II. (2. - 5.) Ponovitve: Sakralna glasba Slovencem po svetu In domovini Radio Vatikan 07.00 07.15 IM0 09.15 10.00 10.15 11.00 12.00 12.05 12.15 1230 12.50 13.00 14.15 14.30 14.45 15.30 1J.4J 1SJ» TOREK SOBOTA 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.30 08.00 08.30 08.45 09.00 10.30 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnke, obvestila Naravoslovne zanimivosti Koledar prireditev Spominjamo se Sobotna iskrica Poročila, VaSa pesem Za Življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z Bogdanom 2orZem 2. Zakonska oddaja 3. Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom GrZanom Zvonjenje Besede Matere Terezije VoiCilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila PONEDELJEK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Porodla 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevala vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki BoZ|e besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Porodla, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmeti|ski nasvet 08.10 Kratka kateheza 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Porodla 09.15 Napovednik 10.00 PoroCila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 1Z15 VoiCilo PRO-jevcem 12.30 Porodla, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz Žitnice slovenstva 05.00 Z molitvijo v nov d»n 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06Л Pricevakl vere Prognostik 06.30 Kratke novke 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki BoZ|e besede z razlago) 07.00 Zvonjen|e 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila •M* Kmetijski nasvet 08.10 Predstavljamo vam 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10Л0 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 VoSdlo PRO-jevcem 123« Poročila, osmrtnke, obvestila 12.50 Iz Žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 13.30 Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto družbo (2-, 4.) 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVvetru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO odda|a 15.30 Osmrtnice, obvestila 11« Koledar prireditev 1530 Pricevakl vere 16.00 Glasbena voSčlla 17M Sport na Radiju Ognjišče 1. 18.00 Porodla, VaSa pesem »15 Sport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke IMS Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Luč v temi (1.), luretov večer (1,4., 5.), Vstani in hodi (3.) 2130 Mozaik dneva 22.00 Sončna pesem Ponovitve: 23.00 Ponedeljekova 17. 24.00 Prijatelji radia OgnjlSCe 04.40 Radio Vatikan 17.00 18Л0 19.00 me 19.30 19.45 21 JO 22Л0 23.00 04.40 Zvon|enje Bim-bam-bom Porodla, prognostik, AMZS, osmrtnke, obvestila Kmetijski nasvet Sredin trn Koledar prireditev Spominjamo se Porodla Napovednik PoroCila Srečno na poti Kratke novice, VaSa pesem Zvonjenje Besede Matere Terezi|e VoSdlo PRO-jevcem PoroCila, osmrtnke, obvestila Iz zltnlce slovenstva Zlati zvoki Kratke novice Napovednik GVvetru Kulturni utrinki Sredin pogled v svet INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere Mali oglasi Pogovor o PoroCila, VaSa pesem Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo }utri na R.O.? Sveta vera bodi vam lue (radijska kateheza) Mozaik dneva Glasba z znamko Ponovitve: lue v temi (1.), Skriti zaklad (2., 4.), Vstani In hodi (3.) Sport na Radiju Ogn|iSCe Radio Vatikan ETRTEK SREDA 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 0130 Porodla 0&4S Napovednik programa 06.00 PriCevaldvere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 0635 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Bolje _besede z razlago)_ Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Porodla 05.45 Napovednik programa 06.00 Pricevakl vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novke 06.35 KHCemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki BoJje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 0730 Porodla, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Kmetijski nasvet Pod lipo domaČo 0(30 Koledar prireditev QM5 Spominjamo se 0»J» PoroCila 09.15 Napovednik 10Д0 PoroCila 10.15 DoZlvet|a gora in narave 11Д0 Kratke novke, VaSa pesem 12Л0 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 VoSCIlo PRO-jevcem 1230 Porodla, osmrtnke, obvestila 1230 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14Л0 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 1430 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15Л0 INFO oddaja 15.30 Osmrtnke, obvestila 15.45 Koledar prireditev 1530 PriCevaldvere 16.00 Glasbena voiCila 17.00 Oddaja KP študija 18.00 Porodla, VaSa pesem 18.» Dijaška oddaja 19.M Kratke novice ЛВЗ Napovednik 19.30 Za otroke 19,45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo |utri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I. 2130 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: SiOO Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan športna kolumna Esad Babačić Priprave košarkarjev Olimpije so se začete nadvse lahkotno, česar pri tem klubu doslej nismo bili vajeni. Namesto špar-tanskega uvoda, ki bi mu moral slediti neusmiljen juriš na Evropo, smo doživeli nekaj povsem drugačnega. Poleg precejšnje zamude je opaziti tudi težave pri kadrovanju, kar je posledica dramatičnega reševanja kluba v zadnjem trenutku. Vrnitev odpisanih Za zdaj je težko razbrati obrise novega moštva, ki bo v tivolsko dvorano prineslo novega duha. Že na prvi pogled je videti, da manjka domačih igralcev, brez katerih bo težko napolniti dvorano. Seveda je vprašanje, kakšna je prava vrednost prišlekov, ki ne spadajo med kakšna zveneča imena. Olimpija bo v novi sezoni močnejša pod samim košem, precej slabše pa se ji piše na zunanjih pozicijah, kjer ni videti pravih zamenjav. Za nameček seje poškodoval Ožbolt, ki bi moral postati motor nove Olimpije. Priznati moram, da mi je zelo žal za fanta, saj bi bil morda edini, ki bi zares pridobil s prihodom Josipa Grdoviča. Hrvaški mojster bi našemu "talentu" vsekakor pomagal prestopiti na višji nivo. Sicer pa je o današnjih "talentih" največ povedal Božidar Maljkovič, novi trener Reala iz Madrida, ki je v svoje vrste povabil upokojenega Dina Rado. Eden najboljših evropskih centrov vseh časov se mu je prikazal na poslovilni tekmi Jureta Zdovca, kjer je še enkrat domi-niral s svojim odličnim gibanjem in fantastičnim metom. Božo ga je takoj primerjal z novimi zvezdniki košarke NBA in ugotovil, da je Rada vsaj tako dober kot oni. Ne glede na to, da je bila tekma povsem revijalnega značaja, si je vrhunski strokovnjak ustvaril svoje mnenje. Kmalu je prešel od besed k dejanjem in Raši ponudil nekaj, kar je bilo težko zavrniti. Dalmatinec, ki je znan po svojem resnem pristopu k igranju, je nekaj časa razmišljal, potem pa je začel intenzivno trenirati, s čimer si je želel povrniti kondicijo izpred dveh let, ko je nazadnje igral v resni konkurenci. Glede na njegovo preudarnost lahko sklepamo, da je verjel svojemu nekdanjemu trenerju, zaradi česar se je na koncu odločil, da sprejeme povabilo. Priznati moram, da zgodbe nisem jemal kot eksperiment, ki se ne more obnesti, saj sem tudi sam eden tistih, ki ne verjamejo v kakovost novodobnih zvezdnikov evropske in svetovne košarke. Prepričan sem, da bi bil Rada še vedno trd oreh za nasprotnikove obram- na, ki bi z lahkoto igral v prvi ligi, marsikaj pa bi imel povedati tudi v evroligi. Malce več treninga in rutina bi presenetila marsikaterega zelenca na nasprotni strani. Rada se je na koncu odločil, da vendarle sprejme vabilo starega trenerja, a se je zataknilo pri vodstvu kluba, ki mu očitno ni bilo pripravljeno plačati obljubljene vsote. Rada je ostal zvest svojim načelom in na veliko žalost vseh ljubiteljev košarke, ki so navijali za njegovo vrnitev pod obroče, zavrnil popravljeno ponudbo. Pri Realu očitno niso verjeli instinktu Božidarja Maljkoviča ali pa so se preprosto ušteli pri razporejanju sredstev za novo sezono. Zdaj lahko samo ugibamo, kakšen bes je popadel slovitega trenerja, ki je Rado zvabil z bese- 0 današnjih "talentih" je največ povedal Božidar Maljkovič, novi trener Reala iz Madrida, ki je v svoje vrste povabil upokojenega Dina Rađo. Eden najboljših evropskih centrov vseh časov se mu je prikazal na poslovilni tekmi Jureta Zdovca, kjer je še enkrat dominiral s svojim odličnim gibanjem in fantastičnim metom. be, saj štejem, da je košarka še vedno tudi mentalna igra, ne pa samo fizična, kot poskušajo povedati nekateri nostalgiki. Kaj pomeni poteza več in občutek za igro, smo lahko videli tudi pri nekaterih drugih igralcih, ki so se medtem poslovili od aktivnega igranja; mislim predvsem na Vlada Divca, ki je prav tako osvajal srca navijačev na Večeru velikanov. Nekaj podobnega bi si upal trditi tudi za Dušana Hauptma- dami: "Končno imam denar, s katerim te lahko kupim." Pri tem je očitno pozabil, da je denarja za velike transferje v Evropi čedalje manj, pri čemer niso izvzeti niti največji klubi. Bankroti velikih košarkarskih in nogometnih klubov so postali dnevna novica in po napovedih poznavalcev naj bi bilo kmalu še slabše. Zato se ne smemo čuditi takšnim in podobnim zgodbam, v katerih so na koncu žrtve igralci. Tako kot je Jože Plečnik zaščitni znak slovenske prestolnice, tako je Alvar Aalto finske. Če je atletika kraljica športov, potem so atletinje njene kraljič-ne. V Helsinkih smo imeli priložnost spoznati arhitekturo, atletiko in atletinje (ženske čare). Svetovno znani arhitekt Alvar Aalto (1898-1976) je s svojim funkciona-listićnim pristopom, pri katerem seje Finska kraljica vestno izogibal romantičnim ekscesom in neoklasični monotoniji, preprosto olepšal Helsinke. Večina Aaltovih predmetov je Se danes uporabna, njegovi stoli pa so še vedno nezamenljivi. Nemara sta arhitekta Yrjö Lindegen in Toivo Jäntti olimpijskemu stadionu, na katerem je potekalo tudi deseto svetovno atletsko prvenstvo, prigra-dila 72-metrski Stolp (Tornin) tudi zato, da bi bilo moč naenkrat, z višine, videti celotno Aaltovo zapuščino. Jarvinenov Tornin Stolp pa ni le izjemna razgledna točka, temveč ima tudi simbolni pomen. Simbolizira finsko športno in atletsko tradicijo - met kopja. Njegovih 72 metrov je namreč natančno toliko, kolikor je metalec kopja Matti Jarvinen potreboval za naslov olimpijskega prvaka leta 1932 v Los An-gelesu. Jarvinen je tudi desetkrat podiral svetovni rekord, skupaj z ne-nadkriljivim predhodnikom izpred prve svetovne vojne Jonnijem My-yro pa sta finski naciji dokončno vcepila metalski gen. Danes se Jarvinena spominjamo po "njegovem" stolpu. finskega junaka Tera Pitkämäkija so bile letos brezhibne in so vselej pristajale prek 90 metrov. Imel je tudi najboljši letošnji izid na svetu: 91,53 metra. Občinstvo je bilo evforično; vsi so stavili nanj. "Tero je naš hero(j), so v rimi skandirali, vse dokler se ni ulilo ... Ozračje je nenadoma osivelo, začelo je grmeti. Pihalo je vse močneje in vse bolj neenakomerno. Tri dni in tri noči je deževalo. Bilo je kot v kakšni izmed najstrašnejših finskih pripovedk; bilo je kot v skladbi Lepotica in zver finske simfonične power-metal skupine Nightwish. Ko se namreč zlijejo Tuomasove klaviature, Emppo-ve kitare ter Tarjin vokal, se nam začne dozdevati, da smo mi tista lepotica, ki v mračnem in nepreglednem gozdu beži pred zverjo. ...Vratolomen veter pa je slednjič odpihnil Tera in finske želje po zlati medalji. Še maloprej evforično občinstvo se je s sklonjenimi glavami obrnilo v otožnost -kako finsko... Medtem so se jim zagotovo od vrteli kakšni otožni izseki iz Kaurismäkijevih filmov ali pa Pa-asilinnovih knjig. A Finci so vendarle nadvse časten narod z bogatim izročilom. Kaj kmalu so se pobrali in zaploskali presenetljivemu zmagovalcu Estoncu Andrusu Varniku in drugo-uvrščenemu Andreasu Thorkildsnu. Finska soseda sta se namreč kot edina zoperstavila Eol(ainen)u. Domačega princa Tera Pitkämäkija pa je odpihnilo na neslavno četrto mesto. Kultasilmä Da pa Finci le ne bi ostali povsem praznih rok, je poskrbel volkec Kultasilmä iz pripovedke Pojoči volk (La- ulava susi) pisateljice in ilustratorke Ri-ikke Juvonen. Volkovi imajo sicer nasploh poglavitno vlogo v finski mitologiji, ki jo Finci kot izjemno navdahnjen narod tudi skrbno negujejo. Tako je denimo mali volkec Kultasilmä poskušal zavijati, kot so to počeli starejši volkovi. Čim bolj je poskušal, čedalje bolj so bili volkovi zaprepadeni. Kultasilmä je namreč žvrgolel kot ptiček Sicer občudovanja vredna kvaliteta ga je izobčila. Zapustiti je moral domače krdelo in oditi globoko v mrzli gozd, kjer pa se je kaj kmalu priučil številnih trikov in ti so ga naposled ustoličili za gozdnega junaka. Tudi finski skakalec v daljavo Tommi Evila se je iz ničvrednega anonimne-ža prelevil v pravega nacionalnega junaka, saj je z 825 centimetri dosegel tudi edino (bronasto) odličje za Finsko. Nightwish Finci so tudi 73 let po Jarvinenu vse stavili na kopje: popolno harmonijo ramenskega sklepa, nadlakti in podlakti, iz katere se sproža toliko jo-ulov na kubični meter, da ob zapustitvi kopja iz raketne baze roka dobesedno zažari. Kopje je torej raketa... Rakete Carolina Kluft: Ktöftova doma iz Växöja je najpopolnejša in najbolj vsestranska športnica. Izjemna popularnost jo je ponesla med najbolje plačane atletinje. Atletska karta sveta Prav zanimivo je pogledati na atletsko karto sveta. V antiki so bili med najbolj spoštovanimi "diskopulosi". Tedaj so kraljevali grški (mediteransld) oijaki, danes pa se je kvalitativni epicenter v metalskih disciplinah prestavil precej severneje - ob Baltik. V kopju je, kot že rečeno, zmagal Estonec, v disku pa Li-tovecVirgilijusAlekna. Tudi beloruski ldadivaš Igor Tikhon ni prav daleč od nakazanih geo-Osleidys Menendez je zadnji dan prvenstva s kop- grafskih širjav. ZDA je pobrala jem postavila nov svetovni rekord 71,70 metra, rekordnih 25 odličij (14 zlatih). na kratko Rachid Ramzi je za Bahrajn več kot dostojno zamenjal svo- Finski skakalec v daljavo Tommi Evila se je iz ničvrednega ano-jega nekdanjega rojaka, Maročana Hichama El Guerrouja. nimneža kot volkec Kultasilmä prelevil v pravega nacionalnega Konkurenco je ugnal tako na 800 kot tudi na 1.500 metrov, junaka in z 825 cm dosegel edino (bronasto) odličje za Finsko. Sprinterske discipline ostajajo še na- vakinja na 5.000 in 10.000 m) in tekači rami dominiral s "svojim" svetovnim prej v ameriški lasti, s tem da je t. i (Kenenisa Bekele, 10.000 m) so jim s rekorderjem Saifom Saidom Shahe- brain drain (beg možganov), ki zapol- fantastičnimi finiši, kjer so bili časi zad- enom alias Stephenom Cheronom. njuje ameriško intelektualno vrzel, njih krogov tudi 20 sekund hitrejši od Bahrajn pa si je priskrbel nasploh naj- pripomogel tudi drugim. Predvsem začetnih, dobesedno pristrigli peruti, boljšega atleta minulega helsinškega državicam karibskega otočja, ki so na Nekdanji sovjetski blok se še vedno SP. Rachid Ramzi je namreč več kot čelu z Jamajko in Bahami pobrale 18 odlično drži (predvsem v tehničnih dostojno zamenjal svojega nekdanje- odličij. Med njimi so tudi Kubanci, ki disciplinah) -skupaj 29 osvojenih od- ga rojaka Maročana Hichama El Gu- kljub izolaciji še vedno premorejo ko- ličij, pravi debakel pa je v adetskem errouja. Konkurenco je ugnal tako na pico odličnih trenerjev in tekmoval- smislu zajel nekdanje (zahodno)ev- 800 kot tudi na 1.500 metrov. A kaj bi cev. Fantastična metalka kopja Osle- ropske velesile Veliko Britanijo (nji- modrovali o upravičenosti ali neupra- idys Menendez je namreč zadnji dan hovo čast najboljših evropskih sprin- vičenosti, saj sta Evropa in S. Amerika prvenstva vrgla svetovni rekord 71,70 terjev je tokrat rešila maratonka Pa- že davno poprej podobno novačila od- metra,ZulyaCalatayudpajevodsot- ula Radcliffe), Italijo, Španijo ... Med lične športnike (adete). Ne nazadnje nosti Jolande Ceplak, napačnega tak- osvajalke najprestižnejših mest je za- imamo tudi Slovenci Merlene Ottey! tiziranja treh Rusinj v finalu in poslav- čela vse bolj posegati tudi Azija, na- ljajoče se Marie Mutola zmagala v te- tančneje Arabski polotok. Bogati in Trije svetovni ku na 800 metrov. Afrika je premoč- "od nafte umazani" šejki s svojimi Poleg Menendezinega sta padla še na vladarka na srednjih in dolgih pro- mogočnimi novci namreč zlahka pri- dva svetovnega rekorda. Jelena Isin- gah - Etiopija je kar tretja po vred- vabljajo vrhunske adete in atletin je iz bajeva postaja prava nova "Bubka". nosti osvojenih odličij-pa čeprav smo manj premožnih držav. Katar, Bah- V skoku s palico ji med ženskami ni od Maroka in Kenije pričakovali še ne- rajn in Savdska Arabija so tako na ne para! Rekorde postavlja postopoma, koliko več. Etiopske tekačice (prvo povsem upravičen način osvojili kar domiselno in zelo donosno - kot ne- ime: Tirunesh Dibaba, svetovna pr- nekaj odličij. Katarje na 3.000 mzovi- kdaj Sergej Bubka, ki jih je 16-kratrušil in postavljal. Zmaga je bila v Helsinkih namreč vredna 60.000 dolarjev, morebiten svetovni rekord pa jih je temu znesku pridal še 100.000. Prav zanimivo bo spremljati nadaljnji razvoj ženskega skoka s palico, kjer je za zdaj še nedoseženih 508 centimetrov po madžarskih tablicah primerljivih z Bubkovim moškim svetovnim rekordom 614 centimetrov. Bubka je nekoč dejal: "Ženski skok s palico bom začel spremljati, ko bo katera preskočila magičnih 5 metrov". Po novem svetovnem rekordu Jelene Isinbajeve 501 centimeter jo je Bubka moledujoče (po)vabil na večerjo. Carolina Tretji svetovni rekord je dosegla Olimpiada Ivanova, ki je na 20 km z novim časom 1:25,41 več kot očitno zares prehitro hodila. Najpopularnejša atletinja pa je bila vseeno simpatična Švedinja Carolina Klüft Klüfto-va, doma iz Växjöja, je najpopolnejša in najbolj vsestranska adetinja. Sed-meroboj je že dve leti povsem njen, s svojo prikupnostjo in neposrednostjo pa je dvignila na noge tudi helsin -ško občinstvo. Švedi in Finci so kot psi in mačke, klasični sosedje, ki bi morali v rit ugrizniti tudi naše ade-tinje in atlete, ki so se na desetem svetovnem prvenstvu predstavili v precej mlačni in neobetajoči luči. Lovro Kastelic Tomaža Humarja pričakala množica ljudi Nekaj dni po dramatičnih dogodkih v Pakistanu se je eden najboljših slovenskih in svetovnih alpinistov Tomaž Humar pretekli teden končno vrnil v domovino. Humar- ja s preostalimi člani odprave na Nanga Parbat je na brniškem letališču pričakala množica ljudi. Ob vstopu v letališko avlo se je alpinist vsem, ki so pomagali pri njegovem reševanju - tako tistim, ki so neposredno organizirali reševanje, kot tistim, ki so v domovini trepetali zanj -, zahvalil za pomoč in vse dobre misli. "Hvala vsem, da ste molili zame, stiskali pesti in sploh držali vez med menoj in življenjem. To mi je vlivalo novega zaleta, da sem lahko Humarja je na brniškem letališču pričakala množica ljudi. Slovenski alpinistični junak se je vrnil v domovino. pomaga. To nas bo držalo pokonci in prej povezan z gorami. "Zdaj name- to je edini način, da že enkrat izkore- ravam najprej odriniti za nekaj dni ninimo to slovensko zavist," je dejal, na morje in sanirati zdravstvene te- Humarju je šestdnevno bivakiranje žave, nato pa bom razmišljal naprej," v steni, s katerim je (nekoliko ironič- je dejal Humar. Hkrati ni ne potr- udaril: "V vsakem golažu je tudi nekaj no) Slovenijo predstavil svetu, pustilo dil ne zavrnil možnosti, da bi kdaj pelina. Pri tem je najbolj pomembno, nekaj zdravstvenih težav, kljub temu v prihodnosti še poskušal preplezati dajeSlovenecSlovencusočlovekinmu pa, kot je dejal, namerava biti še na- Rupalsko steno Nanga Parbata. zdržal en teden, kar bi bilo drugače glede na omrzline na nogah zelo težko," je dejal Humar. Na vprašanje o mešanih mnenjih, ki jih je njegov podvig vzbudil v javnosti, je Humar po- Vsak dosedanji singel zAlyinega istoimenskega albuma je bil uspešnica, zato ne preseneča, da je njena aktualna plošča še vedno med najbolje prodajanimi slovenskimi glasbenimi izdelki. Tudi videospoti, ki so skladbe spremljali, so bili uspešni tako na domačih videolestvicah kot na MTV -lestvici World Chart Express. Tokrat se vam predstavlja s še eno skladbo, za katero je v kratkem napovedan tudi remiks skupine uspešnih didžejev. Singel Občutek ponazarja pravi Alyin 'občutek', ki ga mlada in temperamentna izvajalka goji do poletja in razigranega načina življenja. slov Razdalja, posneta pa je bila v studiu York v Dekanih, kjer se je za vsemi tistimi gumbi trudil legenda Žare Pak. Kako je Žare "našraufal" komad, počakajmo do septembra! Maria's Bed Po naslovni pesmi novega studijskega albuma Bruca Springsteena Devils & Dust se veliki Boss vrača z ne- napisala 15 novih odličnih skladb, ki so tako globoke in izpovedne, da bi jih moral deliti z najboljšimi prijatelji namesto s tako širokim spektrom obože- koliko bolj razpoloženjskim singlom Maria's Bed, ki je prijetno zibajoč blu-esovski swing. Navidez minimalistič-na uporaba zvenečih inštrumentov (kitara, banjo, godala, pihala, orgle) se skozi pesem združi v koherentno celoto, prepoznavni vokal, ki ga dopolnjujejo skoraj nadzemeljski ženski spremljevalni vokali, pa pripoveduje valcev njegove glasi*. Novi album lahko pričakujemo leta 2006, do takrat pa se je Justin odločil podati tudi v filmske vode. Prav zdaj namreč snema dva filma: triler Edison s Kevinom Spaceyjem in Alpha Dog, ki govori o življenju zloglasnega prekupčevalca z mamili Jes-seja Jamesa Hollywooda, kjer igra skupaj z Brucom Willisom. zgodbo o vrnitvi domov k svoji ženski po 40-dnevnem življenju na cesti. Kaj počne Timberlake? Justin Timberlake je začel snemati nov studijski album, ki naj bi presegel uspeh plošče Justified iz leta 2002.24-letni nekdanji pevec skupine N'Sync se je v prihajajoči projekt podal skupaj s svojim dolgoletnim prijateljem Mat-tom Morrisom, ki je napisal 5 pesmi tudi za album Christine Aguilera Stripped. Morris je dejal, da sta z Justinom Slovenske bejbe Na slovenski popularnoglas-beni sceni smo že vajeni zanimivih in inovativnih glasbenikov iz Velenja. Eden takih je petnajstletni raper Trlllple. Konec poletja bo izšel njegov prvenec, predstavil bo novo spletno stran in seveda sebe v celoviti podobi. Do takrat pa lahko na radijskih postajah prisluhnete singlu Bejbe, ki je iz ust tako mladega izvajalca pravo presenečenje, saj se suvereno in "izvedensko" priklanja vsem slovenskim dekletom s pomenljivim refrenom: "Poglejte slovensko postavo! Slovenska dekleta imajo ritko tapravo..." Bravo Trlllple! Nam pa ne preostane drugega, kot da z Bejbami čakamo na novo ploščo, ki bo vsekakor eden zanimivejših glasbenih izdelkov letošnjega leta! Novice iz Idrije... Iz idrijskega alterkluba Swenak, kjer je štab najglasnejšega in najhitrejšega domačega benda Zablujena generacija, te dni prihaja nemogoč hrup, kar pomeni, da so se zablujen-ci vrnili s poletnih počitnic in že s polno paro ustvarjajo naprej. Vztrajni punkrokerji, ki se lahko pohvalijo z množico zvestih oboževalcev, imajo za sabo že pet albumov, počasi pa pripravljajo material za svoj naslednji album, za katerega pravijo, da bo prinesel kar nekaj novosti v slogu in zvoku skupine. Na to kaže tudi novi singel, ki prihaja na radijske postaje predvidoma v začetku septembra, gre pa za - za Zablu- jeno generacijo precej nenavadno skladbo - balado oz. skoraj balado. Dobesedno skoraj, saj se po mirnem uvodu oglasi Ramonova kitara, ki je sinonim za vse, kar je hrupno in glasno. Skladba nosi na- IZŠLA JE ZGOŠČENKA Z EPIZODAMI PRILJUBLJENEGA MATJAŽA JAVŠNIKA 13 EPIZOD MATJAŽA +3 TILIKE РШ CENTER OnOZiJOl/f T- Ekstremi Da bo praznik Marijinega vnebovzetja in pridiga nadškofa Urana na Brezjah povzročila medijske odmeve, je bilo jasno, še preden se je praznik začel. Če nič drugega bodo novinarji primerjali Rodetove in Uranove pridige. In točno to se je zgodilo. Nacionalka je reagirala prva in že dan zatem pripravila oddajo Pod žarometom, ki jo je vodila Rosvita Pesek. horosko Sestava je bila obetavna. Novinarka in sociolog (Ranka I velja in dr. Srečo Dragoš) na eni strani in trije kleriki na drugi (dr. Ivan Štuhec, dr. Drago Ocvirk in Jože Faganel). No, še sreča, da so govorili tudi o cerkvenih in civilnih porokah, da sem mimogrede izvedela, da gospod Faganel ni noben teolog, ampak je v oddaji očitno predstavljal verne ljudi, katoličane. Iztočnica je bila dobra: tričetrt leta Uranove dobe in prvih 100 dni novega papeža. Kar zadeva primerjave se je hitro izkazalo, da imata Uran in Rode popolnoma različen slog, kar je dvignilo v zrak dr. Štuheca, ko je ugotovil, da nenadoma ni več pomembna vsebina, zdaj se govori o načinu (kar je po njegovo napačno). Ocvirk je to označil kot nadaljevanje iste politike z drugimi sredstvi (kje smo že to slišali?). Nato useka Dragoš: "Prepovedati milijonu mladih, ki bodo 6 dni skupaj čakali papeža, kondome je velika nerodnost!" In je izrazil zaskrbljenost. Uf, nihče ni reagiral. O izenačitvi civilne in cerkvene poroke so vsi vedeli vse. Stuhec je govoril o paleoliberalizmu (nasploh se je ves večer razglašal za liberalca in s tem očitno začrtal med kleriki novo smer gibanja na Slovenskem), Dragoš je bil proti, ker bi s tem stopili dvesto let nazaj - sicer pa je bil ta večer tako ali tako vedno proti. Faganel se je sam poročil dvakrat in poudaril, da je izenačitev cerkvene in civilne poroke poznala že rajnka Jugoslavija. Ranka I velja se je pomaknila korak nazaj od prvotnih mnenj in omenila, daje nesmiselno siliti ljudi v dva obreda, Ocvirk pa je spet zadel tarčo, ko je dejal, da država nima pooblastil za zganjati ceremonial, saj lahko le obeša in spušča zastave ob državnih praznikih, k čemur je libe- ralec Štuhec hitro dodal, da še takrat, kadar to počne, to počne slabo. Naslednje vprašanje je bilo romanje slovenskih vojakov (in nekaj družinskih članov) v Lurd. Za dr. Dragoša sporno, kajpada. "Država ne sme financirati verskih dejavnosti!" Iveljeva, ki se je tokrat bala lastnega mnenja, je dejala, da je, če nič drugega, nespodobno, da je tja šla več kot 100-članska delegacija Faganel ni pozabil omeniti pretirane pozornosti, ki se temu vprašanju namenja v javnosti, Štuhec pa je za gledalce naredil kratek tečaj zgodovine. "V Lurdu sta se po drugi svetovni vojni srečali dve sovražni vojski; vojska liberalne (!) Francije in poražene Nemčije, zato je to spravni kraj." In sem doma na kavču ostala brez besed. To dobi pa poleg kraja, kjer seje pastirici prikazovala Marija, seveda še drugo, širšo dimenzijo. Nazadnje je na zanimivo vprašanje, kaj bo čez leta s slovenskim profesionalnim vojakom Mehmedom, ki bo ho- tel odditi v Meko, še enkrat v odgovoru presenetil dr. Ocvirk, ko je dejal, da je že prav, da sodelujemo, da ne bomo tako do konca zaplanka-ni, Dragoš pa je dodal: "Saj smo res!" Čeprav je oddaja vsebovala nekaj bolj in nekaj manj duhovitih bodic, ne gre prezreti velikega idejnega prepada med udeleženci, ki je zazeval dosledno pri vsakem vprašanju. Ali so takšna soočenja še naloga nacionalke, pa nisem več povsem prepričana... Magična gledalka Ä Devica (22. avgust - 21. september) Mudilo se vam bo, pa vaše hitenje ne bo več uspešno. Delo vam bo šlo kolikor toliko od rok, tako da boste lahko uredili vse potrebno za nadaljnje delovanje v podjetju. Imejte odprte oči in ušesa za vse. Tehtnica (22. september - 22. oktober) V začetku tedna lahko komunicirate zelo lepo in prijetno. Imeli pa boste nekaj večjih težav pri izražanju svojih zahtev. Ničesar se ne bojte povedati - vse bo še v najlepšem redu. Samo delo opravite, kakor je treba. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Ulovite vsek trenutek, za katerega mislite, da je za vas dober. Ne bojte se mnenj drugih, ki vas sicer lahko spravijo s tira, ne bodo pa vas uničila. Kar ne ubije, okrepi. Možnosti bodo za vse večje, če boste odkriti. Strelec (22. november - 20. december) Spet je ponedeljek. In spet imate obilo priložnosti za delo pa tudi za zabavo. Zadovoljstvo bo veliko lepše, če ga boste še s kom delili. Potrudite se, da bo vse v redu. Raziskujte z ustvarjalnostjo in zaupanjem. Kozorog (21. december - 19. januar) V naslednjih dneh je vse mogoče, samo kopati morate globlje in globlje. Nepoštenost vas je užalila in ne boste se več pustili izkoriščati. Približevanje resnici je vedno težavno, vendar jo je treba doseči ne glede na vse. Vodnar (20. januar - 18. februar) Poiščite razloge, da se boste lahko umaknili od tam, kjer za vas ni več dobro. Nobene reči ne bo treba več prenašati, če se tako odločite. Delajte po svoji glavi. Uspešni boste pri delu in tudi sicer. Ribi (19. februar - 20. marec) Ta teden je sreča na vaši strani. Vse, česar se lotevate, vam bo uspelo. V petek in soboto boste imeli dovolj priložnosti za to, da boste srečali veliko novih znancev. Imejte se lepo in uživajte. Oven (21. marec - 20. april) Ponedeljek je čudovit dan za začetke in nove ideje. Zlahka boste našli novo pot. Vaše navdušenje bo lahko splahnelo, če ne boste dobro premislili, kaj počenete. Bolje bo, da se naredite trše, kot ste, in si raje uredite vse, kar je treba. Bik (21. april - 21. maj) Morda ste drugim res težko zaupali, vendar se vam bo vse obrestovelo, da boste laže naredili vse potrebno za to, da se boste uredili. Kmalu bo življenje spet bolj rožnato in veliko lepše, kot je bilo prej. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Nikakor ne morete sodelovati pri timskem delu, vsaj do srede tedna ne. Če boste pomagali partnerju pri njegovem delu, boste še najbolj zadovoljni. V petek in soboto boste deležni posebnih vplivov in vsega lepega. Rak (22. junij - 21. julij) Naredite v ponedeljek nekaj samo zase. Nekaj posebnega, kar vam bo prineslo zadovoljstvo in srečo. Če ste intro-vertirani, pojdite v družbo, če pa je ravno obratno, pojdite v naravo. Lev (22. julij - 21. avgust) V torek vas na obzorju čaka romantika. Vse, kar je prav, ne dajte se zapeljati čutom, ampak poslušajte glas razuma. Kmalu se bo vse tako uredilo, da bo za vse prav. Veselje vas bo prevzelo ob misli na prihodnost. Nova obzorja , d.o.o. Komenskega 11 1000 Ljubljana MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Pripoved iz časa druge svetovne vojne in po njej. Dodan seznam sodelavcev Üdbe. Avtor: Dušan S. Lajovic 347 strani 6.200,00 SIT L d) IfaVOBOlH/ RDEČO /VEZDO IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od svojega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov Avtor uvodnika: dr. Jože Pučnik 519 strani 5.000,00 SIT OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodanih več kot 17.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 309 strani 2.200,00 SIT PREMIKI Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992 Prodanih več kot 61.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 363 strani 2.200,00 SIT J«nci 1ЛПU PREMIKI • ■ - ■ • i " •/ • 'v-V v 100 LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja Avtor: Milan Zver 125 strani 2.200,00 SIT PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL Zbornik razprav in referatov, ki so nastali za simpozij ob prvi obletnici Pučnikove smrti Avtor: Milan Zver in drugi 155 strani 3.000,00 SIT ШШ MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot Avtor: Tone Kuntner 72 strani 2.200,00 SIT MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. Avtor: Jože Dežman 336 strani 6.510,00 SIT Knjige lahko naročite na telefonski številki 01/ 43 45 463 ali preko elektronske pošte knjigarna@demokracija.si k h j i ц a r it a Demokracija nagradna križanka 28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov sestavil: miran erceg geslo mesto v savdovi arabiji nemSki pripovednik ludwig vrsta pesmi slavilna 1 lirska pesem lo Samorog Velike dogodki ir i os cm misli, losti Ineteklosti BIVSl ношл prusnik alfi nipič ^ # № Žive lerne sedanjosti, literarni junaki in njihove тцо Ibe, mesto in jezero v zda ^g) pesniške šir Imivljiena o ne dni Korja ui in sveta. redka kovina belebarve pisateljica anker značilnost ameriška Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu rodovitnega filmska igralka patricla jože župan veliko sito Knjižni klub Samorog, Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana, telefon 01 435 45 06, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com, splet: www.samorog.com črnjava, crnoba s sestav vec aparatov rush učenjak mihail opeka za oblogo tal angleški pisatelj fleming mateja svet leint posek gozda grSkamati bogov reka na krasu biblijski praoče človeSiva VlSlNOMER reka v franciji (iz črk ive) naSa pesnica Skerlova NAREDITEV KAI ZA STOJE zemeljski tečaj GLAVNO MESTO JORDANIJE ital izdel. godal elda viler sin izaka in rebeke гт literat goffredo revija (zast.moi termin egipt božanstvo mesto v s, dak0t1 perzejeva mati sp, sklad diego POZmVNA elektroda kraj na SeilAndu mesto v franciji niko košir slov. pesnik janko lastnik tovarne planota vjul. alpah črna kukavica naSa slikarka milena mesto na kitajskem oleg vidov lantan emil node otok v atlantskem oceanu rudarsko mesto v j. Španiji povtrečje križanke: 4.82 črke aleS valič albert einstein politični pribežnik B rešitev preišnie križanke II naqraienci 29. številke DALLAS, ORLAKA, LEONID, NARIN, JL, EDO, LE, ARIS, CVETKA LIPUŠ, NT, VETERINARKA, III, SD, NA, RVAČ, TEMOTA, APT, EPI, ASOLA, RUSLAN, NELA, AVENTIN, JONA, KOĆARKA, NEGOVANJE, LAŽE, IM, ANAA, ENAS GENA PEN, Koroška ulica 17, 2342 Ruše 2. nagrada: HILDA AMON, Nova Cerkev 41/a, 3203 Nova Cerkev 3. nagrada: ALEKSANDER RUŽIČ, Gornji Petrovci 20/b, 9203 Petrovci Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. naqrade 1. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolaijev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i i 1.9. 2005 pošljite na naš naslov: i i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, i 1 s pripisom "Nagradna križanka". .1 včeraj, danes, jutri... 22.8.1869 je bila v Mariboru ustanovljena splošna delavska bolniška in invalidska blagajna. 22. 8.1884 se je rodil ameriški filmski produ-cent Samuel Goldwy. Bilje soustanovitelj družbe Metro-Goldwyn-Mayer. Ko ga je tajnica vprašala, ali lahko uniči kartoteke, ki so starejše od deset let, je odgovoril: "Lahko, ampak obdržite kopije." Dober nasvet za slovensko kmetijsko ministrstvo. 22. 8.1941 se je začelo 900 dni dolgo nemško obleganje Leningrada. 23.8. 1758 se je v Škofji Loki rodil zdravnik Blaž Hafner, ki je bil uradni rudniški fizik ter vodja zdravstvene službe in bolnišnice v Idriji. 23. 8. 1945 jugoslovanska narodna skupščina sprejela zakon o agrarni reformi in kolonizaciji. Z njim je bila razlaščena posest Cerkve, bank, delniških družb in posameznikov. 24. 8.1814 so med ameriško-britansko vojno Britanci požgali Belo hišo. 24. 8. 1898 se je v Trstu rodil slovenski slikar Avgust Černigoj. 24.8. 1941 so Nemci v Mariboru ustrelili 13 talcev. 25. 8. 1530 se je rodil ruski car Ivan IV. Vasi-ljevič, imenovan Ivan Grozni. Naziv Grozni je dobil zaradi svoje okrutnosti do bojarjev in tudi do lastnega sina, saj ga je ubil. 25.8.1862 seje rodil francoski predsednik vlade Louis Barthou. Nekoč se je z več politiki udeležil spiritistične seanse. Ko so napovedali tudi prihod finančnega ministra, je vzkliknil: "Ne pustite ga noter, ker je zmožen zahtevati, da tudi duhovi plačajo dohodnino!" 25.8.1996 so na Golovcu v Celju ob izkopavanju vodovodnega jarka odkrili množično grobišče, v katerem je bilo zasutih najmanj 32 ljudi. Po sledovih strelnih ran in udarcev ter po najdenih žicah strokovnjaki menijo, da so zvezane ljudi ustrelili šele s streh v glavo. 26. 8.1676 se je rodil Robert Walpole, ki je bil dvakrat na čelu britanske vlade, skupaj kar 23 let. Ko mu je neki gospodarstvenik predlagal osnutek odredbe o pristojbinah za pse, je rekel: "Vašega predloga ne bom sprejel, ker bi potem vsi psi v kraljestvu lajali za menoj." 26. 8.1913 se je v Trstu rodil slovenski pisatelj Boris Pahor. 27.8.1919 so se na mirovni konferenci velikih sil po prvi svetovni vojni odločili, naj o usodi Celovške kotline odloči plebiscit. 28.8. 1851 se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil slovenski pisatelj, pravnik in politik dr. Ivan Tavčar. 28. 8.1866 seje v Povodju rodil slovenski dirigent in glasbeni pedagog Matej Hubad. 28.8.1920 so dobile ženske v ZDA volilno pravico. Belgija V Belgiji je 25. avgusta 1830 izbruhnila vstaja proti Holandiji in pripeljala do mednarodnega priznanja samostojne države Belgije. Med francosko revolucijo je Belgija razglasila neodvisnost, vendar je kmalu prišla pod francosko nadooblast. Tako je bilo do leta 1814, ko se je združila po sklepu dunajskega kongresa s Holandijo v enotno kraljevino Nizozemsko. Do združitve je prišlo po britanskih načrtih v nasprotju z željami belgijskega meščanstva. V oktroira-ni ustavi je leta 1815 nekdanja avstrijska Nizozemska kljub večjemu deležu prebivalcev dobila le polovico poslanskih sedežev. Prišlo je do odkritega nasprotovanja. Razmere so se še zaostrile, ko je vlada v Haagu priznala versko enakopravnost in razglasila nizozemščino za uradni jezik. V letih 1828/ 1829 so se povezale liberalne in klerikalne sile in 25. avgusta 1830 je izbruhnila revolucija. 18.11.1830 je narodni kongres razglasil neodvisnost dežele z imenom Belgija. Avstrija, Prusija, Rusija, Anglija in Francija so priznale njeno neodvisnost in nevtralnost. Leta 1838 je neodvisnost Belgije priznala tudi Nizozemska. Srbi, Hrvatje in Slovenci Na Brdu pri Kranju je bil v navzočnosti kraljevega namestništva 24. avgusta 1939 podpisan sporazum Cvetkovič-Ma-ček o ureditvi hrvaškega vprašanja v Kraljevini Jugoslaviji, ki je Hrvatom dajal avtonomno banovino Hrvatsko. Slovenci v sporazumu niso bili zajeti in tako je ostalo nerešeno vprašanje slovenske avtonomije. Politični voditelj Slovencev dr. Anton Korošec je že sredi septembra na seji banovinskega odbora Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) predlagal resolucijo, ki je zahtevala čimprejšnjo ustanovitev avtonomne banovine Slovenije. Vodstvo JRZ v Sloveniji je to resolucijo nato v jeseni in pozimi propagiralo po vsej Sloveniji, toda Beograd se ni premaknil. Korošec je avtonomno Slovenijo še zadnjič zahteval marca 1940 na tečaju akademskega Kluba Straža, ko je dejal, "da si Slovenci želijo Jugoslavijo preurejeno, kakor se sedaj preureja Hrvaška, in da o odstopu od te zahteve ne more biti nobenih diskusij". Toda že mesec dni nato je SLS odstopila od te zahteve. od 22. 8. do 29. 8. Zlatko Šugman 28. avgusta 1931 sejevGorišnicirodil slovenski gledališki in filmski igralec Zlatko Šugman. Za igralsko ustvarjalnost je prejel več nagrad: Borštnikov prstan (1986), leta 2003 pa tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Ob podelitvi Prešernove nagrade je imel govor, ki je opozoril na tedanje nezdrave odnose pozicije do opozicije. Ko mu čestitamo ob jubileju, se spomnimo sklepnega dela njegovega govora. "Nič nimam proti komediji, saj me vendar poznate, gospod Prešeren! Komedije ni nikoli preveč! Ampak tragedije ni več! In to je tragedija! To je tako, kot da na svetu ne bi bilo več moških. Ampak bi bile samo ženske! Ženske, ki bi drugim ženskam očitale, da niso pravi moški! No, ja, nihče ni popoln. Še najmanj pa sestra, ki je preoblečena v brata. Kam je izginila tragedija? Je ni več ali pa jo kje skrivajo? Če jo skrivajo - to ni lepo. Naj jo najdejo! Saj imamo policijo! Tragedija mora biti na svetu! Tudi. Oblast ima opozicijo. Pozicija - opozicija, komedija - tragedija. A me razumete, gospod Prešeren? Vi, ki imate med rojaki avtoriteto, dajte, bodite, prosim, tako dobri in jim položite na dušo prošnjo starega komedijanta: Bratje in sestre, Slovenci in Slovenke, ustavite komedijo!" Slovenci so ga na prvih naslednjih volitvah uslišali. 89. i m G •IRENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. Državna ali javna RTV? Eden glavnih očitkov (če ne glavni), ki ga je slišati od nasprotnikov novega zakonu o RTV, o katerem naj bi se volivci odločali na septembrskem referendumu, je, naj bi novi zakon podržavil javni zavod RTV. Hkrati s temi očitki so se na intelektualni politični levici - zlasti med t. i. medijskimi strokovnjaki, ki večinoma vedrijo in oblačijo na fakulteti za družbene vede - sprožile ogn jevite razprave, ki naj bi državljane prepričale o obstoju razlike med pojmoma javno in državno (svoje so k manipuliranju z omenjenima pojmoma seveda z velikim veseljem prispevali tudi novinarji levičarskih medijev). Ne glede na hrupne besede prej imenovanih medijskih strokovnjakov, levo usmerjenih novinarjev in državnozborskih poslancev levih strank je nujno povedati in predvsem razložiti, da ni pomenske razlike med javnim in državnim. Pravo nasprotje pač ni namišljeno nasprotje med javnim in državnim, temveč nasprotje, ki ima svoje korenine že v rimskem pravu, to je nasprotje med zasebnim in javnim. To nasprotje je znano po vsem zahodnem svetu (pred odpravo socializma je v Sloveniji oz. takratni Jugoslaviji nasprotje med zasebnim in javnim /pravom/ nadomeščalo nasprotje med civilnopravno in družbenopravno osebo), v angleščini npr. z besedama privat in public (pri tem je treba omeniti izjemo, da v ZDA L i. javne delniške družbe oz. public corporations niso delniške družbe, ki bi bile v lasti države, temveč v tem primeru beseda javno pomeni, da so njihove delnice naprodaj na borzi) -, zato bi kakšen Anglež, ki bi naključno opazil kakšnega nasprotnika novega zakona o RTV, oblečenega v majico z napisom Save Public Broadcast (Ohranimo javno Ra-diotelevizijo), takšno, kot so nosili nekateri novinarji na prvih protestnih sestankih, napačno menil, da skuša nekdo državno oz. javno RTV prodati kakšnemu zasebniku. Da je javna RTV v bistvu državna RTV (v veliki meri to povprečnemu Slovencu dokazuje že obvezno plačevanje naročnine, ki jo določa država "z zakonsko prisilo"), lahko sklepamo že, če si preberemo knjigo Helene Kamnar (Javni zavodi med državo in trgom, 1994), kjer avtorica, kije bila v času vladavine LDS državna sekretarka na ministrstvu za finance in ji zategadelj ni mogoče očitati desnih političnih nagibov, zapiše, da lahko javni zavod ustanovi država, občina ali druga oseba javnega prava (razvpiti Matevž Krivic, ki sicer nasprotuje novemu zakonu, bo verjetno iz taktičnih in dnevnopolitičnih interesov skušal "pozabiti", da je tudi sam v knjigi Ustavno sodstvo, ki je izšla leta 2000, zapisal, da so javni zavodi t. i. paradržavne institucije, ki sicer niso del državnega mehanizma v ožjem, pač pa v širšem smislu). V primeru RTV Slovenija je ustanoviteljica javnega zavoda Republika Slovenija, torej država. Če bi torej nasprotniki novega zakona o RTV radi imeli javno RTV, ki pa ne bi bila državna, naj predlagajo, naj državo nadomesti nova ustanoviteljica javnega zavoda RTV; malce v šali jim lahko predlagam npr. mestno občino Ljubljana. In naj nato programski svet namesto državnega zbora RS imenuje ljubljanska skupščina ali pa sama "ponosna tovarišica" Danica Simšič (verjetno bi bila levica ta čas zelo zagreta za to rešitev, a kaj ko so naslednje leto občinske volitve, ki lahko odpihnejo ljubljansko "tovarišijo" s stolčkov). Kakopak naj bodo potem vsi neljubljančani oproščeni RTV-na-ročnine. Vrnimo se spet h Kamnar-jevi: v njeni knjigi lahko tudi preberemo, da je nekdanja družbena lastni- na v primeru javnih zavodov postala državna lastnina (pojem javna lastnina po razlagi Bojana Tičarja, glej Privatizacija šolstva, zdravstva in kulture, 1996, pomeni samo ureditev razpolaganja z javnimi stvarmi; torej ni posebna vrsta lastnine, ki bi se ločila od državne lastnine), prav tako ima ustanovitelj javnega zavoda možnost vpliva na odločanje skozi svet javnega zavoda; v primeru novega zakona o RTV je to programski svet RTV. Seveda mora javni zavod RTV upoštevati javni interes, v tem primeru gre za interes državljanov oz. plačnikov naročnine, za uravnoteženo in nepristransko obveščan je namesto dosedanjega (novo)levičarskega aktivizma. Če na koncu povzamem; med pojmoma javno ali državno ni velike pomenske razlike. RTV je tako hkrati državna in javna (razen če želijo nasprotniki zakona spet uveljaviti nekdanjo družbeno lastnino, ki naj bi bila "od vseh in od nikogar", dejansko pa v rokah levice) in bo ostala državna in javna, naj bo zakon izglasovan ali ne. Novi zakon bo le ideološko in politično uravnotežil RTV, s čimer bo le-ta končno začela dosledno slediti zahtevam javnega interesa po uravnoteženem in nepristranskem obveščanju, tako da levica ne bo imela že vnaprejšnje ideološke in politične prednosti. Aleš Žužek, Trbovlje Izsiljena referendumska potrata Slovenija je na žalost še vedno v fazi postkomunizma, zato želijo preimenovani liberalni in socialni demokrati še naprej obvladovati vse medije, v katerih izstopata predvsem tisk in še posebno RTVS. Dobro se zavedajo, da si z medijsko pomočjo vselej znova pridobivajo izgubljene simpatije ljudstva in lahko tako na vse mogoče načine blatijo novo slovensko vlado. Levičaijem je zdaj z 31 podpisi uspelo izsiliti referendum o novem zakonu o RTV, na katerem se morajo vo-lilci odločiti, ali so za spremembo ali so proti predlaganemu zakonu. Trdno verjamem, da je ljudem oziroma vsaj večini jasno, da je do sedaj LDS, še posebej ob asistenci g Kocijančiča, povsem obvladovala program RTV in to hoče kljub volilnemu porazu tudi v prihodnosti. Sicer pa je celo sam g. Pahor opazil, da je bila televizija doslej v Ro-povih rokah. V LDS vidijo v novem zakonu ogroženost demokracije, svobode novinarstva in avtonomije medijev. Kakšno sprenevedanje! Rezultat tega, kar so počeli vseh dvanajst let, je ta, da imamo še danes nepluralen tisk in nepluralno televizijo in to neplu-ralnost skušajo s pomočjo referenduma še nadalje ohranjevati. Kampanja za referendum se je že začela, in če sodimo po kritikah poslanke LDS g. Majde Širca, že premišljujejo, kako bi ljudi prepričali, da se bodo na referendumu "pravilno" odločili, hkrati pa računajo tudi na podporo civilne družbe. Poslanec SDS Branko Grims pa želi, da bi ljudje, ki plačujejo prispevek RTV, dobili boljši, pluralen, kvaliteten in evropsko primerljiv zakon. Da je medijski prostor v Sloveniji nepluralen, zaradi česar potrebujemo reformo, podkrepljujejo z raziskavami, ki so jih opravili v okviru Nove revije. Raziskave, ki so potekale več kot eno leto, kažejo na avtocenu-ro in na cenzuro, ki je značilna za naš tisk. Mnogi naši novinarji si pustijo ukazovati in tudi naročati mnenja, ki jih objavljajo kot svoje prepričanje in odkritja, čeprav to ne ustreza resnici. Zato bi bil res skrajni čas, da bi vladajoča koalicija ustanovila sklad za pluralne medije, pa čeprav se tudi s tem ne strinja poslanka Majda Širca, ko sprašuje, ali je državno financiranje dnevnikov in tednikov sploh potrebno, češ da je to metanje denarja skozi )) DivMOKU u I i \ ' 'ItlfeB! r J ' ■V SL . F • )) okno. Boji se tudi, da bodo dnevniki in tedniki postali odvisni in lojalni vladi, namerno pa prezre, da so bili ti celih dvanajst let lojalni prejšnji vladi in so še danes levi opoziciji. Glede metanja denarja skozi okno pa bi pripomnil, da je tudi izsiljeni referendum, ki bo stal davkoplačevalce 620 milijonov tolaijev, ena sama velika potrata (da ne bo pomote-potrata z malo začetnico). Roman Kralj, Maribor "Janša mi je grozil..." Nekoč smo v neki hrvaški popevki poslušali refren "... idem i ja", sledil pa mu je odgovor "... ne, ti ne!" Spominjam pa se še sestavljenega pregovora Kdor drugim jamo koplje, je sam svoje sreče kovač! Temu zmedenemu besedičenju naj dodam še okvirni naslov Strah pred znanim. Beseda STRAH je namreč čedalje bolj priljubljen izraz, s katerim nekatere poslanke oziroma poslanci nekdanjih vladajočih strank s parlamentarnih sedežev opozarjajo ljudstvo na bližajoče se cuna-mije glede zakona o RTV in podobno. Koga je pravzaprav strah in pred čim? Seveda zadnji neozaveščeni državljan te naše lepe Slovenije ve, kako je bilo v tistih davnih pa tudi ne tako davnih časih, ko si si zaman prizadeval objaviti svojo ubesedeno misel pisno ali slušno. Tisti, ki smo to doživljali in preživeli, se seveda nimamo česa bati, bojijo pa se zdaj tisti, vselej presiti osebne in vsakršne svobode, da bi te dobrine postale zanje kar nenadoma nedosegljive oziroma bi jim jih nekdo okrnil. In ta bojazen se širi naokoli, s to bojaznijo skušajo še kar naprej krotiti tisti del naroda, ki so ga zlahka ustrahovali, če ne drugače, tudi z odvzemom najsvetejše pravice posameznika - življenja. Zato brez skrbi, pastirčki plahi, naš temelj, ki ste RADIOM ■ 96,4 MHz It COO Dwmß w\kw ° §0@[r@® ° иЉ 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovencu; gorice It ««ta»« S. 22301*01,1*02/729 02 20,720/324, ta; 02/720 73 22 ЕКШХШ P0?H indue radiwsjs, И STUN: ннмшкмдл ga sami gradili pod našimi nogami, ni tako trhel, da bi ga omajale vaše preživete metode, kijih zdaj podtikate ljudem, ki jih je narod nagradil z zaupanjem. Z lažmi in slepomišenjem, z nepošteno opravljivostjo bi jih zdaj radi znova prepričali, da so ravnali napak, ko so končno spregledali vašo dolgoletno igro. Vse, kar storijo, prikazujete kot maščevanje, tako kot ste nekoč blatili dr. Pučnika, da je revanšist. In tako beremo v Financah bombastičen, mastno natisnjen naslov: "Janša mi je grozil..." Kako blizu temu, kako značilno za tiste ljudi, ki jih je strah ali pa so si ali si še želijo 'hiti blizu" zato, ker bi radi, da bi bili tisti, ki jim niso pustili povsem blizu, zopet zelo zelo daleč. Vera Ban, Ljubljana Teorija relativizma Relativizem v teoriji in praksi, ki je navzoč v našem prostoru, predvsem v liberalnomiselnih krogih, pomeni izenačenje, in to izenačenje dobrega s slabim ali slabega z dobrim; po eni strani pomeni prevrednotenje ali razvrednotenje moralnih kreposti in odlik, po drugi pa želi slabim človekovim dejanjem nadeti videz dobrega. Nič ni ne dobro in ne slabo, objektivno se ne priznava in le subjektivno se šteje kot merilo. Dekalog zapovedi naravnega reda po teoriji relativizma ni več veljaven, še manj obvezen, ker naj bo subjektivna volja merilo in vodilo človekovega ravnanja in odločanja. Pa smo se kdaj zamislili in se vprašali, kam to vodi človeka in družbo; ko laž postane enakovredna resnici in vse slabo in kvarno enakovredno dobremu, ko človeka nevredna dejanja postanejo enakovredna odlikam in krepostim, ki so stoletja iz roda v rod plemenitile družbo, ohranjale obstoj in pozitiven družbeni razvoj. Res je, da so na svetu vedno poleg dobrega obstajali tudi zlo, laž, krivica in nasilje vseh vrst, a vedno je bila ločnica med dobrim in hudim, med pravico in krivico, med resnico in lažjo jasno vidna in sprenevedanja ni bilo. Po zmagi komunistične revolucije je partijska oblast radikalno zamenjala vrednote, tako da je to, kar je od davnin veljalo za dobro in pošteno, kot odlika in krepost, postalo ničvredno in celo kaznivo. Od tod to, da so bili zapori polni nedolžnih in poštenih ljudi, ki so jih krivičniki obsodili in z njimi nečloveško grdo ravnali. To jim je uspelo z radikalno zamenjavo vrednot in pojmov, in to na vseh ravneh javnega, družbenega in političnega življenja. A kar je bistveno: pri zamenjavi vrednot in pojmov niso zamenjali besed. Svojo nesramno laž so imenovali "resnica", krivico so imenovali "pravica", svojo nepoštenost pa "poštenost" itd. Z zamenjavo vrednot in pojmov so ustvarili veliko duhovno in moralno zmedo, katere posledice so še vedno občutne v našem družbenem pa tudi osebnem življenju. Dediščino komunističnih prevar so nasledili übe- RADIO/BREZICE na 88,9 in 95,9 MHz raki, ki so vešči trikov in v znanju prevar zelo dejavni, še zlasti na časnikarskem in sploh medijskem področju. Teorija relativizma, ki ga v Sloveniji propagirajo in udejanjajo predvsem liberalni krogi, zavrača in odklanja vse moralne norme in pravila; razveljavlja in odpravlja pa tudi vse duhovne, kulturne, etične in obče človeške vrednote. Zato praktično živeti relativizem pomeni resno grožnjo vedno veljavnim pravilom in naravnemu redu, brez katerega ni pravične oziroma pravično urejene družbe. Ivan Glušič, Mozirje Druga različica Srebrenice v Štrigovi Rojen sem bil pred 73 leti v občini Ljutomer, zato dobro vem, da je bila Štrigova vse od leta 1946 pod ljutomerskim okrajem, saj so moji sorodniki imeli tam vinograd. Tudi sam sem se kot fantič okoli leta 1940 s kmečkim vozom peljal v tisti vinograd. Na drugi strani reke Mure je bila Hrvaška. Po moji materi smo imeli tudi neko teto, ki se je poročila v Štri-govo. Takrat, leta 1946, mi je bilo 14 let in prišel je glas iz Štrigove, da so teta in njen mož ter dva otroka zgoreli v požaru. To je vse. Pri neki nuni, dokaj znani in razvpiti za časa komunizma, sem se pozanimal o tem dogodku in izvedel, da so v Štrigovi živeči Hrvatje dobili od Knoja in policije pomoč s hrvaške strani in se dogovorili za ta podvig. Pol ob ognju naj bi bilo Hrvatov, udbovcev in knojevcev, druga slaba polovica ali še manj pa naših Štrigovčanov - tudi starci, otroci in ženske. Moške so vse pozaprli ali pa jih poklicali na orožne vaje v JLA, s hrvaške strani same močne "bumbar-je". Dogovorili so se, da bo tisti strani, ki bo zmagala, pripadla Štrigova Nadaljevanje zgodbe že poznate, saj je g. Franc Goljevšek avtentično opisal ta zločin. Morda pa sta oba avtentična in so ta sramotni dogodek podpirali vsi tedaj živeči in vodilni v slovenski republiški vladi in politiki, torej Kardelj, Kidrič, še živeči, kasneje tudi predsednik vlade, Mitja Ribičič, ki ga bremenijo zločini in ga lahko primerjamo s Paveličem, Hitleijem in podobnimi. Naša sedanja vlada naj vse to razišče in od Hrvatov zahteva Štrigovo in vse, kar hočejo vzeti naši državi. Ni prav, da podpiramo Hrvaško na poti v EU, kar zvesto počne opozicija in menda celo zunanji minister g. Rupel. Jožef Zemljič, Škofja Loka Težave z religijo Še zmeraj se pojavljajo pisci, ki jih tlači mora ob misli na krščanstvo v Sloveniji. Demokracija jim omogoča izražanje mnenj, kar je vsekakor prav. Zanimivo pa je, da gre nekaterim v nos le krščanstvo, druge vere v Sloveniji jih ne motijo. Moti jih podoba Slovenije z njenimi cerkvami, kapelicami, znamenji, križi. Pritožujejo se nad osvetljenimi zvoniki in preglasnim zvonjenjem in menijo, da je krščanska vera pravljica za lahko noč. Prepričani so, da se nam bodo zanamci zaradi tega smejali in nas pomilovali. Naj ob vsem tem izrazim še svoje mnenje. Podobe Slovenije nismo začeli graditi leta 1990, temveč so jo gradili naši dedje še pred Čedadskim rokopisom in Brižinskimi spomeniki. Današnja podoba Slovenije predstavlja torej tudi njihovo kulturno in duhovno zapuščino z zvoniki, zvonovi in zvonjenjem vred. Je mar spoštovati delo in vero naših prednikov tako moteče, da "se nam bodo zanamci zaradi tega smejali in nas pomilovali"? Gospodje, ki tako mislijo in pišejo, so verjetno rojeni v napačnem kraju in času, sicer bi jih to ne motilo. Morda bi se bolje počutili, če bi se rodili in živeli v Solženicinovem gulagu. Tam bi živeli izredno racionalno, saj bi njihovo mišljenje in življenje uravnavali drugi. Svet je velik. Še vedno imajo možnost zapustiti "krščansko navlako" v Sloveniji in se preseliti v gulag. Morda bi bili le tako zmožni spoznati vrednote, ki jih doma miselno ne sprejemajo in jih celo zaničujejo. Kadar mi v naši lepi Sloveniji kaj ni pogodu, se najprej vprašam, ali je morda kaj narobe z menoj. Tako ,v hipu marsikaj razrešim v glavi. Bilo bi dobro, da bi se tako vprašali tudi omenjeni nezadovoljneži. Marjan Rodman, Vipava Država v državi (1) Novinarka Vida Kocjan je v članku z naslovom Država v državi, ki je bil objavljen 11. avgusta 2005 v časniku Demokracija, zapisala nekatere ugotovitve in ugibanja o vpletenosti Gospodarske zbornice Slovenije in njenega predsednika Jožka Čuka v nepravilnosti poslovanja PCMG. V pojasnilo glede oddaje stanovanja PCMG. Gospodarska zbornica Slovenije ima v lasti nekaj službenih stanovanj, ki jih oddaja zaposlenim, ki so v skladu s pravilnikom upravičeni do dodelitve. V primeru, ko določeno stanovanje nima najemnika, ga GZS v luči dobrega gospodarja in po tržni ceni lahko odda drugi pravni osebi. Tako je bilo tudi v primeru oddaje stanovanja PCMG. Nedopustna pa je vsebina, ki jo je novinarka zapisala pod fotografijo predsednika GZS Jožka Čuka na strani 16. Zlonamerna so natolcevanja in insinuacije o povezavi predsednika GZS z Marjanom Čukom, direktorjem družbe Ecum. Predsednik GZS Jožko Čuk z omenjenim direktorjem, razen da imata isti priimek, ni v nikakršni povezavi. Ugibanja novinarke škodujejo tako ugledu Gospodarske zbornice Slovenije kot tudi ugledu predsednika Jožka Čuka. Ana Vizovišek, Služba za komunikacije, GZS Dvojna merila (2) V prejšnji številki Demokracije je tiskovni predstavnik Policijske uprave Ljubljana Peter Kralj v odgovoru na moj članek Dvojna merila, objavljen v 32. številki Demokracije, zapisal, da sem v primeru majorja Trohe napačno navedel, da je policija v obvestilu za javnost, v katerem je le-to obvestila o kazenski ovadbi zoper omenjenega majorja, navedla njegovo polno ime in priimek. Policija, kot piše, naj tega ne Pripravimo se na referendum Letošnje deževno in hladno poletje je marsikomu prekrižalo načrte. Sozemljani severa so še bolj iskali sonce, vročino in kopanje, zato so bile vse ceste od Nordkapa do juga prenatrpane z avtomobili, naše ubogo ozračje pa še bolj zastrupljeno s plini. A turizem je turizem in ves svet prisega nanj. Za ta užitek nekateri izpostavljajo tudi svoje življenje bodisi v mondenih letoviščih, letalih ali v gorah. Pa ne le Tomaž Humar tam v Himalaji, tako je tudi v Alpah, saj nam gorski reševalci pripovedujejo, s kakšnimi "planinci" imajo opravka. Čim več možnosti imajo ljudje, da se o tem poučijo, več je nepoučenih in brezbrižnih. Miselnost je najtrša skalna gmota. Morda bi bilo dobro, če bi se kakšen profiliran in provincialno "odmeven" novinar, n. pr. Grega Repovž, namesto da juriša na novi zakon o RTVS in predvideni sklad za medije, poglobil in poskušal najprej razumeti, potem pa bralcem posredovati tudi koristnejše informacije. Morda bi taka razlaga pomagala tudi "univ. dipl. iur." Milanu Šuštarju z Glavarjeve, da bi hitreje razumel in ne šele, "ko je dojel vrhunske stvaritve" nekdanjega nekariemega diplomata in nekaraktemega karikaturista Franca Jurija. Slednjemu je bil Tomaž Humar samo dobrodošla tarča, da je lahko okrcal Karla Erjavca, ker je peljal nekaj vojakov v Lurd (o, groza), in še samega plezalca, ker je njegova glavna zavrtost to, da priznava, da je vernik. Bolj kot K. Erjavec Franca Jurija moti Lurd in sploh vse, kar je v zvezi s krščansko vero. Druge ga še ne motijo, dokler mu seveda ne bo nekaj eksplodiralo tam, kjer hrbet izgubi pošteno ime. Kako je trpel ob slovesnem praznovanju Marijinega vnebovzetja, kjer so si slovenski škofje spet vzeli pravico govoriti o nečem, kar je sicer privilegij ateistov, pa čeprav se tiče vseh državljanov. Le kaj škofe in nasploh Cerkev briga splošna situacija v Sloveniji, čeprav so (nebodijihtreba) tudi državljani te domovine, čeprav so vložili v našo samostojnost odločilni delež in kot večina razumnih državljanov podpirajo zapoznelo pluralizicaijo vseh medijev. To je ja teren, rezerviran za karikaturiste in prve podpisnike poziva proti tako "avtoritarnemu" zakonu o RTV, kot Franco Juri in sopodpisniki nekritično obravnavajo sprejeti zakon RTVS. Imena podpisnikov pa znova dokazujejo, da razum ni privilegij t. i. izobražencev, pa čeprav so med njimi dr. Jože Mencinger, komedijant in član KP Italije Boris Kobal, mag. Matevž Krivic in še kar nekaj "univerzitetnih" profesorjev. Vsakokrat, ko preberem take sezname z zvenečimi nazivi, se spomnim besed dr. Jožeta Mencingerja, takrat še rektorja ljubljanske univerze, ob odkritju ponarejene diplome "ajzenponarskega" veljaka Igorja Šimenca: "kaj ponarejene, kupljene, kupljene". Torej je moral vedeti za kupljene diplome, pa je molčal. Sic! Priznavajo sicer, da je sedanji zakon v marsičem neučinkovit in omejen in bi ga bilo treba posodobiti, vendar, jasno, ne tako, kot predlaga vlada, temveč tako, kot hoče stara garda. Spremeniti, da se nič ne spremeni. "Udarni" nasprotniki novega zakona o RTVS se pospešeno organizirajo, zato je nujno, da se tudi mi, ki podpiramo novi zakon. Uspešni bomo le, če gremo vsi na referendum in glasujemo ZA zakon o RTVS. Pa lahko Pavliha še tako cvikla in je Cvikl še bolj pavlihast! Marija Vodišek bi bila storila, ampak naj bi bila pri obveščanju javnosti uporabila samo njegove kratice. Naj ob tem pojasnim, da sem v članku le povzel zapis iz dnevnika Večer, ki je očitno napačno povzel sporočilo policije in namesto kratic brez dodatnega pojasnila objavil ma-jorjevo polno ime in priimek. Zapisal je: "Iz ljubljanske policijske uprave so sporočili, da so 'na podlagi večmesečnega intenzivnega preiskovanja in zbiranja obvestil, ki je potekalo z usmerjanjem okrožnega državnega tožilstva, ugotovili, da je Ladislav Troha 23.6.2001 naznanil kaznivo dejanje..."' Aleš Kocjan, Demokracija Srboritež Mićo Mrkaić, nekdanji predsednik strateškega sveta za gospodarstvo pri predsedniku vlade, poskuša Janezu Janši poriniti nož v hrbet. S tem ko je odstopil z mesta predsednika sveta in to na kosilu prijateljsko najprej povedal dvema urednikoma poslovnega dnevnika, kjer skoraj ne mine dan, da ne bi objavili njegovega imena, in s tem ko izdaja vsebino pogovorov in sprodl sms s strani vladnega predsednika, kaže predvsem svoj značaj. Da je Janša "ekonomski analfabet", kot je v preteklih dneh javno razglašal Mrkaič, ne drži. Res pa je, da nima ekonomske izobrazbe, zato seje obdal z ekonomisti. Janša je politik, ki mu Mrkaič v svoji maniri ne seže niti do gležnjev, sicer bi razumel, da se stvari na gospodarskem področju ne morejo reševati čez noč. Za to so potrebne analize, dogovori, sporazumi s socialnimi partnerji in še kaj. Skratka, nič ne gre na nož in čez noč, kakor bi si želel Mrkaič. Ali pa tudi ne? Nemara pa mu gre za to, da bi sam čez noč obogatel, in mu je lanša stopil na prste? ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Teoretik zarote Čeprav naj bi bili profesorji, ki predavajo na slovenski univerzi, politično nevtralni in naj ne bi delovali kot podaljšek neke politične opcije, si nekateri ne morejo kaj, da ne bi v javnosti ob vsaki priložnosti izražali svojih antipatij do ideološko nasprotne opcije. Men takšnih je izredni profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani dr. Vlado Miheljak, ki svoje kolumne v ljubljanskem dnevniku redno izkorišča za obračun z Janezom Janšo in Cerkvijo na Slovenskem. V eni izmed zadnjih kolu-men je v povezavi z njima razvil posebno teorijo, po kateri naj bi država in Cerkev pripravljali nekakšno novo pokristjanjenje Slovenije. Tako naj bi, kot je zapisal, nova oblast in Cerkev v vsa državna poslopja in institucije, kot so šola, policija, zapori ipd., skušala znova uvesti krščanski križ, Cerkev na Slovenskem pa naj bi podobno kot v srednjem veku postala državna cerkev. Ker za zdaj nič kaže, da bi nova vlada imela kakršno koli namero po nečem takem, se lahko vprašamo, ali je Miheljaka sprememba oblasti tako prizadela, da je še sam začel verjeti v teorijo zarote, ali pa gre za še eno FDV-jevsko strašenje ljudi. Verjetno gre kar za oboje. Zastraševanje za molk Kodeks priporočenega obnašanja in ravnanja delavcev Narodne in univerzitetne knjižnice, ki ga je pripravil ravnatelj Lenart Šetinc, spominja na kazenski zakonik. V njem je poudarek na prekrških in sankcijah, saj našteva kar 35 vrst hudih kršitev. Iz besedila veje zastraše----- vanje; 29. člen zahteva takojšnji sprejem odpovedi delovnega razmerja, kvalifikacija hudih kršitev je ohlapna in prepuščena presoji ravnatelja. Zaposleni so dolžni skrbeti za ugled knjižnice tudi tako, da ne navajajo podatkov v zvezi s poslovanjem NUK, kodeksu pa so priloženi obrazci, kot je npr. zavrnitev mnenja sindikata. Šetinc ima po naših podatkih popolno oblast nad sindikatom, saj ta že osem let ni izpeljal volitev v svet delavcev, "pridne" zaposlene pa naj bi ravnatelj nagrajeval tako, da jim v delovnem času omogoča obiskovanje univerzitetnih predavanj. Kodeks je bržkone nastal iz strahu pred razkritjem neprijetnih podrobnosti, denimo v zvezi z izginulimi milijoni, ki so bili namenjeni graditvi NUK II. Predvsem pa se je kleni eldesovec Šetinc zbal zaradi zamenjave oblasti. Pretekle pritožbe na njegov račun naj bi bila namreč nekdanja ministrica za kulturo Andreja Rihter mirno prezrla. Oseminpetdestletni Mariborčan Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, znan predvsem po sovraštvu do Cerkve, je po katastrofalnem porazu LDS na zadnjih volitvah dolgo iskal službo. Na koncu je kot svetovalec pristal v Beogradu, kjer svetuje srbskemu ministru za zdravstvo, kar potrjuje, da je kljub svoji premožnosti precej lakomen na denar. Očitno je, da nobeno od delovnih mest, ki so mu bila na voljo v Sloveniji, zanj ni bilo dovolj dobro, četudi je še pred nedavnim zatrjeval, da se bo posvetil predvsem pedagoškemu delu na medicinski fakulteti. Potem ko se je razvezal od žene Irene, ki je nečakinja Nika Kavčiča, Kučanovega svetovalca za finančne zadeve in upravitelja dela črnih fondov v tujini, je dokončno padel v vodo tudi načrt, da bi postal rektor ljubljanske univerze. Pozabiti je moral tudi na to, da bi postal glavni direktor Kliničnega centra, kjer je že prej večkrat neuspešno kandidiral. Dobro pa je Keber poskrbel za svojo novo družico, tajnico Božo, ki jo je spoznal na ministrstvu, saj se je kmalu po volitvah zaposlila v ljubljanskem Leku. Tako, za prvo silo si je postlal in vsaj malo zacelil svoje rane. Če ne more v EZ, je dobra tudi Srbija. RADIČ* ZELENI VAL 93.1 s. 97.0 Mhz ^ш^.л лш.шшшт Albert Svetina OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. 367 strani, 6.700 SIT Naročila sprejemamo na telefon 01/434 54 63 ali po e-pošti knjigarna@demokracija.si TV k n j igarna Demokracija „Ribičič je izvajal praktično vse." Albert Svetina (Od osvobodilnega boja do banditizma, str. 205) UMTS internet: hitrost do 384 kb/s Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobiuporabniki: 031/041/051121, ostali: 080 70 70. www.mobitel.si