’ N.y
E WIGK Ul—:.W'Q
No. no
V^k-SSBEEI
-Can m swrtt
I]22y M	OMUt	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO. THURSDAY MORNING. MARCH 12, 1970
3LOVCNIA*
mW%P4Pm
ŠTEV. LXVITI — VOL. LXVII1
Rusi se pripravljajo
na obrambo v Sibiriji
Ko se vlečejo razgovori o u-reditvi mejnih sporov med Sovjeti jo in Kitajs ko v 1‘eipingu brez uspeha iz meseca v mesec, se obe strani dalje priravljata na morebitno vojno.
MOSKVA, ZSSR. — Napetost sovjetsko-kitajski meji je v javnosti in v novicah zadnje tedne manj vidna, pa vendar °bstoja. Obe strani pridno izpopolnjujeta svoje obrambne naprave in priprave na morebitno v°jno, ki jo po vsem sodeč no-bena stran noče, pa se jo obe bojita. Sovjetska zveza je povečala svoj propagandni boj proti Nitajski, oziroma njenemu režimu. Kar očitno je začela podpi-rati delovanje nekaterih presežnikov iz Sinkianga, najza-^odnejše kitajske pokrajine, v S°vjetski zvezi, za odcepitev te Pokrajine od Kitajske in za proglasitev njene neodvisnosti.
Sinkiang ali Vzhodni (Kitaj: *^1) Turkestan, v nasprotju z Zahodnim (ruskim)), kot smo te pokrajino včasih imenovali, •te poseljen pretežno z mongol-^irni plemeni, ki niso sorodna s 'tejci in do teh tudi niso bila tekdar posebno prijateljsko razpoložena. Da bi pokrajino zava-1’°valii so Kitajci v zadnjih de-Setlh letih naselili v Sinkiangu milijonov pravih Kitajcev ,'an). Ti so povezani v delav-.‘e brigade, ki pa se vežbajo v ojaškem poslu, da bi bile pri-Pravljene, če nastopi potreba.
ske
Vojaške posadke vzdolž kitaj-
meje v Sibiriji vrše stalno
ate, ki se jih udeležujejo tudi tezervisti in partijski vodniki, .p'1 ne bi bili kako iznenadeni. na kitajski strani so voja-e vaje, vojaški prevozi, pri-tevlj an j e zaklonišč nekaj vsak-sfniega. Kitajci očitno brez N van j a kopljejo z a k 1 onišča red napadi iz zraka v Peipin-’ Šanghaju, Kantonu in vseh ^rilgih mestih. Njihovi strokov-v aki med tem hite izpopolnje-^ rakete, ki bodo služile za tenos kitajskih atomskih bomb.
Novi grobovi
Anna Karda
V St. Vincent Charity bolnišnici je umrla po dolgi bolezni 69 let stara Anna Karda, roj. Koballa, 17912 Schenely Ave.. žena Charlesa, upokojenega frizerja, ki je delal 34 let na 15408 Waterloo Rd., mati Mrs. Charles Lehman, Charlesa R. (frizer v brivnici na Waterloo Rd.) in Normana (N.J.), C-krat stara, mati, sestra Josepha Koballa, Julie Benko, Mary Hutchinson (Pa.). Pokojna je bila rojena v Leisenring, Pa. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Andrew Kotnik
Danes zjutraj je umrl 81 let stari Andrew Kotnik z 21750 Morris Avenue, mož Frances, roj. Kobilsek, preje pok. Frances, roj. Žnidaršič, oče Agnes Shacha, preje Gulič, Mary Wo-lecki in Andrewa, 4-krat stari oče, 5-krat praoče, rojen na Vrhu v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1912. Pokojnik je bil do upokojitve zaposlen pri Wean Equipment Co. in član SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob 9.. nato na Kalvarijo. Družina priporoča namesto vencev darove za sklad proti raku.
----o-----
Msgr. I. Kunstelj je odstopil kot tajnik komisije za izseljence
Msgr. L Kunstlju, tajnik slovenske škofijske komisije za izseljence, niso pustili iti na sejo komisije v Ljubljano, ker v Sloveniji “ni dobrodošel”.
CLEVELAND, O. — Msgr. Ignacij Kunstelj, vrhovni dušni pastir za slovenske izseljence, je šel 2. marca v Slovenijo na sejo slovenske škofijske komisije za izseljence, ki je bila sklicana za naslednji dan. Ko se je vlak, v katerem se je msgr. I. Kunstelj vozil, ustavil v Sežani onstran meje v Jugoslaviji, so msgr. L Kunstlja vzeli iz vlaka, mu povedali, da v Jugoslaviji “ni dobrodošel”, odklonili vsako pojasnilo k temu, pa ga enostavno peljali na mejo in ga tam poslali nazaj v Italijo.
Msgr. I. Kunstelj je zaradi tega poslal v Ljubljano škofijski komisiji za izseljence pismo, v katerem jim sporoča svoj uradni odstop kot tajnik komisije, ker ne more niti na njeno sejo v glavno mesto Slovenije.
Ko se predsednik Josip Broz Tito pripravlja na uradni obisk v Rimu in v Vatikanu, ko njegovi zastopniki in propagandisti skušajo svobodni svet prepri-
°skus prve take rakete priča-Utejo že v prihodnjih mesecih.
.	------U------
^vjetska podmornica lokavskem prelivu
Vel. Brit. — Zavez-j0 e v°jne ladje so opazile tu-hic Verietno sovjetsko podmor-cJq0’ k° je skozi periskop ogle-britansko letalonosilko
skf. ^°ya med vaiami v Rokav-fte Prelivu.
za k°i proti podmorni-Pre m helikopterji so začeli kie^anlati tujo podmornico, do-th izginila v globini.
f njalelja od golfa
WSHINGT0N- D C- - De-igraf! tajnik G‘ Schu]tz je vnet golfa, prav tako tudi Mo? ^ AFL-CIO G. Meany. tako1 Več'krat skuPai igrata f Sebp 0hranJata prijateljske o-V odnose, čeprav sta si sicer tik„ arsikaterih vprašanjih poli-
<Jtevzkriž.
jjg Pran:
tej^tečno in hladno. Najvišja Matura okoli 30.
JI v*i čati o veliki svobodi, ki vlada v Nixon bo predložil	Jugoslaviji, je postopek z msgr.
bilijon za pomoč V	I. Kunstljem posebno značilen,
orožju zaveznikom Ne zanikuje namreč samo pro-WASHINGTON, D.C. — O-jpagande o svobodi v Jugoslaviji, brambni tajnik M. R. Laird je ampak tudi zagotavljanja o svo-dejal, da bo vlada predložila bodi Cerkve.
Kongresu v odobritev bilijon j Upamo, da v Ljubljani ne mi-dolarjev vojaške pomoči drža- siij0) da bi prihod msgr. Ignaci-vam, da bodo v smislu Nixono- ja Kunstlja v Slovenijo spravil ve doktrine sposobne safne pb-|V nevarnost obstoj komunistič-skrbeti za svbjo obrambo.
Wilson sprejel povabilo na obisk v Jugoslavijo
•BELGRAD, SFRJ. — Ob priliki svojega nedavnega obiska v Londonu je jugoslovanski ministrski predsednik Mitja Ribičič povabil predsednika britanske vlade Harolda Wilsona in zunanjega ministra M. Stewarta na obisk v Jugoslavijo. Oba sta povabilo sprejela.
Glede ameriškega predsednika R. M. Nixona je Ribičič po svojem povratku v Belgrad izjavil tujim časnikarjem, ko so ga vprašali, ali bo Nixon obiskal Jugoslavijo, da je Nixon sprejel povabilo, da pa bo ta obisk sledil, ko bodo končane priprave zanj. “Predsednik Nixon je vedno dobrodošel gost v Jugoslaviji,” je izjavil Ribičič.
V izjavi v Belgradu in preje v Londonu je Ribičič dejal tujim časnikarjem: “Nikoli poprej ni imela v pogovorih med našima državama tehnologija tolikšne vloge.” Ribičič je po pisanju tujega tiska posebej zadovoljen, ker je britanska vlada pripravljena pomagati Jugoslaviji na področju letalstva, komputerske tehnike in uporabe atomske e-nergije.
Vojskovanje < ne škoduje izraelskemu turizmu
JERUZALEM, Izrael. — Izraelska vlada se je še lani bala, da bo vojskovanje z arabskimi sosedi, posebno pa piratske in slične teroristične akcije, škodovalo izraelskemu turizmu. Pokazalo se je, da imajo turisti1'več poguma kot politiki in diplomatje.
Zadnje tri zimske mesece je na primer prišlo v Jeruzalem 20% več turistov kot preteklo leto v isti dobi. Zadnji teden v februarju je bilo v Izraelu sko-
FULBRIGHTfl SKRBI LAOS
Načelnik zunanjepolitičnega odbora Senata je predložil včeraj resolucijo, ki osporava pravico predsednika Nixona poslati ameriška letala v boj v Laos brez predhodne odobritve Kongresa.
Muskie-Proxmire?
WASHINGTON, D.C. — Okolica sen. Williama Proxmire-a trdi, da so jo oni, ki se zavzemajo za sen. Edmunda Muskie kot za demokratskega predsedniškega kandidata leta 1972, povprašali, če bi bil sen. Proxmire voljan sprejeti v takem slučaju mesto podpredsedniškega kandidata.
Kot trdi vest, je sen. W. Proxmire odgovoril pritrdilno.
raj 6,000 turistov, 1,500 več kot
j prejšnje leto v istem času. Naj-nega režima! Cernu potem kaza-i - ,	. .	,	. ,
,.	, , v. v..	v , vec turistov je seveda judovske-
ti na tak nacm očitno sovražnost	, .	. .	L , . , .
iga porekla, izjeme so tedni, ki
vanje padejo veliki krščanski
človeku, ki se tako trudi za o-hranitev slovenske zavesti in
/pripadnosti med rojaki po tu?
sve-
Britanija je dobila sestro atomsko podmornico
LONDON, Vel. Brit. — Koncem tedna so splovili v Barrow ladjedelnicah atomsko podmornico “Courageous”, šesto v britanski vojni mornarici.
prazniki.
Res je, da je starejših turistov manj, zato je pa več mladine, ki se naravno zanima tudi za dogodke na frontah in ne samo za svete kraje. Vlada ceni, da dodo turisti pustili v deželi pirajo z letalstvom in vojaškimi do $100 milijonov, na tak priliv svetovalci vladne sile v Laosu, niso računali niti optimisti, tako ko skušajo zadržati rdeče osva-je trdil tudi izraelski minister jalce.
za turizem Moshe Kom.	Sen. J. W. Fulbright in nje-
WASHINGTON, D.C. — Ko je položaj v Laosu prilično nejasen, se je oglasil v senatu W. Fulbright, načelnik odbora za zunanje zadeve, in začel ospora-vati predsedniku ZDA pravico posega v vojno v Laosu brez posebnega zadevnega sklepa Kongresa, kajti v ustavi ZDA je določeno, da vojno napoveduje in sklepa mir Kongres. Senator je predloži posebno resolucijo, ki sicer ne bo predsednika ZDA vezala, če bo izglasovana, bo pa “pokazala” stališče Kongresa. Predsednik Nixon je priznal, da podpirajo ameriške letalske sile vladne čete v Laosu v njihovem odporu rdečim napadalcem.
Sen. J. W. Fulbright smatra, da Tonkinška resolucija lahko krije kvečjemu letalske napade na Hočiminhovo pot, nikakor pa ne more kriti poseg ameriških letal v boj med vladnimi četami in rdečimi v Laosu. Zanj je vojskovanje v Laosu nekaj neodvisnega od vojskovanja v Južnem Vietnamu. Fulbright se zavzema za čimprejšnje končanje vojskovanja v Vietnamu in je odločno nasproten vsakemu ameriškemu posegu v vojno v Laosu.
Vojna v Južnem Vietnamu in vojna v Laosu sta med tem dejansko izraz osvajalposti komunističnega režima v Severnem Vietnamu, obema je Vzrok isti in prav tako tudi cilj. V Hanoiu bi radi razširili svojo oblast ne le preko Južnega Vietnama, za kar so organizirali rdeči upor tam proti vladi in ga nato podprli s svojimi rednimi oborože-pimi silami, ko po njih organizirani	domači gverilci niso
uspeli, ampak tudi preko Laosa in Kambodže. Skratka radi bi postali nasledniki Francije, nekdanje	gospodarice Indokine.
Združene države so šle reševat Južni Vietnam, ko domače sile rdečim niso bile več kos, in pod-
govi somišljeniki ne osporavajo takega gledanja na položaj v jugovzhodni Aziji, smatrajo le, da koristi ZDA v tem delu sveta s tem bojem niso toliko prizadete, da bi morale posegati neposredno v boj. Predsednik L. B. Johnson je poslal v Južni Vietnam ameriške sile, s čimer je preje svaril rdeče predsednik J. F. Kennedy, da bi naglo odlo jil boj. Pokazalo se je, da to m bil pravi način, zato je njegov naslednik Nixon posvetil večji napor organizaciji domačih oboroženih sil v Južnem Vietnamu, rd naj prevzamejo vso teže oorbe, dokler rdeči ne bodo opustili svojih osvajalnih načrtov, ZDA pa naj pomagajo, v kolikor bi bilo treba, z oskrbo in tehničnimi pripomočki. Predsednik Nixon in njegovi sodelavci smatrajo vojskovanje v Laosu za del vojskovanja v Vietnamu, s čimer se sen. Fulbright ne strinja.
Komunisfi iščejo novo pot do miru v Laosu?
VIETNIANE, Laos. — Precej nepričakovano se je pojavila laoška patrijotska fronta (Pathet Lao) in preko radia v Hanoiu objavila 5 točk, ki naj služijo za podlago za razgovore o miru v Laosu. Točke obravnavajo v glavnem sledeče predmete: takojšen konec spopadov na raznih lao-ških frontah; konferenca lao-ških političnih strank, ki naj ustvari z a č a s no koalicijsko vlado; posebna demihtarizi-rana cona, kjer bi zasedala politična konferenca in začasna koalicijska vlada; obe strani se obvežeta, da ne bosta preganjali tistih, ki so sodelovali z nasprotniki; Združene države Amerike morajo takoj ustaviti vse akte “agresije in intervencije v Laosu”.
Ne bi mogli reči, da je ta predlog jasen; skoraj vsaka beseda se da razumeti po svoje, skoraj vsak stavek se da razlagati po svoje. Ta megla ni ustvarjena načrtno. Tako se navadno glasijo vse začetne komunistične izjave. So samo namig na nekaj, kap
morajo razjasniti šele pogajanja.
Vendar je že dogodek sam značilen za sedanje stanje v Laosu.
Sedanja rdeča ofenziva v Laosu še ni stara, traja nekako en mesec. Ne more pa tudi več dolgo trajati, kajti deževna doba je pred vrati. Na drugi strani je sedanje prodiranje rdečih čet v Laosu pokazalo, da vietnamski in laoški komunisti lahko zasedejo v Laosu, kar hočejo, ker jim la-oške čete niso nikjer kos. Vietnamski komunisti so torej strateško že dosegli svoj cilj, sedaj bi ga radi še politično, da jih ne prehiti deževna doba. V deževni dobi se namreč ne bi mogle tako svobodno premikati tudi rdeče čete. To bo najbrže med vzroki, zakaj so komunisti tako hitro stavili svojo ponudbo in zakaj so v akcijo vpregli voditelja 1 a o š k ih komunistov princa Sufanuvonga.
Komunisti mislijo, da imajo tudi na protikomunistični strani ugoden položaj. Laoške
protikomuniste vodi sedaj princ Suvana Farna. Je po svoji politični folozofiji nevtralno razpoložen, toda usoda ga je proti njegovi volji potisnila med. nasprotnike komunizma; obenem je še bližnji sorodnik rdečega Sufanuvonga. Suvana Fuma je priznal, da sedanji laoški režim ni sposoben za samostojno u-spešno obrambo pred rdečimi.
Za vietnamske komuniste obstoja torej le vprašanje, v kakšno obleko naj kapitulacijo sovražnika zavijejo, da bo na vse strani prebavljiva. Da dosežejo svoj cilj, so si izbrali že preskušeno metodo:
Začetni predlog so zavili v meglo, da vidijo, kako bo vplival na nasprotnika. Od tam je prišel ugoden odmev. Princ Suvana Fuma ne čaka samo uradnega napisanega predloga, čaka tudi na obisk Sufanuvonga. Za a m e ri ško diplomacijo je ta poteza iz Hanoia “zelo zanimiva”. Ideja iz Hanoia ni bila torej načelno odklonjena ne od laoške
vlade ne od ameriške diplomacije.
Počakati je sedaj treba, kako se bosta pogovarjala oba princa. Sporazum ni izključen, toda stroške zanj bo moral plačati Suvana Fuma. Da bi razgovori naleteli že v začetku na ovire, ki se ne dajo premagati, je težko pričakovati. Fuma ni samo okreten politik, razume tudi stvarnost in ima smisel za popuščanje. Nevarnost mu dejansko ne grozi od Amerike; kar je nevarnosti, lahko pride le od la-oških protikomunistov. Ti so prešibki, da bi proti koaliciji obeh princev mogli kaj prida doseči.
Korist od tega položaja bodo hoteli imeti tudi naši politiki. Ni izključeno, da bodo kaj takega tudi dosegli. Suvana Fuma ni vietnamski general, kot Van Thieu, zato sedanje akcije za mir v Laosu ne mi mogli kar načelno označiti kot ponesrečen poskus, a-koravno se rezultatov poskusa lahko upravičeno bojimo.
I. A.
Kambodžand napadli
zastopstvi Vie! Konga in Sev. Vietnama
Kakih 20,C0 študentov in delavcev je v glavnem mestu Kambodže dem onstriralo proti rdečim iz Severnega in Južnega Vietnama.
PHNOM PENH, Kamb. — Včeraj je množica kakih 20,000 študentov in delavcev demonstrirala sredi glavnega mesta in navalila na zastopstvi Severnega Vietnama in začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama (Viet Kong). Vdrli so v z o-grajo obdana poslopja zastopstev, pometali na cesto pohištvo in zastave ter vse skupaj zažgali. Na obe zastopstvi so obesili kambodžanske zastave.
Demonstranti so kričali in nosili napise, v katerih so zahtevali, da Vietkongovci in Severni Vietnamci umaknejo svoje čete iz Kambodže, kjer se drže v obmejnem področju varne pred napadi iz Južnega Vietnama. “Pojdite domov, umazani Vietkongovci!”, so kričali demonstranti.
Poročila iz Saigona zagotavljajo, da je v Kambodži okoli 40,000 rdečih iz Severnega Vietnama in Južnega Vietnama. Tam imajo svoja taborišča, bolnišnice in zaloge. Od tam vpadajo v Južni Vietnam in tja se umaknejo, kadar pridejo v stisko.
Zanimivo je, da policija ni nastopila proti demonstrantom. Predsednik Kambodže princ Norodom Sihanuk je trenutno na zdravljenju in počitku v Franciji. On je med prvimi v svobodnem svetu priznal “začasno r e v o 1 u cionarno vlado” Južnega Vietnama in sprejel njeno uradno zastopstvo v Kambodžo.
Iz Clevelanda t in okolice
Zadušnica—
V nedeljo ob 11.45 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša zadušnica za pokojnega Franka M. Jakšiča ob peti obletnici njegove smrti. Napadalec obležal—
Mrs. Annie Stanley se je v-torek zvečer ob 10.30 vračala z dela domov, ko sta jo dva moška ustavila in zahtevala njeno torbico. Napadena je potegnila revolver in začela streljati. Eden od napadalcev je zbežat, drugi pa je bil zadet in je nekaj dalje od kraja napada obležal. Ko ga je nekdo pobral m odpeljal v bolnišnico so tam ugotovili smrt. Mrs. A. Stanley je stara 44 let in živi na 3429 E. 116 St. Napadene je bila na križišču Union Avenue in S. 116 St. Mrtvi napadalec je bil 22 let stari Hansel Boyd z 9115 Buck-aye Rd.
Stokes nazaj v šolo?—
Okrajni tožilec John T. Corrigan je odgovoril županu C. Stokesu glede njegove zahteve o nadaljevanju preiskave o nepravilnostih pri policijskih skušnjah decembra 1968. Dejal je, -la bi naj šel Stokes nazaj v šolo za osnovne pravne pojme. Stores je kasneje Corrigana obdolžil “osebnega napada”.
Na Kubo—
Včeraj zjutraj je neki moški, ki je bil v letalu Boeing 727 United Airlines, namenjenem v Florido, prisilil pilota, da je po vmesnem pristanku v Atlanti letal na Kubo z vsemi 93 potniki in 7 člani posadke. Letalo se je kasneje zvečer srečno vrnilo v ZDA in pristalo v Miami, Fla. — To je bila prva “ugrabitev” letala na clevelandskem cetališču.
Premogovno središče
Nekako dve tretjini vsega pre-moga v ZDA nakopljejo na področju Appalaches, gorskega sestava, ki se vleče vzdolž vzhodnega dela ZDA vzporedno z Atlantikom.
Zadnje vesu
NEW YORK, N.Y. — V zgodnjih jutranjih urah je prišlo do močnih eksplozij v treh pisar-niškili poslopjih v Manhatta-nu. Škoda je bila precejšnja, ni pa bil nihče ranjen. Policija, ki je bila opozorjena na bombe pred eksplozijo, je naglo spravila iz ogroženih poslopij preko 100 ljudi. Kdo je bombe položil, ni znano.
PARIZ, Fr. — Predsednik Kambodže princ Suhanek je obtožil odgovornosti za včerajšnje demonstracije v glavnem mestu proti Severnemu Vietnamu in Viet Kongu “tiste, ki bi radi potegnili državo v roke imperialistične kapitalistične sile”. Da so bila demonstracije organizirane in izvedene vsaj s tihim pristankom vlade, je več kot verjetno.
SAIGON, J. Viet. — Včeraj so rdeči sestrelili 5 ameriških helikopterjev v bojih v raznih delih republike. Ti so bili v zadnjih dneh najhujši severozahodno od Saigona proti mej: Kambodže. — Pretekli teden je padlo v bojih v Južnem Vietnamu 88 ameriških vojakov. — Včeraj je bilo sestreljeno nad Laosom ameriško letalo, pilota sta bila rešena.
RIM, It. — Aldo Moro je opustil poskus sestaviti vlado, nakar je predsednik republike Saragat poveril to nalogo A. Fanfaniju, vodniku levega krila krščanskih demokratov.
Gosi lete visoko
Dognali so, da divje gosi lete zelo visoko. Odkrili so jih v višini 29,000 čevljev.
I
P5K gMlMfižA DOMOVINA, MABCII 12, 1970
Kir.:..nasut >■ <u
Ameriška Domovina
=fe
Jt/Vl ■ ■/1 C-/“* "%1— ■ IO ,Vt I
0117 r.t. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
« ublisht-d daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fdit.ir: Mary Debevec NAROČNINA:
• Združene države:
(16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 1 naeaeca *4» Kanado in dežele Izven Združenih držav:
*'	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
t. ni ted States:
$16.00 per year; $8.00 lor 6 months: $5.00 for 3 months tornada and Foreign Countries:
!	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 moiiths
Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 50 Thursday, March 12. 1970
Sovjetska zveza in Jugoslavija
Sovjetska zveza in Jugoslavija sta komunistični državi. Svoje medsebojne stike urejata tako kot vse druge podobne dežele, pa vendarle drugače kot države v svobodnem svetu. Dočim imajo svobodne dežele le eno zunanjo politiko med seboj, imajo komunistične dve: državno in partijsko. To razliko so v Sovjetski zvezi vpeljali že pred 50 leti, pa je vendar še danes v svobodnem svetu nočejo zmeraj vpoštevati. Zato mešajo obe vrsti politike sebi in drugim v škodo.
To se vidi tudi v stikih med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. L. 1948 sta najprvo prišli nazkriži obe partijski politiki, obe državni sta jima šele sledili. Ko sta se obe deželi pobotali po Stalinovi smrti, je bila sprava dosežena najprvo na partijskem polju, potem šele na diplomatskem. Se je pa tudi dostikrat pripetilo, da sta se obe partijski politiki trli med seboj, dočim sta obe diplomatski politiki stalno menjavali značaj svojih stikov, kakor so to narekovale dnevne potrebe zunanje politike ene in druge države.
Vendar velja v tej dvojni igri zmeraj pravilo: partijska politika ima prednost; ona odreja smer zunanje politike tudi za diplomate, ne vpliva pa zmeraj na vsebino diplomatskih stikov. To se dogaja ravno sedaj pred našimi očmi.
Sovjetska partijska politika stalno in dosledno odklanja Titov samoupravni komunizem, ne morda iz zaničevanja Jugoslavije, ampak zato, ker so v Kremlju res prepričani, da tržno gospodarstvo in planirano ne moreta najti skupne osnove. Zato so v Kremlju prepričani, da bo Titov poskus z rdečim tržnim gospodarstvom in samoupravnim socializmom preje ali pozneje propadel. Tako mislijo tudi odlični gospodarski strokovnjaki v svobodnem svetu. Titov tržni gospodarski komunizem ni namreč noben nadomestek za svobodno pobudo, brez svobodne pobude pa ne more obstojati ne sovjetski ne jugoslovanski komunizem.
Sovjeti so seveda našli še celo vrsto drugih napak v Titovem komunizmu, ki nanje titovce stalno opozarjajo. Vedo pa na drugi strani, da je Titov komunizem odlična vaba za sovjetske satelite, zato ždijo, da bi bil kmalu pokopan Dokler namreč obstoja, imajo v Kremlju le sitnosti z njim.
V Kremlju so lani kmalu spoznali, da bo ameriška zunanja politika zaplavala v nove tokove, ki bodo Moskvi o-mogočili ostrejši politični kurz do satelitov. Zato nastopajo zmeraj bolj brezobzirno napram vsem satelitom, ne samo proti ČSR. Seveda tudi Jugoslavija ni izjema, tudi proti beograjskemu socializmu je iz Moskve potegnil ostrejši veter. Zaenkrat se čuti to na marsikaterem polju. Kadarkoli se Kremlju ponudi prilika, da tovariši udarijo po titoizmu, storijo to s posebnim veseljem, le stopnja brezobzirnosti niha. Zadnjič so na primer v Kremlju določili smernice za proslavo stoletnice Leninovega rojstnega dneva. To jim je dalo kar lepo priliko, da znova obsodijo jugoslovanski revizionizem. Tako divja sedaj med Kremljem in Beogradom tiha ideološka vojna, ki mora dosledno vplivati tudi na redne diplomatske zveze, javne in prikrite. Sovjeti gledajo na primer, da njihovi zaupniki v Beogradu pridejo na zaupna mesta v upravi in partiji, da sta obe armadi, sovjetska in jugoslovanska, v dobrih odnosih, mečejo pod noge polena jugoslovanski federativni ureditvi, ki jo smatrajo za nekaj pogrešnega, hujskajo jugoslovanske narode drugega proti drugemu. Vse to počenjajo zaupniki sovjetskega režima, dočim se sovjetska diplomacija obnaša korektno.
Kot v posmeh Titov režim sam velikokrat podpira podtalne akcije sovjetskih zaupnikov. Letos bi na primer ti-tovci morali praznovati petletne uspehe gospodarske in partijske reforme. Pa ne bo s praznovanjem nič. Režjm sam je namreč moral priznati, da se reforma še ni obnesla, da bo inflacija in z njo draginja naraščala tudi letos in da bodo radi tega cene letos narastle za okroglo 10%. Pozabiti je dalje treba na konvertibilnost dinarja, ki tudi pomeni pokopan načrt. Saj bo letos primanjkljal v zunanji trgovini znašal po oceni okoli 600 milijonov dolarjev, poleg tega bo pa letos zapadlo še $400 milijonov odplačil na dolgove iz prejšnjih let. Pri tem bodo pogoji za izvoz slabši, ker je že začela pojenjati svetovna konjunktura. Ne bo dosti novih delovnih mest in pot na tuje za kruhom bo o-stala edina rešitev.
Hude so te stvari, pa se dajo tudi pretiravati. To radi delajo domači in tuji nasprotniki titoizma, ki so že raznesli vest, da se bo političen in gospodarski položaj kmalu tako poslabšal, da bodo morale posredovati tuje sile. Tako se je pred našimi očmi zopet sprožil val misli in načrtov po željah češ, odnosi med narodi so postali tako napeti, da mora “nekje nekaj počiti”. Pok naj seveda pride od vzhoda!
Stvarnost je daleč od vsega tega. Tuje divizije res lah-
ko pridejo y Jugoslavijo, toda poslane bodo morale biti na?je bil ta nakup iver v očesu poziv zakonite jugoslovanske federalne vlade, ki sedi v slovenskim komunistom, ki so Beogradu. Pa Še takrat si bosta Kremeli in W/ashinoi-nn
eogradu. Pa še takrat si bosta Kremelj in Washington vsaj izmenjala misli o nastalem stanju. Imata namreč danes drugih skrbi dosti in nimata veselja, da bi kalila mir radi zmede v Jugoslaviji. Poleg tega se je zadnjih par let pokazalo, da nimata veselja mešati se v vsak spor med malimi državami. V Washingtonu vedo, koliko jih to stane v Vietnamu, v Kremlju pa vedo, koliko imajo stroškov na Kubi, v arabskem svetu in jugovzhodni Aziji. Povrhu pa jugoslovanskemu prostoru pri najboljši volji ne moremo več pripisati tiste važnosti za mednarodno politiko, kot jo je imel še pred par desetletji. Atomske bombe in medcelinske rakete so jo porinile navzdol. Seveda je to neprijetno, toda kdo rad misli na neprijetnosti v našem življenju?
Podčrtati moramo tudi dejstvo, da Moskva intrigira tudi proti drugim satelitskim režimom, na primer proti romunskemu, pred 15 leti je to delala proti Gomulki. Sedanja moskovska politika do Jugoslavije ni torej nič izrednega. Pa tudi ni tako važna, da bi Kremelj radi tega tvegal mednarodne napetosti, saj se je gotovo nekaj naučil tudi iz češkoslovaške krize.	I,
msm
1
BESEDA IZ NARODA
Duhovna obnova I Po igri bo zaigrai J°hn Grab-
pri Sv. Lovrencu
Cleveland, Ohio.— Od nedelje 15. marca do nedelje 22. marca bo v župniji sv. Lovrenca mali misijon ali slovenska velikonočna duhovna obnova. Začela se bo s sv. mašo v nedeljo 15. marca ob 8. uri zjutraj. Med tednom bo vsak večer ob 7. uri sv. maša s slovensko pridigo in potem prilika za sv. spoved. Zaključek obnove bo v nedeljo 22. marca, to je na cvetno nedeljo pri sv maši ob 8. uri.
V	cerkvenem letu je postni čas prav posebno primeren, da posveti človek malo več svojega časa premišljevanju najvažnejših življenskih vprašanj: zakaj sem na -svetu, kako uresničujem v sebi to, kar Bog pričakuje od mene, kako naj prav živim v današnjem “zmedenem” svetu?
Duhovna obnova v župni cerkvi nudi lepo priliko, da vsa ta in podobna vprašanja skupaj z duhovnikom premislimo an se tako lepo pripravimo na poglobljeno obhajanje velikonočnih praznikov.
V	južnem delu Clevelanda je mnogo Slovencev, ki zaradi bolezni ali onemoglosti ne morejo več sami v cerkev pa bi bili tudi radi deležni sadov duhovne obnove. Prav iskreno jih vabimo, naj telefonirajo v župnišče (341-0496), da se z duhovnikom domenijo za čas obiska na domu. Nekateri se bojijo telefonirati, ker nočejo “nadlegovati” duhovnika. Nasprotno! Vsak duhovnik je zelo vesel, kadar lahko pride z zakramenti na dom tistega, ki sam ne more več v cerkev.
Pridite in povabite na duhovno obnovo tudi svoje znance!
Duhovno obnovo bo vodil Father Martelanc, ki je bil dolga leta kaplan pri Sv. Vidu in sedaj nadaljuje svoje študije v Piimu.
Father Varga
Vabilo na igro “Veriga”
nar v zabavo in dobro voljo. Na razpolago bo okusna večerja.
Vsi ste prisrčno vabljeni. Vstopnice lahko dobite, če pokličete Franka Kokala 731-6995, Frances Modic RE 1-7657, Jennie Hrvatin 531-1949.
‘Naša zvezda’ vse prav prijazno vabi. Pridite v nedeljo, 15. marca, ob 3.30 popoldne v SDD na Recher Avenue na igro, večerjo in zabavo!
Jennie Hrvatin
Mladi harmonikarji vabijo
CLEVELAND, O. — “Ko pomlad cvetoča pride in odklene temna vrata, z radostjo nas vse obide, doba nam zasije zlata,” poje pesnik. Kmalu se bo to tudi nam uresničilo. Starka zima bo vsak čas odkašljala od nas in topli sončni žarki bodo privabili iz prespane zemlje tisoče in tisoče zelenih biljf in pestrih cvetov. Drevesa se bodo odela v zelenje in cvetje, ptički bodo žvrgoleli vesele pesmice in naša srca bodo zopet v pomladanskem razpoloženju.
Najbolj primeren čas za muziko in pesem, za vrisk in smeh. Vsega tega bo obilo na Belo nedeljo, ko vam Mladi harmonikarji pripravljajo prijetne trenutke oddiha in razvedrila. Izpod spretnih prstov bodo žuborele čarobne melodije naših prelepih pesmi in nam budile spomin na dom in na našo mladost, ko smo skakali po zelenih tratam in peli ringaraja. In toplo nam bo postalo pri srcu, dvakrat toplo: ob spominu na našo mladost in ob misli, da tudi naši o-trcci sprejemajo in dojemajo lepoto naših pesmi in s pesmimi tudi lepoto naše zemlje in naših navad.
Vsi ste prisrčno vabljeni na naš koncert, ki bo na Belo ne-
EUCLID, O.
vabim naše rojake in rojakinje, obiskovalce SDD na Rechei Avenue in vse druge na igro, ki jo bo kot gost Naše zvezde podala v nedeljo popoldne, 13. marca, v tem domu ‘Lilija’, znano dramatsko društvo, ki ima svoj dom v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Lilija nam bo podala Finžgar-jevo igro “Veriga”, ki je preteklo nedeljo privabila toliko rojakov in rojakinj v Slovenski dom RIM, It. — Hrup okoli Vena Holmes Avenue, da je bil ta trinjskega gradu na Koroškem
dobesedno upoštevali navodilo Staneta Kavčiča: “Sodelujte z avstrijskimi naprednimi strankami.” (Po njegovem je napredna samo rdeča barva.)
Posledice take politike so že zdaj jasne: idejni razdor med slovensko manjšino v zamejstvu. Komunisti postavljajo idejo pred narodnost in na ta način razbijajo enotnost med Slovenci v zamejstvu. V svoji kratkovidni politiki sploh ne pomislijo na to, da je lahko vsak razdor med narodnostno manjšino, pa naj bo političnega, gospodarskega ali religioznega značaja, za le-to usoden, če ne smrtonosen. Sicer pa smo že tako in tako zaradi komunističnega poj movanja narodnosti leta 1945 drugič izgubili Koroško. (Beri o tem “Izgubljeni boj J. V. Stalina”, od Dedijera, str. 234.)
Ko so koroški Slovenci, zbrani okrog “Vestnika”, zvedeli za pogajanja o nakupu Vetrinjskega gradu, so bili seveda proti temu, da bi to uspelo slovenski nekomunistični ustanovi, ker bi bil to za njih poraz. Vedeti namreč moramo, da je hotela Mohorjeva družba uporabiti ta grad za slovenski dijaški dom, ker sedanji prostori več ne zadostujejo Razumljivo je tudi, da se v katoliških dijaških domovih ne vzgajajo “napredni kadri” smislu marksistične ideologije. Torej spet ideja pred narodnostjo.
Udarili so plat zvona in mobilizirali vse razpoložljive sile, da bi Mohorjevi družbi preprečili nameravani nakup. Da bi svoj cilj dosegli, so se poslužili tudi nesramnih laži na račun slovenske politične emigracije. Po njihovem naj bi Mohorjeva družba kupila omenjeni grad zato, da bi v njem uredila emigrantski center, ki bi bil pred nosom socialistične Jugoslavije. Tako skonstruirano “resnico” so potem posredovali slovenski vladi in avstrijskim socialistom Mohorjevi družbi so naprtili še ta greh, da tiska knjige slovenskim političnim emigrantom, pri čemer so verjetno streljali na knjige dr. Žebota. Po stari navadi marksističnih ideologov so seveda pri tem spet pozabili na važno okolnost:	obe Žebotovi
knjigi sta namreč izšli v samozaložbi.
Sicer bi vse to še ne bilo ta ko tragično, če ne bi spet šlo za pranje umazanega perila ne samo pred sosedi, ampak celo pred narodom, ki že stoletja jezikovno in politično ogroža slovenstvo in kateremu je vsaka nesloga samo voda na mlin. Saj se je celo koroški deželni glavar Sima javno zahvalil Slov. Vestniku za “objektivno poročanje”. Kaj to pomeni, pa si naj vsak sam misli.. .
Sodim, da nosi levji delež odgovornosti za to tudi Zveza komunistov Slovenije, ki ji je na-j rod in njegova homogenost de-
\KULTURNA KRONIKA
deljo, 5. aprila, ob pol štirih popoldne v avditoriju pri Sv. Vi-
S tem dopisom du Po koncertu nas bodo razve-'veta briga, če je na tehtnici nje-seljevali "Vandrovci”, tako da na dogmatična in zastarela ide-nam ne bo treba takoj hiteti do- ologija. Vse, dokler bodo slo-
mov, ampak se bomo še kako u-rico lahko poveselili med svojimi prijatelji ob poskočnih zvokih priljubljenega orkestra.
Mladi harmonikarji
Kako dolgo še za narodov blagor?
res poln do zadnjega kotička. Vsi so bili z igro tudi nadvse zadovoljni.
‘Veriga’ je igra iz slovenskega življenj a. Ob njej se bomo spomnili na svoj dom, na slovensko vas, iz katere smo odšli pred
je precej razburkal časnikarje tako v domovini kot v zamejstvu in med Slovenci po svetu. Poleg slovenskega je ob' sporu povzdignil svoj glas tudi avstrijski tisk.
Mohorjeva družba v Celovcu
leti v široki svet, pa jo nikdar Je nameravala kupiti te staro-prav pozabili. Taki spomini so [davne grajske zidine. Zakaj jih osvežujoči in prijetni, saj se vsi .J6 hotela uporabiti, je njena
radi spominjamo mladih let, svojih domačih krajev in ljudi,
stvar, mislim pa, da je to dovolj jasno povedal njen predsednik
s katerimi smo živeli po starih !msgr. dr. Hornboeck v svoji U' običajih.	radni izjavi. Razumljivo je, da
venski komunisti zanemarjali glas vseh tistih Slovencev doma in v tujini, ki se ne strinjajo z marksizmom, so pa kljub temu zavedni Slovenci in spadajo k narodu, ne bo enotnosti slovenskega naroda, tujci pa bodo, kot ze stoletja, pobirali dividende. Kdaj se bo to končalo?
Kdo ve, morda pa moti slovenske socialiste na Koroškem tistih 12,000 domobrancev, ki so bili leta 1945 vrnjeni z Vetrinjskega polja v Slovenijo in so jih partizani od prvega do zadnjega pobili pod pretvezo, da so bili izdajalci. Pej bajki že davno noben trezen človek vec ne verjame. Morda se bojijo, da bi se njihov duh vrnil v Vetrinjski grad in cerkev ter potrkal na pat tizansko vest? V tem gradu in cerkvi so slovenski begunci, ki so ušli smrti, preživeli najbolj žalostne dni svojega življenja v joku in molitvi, medtem
F. S. Finžgar: Veriga
V nedeljo, 8. marca, je dramatsko društvo Lilija postavilo na oder Finžgarjevo dramo Veriga. Star nadih zaveje v človeka, ko gleda in podoživlja Finž-garjeve kmečke ljudi. Res je drama pridigarska — Greh rodi greh — pravi stari Primož, toda prikaz, kako iz majhne, cenene stvari vstane prepir, kako besede rode sovraštvo, je v Verigi odlično oblikovan.
Primoža, starega modrijana, je igral Jakob Mejač. Že dolgo je tega, kar sem ga zadnjič videl na odru. Še vedno je spre-
ko so njihovi očetje, možje, bratje in sinovi — domobranci padali pod komnističnimi streli v Sloveniji samo zato, ker niso prisegli na teror in nasilje.
Slovenci v svetu se resno sprašujemo, kako dolgo bo še ZKS vodila tako diskriminacijsko in nerealno politiko, ki bi bila še nekako opravičljiva, če bi veljala le politični emigraciji, toda ZKS jo hoče vsiliti tudi svojim somišljenikom v zamejstvu. Videti je, da še ni prišla do spoznanja, kako malo se je de-stalinizacija v domovini dotaknila njenih sopotnikov izven nje. Če ZKS že smatra, da je e-dini pravoverni zastopnik slovenskega naroda, potem naj ne pozabi, da ni narod le peščica članov Zveze komunistov in njenih simpatizerjev, ampak da so narod tudi tisti, ki imajo svoj lastni politični in svetovni nazor. Če ji je res za narod in njegov obstoj, potem naj povabi tudi svoje somišljenike v inozemstvu na enoten nastop Slovencev, namesto da neti razbijaštvo in razkol na račun neke plesnive ideje. Papež Janez XXIII. bi rekel, da so “ljudje dobre volje danes nadvse p ot r e b n i človeštvu”, mi pa pravimo, da so “ljudje dobre volje danes nadvse potrebni slovenskemu narodu”.
Vinko Levstik
Smučarske tekme
NEW YORK, N.Y. — Njujor-ški odsek SAVE vabi vse smučarje, kjerkoli so, na tekme v ponedeljek, 16. marca, v Windham Mt. Club, Windham, N.Y.
Za informacijo kličite Ivana Kamina 212 — 967-7614.
Ivan Kamin
Žene v Sovjetiji povsod
NEW YORK, N.Y. — Na Zahodu radi pripovedujejo, kako po Moskvi in drugih mestih ženske kidajo sneg, pometajo ceste
in opravljajo vsakovrstna druga težaška dela, kar v zahodnih de- bro igro, spretno je izrabljala
ten, glasovno dober. Oblikoval je starca, odrinjenega v kot in z očmi zagledanimi v večnost, zelo dobro. Bilo mi je zelo žal, da se gledalci ob njegovi tragični smrti niso znali krotiti. Smeh v hipu, ko Primož omahne čez verejo v krnico z verigo, ki je prinesla toliko zla, me je hudo motil.
Njegovega sina Marka je dobro igral Ivan Jakomin. Znal je modulirati čustva sovraštva in bolečine in gledalec je trpel z njim. Odlično mu je stala ob strani žena Mina, ki jo je igrala Mira Kosem. Posebno prijeten je bil njen lep naraven glas. Poskušala je spraviti moža s sosedom, toda spoznala, kako daleč sovraštvo lahko gre. Lepa je bila njena igra ob hčerinem slovesu.
Micko, njeno hčer, je igrala Zdenka Zakrajškova. Igralki se pozna, da je mnogokrat na odru, beseda ji teče in poudarki v njeni igri so vedno na pravem mestu. Znala je pokazati malce o-sabnosti na začetku pa tudi globoko razklanost doma, ki jo je prineslo sovraštvo.
Dober je bil tudi naj mlajši Rataj, ki ga je igral Edi Zalai. Držal se je starega očeta, njegovih besedi in čebeljnaka.
Kmeta Mejača je igral Avgus. Dragar. Tudi ta je med starimi gralci, ki mu oder ni delal težav. Tu in tam je v ihti zašel v dialekt — žiher bi ne smel rabiti. Pa je to znamenje, da se je v igri razvnel. Bil je dober nasprotnik Rateju. Za ženo na o-dru mu je bila Elka Pretnarjc-/a, ki je igrala Lizo. Zagnana z -nožem v istem sovraštvu je orva spoznala, da sovraštvo ne vodi nikamor. Njena igra je vselej mirna in prepričljiva.
Janeza Mejača, ki je hodil za Matejevo Micko, je oblikoval Ivan Hauptman. Dobro je igral sina, ki mu voljo usmerja oče in mu zato Micka marsikdaj be-e levite, čeprav ga ima rada. 3b Mickini odločitvi najde tudi svojo voljo. Ljubezen gre lahko .udi preko sovraštva.
Najmlajšega Mejača Ceneta ;e igral Milan Knez. Z Rateje-/im Jančetom sta bila prijeten lar. Dva mlada igralca. Da bi le ostala za še kdaj.
Kmeta Tomažina je igral Anton Medved. Dober je bil in je lepo podajal vlogo poštimovca. V tem je bil protiutež bajtarja Drnolca, ki ga je igral France Hren. Drnolc y igri je tisti, ki 3gnju sovraštva pritika gorivo. Pri tem misli na svoj dobiček. Dober je bil pri posredovanju ženina. Prizor, ko je z ženinom prišel kupovat vole, pa nato prešel na nevesto, je bi prav posrečen.
Ženina Boltežarja je igral Lojze Mohar. Tu in tam je bil malo pretiran v prikazovanju gorjanske zagovednosti, vendar se mi zdi, da se je igralec odra že močno navadil.
Potovko Radgando je igrala Andreja Novakova. Imela je do-
želah ni običaj. Ženske niso samo pri teh delih, še važnejšo vlogo igrajo kot učiteljice in zdravnice.
Po podatkih, ki so jih dale predstavnice s o v j etskega žen-stva na svojem obisku v ZDA, je med zdravniki v ZSSR do 75 G žensk, v šolah je učiteljic okoli 80% in samo 20% učiteljev. V Vrhovnem sovjetu je 28% žensk, med ekonomisti pa kar 63% .
Američani se selijo v Kanado
OTTAWA, Kan. — Po uradnih podatkih se je leta 1969 naselilo v Kanadi 22,785 Američanov, 12f ; več kot leta 1968. Med priseljenci je bilo nekako enako število moških in žensk. Število tistih, ki beže pred vojaško službo je neznatno.
Mickino bolečino in mislila le na groše, ki jih bo dobila od županje. Zdi se mi le, da je svoj glas preveč prisilila. Niso vse potovke imele vi'eščečega glasu.
Za biriča, zelo postaven je bil, je bil France Zalar mlajši.
Režijo je imel v roki Stanc Gerdin, maske je imel v skrbi dr. Milan Pavlovčič, za šepetal-ko je bila Julka Zalar. Oder so opremili Slavko Štepec, Milan Zajc, Jakob Mejač, France Jenko in France Dolinar. Oder v tretjem dejanju je bil naravnost vzoren.
Obisk je bil zelo lep, kar je za tako lepo nedeljo še posebno pohvale vredno. Zato bi rekel: Igre, dobre igre, še vlečejo. Treba je volje in — ljubezni do domače besede.
Hvala igralcem za lepo nedeljo.
Karel Mauser
i
V Gvatemali je treba računati z novimi nasilji
GVATEMALA CITY, Gv. — Ko so gvatemalski gverilci dali svobodo našemu diplomatu Hol-so mu rekli, da bodo ugrabili še več ameriških diplomatov, da jih porabijo kot talce izmenjavo novih gverilcev, ki bi padli v roke gvatemalske Policije. To je dokaj nenavadna lzJava, jo je pa treba vzeti za-res- Politika v Gvatemali se namreč lahko zavrti v nepričakovani smeri.
Po tradiciji in ustavi bi moral k julija prevzeti upravo novoizvoljeni predsednik Arana. Je ito napovedal, da bo vladal s trdo roko proti vsem teroristom, naJ pridejo z leve ali desne. Ta tojava mu je dala mnogo glasov nred gvatemalskimi “sredinci”, ki jim desna diktatura ni po vo-tp, leve diktature se pa bojijo. Arana je človek, ki res misli nakopati ostro proti vsakemu te-r°rju, naj pride od koderkoli. A-ranino stališče bo seveda pogna-0 v gozdove in džungle nove eto in rdeče teroriste, ti bodo Pa skušali reševati svoje prista-Se’ kar jih bo prišlo v ječe, z ufirabitvami diplomatov.
Aranina taktika bi bila pravil-to takrat, kadar bi s primer-|to socialno zakonodajo dal več ruha in blagostanja gvatemal-
1 revščini. S samim preganja-
Jem teroristov ne bo mogel de-
ati nobene dobre socialne politike.
Povejte oglaševalcem, d« ste videli njihov oglas s_v Ameriški Domovini!
Wanted — Female
_ HOUSEKEEPER
ch' °therless home with three e ^^ren need live-in housexeep-jfto Care for children and home. *cellent salary and living con-1 ions. Call 932-2655.
-(56)
dobijo del#
o Kovinska tovarna
^ kavljalci kovinskih omar in
enci. Unijska tovarna, stalno
. vse obrobne korist. Dnevno aelo.
SUPREME FIXTURE & Mfg. Co.
4868 Chaincraft Rd. Roadway & Garfield IK s. VPrašajte za Jack 587-020« 5,9,10,11,12 mar)
MalToglas;
j Hiša naprodaj
eto dobra 2-družinska hiša 2 ’ to naprodaj, da se uredi Puščina. Podkletena z ograje-Vrtom, od St. Clair Ave. lcite 944-2682 po 5. uri pop.
—(51)
£	V Euclidu
cit e sto pripravni za delo, kli-„ ,e Kauricha, da ogledate bun-pri E. 200 St. s 3 spalni-2., b ki potrebuje popravila. aUeva $16,500. Dajte ponudbo
Lauricii realty
‘lJ6 E. 200 St. IV 1-1313 ^	(51)
o Lastnik prodaja
st).,s°bna kolonialna hiša v On n'Ce’ Jedilnica, družinsKa ii
dn
je
l0Vria soba) v dobrem stanju n
:ite 486-0365 ali 431-6152.
(53)
'-‘V KJIA J V	O OU.1 JJ
vnaprodaj na Chardon Hill,
j». Garažo iščem
01Jem garažo za moj avto, v p kci od E. 55 St. do 79 St. Slm, noirUAu« ttv 1-9138 in
VPrašaii
pokličite EX ajte za Billa.
■(56)
Stanovanje se odda Sob <aam° dvem odraslim štiri pref’ kopalnico, vse na novo bov>arVano> blizu Marije Vne-681.3^ Na 698 K 159 St' K5ičite
n-lCaneoPrem
Kliči t0clrasl
Clte Sri
Panasonic
za sodobno zabavo...
Prodaja AM-FM radijskih aparatov!
The Russel
29.88 res-34-95
FM/AM urni radio ima 60-minutno avtomatično izključitev. Naj vas zbudi glasbena ali brneča budilka.
The Decorator
32.88 res-39-95
Ima 60-minutno avtomatično izključitev, SVa” dinamični zvočnik, FM/AM uro, vodoravni naravnač. Glasbena ali brneča budilka. Ima razsvetljeno številčnico.
Orehova omara
39.88 res-49-95
Ima glasbeno ali brnečo budilko, pokončno številčnico, AM/FM razsvetljeno uro, 60-minutno avtomatično izključitev, vodoravni uglaševalec.
Swivel base AM-FM
49*88 res-59-95
Ura ima Telechron premikanje, glasbeno ali brnečo budilko, uspavalni naravnač, dremotno pretikalo, razsvetljeno številčnico in vodoravno številčnico.
125 kv. inč prenosni TV
99.95
Takojšnji zvok in slika, sprejem na vseh kanalih, vgrajena entena. Izberite in dajte na račun pri May’s.
Panasonic prenosni TV
89.95
18” Panasonic barvni TV
359.95
Ima veliko 180 kv. inč pozornico (18” diagonalne mere), “naravnaj in pozabi” kontrolo, ponižano anteno, sprednjo kontrolo in zvočnik. S stojalom.
Glasbeni oddelek, četrto nadstropje v mestu in podružnicah.
i
Ima 75 kv. inč pozornico, sprejem na vseh kanalih, vgrajeno anteno in sprednjo, zgornjo kontrolo.
Panasonic prenosni TV
129.95
Ima 19” diagonalne širine, “naravnajte in pozabite” kontrolo, avtomatični stik, vgrajeno anteno, sprejem na vseh kanalih.
< f'l o m 1 v < 3 • *	_
General Electric za sodobna gospodinjo...
_....	..........................i
G.E. zmrzovalnik
G.E. hladilnik
189.95
prostora, prostorno shrambo na vratih. Prostor za 405 funtov.
G.E. pralnik
159.95
Ima avtomatično kroženje z dvojno izbero vročine, zračni puhalnik, porcelanasti vrh in boben.
Plinski model	189.95
299.95
Ta hladilnik brez ledu ima 15 kubičnih čevljev prostornine in poseben zmrzovalni oddelek.
G.E. sušilnik
219.95
Ima precejalo za pukavico, dvojno hitrost, 16-funtno zmogljivost, mož-Ima 12 kub. čv. zmrzoval ne g a nost majhnega nalozka, Lpežno konstrukcijo.
Glavni pripomočki, peto
G.E. samo-čistilni štedilnik
219.95
Ima hitro-vročc Calrod gorilnike, g u m b n o kontrolo, samo-čistilno pečico.
G.E. pomivalnik
199.95
Ima pripraven leseni vrh, “Power-Shower” čiščenje, bleščeče spiranje in priročno prednje nalaganje, nadstropje v mestu in podružnicah
FftEiMOšiJii m mm
Preizkusite katerikoli pripomoček ilustriran na tej strani v zasebnosti vašega doma. Če ne boste popolnoma zadovoljni z obratovanj em, stroj lahko vrnete brez kakršnekoli obveznosti.
The May Co
Kupujte v mestu ob petkih od 10. do 5.45, kupujte na Heightsu, v Parmatownu, Southgate, Great Lakes Mall, Great Northern, Sheffield od 10. dop. do 9.30 zvečer. Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke.
1
i
Imo«4 KvaffS
Thur*&ff
for thm
Im Wl»r—fa
a
Tedenska prlJoja. za Slorene* ▼ Wisconsin!
otx?
* d a j ».i » M	» ZJTk"
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFF ILIATED WITH THE “AMERICAN HOME" DAILY |
▲diren
ail urauwuicstisai
to
OBZOR PUBLISHING COMP ANT Maries a. Stoat, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, WIs.
Tel. Mitchell 5-4373
ti7nnrrrxirrBTT5Tronrk5

err
<?fGTTc''loucr‘
ONE FAIRIANE DRIVE
60434
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesrthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officers
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary .................... Robert M. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee ................ Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Matthew Kochevar
Third Trustee ................ Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial .............. John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Social Director............... Nancy Qwen
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, OJ’.M.
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D.
The Minutes of the Meeting of The Supreme Board
(Continued)
President Joseph J. Konrad now called upon the 1st Trustee, Joseph Sinkovich, for his report.
President and members of the Supreme Board:
As you know, we have been to the bank this morning, with the President, Joseph J. Konrad, the Secretary, Robert M. Kochevar and the Treasurer, Anton Smrekar, along with the
two Trustees.
My findings at the bank have been satisfactory in all respects, to all of the Society’s holdings. In fact there recorded also we found that the Society has purchased another 500 shares of stock.
I have found everything in very good order. I must compliment these men for the fine work they are doing.
This is my report to you.
I thank you,
Joseph Sinkovich 1st Trustee
A motion was made by Anna Jerisha and seconded by Joseph L. Drašler that the report of the 1st Trustee, Joseph Sinkovich, be accepted as given. Carried.
President Joseph J. Konrad now called upon the 2nd Trustee Matthew Kochevar.
President, Joseph J. Konrad and members of the Board:
It is my pleasure to report to you that I am in agreement with the 1st Trustee as to the condition we have seen at the bank in reviewing the valuable papers-of the Society. I also must compliment the President, the Secretary and the Treasurer for the fine work they are doing.
I must say at this time, that the only thing that bothered me for a while was the delay of this meeting, but as it has been explained to us, the reason for its delay.
This is my report to you.
I thank you,
Matthew Kochevar 2nd Trustee
A motion was made by Joseph Sinkovich and seconded by Anton Smrekar that the report of the 2nd Trustee, Matthew Kochevar, be accepted as given. Carried.
President, Joseph J. Konrad now called upon the 3rd. Trustee for his report.
President Joseph J. Konrad and members of the Board:
My report to you will be short.
I am in agreement with the other Trustees; we have found everything in very good ordei;, and also want to state that the Financial report by the Treasurer and the report of the Secretary are also very gooc(.
This is my report to you.
I thank you,
Anton Tomazin, Jr.
3rd Trustee
A motion was made by Anna Jerisha and seconded by Joseph Sinkovich that the report of the 3rd Trustee, Anton Tomazin, Jr. be accepted as given. Catried.
Secretary Robert M. Kochevar read a letter from the Spiritual Director, the Rev. Aloysius Madic O.F.M., explaining his absence from this meeting, that it was due to the date being All Saints Day and his services were required at the Parish.
A letter was also received and read, from Mrs. Elizabeth Drašler, thanking the Holy Family Society for the prompt payment of her claim.
A motion was made by Anton Smrekar and seconded by Anton Tomazin, Jr. that the letter be put on file. Carried.
President Joseph J. Konrad now called upon the 2nd Vice President, Anna Jerisha, for a report.
President Joseph J. Konrad and members of the Supreme Board:
1
JAN PLESTENJAK:
HERODEZ
“Tone ima pa dosti opravkov!” je šepnil Malandež. “Mogoče ga je ujezilo, ker sem mu včeraj rekel, da se vsako teslo lahko nauči pokrivati streho. Povedal sem mu namreč* 1, da moram danes popoldne že na novo delo in da bo ostale dele strehe zlahka sam pokril. Sicer se je pa že Tonček naučil, tudi vidva bi opravila,” je hitel mojster in se oziral proti osolniški cerkvi, ker le ni hotelo zazvoniti.
“Ali je Anžič v detelji zaspal?” se je pošalil.
“Tisto ne, bo pa vsak čas poldne!”
V peci se je kuhal ričet. Med delom je morda le dvakrat naložila, zalila in spet šla. Dišalo je po svinjini že pred hišo.
“Hentaj, diši pa lepo!” se je oglasil Malandež, ki je bil že nekam prazen in bi se mu ričet že kar prilegel.
“Mrvo ričeta sem pristavila, pa za spoznanje svinjskega zaradi duha,” je skromno in nekam sramežljivo odgovarjala. Bala se je, da ga je z ričetom polomila in da mojstru prav nič ni ustregla. Drugega pa imela ni! Za mojstra ni mlečna kaša, medla ali pa1 podmet. Hvala Bogu, da je še ričet pri hiši in da je hranila rebrca.
“Z ričetom in svinjino se človek podpre, ne pa s plehko in prazno medlo, kakršno kuhajo ravanci,” je pohvalil prav za
prav njo, ki je tako dobro vohala, kaj mu je všeč.
“S Tončkom se kar usedita, malo bosta morala počakati, pa ne dolgo. Ali vama pa prinesem malice?”
“Kaj bi zdaj z malico? Južino bi si skvaril!”
“Kožarček bi se vam pa le prilegel, kaj?”
“Tisto pa že, vroče mi je in na razgret život ne smem vode.”
Postregla je s steklenico, točil je pa Tonček. In ko je mati odšla pred ognjišče, je venomer silil v mojstra.
“Stric, le pijte, ta ni atov!”
“Viš ga!” si je mislil, “kako ti vse ovoha in kako vse preudari. Pa bi kdo mislil, da otrok nič ne opazuje.” In res si je privoščil tri ali štiri kozarčke, potem ga je pa premagalo, moral je vprašati:
“Tonček, kaj pa je bilo včeraj zvečer?”
Tonček se je pomišljal, kot bi ga bilo sram, potem pa je pogledal tesarju v oči in mu v s e zaupal.
“In brcnil jo je tudi, ko je ležala?”
“In brcnil jo je tudi, ko je ležala?”
“Takole, vidite!” Tonček je vstal izza mize, pokazal, brcnil pa je v zrak tako močno, da bi se bil vznak zvrnil, če bi ga ne prestregel s svojo šapo Malandež.
“Zdaj pa že vem, koliko je ura bila! Miloščina ga boli, milo-
ot:»»H»»»nnmnmnmwmmcmor
Convert to the pure comfort of Flameless Electric Heat 4
For a free estimate of the cost of converting your home to electric heat, call any Wisconsin Electric office.
Wisconsin Electric nmn comu
j Kakfne so Vale oži!
I AKO RABITE OCALA— obrnite ee z zaupanjem £ na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkuinjo
GLOBE OPTICAL 00.
Telefon Mitchell 5-7174 1801 So. llth Street Milwaukee, Wis. 53204
i
jmi...«t»«iinmMMH»»!tmtmtMnm
I have no prepared report to give you. I have been listening, observing and asking questions at times during the meeting.
From the matters that have been discussed and the reports of the various members of the Board that have been presented, I am satisfied. I know from these reactions of the rest of the Board members that everything is in very good order.
I want to compliment them all for the fine work they are doing. This is all I have to say to you.
I thank you,
Anna Jerisha 2nd Vice President
A motion was made by Matthew Kochevar and seconded by Joseph Sinkovich that the report of the 2nd Vice President, Annh Jerisha, be accepted as given. Carried.
President Joseph J. Konrad now called on the Treasurer, Anton Smrekar, for a, report.
President Joseph J. Konrad and members of the Supreme Board:
My report to you at this time will be short.
You have heard my Financial report. It was not the best of reports, but as it was stated the circumstances that prevailed made it such, especially in the Accident and Health Department.
This is all that I can say at this time.
I thank you,
Anton Smrekar Treasurer
President Joseph J. Konrad now asked the Board members what would be a good time for the next meeting. After looking
at the calendar, it was decided to have it on January 31, 1970.
The 2nd Vice President, Anna Jerigha, called upon the President for a report.
2nd Vice President Anna Jerisha and members of the Supreme Board:
First Of all I want to make an apology for the delay of this meeting, which was necessary.
I believe that you have been informed by the Secretary of the delay.
\Ye have all been very busy here at the Home Office with an exceptional load of work. We have had to make some necessary changes in our policies and these had to have an
I
approval. The Treasurer, the j Secretary and myself v/ere in this work and it seemed a bit rough, but we have accomplish-jed what was demanded of the Holy Family Society.
This is all that 1 have to say to you at this time.
I thank you Joseph J. Konrad President
A motion was made by Anton Tomazin, Jr. and seconded by Joseph Sinkovich that the report of the President be accepted as given. Carried.
There being no further business to transact at this time, a motion was made by Joseph Sinkovich and seconded by Robert Kochevar that the meeting be adjourned.
The closing prayer for the living and deceased members of the Holy Family Society was said by the 2nd Trustee Matthew Kochevar, at 1:45 p.m. Joseph L. Drašler, Recording Secretary
ščina. Prav, da sem jih mu na-plel!” se je dušal.
“Ko boš vtlik, pojdeš z menoj. Skupaj bova tesala!” je rekel Tončku in mu zbudil prelepe sanje in spet je gledal pred seboj bele vasi in prečudno lepo skrivljeno verigo hiš in ob hišah belo srebrno cesto prav od Loke pa nepretrgoma do Kranja. Na desni so bile njive, kot b* jih zrisal, na levi pa gozdovi in prav nikjer nobene goličave, kakršne je vsak dan videl na Konškarje-vem.
“To pa to! Ali bi se dobila majhna plantača?”
“Bi se!” Malandež je pomislil. Morda jo ima še doma, Frančku jo je dal delati. Če jo le najde, pa mu jo da, zato ker je Frančku podoben in ima prav tako dobre in nedolžne oči.
“Doma bom pogledal, imel sem jo in, če jo najdem, že v nedeljo jo dobiš!”
Tonček je zavriskal in zdirjal po hiši. Skoraj bi bil podrl Nežo, ki je prinesla skledo ričeta, iz ričeta so pa gledala rebrca, pa jih ni bilo mrva, bil je prav krščanski hribovski kos.
“Kaj pa noriš?” ga je okregala, zraven ga pa božala z očmi in bila hvaležna, da je tako vesel.
“To je pa res, prav imajo, da so mu dali ime Herodež, temu Konškarjevemu rogovil ežu. Kdor more pretepati tako ženo in preganjati takega otroka, je slabši kot Herodež, Herodež je preganjal in klal tuje ljudi, svojih se ni dotaknil. Ta pa ubija lastno ženo in lastnega otroka!” je vrelo v Malandežu in kar hud je bil. To je opazila tudi Neža.
“Poglej, še stric je hud. Misliš, da se mu ljubi gledati nor-čarije?” Zaskrbelo jo je, če morda res ni jezen na sina. Stari ljudje se hitro naveličajo in nimajo več strpljenja, najmanj pa s tujimi ljudmi.
“Že dolgo nisem bil tako vesel kot danes. Ko sem ga gledal, sem se spomnil na svojega Francka, pa me je srce zabolelo.”
“Kaj bo hud! Kaj ne stric, da niste hud? Še majhno plantačo mi bo prinesel, če jo le najde doma. In bom imel v nedeljo nove hlače in plantačo. Ko bom pa velik, si bom kupil prav tako, kot je stričeva,” je hitel, da ga je mati komaj sproti dohitevala z mislimi.
“Je že moj! Tesar bo, usojeno je tako!” je podražil Nežo. “Veš, plantača je tudi grunt zase. In to je nekaj, plantače še birič ne sme vzeti, da veš!” Široko se je zasmejal in zasmejal se je še Tonček, saj bo drugi teden že tesal, prav zares tesal in zaresne hiše postavljal.
Na Osolniku je zazvonilo. Neži se je zdelo, da zvon vse drugače odmeva, ko je že kos nove strehe na hiši, kot pa prej, ko je bežal mimo trhlih tramov naravnost v grapo in se v hiši in pri hiši prav nič ni ustavil, kot da bi zanjo ne imel blagoslova.
“Molimo!” je ukazala Neža in so molili dolgo, cele procesije svetnikov so se spomnili in jih prosili: sv. Mohorja in Fortunata za pravo vero, kakršno sta oznanjala tod, sv. Lucijo za zdravje oči, sv. Barbaro za srečno smrt, sv. Florijana, da bi jih varoval ognja, večnega in časnega ... oče naš .. . Neža je molila naprej, Malandež in Tonček pa za njo. Pri prav zadnjem oče-našu se je spomnila tudi Toneta, pa se ji je glas kar upiral: še za očeta, da bi mu Bog ohranil zdravje in mu dal pravi um in pamet... oče naš... Tudi pri očenašu se ji je glas tresel... Se za verne duše v vicah, za rajnko Konškarico ... oče naš..
Na Osolniku je že zdavnaj odzvonilo — Anžiču se je mudilo k južini — ko so pri Konškarju prijeli za žlice. In oglasila se je pesem, kakršno pojo le kmečke žlice in kmečke velike lončene sklede. 2e ko jo kupuje, mora peti ko crngrobski zvon in mora
peti, kadar je polna božjih darov.
“Tonček, le dobro mlati. Ko boš tesal, bo treba moči. Tam se prepotiš, da je joj. Zdravo pa je, zdravo!” Malandež je bil u ver j en, da je tesar najbolj zdrav in najbolj potreben poklic pa tudi naj lepši in da so tesarji tudi najbolj pošteni ljudje na svetu; zgkaj je pa Bog tesarja za rednika Kristusu postavil in za varuha Mariji, pa ne čevljarja, zidarja, biriča ali pa celo davkarja. Zato, ker med temi ljudmi ni našel poštenjaka. Tako si je razlagal Malandež in nihče se mu ni upal upreti, celo zidar Ratink ne, ki je bil za glavo večji, pa najmanj za eno ramo širši od njega.
“Pa naj bo, sicer pa vsi obrtniki častimo sv. Jožefa!” mu je nazadnje zasolil.
“To je pa res!” mu je pritrdil Malandež in spet sta si bila stara prijatelja.
Skleda se je že votlila, žlice so pa še zmerom pele, čeprav so bile že nekam utrujene.
Na velik lesen krožnik je Neža prevrnila rebrca, da se jih ni bilo treba ogibati in prav do čistega so izpraznili skledo.
“Veš, gosposkovci so taki, ki mislijo, da se gospodinji zameriš, če ne pustiš vsaj za prst visoko na tistem že tako kot tako ploščatem krožniku. Jaz pa, če bi bil gospodinja, bi zameril, če mi bi kdo ne postrgal do zadnjega zrna. ‘Zanič se mu zdi!’ bi mislil, viš, tak sem jaz.” je moževal Malandež in na tihem priznal, da je bil ričet nekaj posebnega.
“Jaz sem se pa že bala, da bo ostajalo,” je dodala in razrezo-vala rebrca. Bilo jih je najmanj za šest ljudi.
“V takle kup pa človek že brez skrbi dregne!” se je zasmejal Malandež in zastavil. Kosi so bili veliki in debeli in, ko so si jih naložili na žlice prvič in drugič, se kar nič ni poznalo.
“Kruha si odrežite, če je premastno,” je ponujala, Malandež se je pa kar mastinil. Z roko je pograbil kos in ga z zobmi trgal, hrustanec pa drobil kot dvajsetleten fant.
“Zobe imate pa dobre!” se mu je čudila Neža.
“Mhm!” je zamomljal in trgal meso.
;Tonček je bil že ves masten o^rog ust, razpacal se je po obrazu in od prstov se mu je cedilo. Dolgo že ni bil tako srečen. Pač, tisto veliko noč pri Ada-movcu in pa ko so prašiča klali.
Malandež se je oddahnil in ob smolnati, zdaj z rdečim prahom od opeke posuti predpasnik si je obrisal roke in usta.
(Dalje prihodnjič)
------c-------
— Človek porabi povprečno na leto 11 funtov soli.
V BLAG SPOMIN
OB DVANAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL USTANOVITELJ NAŠE POTNIŠKE PISARNE
August Kollander
Preminul je dne 12. marca 1958.
Gospod daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
MR. & MRS. AUGUST KOLLANDER
Cleveland, O. 12. marca 1970.