I Ptuj, 2. novembra 2000, letnik LIIl, st 44 - CENA 130 SIT I
TA TEDEN/TA TEDEN
O minljivosti in
drugih tegobah
Vsaj enkrat na leto smo neizogibno soočeni s svojo
minljivostjo. Na 1. november nas ob grobovih naših pre-
dnikov dušni pastirji spomnijo na to neizogibno reč.
Dolžina človekovega življenja je omejena in v teh dneh
smo trenutek svoje pozornosti namenili ljudem, katerih
smrt je še živa in boleča pa tudi tistim, ki jih nihče od
še živečih daljnih svojcev nikoli niti ni srečal. Imena na
spomeniku, ki ne povedo ničesar. Nihče ne ve več kakšni
so bili, kakšna je njihova zgodba. Morda so ujeti na
kakšni orumeneli sliki iz družinskega albuma. Morda
niti to ne. Njihove poteze, kretnje in življenje se nei-
zogibno zrcalijo v tistih, ki prižigajo sveče ob njihovih
grobovih. Čas mineva in je usmiljen, bolečina je z leti
znosnejša. Naenkrat pa na vsem lepem kar izgine. Min-
ljivost je tudi krasna, čudovita, odrešujoča, zabavna in
potrebna.
Tako v teh dneh lepotico zaposluje minljivost njene
do perfekcije izpiljene frizure. Njeno hčer muči minlji-
vost mode, ker lanska garderoba neusmiljeno bode v oči.
Najstnika muči, kdaj bodo že minili prazniki in bo videl
svojo ljubezen. Športniki si želijo zlasti minljivost slabe
forme, ki jih neizogibno vleče v nižjo ligo. Minila bodo
tečna meglena jutra in razveseljevala nas bo jutranja
poledica. Konec bo visokih cen, prišle bodo še višje. In
minil bo tudi cirkus okrog volitev. Nekoliko dlje bo tra-
jala še bolečina tistih, ki niso bili izvoljeni, a gotovo bo
minila. Enako kot zavist, da ima Ormož kar dva pos-
lanca. In tudi iluzija Ormožanov, da bodo zaradi tega
kaj bližje nebesom. Minila bo začetna vzhičenost voliv-
cev in drugače kot iz žabe s poljubom nastane princ, bo s
prvimi odločitvami iz marsikaterega polakiranega poli-
tika nastala krota. Minila bodo tudi leta in ni vrag, da
Ormož končno ne bi dobil tudi župana za 24 ur. Edino
kar bo zagotovo vedno tam kjer je tudi sedaj, je naš mali
človek. Vsi tisti, ki pestujemo prav simpatično naivno
potrebo in željo po ljubezni, človeških odnosih, strpnosti
in pozornosti. Da o humorju niti ne govorimo.
viki klemenčič ivanuša
PTUJ^ ORMOŽ, LENART / KDO BO ZASTOPAL NAŠE INTERESE
Predstavliamo "naše" poslanec
Potem, ko je po zaietnem preštevanju glasov kazalo dokaj slabo, /e bilo stanje ob razglasitvi uradnih
rezultatov letošnjih parlamentarnih volitev boljše, Obmoije Ptuja, Lenarta in Ormoža bo v državnem
zboru zastopalo pet poslantev, ki jih predstavljamo na strani 1 J,
..."Delo v parlamentu je zame
in za vsakega človeka zagotovo
velika novost in sprememba v
življenju. Moram reči, da si,
preden dodobra spoznaš vse
možnosti in opcije v katere si
postavljen, kar v precejšnji meri
zmeden. Sicer pa se stvari odvi-
jajo izredno hitro. Tako je za
nami že prvi del sklica drža-
vnega zvbora, o katerem so
mediji kar precej poročali, in
sorazmerno malo časa imamo
do nadaljevanje seje, ki bo 7.
novembra. Do takrat bi morala
biti v osnovi koalicija že dogo-
vorjena, oziroma sklenjena, saj
se bodo na podlagi tega izobli-
kovala tudi vsa potrebna delo-
vna telesa"...
... "Kot novinec vsak ideali-
stično nastopa in napove kaj
bi želel narediti v parlamentu.
Treba se je sprijazniti, da ima
lahko poslanec v parlamentu še
tako voljo, je tako zelo prep-
ričan v nekaj, pa mu ne bo
uspelo skoraj nič, če nima pod-
pore večine. Pot do večine pa
je dostikrat zelo zapletena in
pogosto ne temelji na realnih
dejstvih. Po zakonu je poslanec
avtonomna oseba, praksa pa je
sila različna."
PTUJ / BO V BIVŠEM TEHNOSERVISU
NASTAL POSLOVNO-OBRTNI CENTER?
Preizkus interesa
Prostori Območne obrtne zbornice Ptuj v Vošnjakovi ulici
13 so postali pretesni za zbornično delovanje.
Ko so jih pred skoraj 17 leti
uredili za potrebe doma obrtni-
kov je bilo članov okrog 526. V
zadnjih letih je članstvo nara-
slo na 1402, spremenila pa se je
tudi vloga zbornice, ki je nase
prevzela tudi nekatera pooblas-
tila po obrtnem zakonu, izdajo
obrtnih dovoljenj, vodenje regi-
stra obrtnih dejavnosti in
podobno. Na tej lokaciji pa
že dolgo ne morejo več opra-
vljati seminarske dejavnosti.
Blizu dvajset sekcij, kolikor jih
je trenutno organiziranih pri
zbornici, nujno potrebuje tudi
ustrezne prostore za izobraže-
vanje.
STRAN 2.
Svečke in cvetje za lepe in hvaležne spomine.
2
Četrtek, 2. november 2000 - TEDN||(
ORMOŽ / NIŽJE ODKUPNE CENE GROZDJA
Zaradi sladkega grozdja
vinogradniki kisiiit obrazov
Ormoška vinska klet je /aradi izjemno obilne letine z viso-
kimi gradacijami sladkorja znižala odkupne cene grozdja
za 20 odstotkov glede na orientacijski cenik.
Na kmetijski zadrugi, ki zdru-
žuje približno 700 kooperantov
vinogradnikov, so povedali, da
je bilo letos podpisanih nekaj
več pogodb kot lani. Pogod-
bena količina grozdja je zna-
šala 1.875.900 kg, dejansko pa
so odkupili 2.825.495 kilogra-
mov grozdja. Milijon kilogra-
mov grozdja več pa je občutno
spremenil razmerja. K temu je
svoje dodala še letošnja izjemno
sladka letina, saj so bile gradaci-
je pri poznih sortah v povprečju
višje za 14 Oechseljev. Srednje
in rane sorte so bile podobne
kot lani. To pomeni povprečno
ceno 120 tolarjev za kilogram
grozdja po orientacijskem ceni-
ku. Ta se namreč ravna po slad-
korni stopnji, kar je posebnost,
saj imajo kleti v okoliških kra-
jih fiksne cene glede na sorto.
Franc Rožanc, komercialni di-
rektor zadruge je povedal, da se
letošnji odkup v pričetku ni ra-
zlikoval od odkupov v zadnjih
letih. Kot običajno so pričeli s
prijavami grozdja takoj ko je bilo
dovoljenje za začetek trgatve.
Količine so bile normalne in v
višini sklenjenih pogodb. Kma-
lu pa so opazili, da kmetje vozijo
bistveno večje količine grozdja
kot je bilo prijavljeno. To je bilo
najizraziteje pri poznih sortah in
pri mešanem grozdju (laški in
šipon), kjer so količine presegle
vsa pričakovanja. Kmetijski za-
vod in svetovalna služba sta pred
trgatvijo ugotavljala kakšen bo
pridelek in tudi njihovi rezultati
se močno razlikujejo od dejanske
količine pridelka. Kljub temu so
v kleti odkupili vso grozdje, saj
je zadruga na začetku trgatve vse
kooperante obvestila, da bodo
odkupili vse količine grozdja,
ker je po podatkih iz pogodb
bilo še prostora. Med samim od-
kupom niso omejevali odkupa,
spreminjali orientacijskega ceni-
ka in pogojev. Presežke vina so
shranili v prazne kleti v Bohovi
in Vino Šmartno ob Paki. Pri
primerjavi odkupne cene in pro-
dajnih načrtov kleti so ugotovili,
da je viškov več kot leta 1997.
Da bi rešili nastalo težko si-
tuacijo so sklicali sestanek vseh
kooperantov, ki se ga je udele-
žilo 170 vinogradnikov. Klet je
predstavila tri predloge, saj ek-
stremnih sladkornih stopnj ne
bo mogla vnovčiti skozi namiz-
ni in vrhunski program vin. Po
prvem, najbolj rizičnem, pred-
logu, klet ne bi prodala nič od-
prtega vina, kar bi ob trgatvi
2001 pomenilo zalogo 775.500
litrov vina. Cena bi se znižala
za 7 odstotkov glede na akon-
tacijsko, 55 odstotkov plačila za
grozdje letošnjega letnika bi iz-
plačali dol. 11. 2001, za ostanek
pa ni bilo garancije niti garanti-
rane cene. Leta 2001 pa bi po tej
varianti odkupili le 50 odstot-
kov normalnega letnika, oziro-
ma 100 vagonov.
Drugi predlog ponuja relati-
vno varno rešitev. Prodali bi
775.500 litrov odprtega vina,
plačilo gro7dja bi bilo v celoti
do 1.11.2001 z znižanjem akon-
tacijske cene za 28 odstotkov.
V prihodnjem letu bi odkupili
185 vagonov grozdja.
Pridelovalci so se odločili za
srednjo varianto, ki pomeni
prodajo 400.000 litrov odprtega
vina in znižanje akontacijske
cene za 20 odstotkov. Za 82 od-
stotkov grozdja bodo prejeli pla-
čilo do 1. 11. 2001, razliko pa
do 1. 3. 2002. Ob prihodnji trga-
tvi bo v kleti na zalogi 372.500
litrov vina, ki garantira odkup
140 vagonov grozdja. Izkoristiti
nameravajo možnost subvenci-
oniranja za izvoz odprtega vina,
ki je prihodnje leto naj ne bi
bilo več. Ormoška klet bo izvo-
zila 400.000 litrov odprtega vina
po 50 tolarjev, k temu pa bodo
prislužili še 60 tolarjev subven-
cij. Doma so kleti menda polne,
stare zaloge naj bi bile tolikšne,
da je vino nemogoče prodati
doma. Zato gredo viški iz drža-
ve, da se sprostijo presežki in se
ponudba normalizira.
Na sestanku so obravnavali
tudi kriterije odkupa grozdja
v bodoče. Zaradi velikih povr-
šin novih nasadov in številnih
obnovljenih vinogradov je po-
nudba vedno večja. Do sklepa-
nja novih pogodb bodo izdelani
kriteriji odkupa, pogodbe pa se
bodo sklepale po cvetenju, ko
bodo napovedi lahko že bistve-
no točnejše. Omejiti namera-
vajo količino po številu trsov,
ki jih ima vinogradnik. Naj-
verjetneje na. 2,5 kilograma po
trsu. S tem bo višja kvaliteta in
možnost zagotovljenega odku-
pa grozdja po normalnih cenah,
je povedal Franc Rožanc.
Plačevanje bo potekalo, kot
doslej, po mesečni prodaji zad-
ružnega vina, ki ga prodaja klet.
55 odstotkov denarja od vele-
prodajne cene vstekleničenega
vina se nameni za plačilo groz-
dja, 45 odstotkov pa ostaja za
kritje stroškov kletarjenja in
prodaje. 2. novembra bo izpla-
čana zadnja akontacijo letnika
99 in v zadrugi upajo, da bodo
takoj nadaljevali z akontacijami
za novi letnik.
vki
PTUJ / BO V BIVŠEM TEHNOSERVIS
NASTAL POSLOVNO-OBRTNI CENTER?
Preizkus interesa
Prostori Območne obrtne zbornice Ptuj v
Vošnjakovi ulici 13 so postali pretesni za
zbornično delovanje. Ko so jih pred skoraj
17 leti uredili za potrebe doma obrtnikov
je bilo članov okrog 526. V zadnjih letih je
članstvo naraslo na 1402, spremenila pa se
je tudi vloga zbornice, ki je nase prevzela
tudi nekatera pooblastila po obrtnem zako-
nu, izdajo obrtnih dovoljenj, vodenje regi-
stra obrtnih dejavnosti in podobno. Na tej
lokaciji pa že dolgo ne morejo več opravljati
seminarske dejavnosti. Blizu dvajset sekcij,
kolikor jih je trenutno organiziranih pri zbor-
nici, nujno potrebuje tudi ustrezne prostore
za izobraževanje.
Zdajšnja lokacija pa ne ustreza tudi zaradi pro-
metne ureditve. Obrtniki, ki parkirajo pred zbor-
nico, so se že naveličali plačevanja kazni za
nepravilno parkiranje. Drugačen dogovor z me-
stno oblastjo, ki ne bi bil sankcioniran, pa ni
mogoč. Zato zbornici preostane edino prese-
litev na drugo lokacijo. O tem se pogovarjajo
že nekaj časa, pa tudi idej je več. Po eni naj
bi se preselila v bivše prostore Tehnosen/isa na
Ormoški cesti 29 na Ruju. Zato so z dovoljen-
jem lastnika Kmetijskega kombinata v oktobrs-
kih obrtniških novicah (Glasilu Območne obrtne
zbornice Ruj) objavili ponudbo za prodajo par-
cele v izmeri 10.765 m^ s pripadajočimi objekti,
ki je v celoti ograjena in tehnično varovana. Pre-
dmet nakupa, ki je možen tudi po delih, so trgo-
vina in strojna delavnica, skladišče, avtosalon
ter delavnica. Vsi objekti imajo zgrajeno vso os-
novno infrastrukturo: vodo, elektriko in telefon.
Lokacija bivšega PC Tehnoservis je primerna
za ureditev sodobnega obrtno-poslovnega cen-
tra, ki bi vseboval novo zgradbo Območne obr-
tne zbornice Ptuj in številne obrtne delavnice
in lokale, kot so prodajalne, butiki, avtosalon,
obrtno-storitvene in druge dejavnosti. Takšne so
prve zamisli, ki so se oblikovale v obrtniški or-
ganizaciji. Ob tem pa ostaja možnost, da se na
skupnih funkcionalnih površinah uredi tudi večji
prireditveni prostor (na primer v obliki trga s fon-
tano), ki ga na Ruju zelo pogrešamo. Območna
obrtna zbornica vabi zainteresirane člane, da se
čim prej oglasijo s ponudbami. Zbirali jih bodo
do konca novembra. O tem so govorili tudi na
nedavni seji upravnega odbora Območne obrt-
ne zbornice Ruj, ko so tudi ugotovili, da je in-
teres med obrtniki za prostore na Ormoški 29
minimalen, prejeli so dve ustni povpraševanji,
dva obrtnika pa sta svoj interes izrazila pisno.
V novembrskih obrtniških novicah bodo razpis
ponovili, še naprej pa bodo iskali možnosti tudi
na drugih lokacijah.
MG
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dsla, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc LaCen.
Uretfništvo: Jože Smigoc
(v.d. odgovornega urednika), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki Kle-
menčič ivanuša, Martin Ozmec
(novinarji), Siavko Ribarič (vodja te-
hnične redakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tetinični urednik).
Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6,2250 Ptuj;
tel. (02)749-34-10,
mali ogiasi 749-34-15,749-34-37;
faks (02) 749-34-35.
Oglasno trženje: (02) 7493412
Celoletna naročnina 6,760 tolarjev,
za tujino 13.520 tolarjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: Delo Roto.
Davek na dodano vrednost je vraču-
nan v ceno izvoda in se obračunava
v skladu s 7, točko 25. člena Zakona
o davku na dodano vrednost, Uradni
iist23.12.1998. št 89.
Nenaročenih fotografij in rokopisov
ne vračamo.
Strani na Internetu:
www.radio-tednik.st.
E-pošta: tednik@amis.net
nabirainlk@radio-tednik.st
ZABOVCI / NOVI SILOSI OB KMEČKEM MLINU KOROŠEC
Najveiia zasebna investitiia
Kmečki mlin Vladka Koroš-
ca v Zabovcih je tik pred za-
ključkom gradnje, s čimer
se končuje največja zasebna
investicija na območju obči-
ne Markovci - postavitev de-
setili celic silosov s skupno
zmogljivostjo 5.500 ton su-
hega zrnja.
Gradbeno podjetje Gradiš
Nova iz Maribora je s svojimi
kooperanti iz ptujske, markov-
ske in sosednjih občin gradnjo
objekta v velikosti 24 x 14 x 35
m pričelo 5. marca letos. Celotna
investicija bo veljala okoli 200
milijonov tolarjev, poleg lastnih
sredstev pa sta Vladko in Daniel
Korošec najela še nekaj bančnih
in drugih kreditov. Če bo vse po
sreči, bo tehnični prevzem ob-
jekta še letos, naslednje leto pa
bodo pričeli polniti silose.
-OM
V novih silosih, ki se dvigujejo 35 m visoko, bo prostora za
5.500 ton suhega zrnja. Foto: M. Ozmec
ILIRIKA - BORZNOPOSIliDNIS-
KA HIŠA / TEDENSKI KOMENTAR
Inova pozitivno vidušie
Po kratkem negotovem obdobju okoli volitev se je na Ijub-
Ijansko borzo vrnilo pozitivno vzdušje. Vsi pomemebnejši bor-
zni indeksi so v tem tednu narasti, pri tem pa prednjači indeks
pooblaščenih investicijskih družb, ki je v petek z dobrimi 1354
točkami dosegef najvišjo vrednost v zadnjih šestih mesecih, V
enem tednu je tako pridobil nadaljnje slabe 3 odstotke. Sloven-
ski borzni indeks je v istem obdobju pridobit odstotek in pol ter
konča! pri skoraj 1681 točkah.
Na borznem trgu A je bito največ trgovanja z delnicami SKB
banke, saj si je avstrijska banka Raiffeisen Zentratbank (R2B)
preko več posrednikov pridobila 11 odstotni delež. Po trditvah
vodstva RZB pa so bili nakupi opravljeni za njihove stranke.
Kdo je torej dejanski kupec je še skrivnost. Tečaj delnice se Je
povzpel za skoraj 23 odstotkov na 2635 tolarjev in ponudba ni
več mogla zadostiti povpraševanju. Zvišat se je tudi tečaj veči-
ne drugih prometnejših delnic. Lek še naprej jaha na valovih
napovedanega trgovanja na Londonski borzi in je pridobil na-
daljnji odstotek in pol, medtem ko so Petrol, Mercator, Kolinska
in Pivovarna Union narasle celo za več kot 2 odstotka. Ponov-
na sta narasli tudi delnici Istrabenza in Intereurope, kar je ver-
jetno znak, da se prodaja Si.Mobiia avstrijskemu Mobilkomu
približuje uspešnemu zaključku.
Med pomembnejšimi delnicami Je ta teden šlo slabše le del-
nicam Droge in Pivovarne Laško, ki sta izgubiti dober odstotek
vrednosti.
V preteklem sta se uspešno zaključili dve prevzemni ponud-
bi. Pivovarna Laško je tako postala večinska lastnica Raden-
ske, Sava Kranj pa Colorja iz Medvod. Delnici obeh prevzetih
podjetij sta zato ob izteku roka precej padli, in sicer Radenske
za 15 in Colorja za več kot 40 odstotkov.
Na prostem trgu so se delnice Ateninih skladov 1, 2 in 3
združile v enega, zato Je bilo trgovanje z njimi zaustavljeno. Po-
dražila se Je večina delnic pooblaščenih investicijskih skladov,
najbolj pa Nacionalne finančne družbe 2 in Maxime 1, ki sta
pridobili okoli 8 odstotkov. V treh tednih se je tako tečaj te del-
nice zvišal kar za 28,7 odstotka ali za slabih 17 tolarjev. Gore-
nju so po optimističnih napovedih investitorji le začeti zaupati,
tako da je delnica pridobita dober odstotek. Pokojninski boni
pa so po daljšem obdobju rasti izgubili zalet in se vrnili na ra-
ven izpred dveh tednov.
Miha Pogačar
ifgDNIK - Četrtek, 2. november 2000
3
PODVINCI, PTUJ / ZA VEČJO VARNOST V PROMETU
Cesfne ovire pred
železniške prehode in šole
v skrbi za večjo varnost na nezavarovanih križanjih cest
z železnico je podjetje Primotehna iz Maribora v sodelova-
nju podjetjem 3M in Electrum iz Gornje Radgoneter, ter
predstavniki Slovenskih železnic in Mestne občine Ptuj,
pred kratkim opremilo nezavarovani železniški prehod na
polju pri Podvincih z novo cestno-prometno signalizacijo.
Poleg odsevnih opozorilnih
prometnih znakov, rdeče ru-
menih odsevnih količkov, ter
velikega, rumenega odsevnega
Andrejevega križa so na obeh
straneh železniških tirov na ce-
sto postavili po dve hitrostni
oviri, ali tako imenovane "leže-
če policaje". Slednje naj bi vo-
znika opozorilo na nevarnost v
primeru, če spregleda odsevna
telesa in vso omenjeno promet-
no signalizacijo. Gre za pilotski
projekt, ki zadovoljuje evropske
varnostne norme, podobno pa
naj bi do leta 2005 opremili še
vsa druga nezavarovena želez-
niška križanja s cesto v Sloveni-
ji-
Ob tem je pomembno opozo-
riti tudi na dejstvo, da so na
pobudo sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu mes-
tne občine Ptuj sredi prejšnjega
tedna tudi pred ptujske osno-
vne šole Ljudski vrt in Breg,
delavci Cestnega podjetja pos-
tavili cestne hitrostne ovire ali
tako imenovane ležeče policaje.
Tako so poleg prometnih zna-
kov, ki omejujejo hitrost vož-
nje na 30 km na uro, cestne
ovire še dodatno opozorilo na
previdno vožnjo zaradi otrok
na cesti. V kratkem pa naj bi
take cestne ovire postavili tudi
ob preostale ptujske šole in vrt-
ce.
-OM
Nezavarovano križanje ceste z železnico pri Podvincih je odslej opremljeno s cestnimi ovirami
in odsevnimi telesi. Foto: M.Ozmec
PTUJ / Z 20. SEJE SVETA MESTNE OBČINE PTUJ
Župan bo še napmi nepi'ok$hmilei
Ptujski mestni svetniki so za 20. sejo izglasovali obravnavo
14 točk dnevnega reda z nekaterimi podtočkami. Pri infor-
macijah so se seznanili tudi z umestitvijo hitre ceste skozi
Ptuj. Ptujski župan Miroslav Luci je svetnike tudi sezna-
nil, da bo do konca mandata funkcijo župana opravljal ne-
profesionalno, pri delu pa mu bodo še naprej pomagali
trije podžupani, ker je to za mestno občino veliko ceneje,
kot če bi funkcijo opravljal profesionalno, in bi občina ob
njem imela tudi enega podžupana.
Vsako leto je namreč težje za-
gotoviti denar za vse naloge,
ki se financirajo iz občinskega
proračuna, zato je potrebno var-
čevanje tudi pri nepoklicnih
funkcionarjih. Ni pa sprejel teze,
da gre pri plačah občinskih ura-
dnikov in zaposlenih v medob-
činski upravi ter ustanovah, ki
se financirajo iz občinskega pro-
računa, za diskriminacijo ozi-
roma, da nekateri veljajo več
kot drugi, ker so pri vseh izho-
dišča enaka, kot je o tem prep-
ričana svetnica Marija Strelec,
Zato bodo indekse pri teh pla-
čah vzelo pod lupo, čeprav pod-
župan Milan Čuček meni, da bi
bilo boljše, če bi izhajali iz tega,
ali vse te zaposlene v občinski
oziroma medobčinski upravi ta
občina tudi potrebuje. Letošnji
proračuna mestne občine Ptuj
bo za 90 milijonov nižji od pr-
votno zastavljenega, ker so bili
nekateri prihodki preambicioz-
no zastavljeni, z rebalansom pa
je potrebno odhodke uskladiti s
prihodki. Po uskladitvi znašajo
prihodki letošnjega proračuna 2
milijardi 898 milijonov tolarjev.
Občina je sicer prvotno načrto-
vala tudi zadolževanje v višini
nekaj nad dvesto milijonov to-
larjev, vendar do tega ni prišlo,
ker zaradi neizvedene delitvene
bilance tudi ni bilo mogoče. Za
27. oktobra je ptujski župan na-
povedal podpis delitvne bilance
z občinama Markovci in Hajdi-
na (to se je tudi zgodilo), v na-
slednjih dneh pa tudi z občino
Kidričevo, morda pa tudi celo
z Majšperkom. Osnova za pod-
pis je bil na tej seji sprejet sklep
o kriterijih za sporazumno de-
litev premoženja mestne občine
Ptuj na dan 31. 12. 1998.
SCT IŠČE
DODATNIH
90 MILIJONOV PRI
NOVI GIMNAZIJI
Ptujski svetniki so se na 20.
seji, ki je bila 26. oktobra, sez-
nanili tudi s finančnimi zapleti
pri gradnji nove ptujske gimna-
zije. Da so to informacijo do-
bili, je zaslužen svetnik Emil
Mesaric, ki se je zanimal, kako
potekajo dela pri urejanju oko-
lja pri novem objektu. Izvajalec
del SCT Ljubljana je namreč
"ugotovil", da je prekratek za 90
milijonov tolarjev, da bi jih pri-
dobil, išče tudi pomoč mestne
občine Ptuj, ki pa je svoje obve-
znosti pri tej gradnji v celoti iz-
polnila, poudarja ptujski župan,
zato izvajalec del iz tega naslo-
va več ne more pričakovati ni-
česar. Ob tem je tudi omenil, da
so vsi dosedanji investitorji, ki
so v zadnjem času prišli na Ptuj,
bili velikodušni tudi do neka-
terih klubov, do kulturnih in-
stitucij, SCT pa nič. Poznavalci
gradbene stroke so tak zaplet
pričakovali, šlo je samo zato, da
so investicijo podcenili, da so
dobili delo, in s tem spodrinili
ptujske gradbenike, konkretno
Gradbeno podjetje Ptuj. Če teh
90 milijonov ne bodo dobili,
se lahko zgodi, da bo gradnja
ustavljena. Glede na najnovejše
zaplete pri gradnji ptujske gi-
mnazije, je vprašljivo, ali bo
skupaj z okolico v začetku de-
cembra letos tudi v resnici pri-
pravljena na svečano odprtje.
KONCESIJA ZA
KARNEVALSKO
DVORANO?
Pravo bitko (za zdaj res še v
zakulisju) pa bijejo nekateri po-
djetniki, tudi s podporo dolo-
čenih strank, da bi si pridobili
zaupanje za organizacijo kuren-
tovanja 2001. Projekta naloga za
prireditev je izdelana, na okro-
gli mizi, ki bo v kratkem, naj
bi potencialnim organizatorjem
ponudili v premislek tri možne
variante prireditve, je skušal na
vprašanje svetnika Jurija Sar-
mana, ki se je zanimal za pravo-
časnost priprav na kurentovanje
2001, odgovoriti podžupan Er-
vin Hojker. Osnova bodočega
koncepta naj bi bila, da se ku-
rentovanje vrne na ptujske ulice
in trge, ločeno pa naj se organi-
zira komercialni del pod šoto-
rom, je bilo med drugim slišati
na dvajseti seji sveta mestne ob-
čine Ptuj. Za komercialni del
naj bi podelili tudi koncesijo,
s tem bi se mestna občina Ptuj
ognila vsakoletnemu sofinanci-
ranju te svoje osrednje občinske
prireditve javnega pomena. Za
lansko je na primer primaknila
več kot sedem milijonov tolar-
jev. S sredstvi od koncesije naj
bi namreč tudi pokrila stroške
za etnografski del prireditve.
Upati je samo, da bo konce-
sija pravilno dodeljena, da v to
okolje ne bo prišel še kakšen od
kvazi podjetnikov, in prireditvi
naredil še večjo škodo, kot so ji
že nekateri.
Na 20. seji so se ptujski svetni-
ki in svetnica (navzoča je bila le
Marija Strelec, ki je županu tudi
očitala, da se ni upal podpisati
pod delovno gradivo strategije
razvoja osnovnega zdravstvene-
ga varstva v mestni občini Ptuj
do leta 2004), seznanili tudi
s sklepoma, po katerih naj bi
pričeli pripravljati investicijska
projekta za gradnjo nove os-
novne šole na Ptuju ter za
rekonstrukcijo in dozidavo po-
družnične OŠ Grajena. Slednja
naložba naj bi veljala 499 mili-
jonov tolarjev, nova Olgica pa
skoraj milijardo. Pri obeh pre-
dvidenih naložbah, ki so sicer
potrjene, v prioriteti so tudi v
državi in sicer na petem oziroma
šestem mestu, pa bo potrebno
vnovično preverjanje projektov,
in iskanje racionalnejših rešitev,
so sklenili ptujski mestni svet-
niki. Pri Olgici najbolj bodejo
visoki stroški arheoloških izko-
pavanj, ki bi po napovedih arhe-
ologov lahko znašali tudi do
250 milijonov tolarjev. Tem bi
se sicer lahko ognili, če bi opu-
stili predvideno lokacijo na ob-
močju nekdanjega marofa na
Stukih; v bližini je namreč ide-
alnejša.
MG
NOVO roiZNANJE a TINČKA iVANUŠO
Na 30. mednarodnem festivalu amaterskega filma Jugosla-
vije na temo življenje na deželi "Žisel 2000" je bil tudi
letos zelo uspešen ptujski videoproducent Tinček Ivanuša z no-
stalgičnim filmom "Skrite podobe preteklosti". Med 23 prispe-
limi filmi je njegov dobil zlato sončnico za originalno glasbo
in funkcionalno uporabo zvoka. Tekst za film je napisal novi-
nar Franc Milošič, ideja, scenarij, montaža, režija in glasbena
oprema pa je delo avtorja filma Tinčka Ivanuše. Film "Skrite
podobe preteklosti" je že 1 9. mednarodno nagrajeni Tinčkov
film, med nagradami pa je že devet zlatih. V njem odkriva le-
pote Slovenije in bogastvo podeželja, kjer se v hlebcu kruha
skriva slovenska identiteta, kot je razvidno tudi iz vsakoletne
razstave "Dobrote slovenskih kmetij". V tem trenutku neumorni
Tinček Ivanuša ustvarja nova filma in sicer "V vetru poje stari
mlin" in "Nemir pod ježevko".
HUMANITARNA AKCIJA ZA PREBIVAICE
NOVEGA TRAVNIKA
Območno združenje RK Ptuj in center ekološko humanitar-
ne akcije Tekstil usnje 2000 bosta 10. novembra med
10. in 16. uro na Slovenskem trgu 12 (pred stavbo gledali-
šča) organizirala humanitarno akcijo za zbiranje pomoči razse-
ljenemu prebivalstvu Novega Travnika v Bosni in Hercegovini.
Postavljenih bo več stojnic za zbiranje pomoči in prodajo po-
darjenih izdelkov, sodelovalo pa bo tudi več glasbenih skupin.
Organizatorja vabita Ptujčane, da se v akcijo vključijo. Ob
obisku predstavnikov Rdečega križa Novega Travnika v centru
humanitarne akcije 'Tekstil - usnje 2000", kjer jih je tudi spre-
jel koordinator akcije Matevž Cestnik, je bilo dogovorjeno, da
bodo v okviru konvoja pomoči pripravili 15 tisoč kosov obla-
čil. Predstavniki občine Novi Travnik pa so tudi že obiskali ptuj-
skega župana Miroslava Lucija. V tem tednu bo center zaprt,
novembra in decembra pa bodo vsak ponedeljek in sredo or-
ganizirali, dežurno službo od 9. do 1 7. ure. Ne glede na to pa
priprave na humanitarno akcijo potekajo nemoteno.
PTUJSKO IMARTINOVANJE 10. IN 11. NOVEMBRA
Osrednja ptujska martinova prireditev bo 10. in 11. no-
vembra na Mestnem trgu. Prvi dan se bo pričela ob 11.
uri z imenovanjem princa karnevala, drugi dan pa ob 10. uri s
kotaljenjem polovjakov
SEMINAR O CEIOSTNEM POGLEDU NA BOiNIKA
V mariborski bolnišnici bo 10. in 11. novembra seminar o
celostnem pogledu na bolnika. Namenjen bo komunikaciji
med bolnikom, svojci, zdravnikom in zdravstvenim osebjem.
TA TEDEN NA PTUJSKI HIEVIZIJI
Četrtek: V filmskem kotičku bo ob 21. uri na sporedu film z
naslovom "Hollywoodska šminka".
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Začetek oddaje bo
v znamenju izzidov državnozborskih volitev, zatem se bo s
svojimi najnovejšimi dosežki predstavilo nekaj ptujskih podje-
tij: Perutnina, Mercator, Ptujske pekarne in slaščičarne ter Emo-
na Merkur. V OŠ Ljudski vrt so pripravili odmevno prireditev
"500 zlatih odličnjakov", na Vičavi so uredili sprehajalno pot,
restavracija Pan je prejela zlato priznanje. Evropsko združenje
karnevalskih mest je Branku Brumnu izročilo najvišje priznanje,
radio Ptuj je bil nagrajen na festivalu nekomercialnih radijskih
postaj, na Ptuju bodo pripravili razstavo malih živali, Nadja
Sibila je postala evropska prvakinja v kikboksu.
MG
4
Četrtek, 2. november 2000 - tedn||(
GORICA / NA RAZSTAVI SLIKE IZ PTUJSKEGA MUZEJA
Žogobr€ za Marijo Terezijo
Kot trdijo sodobniki, je v torek 7. julija 1750, ko so zjutraj
v ptujski okolici zaključili vojaške vaje, lilo kot iz škafa.
Večdnevni manevri, sodelovalo naj bi okoli 12.000 mož,
so bili odmeven družaben dogodek, saj seje na Ptuju zbra-
lo veliko radovednežev iz Goriške, Kranjske in Štajerske.
Njihovih pogledov niso pritegnili le pogumni vojaki pod
poveljstvom feldmaršala grofa Batthyanyja, ampak tudi
Marija Terezija (1713-1780), ki seje s soprogom in svakom
v mestu zadrževala več dni in si je kljub dežju ogledala
zaključek vaj. Vso mokro in blatno vladarico so si dobro
ogledali in zapomnili tudi prisotni, ki so novico o njeni ob-
čudovanja vredni trmi in odločnosti odnesli domov, v Ljub-
ljani pa so o dogodku govorili dan kasneje.
Žal (še) ne poznamo likovnih
upodobitev ptujskih vojaških
vaj in tudi upodabljanje vladari-
ce v umazanem oblačilu ni vel-
jalo za primerno. Potrebam časa
so ustrezali reprezentančni por-
treti, ki so jo kazali v veličas-
tnem okolju, obdano z vidnimi ;
znamenji njenega družbenega
položaja. Mednje sodi portret
Marije Terezije iz zbirke Po-
krajinskega muzeja Ptuj, ki ga
je neki neznani slikar naslikal
kmalu po letu 1750. V naslanja-
ču sedeča vladarica je upodob-
ljena kot nekoliko zajetna gospa
srednjih let, po zahtevah sodo-
bne mode z belo napudranimi I
lasmi in stisnjena v izvezenem j
životcu obleke pastelnih barv. j
Globok izrez je okrašen s čipka- i
mi, takšni so tudi rokavi, nosi ;
uhane in majhen diadem. Ogr-
njena je v plašč, podložen s her-
melinom, znamenjem vladarske i
časti. Desna roka je galantno j
dvignjena in usmerja gledalčev ^
pogled preti središču slike, vla-
daričinemu obrazu, z iztegnjeno
levico popelje našo pozornost '
na mizo v ospredju slike. Na
njej so na rdeči žametni blazini ;
postavljene krone: roko drži na ^
ogrski, ki z njo so jo v Bratisla- I
vi leta 1741 okronali za ogrsko
kraljico za njo je češka kraljev-
ska krona, kronanje Marije Te-
rezije v Pragi je bilo leta 1743,
povsem v ozadju je nadvojvod-
ska krona, ta naslov ji je pri-
padal vse od rojstva. Na desni
strani slike je v ozadju upodob-
ljena notranjost slavnostne dvo-
rane in kip boginje Minerve,
ki nas opominja na vladaričino
modrost. Levo stran slike za-
stira težka, z zlatom okrašena
draperija, njena zamolkla, tem-
no modra barva, pa še poudarja
porcelanast inkarnat portetira-
ne. Slika je skupaj s portretom,
ki kaže Marijo Terezijo, vdovo
v zadnjih letih življenja, obleče-
no v žalovalno črnino in okra-
šeno z odlikovanjem Redu sv.
Štefana, tudi ta je last ptuj-
skega muzeja, razstavljena na
nedavno odprti razstavi v pros-
torih Goriškega gradu (Castello
di Gorizia). Avtorja razstave sta
s pomočjo slikovnega, pisnega
in tiskanega gradiva, zbranega
iz zasebnih in javnih zbirk na
območju med Bolzanom, Pado-
vo. Gorico, Trstom, Ptujem in
Dunajem, predstavila vrsto jav-
nih dogodkov, ki so spremljali
življenje Marije Terezije, s po-
udarkom na obdobju med nje-
no poroko s Francem Štefanom,
vojvodom lotarinškim na Du-
naju, leta 1736 in soprogovim
kronanjem za cesarja v Frank-
furtu na Maj ni leta 1745.
Praznovanje poročnih sloves-
nosti na območjih, kjer je vla-
dala Marija Terezija zaznamuje
grafike s prerezom neke palače
v Ferrari, ki so jo prbivalci op-
remili tako, da bi vladarski par
v njej lahko preživel poročno
noč. Na Apeninski polotok je
Marija Terezija potovala v letih
1738-1739, ko je kot velika voj-
vodinja toskanska sprejela po-
klon stanov v Firencah. Eno
številnih slovesnosti je predsta-
vljala tudi nogometna tekma,
ki so jo zanjo odigrali na trgu
pred cerkvijo Santa Croce. Ko je
konec leta 1740 nepričakovano
umrl cesar Kari VI., je njegova
hči Marija Terezija prevzela nič
kaj spodbudno dediščino. Neu-
činkovito državno upravo, zara-
di dolgotrajnih vojn izpraznjeno
državno blagajno ter izčrpano
vojsko, kar je ob poročilih, da
bo vladala ženska, resda lepa in
bistroumna, vendar neizkušena
v državnih poslih, dobilo pov-
sem konkreten odmev v obliki
pruske okupacije Šlezije in ne-
koliko kasneje v vdoru Bavarcev
v Zgornjo Avstrijo in na Češko.
Razmere so zahtevale odločno
ukrepanje in korenite reforme
na vseh področjih, dolgoletno
delo, ki ga je vladarica začela s
svojimi svetovalci in ministri,
pa je dokončal njen sin Jožef II.
Dober mesec po očetovi smr-
ti je Marija Terezija na Dunaju
sprejela poklon spodnjeavstrij-
skih deželnih stanov. Posamez-
ne stopnje ceremonije, od maše
v stolnici sv. Štefana, do slav-
nostnega obeda v Hofburgu, so
dokumentirali z grafikami veli-
kega formata in obširnimi opi-
si. Kronanje za ogrsko kraljico
je sledilo čez nekaj mesecev, na
razstavi ga je zaznamovalo le
nekaj portretov, bolje so pred-
stavljene slovesnosti ob krona-
nju v Pragi leta 1743. Veliki
bakrorezi kažejo sprevod, ki se
je vil po mestnih ulicah do ka-
tedrale sv. Vida na Hradčanyh,
kjer so Marijo Terezijo mazilih
in okronali s krono, za katero je
vladarica v od enem pisem trdi-
la, da jo spominja na norčevsko
kapo. Poklon flamskih stanov je
v Gentu leta 1744 sprejel vla-
daričin svak, prisotnost Marije
Terezije je zaznamoval celopo-
stavni portret, ki je bil del sla-
bih 60 metrov visoke slavnostne
kuliserije.
Razstavljeni slikovni material
spremljajo knjige, ki so jih s po-
svetilom Mariji Tereziji bodisi
izdali v Benetkah, med njimi za-
radi kakovostne opreme izstopa
izdaja epske pesnitve Torquata
Tassa Osvobojeni Jeruzalem, ki
je z ilustracijami odličnega sli-
karja Giambattiste Piazzette iz-
šla leta 1745, in bodisi take, ki
so delo tedanjih avtorjev z ob-
močja Goriške ter Furlanije in
obsegajo področja od zgodovi-
nopisja, astronomije in vse do
poljedelstva.
Razstavo Maria Teresa, Maes-
ta di una sovrana europea spre-
mlja obsežen katalog in si jo
je na gradu v italijanski Gorici
mogoče ogledati do 26. novem-
bra 2000, vsak dan, razen pone-
deljka, od 9.30 do 13.00 in od
15.00 do 19.30.
Igor Weigl
Portret Marije Terezije, o. 1750, olje na platnu, 156 x 117 cm,
Pokrajinski muzej Ptuj. Foto: Boris Farič
FILMSKI KOTIČEK
Kokoške na begu
(Chicken Run)
En dan mirno ležejo jajca, drugi dan jih že
več ni — to se lahko zgodi tudi vam, če svo-
je kokoši obravnavate kot živali brez pameti,
ki 80 dobra le za jajca in nedeljska kosila. Po
ogledu tega filma pa tudi za vas kokoši ne
bodo več to, kar so včasih bile...
Gospod in gospa Kokodak se preživljata s
prodajo jajc s svoje kokošje farme. Toda za-
služek je pičel, zato nabavita stroj za pridelavo
pit iz perutnine. Novost prinese razburjenje v
farmo, zato se piške odločijo, da bodo nemu-
doma pobegnile...
Film vam bo odprl oči — spoznali boste,
da imamo vsa živa bitja svoje želje. Tako kot
si ženske na splošno želimo biti lepše, moški
pa bogatejši, je neuslišana želja kokoši, da bi
znale leteti. Le redki so se pred tem filmom
zavedali tragike kokošjega obstoja — so ene
izmed redkih ptičev, ki jim ni dano leteti. Toda
kjer je volja, tam je tudi moč...
Kokoši iz Kokodakove farme zaradi trdne
volje postanejo pionirke svoje vrste: odločijo
se namreč, da bodo popravile veliko zmoto
evolucije in se same naučile leteti. Kako jim to
uspe, se prepričajte sami, upate pa lahko le,
da tako revolucionarne ideje ne bodo šinile v
glavo tudi piškam v vašem kokošnjaku.
Pred nekaj leti smo gledali pujska po imenu
Babe, zato se nam je priskutila svinjina. Po
novem se bomo izogibali perutnini — le kdo
bi po tem filmu lahko jedel tako duhovite živa-
li? Prav zares, kmalu bo na našem jedilniku le
še solata. Seveda, če ne bodo posneli filma še
o njej...
Nataša Zuran
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Jesenski slikaniški paket
založbe Kres
Najmlajšim bralcem je slo-
venski knjižni trg Izredno
naklonjen, saj založbe kar
tekmujejo v izdajanju slika-
nic. Le-te, fz znaniii in manj
znaniti tujih založb, so oči-
tno "dobra naložba", njihov
delež na slovenskem knjiž-
nem trgu je dostojno velik,
celo prevelik, saj je opaziti
podvajanje pravljičnih tem in
nihanje v literarni kakovosti
nekaterih izdaj.
Škoda, da slovenski izdaja-
telji ne pohitijo še z izdajami
knjig za P (pionirji) in M (mladi-
na) starostno stopnjo (knjige z
oznako C - cicibani, so namen-
jene predbrainemu obdobju in
učencem do četrtega razreda
osnovne šole), kot označujejo
bralna obdobja otrok mladinski
knjižničarji. Tudi njim, knjižni-
čarjem namreč, je s slikanica-
mi enostavneje, kot z ostalimi
knjigami. Pri naročanju slikanic
praviloma ni posebnih težav:
besedilo vzame nekaj minut in
še pogled na ilustracije - pa
so slikanice naročene. Nekaj
dodatnega časa lahko vzame
presoja literarne in likovne kva-
litete, a pot do mladega bralca
je hitro zaključena po žigosa-
nju in obdelavi ter postavitvi
slikaniške izdaje, ki ji nista po-
trebna posebna katalogizacija
ali zapleteno določanje posta-
vitve. Med zadnjimi novostmi v
mladinskem oddelku Knjižnice
Ivana Potrča so Štiri slikanice
založbe Kres. Vsem štirim so
skupne odlike dobre knjige za
miade bralce. To so besedila,
kr Jim ni kaj očitati, ilustracije
so izpod čopičev uveljavljenih
avtorjev in knjige so korektno
prevedene in izvedene. Vse
poudarjajo prijateljstvo, razu-
mevanje, spoštovanje in po-
magajo k celostnemu razvoju
otroka. Predrzni tat (besedilo
Udo VVeigelt, ilustracije Luiia
Gukova) je zgodbica o hrčku
Jožefu, ki je želel pokazati
svoj zaklad prijatelju Ježku Pet-
ru. Toda ztato je nekdo ukra-
del! Prijatelja se odpravita iskat
zmikavta. Miška že ni kradla,
saj tudi sama noče, da bi brez
vprašanja kdo vzel kaj njene-
ga. Zdaj so trije, ki iščejo tatu.
In pridruži se jim podlasica...
Slednjič se zmikavt sam zare-
če in vrne ukradeno. Seveda
nt vse zlato, kar se sveti. Lukec
in njegov hrošček je avtorska
stikanica l^ausa Baumgarta, ki
se je že priljubil slovenskim
bralcem. Tudi ta slikanica vse-
buje svetlikajoč element (hroš-
ček), ki še posebej razveseljuje
majhne otroke. Slikanica je iz-
virna tudi z ilustracijami, ki so
na večjih pregibnih straneh.
Zgodbica pripoveduje o Lukcu
in njegovi mami, ki se prese-
lita čisto na drugi konec mes-
ta. In jasno, lukec je v novem
okolju osamljen. Svoji plahosti
navkljub se fantič opogumi
in stopi na igrišče novega blo-
ka, kjer pa se ne pridruži os-
talim otrokom. Samotne igre
se naveliča in že hoče nazaj
v stanovanje, ko prileti čudež-
ni hrošček...Pa tako rad bi bil
jezen (besedilo Dorothea Lac-
hner, ilustracije Gusti) je odlič-
na pripoved o besnem malčku.
Danija strahotno razjezi kosi-
lo: stročji fižol, brez kfobasice
in malinovca. Dečko si nade-
ne levji kostum in plane na pia-
no, da bi od besa požrl moža
s kolesom, prodajalko časopi-
sov in celo fantiča z žogo. Kaj
se zgodi, ko zares sreča moža
in prodajalko in fantiča? Ali jih
zares pohrusta? Ali pa lahko
otroška jeza ubere drugačna
pota? Fičfirič pridanič (avtor-
ska slikanica Catherine Louis)
je odlično zamišljena živalska
pripoved, ki pojasnjuje ume-
tniško ustvarjanje najmlajšim.
Bobri odkorakajo v gozd, da bi
po dolgi zimi naglodali dreve-
sa za nova domovanja. Le en
kožušček se sploh ne zgane,
raje se gre potepat. Ta bobr-
ček pač noče glodati lesa za
hiške, lepše mu je božati go-
bice, kramljati z ribicami, ob-
čudovati pajkove mreže, tekati
s poIžkom.i.Jasno, ostali bo-
bri se norčujejo iz njega. A
mali kožušček dobi giodalno
ustvarjalni navdih in njegovo
ustvarjalno glodanje navduši
ostale gozdne prebivalce.
Liljana Kiemenčič
ifgDNIK - Četrtek, 2. november 2000
5
PTUJ / POGOVOR Z ZDENKOM KODRIČEM, NOVINARJEM IN LITERATOM
Barva deiia - nov Zdenkov roman
V NASTAJANJU PA JE TUDI ŽE NOVO DELO - GLEDALIŠKI TEKST O DOGAJANJU NA PTUJU
Zdenko Kodrič, romanopisec in pisec giedališiiih tekstov,
lanskoletni Grumov nagrajenec, je konec junija letos izdal
nov roman. V pogovoru z njim in obvezni kavici, smo sku-
šali kar največ izvedeti o njegovem najnovejšem delu.
Tednik: Kako je nastajal vaš
najnovejši roman z naslovom
Barva dežja ali pritlikavec v
kavarni Pilvax? To je že vaš
tretji roman.
Z. Kodrič: "Ja, tretji, če ne šte-
jem skupinskega internetskega
romana Trampolin. Roman Bar-
va dežja je nastajal dolgo časa,
izšel pa je konec junija pri Po-
murski založbi. Idejo sem našel
v miniaturi prekmurskega sli-
karja Ludvika Vrečiča. Ko sem
se začel zanimati še za njegovo
življenje, sem naletel na silno
zanimivo osebnost. Sledil sem
slikarju, ki se je iz Skakovec
preselil v Budimpešto in se tam
umetniško in duhovno izobli-
koval. V romanu se nisem uk-
varjal z njegovim umetniškim
poslanstvom, zanimale so me
njegove poti po Pešti in Budi-
mu, zanimal me je njegov krog
ljudi in zanimalo me je raz-
položenje v kavarnah takratne
Budimpešte, ki je bila še na pre-
pihu rdečega Oktobra in velike
evropske buržoazije. Ugotovil
sem, da je bilo to mesto sko-
rajda kulturno in politično sre-
dišče sveta, če že ne Evrope, v
njem niso krvaveli le revoluci-
onarji, ki so obsojali admirala
Hortyja, ampak tudi preprosti
ljudje, reveži, politični in umet-
niški marginalci, svetovljani in
znanstveniki. Leto 1928 - to je
tudi središčna letnica romana -
je bila uvertura v poznejše do-
godke. Evropski politični kotel
je začel vreti prav v Pešti, v to
mesto ob Donavi so hrule mno-
žice Evropejcev, direktni vlaki
so vozili ne le iz Nemčije in
Francije, pač pa tudi iz San
Rema, Ljubljana in z Dunaja.
In ali niso družabno vretje, po-
litični spori, migracija, ljube-
zen med domačinko in tujcem,
napuh bogatašev in preprostost
revežev dovolj močni argumen-
ti, da je iz Vrečičevega obiska
v Pešti nastala dobra zgodba!
Da bi čim bolj uresničil avten-
tični princip svojemu pisanju,
sem tudi sam romal v Pešto in
iskal Vrečičeve sledi."
PRAGMATIČEN
ROMAN
Z GRDIMI IN
NORIMI
SANJAMI,
LJUBEZNIJO.
Tednik: Kaj ste želeli z ro-
manom povedati? Pesnik in
esejist Milan Dekleva ga je v
spremni besedi opisal kot pre-
senetljivo, razburljivo in izzi-
valno delo?
Z. Kodrič: "Kdo ve kakšna
sporočila nosi ta roman. Meni
se je zdelo pomembno, da z
tekstom še enkrat obudim po-
men eksila in Odisejeve vrnitve
k Penelopi, na problematičnost
genius locija, da aktualiziram
krivične razlike med provinco
in središčem in da ustvarim raz-
položenje, ki bi bralca silila v
pozitivno razmišljanje o drugih.
Lahko bi rekel, da gre za prag-
matičen roman, ki si bralcu upa
narisati grde in nore sanje, ki
ga usmerja v ljubezen, odvrača
od nemnosti in trme ter tu in
tam grdo potisne v prekleto re-
alnost."
Tednik: Kakšni so prvi od-
mevi?
Z, Kodrič: "Težko govorim o
njih. A ne zato, ker bi bili sla-
bi. Nasprotno! Vse dosedanje
kritike in recenzije so pozitiv-
ne. Zdaj spremljam podatke iz
knjižnic. Tu in tam pogledam
v internetski Cobissov katalož-
ni sistem in opažam, da knjigo
bralci berejo. Največ v Mari-
boru, Ljubljani, Celju, Novem
mestu. Lendavi, Kranju, Rado-
vljici in Slovenski Bistrici. Ptuj-
ski bralci romanu tačas še niso
naklonjeni. Kolikor vem, ima
ptujska knjižnica le en izvod
Barve dežja, pa še ta mogoče
bolj ali manj počiva v prahu."
Tednik: Omenjate Ptuj. V
njem ste se rodili, tudi nekaj
časa delali (na Tedniku), ali
ste z mestom še povezani?
Z. Kodrič: "Z mestom bolj
kot z ljudmi. Ptuj si o sebi za-
služi lep roman. Le kdo si bo
upal napisati kakšno knjigo o
njegovi sodobnosti. Z ljudmi,
kot kaže, nisem povezan zato,
ker sem premalo z njimi. Vča-
sih bil bil, a nikoli ne veš, komu
si napoti. Kot romanopisec in
pisec gledaliških tekstov Ptuj-
čanom in Ptuju nisem znan,
mimogrede naj povem, da za
promocijo kakšne moje knjige
tukajšnja knjižnica ni storila ni-
česar bistvenega. In ni mi bilo
vseeno, ko me niso povabili na
otvoritev nove knjižnice. V za-
dnjem času so pisatelji, slikarji,
kiparji, filmarji in igralci s Ptuj-
skega spet bolj ali manj na
stranskem tiru, z redkimi iz-
jemami seveda. Na Ptuju sem
v svojem literarnem življenju
nastopil dvakrat: povabila sta
me nekdanji župan Vojteh Raj-
her in Branka Bezeljak Glazer.
Upam, da Ptuj ne bo postal po-
doben moji novi občini Kidriče-
vo: brezkrvna politična gmota,
kjer mora človek na potrdilo,
da Cirkovce nimajo z Ljublja-
no ustreznih prometnih zvez,
čakati štirinajst dni - ali drugi
primer, na popravilo crknjene
cestne svetilke morajo ljudje
županstvo opozarjati najmanj
tri mesece!"
PTUJ OSTAJA
UMETNIKOVA
POSTAJA
Tednik: Kaj pisatelj Zdenko
Kodrič - pred kratkim ste na-
polnili 50 let - v tem obdobju
preliva na papir? Bo tudi vaše
naslednje delo temeljilo na bi-
ografskih elementih?
Z. Kodrič: "Tole o biografiji
bi rad najprej pojasnil. Res je,
da me v romanih in drugih lite-
rarnih tekstih biografsko načelo
pogosto spremlja. Reči moram,
da ne pišem klasičnih biograf-
skih ali zgodovinskih tekstov.
V biografiji me zanima le frag-
ment, določen detajl, ki ga poz-
neje z vso svojo Akcijsko močjo
razširim in opišem. Omenjate
tudi mojo starost, lahko bi tudi
brez tega, dobro, naj vam bo...
Tačas se ukvarjam z gledališkim
tekstom. Govori o prebivalcih
dveh hiš - v eni je bife, v drugi
frizerski salon, v bifeju so pu-
stne-maske, v salonu ženske.
In ne boste verjeli, dogaja se
zdaj, na Ptuju in na pustni to-
rek. Upam, da bom tekst kdaj
končal in ga ponudil ptujskemu
gledališču. Sicer pa moram po-
vedati, da moje "prvo delo" ni li-
teratura, ampak novinarstvo pri
Večeru."
MG
Zdenko Kodrič Foto: Črtomir Goznik
GLEDALIŠČE PTUJ
Pef Žensk & de Sade
Program letošnje sezone za odrasle začenjamo v našem
gledališču nekoliko kasneje kot običajno. Predstava Triko
je zaradi bolezni igralke Mojce Fatur žal znova odpadla,
upamo pa, da jo bomo lahko ponudili v prednovoletnem,
komedijskem paketu, ko naj bi vas v zadnjih nekaj dneh
tega leta nasmejali z našimi komedijami Triko, Marjetka
in pa novo igro, Id jo ravnokar pripravljamo. Svobodno ra-
zmerje.
V ponedeljek se tako dviga
zastor ptujskega gledališča za
celjsko gostovanje. Petorica iz-
vrstnih igralk se nam bo pred-
stavila v igri Jukia Mišime
Markiza de Sade. Gre za odlič-
no in dražljivo konverzacijsko
igro, ki omogoča petim igral-
kam različnih generacij uprizo-
riti žensko dušo v vsesplošnem
pomanjkanju ljubezni. Lahko
bi rekli: v hlepenju po ljubezni.
Zahtevni dialogi med predsta-
vnicami francoske aristokracije
odražajo aktualne medčloveške
odnose, ki jih drama analizira
skozi žensko perspektivo, hkra-
ti pa igra ob svoji konver-
zacijskosti omogoča bogato
scensko-kostumsko uprizoritev,
v kateri psihologija stopa v os-
predje. Igro je režiral mojster
konverzacijskega gledališča,
Dušan Mlakar, igrale pa bodo
Barbara Vidovič, Barbara Me-
dvešček (obe sta pred leti na
ptujskem odru nastopili v di-
plomski predstavi Victor ali ot-
roci na oblasti), Anica Kumer,
Tina Gorenjak, Manca Ogorevc
in Hana Komar.
gP
A. Kumer, T. Gorenjak, M. Ogorevec. Foto: D. Švarc
PTUJ / NOVA RAZSTAVA V MESTNI HISI
Vesna Kolarie
ustvarja za svojo dušo
Oktobrska razstava likovnih del v Mestni hiši na Ptuju je
na ogled že nekaj dni. Prvič se v razstavišču predstavlja
ptujska ustvarjalka Vesna Kolarič iz Grajene, sicer učite-
ljica na OŠ Breg in v zadnjih letih vneta iskalka svojega
ta-pravega likovnega stila. Tokrat je na ogled postavila gra-
fike in olja na platno v zanimivih likovnih tehnikah.
Prvo sliko se Vesna spominja,
da je naredila v gimnaziji, po-
tem jih je nastalo še nekaj, ki
jih nikoli ni pokazala v javnosti,
morda pa bo to storila ob kaki
drugi priložnosti, pravi bolj v
šali. Njena najnovejša razstava
predstavlja njena zadnja likov-
na dela, v katerih še zmeraj
išče nove tehnike, odkriva svoj
ustvarjalni stil in skratka dela
za svojo dušo, v sebi pa nosi
neko posebno iluzijo.Iskanje
novih tehnik plastenja, odkri-
vanje barv v najrazličnejših od-
tenkih, vse to Vesni še posebej
leži. Barve, pravi Vesna, da na-
redijo svoje, in na njenih slikah
tega ni mogoče spregledati. Si-
cer pa njen nasmeh in neverjet-
na življenjska energija povesta,
da je v slikarstvu našla samega
sebe in, da je zadovoljna s tem,
kar nastaja izpod njenih rok. Še
posebej jo veseli delo z mladimi,
učenci breške šole, kjer skupaj z
njimi iz tedna v teden v obliko-
valskem krožku počne marsikaj
zanimivega in ustvarjalnega.
Vesna Kolarič je na dan otvo-
ritve svoje razstave Ptujčanom
želela ponuditi kulturni dogo-
dek in tako je tudi bilo. Z vzpo-
dbudnimi besedami sta razstavo
na pot pospremila podžupan
Ervin Hojker in Ivan Vidovič,
vodja oddelka za družbene de-
javnosti pri MO Ptuj, s plesom
pa sta kulturni dogodek oboga-
tila še plesalca Miljan in Maja
iz Plesnega centra Mambo. Raz-
stavljene slike Kolaričeve bodo
na očeh javnosti ostale še kar
nekaj dni, vse do 6. novembra,
potem pa jih bodo preselili še v
kak drug razstavni prostor.
T. Mohorko
V Mestni hiši do 6. novembra razstavlja Vesna Kolarič. Foto:
Langerholc
6
Četrtek, 2. november 2000 - tedn||(
ORMOŽ / RAZSTAVA PASEMSKIH MALIH ŽIVALI
Nii ni bilo za v Iona
Tako so v šali in očitno zadovoljni člani ormoškega društva
gojiteljev malih pasemskih živali komentirali že 5. druš-
tveno razstavo. Njihovemu mnenju so se pridružili tudi
sodniki, saj so podelili kar 89 naslovov prvakov, tradicio-
nalno najkvalitetneje in najštevilčneje zastopani so bili go-
lobi, veliko pa je bilo tudi kuncev, perutnine, nekaj činčil
in papig. Skupno je bilo razstavljenih okrog 750 živali.
Vzporedno pa je potekala še specialna razstava angleških
golšarjev. Razstavljenih je bilo 185 golobov od katerih je 12
bilo ocenjenih za prvaka.
Sodnik za golobe Miha Ferjuc
je dejal, da je ormoška razstava
ena večjih v Sloveniji in izjem-
no solidno pripravljena. Kljub
temu, da prostori za golobe niso
idealni, so bili še dovolj svetli.
Razstavljene živali so na sred-
njeevropski ravni. Razveseljivo
je, da je razstavljenih tudi ne-
kaj zelo težko gojlivih pasem
golobov in tudi nekatere zelo
atraktivne. Posebej zanimiva je
tudi naša edina avtohtona pas-
ma slovenski beloglavček. Go-
lobi so prejeli kar 68 nazivov
prvakov. Pohvalne ocene o raz-
stavi je izrekel tudi sodnik
za kunce Franci Glažar, ki red-
no spremlja razstave ormoškega
društva in pravi, da so iz leta v
leto boljše. Začetne pomanjklji-
vosti so odpravili in tudi kunci,
ki so bili včasih nekoliko manj
kvalitetni, so danes vrhunski,
kar je tudi okronano z 12 prva-
ki.
Člani društva gojiteljev malih
pasemskih živali iz Ormoža ,
teh je 24 iz različnih krajev seve-
rovzhodne Slovenije, so skupaj
s svojimi družinami že dober
teden vsako prosto minuto po-
svetili pripravam razstave. To
je sedaj že nekoliko lažje, pravi
predsednik društva Jože Plohi,
saj so v zadnjih letih kupili
600 kompletov kletk za razsta-
ve živali. Kljub temu je bilo
dela dovolj. Prostore za razstavo
v starih delavnicah na Harde-
ku jim je kot že nekaj let pop-
rej odstopila kmetijska zadruga
Ormož. Predsednik društva je
izrazil še posebno zadovoljstvo
nad dosežki golobarjev, ki so-
dijo v sam slovenski vrh. Pred
kratkim je pričela delovati tudi
sekcija papige in prvič so na
razstavi pokazali tudi nekaj pa-
pig. Zadovoljni so tudi s sode-
lovanjem z drugimi društvi. Še
posebej ponosni pa so na svoj
društveni prapor, ki je edins-
tven v državi. V sredino prapora
so postavili goloba — pome-
ranskega golšarja, okrog pa so
razvrščeni še činčila, papiga,
kokoši, kunec, ribe in koza,
ki simbolizirajo različne sekci-
je društva. Njihovemu povabilu
na slovesnost in zabavo ob raz-
vitju prapora se je odzvalo kar
25 društev iz vse države.
Člani društva se trudijo čim-
bolj izboljšati svoje znanje in
sposobnosti, zato se udeležujejo
različnih usposabljanj in semi-
narjev, tudi v tujini.. Tam naj-
večkrat tudi kupujejo živali, saj
je za osvežitev krvi in nove li-
nije to nujno potrebno. V svo-
jih vrstah imajo tudi sodnika za
golobe.
Z letošnjo razstavo so zadovo-
ljni želeli bi si le nekoliko mno-
žičnejšega obiska.
Tekst in foto:
vki
Edina avtohtona pasma golobov pri nas — slovenski beloglavček.
Prvi društveni prapor gojiteljev malih pasemskih živali v Slo-
veniji.
MARKOVCI / PRVA SEJA SVETA V NOVIH PROSTORIH
Za pasodMtev
kabelskega TV sistema
Svetniki občine Markovci so se prvič sestali v novih, sodob-
no opremljenih prostorih v večnamenskem poslovnem ob-
jektu v Markovcih 43, minuli četrtek, 26. oktobra. Po tem,
ko so nazdravili novi pridobitvi, so v novi sejni sobi na 18.
seji sveta sklepali o 18 točkah dnevnega reda.
Uvodoma so se med svetniški-
mi pobudami in vprašanji stri-
njali s prdlogom, da bo osrednja
občinska spominska slovesnost
ob dnevu mrtvih 1. novembra
po pozni maši na pokopališču v
Markovcih. Strinjali so se tudi
s predlogom, da se predstavniki
občin Videm in Markovci čim-
prej sestanejo, ter se dogovorijo
o nerešenih vprašanjih občin-
skih meja.
V nadaljevanju seje so brez
bistvenih pripomb sprejeli
spremembe in dopolnitve ob-
činskega statuta, poslovnika ob-
činskega sveta, ter odloka o
organizaciji in delovnem po-
dročju občinske uprave. Brez
posebnih pripomb so sprejeli
tudi predlagani zazidalni načrt
za obrtno cono Novi Jork. Ob
obravnavi rebalansa občinske-
ga proračuna pa so naložili pod-
županu, da skliče koordinacijo
predsednikov odborov, kjer naj
bi dokončno dogovorili predlog
rebalansa za letošnje leto. Stri-
njali so se z odplačevanjem ze-
mljišč v obrtni coni Novi Jork,
imenovali nadomestne člane v
nekatere odbore občinskega sve-
ta, ter potrdili sklep o imeno-
vanju odbora za razpolaganje
s sredstvi požarnega sklada. O
pristopu k združenju občin Slo-
venije bodo svetniki sklepali na
eni od prihodnjih sej, strinjali
pa so se s predlogom o posodo-
bitvi kabelskega TV sistema na
območju občine.
Ob koncu seje je župan Franc
Kekec seznanil svetnike, da bo
v sredo, 15. novembra v Mar-
kovcih simpozij o življenju in
delu rojaka dr. Ljudevita Piv-
ka, osrednja slovesnost ob odpr-
tju novih občinskih prostorov
pa bo v petek, 17. novembra.
M.Ozmec
V komisiji za kabelsko televizijo v občini Markovci resno
razmišljajo o posodobitvi celotnega sistema in povečanju pro-
gramske izbire. S posodobitvijo kabelskega sistema želijo izbo-
ljšati kvaliteto signala na celotnem območju občine Markovci,
povečati izbiro televizijskih in radijskih programov, naročni-
kom pa želijo zagotoviti tudi vključitev v internetno omrežje.
Sistem bo zastavljen tako, da bodo lahko naročniki izbirali
med tremi programskimi paketi. Osnovni bo zajemal 16 TV
programov, povečani 28, celotni programski paket pa 48 TV
programov.
Člani sveta občine Markovci na prvi seji v novih občinskih prostorih v centru Markovcev. Foto:
M.Ozmec
ifgDNIK - Četrtek, 2. november 2000
7
TRNOVSKA VAS / 2. OBČINSKI PRAZNIK
Obiinska priznanja pevcem^ gasil€em in streliem
v Irnovski vasi so v nedeljo s tradicionalnim bolfenškim
žegnanjem in otvoritvijo doprsnega kipa duhovniku in je-
zikoslovcu Jožefu Muršcu sklenili praznovanje 2. občin-
skega praznika v tej slovenskogoriški občini. Nedeljskega
odkritja kipa dr. Muršca pri cerkvi sv. Bolfenka se je ude-
ležil tudi mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej.
Osrednja proslava ob z izbra-
nim kulturnim programom je
bila v soboto popoldne v trnov-
skovaškem domu krajanov, kjer
so podelili občinska priznanja
in pokale najboljšim v streljan-
ju z zračno puško. Proslave se je
udeležilo več županov sosednjih
občin, med njimi tudi poslanec
v državnem zboru in župan so-
sednjega Destrnika, Franc Pu-
kšič, ki se je v pozdravnem
govoru zahvalil za glasove na
nedavnih volitvah ter Bolfen-
čanom obljubil pomoč pri ure-
sničevanju zastavljenih ciljev,
zlasti gradnji šole. Pomoč je na
držvnem nivoju občanom Tr-
novske vasi obljubil tudi svet-
nik v državnem svetu in župan
občine Juršinci, Alojz Kavčič.
Slavnostni govornik na sobot-
nii slovesnosti pa je bil župan
Kari Vurcer, ki se je v svojem
govoru spomnil pomena lastne
občine in večjih investicij. "Da
bi se izognili slovenskogoriške-
mu blatu, smo letos več kot 70
milijonov proračunskih sred-
stev namenili investicijam v ces-
te", je povedal župan in pohvalil
prizadevanja občanov, ki so za
izgradnjo komunalnem infras-
trukture v posameznih krajih
prispevali tudi od 200 to 300
tisoč tolarjev, s čimer je občina
pokrila 20 odstotkov vrednosti
večjih naložb. To so občino po
besedah župana zahtevale več
kot polovico občinskega prora-
Priznanja občine Trnovska
vas sta župan Kari Vurcer in
svetnik Ivan Lorenčič, predse-
dnik odbora za občinska priz-
nanja, v soboto izročila zboru
Jakoba Gomilška, tekmovalnim
enotam biških gasilcev in
Strelski družini Trnovska vas.
35-članski pevski zbor Jakoba
Gomilška je občinsko priznanje
prejel za nadaljevanja tradicije
pevske kulture v občini in ka-
kovostno napredovanje, s čimer
bogati kulturno življenje kraja
in obenem kvalitetno predsta-
vlja tudi občino. Tekmovalne
enote PGD Biš in njihovi men-
torji so priznanje prejeli zaradi
številnih vidnih uspehov doma
in na tujem. Strelska družina
Trnovska vas, prav tako med le-
tošnjimi dobitniki priznanj, je
vseh dvajset let svojega delo-
vanja aktivno sodelovala na ra-
zličnih področjih ter tako, po
mnenju občinskega odbora za
priznanja, pripomogla k razvo-
ju in razpoznavnosti občine Tr-
novska vas.
Na sobotni slovesnosti so po-
delili tudi pokale občine v stre-
ljanju z zračno puško. Osvojili
so jih Franc Horvat s tretjim
mestom, Janez Tašner z drugim
in Mitja Kovačič s prvim ter
doseženimi 167-timi krogi.
ak
V soboto se je na praznični seji sestali trnovskovaški občinski svet. Na fotografiji svetnica
Marija Kovačič in svetniki: Feliks Pukšič, Jakob Manfred, Franc Pukšič, Stanko Tašner, Ivan
Lovrenčič in Franc Tašner.
Dan razkuzavaniu
Torej. Za nami je še en prvi november, splošno znan
kot Dan mrtvih oziroma praznik Vseh svetih, kakor
vam ljubše. Dan, katerega največjo vrednost kar precej
(vsekakor pa precej preveč) ljudi vidi v dejstvu, da je
to državni praznik in potemtakem dela prost dan, ki
skupaj z njemu predhodnim 31. oktobrom, Dnevom re-
formacije, tvori kar nekak mini vikend, vikendi pa se
pri garaškem ljudstvu pod Alpami uvrščajo na sam vrh
lestvice popularnosti. S tega vidika lahko torej zaneslji-
vo rečemo, da je prvi november med ljudmi kar priljub-
ljen in zaželen dogodek -konec koncev pa so to itak vsi
prazniki, torej dela prosti dnevi. Vendar pa pri prvem
novembru ne gre ali vsaj ne bi smelo iti v prvi vrsti za
to, da je to dela prost dan. Prvi november (zanalašč ne
uporabljam za ta praznik katerega od zgoraj omenje-
nih imen, pod katerima je poznan večini, to pa zato,
da se bodo v pisanju lahko prepoznali tako privrženci
Dneva mrtvih kot tudi zagovorniki Vseh svetih — pri
vsem skupaj gre itak za eno in isto stvar, idejo (ali bi
vsaj moralo iti), razlika je morda le v kulisi ter prezen-
taciji celotnega šova) bi moral v zavesti naroda in po-
sameznika biti vse prej kaj drugega kot pa le še en dela
prost dan, kot vam bo zatrdil vsak duhovno bolj raz-
svetljen osebek, ter ob tem na dolgo in široko polemizi-
ral z vami o globinah človeške duše ter ne vem še čem.
Mi se ne bomo se spuščali v kakšno zapleteno psihoana-
lizo ter visokoleteče razprave o tem dnevu, ampak bomo
karseda preprosto ter razumljivo skušali malce razčle-
niti fenomen tega prvega dne v novembru.
Prvi november je torej dan, ki je, razen seveda dej-
stva, da je to dela prost dan, večini ljudi, pa naj si
že bodo oboževalci Dneva mrtvih ali pa navijači Vseh
svetih, pošteno povedano kar malce,hm, no, tečen (če
si tega ne priznate, ste bodisi res član tistega majhnega
dela populacije, ki ta dan pojmuje tako, kot bi ga brž-
kone morali vsi, ali pa ste, kar je tudi precej bolj verjet-
no, en majhen kanček neiskreni) -priznajte, ali se res še
nikoli niste vprašali, kaj pravzaprav počnete na poko-
pališču med vso tisto množico v največkrat mrzlem in
turobnem vremenu, ali se, če vprašanje obrnemo, kljub
temu, da sicer veste, s kakšnimi nameni bi načeloma
morali priti tja, niste niti enkrat zalotili in si, čeprav
potihoma, priznali, da pa vseeno tja niste priromali iz
teh plemenitih nagibov? Heh, ali ste opazili, kako se
ljudje za ta praznik na pokopališču vedno pogovarjajo
o vsem ostalem, vremenu, avtih, kako bodo šli potem v
gostilno na kakšnega kratkega, kateri grob je še treba iti
obiskat - le o tistih, na katerih gomili stojijo, ni slišati
niti besede? Vendar na tem mestu ne bomo ponujali, kot
sem že omenil, kakšne visokoleteče formule za pojasni-
tev tega, kaj naj bi ta fenomen bil, ampak bomo zgolj
subsumirali to, kar trenutno v naši deželi ta fenomen
je.
Prvi november bi zaradi mene lahko imenovali tudi
Dan svečarjev ali Dan cvetličarjev, saj se zdi, da je
to predvsem njihov praznik. S tem vsekakor ne mislim
kaj slabega o teh dveh nadvse spoštovanih ter po mojem
osebnem mnenju tudi romantičnih obrteh (vsaj moje de-
kle bi, če spodaj podpisani ne bi imel tako prijaznih
cvetličark, zagotovo dobilo kakšno vrtnico manj), tukaj
gre zgolj za to, da omenjena poklica največ dobička pri-
delata v dneh pred in na sam prvi november, kar je v
skladu s tržno logiko popolnoma legitimno ter logično
dejanje, saj izkoristita povpraševanje po njunih izdel-
kih ter uslugah - problem pri vsem tem leži drugje, in
sicer v njihovih strankah, ali drugače rečeno, v tako ve-
likem povpraševanju (pa nikakor ne mislim hujskati
k manjšemu obisku cvetličarn in svečarjev), se pravi v
tem, da ljudje v teh dneh sploh hočejo kupovati tako
masovno. Zakaj je to problem? Problema sploh ne bi
bilo, če bi ljudje tudi med letom tako pridno zahajali po
rože ter sveče, tako pa takšna cvetlična ter svečna ihta
pretekle dni kaže predvsem na slovensko "moj grob je
lepši kot sosedov grob" mentaliteto, ki v največji polnosti
ter nečimrnosti udari na plan ravno prvega novembra.
Prvega novembra postane grob ekvivalent avtomobila,
kateremu sicer v Sloveniji še vedno pripada primat med
statusnimi simboli, ter se mu pridruži kot sredstvo za
kazanje (lažnega) elitizma ter prestiža. Sveče in cve-
tje, ki bi naj bili znak, da se spominjamo preminulih
bližnjih, postanejo tako ceneno orodje za razkazovan-
je ter postavljanje pred drugimi (Angleži bi temu rekli
"showing ojf) - ne boste verjeli, nekateri celo preštevajo
sveče ter ikebane na okoliških grobovih ter to primerjajo
s svojim. Lepo je, če na grobu gori kakšna svečka, člo-
vek pa se zamisli, ko jih na kakšnem opazi tudi preko
trideset, okoli njih pa se diči še kakšnih pet kičastih ike-
ban. Pustimo sedaj ob strani dejstvo, da je takšna mno-
žica sveč ter cvetja v večernih urah, če seveda izključite
zgoraj napisano, prav lep prizor, še posebej za otroke,
kijih starši pripeljejo "lučke gledat", in se s temi "lučka-
mi" pozabavajmo na drugačen, če hočete, bolj odrasel
način. Vzemimo, da je na mestnem pokopališču (tistem
še delujočem) okoli tisoč grobov, od katerih je, gledano
povprečno, na vsakem približno osem srednje velikih
sveč, ki vsaka stane recimo sto osemdeset tolarjev. Če
torej pomnožimo sto osemdeset tolarjev z osem, dobimo,
da na vsakem grobu samo v vrednosti sveč tiči tisoč šti-
risto štirideset tolarjev. Če k temu dodamo še najmanj
tisoč petsto tolarjev za rože (spet gledano povprečje) na
grobu in vse skupaj zaokrožimo, dobimo znesek tri tisoč
tolarjev na en grob. To pomnožimo še s številom grobov
in ugotovili bomo, da samo na enem srednje velikem
pokopališču leži za tri milijone tolarjev (!) sveč ter cve-
tja. Zdaj pa retorično vprašanje: kaj mislite, ali tile tri-
je milijoni tolarjev bolj koristijo umrlim ali pa bi morda
bolj koristili otrokom na pediatričnem oddelku Ptujske
bolnišnice? Ha, trd oreh, kajne?
Za konec pa vseeno poskusimo vsaj malo opredeliti
bistvo 1. novembra. Tukaj mi pride na misel pesem slo-
venskega pop estradnika Magnifica, ki gre nekako ta-
kole: "In ko enkrat bom umrl in ti boš daleč proč, ne
mi sveč prižigat, spomni se raje na božično noč." Prvi
november ni dan za visoko leteče misli ter meditiranje,
je zgolj priložnost, da obudimo spomine na tiste, ki so
nam tako ali drugače bili dragi in pri srcu, ki pa jih
ni več z nami. Ni treba, da je to ravno spomin na bo-
žično noč, lahko je kakšen koli spomin. Gotovo imate
kakšnega.
Gregor Alič
Priznanja občine Trnovska vas so prevzeli: Mitja Kovačič za Strelsko družino TVnovska vas,
Ludvik Krajnc za Pevski zbor Jakoba Gomilška in Miran Arnuga za tekmovalne enote PGD Biš
in njihove mentorje.
PTUJ / KLEPET Z JANEZOM MAJERJEM
Za nova znanja ni nikoli prepozno
V podjetju Ivanuša Contac-
tum v Vodnikovi 2 na Ptuju,
kjer izvajajo računalniško
opismenjevanje za najširši
krog ljudi, smo se srečali
z 73-letnim Janezom Ma-
jerjem iz Bukovcev, naj-
starejšim udeležencem v
tovrstnem programu izobra-
ževanja doslej.
Kot je povedala direktorica
Mirjana Ivanuša so na svojega
najstarejšega učenca zelo pono-
sni, saj je hitro osvojil potrebna
znanja. Za ilustracijo naj pove-
mo, da je njihova najmlajša te-
čajnica bila stara komaj tri leta.
Z nekaj predznanja je prišel že
od doma, kjer ga je na računal-
nik privajal vnuk. Ko pa so do-
mači videli, da ga vedno bolj
vleče pred ekran, so ga nago-
vorili, naj se organizirano loti
tovrstnega izobraževanja. Tako
je prišel v podjetje Contactum,
kjer so ga prijazno sprejeli. Naj-
prej je obiskoval tečaj Worda,
zatem pa sta ga lastnika podje-
tja zakonca Ivanuša povabila še
v programa Internet in Excel.
Dogovorili so se, da bo Janez,
če bo kdaj v zadregi pri delu z
računalnikom, vedno lahko do-
bil potrebne napotke tudi prek
telefona. "Prej nisem vedel, kaj
vse računalnik nudi, če ga znaš
pravilno uporabljati. Starejšim
bi priporočil, naj kar zberejo po-
gum, in se lotijo računalniškega
opismenjevanja, ne bo jim žal.
Da se človek uči, dokler živi, pa
je res."
Janez Majer je večino svoje
aktivne delovne dobe preživel v
Nemčiji. Večji del penzije si je
prislužil z rudarjenjem, v črnih
rovih je delal 26 let. Sedaj, ko je
v zasluženem pokoju, mu dne-
vi prehitro minevajo. Že takoj
po vrnitvi v domovino, se je ak-
tivno vključil v delo Društva
upokojencev Markovci, in pos-
tal njegov predsednik. Dela ima
vedno dovolj, rad je v gibanju,
njegov hobi je postalo računal-
ništvo, ob tem pa ga zelo zapo-
sluje tudi domače delo. Če imaš
hišo, ti dela nikoli ne zmanjka,
pravi. Zelo rad je tudi s svojimi
tremi vnuki.
MG
Janez Majer iz Bukovcev je pri 73 letih lotil usposabljanja v
računalništvu. Foto: MG
8
Četrtek, 2. november 2000 - tedn||(
CIRKULANE / SLOVENOSNOST OB DNEVU ŠOLE
Naprej za uspehom najboljših šol
Zadnji petek v oktobru je bil sončen, veselje in zadovolj-
stvo pa sta tega dne prednjačila v Halozah, v osnovno šoli
Cirkulane, kjer so praznovanje dneva šole združili s sveča-
nim odprtjem šolskega prizidka in prenovljene stare šolske
zgradbe. Pred leti je dopolnila že 100 let in kljub letom
še dobro služi svojemu namenu, zdaj prenovljena pa je po-
polnoma drugačna in dosti lepša. Ob prazniku šole so se
eirkulanski učenci predstavili kot odlični pevci, muzikan-
tje in plesalci, z izvirnimi točkami pa navdušili občinstvo v
prepolni večnamenski dvorani v Cirkulanah.
Ravnatelj OŠ Cirkulane Franc
Kekec je veselje ob novi in že te-
žko pričakovani pridobitvi delil
z delavci šole, vrtca in učenci,
ob tem pa dejal, da je letošnji
dan šole za Cirkulane nekaj po-
vsem drugačnega, saj beležijo
vidne uspehe šole, kraja in tudi
občine Gorišnica.
"V Uporabo predajamo nove
učne prostore za tehnično vzgo-
jo, kemijo, biologijo, fiziko,
novo kuhinjo in jedilnico, ki ni-
kakor nista primerljivi s prej-
šnjimi, dotrajanimi prostori,
veselimo se nove, sodobno op-
remljene knjižnice. Posodobili
smo računalniško učilnico in
računalniško mrežo, novo šol-
sko leto pa pričeli tudi z 9-letko,
kar je vsekakor velik napredek.
Šola je postala sodobna, predv-
sem pa prijazna do vseh, ki do-
mujemo v njej in tudi tistih,
ki jo obiskujejo občasno. Mno-
go boljši pogoji na šoli, pa
nam omogočajo dosti lažje delo
pri vseh predmetih. Zahvala za
novo pridobitve gre prav vsem
v občini, še posebej pa obča-
nom z območja nekdanje kraje-
vne skupnosti Cirkulane, ki so
pred leti izglasovali samopris-
pevek in vodstvu občine Goriš-
nica, ki je podprla to investicijo.
Čaka nas še prenova strehe na
šoli, urediti moramo fasado in
asfaltirati šolsko dvorišče. Ob-
ljubim pa lahko, da bomo šli
naprej za uspehom najboljšim
šol," je zaključil ravnatelj.
Pouk v novih prostorih na OŠ
Cirkulane poteka že od letošnje-
ga 4. septembra, naložba v šol-
ski prostor pa po sedanjih poda-
tkih znaša okrog 130 milijonov
tolarjev, tako je namreč povedal
tudi župan občine Gorišnica Sla-
vko Visenjak. Polovico denar-
ja je prispevala občina, ostali
delež pa država, darilo občine
ob prazniku šole pa je bilo prav
posebno, saj je občina poskr-
bela, da bo poslej računalniška
povezava narejena v vsako učil-
nico.
Tatjana Mohorko
Šola v Cirkulanah ima kar štiri vhode, pri enem je bila otvori-
tvena slovesnost. Foto: TM
Utrinek iz kulturnega programa
KIDRIČEVO / PREDALI OPREMLJENO GASILSKO VOZILO
V Talumu jih ni vei strah požanv
v zgodovini prostovoljnega gasilskega društva TALUM Ki-
dričevo bo četrtek, 26. oktobra zapisan kot pomemben do-
godek, saj so na popoldanski slovesnosti pred restavracijo
PAN v Kidričevem svečano predali namenu novo kombini-
rano gasilsko tehnično vozilo na vodo, prah in peno, znam-
ke Mercedes. Z vgrajeno opremo je nova pridobitev veljala
prek 35 milijonov, največ sredstev pa so prispevali hčerin-
sko podjetje VARGAS-AL, TALUM, ter Gasilska zveza Kid-
ričevo.
Po prisrčnem kulturnem uvo-
du, ki so ga prispevali učenci
kidričevske šole, je številne go-
ste in predstavnike sosednjih
gasilskih društev v imenu do-
mačinov pozdravil predsednik
prostovoljnega gasilskega druš-
tva TALUM, Matevž Mohor-
ko. Z izrazitim ponosom se je
ozrl po novem, z zastavo in cve-
tjem okrašenem rdečem lepot-
cu, ob katerem so se zbrali in
pomeni pomembno izboljšavo
na področju požarnega varstva
v tovarni, v naselju in tudi bliž-
njih vaseh.
O	pomembnosti
gasilsko-tehnične pridobitve na
kolesih, ki je veljala 35,2 mi-
lijona tolarjev je govoril tudi
Janko Vindiš, direktor Talu-
movega hčerinskega podjetja
VARGAS-AL, ki je prispevalo
glavnino sredstev. Za novo pri-
dobitev se je posebej zahvalil
glavnemu direktorju TALUma,
mag. Danilu Topleku, ki je prek
svojega pokojnega očeta Andrija
Topleka, nekdanjega vodje ga-
silcev v TGA, z dogodkom tudi
čustveno povezan. Zahvalo pa je
namenil tudi občini Kidričevo,
ki je za nov avtomobil primak-
nila prek gasilske zveze občine
Kidričevo.
Mag. Danilo Toplek je med
drugim ugotovil, da se lahko
investicija v nov gasilski avto-
mobil kljub sorazmerni veliko-
sti povrne v nekaj minutah. Ob
tem je opozoril na nedavni po-
žar v Gorenju, ter na prispevek
gasilcev pri reševanju premože-
nja. Če bi bili ti sodobneje op-
remljeni, bi bila požarna škoda
zagotovo bistveno majnša, kot
je bila sicer, je dejal.
V Talumu se na leto pripeti od
50 do 60 požarov, vendar gasil-
cem vedno uspe požar pogasiti
že v začetni fazi. Nove tehno-
logije v proizvodnji pa zahteva-
jo nova gasilna sredstva in novo
gasilsko vozilo ne pomeni nič
drugega kot korak s časom. Zato
jih v Talumu ni prav nič strah
da ne bi bili kos tudi večjih po-
žarom. Mag. Danilo Toplek je
ključe novega gasilskega avto-
mobila svečano predal vozniku
Jožeku Murati in mu ob tem
zaželel, da bi ga bilo treba čim
manj uporabljati.
-OM
Janko Vindiš, direktor talu-
movega hčerinskega podjetja
VARGAS-AL, ki je za avtomo-
bil prispevalo največ denarja.
Pred novim gasilskim avtomobilom se je zbralo prek 70 uniformiranih gasilcev iz Kidričevega
in okolice. Foto: M.Ozmec
ifgDNIK - Četrtek, 2. november 2000
9
ORMOŽ / OCENA LETOŠNJE LETINE
Izjemna vina z visokimi sladUiorji in allioholom
Lidija Rušiia v svoji enološki svetovalnici Nadja uspe-
šno svetuje vinogradnikom že šesto leto. INjenega na-
sveta ne upoštevajo le številni pridelovalci iz okolice
Ormoža, ampak seže vse do Maribora in Murske Sobo-
te, pa tudi na drugo stran državne meje. Ugledna člani-
ca najrazličnejših strokovnih komisij in združenj pa je
s svojim znanjem in čutili dolga leta kreirala podobo
vin iz ormoške kleti. Čeprav končne ocene letošnjega
pridelka še zdaleč ni mogoče podati, pa se zaradi speci-
fike razmer pridelave in trgatve v moštih že kažejo prve
odlike letošnjega letnika.
Letošnji letnik bo nenavaden
zaradi enormno visokih slad-
kornih stopenj in zgodnje trga-
tve. Ko na trgatev vinogradniki
še niso pomišljali, so analize
strokovnih služb pokazale, da je
grozdje zrelo. Enologinja Lidija
Ruška ugotavlja, da sta presene-
tili suša in visoke temperature,
ki jih nismo pričakovali, še po-
sebej v začetku jeseni, saj spa-
damo v področje, ki ima za trto
morda prej preveč kot premalo
padavin. Trta je ena redkih ra-
stlin, ki s svojim globokim ko-
reninskim sistemom lahko črpa
vlago tudi v hudi suši. Vendar
so bile konec avgusta že vidne
posledice suše na grozdju. Naj-
bolj ogroženi so bili vinogradi
na peščenih in lapornih tleh
v osrednjih slovenskih goricah.
Pojavljali so se znaki ovenjenja
in močnega sušenja grozdja. V
grozdni jagodi so se koncentri-
rale vse sestave, potreben je bil
le še primeren odstotek vlage.
To je prinesel dež v pričetku
septembra. Kljub temu je priš-
lo do razmerja, ki ga na našem
območju, ki je s svojim sortnim
sestavom, zemljo in mikrokli-
mo znan po nekoliko višjih kis-
linah, ne poznamo. Neredko so
letos sladkorji višji od kislin.
Analize so pokazale, da so bile
sladkorne stopnje višje od 90
Oechslejev in temu primerno
bo treba kletariti. Tega pa se vi-
nogradniki kar nekako bojijo,
saj niso vajeni takšnih razme-
rij. Kislina, je poleg tega, da da
vinu določen karakter, tudi do-
ber konzervator in zaradi nižje
stopnje kislin je mošt težavnejši
za kletarjenje. V svetovalnico je
prišlo po nasvet veliko vino-
gradnikov s prežveplanimi mo-
šti. Lidija Ruška poudarja, da
je v takšnih letnikih z žveplom
treba ravnati varčno, nekateri
vinogradniki pa tega niso upoš-
tevali in so odmerjali žveplo kot
so sicer vajeni, kar pa je letos
preveč. Pomembno je tudi, da
so bile trgatve ranih in srednje
poznih sort v zelo toplem vre-
menu. Temperature so dosegale
tudi do 25 stopinj in mošti so
prihajali v klet vroči. To je povz-
ročilo takojšnjo fermentacija in
oteženo je bilo razsluzenje mo-
šta. Takšni pogoji so ugodni za
razvoj divjih, nezaželenih kva-
sovk, ki ovirajo razvoj pleme-
nite kvasovke. Kletarji imajo
težave tudi zaradi nedokonča-
nega procesa vrenja. Sicer pa so
mošti, tako kot je bilo grozdje,
zdravi, povreti, sedaj je treba
dopolniti sode in počakati fazo
čiščenja. Za začetek nastajanja
mladega vina so nekoliko neu-
godne razmere, ker so kleti še
tople in ni sesedanja. Pri vino-
gradnikih je prisotna nervoza,
ker se vina ne čistijo, kot v obi-
čajnih letinah. Treba pa je upo-
števati, da so pri nas trgatve
šele oktobra, fermentacija pa je
novembra. Sicer pa Lidija Ru-
ška priporoča, da je treba mlada
vina kontrolirati in ne predolgo
čakati s pretoki. Vino je pripo-
ročljivo tudi sčistiti, da zaradi
relativno visokih temperatur ne
bi prišlo do kakšnih nezažele-
nih bioloških sprememb. Če je
potreben strokovni nasvet ali
analiza, pa je to pripročljivo op-
raviti čimprej, še preden so po-
trebni večji posegi v vino.
Kakšna bodo dozorela vina,
bo treba še malo počakati. Že se-
daj pa je gotovo, da bodo druga-
čnega karakterja kot smo vajeni
od naših sort. Sicer pa mošti
močno dišijo, imajo izraženo sa-
dno cvetico. Nekoliko drugačen
karakter bo vinu dajala tudi za
naše kraje, kjer smo vajeni lah-
kih vin, izredno visoka stopnja
alkohola. Letošnja mlada vina
imajo že 12 in več odstotkov al-
kohola. To povzroča določeno
disharmonijo, saj visok alkohol
pomeni tudi nekoliko pekoči
okus.
Pri vseh sortah je pričakovati
odlično kvaliteto. Še posebej od-
lične bodo naše tradicionalne
pozne sorte šipon in laški riz-
ling. Najverjetneje bo renski riz-
ling letos nekako v senci drugih
vin. Zanimivost letošnje letine
je tudi ta, da so bile sladkorne
stopnje renskega rizlinga nižje
kot pri šiponu in laškem. Jutra-
nje megle bodo sedaj botrovale
razvoju žlahtnega botritisa., ki
je pogoj za dobro pozno trgatev.
Sladkorna stopnja bo zelo vi-
soka, tako da bodo vina z lahko-
to dosegala kategorije izborov.
Tudi jagodni izbori s 125 Oech-
slejev bo zlahka doseči. Lanska
letina je veljala za odlično. Le-
tošnja pa jo bo presegla po koli-
čini in kvaliteti.
vki
Enologinja Lidija Ruška — letošnja letina bo zelo specifična.
PTUJ / ČETRTO SREČANJE GASILSKIH VETERANOV
Brez preteklosti ni sedanjosti^
še manj prihodnosti
v Gasilski zvezi mestne občine Ptuj, kjer je v 24 pro-
stovoljnih gasilskih društvih iz območja občin Ptuj,
Markovci, Hajdina in Zavrč organiziranih 2800 gasilk
in gasilcev, so minulo soboto 21. oktobra dopoldne že
četrtič zapored povabili na srečanje 170 svojih gasil-
skih veteranov. Odziv je bil zelo dober, saj so nasmejani
obrazi nekdanjih gasilk in gasilcev dvorano v ptujskem
gasilskem domu dodobra napolnili.
Za prijetnejši uvod v četrto
srečanje so gasilskim veteran-
kam in veteranom zapeli člani
gasilskega pevskega zbora GD
Hajdoše, ki ga vodi Jože Dr-
nikovič. Za večletno humano
gasilsko delo se je v imenu
organizatorja srečanja Gasilske
zveze mestne občine Ptuj nek-
daj aktivnim gasilkam ingasil-
cem od srca zahvalil predsednik
Franci Vogrinec. Izrazil je pre-
pričanje, da zveza deluje dobro
in da dobro skrbi tudi za nek-
danje aktivne člane, sedanje ve-
terane, sicer se ne bi povabilu
odzvali tako množično. Z za-
dovoljstvom je ugotovil, da je
temu tako zagotovo zaradi tega,
ker je v gasilstvu pač prevladal
lobij kmečke logike in kmečke-
ga poštenja, saj počno vse pred
očmi javnosti in ničesar ne skri-
vajo pod mizo.
Aktivnosti sekcije za delo z
veterani pri GZ MO Ptuj je pod-
robneje predstavil njen predsed-
nik Janez Markovič, operativne
naloge v gasilski zvezi, kjer jih
v prihodnjem letu čakajo volit-
ve novega vodstva, pa je v krat-
kem predstavil poveljnik zveze
Janez Liponik. Med drugim je
povedal, da gasilci ne pozablja-
jo na svoje humano poslanstvo,
kljub tržni ekonomiji, ki sili k
pehanju za denar. Pridno skrbi-
jo za modernizacijo svoje opre-
me, skoraj vsa gasilska društva
pa so že opremljena z računalni-
ki. Zaslugo za to pripisuje pred-
vsem posameznim občinam, ki
imajo za opravljanje prostovo-
ljne gasilske dejavnosti veliko
razumevanje.
V imenu občanov občin Haj-
dina in Markovci sta se za hu-
mano delo veteranom zahvalila
in jim zaželela še veliko zdra-
vih let podžupana obeh občin
Viktor Markovič in Franc Ko-
stanjevec. Pridružil se jima je
predsednik gasilskega sveta po-
dravske regije Franc Simeonov,
medtem ko iz mestne občine
Ptuj ža ni bilo nobenega pred-
stavnika in seveda tudi ne za-
hvalnih besed.
Za dolgoletno delo na podro-
čju vzgoje mladega gasilskega
kadra so Anici Vidovič iz OŠ
Hajdina izročili srebrno plaketo
Gasilske zveze Mestne občine
Ptuj. Posebej pa so čestitali nas-
tarejšima veteranoma, 64 -letni
Alojziji Čeh iz GD Podvinci ter
91-letnemu Konradu Rižnerju
iz GD Spuhlja, ki je zbrane tudi
nagovoril. Ob koncu se je pozdra-
vom pridružil še znan gasilski
veteran Ciril Murko iz Majš-
perka: "ostanite zdravi in ne
hodite k doktorju, ker vam bodo
tam povedali, da ste bolani",
je dejal v svojem hudomušnem
stilu. Po uradnem delu pa so vse
zbrane pogostili in se zadržali v
prijateljskem pogovoru.
M.Ozmec
Anici Vidovič so za dolgoletno vzgojo mladih gasilcev izročili
srebrno plaketo gasilske zveze, foto: M.Ozmec
Posebej so se spomnili najstarejših gasilskih veteranov,
91-letnega Konrada Rižnarja in 64-letne Alojzije Čeh.
JVeigrffilffo
furisiiino vprašanje
Tradicionalno tekmovanje v urejanju krajev v okviru projekta
"Moja dežela, lepa in gostoljubna" za leto 2000 je končano.
Ptuja po dolgih letih ni med najboljšimi, po lanskem tretjem mestu
in še pred tem po številnih zaporednih prvih mestih, je letos pristal
precej na dnu. O tem, kaj je v mestu narobe čivkajo že vrabci, ni pa
tistih, ki bi zadeve uredili. Samo ugotavljati dejstva je premalo. Bode
pa tudi v oči, da turistični delavci na Ptuju v dolgih letih tekmovanja
niso znali mesta umestiti tja, kamor sodi, torej med srednja mesta.
Na primer sosednji Ormož, ki je precej manjši od Ptuja in z veliko
manj zgodovine in vsega drugega, tekmuje v skupini manjših mest.
Letos se mu uspelo celo uvrstiti na drugo mesto v tej kategoriji, kar
je brez dvoma zelo razveseljivo. Saj ne, da bi se dosedanjih lepih
uvrstitev med turističnimi kraji, sramovali, le dejstva so drugačna.
Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela
Maša Štebih iz Spodnje Hajdine 53/a, 2288 Hajdina, ki je pravilno
odgovorila, da sta ob cerkvi sv. Jurija nameščena kipa Simona Po
vodna in Jožefa Muršeca. Čestitamo! Danes vprašujemo, kolikokrat
zapored je Ptuj zmagal v tekmovanju v urejanju okolja med turisti-
čnimi kraji. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva
ulica 6, do 3. novembra. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga So-
dobna zgodovina Ptuja v karikaturi.
Ptujski grajski hrib z drugega zornega kota, kjer je tudi še kaj
za narediti, zlasti še z grajsko žitnico. Še ne dolgo tega so bili
aktualni načrti, da bi jo spremenili v razstavišče.
Foto: Črtomir Goznik
10
Četrtek, 2. november 2000 - TEDN||(
PTUJ / DOBRODELNI KONCERT
Za humanitarne namene
V Sončku, društ\u za cerebralno paralizo, ki združuje
člane ptujske in ormoške občine si že deseto leto prizade-
vajo za izboljšanje kakovosti življenja oseb s cerebralno
paralizo in njihovih svojcev.
Tudi letos je od 14. avgusta
potekala akcija Novčič za son-
čni jutri, ko so zbirali kovance
in bankovce za delovanje druš-
tva. Z akcijo so že zaključili in
v varstveno delovnem centru so
prejšnji teden preštevali zbrana
sredstva. Zaključek omenjene
akcije bo tudi letos na dobro-
delnem koncertu, ki bo jutri, v
petek 3. novembra ob 20. uri v
športni dvorani center.
Na letošnjem dobrodelnem
koncertu bo nastopilo veliko
domačih in tujih glasbenikov:
Drago Jošar, Ptujskih 5, En Joy,
Spidi&Gogi, Mišo Kovač, Dolo-
res, Saša Lendero, Alpenroker-
ji, pater Janez, Jasmin Stavros,
Karmen Kodrič, Ivica Šerfezi,
Andreja Makoter, Davor Bor-
no, Werner in Helena in Heini
Blagne. Na prireditvi bo tudi
Štefka Kučan. Celotni izkupi-
ček koncerta bo za nakup pripo-
močkov v Varstveno delovnem
centru.
MS
Mladi iz VDC Sonček so z velikim veseljem preštevali in sortirali darovani denar.
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
"Če bi potrošniki vedeli, kaj
vsebujejo nekateri mlečni iz-
delki malih zasebnih pride-
lovalcev, ki jih prodajajo na
tržnicah, jih kajpak ne bi ku-
pili, še manj zaužili. O tem,
ali je kdo izmed jedcev imel
z(3ravstvene težave, republiški
zdravstveni inšpektorji nimajo
podatkov, dejstvo pa je, da so
izdelki vsebovali bakterije čre-
vesnega izvora", piše ljubljan-
ski Dnevnik.
Navaja, da so inšpektorji op-
ravili kontrolo mlečnega iz-
delka, ki jih mali zasebni
proizvajalci prodajajo na tržni-
cah v Ljubljani, Mariboru, Mur-
ski Soboti, Kranju in Celju.
Vzorčili so več različnih živil
pri različnih pridelovalcih in
ukrepali v primerih, ko so anali-
ze pokazale oporečnost živila.
Pridelovalce neustreznih živil
so prijavili sodniku za prek-
ške, hkrati pa so jim prepove-
dali prodajo, dokler ne bodo
opravili obveznega zdravniš-
kega pregleda in tečaja o higi-
enskem minimumu. Bakterije,
na primer stafilokoki, so se
najpogosteje skrivale v kisli
smetani, skuti, sirih (kajmak)
in domačem jogurtu. Glavni
republiški sanitalni inšpektor
Jože Šamu je povedal, da
bodo omenjene prodajalce in
njihove proizvode pogosto
kontrolirali in poudaril, da
vsebnost bakterij črevesnega
izvora v njihovih izdelkih "po-
trjuje pomanjkljivo osebno hi-
gieno pridelovalcev oziroma
prodajalcev."
K šokantnim podatkom sa-
nitarne inšpekcije je treba do-
dati še prav tako vznemirljivo
poročilo republiške tržne inš-
pekcije o kakovosti prehram-
benih izdelkov, ki jih prodajajo
v slovenskih prodajalnah. Med
220 pregledanimi vzorci kar
103 niso ustrezali predpisanih
pogojem kakovosti prehram-
benih proizvodov, 44 vzorcev
pa proizvajalci niso pravilno
označili.
Dnevnik poroča, da so od
220 vzorcev inšpektorji vzeli
največ (127) vzorcev raznovr-
stnih mesnih obarjenih in pol-
trajnih mesnih izdelkov, "ker
rezultati iz minulih tovrstnih ak-
cij kažejo, da je največ ne-
ustreznih izdelkov prav med
Slednjimi. Tudi največ pritožb
porabnikov leti na mesne iz-
delke, pravijo tržni inšpektorji.
Tudi tokrat je bilo tako. In kate-
re so najbolj pogoste napake
pri teh izdelkih? Prevelika vse-
bnost vode, polifosfatov, trdo
mesno tkivo, preveč maščob,
pa tudi neznačilen videz. Inš-
pektorji so pri vseh proizvajal-
cih, ki so imeli po kakovosti
ali pomanjkljivem označevan-
ju neustrezne izdelke, čez do-
ločen čas ponovili kontrolo in
opravili ponovno vzorčenje. Iz-
delki kar petnajstih proizvajal-
cev so imeli napake tudi ob
kontrolnem pregledu.Te bomo
poslej bolj pogosto obiskova-
li, je napovedal Roman Kla-
došek, glavni republiški tržni
inšpektor
NEODGOVORNO
DELO
ODGOVORNIH
Kar nekaj razlogov je za
resen razmislek in za neza-
dovoljstvo s tistim, kar nam
sporočajo inšpektorji. V "razvi-
ti" Sloveniji se očitno še ved-
no preveč neodgovornih ljudi
ukvarja s skrajno odgovornimi
dejavnostmi in igra z zdrav-
jem in življenji ljudi. Za takšno
početje ne more biti nikakrš-
nega opravičila, še zlasti če
upoštevamo, da nekateri od-
krite napake in pomanjkljivosti
ponavljajo, namesto, da bi jih
odpravljali.
Seveda bi se morali o tem
tudi vprašati, kakšna je avto-
riteta in moč inšpekcij, ali jim
obstoječi sistemski in splošni
družvbeni pogoji omogočajo
zare hitro, učinkovito in ustrez-
no ukrepanje. Že dolgo ni bilo
slišati, da bi se z aktualnimi
vprašanji s področja inšpekcij-
skih dejavnosti ukvarjala vla-
da ali parlament. Izjema so le
zadeve, ki se neposredno na-
našajo na naše vključevanje
V EU, pri čemer se očitno to
še preveč pojmuje kot nekak-
šna ločena, sektorska naloga,
ne pa kot sestavni del kvalitet-
ne presnove celotnega naše-
ga življenja in delovanja. Kaj
bi pokazala natančnejša kon-
trola kontrolorjev, je delo inš-
pekcij vselaj dovolj dosledno
in razvidno kot neposrečna
pomoč potrošnikom? Ali inš-
pekcijske službe z vsem svo-
jim delovanjem dovolj vplivajo
na splošno družbeno zavest,
na ustvarjanje takšnega dru-
žbenega ozračja, v katerem
bodo različni kršitelji osnov-
nih norm dobrega, poštenega
poslovanja, med katere ned-
vomno sodi tudi strogo spo-
štovanje higienskih predpisov
in deklaracij o kakovosti izdel-
kov, postajali črne ovce, nekaj
skrajno motečega in negativ-
nega. Prav bi bilo, da bi nji-
hovo početje okvalificirali in
pojmovali kot nekaj najhujše-
ga, kot umazano in nedopu-
stno dejanje ne samo proti
državi, ampak proti vsem lju-
dem.
Bojim se, da glede tega in-
špekcije in država kot celota
nimajo jasnih in nedvoumnih
opredelitev. Zaradi tega ne-
kateri še naprej lahkotno (in
brez kakšne posebne škode
za svoj gmotni in dručbeni po-
ložaj) kršijo predpise in pod-
cenjujejo kritične ugotovitve
in phpombe sanitarne, tržne
in drugih inšpekcij. Kako je
mogoče drugače razložiti "po-
navljanje" starih (že odkritih)
napak oziroma ugotovitev, da
se morajo inšpekcije k nekate-
rim kršilcem kar naprej vračati,
ker se njihovih sankcij očitno
ne bojijo? Ali po drugi strani ne
bi bilo edino normalno, da bi
se ponovljene napake drastič-
no kaznovale, tudi s prepove-
dovanjem nadaljne dejavno-
sti?
DRASTIČNO
KAZNOVANJE
Bil bi že skrajni čas, da od-
pravimo dvojna merila (in ne-
doslednosti) pri obravnavanju
posameznih napak in prekrš-
kov. Če se nam zdi nekaj pov-
sem normalnega (in nujnega),
da peprostega delavca doleti
najhuša možna moralna in
denarna kazen že za najmanjši
prekršek (denimo nekajminut-
no zamujanje na delo), potem
bi morale biti nekaj samou-
mevnega tudi drastično kaz-
novanje tistih proizvajalcev, ki
s svojo malomarnostjo ogro-
žajo dobro počutje, varnost in
zdravje ljudi. Še zlasti, ker se
v tej njihovi brezbrižnosti mar-
sikdaj skrivajo tudi najhujše
možne nesreče - tudi smrt
nedolžnih, zaradi česar jih lah-
ko pojmujemo kot potencialne
morilce. Iz kakšnih razlogov bi
takšne ljudi in takšne dejavno-
sti morali obravnavati s pose-
bnim taktom in imeli do njih
posebno popusljivost?
SPISEK
NESOLIDNIH
Očitno se nekateri ne bodo
tako dolgo zdrznili, doklertega
ne bodo neposredno občutili
na trgu in v svojih denarnicah.
Zato bi morali ustvariti razpo-
loženje, da bi ljudje nekvalitet-
ne proizvalce in še zlasti tiste,
ki nočejo (ali ne znajo) spoš-
tovati osnovnih higienskih mi-
nimumov, kaznovali tako, da
njihovih izdelkov preprosto ne
bi kupovali. To pa pomeni, da
bi morali poskrbeti za vse dru-
gačnejše, boljše (predvsem
objektivno) informiranje slo-
venskih potrošnikov. To ne bi
smela biti naloga različnih (sa-
movoljno oklicanih) "varuhov"
potrošnikov, ampak nevtralnih
in zares strokovnih državnih
inštitucij. Seveda bi morali pre-
prečiti, da se ne bi šli kak-
šnega "lova na čarovnice", da
nikoga ne bi žigosali na podla-
gi površnih občutkov, ampak
na podlagi trdnih dokazov. To
ne bi bil nikakršen napad na
podjetništvo, na "privatno ini-
ciativo", saj bi tako le še moč-
njeje poudarili in zaščitili vse
tiste, ki se s temi dejavnostmi
ukvarjajo predano in pošteno.
Solidnim proizvajalcem se pra-
vzaprav dela največja škoda
ravno zdaj, ko inšpekcije ščiti-
jo problematične posamezni-
ke z nekakšnimi poslošnimi
ugotovitvami o "pomanjkljivi
higieni" zasebnih proizvajalcev
in prodajalcev na tržnici v Lju-
blajni, Mariboru, Celju, Kranju
.... in s splošnim stokanjem,
da "potrošniki ne bi kupili ne-
katerih mlečanih izdelkov ma-
lih zasebnih pridelovalcev, če
bi vedeli, kaj vsebujejo...."
Jak Koprive
Od tod in tam
PTUJ /
Ciklus seminarjev
V prostorih OŠ Olga Meglič na Prešernovi
31 na Ptuju se bo 7. novembra ob 19. uri
pričel ciklus seminarjev pod skupnim naslo-
vom Komu mar družina, ki ga pripravlja hu-
manitarna organizacija Adra. V prvi temi bo
dipl. soc. Tatjana Godina Marin govorila o
izzivih sodobne komunikacije, 9. novembra
pa o odgovornosti v komunikaciji. 14. no-
vembra in 21. novembra bo Marija Šunje-
vič, dr. med., predstavila deset odlik dobrih
odnosov pod skupnim naslovom "Je treba
delat". Dobrote babičine kuhinje so nosilna
tema predavanja dr. Marjance Hari Novin-
šek, ki bo 16. novembra pod naslovom
"Halo pizza". Mila Saftič, dr. med., bo 23. no-
vembra, predavala o odnosu med moškim
in žensko, 28. novembra o mobitelnih sa-
morastnikih, ter 30. novembra pa še tem,
da kri ni voda.Od 4. do 8. decembra pa
bo mag. teologije Zmago Godina izvedel ci-
klus predavanj na temo vrednote družinske-
ga ognjišča. (MG)
SREDIŠČE OB DRAVI /
Podoba Sv. Florijana
v Središču ob Dravi so domači gasilci
pred kratkim svoj gasilski dom okrasili s po-
dobo Sv. Florijana. Podoba na steklu je vi-
soka 2,8 in široka skoraj meter. Okrog 60
od skupno 110 članov gasilskega društva
se je ob tej priložnosti zbralo na srečanju ob
mesecu požarne varnosti. Pravo svečanost
bodo pripravili ob prazniku Sv. Florijana pri-
hodnje leto. (vki)
KIDRIČEVO /
O rebalansu proračuna
drugič
Svetniki občine Kidričevo so na svoji 16.
redni seji v četrtek, 26. oktobra po nekaj za-
nimivih vprašanjih in pobudah sklenili, da
bodo o rebalansu občinskega proračunu
razpravljali bolj poglobljeno na eni od priho-
dnjih sej. S predlogom odloka o pokopali-
škem redu in pogrebnih svečanostih so se
po prvi obravnavi strinjali in ga pred spreje-
tjem dali v 14-dnevno javno obravnavo. So-
glašali so s predlogom odloka o ustanovitvi
Javnega zavoda Osnovna šola Ljudevita Pi-
vka, ter Javnega zavoda Glasbena šola Ptuj.
Sthnjali so se tudi s predlogi komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
pa tudi z združevanjem občin v pokrajino
Spodnje Podravje. Soglašali so z vknjižbo la-
stninske pravice nepremičnin občinam Maj-
šperk, Gorišnica in Markovci, ob koncu pa
so razpravljali še o uredniški politiki občin-
skega glasila Ravno polje, ter naložili ured-
niškemu odboru, da o tem poda posebno
poročilo. (-OM)
LOVRENC/
"Zagorelo župnišče,
cerkev ogrožena"
v prireditve ob mesecu varstva pred po-
žari se je vključila tudi Gasilska zveza Kid-
ričevo, kjer so prejšnjo soboto 21. oktobra
v Lovrencu izvedli taktično gasilsko vajo.
S predpostavko, da je zagorel gospodarski
objekt župnišča in da je ogrožena žup-
nijska cerkev se je v akcijo gašenja vklju-
čilo 72 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih
društev Sikole, Jablane, Starošinci, Apače,
Mihovce-Dragonja vas, Lovrenc in Kidriče-
vo. Po končani vaji so se zbrali na športnem
igrišču, kjer sta potek vaje analizirala pred-
sednik in poveljnik zveze Franc Kacijan in
Anton Leskovar. Sicer pa v mesecu požarne
varnosti opravljajo na območju vseh gasil-
skih društev v GZ Kidričevo preglede opera-
tivnih sposobnosti, medtem ko po osnovnih
šolah in vrtcih izvajajo preventivna gasilska
predavanja. (-OM)
LENART /
Srečanja ob knjigah
Matična knjižnica Lenart bo novembra pri-
pravila srečanja ljubiteljev knjig, na katerih
bo predstavila nekatere uspešnice iz knjiž-
nih polic. Srečanja bodo ob torkih. Prvo tak-
šnih bo že v torek, 7. novembra, ob 18-tih,
v hotelu Črni les, kjer bodo predstavili knji-
go Poti do uspeha, avtorja Nikole Grubiša.
(ak)
LENART /
3. občinski praznik
Lenart v začetku novembra praznuje svoj
3. občinski praznik. Osrednja proslava s po-
delitvijo občinskih priznanj bo jutri, v petek,
3. novembra, s pričetkom ob 19. uri v Domu
kulture Lenart. Zlati grb občine Lenart letos
prejme Gostilna Šiker iz Močne, srebrnega
Društvo podeželske mladine Slovenske go-
rice in bronastega Jožef Albin Petovar. (ak)
LENART/
Otvoritev Hiper centra
v Industrijski ulici v Lenartu bodo danes
ob 12. uri odprli Hiper center Petlja - Intel-
sat. Potrošniki bodo v novem nakupovalnem
središču lahko izbirali številne artikle široke
potrošnje. Poleg supermarketa je v Hiper
centru še papirnica, Lenarčani pa bodo se
bodo odslej lahko na enem mestu oskrbeli
tudi s potrebščinami za gostinstvo, teksti-
lom, gospodinjskimi pripomočki, belo tehni-
ko, akustiko, malimi gospodinjskimi aparati,
računalniki, svetili in kuhinjami, (ak)
ifgDNIK - Četrtek, 2. november 2000
11
PTUJ / POSLANKA DRŽAVNEGA ZBORA LIDIJA MAJNIK
Pfii/ mora postati središie regije
"Delo v parlamentu je zame in za vsakega človeka zagotovo
velika novost in sprememba v življenju. Moram reči, da si,
preden dodobra spoznaš vse možnosti in opcije v katere si
postavljen, kar v precejšnji meri zmeden. Sicer pa se stvari
odvijajo izredno hitro. Tako je za nami že prvi del sklica dr-
žavnega zvbora, o katerem so mediji kar precej poročali, in
sorazmerno malo časa imamo do nadaljevanje seje, ki bo 7.
novembra. Do takrat bi morala biti v osnovi koalicija že do-
govorjena, oziroma sklenjena, saj se bodo na podlagi tega
izoblikovala tudi vsa potrebna delovna telesa," je uvodoma
pojasnila nova poslanka državnega zbora, Ptujčanka Lidija
Majnik.
Kot je povedala Lidija Majnik,
si odkrito prizadeva, da bi sode-
lovala v komisiji za lokalno sa-
moupravo, saj mora Ptuj postati
središče regije. "Želim sodelovati
v odboru za kulturo, šolstvo in
šport, saj je to del mojega dose-
danjega dela. Sodelovati želim v
odboru za infrastrukturo in oko-
lje, kajti Ptuj mora čimprej dobi-
ti obvoznico, želim pa sodelovati
tudi v odboru za kmetijstvo, go-
zdarstvo in prehrano, kajti Ptuj
in okolica se v veliki meri preživ-
ljata s kmetijsko proizvodnjo, pri
čemer ima izredno pomembno
vlogo Perutnina, kot največji pro-
izvajalec perutninskega mesa."
Mnogi so prepričani, da bo delo
v parlamentu bitveno enostavne-
je, saj bo vendarle prišla do izraza
moč poslanske skupine LDS in
njene koalicije?
"V to ne dvomim, kajti naša po-
slanska skupina je s svojimi 34
sedeži resnično zelo velika in to-
rej tudi močna. Če bo delo zaradi
tega enostavneje še ne vem zago-
tovo, zavedam pa se, da bo zara-
di tega zagotovo prišla do izraza
tudi njena politična moč. Seveda
pričakujem, da bo znotraj skupi-
ne v kratkem prišlo do delitve in-
teresnih resorjev, tako, da bo vsak
od nas sodeloval v tistih, ki so
mu najbolj pisani na kožo. In za-
radi tega resnično želim, da bi so-
delovala v vseh prej omenjenih
odborih, saj bom tako lahko ures-
ničevala tisto, kar smo napovedo-
vali in obljubljali pred volitvami.
In ker bo naša stranka imela tudi
največ ministrov, se bodo pozi-
cijski poslanki vrata ministrstva
tudi lažje odpirala."
Ali boste kmalu odprli poslan-
sko pisarnio?
"Prizadevala si bom, da bo po-
slanska pisarna aktivirana v čim
krajšem času. Resnično namreč
želim čimveč neposrednih stikov
z občani in vsemi, ki bodo to pač
želeli. Poslanskega dela si namreč
brez tega ne morem predstavlja-
ti, kot si ne morem predstavljati
svojega dela brez uspešnega sode-
lovanja z novinarji in mediji."
Naj ob koncu dodamo, da ima
poslanka Lidija Majnik te dni še
izredno veliko dela z urejanjem
zadev po preselitvi knjižnice Iva-
na Potrča v nove prostore in z
ustrezno zamenjavo svojega de-
lovnega mesta. O tem kdo bi lah-
ko bil novi ravnatelj ali morebiti
vršilec dolžnosti ravnatelja knjiž-
nice, o tem Majnikova v času po-
govora še ni mogla povedati nič
konkretnega.
M. Ozmec
Lidija Majnik
DESTRNIK / FRANC PUKSIC BO SE NAPREJ POSLANEC
Župan '"so" v Ljublfuni
Kmalu po državnozborskih volitvah, v sredo 18. oktobra so
člani OO SDS Vitomarci, na kmečkem turizmu Marte in Al-
bina Druzoviča organizirali okroglo mizo ter pogovor z des-
tmiškim županom in ponovno poslancem v državnem zboru
Francem Pukšičem.
Franc Pukšič bo še naprej župan
občine Destrnik in poslanec v dr-
žavnem zboru. S tokratnimi izi-
di volitev je zadovoljen, saj je
v primerjavi z letom 1996 prejel
za 5,06 % večje število glasov (od
2600 se je število povečalo tokrat
na skoraj 3200 glasov), kar je po
njegovem mnenju potrditev nje-
govega dosedanjega dela v držav-
nem zboru s katerim si je pridobil
zaupanje volilcev. V 9. volilnem
okraju Slovenske gorice je bil
absolutni zmagovalec tudi pred
LDS. Največ glasov v 9. volil-
nem okraju je dobil v Destrniku
(preko 1100), Dornavi, Markov-
kot bi jih sicer. Njegovo razočara-
nje preteklega mandata pa je bila
neuspela pokojninska reforma s
katero bi se naj pokojnine zvi-
ševale absolutno, za enak znesek
tistim z najnižjimi kot tistim z
najvišjimi pokojninami.
V tokratnem mandatu se bo
osebno zavzemal za ustanovitev
pokrajine s sedežem v Ptuju ter
skladnejši regionalni razvoj s po-
udarkom na pridobivanju novih
delovnih mestih in povečanje do-
toka finančnih sredstev na naše
področje, ki ima najvišjo stopnjo
brezposelnosti in najnižji doho-
dek na prebivalca v Sloveniji. Za-
vzemal se bo za sprejetje zakona o
dopolnilnih dejavnostih na kme-
tijah. O devedetki pa pravi, da če
bo v Vitomarcih, naj bo tudi v Tr-
novski vasi.
Za bodoče politično dogajanje
v parlamentu pa Franc Pukšič
meni, da bi se morala SDS in
Novi Sloveniji, ki sta že v koa-
liciji, priključiti še SLS + SKD
Slovenska ljudska stranka, da bi
dosegli uravnoteženost in v vladi
enako število ministrov kar bi
bilo v dobro razvoja našega pod-
ročja in razvojnih programov za
Slovenske Gorice, Haloze, Šta-
jersko in Prekmurje. Sicer pa je
po mnenju Franca Pukšiča uspe-
šnost poslanca odvisna od njego-
ve volje in zagnanosti in ne toliko
od tega ali deluje v poziciji ali
opoziciji.
Majda Fridl
ORMOŽ / V DRŽAVNEM ZBORU DVA POSLANCA
Alojz Sok in Vili Tnfenik
Nekoliko nenavadno so se za Ormož iztekle nedavne volitve.
Po srečnem spletu okoliščin ima Ormož v parlamentu kar
dva poslanca, zelo malo pa je manjkalo, da bi se v parlament
prebil tudi kandidat Desusa Milan Čurin. Poslanca Alojz
Sok in Vili 1Yofenik sta že dolga leta aktivna v političnem
življenju občine in regije, IVofenik pa je bil tudi poslanec
minulega sklica.
Za bralce Tednika sta predsta-
vila svoje načrte dela v parla-
mentu in povedala kaj bo njunim
volivcem prinesel prihodnji man-
dat.
Alojz Sok: "Moja izvolitev je
presenečenje, predvsem ker sem
kandidiral na listi nove stranke.
V	NSi se je našlo veliko članov
bivše SKD, res pa da nobeden od
poslancev. Vsi so kandidirali na
listi stranke SLS-I-SKD in doži-
veli katastrofo na volitvah. Kata-
strofa bi bila za desnico še večja,
če ne bi nastala Nova Slovenija.
Za našo stranko je zelo pomem-
bna skrb za družino. Slovenija
mora vložiti več denarja v zna-
nost in izobraževanje ter tako za-
gotoviti možnosti vsem. Najprej
moramo ustvariti Evropo v Slo-
veniji in začeti spoštovati zakone.
Posebno pozornost bom posvetil
skrbi za slovensko podeželje in
kmetijstvo. Če tukaj ne bomo obr-
nili negativnih trendov nam nič
ne bodo pomagale nove šole in
ceste, saj jih ne bo imel kdo obi-
skovati oziroma vzdrževati. Vse
manj je otrok, učitelji prejemajo
zmanjšane plače, ker imajo pre-
malo učencev. V to zapostavljeno
podeželsko kategorijo spada tudi
občina Ormož. Ustvariti je treba
več in predvsem bolje plačanih
delovnih mest. Takšna delovna
mesta kot jih pri nas ponuja naj-
večje podjetje v občini, ni per-
spektiva za Slovenijo. Treba bo
razformirati sklad kmetijskih ze-
mljišč, zemljo pa dati v najem
ali odkup kmetom. Slovenija bo
morala prevzeti švicarski model
kmetijstva, kjer bo s subven-
cijami pomagala zadržati vsako
možnost, da podeželje ostane kul-
tivirano in poseljeno, ker bo dru-
gače zaraslo.
V Ormožu je treba nadaljevati z
že začetimi projekti. Zavzemal se
bom za izgradnjo ceste Ormož -
Slovenska Bistrica. Prizadeval si
bom, da bo dolg, ki je kot kredit
pri razvojni banki najet za gra-
dnjo doma starejših občanov v
Ormožu, prevzela država. Gre za
približno 500 milijonov tolarjev.
V	nasprotnem ne bo mogla biti
vključena socialna komponenta.
Naši ljudje tega ne bodo mogli
plačati in dom bo predrag. Zavzel
se bom za dokončanje gimnazije.
Problematike sicer ne poznam,
vendar se bom kmalu seznanil
z njo. Gre za državni projekt in
zato mora država dati tudi denar.
Mi svoj denar potrebujemo za
urejanje cestne infrastrukture, ki
je v zadnjem času zelo zapostav-
ljena. Občankam in občanom se
zahvaljujem za podporo na voli-
tvah. "
Vili Trofenik: "Trend volitev je
bil pričakovan, konkretne števil-
ke pa so določeno presenečenje.
Kot novinec vsak idealistično na-
stopa in napove kaj bi želel na-
rediti v parlamentu. Treba se je
sprijazniti, da ima lahko posla-
nec v parlamentu še tako voljo,
je tako zelo prepričan v nekaj, pa
mu ne bo uspelo skoraj nič, če
nima podpore večine. Pot do ve-
čine pa je dostikrat zelo zapletena
in pogosto ne temelji na realnih
dejstvih. Eno je program stranke,
drugo pa je razmerje moči v par-
lamentu in treba bo iskati kom-
promise. Poslanec, ki je izvoljen
na listi neke stranke ima do nje
določeno obveznost. Po zakonu je
poslanec avtonomna oseba, prak-
sa pa je sila različna. Nihče me
ne more prepričati, da bi se od-
ločal tako, da bi bilo direktno v
nasprotju z mojimi prepričanji in
interesi okolja v katerem živim.
Čeprav je lokalne in državne in-
terese včasih zelo težko uskladi-
ti. Ormožani se premalo zavedajo
kaj je prinesel Ormožu moj pre-
tekli mandat in da bo to kar je
prinesel treba obdržati in dokon-
čati. Zdi se, da so se razvadili.
da sedaj povsod vlada prepričan-
je, da gimnazija mora bili, da ce-
sta mora biti in da to kar pade
z neba. Morda se niti sam nisem
zavedal kako veliki projekti so to.
Čeprav je bil to temeljni izziv za
mojo takratno in tudi sedanjo od-
ločitev. Več kot je bilo zagovorni-
kov kakšnega projekta, več je bilo
tudi nasprotnikov. Zlasti pri cesti
Ormož — Slovenska Bistrica, ki
je prišla že do Markovcev in jo bo
sedaj potrebno speljati še mimo
Ptuja, da bo vse skupaj smiselno.
Načrt izgradnje cest je prenapet
in do krčenja nacionalnega pro-
grama bo prišlo, zato si to cesto
moramo izboriti. Za nov mandat
ne nameravam napovedovati no-
benih novih projektov. Če bi bili
stari projekti — gimnazija, dom
starejših občanov, namakalni sis-
tem, cesta - v predvidenem času
in obsegu zaključeni, bi bil za-
dovoljen. Razmišljamo tudi o no-
vem mejnem prehodu na mostu v
Ormožu, ki bi dobil status med-
narodnega mejnega prehoda. To
bi pomenilo promet in pomem-
bno gospodarsko komponento.
V tem mandatu bo najverjetneje
prišlo do pristopa k EU, do re-
gionalizacije in ne bo vseeno kje
bo Ormož. Zavzemam se za so-
delovanje v poziciji, saj je to smi-
sel sodelovanja v parlamentu, biti
udeležen pri delitvi. V opoziciji
je mogoče zelo malo vplivati na
rešitve. Skladno s številom pos-
lancev in ob pomembni program-
ski uskladitvi med partnerji, tega
je bilo v preteklem mandatu pre-
malo, zato je prihajalo do raz-
kola, lahko uspešno delujemo v
vladi. To bo možno ob prizade-
vanju vseh partnerjev in ob dob-
ro definirani koalicijski pogodbi.
Seveda pa je to odvisno predvsem
od najmočnejše poslanske skupi-
ne."
vki
Alojz Sok
Vili TVofenik
LENART / JANEZ KRAMBERGER, DR. VET.
Že tretji mandat
Poslancu Janezu Krambergerju iz Lenarta, rojenemu 5.
novembra 1961, so volilci na oktobrskih volitvah s slabimi
28 odstotki glasov zaupali mandat že tretjič. Prvič se je
lenarški veterinar, več let zaposlen na Obdravskem za-
vodu za veterinarstvo in živinorejo na Ptuju, kot predstav-
nik občine Lenart na slovensko politično sceno prebil ob
osamosvojitvi.
Franc Pukšič
Janez Kramberger
cih, Gorišnici, dveh primestnih
četrteh Grajena in Rogoznica ter
v Trnovski vasi.
Za največje uspehe prejšnjega
mandata si šteje delo v parlamen-
tarni preiskovalni komisiji (afera
Elan) ter dobljen ustavni spor v
zvezi z Zakonom o financiranju
občin, kar je omogočilo, da je v
Slovenske gorice, na Ptujsko -
Dravsko polje in v Haloze prispe-
lo precej več finančnih sredstev.
Doslej je sodeloval v več od-
borih državnega zbora, s petkovo
konstitutivno sejo pa se je poslo-
vil tudi od predsedovanja v drža-
vnozborski komisiji za evropske
zadeve. Z novim mandatom se mu
v parlamentu obeta nova vidnejša
funkcija, postal naj bi predsednik
Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano pri državnem zboru
in seveda še član nekaterih dru-
gih odborov.
Svoj politični program 40-letni
Lenarčan namenja izključno Slo-
venskim goricam, saj se zaveda
posebnosti, ki jih imajo te v
slovenskem prostoru, tako pri
geografskih značilnostih, izob-
razbeni strukturi, zaposlovanju
in gospodarstvu."Slovenskih go-
ric ne moremo primerjati ne s
Ptujskim ali Dravskim poljem
in ne Mariborom ali Prekmur-
jem, zato se si bom v državnem
zboru prizadeval nadaljevati za-
četo delo," poudarja poslanec
Kremberger in dodaja: "Želel bi.
da bi to področje dobilo posebni
status, kar se tiče razvojnih in in-
vesticijskih možnosti. V Sloveni-
ji imamo več podobnih območij,
to pa so Goričko, Haloze, Bela
Krajina, Posočje. Ker prihajam iz
Slovenskih goric in ker bolje po-
znam tamkajšnje probleme, bi
želel v državnem zboru priboriti
Slovenskim goricam neke vrste
priviligirani status, s čimer bi dr-
žava do tega območja dobila tudi
zakonsko obveznost. Delno smo
te zadeve uredili že z Zakonom o
skladnem regionalnem razvoju v
prejšnjem mandatu, vendar me-
nim, da bi morali stvari naprej
urejati s posebnim zakonom, po-
dobnim kot je bil sprejet za Po-
savje. Tako bi lahko dvignili
izobrazbeno strukturo, ki je po-
goj za gospodarski razvoj. S fizi-
čnim delom ne moremo doseči,
kar bi lahko z intelektualnim.
To pa je tudi najpomembneje,
kar si želim doseči v štiriletnem
obdobju, ki je pred mano," je svo-
je načrte strnil lenarški poslanec
Kramberger. Zavzema se tudi
za kmetijstvo. "Ne morem mimo
kmetijstva, saj je glavna gospo-
darska panoga Slovenskih goric.
Pred vrati je vstop v EU, zato mo-
ramo ta vprašanja obravnavati iz-
redno dosledno in tankočutno. V
Slovenskih goricah ne moremo
imeti samo velikih kmetij po vzo-
ru Evropske unije. Menim, da
bi bilo potrebno pripraviti pose-
bne programe za razvoj manjših,
saj imamo idealne pogoje za sa-
djarstvo, vinogradništvo in tudi
živinorejo. Pričakujem pa, da bo
stroka tega območja, kot sta Ob-
dravski zavod za veterinarstvo in
mariborski Kmetijski zavod, pri-
pravila in dodelala programe, ki
bodo osnova za preživetje ma-
njših kmetij. Stroka in politika
bosta morali veliko narediti na
povezovanju, predvsem v smislu
zadružništva, ki ima trenutno
negativni prizvok. Zadružništvo
mora biti organizirano, tako kot
to določa zakonodaja. Ljudje žal
ne verjamejo v zadruge, vendar je
treba vedeti, da so zadruge vedno
takšne kot so njeni člani", še doda-
ja poslanec združene SLS+SKD
Slovenska ljudska stranka, Janez
Kramberger ob pričetku svojega
tretjega mandata v državnem zbo-
ru Republike Slovenije.
ak
12
Četrtek, 2. november 2000 - TEDN||(
BLED / LETNI FORUM NAJVIŠJIH VODILNIH
O inovativnosti podietij
v novi etionomiji
20. oktobra je v Poslovni šoli na Bledu potekal letni forum
najvišjih vodilnih Slovenije, ki so se ga ob predstavnikih
gospodarstva, bank, zavodov in drugih, udeležili tudi ne-
kateri tuji veleposlaniki v RS Sloveniji in tuji gospodar-
stveniki. Kot edini s Ptujskega se je foruma udeležil Lojze
Arko. dr. stom., spec. čeljustne kirurgije, direktor ptujske
bolnišnice.
Uvodni pozdrav na letošnjem
forumu najvišjih vodilnih je
imel predsednik države Milan
Kučan, ki je med drugim pove-
dal, da je najpomembnejša va-
luta prihodnosti ideja. Osrednja
tema pa je bila inovativnost po-
djetij v času prevlade kapital-
skih trgov. Prof. Pedro Nueno,
eden najbolj znanih profesorjev
managementa na svetu in pred-
sednik mednarodne akdemije
za management (najpogosteje se
ukvarja s prestrukturiranjem in
ustanavljanjem podjetij), je zlas-
ti opozoril na inovativnost pod-
jetij v času prevlade kapitalskih
trgov. Poudaril je, da je ino-
vativnost pomembno gospodar-
sko orožje. Mag. Željko Čovič
in dr. Aleš Rotar pa sta predsta-
vila konkretna primera inova-
cijske politike v podjetjih Pliva
in Krka.
MG
Lojze Arko, dr. stom., specialist, direktor ptujske bolnišnice (desno) v pogovoru s predsedni-
kom države Milanom Kučanom in direktorico lEDC - Poslovne šole Bled dr. Danico Purg. So
govorili tudi o ptujskem zdravstvu? Foto: Iztok Oražem
LENART / ZAPRISEGA MLADIH LOVCEV
Brmm znan ja tudi v
lovstvu ne gre!
V lenarškem lovskem domu je bila pred kratkim svečana
zaprisega 48 mladih lovcev iz mariborske lovske zveze, ki
so letos opravili lovski izpit. Ob tej priložnosti so mladi
lovci podpisali etični kodeks slovenskih lovcev in prejeli
spričevala o opravljenem lovskem izpitu.
Slovesnost je pripravila komi-
sija za izobraževanje pri mari-
borski območni lovski zvezi, ki
jo že vrsto let vodi prof. Bran-
ko Vasa. Poleg mladih lovcev so
se v lenarškem lovskem domu
zbrali še starešine lovskih dru-
žin, člani predavateljskega akti-
va in izvršnega odbora območne
lovske zveze ter gostitelji iz
Lovske družine Lenart. Slavno-
stni govornik je bil predsednik
mariborske lovske zveze Dušan
Jukič in posebej izpostavil vlo-
go in pomen znanja lovcev za
odgovorno ravnanje v naravi.
Ocenil je, da je postal maribor-
ski model izobraževanja novo
sprejetih lovcev - pripravnikov,
ki se je začel pred petimi leti,
vsestransko preizkušen in spre-
jemljiv za celotno Slovenijo.
Zato je program potrdil tudi up-
ravni odbor Lovske zveze Slo-
venije, izvajajo pa ga že v vseh
območnih lovskih zvezah. Du-
šan Jukič je opozoril na veliko
odgovornost lovskih družin in
mentorjev v procesih praktič-
nega usposabljanja in vnovič
poudaril prizadevanja lovske
organizacije za sodelovanje z
vsemi uporabniki prostora. Do-
taknil se je tudi medsebojnih
odnosov in generacijskih kon-
fliktov v lovskih družinah, ki
jih je treba strpno razreševati
in krepiti medsebojno zaupanje
ter tovarištvo med lovci.
O strokovnem izobraževanju
je podrobneje govoril predsed-
nik komisije za izobraževanje
Branko Vasa ter se zahvalil vsem
slušateljem in tudi predavate-
ljem, ki so opravili 72 preda-
vateljskih in 108 izpitnih ur.
Uspeh letošnje generacije je
bil izjemno dober,v povprečju
je znašala končna ocena 3,6.
To je več kot minulo leto in
zato organizatorji izobraževan-
ja z zadovoljstvom načrtujejo
nove tečaje. Tudi Branko Vasa
je opozoril na nujnost krepitve
strokovnega znanja v lovstvu in
poudaril, da brez znanja pre-
prosto ne gre več. Kritičen je bil
na račun dela mentorjev lovskih
pripravnikov po družinah. Sko-
raj polovica jih dela ni opravila
zadovoljivo, zato bodo morali
v družinah temeljito analizirati
njihovo delo in poskrbeti za za-
menjave. Območna lovska zveza
iz Maribora bo poskrbela tudi
za dodatno strokovno usposab-
ljanje mentorjev in jim ponudi-
la strokovno literaturo.
V okviru slovesnosti so orga-
nizirali podpis etičnega kodeksa
slovenskih lovcev. Ta uveljavlja
pravila lovske etike in kulture,
ki so se skozi dolgo leto uvelja-
vila kot dediščina in nenapisano
kulturno izročilo. Etični kodeks
določa nravnostna in moralna
pravila ter razmerja med pravi-
cami in dolžnostmi posamezni-
kov in organizacije. Slovenski
lovci uresničujejo odnos do na-
rave po načelu trajnostne rabe
in razvoja ter se zavzemajo za
uravnotežen razvoj. Etični ko-
deks posebej določa vedenje in
ravnanje lovskih organizacij in
njenih članov do narave, div-
jadi in drugih divjih živali, do
družbenega okolja, lovskih to-
varišev in lovskih psov.
Sicer pa zanimanje za vstop
v lovske vrste že več let rahlo
upada, lovske družine pa se tudi
na širšem mariborskem območ-
ju soočajo z neugodno starostno
strukturo. Sobotno prireditev
so v Lenartu popestrili tudi s
krajšim kulturnim programom,
v katerem so nastopili Pohorski
lovski rogisti iz Hoč in lovski
oktet od Svete Ane v Sloven-
skih goricah pod vodstvom Mi-
lana Edra.
Marjan TOS
GORIŠNICA / TAMBURASI PRIPRAVILI ODMEVEN
KULTURNI DOGODEK
Ob tambunti so se družili prijatelji
Prosvetno društvo Ruda Sever Gorišnica skoraj vsak mesec
poskrbi za kak zanimiv in dobro obiskan kulturni dogo-
dek. V soboto (21. oktobra) so ljubiteljski kulturniki prire-
dili velik tamburaški koncert in na gorišniški oder povabili
še svoje pevske in nasploh glasbene prijatelje s Koroške
in sosednje Hrvaške. Koncert sta združno priredila oba
gorišniška orkestra - mlajši in že nekoliko starejši ter
uveljavljeni orkester, ki ima sabo že kar nekaj desetletij
tamburanja in nastopanja.
Koncert gorišniških tambura-
šev je v kulturno dvorano tudi
tokrat zvabil lepo število obis-
kovalcev, čeprav bi jih na kon-
cert lahko prišlo še mnogo več,
vendar imeli bodo priložnost še
kdaj drugič. Poslušalci in gle-
dalci so imeli veliko od kul-
turnega večera, ki so ga s
tamburaško pesmijo obogatili
domači tamburaši, kot gostje pa
so tokrat nastopili: ženski pev-
ski zbor "Karantanija" s Pre-
valj, harmonikarji iz Raven na
Koroškem in tamburaši društva
Jurij Lončarič iz Hrženice na
sosednjem Hrvaškem. Dobro-
došlico na prireditvi jim je izre-
kla predsednika PD Gorišnica
Kristina Antolič, zbrane pa je
tudi tokrat pozdravil župan
Slavko Visenjak, ki se tokrat
ni obvezal, da se bo do nasled-
nje tamburaške prireditve v ob-
čini naučil igrati na tamburico.
Zupan je med drugim dejal, da
je glasba tista, ki združuje, po-
vezuje in razveseljuje, in upaj-
mo, da bo takih in podobnih
kulturnih dogodkov v Gorišni-
ci v prihodnje še mnogo.
T. Mohorko
Obiskovalcem so se predstavili domači tamburaši. Foto: Laura
DORNAVA / SREČANJE OBČANOV, STARIH NAD 70 LET
Naj nam bo lepo
Občina Domava je tudi letos pripravila
srečanje občanov, starih nad sedemdeset
let. V občini Jih živi okrog 170. Srečanje
so začeli s sveto mašo v farni cerkvi, ki Jo
je vodil župnik Jože Kramberger.
V lepo okrašeni vaško - kulturni dvorani so
jim pripravili kulturni program v katerem so
nastopili osnovnošolci in ljudske pevke iz Dor-
nave. Dornavski župan Franc Šegula se jim je v
svojem govoru zahvalil in dejal, da so s svojim
delom prispevali za boljše in kvalitetnejše živ-
ljenje v občini. Z veseljem je ugotavljal, da
so mnogi še zdaj zelo aktivni v različnih druš-
tvih in na drugih področjih vsakdanjega živ-
ljenja. Zaželel jim je veliko zdravja in lepo
starost. Udeležence je pozdravil tudi Janko
Cigula, predsednik društva upokojencev Dor-
nava. Program je povezovala tajnica društva,
Marija Velikoaja. Kljub častitljivi starosti so se
imeli udeleženci srečanja lepo in si želijo Čim
več podobnih srečanj.
MS
KIDRIČEVO / LITERARNI PRVENEC ANE VRABIC:
Zakai se mi smili tvoj avtomobilieli?
Leto 2000 je skupina žensk zaznamovala s čestitko v obliki brošurice pod naslovom
Ženske zadnjih 100 let tega tisočletja, kije izšla ob 8. marcu- mednarodnem dnevu žena.
V tej smeri nadaljujejo z aktivnostjo na kulturnem področju v društvu žensk v Kidričevem
, kjer so v petek, 29. septembra ob 18.uri, v dvorani restavracije PAN predstavile knjigo
zgodb domačinke Ane Vrabič pod naslovom Zakaj se mi smili tvoj avtomobilček?
Poleg avtorice Ane Vrabič, ki
je sicer rojena na Notranjskem,
v Kidričevem pa živi večino od-
raslih let in poleg članic aktiva
žensk Kidričevo s predsednico
Marto Pintarič na čelu, se je
predstavitve udeležil tudi ilus-
trator knjige, sicer avtoričin sin
Samo Vrabič.
Na 64 straneh svojega lite-
ranega prvenca Vrabičeva opi-
suje različna zanimiva in nadvse
poučna doživetja iz svojih ro-
sno mladih, šolskih in poznej-
ših zrelih let, ki so zaokrožena
v celoto v 14 lahko branih in
za mlade nadvse poučnih zgo-
dbah. Knjižica je natisnjena z
nekoliko večjimi črkami, tako,
da je poleg najmlajših primer-
na tudi za starše, babice in ded-
ke. Ti lahko svojim otrokom in
vnukom zgodbice zagotovo pre-
birajo veliko lažje.
Knjiga Ane Vrabič je bila na-
tisnjena v samozaložbi v 500
izvodih in je evidentirana v
CIP-kataloškem zapisu publi-
kacij Univerzitetne knjižnice v
Mariboru.
-OM
.Ana Vrabič (druga z leve) v pogovoru ob predstavitvi svojega
literarnega prvenca za namaljše. Foto: M.Ozmec
ifgDNIK - Četrtek, 2. november 2000
13
STARŠI IN OTROCI,
ZBUDITE SE!
Slovenci pijemo ga
radi...
Začne se v Zdravljici. Torej v
pozdravni pesmi narodu. Rodi-
la se je država, in temu je treba
nazdraviti. Na proslavi za dan
neodvisnosti si manejo roke na-
bavljači pijače. Edino še za novo
leto, ko morajo pokati zamaški,
se proda več penine. Sicer se
na raznih prireditvah lokalnih
in višjih nivojev popije tudi
ogromno visoko kakovostnih in
vrhunskih vin, (ki jih je v Slo-
veniji na pretek in se premalo
prodajajo), tako da se je izgube
le redkokomu bati.
Pijemo in nazdravljamo Slo-
venci radi. Nazdravimo, ko se
rodi država, kako ne bi, ko se
rodi njen najmanjši člen — ot-
ročiček. Če že ne nazdravljajo
mladopečeni starši, pa bodo za
zvrhano mero poskrbeli babi-
ce, dedki nazdravljajo še rajši
in včasih se zdi, da samo iščejo
priliko, da bodo nazdravljali in
praznili kupice. Če prilike ni, se
jo naredi. Zatorej bi morala ded-
ke postaviti na prvo mesto! Zna-
ni človek je že rekel:"Statistika
je laž!" Pa vendar ji mnogokrat
gre verjeti!).
Statistika ljudi, njihove las-
tnosti in navade neumorno be-
leži, prešteva, potem sešteva,
odšteva, deli in le posvečenim
se sanja, kaj vse še računalniški
program za obdelavo statistič-
nih variant (pri nas je najpogo-
steje uporabljan SPSS) zna in
zmore! Človek komajda verja-
me lastnim očem. Pa kaj, saj
smo v informacijski dobi. Se
malo, pa nobenemu ne bo več
treba obuti čevljev in se napotiti
v trgovino. Zakaj, če lahko svo-
jo željo sporočimo po od lasu
tanjših karbonskih vlaknih in
naša želja - njihov ukaz, bo pre-
nesen s hitrostjo laserske svet-
lobe.
Začelo se je z naročili za knji-
ge in zgoščenke, danes ti po
vnosu v računalnik domov do-
stavijo vse, tudi alkoholne zvar-
ke. Pa ostanimo pri kozarčkih,
litih, buteljkah. Pijemo in naz-
dravljamo Slovenci radi. V seve-
rovzhodnih in skrajno vzhodnih
delih naše domovine je ljudsko
izročilo marsikatere kmečke
družine mlade matere podučilo,
kako umiriti dojenčka, pa tudi
otroka, ki še ni dorasel za var-
stvo v šolskem hramu. V krav-
jem mleku so zavreli nedozorele
glavice vrtnega maka in po tako
pripravljenem napitku jim je
dal otrok vsaj nekaj ur mir. Ko
so začeli obiskovati pouk, so do-
bili za malico "flašo tukle", ki je
bila že močno alkoholizirana ali
par deci zavrelega mošta, prav
je prišlo tudi domače vino, zra-
ven pa kos suhega kruha. Če
jim je podeželska učiteljica po-
skušala malico odvzeti, je nas-
tal takšen "halo", da so dostikrat
morale popustiti.
Danes temu ni več tako. Ot-
roci dobijo v šoli kakovostno
malico, nekateri tudi kosilo. Po
želji, oziroma odvisno od glo-
bine starševskega žepa. Zdi pa
se, da se je tradicija "umirjanja
živcev" vseeno nekako prenesla
iz prejšnjih rodov v današnje.
Mladina, pa tudi otroci pri nas
veselo popivajo — sicer ne več
v šoli, temveč zunaj nje, zato pa
toliko več in pogosteje. Zakon
jim prepoveduje uživanje alko-
hola le v oštarijah, v trgovini si
jo lahko privošči tudi desetle-
tnik. Prepovedano je prodajati
cigarete, marihuano (in seveda
vse ostale droge), alkohol se na
tem seznamu ni znašel. Zato
niso redki prizori, da osnovno-
šolci že zgodaj popoldne v veli-
kem samopostrežnem vozičku,
do blagajne pripeljejo dve ali tri
steklenice: liter vodke različnih
sadnih okusov, za "poplakniti"
plastenko cole, ali pa dva litra
cenejšega vina in liter Raden-
ske. Priljubljeni so tudi likerji,
pa seveda viski in rum. Tovrs-
ten nakup se dogaja pred očmi
vseh nas.
Seveda ima vsako dejanje svo-
je posledice. Dr. Zlata Ivetič, ki
se je v devetdesetih ukvarjala z
alkoholiki in je pomagala pre-
broditi krize številnim posame-
znikom kot družinam, je pred
kratkim na svoji koži občutila
revolt mladih, ko jih je posku-
sila odvrniti od alkoholne zaba-
ve.
"12. oktobra, malo po poldne-
vu, sem kupovala v trgovini
Rimska peč. Opazila sem gručo
mladih fantov, ki so ravnokar
odhajali od blagajne. Blago so
naložili v kartonasto škatlo. Za-
ustavila sem jih in povprašala
po vsebini kartona. Naj kar po-
gledam so rekli in seveda sem
pokukala noter. Kupili so tri
steklenice vina in dve mineral-
ni vodi. Pa jih povprašam, če
me poznajo? Eden je odgovoril
da ja, da sem njegova zdravnica,
ostali so odkimali. S katere šole
pa ste, sem jih pobarala. Eden
je odgovoril da so iz Gimnazi-
je, ostali so se zarežali. V tistem
trenutku se nam približa neka
gospa, ki jim da vedeti, da bi bilo
zelo pametno, če bi moje nasve-
te upoštevali, češ, da sem pred
leti pomagala njenemu sinu. Iz-
menjali smo še nekaj besed,
nato so dečki odšli (pozneje sem
jih videla pri garažah, kjer so
se "nacejali" s špricerji), jaz pa
sem vsa besna poiskala trgovko,
ki jim je prodala vino. Blagaj-
ničarka je dejala, da to ni nič
novega in da mladi dnevno ku-
pujejo alkohol. Povedala je tudi,
da je pri zadevi nemočna, tudi
zakon da je na njihovi strani.
Predvsem pa, da se boji nasilja
in groženj, če jim ne bi hotela
prodati alkoholnih pijač. Več-
krat je že prišla policija, a so
tudi oni brez moči. Mladim lah-
ko preprečijo le razgrajanje in
vandalizem, seveda šele potem,
ko so svoje alkoholne dobrote
že pospravili.
Sanja Svajger
PREJELI SMO
Vzdrževanje reda in
zakonitosti
če občinski komunalni inš-
pektor skupaj S komunalnimi
nadzorniki in še drugimi usluž-
benci redno odstranjuje plakate
je to vzdrževanje reda. Ne vem
pa, kaj bi rekli temu, če odstra-
nijo le določene plakate. Morda
vandalizem?
Priznam, bil sem nemalo za-
čuden, ko sem videl, da je nekdo
v petek, dne 13.10.2000 v do-
poldanskih urah odstranil vse
plakate. Sam sem lepil plakate
za NSi Nova Slovenija - Krš-
čanska ljudska stranka. Plakate
sem lepil seveda tam, kjer so
bili obešeni tudi drugi. Točno
je, da sem obesil nekatere plaka-
te tudi na drugih mestih, seveda
z dovoljenjem lastnika zemlji-
šča. Prepričan sem, da z obe-
šanjem plakatov nisem naredil
nobene škode. Obljubil pa sem
tudi, da bom po volitvah plaka-
te odstranil. Po poizvedovanju
sem izvedel, da se je prej ome-
njenega dne v naši vasi pojavil
rdeč kombi, reg. št.: MB 35-OH,
ki je last nekega oglaševalskega
podjetja iz Maribora. Iz tega
kombija je izstopil mlajši moš-
ki, ki je trgal plakate. Po telefon-
skem razgovoru z uslužbenko
podjetja, katerega last je kombi
sem izvedel, da je naročnik "tr-
ganja" plakatov Občina Ormož.
Tam so mi povedali, da so bili
plakati obešeni v nasprotju z
občinskim odlokom in da so
zato zahtevali naj jih odstranijo.
Kako so odstranili plakate je se-
veda jasno razvidno iz fotogra-
fij, ki jih pošiljam v prilogi.
Razumel bi, če bi bili ods-
tranjeni vsi plakati. V avtobu-
snem postajališču je ostalo cel
kup predvolilnega gradiva od
LDS-a. Nekateri plakati so tam
že več mesecev in jih je pošteno
načel zob časa. Ti plakati seveda
ne kazijo okolja, le plakat s sli-
ko kandidata za poslanca DZ R.
Slovenije je očitno "kazil" podo-
bo našega kraja!
Početje, ki je bilo storjeno je
seveda skregano z vsako zdravo
pametjo in spet jasno kaže, da
žal še vedno živimo v državi,
kjer si lahko vsak lokalni veljak
kroji zakon tako, kot mu je v
danem trenutku najbolj ustre-
za. Odloka Občine res ne po-
znam, zavedam se pa tega, da
sem na svojem gospodar jaz! V
bližnji prihodnosti se nam očit-
no lahko zgodi še kaj dosti huj-
šega! Demokratično izvoljeno
vodstvo očitno ne pozna nobe-
nih zakonskih norm zahodne
Evrope. Vsekakor pa vedo zelo
slabo čitati Ustavo R. Slovenije,
ali pa je to zanje le mrtva črka
na papirju. Po Ustavi je privat-
na lastnina nedotakljiva. Torej?
Ko so odstranjevali plakate so
morali najprej priti na privatno
posest, za kar pa niso imeli so-
glasja lastnika. Točno je, da ob-
stajajo tudi druge prvne poti. Če
seveda odlok obstaja bi morali
v skladu z zakonom lastnikom
zemljišč izdati odločbo, da mo-
rajo v zakonskem roku plakate
odstraniti. Če to ne bi zadosto-
valo je bila odprta tudi pot na
sodišče, kjer bi seveda morda
res razsodil v prid občine, tega
seveda ne vem. Prav dobro pa
vem, da mi brez odločbe pris-
tojnega sodišča brez mojega do-
voljenja ne sme priti na mojo
posest niti sam župan, kaj šele
njegovi podrejeni!
Se pred nedavnim smo ob-
sojali Miloševiča v Srbiji, ki
je zapiral svobodomiselne lju-
di, ukinjal nerežimske TV
postaje...Vse skupaj z enim sa-
mim ciljem - VLADATI. To mu
je seveda uspevalo kar lep čas
vse dotlej, dokler ni spregledal
njegov lasten narod. Kaj je sle-
dilo za tem, nam je vsem dobro
znano...Žal seveda diktatorjev
ni možno odstraniti na drug na-
čin...
Meni osebno se ob tem pisa-
nju vedno znova zastavlja vpra-
šanje: Zakaj? Komu so bili v
napoto plakati? So mar vzpod-
bujali k razdoru? So na plakatu
bili napisani kakšni znaki, reci-
mo fašistični simboli? Ne, nič ni
bilo takega. Plakati so bili očit-
no potrgani le zaradi živčnosti
določenih posameznikov, kate-
rim očitno Alojz Sok ni po vo-
lji! No, pa kljub vsemu...Uspelo
mu je priti v parlament in ni mu
bilo potrebno čakati na ostanke
glasov, kot nekaterim. Očitno so
tudi plakati odigrali svojo vlo-
go!
Za konec pa še zanimivost: Se
danes ko to pišem, 25. 10. 2000,
visi v dvorani na Kogu plakat
SLS-I-SKD - Slovenska ljudska
stranka. Dvorana je seveda last
Občine Ormož in je neposred-
no ob volišču. To ne moti ni-
kogar. Prav tako pa ni motilo
nikogar niti to, da je na dan vo-
litv v popoldanskih urah prišel
kandidat DeSUS-a g. Čurin iz
Ormoža. Kaj je iskal na volišču
ne vem, zagotovo pa vem, da je
bil tam. Kaj bi bilo, če bi se na
našem volišču pojavil Alojz Sok
si pa kar mislim. Volilno zako-
nodajo bi seveda morali spošto-
vati prav vsi!
Bogomir Luci
Garaža, ki je v privatni lasti in oddaljena dobre štiri metre od cestišča, plakate smo uspeli po-
novno nalepiti, z dovoljenjem lastnika seveda.
DNEVU REFORMACIJE OB ROB
Nazaj v prihodnost
v mojih možganih je prva knjižna nevihta
-	temni oblaki sovraštva, grmenje zločinov,
poplava strasti, vrtinci ljubezenskih spletk,
uničevalni plazovi maščevanja; nevihta, ki
pa se kmalu pomiri in izza oblakov posije
sonce ljubezni, v strugi teče tih potoček ura-
vnoteženih čustev, žvrgolenje pesmi sprave,
poti sreče skozi gozdove življenj...In to vse v
eni sami knjigi - življenjske in ljubezenske
zgodbe, življenjepisi, spletke, vojne, otožne
in vesele pesmi, zgodovina, pravo, moralni,
državni in drugi zakoni ter še in še.
A to ni edini razlog, da je ta najstarejša knji-
ga prevedena v največ jezikov, izdana v najve-
čji nakladi in prisotna v skoraj vsakem domu
-	prav verjetno tudi v vašem in da je kar ne-
kajkrat spremenila tok zgodovine; razlog za ta
njen vpliv je avtor, katerega delovanje v prid
človeštva je osrednja tema in rdeča nit. "Jezus
je vpričo svojih učencev storil še veliko drugih
znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; ta pa so
zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija,
Bižji Sin, in da bi s tem, da verujete, imeli živ-
ljenje v njegovem imenu. "(Jn 20,30-31).
On je ta, ki še danes lahko po Svetem pis-
mu doseže spremembo naših nazorov, stališč
in navad. Luter, oče reformacije, je to nekoč
v preteklosti doživel. Čeprav so bili njegovi
starši pobožni in so ga v takšnem duhu tudi
vzgajali se je s Svetim pismom prvič srečal šele
na erfurtskem vseučilišču. Takrat je torej prvič
"videl" Božjo besedo. S strahom in občudova-
njem je prelistaval njene svete strani. S pospe-
šenim utripom in drhtečim srcem je bral zase
besede življenja, branje pa je za trenutek pre-
kinjal z vzklikom: "O, da bi mi Bog dal eno
takšno knjigo!" (Veliki boj, str. 80).
Luter je torej začel pri sebi. Najprej je mo-
ral sam doživeti osebno reformno pa je lahko
opravil obsežno delo reformacije. Konec tem-
nega srednjega veka, začetek reformacije, ki ga
lahko časovno omejimo z Lutrovim pribijan-
jem tez na dvorna vrata cerkve v Wittenhergu
leta 1517. Takrat se Luter še ni zavedal, kako
korenit, daljnosežen in pozuitiven vpliv bo
imelo njegovo delovanje in kaj vse nam podar-
ja z reformacijo - tudi Slovencem. Menim pa,
da še vedno potrebujemo reformacijo. Morda
ne toliko navzven kot navznoter - osebne du-
hovne obnove.
Ljudje čutimo nekje v sebi praznino in ne-
zadovoljstvo, ki ju poskušamo zadovoljiti z
materialnim. Zato hrepenimo po materialnih
stvareh, ki pa v nas Še vedno pustijo isti ob-
čutek. A to, kar nas lahko v resnici napolni
in nam da zadovoljstvo, so duhovne vrednote.
Sveto pismo pa je učbenik teh vrednot. V njem
lahko najdemo vse, kar potrebujemo za sreč-
nejše in bolj polno življenje - v življenjskih
zgodbah, padcih in vzponih mnogih ljudi, na-
pakah in rešitvah. Doživimo lahko to, kar je
doživel Luter - duhovno obnovo.
Tako so dobrodošli trenutki, ko se lahko
sami, ali pa z zakoncem, družino, prijatelji in
kom drugim umaknemo ter prepustimo tre-
nutkom duhovne sprostitve ob branju, pogo-
voru, poslušanju. Morda nas lahko prav dan
spomina na reformacijo spodbudi k razmišlja-
nju o Svetem pismu in duhovnemu druženju.
Dean Ahac
PODVINCI / SREČANJE
KRAJANOV
ČASTITLJIVIH lET
Vsakodneva skrb za
potrebe starejših ljudi
v kulturni dvorani prostov-
Ijnega gasilskega društva Pod-
vinci, so se 22. oktobra že drugič
srečali krajani in krajenke pri-
mestne četrti Rogoznice, stari
nad 70 let. Srečanje je potekalo
v organizaciji sveta primestne
četrti Rogoznica in mestne obči-
ne Ptuj. V pripravah so aktivno
sodelovali odborniki Društva
upokojencev in Rdečega križa
Rogoznica.
Lep kulturni program je pri-
pravili Kulturno društvo Rogo-
znica. V njem so sodelovalii:
moški pevski zbor pod vods-
tvom Marije Stoger, Olga Kos-
tanjevec, Andrej Furšt in otroci
otroškega vrtca Rogoznica.
Predsednik sveta primestne
četrti Rogoznica Marjan KO-
LARIČ, je udeležence seznanil
z razvojem, položajem, proble-
mi in dejanskimi potrebami nji-
hove četrtne skupnosti. Potrebe
so velike in nujne, za njihovo
reševanje pa mestna občine Ptuj
daje premalo sredstev.
Srečanje je potekalo v prijet-
nem vzdušju in z občutkom, da
pomeni priznanje za vse, ki so z
svojim ustvarjalnim delom pri-
spevali k napredku in razvoju
slovenske družbe, ptujske obči-
ne in krajevne skupnosti Rogo-
znica ter za dobrobit in srečo
svojih otrok.
Predstavniki Društva upoko-
jencev Rogoznica so na sreča-
nju posebaj poudarili, da mora
biti skrb in odgovornost za sta-
rejše ljudi vsakodnevna, tako v
svetu primestne četrti Rogozni-
ca kot v organih in službah me-
stne občine Ptuj. Še posebej za
težko bolne in socialno ogro-
žene. Za zadovoljevanje potreb
starejših mora uspešno in od-
govorno delovati dobro organi-
zirana zdravstvena kot socilna
služba.
Življenska pot generacij čas-
titljivih let je bila ustvarjalna,
zato si v jeseni svojega življenja
zaslužijo dostojanstveno spošto-
vanje in odgovorno skrb celotne
slovenske države. Starejši si za-
služijo tudi več topline, pomo-
či, spoštovanja in razumevanja
v svojih družinah in v okoljih,
v katerih živijo ter po svojih
močeh tudi prispevajo za dob-
robit in srečo mlajših generacij.
Feliks Bagar
PLANINSKI
KOTIČEK
Poprttvek in
obvestilo
Pri zadnjem planinskem
kotičku nam je (in to po-
vsem resnično) zagodel
škrat, tokrat računalniški,
informaciji iz prejšnjega
Tednika zato dodajamo:
Izlet v neznano, ki ga pri-
reja PD Ptuj, bo v nedel-
jo, 5. novembra. Odhod s
posebnim avtobusom bo
izpred Avtobusne posta-
je Ptuj ob 8. uri.
Ur.
14
Četrtek, 2. november 2000 - TEDN||(
PTUJ / PRAZNIK MERCATORJA IN PTUJSKIH PEKARN IN SLASCICARN
Lep dosežek na Novem trgu
27. oktobra zvečer sta skupaj praznovala Mercator SVS in
Ptujske pekarne in slaščičarne. Mercator je končal večlet-
no obnovo svoje osrednje blagovne hiše na Ptuju, obnovil
jo je od temeljev do strehe; Ptujske pekarne in slaščičarne
pa so 53-letnlco podjetja proslavile z začetkom prodaje sla-
ščic v sodobno urejenem lokalu potem, ko so ob 50-letnici
uredili slaščičarski obrat na Rogozniški, ter s pričetkom
tretje dejavnosti v podjetju, ob pekovski in slaščičarski
proizvodnji, tudi gostinske.
Petkov dogodek v Pepsi Pan-
di, kot se imenuje nekdanji
Mercatorjev Pepsi, da se ohrani
tradicija, je poudarila direktori-
ca Ptujskih pekarn in slaščičarn,
je zbral številne pomembne pos-
lovneže in ugledne goste. Prišel
je tudi Zoran Jankovič, pred-
sednik uprave poslovnega sis-
tema Mercator s sodelavci, ki
ni pozabil povedati, da na Ptuj
vedno prihaja z veseljem. Izre-
dno je ponosen na 1800-članski
kolektiv Mercatorja SVS, d.d..
Ptuj, ki se ponaša z velikim
strokovnim potencialom, delo-
vno disciplino, in ima ljudi, ki
so prijazni, iskreni, ter nadvse
cenijo pripadnost Mercatorju.
Nadvse uspešno jih vodi Stani-
slav Brodnjak. Poslovni sistem
Mercator je že v devetih mese-
cih letos uresničil svoje letošnje
poslovne načrte: 200 milijard
tolarjev prihodka, tri milijarde
dobička in 11 milijard akumu-
lacije. Je največja slovenska dru-
žba, ki ustvarja že 7 odstotkov
slovenskega družbenega proiz-
voda. V naslednjih letih se bo
samo še povečeval, eje trdno
prepričan Jankovič. Do 5. de-
cembra jih čaka vrsta otvoritev
pomembnih trgovskih središč
v Sloveniji, Hrvaški in Bosni
in Hercegovini. PS Mercator
je tudi velik donator na kultur-
nem, športnem in humanem po-
dročju. Zelo so ponosni, da bodo
23. novembra sedmim sloven-
skim zdravstvenim domovom
lahko podarili sodobna reševal-
na vozila. Predsednik uprave
Mercatorja SVS, d.d., Ptuj, Sta-
nislav Brodnjak, je povedal, da
so obnovo fasade začrtali skupaj
s kupci, prenova je delo arhite-
kta Petra Kerševana, ki je zas-
noval že prvo fasado blagovnice
pred 28 leti. Prepričani so, da
so z obnovo fasade pomembno
oplemenitili center mesta, mu
dali novo obliko in vsebino.
Hkrati z obnovo fasade so na-
mreč prenovili tudi pritličje
blagovnice, dopolnili marketni
program, ponudbo drogerije in
darilnega programa. Po novem
imajo tudi svojega mesarja. Me-
sno industrijo Radgona.
Stanislav Brodnjak je v petek
tudi povedal, da bodo 5. de-
cembra v Mariboru odprli naj-
večji hipermarket v Sloveniji, s
16.000 m2 prodajnih površin.
Gostiteljica petkove svečano-
sti je bila Erika Mihelač, di-
rektorica Ptujskih pekarn in
slaščičarn, ki je povedala, da so
danes že prava delniška družba
s pravimi lastniki, še leta 1997
so bili družbeno podjetje. Leta
1947 je podjetje zaposlovalo 18
delavcev, ki so delali v dveh pe-
karnah. Leta 1992 jih je bilo že
92, leta 1997 115, danes, ko so
pričeli tudi z gostinsko dejav-
nostjo, jih je že 128. Njihova
letna realizacija je 4200 ton iz-
delkov oziroma 15 milijonov
kosov. Sodijo med 10 največjih
slovenskih pekovskih podjetij,
ki uspešno obvladuje tržišče SV
Slovenije. Zadovoljni so, ker
jim je v sodelovanju z Mer-
catorjem uspelo urediti sodob-
ni lokal, naložba jih je veljala
93 milijonov tolarjev, za proda-
jo slaščic, in pandine ponudbe
jedi. En mesec poslovanja jim
je prinesel dragocene izkušnje,
ki jim pomagajo, da so s ponud-
bo in postrežbo vsak dan boljši.
V sklopu lokala Pepsi Pande so
uredili tudi kotiček za najmlaj-
še, ki se bodo ob pomoči anima-
torice lahko pri njih poveselili
ob rojstnih dneh in drugih praz-
nikih. Kotiček je namenjen tudi
mladim ustvarjalcem, oktobra
so risbice razstavljali učenci OŠ
Mladika, v tem mesecu bodo
svoja dela razstavili učenci OŠ
Olge Meglič.
Na novi pridobitvi ptujskih
podjetij je ponosen tudi ptujski
župan Miroslav Luci, saj gre
za lep dosežek na Novem trgu.
Upa pa, da se bo sedaj inves-
ticijski ciklus premaknil proti
Merkurjevemu Volanu. Kar pa
zadeva Mercatorjevo ekspanzi-
jo v Mariboru, je zadovoljen, da
se časi spreminjajo, in da Ptuj-
čani počasi osvajajo Maribor. Se
ne dolgo tega je bilo drugače.
Na petkovi slovesnosti pa so
mnogi pogrešali predstavnike
Perutnine, ki je tako blagovnici
kot Pepsi pandi, prvi sosed.
Predsednika uprave dr. Roma-
na Glaserja ni bilo zaradi nujne
službe poti.
Ptujski peki so v petek na
ogled postavili vso svojo proiz-
vodnjo, ki po kvaliteti in številu
najrazličnejših proizvodov, sodi
med najboljše v Sloveniji.
MG
Zoran Jankovič (na Ptuju je vedno dobre volje) predsednik PS
Mercator v družbi predsednika uprave Mercatorja SVS Ptuj
Stanislava Brodnjaka in Milana Petka, vodje blagovnice, med
ogledom novosti v tej osrednji blagovni hiši ptujskega Merca-
torja. Fotografije: Črtomir Goznik
Izbrana kulinarika, pecivo in drugi izdelki ptujskih pekov na priložnostni razstavi, ki so jo
pozneje pojedli.
Direktorica Ptujskih pekarn in slaščičarn Erika Mihelač je
bila gostiteljica petkovega svečanega odprtja Pepsi Pande.
POBREZJE / V UPORABO PREDALI NOVE VAŠKE PRIDOBITVE
Ribji pilinilt po pobreško
Vsaka nova jesen prinese nekaj dobrega; enim bogate da-
rove narave, drugim nove pridobitve, ki na nek način tudi
izboljšuje kvaliteto življenja na vasi. V videmski KS Pobre-
žje so se konec tedna (21. oktobra) veselili obojega, saj so
v uporabo predali kar tri nove pridobitve vredne 18 milijo-
nov tolarjev in kot pravi Pobrežani slavje zaključili na rib-
jem pikniku. Letošnji je bil drugi zapovrstjo, pobreške ribe
pa so plavale povsod, še največ jih je "zašlo" v želodce obi-
skovalcev praznika v Pobrežju.
Namenoma so združili otvori-
tvene slovesnosti in ribji piknik,
kot svojevrstno vaško poseb-
nost, je dejal predsednik KS Po-
brežje Branko Marinič, kajti še
posebej od ribjega piknika želijo
v prihodnje imeti tudi komerci-
alne koristi. "Rib je dovolj, tudi
ribnikov po vsej vasi. Nekateri
naši krajani so ob ribnikih že
naredili manjše objekte, kjer bi
lahko sprejemali manjše sku-
pine ljudi in jim v prijetnem
okolju ponudili pobreško ribjo
poslastico."
PO ASFALTNI
BLIŽNJICI V
SOSEDNJO VAS
Prva otvoritvena slovesnost je
bila na lokalni cesti, ki po bliž-
njici Pobrežje povezuje s Trž-
cem in Lancovo vasjo. Dober
kilometer te ceste je poslej as-
faltiran in marsikomu bo skraj-
šala pot do sosednje vasi, prav
gotovo tudi gluhonememu Po-
brežanu Jožetu Goričanu, ki se
po tej cesti vrača v rodno Lan-
covo vas. Krajani pa so mu ob
tej priložnosti zaupali nalogo,
da simbolično prereže vrvico in
odpre asfaltno cesto. Tudi Po-
brežje in Šturmovce po novem
povezuje asfaltna cesta, krajani
obeh naselij pa so se minulo so-
boto srečali na "potočni" meji
med naseljema, kjer sta jih
pozdravila podpredsednik KS
Videm Andrej Rožman iz Štur-
movca in predsednik KS Po-
brežje B. Marinič, ki se je
dotaknil povezovanja krajanov
s skupnimi razvojnimi naloga-
mi. Novi pridobitvi je nazdravil
tudi župan občine Videm Franc
Kirbiš in v nagovoru dejal, da
so krajani obeh naselij družili
moči in zbrali sredstva za as-
falt, ter tako dokazali, da se da
skupaj veliko narediti. Za ces-
to, ki je prav tako ena od lo-
kalnih bližnjic in je dolga blizu
850 metrov je menil, da bo pot
skrajšala prenekateremu vozni-
ku, ki mu ne bo več treba nao-
krog skozi Videm.
Novost v Pobrežju je tudi del
nove javne razsvetljave, še po-
sebej tistih nekaj luči na špor-
tnem igrišču ob vaškem domu,
ki so jih simbolično predali svo-
jemu namenu. Predsednik ŠD
Pobrežje Ivan Krajnc je na ot-
voritvi povedal, da se člani druš-
tva vse od ustanovitve v letu
1994 prizadevajo, da bi imel
športni park prijazno in moder-
no podobo. Z lučmi bodo poslej
razsvetljevali nogometno igriš-
če, pa tudi ostali dve za košar-
ko in odbojko, s to ureditvijo
pa so se približali tudi predpi-
sanim republiškim kriterijem.
Navdušencem športa se torej v
Pobrežju rekreacija obeta še v
večernih urah (pod lučmi), prvi
pa so to že preizkusili nogome-
taši, ki so se pomerili na prija-
teljski nogometni tekmi.
Tekst in foto:
T. Mohorko
Vrvico so prerezali tudi na cesti Pobrežje Šturmovci.
... in na osvetljenem igrišču v Pobrežju.
Jože Goričan Je simbolično odprl cesto proti Tržcu in Lancovi
vasi
ifgDNIK - Četrtek, 2. november 2000
19
pTUJ / 500 ZLATIH ODLIČNJAKOV OŠ LJUDSKI VRT
praznik, kakršnega ne pomnilo
pobota, 21. oktobra 2000, bo za OŠ Ljudski vrt datum, ki
gii ne bodo nikoli pozabili. Organizirali so prireditev 500
jiatib odličnjakov, na katero so povabili vse svoje doseda-
„je učence, ki so bili vseh osem let odlični, in so vpisani v
gjihovo Zlato knjigo šole. Zanjo je v letu 1994 dala pobudo
slavistka Viktorija Dabič, z umetniški vpisi pa ji je pečat
(Hkratnosti dala Anica IVafela, žal že pokojna učiteljica te
§ole, ki je vanjo vtkala ves svoj talent.
Odziv na pobudo za orga-
nizacijo prireditve 500 zlatih
odličnjakov je presegel vsa pri-
■akovanja, odzvalo se je več kot
350 nekdanjih odličnjakov, med
l;aterimi je vrsta znanih stro-
jtovnjakov, umetnikov, zdravni-
Itov, novinarjev in drugih. To je
šolo še posebej obvezalo, da so
se priprav na prireditev lotili še
[oliko bolj odgovorno.
O enkratnosti prireditve ozi-
roma srečanja so govorili ra-
vnateljica Tatjana Vaupotič,
nekdanja ravnatelja Katica Bra-
čko in Ivo Težak, župan mestne
občine Ptuj Miroslav Luci, ki je
bil tudi pokrovitelj prireditve,
mag. Alojz Sirec, glavni inšpek-
tor v inšpektoratu za šolstvo in
šport Republike Slovenije. Sko-
zi šolsko kroniko, ki je zapisana
tako v šolskem glasilu Nagelj,
veliko pa je o njenih 43 letih
delovanja pisal tudi ptujski Te-
dnik, so zdajšnji njeni učenci
predstavili štiri desetletja in ne-
koliko več dosedanjega dela, ki
se zrcali tako v znanju učencev,
kot dejavnostih in uspehih šole
v ožjem in širšem okolju. Ob
tem so še peli, plesali, recitirali,
uspešno pa so se jim pridružili
tudi nekateri nekdanji učenci,
med katerimi je bila tudi vi-
olinistka Mojca Menoni, ki je
sedaj že stalna članica simfoni-
čnega orkestra RTV Ljubljana.
Skozi tiastop sedanjih učencev
OŠ Ljudski vrt in njihovega
vodsta, je bilo tudi zaznati željo,
da bi čim prej dobili večjo telo-
vadnico, zdajšnja je trikrat pre-
majhna za trenutne potrebe, da
bi imeli pouk le dopoldne, in
da bi šola pridobila pogoje za
devetletno šolanje. Da bi zado-
stili vsem potrebam štirih ptuj-
skih osnovnih šol, bi mestna
občina potrebovala kar 2,5 mi-
lijarde tolarjev, je povedal ptuj-
ski župan. To je velik zalogaj,
ki pa ga bo potrebno vzeti v za-
kup. To zahteva novo znanje, ki
se sele poraja, pa tudi ves kapi-
tal znanja Ptuja in okolice, ki je
bil zbran na resnično neponov-
ljivi prireditvi OŠ Ljudski vrt -
500 zlatih odličnjakov. Vrnitev
v svojo prvo šolo je bil za vse ne-
pozaben dogodek, ki ga večina
želi še kdaj ponoviti. Morda bo
ponovno velik žur ob 50-letnici
šole?
MG
Loeiezence prireditve 500 zlatih odličnjakov je pozdravila rav-
nateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič (druga z leve) v dru-
žbi z županom Lucijem, mag. Alojzem Sircem in nekdanjima
ravnateljema, Katico Bračko in Ivom Težakom.
"Stare črpalke", šolski band,
seje po skoraj dvajsetih letih
ponovno zbral, in zaigral.
Ob koncu prireditve so skupaj zapeli vsi zbori OŠ Ljudski vrt. Fotografije: Črtomir Goznik
PTUJ / SOLSKI CENTER - EKONOMSKA SOLA
Met naaeli v raziskovalnem delu
Ui ste vedeli, da so nekoč za prvi maj ljudje zgodaj zjutraj
nabirali roso po travi, grmovju ali pa tako, da so razprostr-
li ijuhe in jih potem oželi v posode? Prvomajska rosa naj bi
namreč pozdravila jetiko, golšavost, slabovidnost in druge
bolezni. Dekleta so verjela, da bodo ostala lepa, če si bodo
s to roso umila obraz. Rosa naj bi tudi vse leto prinašala
srečo.
Dijakinje Maja Čurin, Mar-
tina Emeršič, Sabina Hamer-
šak, Jelka Ivanuša, Sonja Novak
'H Mateja Tomažič iz programa
^bnomsko-komercialni tehnik
^ v šolskem letu 1999/2000
dosegle zlato priznanje za na-
logo "Praznovanje prvega maja
"a Ptujskem" na 8. regijskem
^fečanju mladih raziskovalcev
Vdnjega Podravja in Prlekije,
''i je bilo 5. maja 2000.
V tem šolskem letu so te dija-
''inje maturantke. Svojo nalogo
^ meseca septembra zelo uspe-
predstavile v Ljubljani, na
^fečanju mladih raziskovalcev
^'ovenije. Strokovna komisija s
''odročja zgodovine jim je pri-
^dila 85 točk od 100 možnih
•^ena naloge in zagovora), s
"^'■ner so zaostale le tri točke za
'^^tjo nagrado in tako dosegle
še en uspeh za Ekonomsko šolo,
ki zelo spodbuja tovrstno delo.
Dijakinje so si zadale nalogo,
da s pomočjo literature, ar-
hivskega gradiva in lokalnega
časopisa izdelajo nalogo, ki bo
prikazovala praznovanje 1. maja
na ptujskem območju od leta
1890, ko je ta dan postal medna-
rodni delavski praznik, pa vse
do leta 2000.
Čeprav je v zgodovini sto de-
set let kratko obdobje, so ravno
ta leta zaznamovale ogromne
spremembe v človeški zgodovi-
ni. Ker je vedno gonilna sila
razvoja človek, je bilo vredno,
da so se mu posvetile. A to ni bil
navaden človek, pač pa človek z
rdečim nageljnom v gumbnici.
Ta človek se je moral dokazo-
vati in na začetku boriti za svo-
je pravice — znane tri osmice:
osem ur dela, osem ur počitka,
osem ur kulture in zabave. Ugo-
tavljajo, da je svoje zahteve po
boljšem življenju oziroma polo-
žaju v družbi zelo težko dosegel
do leta 1945. Poudariti velja,
da niso pričakovale, da bo ta
dan po drugi svetovni vojni v
lokalnem časopisu Ptujski te-
dnik oziroma kasneje v Tedni-
ku tako obsežno predstavljen.
Toda kljub temu so vztrajale in
kar najbolj dosledno pregledale
časopisne novice. Po drugi sve-
tovni vojni se praznovanja po
obliki in vsebini v bistvu po-
navljajo, pomen se posveča sin-
dikalnim priznanjem, prazniku
OF, ki se je velikokrat prazno-
val skupaj s prvim majem. Tu
in tam se proslavi kakšna delo-
vna zmaga, že tradicionalno pa
se izvaja kresovanje, dolgo časa
še ognjemet, brez mlaja pa ni-
koli ni šlo. Iz množičnih mani-
festacij postaja prvi maj vedno
bolj delavski praznik, ki po nji-
hovem mnenju izgublja na po-
menu. Menijo, da bo praznik v
prihodnosti spet pridobil prvo-
tno vsebino zaradi vse večjega
števila delavcev, ki se s plačilom
za svoje delo komaj preživljajo.
In tako kot nekoč, bo tudi to-
krat verjetno edina rešitev boj
za izboljšanje razmer.
Pa dodajmo še nekaj zanimi-
vosti iz njihove naloge: Za
prvi maj 1890 je bil majski
glasbeni koncert v mestnem
parku, ki ga je pripravilo Olep-
ševalno društvo Ptuj. Leta 1913
so v prvomajski povorki izsto-
pali transparenti za boj proti
alkoholizmu. Leta 1942 je na
praznik zaplapolala na najviš-
jem drevesu na Panorami rdeča
zastava, mladinci pa so po me-
stu trosili letake in rdeče zasta-
vice.
V veselem delu prireditve je
bilo nagradno plezanje na dvaj-
set metrov visoko majsko drevo.
Kdor je prvi priplezal na vrh, je
dobil 1000 dinarjev (cena Ptuj-
skega tednika je bila 3 din!), bu-
teljko vina, klobase in cigarete.
(1951)
Mladi so zakurili kres. Pravo
vzdušje se je pokazalo med nji-
mi v trenutku, ko so fantje sto-
pili skupaj in zapeli kar po
domače, dekleta pa so šušljala,
kdo je bolj "fejst". (1980)
Prvomajske praznike so neka-
teri preživljali na izletih v tuji-
ni, mnogi pa kar na "Malti in
v Švici", kot so se radi šalili ob
dejstvu, da so praznične dni iz-
koristili za zidanje.(1991) Bo-
dočim maturantkam čestitamo
in želimo veliko uspeha na ma-
turi in pri raziskovalnem delu,
ki bo prav gotovo potrebno za
študij!
Mentorja naloge:
Jelka Kokol Plošinjak,
Samo Plošinjak
Zadovoljne raziskovalke: Jelka, Sabina, Maja, Mateja, Marti-
na in Sonja
BREZOVCI / PRI
ŠOŠTARIČEVIH
ZACVETELA
HRUŠKA
lakaj
letos
hruške
ivetijo
dvakrat
67-letni Jože Šoštarič iz Brez-
ovcev pravi, da je nekaj let
stara hruška spomladi bujno
cvetela in rodila le eno hruš-
ko. Pred nekaj dnevi pa je po-
novno zacvetela, pognala pa
je tudi nove liste. Jože nam ni
vedel povedati, zakaj je hru-
ška ponovno zacvetela, izve-
deli pa smo, da to ni edini
primer. Verjetno gre tudi v tem
primeru za posledice letošnje
suše.
Fotozapis: M. Slodry'ak
Ob pogledu na cvetočo hru-
ško dobimo občutek, da Je v
deželi pomlad.
20
Četrtek, 2. november 2000 - TEDN||(
STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO
Ogrevanje z lesno biomaso
Nadaljevanje iz
prejšnje številke
NAPRAVE ZA
KURJENJE Z LESOM
Lokalne naprave
So dobro znane, zato jih ne
bomo podrobneje opisovali. To
so različne vrste štedilnikov,
železnih peči, litoželeznih peči,
lončenih peči, odprtih kaminov
itd. Mogoče bi namenili nekaj
besed lončenim pečem in ka-
minom, ki poleg dekorativnega
učinka nudijo pri uporabi
centralnega ogrevanja dodatno
možnost ogrevanja. Posebno po-
membno je to v prehodnem ob-
dobju, ko ni potrebno ogrevati
cele hiše. Obstajajo tudi kombi-
nacije med lončeno pečjo in cen-
tralnim ogrevanjem. Pri tem je
potrebno opozoriti, da mora biti
prenosnik toplote izven šamo-
tnega dela kurišča, sicer lahko
negativno vpliva na proces zgo-
revanja. Izdelavo takih kombi-
nacij moramo vedno prepustiti
proizvajalcem, ki imajo primer-
ne reference.
Odprti kamini s kuriščem, od-
prtim v prostor, imajo le 15 do
50 odstotne izkoristke in zah-
tevajo velike količine zraka za
zgorevanje, ki ga moramo obi-
čajno dovesti od zunaj. Zato
moramo biti pri načrtovanju
pazljivi in upoštevati nasvete
strokovnjaka.
Kotli za centralno ogrevanje
Sem spadajo kotli za kurjenje
s poleni, kotli na lesne sekance
in kombinirani kotli na lesne
sekance oziroma tablete.
Kotli za kurjenje s poleni so
starejše izvedbe in so lahko izve-
deni kot kotli s pregorevanjem
in kotli s spodnjim odgoreva-
njem. Slaba stran teh kotlov je
rokovanje, saj je potrebno dne-
vno, včasih pa tudi večkrat na
dan nalagati gorivo in čistiti na-
prave.
Tudi nove generacije kotlov
na polena, ki jih izdelujejo pri
nas in prihajajo na tržišče pod
različnimi imeni, kot so "tur-
bo" kotli, "ventilatorski" kotli,
kotli z uplinjanjem, ne morejo
zagotoviti dobrega toplotnega
izkoristka in okolju prijaznega
obratovanja. To je posebej iz-
razito, kadar obremenitev niha
med 20 in 100 odstotki in je
zato težko izbrati pravilno veli-
kost kotla za vse možne situaci-
je. Pogoje obratovanja je možno
deloma izboljšati z vgradnjo
vmesnega hranilnika toplote, ki
pomaga pri izravnavanju obre-
menitev in izboljšuje tudi kva-
liteto gorenja lesa.
V zadnjem času se je - posebej
v sosednji Avstriji - zelo uvel-
javila vgradnja avtomatiziranih
kotlov na lesne sekance oziro-
ma tablete. Avtomatsko nalaga-
nje goriva s polžem, vijakom in
podobnim omogoča večjo udo-
bnost pri rokovanju. Ostale pre-
dnosti so:
-	kakovostno oziroma opti-
malno zgorevanje, nizke emisi-
je in s tem obremenitve okolja,
-	možnost reguliranja zgore-
vanja in s tem visok izkoristek
pri širokem razponu obremeni-
tev, kar pomeni natančno regu-
lacijo odjema toplote,
-	kar najmanjše potrebno
vzdrževanje in nadzor.
Poglejmo opis sodobne nap-
rave, ki naj izpolnjuje prej na-
vedene zahteve.
Dovodni polž potiska lesno
maso v kurišče. Natančna re-
gulacija je mogoča z vrtenjem
polža. Posebno tipalo žerjavice
neprekinjeno preverja stopnjo
polnitve kurišča oziroma količi-
ne goriva. To tipalo je tudi hkra-
ti regulator razmernika zraka.
Vplinjanje lesa poteka na zgo-
revalnem krožniku, skozi kate-
rega vpihujemo primarni zrak.
Plinaste komponente so dobro
premešane s sekundarnim pred-
gretim zrakom preko zgore-
valnega obroča. Na ta način
dosežemo kakovostno in opti-
malno zgorevanje in nizke emi-
sije, neodvisno od obremenitve
kotla. Zgorele dimne pline vo-
dimo skozi prenosnik toplote,
kjer predajo toploto na kotlov-
sko vodo. V dimne kanale pre-
nosnika so vgrajeni turbolatorji,
ki zagotavljajo dober prenos to-
plote. Odstranitev prilepljene-
ga pepela poteka avtomatsko.
Zrak za zgorevanju sesa radi-
alni ventilator skozi kotlovsko
izolacijo in ga predgretega tlači
skozi zgorevalni obroč v kuri-
šče. S takim načinom sesanja
zraka hladimo zunanje površi-
ne kotla ter zmanjšamo sevalne
izgube in povečamo skupni iz-
koristek kotla. Odvod pepela
poteka preko transportnega pol-
ža do posode za pepel. Ta je do-
volj velika, da se prazni enkrat
letno. Lesni pepel ni odpadek,
temveč odlično mineralno gno-
jilo.
Za varno delovanje je bistve-
nega pomena požarna varnost.
Ta se zagotovi s popolnim te-
snjenjem zalogovnika za gori-
vo. Tipalo žerjavice pa skrbi, da
nivo žerjavice pretirano ne upa-
de. Za skrajne primere pa je ko-
tel opremljen še z avtomatsko
gasilno napravo.
Pripravo tople sanitarne vode
poleti, ko je potrebna minimal-
na toplotna moč, tehnično rešu-
jemo na dva načina:
-	z vzdrževanjem žerjavice;
dovajamo le toliko lesne mase,
da se vzdržuje žerjavica, vendar
pri tem temperatura kotla ne
sme pasti pod 60°C. Dodatno
porabo lesne mase za poletnih
šest mesecev je mogoče oceniti
na 2 do 3 m^
-	z električnim vžigom; nap-
rava se avtomatsko zažene, če
temperatura v hranilniku vode
pade pod neko mejo (npr. 45°C),
in spet ustavi, ko je dosežena
želena vrednost (npr. 85°C).
Seveda pa je možna tudi mi-
kroprocesorska regulacija delo-
vanja kotla kot pri kotlih na
tekoča in plinasta goriva, vklju-
čno z vodenjem dodatnih fun-
kcij, kot je npr. priprava tople
sanitarne vode.
ZAKIJUČEK
Cilj tega prispevka je bil pri-
kazati, da je na voljo tehno-
logija, ki omogoča udobno in
učinkovito izrabe biomase, pr-
venstveno lesa. Ponudba moder-
nih kotlov na tržišču je pestra
in velika, domači proizvajalci
pa so zaenkrat redkost. Če se
bo uporaba lesa v Slovenji spet
uveljavila, je na strani države, ki
mora s svojo cenovno in davčno
politiko pokazati, kakšno ener-
getsko politiko želi voditi.
V beli "knjigi" o pospeševanju
uporabe obnovljivih virov je
tudi evropska komisija predsta-
vila akcijski načrt, s katerim naj
bi države članice v svojih ener-
getskih bilancah do leta 2010
podvojile delež alternativnih vi-
rov energije s sedanjih šest na
12 odstotkov.
Razlogov za večjo uporabo
lesa je torej dovolj, posebno se-
daj, ko se je cena kurilnega olja
zelo zvišala. Gre za domač, od
uvoza neodvisen, okolju prija-
zen energent, katerega proiz-
vodnja lahko, ob ustrezni ceni
omogoči odpiranje novih delo-
vnih mest zlasti na področjih,
kjer so ta posebno dragocena.
Če se ozremo še na avstrij-
ske izkušnje z biomaso, je od
začetka 80. let oziroma drugega
"naftnega šoka" Avstrija politi-
čno in finančno podprla razvoj
in implementacijo obnovljivi}|
virov energije. Največje usp^,
he je dosegla predvsem na po,
dročju rabe biomase, kjer s^
bile razvite napredne tehnolo.
gije za njeno rabo za individu,
alna kurišča in tudi tehnologija
za večje sisteme za daljinsko
ogrevanje. Zgrajena je bila Vf,
sta sistemov daljinskega ogrg.
vanja za vasi in mesta, katere
toplotna moč trenutno dosega
2200 MW. Obnovljivi viri po.
krivajo trenutno 25% energet.
skib potreb.
Energetskosvetovalna pisarna
na Ptuju, Mestni trg 1, tel,
778—516, je odprta za brezpla-
čno svetovanje občanom vsak
ponedeljek in sredo od 16 do
18.30 ure. Svetovanje je name-
njeno učinkoviti rabi energije
v gospodinjstvih. To je pomoč
vsem, ki nameravajo opleme-
nititi svoj denar z vlaganjem
v učinkovito rabo energije. Z
izboljšanjem toplotne zaščite
zgradb, uporabe sodobnejših
ogrevalnih naprav in večjo upo-
rabo obnovljivih virov energije
prispevate k varovanju okolja,
zmanjševanju stroškov za ener-
gijo in izboljšanju bivalnih ra-
zmer. Svetovalec vas lahko tudi
obišče na objektu in po sveto-
vanju vam pošljemo domov po-
ročilo o nasvetu. V ENSVET
pisarnah si lahko občani ogle-
dajo tudi razpoložljivo strokov-
no literaturo.
Vse do sedaj objavljene član-
ke lahko bralci najdejo tudi
na	naslovu;
www.gi-zrmk.si/ensvet.htm
Bojan Grobovšek,
univ. dipl. ing. str.
PISE: MIRKO KOSTANJEVEG
Odprava sklepov AVNOJ-a?
Nadaljevanje iz
prejšnje številke
Za Slovenijo sta posebno važ-
na dva člena ADP:
a)	drugi odstavek 27. čl. ki go-
vori o avstrijskem imetju v za-
vezniških in pridruženih silah
in ki izrecno priznava nekdanjo
FLRJ da lahko zapleni, pridrži
ali likvidira avstrijsko premo-
ženje pravice in interese na ju-
goslovanskih tleh. Avstrijskim
državljanom, ki bi bili s tem
prizadeti je bila avstrijska vlada
dolžna poravnati škodo.
S to določbo je bila FLRJ im-
plicite (vštevši) priznana tudi
vojna škoda.
b)	7 čl. z naslovom Pravica
slovenske in hrvaške manjšine,
ki se glasi:
"1. Avstrijski državljani pri-
padniki slovenske in hrvaške
manjšine na Koroškem, Grad-
ščanskem in Štajerskem, uživa-
jo iste pravice pod istimi pogoji
kot vsi, drugi avstrijski držav-
ljani, vključno pravico do las-
tnih organizacij, zborovanj in
tiska v svojem jeziku.
2.	Avstrijski državljani slo-
venske in hrvaške manjšine na
Koroškem, Gradiščanskem in
Štajerskem imajo pravico do os-
novnega pouka v slovenskem
ali hrvaškem jeziku in do soraz-
mernega števila lastnih srednjih
šol; v tej zvezi bodo šolski učni
načrti pregledani in bo ustano-
vljen oddelek šolske nadzorne
oblasti za slovenske in hrvaške
šole.
3.	V upravnih in sodnih okra-
jih Koroške, Gradiščanke in
Štajerske s slovenskim hrvaš-
kim ali mešanim prebivalstvom
je slovenski ali hrvaški jezik do-
puščen kot uradni jezik dodatno
k nemškemu. V takih okrajih
bodo označbe in napisi topo-
grafskega značaja prav tako v
slovenščini ali hrvaščini kot v
nemščini.
4.	Avstrijski državljani slo-
venske in hrvaške manjšine na
Koroškem, Gradiščanskem in
Štajerskem so udeleženi v kul-
turnih, upravnih in sodnih us-
tanovah v teh pokrajinah pod
enakimi pogoji kot drugi avs-
trijski državljani.
5. Dejavnost organizacij, ki
merijo na to, da odvzamejo hr-
vaškemu ali slovenskemu prebi-
valstvu njegov značaj in pravice
čkot manjšine, se mora prepo-
vedati.
Mnogi avstrijski državniki
med njimi celo avstrijski pred-
sednik Tromas Klestil smatrajo
sklicevanje RS na ASDP za ne-
upoštevano in kot je zapisano
v zgoraj cit. članku naših stro-
kovnjakov Bohteta in Škrhovc,
trdijo sledeče:
a)	Republika Slovenija je si-
cer ena izmed naslednic bivše
SFRJ, vendar pogodbe vključno
z ADP, ki jih je RS prevzela od
razpadle države, veljajo za Avs-
trijo šele od takrat, ko se ta z RS
dogovori, da z bivšo SFRJ skle-
njene pogodbe ostanejo v velja-
vi
b)	sicer pa dogovor pod a) ni
več potreben, ker je ADP že
preživela in ima samo še zgodo-
vinski pomen
c)	ne glede pod a) in b) pove-
dano je Avstrija ADP že v celoti
izpolnila.
Na zgoraj navedene trditve je
odgovor naših strokovnjakov in
državnikov sledeč.
ADP je še vedno medna-
rodnopravno veljavna pogodba
sklenjena za nedoločen čas. Na
njej temelji: ne le evropski tem-
več tudi globalni povojni red.
ADP je osnova za zaščito slo-
venske in hrvaške manjšine v
Avstriji, ki pa še ni izpolnjena,
kar dokazuje ravnanje glavarja
Koroške Haiderja in drugih ob-
lastnih organov. Tako so n.pr.
teden dni pred tačetkom no-
vega šolskega leta na nekate-
rih dvojezičnih osnovnih šolah
imenovali začasne ravnatelje
brez ustrezne kvalifikacije brez
znanje slovenščine. (Večer, 7/9
2000)
Ali res gre za diskri-
minacijo našega ZD
napram Avstrijcem?
Po avstrijskem stališču, ki ga
je navedel odpravnik poslov av-
strijskega veleposlaništva v Lju-
bljani g. Martin Pummer (glej
Večer, 7/9 2000) je naš ZD nap-
ram avstrijskim prosilcem za vr-
nitev odvzetega jim premoženja
diskriminatoren, ker je vzposta-
vil pravni mehanizem po kate-
rem so domnevno vsi prosili za
vrnitev premoženja, ki so nem-
škega rodu oziroma še današnji
avstrijski državljani, podvrženi
kolektivni krivdi in če hočejo
da se jim premoženje vrne mo-
rajo dokazati lojalnost interesov
jugoslovanskega ljudstva med
drugo svetovno vojno, kolekti-
vna krivda in prenašanje do-
kazovanju nasprotnega, je v
nasprotju z načelom domnevne
nedolžnosti in ni v skladu z ev-
ropskimi pravnimi standardi.
Po mnenju naših pravnih stro-
kovnjakov že zgoraj omenja.
Odločbe ustavnega sodišča RS
je 1 1997 naš ZD ni diskrimi-
natoren. Tu omenim tudi izjavo
predsednika naše države Milana
Kučana, ki je o pogovoru z av-
strijskim predstavnikom dejal
(citiran iz Večera, 9/IX 2000):
"Klestilu sem ponovil svoja sta-
lišča, namreč, da ima Slovenija
svoj zakon na podlagi katerega
je možno uveljavljati pravico v
upravnih postoplih in pred slo-
venskimi sodišči. Če kdo meni,
da je z odločitvijo slovenskega
sodišča prikrajšan, se ima pra-
vico pritožiti na Evropsko sodi-
šče za človekove pravice. Moje
mnenje je, da zakon ni diskri-
minatoren in postavlja vse upra-
vičence v enakopraven položaj.
Na koncu tega članka izražam
željo in zahtevo vseh rodoljub-
nih Slovencev in Slovenk, da
naši merodajni državni organi
vztrajajo pri zgoraj prikazanih
stališčih.
Mirko Kostanjevec
PREJELI SMO
Je Rajski vrt res "rajski"?
Sedaj je sezona odkupa ozimnice v največjem razmahu.
Tako sem se oglasil pri Rajskem vrtu, kjer so me potolažili
s pojasnilom, da je že vse prodano in da je "roba" naročena.
Svetovali so mi še, naj pridem jutri, ko bo vse urejeno. Ta ne-
srečni "jutri" je trajal tri dni, vse do ponedeljka, 16. 10., ko so
mi najresneje zatrdili (okrog 14. ure), da je naročena pošiljka
iz Celja na poti. Moje ime so si zapisali in mi obljubili, da
sem prvi na čakalni listi. Seveda, dobil nisem ničesar. V torek
zjutraj. 17. 10., sem prišel vprašat, kaj je narobe. Pošiljka je
res prispela, toda nekdo me je prehitel. Slišal sem le "uradno"
izjavo: Lahko počakate, mogoče bo kaj ostalo.
Nato sem se obrnil na konkurenco, kjer sem bil mnogo bolj
uspešen. Do večera je bilo vse dostavljeno na dom. Kaj je mo-
ralni nauk te vsakdanje, pravzaprav, banalne zgodbe? Lahko
bi tudi imela naslov Kako izgubiti stranko? Rajski vrt ne
drži besede, očitno ima neka skrivnosnta, specifična pravila
igre, ki so hudo skregana z moralno, zdravo poslovnostjo. Na
koncu še k nazivu firme. Le kdo si je izmislil tako zveneče
ime, ki obljublja vse najboljše in najlepše? Je Rajski vrt res
"Rajski"?
IZJAVA ZA JAVNOST
Ženske in volitve 2000
Izvolitev 12 poslank (13.3.%) od skupaj 90
poslancev na volitvah v državni zbor 1. 2000
pomeni pozitiven premik glede na prejšnje vo-
litve, ko je bilo izvoljenih samo 7 poslank.
Hkrati smo s tem dosegli delež v letu 1992,
ko je bilo izvoljenih prav toliko (12) poslank.
Glede na delež žensk v parlamentih smo se po-
maknili po evropski lestvici držav za 10 mest
navzgor, vendar smo še vedno pod evropskim
povprečjem. Dosežen delež žensk je tudi daleč
od deleža žensk v članstvu slovenskih politič-
nih strank, ki se giblje med 30 in 50%.
Med razlogi za povečanje števila izvoljenih
poslank v letošnjem letu velja omeniti večji
posluh nekaterih političnih strank, večjo akti-
vnost in angažiranje samih žensk v strankah,
opozarjanje medijev na nizek delež žensk ter
prizadevanja Urada za žensko politiko, ki je
vzpostavil regionalno žensko mrežo in stranke
nenehno spodbujal k povečanju deleža žensk
na kandidatnih listah.
Na Uradu za žensko politiko upamo, da se
bo število žensk še naprej povečevalo. Na le-
tošnjih volitvah se je izkazalo, da ne drži poli-
tični izgovor, češ da volilci in volilke ne volijo
žensk in da ženske nočejo v politiko. Ženske,
ki so jih politične stranke postavile v perspek-
tivne ali izvoljive volilne okraje, so imele ena-
ke možnosti za izvolitev, saj so bile v svojem
okolju uspešne in prepoznavne. Vendar je bilo
žensk na takih mestih bistveno manj. Bistveno
manjši je bil tudi delež žensk na kandidatnih
listah parlamentarnih strank. Dokaz za veliko
pripravljenost žensk za vstop v politiko je bila
tudi ustanovitev posebne ženske stranke, čep-
rav ni dosegla praga za vstop v parlament.
V prihodnosti je za večjo prisotnost žensk v
politiki pomembno, da se po zgledu drugih ev-
ropskih držav tudi v Slovenijo vnesejo dodatne
spodbude na ravni zakonodaje in da politične
stranke pri svojem praktičnem delovanju še
bolj upoštevajo enakopravnosj spolov pri poli-
tičnem odločanju. Na Uradu za žensko politi-
ko pričakujemo, da bo prvi korak v tej smeri
naredil bodoči mandatar in v vlado povabil
tudi ženske.
Urad za žensko politiko
direktorica Mira Olup Umek
ifgDNIK - Četrtek, 2. november 2000
21
Kuharski nasveti
Slani cmekf
§|ane cmoke večinoma ponudimo kot priloge, danes pa
postajajo bolj glavne jedi. Dobre cmoke odlikuje rahlost,
liKrati pa morajo biti dovolj čvrsti, da pri kuhanju ne raz-
padejo. Cmoke imenujemo manjše kose različnega testa
in dodatkov, ki jih oblikujemo v večji ali manjši krog in ku-
lianio v slani vodi.
Kuhamo jih lahko v pečici, v
večji ponvi in najbolj rahle in
občutljive v vodni sopari. Slane
tiinoke lahko tudi polnimo z na-
devi, vendar je polnjenje bolj
značilno za sladke cmoke. Ra-
lilost cmokov je odvisna od
osnovnih sestavin: jajc, moke,
mleka, zdroba, kruha, krompir-
ja in drugih osnovnih sestavin.
Najbolj znani krompirjevi cmo-
ki, povezani z jajci in moko so
njoki, ki jih pripravljamo z naj-
različnejšimi omakami in pre-
livi. Dober okus teh cmokov
pogosto popestrimo s parmeza-
nom, maslom in česnom. Na
kot oreh velik košček testa na-
redimo značilni mrežasti vzorec
z vilicami. Na nabrazdano po-
vršino se primejo goste omake
in maslo, kar jim daje posebej
fini okus. Vse vrste cmokov na-
tančno oblikujemo, kar pome-
ni, da poskušamo dobiti enako
velike in pred kuhanjem morajo
biti gladki, brez razpok, da pri
kuhanju ne razpadajo in ne kva-
rijo videza pri serviranju. Pri
pripravi testa za cmoke vedno
najprej v slani vodi skuhamo
poskusni cmok, če ta razpade,
masi dodamo še moko in jajce.
Pretrdo zmes za cmoke pa zrah-
ljamo s snegom beljakov, sploh
pri krompirjevih in kruhovih
cmokih. Nenapolnjeni cmoki
pri kuhanju priplavajo na vrh.
Čas kuhanja cmokov je odvisen
od recepture, vrste testa in ve-
likosti cmokov. Večinoma male
cmoke kuhamo 7 do 8 minut,
velike cmoke od 10 do 15 minut.
N'ajbolj značilne jedi iz cmokov
so sirovi cmoki, ki jih priprav-
ljajo s skuto in kislo smetano,
ter sirovi vrabčki, ki so ne po-
polnoma okrogli kosi testa z
dodatkom skute, oboje priprav-
ljajo najpogosteje v Avstriji. V
Nemčiji so značilni v pari kuha-
ni kvašeni cmoki, ter cmoki s
slanino, krompirjeve cmoke ali
njoke najpogosteje pripravljajo
v Italiji in jih poznajo še več kot
različnih pizz. Na Madžarskem
so bolj znani jušni cmoki, ozi-
roma cmoki, ki jih zakuhamo
v vodo in ponudimo s številni-
mi čistimi in zelenjavnimi juha-
mi. Na Danskem pa pripravljajo
cmoke z različnimi mesnimi na-
devi, prelite z omakami in jih
ponudijo kot samostojne jedi.
Pri nas najpogosteje pripra-
vljamo kruhove cmoke, zdro-
bove, krompirjeve, skutne.
Polnimo jih lahko z zelenjav-
nim ali mesnim nadevom, sku-
hamo in prelijemo z omako in
ponudimo. Pripravljamo pa tudi
razne manjše cmočke, ki jih naj-
pogosteje ponudimo v čist juhi.
Nekoliko manj pogosto pa pri-
pravljamo ribje in rakove, riže-
ve in zelenjavne cmoke.
Krompirjeve cmoke in njoke
pripravimo iz krompirjevega te-
sta. Zdrobove cmoke priprav-
ljamo iz osnovnega zdrobovega
testa. Testo pripravimo tako, da
5 dl mleka pristavimo, dodamo
malo soli, 1 žlico margarine,
oziroma 3 dekagrame, počaka-
mo da se maragarina v mleku
stopi in da mleko zavre. Nato s
pomočjo šibe v mleko zakuha-
mo 18 do 20 dekagramov pše-
ničnega zdroba. Kuhamo tako
dolgo, da se masa zgosti in od-
stavimo. Zdrob sipamo v skle-
do, ga do mlačnega ohladimo
in mu dodamo 2 do 3 drobna
jajca. Iz pripravljenega testa na
pomokani deski oblikujemo po-
dolgovati svaljek, ga narežemo
na enako velike koščke, ter iz
njih oblikujemo gladke cmoke,
ki jih kuhamo v slani vodi 3 do
5 minut, odvisno od velikosti.
V kolikor se vam testo prijema
na roke, si pomagamo z ostro
moko ali pšeničnim zdrobom.
Iz tako pripravljenega testa
lahko pripravimo celo vrsto
zdrobovih cmokov, ki jih na-
polnimo s parmezanom, slano
skuto, fino mleto svinjino, pe-
rutnino ali ribami in pred ser-
viranjem prelijemo z gobovo,
smetanovo ali podobno omako.
Skutne cmoke pripravimo iz
skute tako, da pol kilograma
skute pretlačimo, ji dodamo 1
jajce in 5 pesti ostre moke, teme-
ljito premešamo in testo damo
počivat vsaj pol ure na hladno.
Iz pripravljenega testa oblikuje-
mo cmoke, ki jih kuhamo v sla-
ni vodi, poljubno zabelimo in
polnimo.
Cmoke iz mesa pa pripravimo
tako, da meso najprej na fino
zmeljemo (na primer perutni-
no), vsaj 2 krat s pomočjo stroja
za mletje mesa. Meso začinimo
s soljo, poprom, sesekljanim pe-
htranom ali drobnjakom in ga
temeljito pregnetemo. Obliku-
jemo male cmoke, ki jih skuha-
mo v slani vodi,
ter ponudimo v
zelenjavnih in
čistih juhah.
Nada Pignar
profesorica
kuharstva
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO,
SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJE-
MO DUŠEVNO ZDRAVJE - 301. NAD.
Duševno zdravle otrok
in mladosinikov
14. nad.
Zasnova dejavnikov tveganja in va-
rovalnih dejavnikov pri možnosti
nastajanja psihosocialnih motenj -
S.nad.
Pa si poglejmo konflikte med starši, ločitev
in razvezo kot drugi primer travmatskih doži-
vetij in neugodnih življenjskih okoliščin.
Psihološka situacija: posledica sovražnosti,
nasilja, konfliktov, omalovaževanja med part-
nerjema, so tudi motnje odnosov med otrokom
in starši. Sem sodita tudi ločitev neporočenih
roditeljev ali razveza poročenih roditeljev.
Dejavniki tveganja:
-	močan čustven odnos s staršem od katerega
se otrok oddvoji oziroma, ki ni določen za skr-
bnika,
-	občutja krivde pri otroku, da je prispeval k
neugodnim odnosom med partnerjema,
-	nenadna in nepojasnjena ločitev staršev,
-	močno izražena sovražnost med partnerje-
ma v času ločitvenega postopka,
-	konflikti glede dodelitve otroka,
-	duševno obolenje enega od staršev.
Varovalni dejavniki:
-	ponavljajoča se pojasnila otroku o tem, kaj
se dogaja,
-	dober dogovor med staršema glede skrbniš-
tva,
-	trajni stiki otroka z obema staršema,
-	varovanje otroka pred konflikti med starše-
ma,
-	sodelovanje med staršema pri vzgoji in pod-
pori otroka tudi po razvezi.
Naslednjič pa o zanemarjanju otroka kot pri-
meru travmatskih doživetij in neugodnih živ-
ljenjskih okoliščin..
KRVODAJALCI
17. oktober 2000: Viktor Bakač, Rimska
pi.3, Andrej Žuran, Mihovci 76, Milica Pulko,
Zakl 12/B, Milan Breg, KrČevina pri Vurber-
gu, Milan Travnikar, Ob železnici 12, Franc
Gabrovec, UI. 25. maja 19, Samo Kočevar,
Dravska 3, Janja Toplak, Langusova 30, Sta-
nislav Beranič, C. na hajdino 17, Slavica je-
len, Kraigherjeva 22, Olga Plohi, Sobetinci
37/A, Miran Koser, Vintarovci 53, Darko Vol-
kner, Žgečeva 4, Milena Štopfer, Pobrežje
32//A, Marija Vodušek, Župečjavas 6/A, Joži-
ca Starčič, Markovci 26/A, Elizabeta Petrovič,
Moškanjci 53/A, Miran Jagarinec, Spuhlja
108, Valerija Cep-Bele, Majšperk 60/B, Zlat-
ka Bakač, Lovrenc na Dravskem polju, Anica
Primožič, Vičanci 6, Boris Spindler, Prerad
40/A, Jožica Predikaka, Kicar 77, Miran Čeh,
Kicar 48/B, Herman Špes, Leskovec 48, Lo-
vro Rap, Laporska c. 13, Jožica Lovrec, Zla-
toltčje 36, Anton habjanič, Starše 73.
19. oktober 2000
Boštjan Maroh, Dornavska c. 22, Robert Kle-
menčič, Hardek45, Milan Nledorfer, Pavlovci
23, Jožica Kukovec, Placar 7/A, Peter Liber,
Drenovec 1, Hedvika Korošak, Trubarjeva
10, Darinka Kovačič, Apače 167, Marko Ku-
kovec, Ui. 25. maja 15, Milica Petek-Filipovič,
UI. 25. maja 9, Alojz Strelec, Bukovci 62/A,
Marjan Šegula, Reševa 7, Mirko Krabonja,
Podgorci 48, Vlado Krajnc, Sp. Velovlek
24/A, Albina Vršič, Ribiška pot 9, Mirko Ko-
drič, Nova vas 81, Milan Muršič, ZagojiČi 19,
Martin Vozlič, Zamušani 4, Anton Cafuta, Po-
brežje 89/A, Zdenka Srečec, Prešernova 21,
Urška Sledič, Stoperce 23, Miran Kramber-
ger, Mestni vrh 50, Vladimir Vozlič, Zamušani
4/A, Miran Ornik, Trnovski vrh 52, Brigita Bo-
žičke, Strmec 6, Jasmina Arnautovič, Ježev
dol 19, Gorazd Rajher, Proletarska 9, Dani-
jel Sužnik, Gočova 22, Jože vidovič, LOan-
cova vas 53/A, Gabrijel Fošnjar, Ptujska 213,
Stanko Horvat, Kicar 140/A, Andrej Kramber-
ger, Bresternlška 13, Maribor.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
; • i:-/f il! hi^^t A—t:■
Sončni In topli jesenski dnevi so naklonjeni vrtnarjenju. Vrtnarju
omogočajo od vremena nemoteno spravilo pridelkov z vrta in njego-
vo priprvo na zimski počitek. Obeta pa se tudi nadaljevanje vremensko ugodne jeseni,
vsaj po vremenskem pregovoru "Kakor je Uršula pričela, bo zima vse izpela!" saj je bila
njena minula sobota 21. vinotoka tako sončna in topla.
V SADNEM VRTU drevje in grmičevje do-
zoreva, z njega pa je že pri čelo odpadati lis-
tje, pričenja se stanje zimskega počitka, to pa
je tudi najrpimernejši čas za sajenje sadnega
drevja. Sadno drevje sicer lahko sadimo ves
čas, dokler je v fazi zimskega mirovanja, le
da zemlja ni zmrzla, sadike vzgojene v vse-
bniku s koreninsko grudo, pa lahko sadimo
tudi med vegetacijo, vendar ima jesensko sa-
jenje prednost v tem, da se sadika med zimo
že utrdi v sveže posajena tla, korenine pa pri-
čno vegetirati. Sadika postane pozimi že toli-
ko prilagojena na novo rastišče, da spomladi
prične z vegetacijo sočasno z njenim prebu-
janjem.
Prve dni novembra odpro vrata sadne dre-
vesnice, kamor se je priporočljivo napotiti že
na začetku prodaje, dokler je izbira popolna.
V sadni drevesnici so na voljo kakovostne sa-
dne sadike z zagotovljenim poreklom sadne
Podlage in sorte ter zahtevanim zdravstvenim
stanjem. Neustreznih sadik v sadni drevesni-
ci ni, ker so že med vegetacijo po večkratnem
nadzornem pregledu v skladu s predpisi bile
izločene in uničene. Pri izbiri sadnih sadik v
drevesnici smo pozorni le na ustrezno sorto
in sadno podlago, na katero je cepljena, da
bomo imeli v domačem vrtu željen izbor sort
in da pri drevesu obvladujemo njegovo vzgoj-
no obliko, glede na velikost drevesne krošnje
in njegove talne potrebe na danem rastišču.
Kot je pomembna dobra odbira sadne sadi-
ke, so pomembne tudi priprve za sajenje. Pri
nadomestni sadnji ni priporočljivo saditi iste
sadne vrste. Na mestu kjer je na primer doslej
rastlo hruševo drevo, ga po krčitvi ne smemo
nadomestiti ponovno s hruško, ker so ta tla
enostransko izrabljena, iz ostankov korenin in
njihovih izločkov pa je v tleh toliko škodljivih
še naravno nerazgrajenih snovi, ki mlade ko-
renine nove sadike istega sadnega rodu mo-
čno ovirajo v rasti in njenem zdravstvenem
stanju. Če bi na vsak način hoteli zasaditi kot
nadomestno drevo iste sadne vrste, je v sa-
dilni jami potrebno zamenjati veliko prsti z
odpočito.
OKRASNI VRT postaja konec oktobra z
okrasnim rastlinjem vse redkejši, po svoji bar-
vitosti pa vse privlačnejši. Ko se trajnice, okra-
sne drevnine in grmovnice prično pripravljati
k zimskemu počitku, prične zoreti njihovo lis-
tje, njih krošnje se odenejo v razkošje jesen-
skih barv. Oglejmo si vzpenjavko trobentasti
jasmin, katerega pahljačasti zeleni listi so se
odeli v zlatorumeno in končno v karminasto
rdečo barvo vseh različic in oblik. Bolj opa-
zujemo to jesensko podobo okrasnega vrta,
bolj nas navdušuje in vzpodbuja, da okrasni
vrt v prihodnje še bolj negujemo in dopolnju-
jemo njegovo podobo.
Po tako sončni in topli jeseni se vremenske
razmere lahko nenadoma spremene, zato
pričnemo s spravilom, oziroma hrambo pe-
largonij, kristavcev, lovorja, fuksij, gomoljne
begonije in podobnih, ki so sicer občutljive
na zimski mraz, bodo pa si v času zimskega
počitka nabrale toliko nove moči, da bodo
v prihodnji vegetaciji ponovno vzcvetele. Ob
dolgi noči in kratkem dnevu v času počitka ne
porabijo mnnogo vode, zato jih poredkoma
zalivamo, pa tudi toplote ne, zato jim zadošča
prostor z okoli 10 stopinj stalne toplote.
V ZELENJAVNEM VRTU pred prvimi slana-
mi poberemo toplotno občutljivejše vrtnine:
papriko, jajčevce, paradižnik, bučke, stročji
fižol in kumare. Rdečo peso, pastinak, koren-
ček, črno redkev, torej večino vrtnin korenovk,
ki jih prve blažje slane še ne pomorijo, spra-
vimo še v prvih novemberskih dneh, vseka-
kor pa pred začetkom občutnejših ohladitev.
Spravljamo jih v suhem vremenu, v zimsko
hrambo pa ne smejo biti vložene vlažne in
blatne.
Pri puljenju rdeče pese smo pozorni na re-
pek korena, da ga ne poškodujemo, listne
želi pa ne odrežemo temveč jo odtrgamo, da
preprečimo izcejanje drgocenega soka iz ko-
rena.
Še je čas za presajanje zimske solate. Pre-
sajamo rastline, ki imajo dobro razvite štiri
liste. Sadike bodo bolje zavarovane pred
zimskimi vetrovi in zmrzaljo, če jih posadimo
v osem centimetrov globoke jarke, nasad pa
prekrijemo z vlaknasto folijo,
Brstični ohrovt popčar pustimo na prostem
in ga pobiramo sprotno skozi zimo. V zmrz-
lem stanju ga ne smemo obirati, temveč le
odtaljenega. Zelenih ali spodnjih porumene-
lih pa tudi zrelih in suhih listov ne odstran-
jujmo, ker so ti zaščita plodovom popčarja,
z obtrgavanjem listov pa naredimo rane, ki
kmalu postanejo leglo škodljivcev in bolez-
ni.
Po biokoledarju je priporočljivo imeti opra-
vka z rastlinami, ki jih pridelujemo zaradi li-
sta od 29. do 31. oktobra ter od 7. do 9.
novembra, plodov 2. in 11. novembra, kore-
nike, od 2. do 5. ter 10. novembra ter cveta
od 5. do 7. novembra.
Iz astrološkega koledarja je tudi razvidno,
da bodo v času od 1. do 19. novembra mo-
čne množitve mikroorganizmov v tleh, kar
je še posebej pomembno pri kompostiranju
oziroma razgradnji organskih ostankov v hu-
mus in sprstenino. V tem času, ko je že zna-
tno manj raznih vrtnih opravil, je koristno
prekopati in urediti kompostišče, ker se bodo
v prezračenem kompostu procesi razgrad-
nje odvijali tudi skozi zimo.
Miran Glušič ing.agr.
22
Četrtek, 2. november 2000 - TEDN||(
TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 26.
Skoraj neprehodne poti proti Trinidadu in Santa Cruzu
Ceste, po katerih smo se vozili so bile takšne, kot so,
na zemljevidu jih ni bilo, a avtobus je kljub temu vozil.
Kako? Počasi, a seje premikal. Imel je okvare, nepredvid-
ljive postanke, včasih je celo skoraj koga, ki je skočil na
osnovno potrebo pozabil, na koncu pa je zmeraj prišel do
željene točke s popolno odpravo. Če bi te res pozabil - nič
zato, saj si samo v divjini sredi amazonskega pragozda
več dni hoje do prvega naseljenega kraja, naslednje pre-
vozno sredstvo pa bo prišlo, kdo bi vedel kdaj. V pragozdu
voznega reda ni!
Večino prvotno zastavljenih
ciljev sem takrat že imel za se-
boj. Kam in kako naprej? Po
intuiciji, splet okoliščin že ne-
kako poskrbi za nove dogodke
in te privede na prave kraje. Bil
sem na točki, ko se je pričel dru-
gi, še manj predvidljiv del po-
tovanja, morda pa ravno zato še
zanimivejši. V tistih odročnih
krajih je tudi med nami tujci
vladalo popolno zaupanje, tako
da je vsako novo srečanje po-
menilo izmenjavo nasvetov in
izkušenj. Kje je kaj? Kam po
prenočišče? Koga tam poiskati?
Včasih se želje in načrti uskla-
dijo in tako nepričakovano dvo-
ali tročlanska skupina postane
štiri-, pet", potem pa spet tri- ali
dvočlanska. Lahko bi rekel, da
se ohranja popolno dinamično
ravnotežje. V okoliščinah, kjer
so misli razbremenjene mate-
rialnih doktrin in so potrebe
po dokazovanju odmaknjene, se
tudi prijateljstvo kaže v druga-
čni luči in je bolj odprto. Baje
je važna pot, cilj je posledica.
Ko sem kdaj kaj iskal ali potre-
boval, se je zmeraj ob pravem
trenutku po ne vem kakšnem
naključju pojavila pomoč ali re-
šitev.
Prišli smo v Trinidad, glavno
mesto Benia. Kakšno glavno
mesto? Bolj "bednega" mesta,
vsaj na prvi pogled, vizualno,
še nisem videl in po novem na-
črtu naj bi tam prespali. Sprva
sem imel občutek, da je avtobu-
sna postaja od mesta odmaknje-
na in ločena, po obhodu pa mi
je postalo jasno, da je ta zelo bli-
zu centra. Makadamske uličice,
napol zgrajene hiše in vse pol-
no motoristov, o kakem hotelu
ne duha ne sluha. Ni bilo videti
prav nobenih znakov s katerimi
bi si mesto zaslužilo biti glav-
no. Morda po zgodovinski pla-
ti, saj je bilo ustanovljeno leta
1556, odkrito pa kasneje leta
1686. Odkril ga je neki član je-
zuitskega misijona južnega Be-
nija. V kraju naj bi živelo 60.000
ljudi, pa mi ni čisto jasno, kje,
saj je na prvi pogled precej ma-
njše od npr. domačega Ptuja.
Videti je bilo, da turisti tja ne
zahajajo ravno pogosto, pa tudi
domačini imajo drugačen odnos
do gringotov, kot drugje. Morda
jim delam krivico, saj jih nisem
imel časa resnično spoznati, po
enem samem obisku restavraci-
je, kjer smo jedli, pa jih najbrž
še ni možno ocenjevati. Kakor-
koli že, misel o iskanju hotela
smo opustili in se kaj hitro spet
vrnili na avtobusno postajo. Po
že znanem postopku smo kupili
avtobusno karto za Santa Cruz.
Ta postopek je tak, da takrat ko
nujno potrebuješ karkoli, pač za
10, 20 morda 30% preplačaš re-
alno ceno. V tistem primeru pa
smo bili pisiljeni plačati tudi
vstop na avtobus. Najbrž so iz-
koristili redek turistični obisk.
Santa Cruz je mesto na robu
divjine, sem smo prispeli še v
temi. Od še ene nočne vožnje
smo vsi zaspano zehali in čakali
na prve sončne žarke, ko bo me-
sto zaživelo.
Santa Cruz osnovan leta 1561,
je bil še nadaljnih 400 let osa-
mljen, saj kljub ugodni legi lju-
dem ni bil dostopen. V letih od
1932 do 1938 v vojni s Paragua-
jem, ki so jo Bolivijci tako kot
vse ostale izgubili, je bilo mesto
središče dogodkov in je preživ-
ljalo težke čase. Ko so naredili
cesto proti ostalim bolivijskim
središčem in železnico proti Ar-
gentini in Braziliji, je to področ-
je vzcvetelo. Priselili so družine
iz Orura, Potosija in ostalih kra-
jev. Začela se je rast kot nikjer
drugje v državi. Število prebi-
valcev se je povečalo iz 30 000
na danes skoraj miljon prebi-
valcev in po nekaterih podatkih
že presega La Paz. V Boliviji je
Santa Cruz center kupčevanja
s kokainom, zato so na tistem
okrožju nenehni konflikti med
mafijo in državo. Ta borba pro-
ti drogam je bolj navidezna, saj
država brez kokainskega denar-
ja ne bi bila zmožna preživeti.
Poleg drog, je območje Santa
Cruza bogat vir riža, bombaža,
soje in žitnih pridelkov. V mestu
je največji živalski vrt z juž-
noameriškimi živalmi na kon,
tinentu, vsaj tako pravijo. K^j
ni mnogo turističnih atrakcij, j(
ta ena redka omembe vred^
Kljub temu se je v mestu prav,
užitek sprehajati po parkih ij
opazovati povsem sproščene ij
nasmejane obraze domačinov
Za bolivijske razmere je mestc
presenetljivo čisto in lepo ure.
jeno in skorajda ni opaziti sledi,
o revščini. Tudi stavbe in trgo.
vine so lepše kot drugje, kar s
mislim, da je zasluga kokaina ii
mafije. Popestritev so tudi spre
hodi po trgih in po trgovinal
z indijanskimi spominki ii
umetninami, ki so unikati, sa
na tistem območju živijo števil
na indijanska plemena. Zarad
sproščujočega vzdušja in prijet
nega utripa mi je mesto ostali
v spominu kot eno najlepših nf
samo v Boliviji, ampak v celot
ni Južni Ameriki.
Santa Cruz je drugo največje mesto v Boliviji. Leži v osrčju
Amazonije. Na sliki je eden od številnih parkov.
V bližini plaze de Armas se vedno kaj dogaja, še posebej zani
mivo pa je, ko je blizu kar belec.
PTUJ / PRIZNANJE ZA VODJO RESTAVRACIJE RIBIC
ANGELCO ČERNENŠEK
Navo priznanje za
znanje in izkašnje
Letošnji 47. gostinsko-turi-
stični zbor je potekal 17. in
18. oktobra v Kranjski gori.
Udeležilo se ga je čez tisoč
gostinskih in turističnih de-
lavcev, ki so si lahko ogledali
tudi več strokovnih razstav,
tekmovanj, srečanj in tako
ali drugače izkoristili ponu-
dbo zbora za obogatitev svo-
jega znanja, da bodo lahko
uspešneje delali v dejavnos-
tih, ki sodijo med primerlji-
ve prednosti naše države.
V tekmovanju - poznavanju
slovenskih vin - se je ponovno
odlično odrezala Ptujčanka, An-
gelca Černenšek, vodja restavra-
cije Ribič, Terme, d.o.o. Med 24
tekmovalci, nekateri med njimi
so bili tudi ueleženci evropske-
ga tovrstnega tekmovanja, je za-
sedla odlično drugo mesto, in s
tem srebrno priznanje letošnje-
ga gostinsko-turističnega zbora.
Uspeh je toliko večji, ker je bila
konkurenca huda, pa tudi samo
tekmovanje je bilo zahtevnejše
kot lansko leto, ko je bila An-
gelca tudi "srebrna".
"Priznanja sem seveda izred-
no vesela, saj predstavlja potrdi-
tev znanja, ki sem si ga pridobila
pri svojem dolgoletnem delu z
gosti in z dodatnim izobraže-
vanjem. Res pa je tudi, da lah-
ko uspeš le, če imaš svoje delo
rad. Gostje si vedno bolj želijo,
da jim vino k določeni jedi, iz-
bere resničen poznavalec. Moje
izkušnje so več kot pozitivne,
skorajda ni gosta, ki se ne bi pu-
stil voditi. Kultura pitja se vse
bolj širi. Največkrat si mojo go-
stje zaželijo renski rizling, ki je
resničen kralj vina. V zadnjem
času pa segajo tudi po sauvig-
nonu ptujskih kleti, ki je letos
bil nagrajen z bronastim priz-
nanjem v San Franciscu. Lepo
se sklada z morskimi sadeži in
ribami," je ob prihodu iz Kranj-
ske gore povedala Angelca Čer-
nenšek.
MG
Angelca Černenšek je tudi na letošnjem tekmovanju v pozna-
vanju vin v okviru 47. gostinsko-turističnega zbora pokazala
zavidljivo znanje o slovenskih vinih, in prejela srebrno prizna-
nje med 24 tekmovalci. Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / SKRB ZA PROMETNO VARNOST NAJMLAJŠIH
PoliiisH obisliali vrta Nardsa
Otroci in vzgojiteljice vrtca Narcisa v Raičevi 12 na Ptuju
so v okviru tedna prometne varnosti pripravili projekt
STOP Avto. Kot je povedala mentorica in vodja projekta
Sonja Zavec, so v pogovoru z malčki spoznavali osnovne
prometne znake in semafor, se seznanili z varno hojo po
cesti in prek nje, risali na temo varnost v prometu ter iz-
delke razstavili.
Poleg tega pa so v avli pri-
pravili velik opozorilni plakat,
da ga lahko vidijo tudi starši.
Pri realizaciji projekta je sode-
loval vodja policijskega okoliša
Silvo Pernat iz Policijske posta-
je Ptuj, ki je poskrbel, da so jih
ob zaključku projetka, v pone-
deljek, 23. oktobra dopoldne v
vrtcu obiskali še policisti.
Poleg dveh policistov - konje-
nikov, ki sta s svojimi konji pri-
kazala delo policije v razmerah,
ko ni možen prevoz z motorni-
mi sredstvi, je veliko pozornosti
pritegnil tudi vodnik policij-
skega službenega psa, ki je z
dolgodlakim nemškim ovčar-
jem Arom pokazal kaj vse zna-
jo in zmorejo štirinožni dlakavi
policijski prijatelji.
Da o policijskem terenskeu
vozilu in najrazličnejših policij-
skih pripomočkih, od gumijev
ke do lisic in raznih baterijskil
luči in UKV pogovornih spre
jemnikov ne govorimo. Ob teii
so malčkom in vzgojiteljican
razdelili tudi nekaj zloženk i
vsebino jesensko-zimskih prf
metno preventivnih akcij. Nt
kaj tega bodo malčki zagotovi
še rabili, saj jih v mali šoli čafc
preverjanje znanja o cestno pro
metnih predpisih za prometni
značko.
Največjo pozornost malčkov sta pritegnila policijska konjenika. Foto: M.Ozmec
ifgDNIK - Četrtek, 2. november 2000
23
fUJUHNE SKRIVNOSTI
Kekai strani,
Ici jih vsak od nas kdaj pa :
jjdaj preleti
ter platnica in na njej drobna
ptica
sestavljajo knjigo.	i
Knjige prebirajo vsi
majhni in veliki,
ker knjiga pritegne vsakega,
ki vsaj kanček njene vsebine -
pozna.	j
Knjiga je kakor biser na ob-
zorju,
ki se blešči,
kakor zvezda na nebu,
ki v temnih nočeh poti osve-
tli, i
in je polna skrinja nepozna- j
flih besed,	|
; ki popeljejo nas v čudovit i
pravljični svet.
Za branje potrebno je le maj-
hno zanimanje zanje,	|
kajti vsebina je ta, j
ki knjigi poseben čar poda. I
Ob branju se tvojega srca do- |
takne iskrica i
nepoznanega sveta,
ki ga ne poznaš, I
pa vendar si ga predstavljaš.
Ena sama iskrica ti razkrije
i vse lepote
j in te popelje po pravljičnem
svetu.	I
Počasi ga spoznavaš in čutiš, I
da si mu vse bližje in
da vsebino vse bolj razume- ^
, vaš.
' Na koncu knjige pa ugoto- |
! viš,
da branja knjig močno si še i
želiš.
Knjiga je kakor vez med lju- ;
dmi, stik,	I
za mlade pa tolažnik.
S solznimi očmi knjigo od- i
preš,
a z nasmehom na ustnicah
knjigo zupreš.
Knjiga je velika pomoč,
ker branje knjig razsvetljuje
glave,
vsebina knjig pa rešuje teža-
ve.
Zame je knjiga kakor sonce,
ki sije
in je plod domišljije.
Tea Jazbec, 7. c,
OŠ Kidričevo
HA POČITNICE SO
OSTALI LE ŠE SPOMINI
Najlepši čas počitnic je po- i
'ovanje na morje. Že spomladi '
'istamo kataloge in izbiramo :
■najprimernejši kraj letovanja. '
Letos smo se odločili za Dugi
otok. Pot je bila zelo dolga ter
Polna pričakovanj, da zagle-
''am morje. Po nekaj urah vož-
smo prispeli do Zadra. Tam
^tio se vkrcali na trajekt za Bo- '
^avo. Po eni uri smo prispeli
''o našega hotela, ki se je naha-
sredi borovega gozda. Takoj
oblekel kopalke in šel na
Plažo. Veliko sem se kopal in
'Sral namizni tenis, zvečer pa
^ftio pohajkovali po mestu. Na-
^'^dnji dan smo šli iskat eno
[»ailepših plaž na otoku. Bila je
^Pa, peščena in se je imeno-
^^'a Saharun. Z Nastasijo sva
dan ležala v vodi na blazi-
mamica pa naju je slikala,
sva si vzela čas za sla-
j^^^ied. Zvečer smo igrali tudi
Dnevi so tako hitro mi-
nevali in bližal se je naš odhod
domov. Po enem tednu smo
spakirali kovčke ter se poslovi-
li od našega otoka.
Poln lepih vtisov sem se vr-
nil domov in že čakam nasled-
njih lepih počitnic.
Nino Krajnc, 6. a,
OŠ Videm
BIL SEM JUNAK
Lani poleti sem šel na tabor-
jenje v Bohinj. Tam smo ta-
borniki hodili narazne pohode,
veslali smo s kanuji po Bohinj-
skem jezeru, pripravljali ta-
borni ogenj in poeči smo še
mnogo zanimivih stvari. Ob
našem prihodu smo postavili
šotore. Prvi dan je minil zelo
hitro. Zvečer smo imeli druža-
bne igre. Potem smo se umili
in šli spat. Spal sem v trenirki,
preko sebe pa sem imel ogrn-
jeno spalno vrečo - zeblo me je.
Ura je bila že pol dve ponoči,
ko sem prvič zatisnil oči. Nekaj
je zašumelo in počilo. Predra-
mil sem se. V šotor je pogledal
moj prijatelj in vprašal: "Pri-
deš?" Takrat sem se spomnil,
da sem druga izmena za nočno
stražo. Pograbil sem svetilko in
odgovoril prijatelju: "Že grem!
Ti pa lahko greš zdaj spat!" On
je šel spat, jaz pa sem sedel na
stol zraven droga z zastavo in
stražil. Čez eno uro sem zaslišal
tiho pogovarjanje in šumenje v
gozdu. Prižgal sem svetilko in
se odpravil proti zvoku, ki je
prihajal iz gozda. Ko sem pri-
šel do mesta, kjer so bili kanuji,
sem opazil, da en manjka. Ste-
kel sem proti jezeru in zagledal
sem dva dečka iz sosednjega ta-
bora, ki sta hotela potopiti naš
kanu. Zaklical sem: "Hej!" de-
čka sta se ozrla proti meni in
zbežala v gozd. Kanu sem od-
vlekel nazaj v tabor in stražil do
jutra. Zaradi razburljive noči
sem celo dopoldne spal. Pri ko-
silu sem povedal, kaj se je zgo-
dilo minulo noč. Prijatelji so
me imeli za junaka.
Blaž Švagan, 7.a.l9
MOJNAJUUBŠI
POČITNIŠKI DAN
Ko smo se zjutraj prebudili,
smo šli zajtrkovat. Pri zajtrku
smo razmišljali, kaj bi ta dan
počeli. Po dolgem premisleku
smo se odločili, da greva z
Andrejo, mojo teto, v Holiday
park. Primerno sva se oblekla,
obula in se z avtom odpeljala
v Holiday park. Po kar 50 km
dolgi vožnji sva prispela tja, ka-
mor sva bila namenjena. Par-
kirala sva avto in odšla proti
vhodu. Plačala sva vstopnici in
se napotila k raznovrstnim na-
pravam in igram.
Najprej sva preizkusila vož-
njo po brzicah, nato sva se vo-
zila po raznih vodnih drčah,
bila sva tudi v hiši strahov, na
koncu pa sva še poizkusila vož-
njo po železnici smrti. Moram
priznati, da me je bilo pri vož-
nji po železnici smrti pošteno
strah. V Holiday parku sva pre-
živela skoraj ves dan in že sva
se napotila domov.
Po dogodkih v tem preču-
dovitem parku se bom še dol-
go spominjal tega počitniškega
dne.
Kristian Lipovac, S.a.
OŠ Borisa Kidriča
Kidričevo
BILA SEM
JUNAKINJA
Bil je deževen dan. Čez čas je
posijalo sonce in na nebu se je
prikazala mavrica. Stopila sem
iz hiše in jo opazovala. Zasli-
šala sem čudne glasove. Sledi-
la sem zvoku, ki me je vodil do
jame, ki je bila polna vode. Po-
gledala sem vanjo in zagledala
majhno srnico, ki je bila ne-
močna ujeta v jami. Poskušala
sem jo rešiti, a je nisem dose-
gla. Zato sem odšla po dedka
in s skupnimi močmi sva srni-
co povlekla iz jame. Bila je po-
škodovana. Zato sva jo odnesla
dedku v vrtno lopo. Skrbno sva
ji postlala in jo nahranila. Ne-
kaj tednov sva skrbela zanjo,
nato pa si je opomogla in odšla
nazaj v gozd, kjer je njen pravi
dom. Dolgo je nisem videla. Pa
vendar. Čez nekaj mesecev sem
jo opazila, ko se je z mladičem
pasla v bližini dedkove hiše.
Zrla je vame in, se mi približa-
la Zazdelo se mi je, kot da mi
je hvaležna in da se mi je prišla
zahvalit. Potem se je še večkrat
vrnila. Bila sem vesela, da je sr-
nica preživela. Počutila sem se
kot junakinja, ker sem ji poma-
gala in ji rešila življenje.
Tadeja Furman 7.a/9 razred
LUJZEK
Dober den, vsaki den! Jaz
pa v pivnico grem. Kaj bom
pa delal tam ? Mošt bom pre-
točil, saj se bliža svet Martin,
ki bo z mošta naredil vin. Saj
vete kak poje tista pesem, da
voda žene mlinček, vinček pa
klinček. Tisti, ki po goricah
rovlete itak vete, da pretok
vina oziroma zaj še mošta
zlo pomembna zadeva. Čim
manj luftanja ali kak bi
se strokovno reklo zračenja
žlahtne tekočine se je treba
izogniti, zmeriti je treba
žveplo in po potrebi dožve-
plati bodisi s tekočo žveplasto
kislino ali pa z žveplenimi
štengicami. Zaj se dobijo pri-
prove s kerimi si lehko duma
sami vsebnost žvepla in kis-
lino zmerite, dobro pa je
meti tudi refraktometer, ki
je na žalost bolj drogi in si
lehko v eni sekundi zmerite
kejko neprevretega cukra je v
vašem moštekialipa vinčeki.
Tehnologija pač gre naprej
in na srečo ne nazaj.
Kak po navodi vam tudi
toto pismo pišem v nedeljo
dopudne. Lepo sunček sije
in toplo je. Popudne bomo
najbrž fkuper s sosedi kos-
taje pekli. Lepo so obrodili,
samo zavolo suše so malo
boj drobni. Pečeni kostaji in
mošt dobro fkuper rimajo in
štimajo. To je kombinacija
za dobre želodce in zmerno
potrošnjo, saj se lehko v nas-
protnem primeri zgodi pogo-
sto letanje v tisti hišni vogel
v katerega še cesari, vladari
in drugi smrtniki hodimo
peš. Drgačik pa je na našem
Suhem bregi kak po stori
navodi lepo in trdo živleje.
Gledam v grabo kak je lepo
pšenička vzklila in je že prav
zelena njiva. Tudi trova sije
opomogla po poletni suši in
boma z Mico še enkrat kosila
in silos za našo Šeko nare-
dila. Kak sen vam že pred
krotkim pisa je lepega bikiča
povrgla in je že provi kore-
njak. Tudi močka je mlode
mela tak, ke se pri hiši
živleje pomlajuvle, samo mija
z Mico sma vsoki den boj
štora, jaz pa še po njeni
oceni ne samo vsoki den hoj
stori pač pa tudi boj nori. Je
vena te že tak resen, saj je
moja Mica pametna ženska.
Včosik je že tak brihtna, ke ji
to škodi in hi lehko namesto
dveh kar štiri noge mela. To
vam moren tak hoj po tihem
povedati in napisati, ke me
nede čula! Te hi bilo oh in
joj. Srečno!
Vaš LUJZEK
INFO - glasbene novite!
Glasbeno dogajanje nadzoruje pet založb Sony Music,
VVarner, BMG, EMI in Universal, ki hkrati narekujejo tudi
razvoj nove glasbe.
***
Uvodno prioriteto tokrat namenjann novim albumom, saj
jih je v mesecu okrobru izšlo zajetno število in med boljše
sodijo naslednji Light Years - KYLIE MINOGUE, Revelation
-	98 DEGREES, Kid A - RADIOHEAD, The Voice - RUS-
SELL VVATSON, You're the One - PAUL SIMON, You Win
Again - VAN MORRISON & LINDA GAIL LEVVIS, George
Straitt - GEORGE STRAITT, Timeless 2. - BARBRA STREI-
SAND, King of the Beach - CHRIS REA, VVaming - GREEN
DAY, Walk of life - BILLIE PIPER, Farm Out - REDNEX, Lo-
veboat - ERASURE, Greatest hits - ALICE COOPER, Col-
lection - FREDDIE MERCURY, GotlaTell you - SAMANTHA
MUMBA, Precious - PREClOUS, Saints and Sinners - ALL
SAINTS, Painted it Red - BEAUTIFUL SOUTH, The VVhole
Story - His Greatest Hits - CLIFF RICHARD, Aaron's Party
-	AARON CARTER, Stories From the City, Stories From
the Sea - PJ HARVEY Chocolate StarFish and the Hotdog
Flavoured VVater - LIMPS BIZKIT, Greatest Hits - TEXAS,
Greatest Hits - LENNY KRAVITZ, Davson's Creek 2. -
SOUNDTRACK, Bette - BETTE MIDLER, Breach - THE
VVALLFLOVVERS, Scattered, Smothered and Covered -
HOOTIE & THE BLOVVFISH, Mama,s Gun.ERYKAN BADU,
Renoussance - LIONEL RICHIE, Polyester Embassy - MA-
DISON AVENUE, Best of - BLUR, Best of HOTHOUSE
FLOVVERS, ALL that you Can leave Behind - U2...
Izbira je zelo pestra in mislim, da je v tem kupu novih
albumov tudi kakšen, ki ste si ga zaželeli tudi v lastni zbirki
plošč.
***
Irski pevec RONAN KEATING beleži dva super hita z na-
slovoma When you Say Nothing at aH in life is a Rollerco-
aster. Popularen pevec je za nekaj časa dal na stran svojo
skupino. Boyzone in se je popolnoma opredelil svoji solo
karieri, kar je slišno tudi v popevki THE WAY YOU MAKE
ME FEEL (xxxxx), ki je čudovita romantična pop balada.
***
Irska ENYA se lahko pohvali s skladbami kot so Oria-
noco Flow, oon my Way Home, Caribbian Blue, Book of
Days, VVatermark, The Celts, Anywhere is in Only if. Fe-
nomenalna glasbenica tudi tokrat sodeluje s producentko
Nicky Ryan v klasični skladbi ONLY TIME (xxxxx), ob kate-
ri se boste lahko popolnoma sprostili in zaspali.
***
PAUL SIMON je kariero začel pri duietu Tom & Jerry, ki
se je kasneje preimenoval v Simon & Garfunkel. Gospod
Simon je tako že 27. let uspešen solist in sedaj promovira
novo pesem OLD {xxx), ki zveni zelo zastarelo in bazira na
akustični kitari.
***
Britansko skupino UB4o sestavljajo Ali Campbell, Robin
Campbell, Eart Falconer, Mickey Virtue, Brian Travers, Jim
Brovvn, Norman Hassan in Terence VVilson. Vrhunski glas-
beniki so se lotili še ene klasike LIGHT MY FIRE (xxxx),
katero so v originalu izvajali The Doors in jo boste našli na
albumu The Best of UB40.
***
ARTFUL DODGER je idejni vodja nove glasbene zvrsti
garage underground in sam beleži že tri uspešnice z na-
slovi Revvind, Movin too Fast in Woman Trouble. Studijski
mojster je naredil še eno melodično in dinamično plesno
zadevo z naslocom PLEASE DON,T TURN ME ON (xxxx).
***
Nemški studijski as ATB je največji uspeh dosegel lani
s komadom 9PM, medtem, ,ko je britanska studijska sku-
pina YORK dosegla letos s priredbo hita On the Beach, ki
jo je v originalu pel Chris Rea. Sedaj so se ATB in YORK
združili v projektu THE FIELDS OF LOVE (xxx), ki v osnovi
bazira na minimalističnem trance beat plesnem ritmu.
***
Nemška skupina X-PERIENCE je pred leti prišla visoko
na lestvice s hitom A Neverending Dream. Kvartet se
vrača na glasbeno sceno vz novim štiklom ISLAND OF
DREAM (xxx), kateri združuje klasično petje ter lahkotni
grance, pop in sodobni orientalni glasbeni stil.
David Breznik
24
Četrtek, 2. november 2000 - TEDN||(
KICKB0XING / POGOVOR Z EVROPSKO PRVAKINJO
Osvojiti še naslov
svetovne prvakinje!
vsak dan nedelja in vsak ne more biti evropski prvak.
Vlladi tekmovalki iz KBV Ptuj, Nadji Šibila, je to letos us-
pelo, čeprav še niti ni minilo veliko časa, ko je z velikimi
lioraki stopila iz anonimnosti. Zlata medalja Nadje Šibila
in srebrna medalja Marcela Fekonje sta krona vloženega
truda ob 25 - letnici obstoja kluba. Nanjo so lahko ponosni
na Ptuju, kjer ima KBV Ptuj svoj sedež in na Vidmu pri
Ptuju, kjer je Nadja doma. Ob srečanju z evropsko prvaki-
njo v kickbo\ingu bi pričakovali vse kaj drugega kot dekle,
lu je bila za svoje trdo delo poplačana z zlato medaljo in
nič grobosti v mladi športnici, ki je povrh vsega še polna
samozavesti.
Kako je potekala tvoja pot do
naslova evropske prvakinje?
"Kot nosilka sem bila prvo kolo
prosta, potem sem prepričljivo
premagala ukrajinsko tekmoval-
ko, v finalu pa sem se srečala z
'večno" nasprotnico iz Irske, ki
me je lani premagali na svetov-
nem in predlanskem evropskem
prvenstvu. V prvi rundi sva bili
dokaj izenačeni, v sredini druge
sva bili še nekako skupaj, potem
sem jaz prešla v vodstvo, v tretji
randi pa sem imela že takšno
prednost, da smo začutili mojo
zmago in naslov evropske prva-
kinje"
Kako je potekalo slavje ob
osvojitvi naslova evropske prva-
kinje?
"Normalno je, da smo to na hi-
irico proslavili. V ponedeljek, po
povratku iz Italije sem v klubu
dobila darilo in sicer lepi šopek
in ček za 50.000 tolarjev. Doma
so me vsi lepo sprejeli, tudi v
šoli. Vsi skupaj so se veselili z
.mano ob osvojitvi tega naslova,
bela sem res lep občutek."
Kako se počuti Nadja Šibila
kot evropska prvakinja?
Počutim se enkratno. Vem
samo to, da moram še trdo dela-
ti, oziroma trenirati, da bi osvo-
jila naslov svetovne prvakinje.
Prvenstvo bo naslednje leto, tako
da pravega počitka ne bo."
Koliko truda je bilo vložene-
ga v ta naslov?
"To je vse skupaj dolga zgod-
ba. Celih osem let sem posvetila
kickboxingu in na koncu je bil
trud poplačan z osvojitvijo nas-
lova evropske prvakinje. Zadnji
mesec pred prvenstvom so pri-
prave potekale dvakrat dnevno.
Trenirala sem s trenerjem, gos-
podom Vladom Sitarjem. Poma-
gali so mi tudi športni kolegi, saj
brez njih ne bi šlo. Posebno bi ob
tej priložnosti omenila starše, ki
so mi stali ob strani moralno in
finančno, ter brata, ki se tudi uk-
varja z kickboxingom."
Omenila si, da je drugi cilj
osvojitev naslova svetovne pr-
vakinje. Kakšen je načrt?"
"Vse skupaj je enostavno. Celo
leto bom morala močno vaditi.
Trudila se bom po svojih močeh,
da bi dosegla tudi ta laskavi na-
slov."
Ali se je kaj spremenilo v tvo-
jem življenju ob osvojitvi nas-
lova?
"Že občutki v so lepši kot prej.
Ves trud in odrekanja imam s
tem naslovom poplačana. Malo
drugače me vsi gledajo, saj se je
hitro razvedelo o mojem uspe-
hu."
Nadja Šibila pa je ob tej osvo-
jitvi naslova še zmeraj preprosto
dekle, ki hodi v ptujsko ekonom-
sko šolo, kjer imajo razumevanje
za njeno športno udejstvovanje
in prav je tako. Zelo ponosna je
na svoje prijatelje, sošolce in so-
šolke, klubske tovariše in si se-
veda želi, da bi tako tudi ostalo.
Mi pa ji bomo držali pesti, da
bi dosegla svoj začrtani cilj, torej
naslov svetovne prvakinje, ki bi
bil tudi krona dela ob 25-letnici
KBV Ptuj.
Test in foto:
Danilo Klajnšek
Nadja Šibila- evropska prva-
kinja v kickboxingu
ROKOMET / ]. A SRL MOŠKI
Do&ovo: Hedelia 20:21 /8:12/
VELIKA NEDEIJA: Mesarec 5, Trofenik, Cvetko, Potoč-
njak, IVIarcen, Bezjak 5, Planine 4, Kokol, Belec, Poje 1,
Štruc, Okreša, Podpečan, Belšak 6.
Iz Dobove so se rokometaši Ve-
like Nedelje vrnili zadovoljni, saj
so dosegli drugo zmago v tem
delu prvenstva. Gostje so zaigrali
zelo dobro v obrambi, kar je bil
ključ uspeha, oziroma visokega
vodstva v prvem polčasu. V 24.
minuti igre so že vodili z sed-
mimi zadetki prednosti, nato pa
malce popustili in domačini so
do odmora nekoliko znižali viso-
ko prednost Nedelj anov.
V	drugem polčasu pa so doma-
čini zaigrali bolje in so vztrajno
zniževali vodstvo gostov. Zadnji
dve minuti pa sta bili zelo raz-
burljivi in skorajda so rokome-
taši Velike Nedelje zaigrali vse
tisto, kar so gradili večidel sreča-
nja. Dobovčani so namreč zniža-
li rezultat na 20:21, ter po napaki
gostov so imeli priložnost za ize-
načenje, vendar pa je vratar Ve-
like Nedelje Dušan Podpečan,
zadnji strel odbranil in pomem-
bni točki sta odpotovali v Veliko
Nedeljo, kjer bo v soboto pono-
vno zanimivo srečanje, saj jim v
goste prihaja močno Gorenje, z
katerim so se ta torek pomerili v
pokalnem srečanju.
VEUKA NCDEUA:
PREVENT 20:25/7:17/
VELIKA NEDELJA: Mesarec
3, Trofenik 1, Cvetko 1, Potoč-
njak 1, Marčen, Bezjak 4, Planine
5, Kokol, Belec, Poje 1, Štruc,
Okreša, Podpečan, Belšak 4.
PREVENT: Anžič, Franc 2,
Mirkac 3, Simonovič 4 /1/, Ma-
ksič 8 /3/, German, Cocuz, Do-
mančič, A. Leve, Jeršič, Jelen, B.
Leve 5,Konečnik 3.
V	zaostalem srečanju 2. kroga
1. A slovenske rokometne lige, so
rokometaši slovenjgraškega Pre-
venta premagali domačo Veliko
Nedeljo. To je bilo tudi za priča-
kovati, saj imajo gostje kvalitet-
nejši igralski kader in predvsem
več prvoligaških izkušenj. V ve-
liki želji po uspehu, so domači
rokometaši v začetku srečanja
naredili preveč napak, ki so jih
seveda rokometaši Preventa iz-
koristili, ter si priigrali neulov-
Ijih deset zadetkov prednosti.
V	drugem polčasu pa so se do-
mači le razigrali, predvsem pa za-
igrali bol) disciplinirano. Neka)
dobrih obramb domačega vratar-
ja in kapetana Belca, ter boljša
realizacija v napadu, so pripeljali
do znižanja visokega vodstva go-
stov. Da bi storili kaj več tokrat
ni bilo možnosti. Sicer pa sreča-
nja, kjer bodo osvajali rokometa-
ši Velike Nedelje točke, še seveda
prihajajo. Tako kot vedno, so
se tudi tokrat izkazali navijači
Velike Nedelje, ki so kljub neu-
godnemu izzidu bodrili svoje lju-
bljence in jih na koncu nagradili
z aplavzem.
Samo IVofenik v obramni ak-
ciji.
Pozdrav rokometašev Velike Nedelje po dobri igri.
L B SRL MOŠKI
POMURKAKROCBAKOVCI
: GORIŠNICA 24:24/13:15/
GORIŠNICA: Valenko, Ke-
lenc, Štorman 1, Kumer 3, I.
Ivančič 5, Perčič 1, Šandor 4, D.
Ivančič 5, Cvitanič, Firbas, Ster-
bal, Pisar 1, Margušič 4, Šic.
Če bi zapisali, da so v Goriš-
nici zadovoljni z osvojeno točko,
potem bi se vsi kislo nasmejali. V
rokah so imeli praktično zmago,
vendar sami tega niso mogli sto-
riti, saj je bilo preveč faktorjev, ki
so odločali o razpletu v tem sre-
čanju. Gostje so zaigrali dobro,
saj so vedeli od kod preti največja
nevarnost in so to dobro pokrili,
ter ves čas srečanja vodili. V 51.
minuti so vodili s petimi zadetki
prednosti, nakar se je pričel "ples
rokometa" v takšni režiji, kot je
skorajda vedno v Murski Soboti.
Sodniki pod grožnjami slabo in
navijaško sodijo, vsi grozijo go-
stom in to ne samo na igrišču,
tudi na tribuni itd. V takšnem
vzdušju je težko igrati, skorajda
nemogoče, saj misli gostujočih
igralcev ne morejo biti zbrane in
usmerjene v tisto, za kar sploh so
na igrišču.
Še dobri dve minuti pred kon-
cem so gostje iz Gorišnice vodili z
23:21, domačini so le nekako ize-
načili, toda Gorišničani so tride-
set sekund pred koncem povedli,
domačim pa je uspelo izenačiti
po koncu igralnega časa. Še dob-
ro, da se je vse končalo pri grož-
njah in pri vsem tem se lahko
ljudje, ki pošteno delajo v roko-
metu vprašujejo, komu je to po-
trebno. To ni nobeno opravičilo
za rokometaše Gorišnice, ampak
v poduk vsem, ki še bodo igrali
v Murski Soboti. Izdržatri vse to,
pa moraš biti tudi pravi heroj.
ŠMARTNO: ORMOŽ 30:27
/14:10/
ORMOŽ: Šulek, M.Hanželič
1, Horvat 5, Luskovič, Pučko 2,
Armati 1, Prapotnik 5, Grabo-
vac 4, Ivanuša 1, Kirič 8, Dogša,
Kavaš, D. Hanželič, Hrnjadovič.
Rokometaši Ormoža so doži-
veli še četrti zaporedni poraz.
Tokrat so izgubili srečanje v Liti-
ji, proti domačemu Šmartnemu.
Domačini so vodili skorajda sko-
zi vso srečanje, dvakrat z petimi
zadetki razlike. Gostje so se jim
uspeli približati, vendar ne toli-
ko, da bi lahko iztržili kaj več,
kakor minimalni poraz.
Danilo Klajnšek
MRK Drava :RK ATOM
Krško 34:21 (14:8)
DRAVA: Kline, Djekič 3, Os-
terc 9, Majcen, Kac 2, Čerček 3,
Horvat 2, Kokol, Berlič, Selinšek
14, Kovačič 1 in Ladič.
Domačini so tokrata slavili
že tretjo zaporedno zmago proti
mladi ekipi iz Krškega, kaj hitro
so si prigrali prednost saj so že
v 6 min vodili s 5 : 1, nato pa
vodstvo višali. Gostje niso mogli
zadržati naleta domačih napadal-
cev sami pa so izgubljali žogo v
čvrsti domači obrambi.
anc
ŠPORTNI POGOVOR / DANILO PILJAK - NTK PETOVIA
S trdim delom do uspehov!
I^anilo Piljak je eden od mladih športnikov, ki prihajajo z
lašega območja, ali iz športnega prostora nekdanje občine
^j. Mlad fant za zeleno namiznoteniško mizo, ki je kaj
hitro posegel v višave slovenskega namiznega tenisa. Delo
igra, ter obratno. Ve, da lahko samo s trdim delom dose-
žeš športni vrh. Biti na vrhu slovenskega mladinskega na-
iiiznega tenisa je veliko priznanje, seveda pa tudi velika
"bveza.
C^anes trenira v NTK Petovia,
'^stere član je, drugič pa v tabo-
^ slovenske reprezentance. Je pa
dobri poti, da zares doseže ve-
višave v igri z belo žogico. Je
['^nutno v takšnem položaju, da
,'ga ob njegovih uspehih radi
'"^eli v svojih vrstah vsi najboljši
Ij^venski namiznoteniški klubi,
p^liko zaslug zato imajo v ptujski
^^oviji, njegov trener Marinko
^"■^ič in seveda starši, ki stiska-
palce, ko Danilo igra. Mlad,
!'^'^ntiran in temperamenten na-
I '^noteniški as je pred vstopom
' ^išine, oziroma visoko družbo
,! ^'iiiznega tenisa,
.^^lujska Petovia je po izpadu
Prve lige sedaj dober drugoli-
ki se bo le težko ponovno
prebil v slovenski elitni nami-
znoteniški razred! Kako gledaš
na vse to?
"Za nas mlade igralce ptujske
Petovie je druga slovenska na-
miznoteniška liga zelo kakovo-
stna. Smo trenutno na četrtem
mestu, bilo je tudi nekaj porazov.
Za prvo ligo trenutno še nismo,
saj imamo sedaj enostavno pre-
malo izkušenj."
Trenutno za Žigo Jazbecom
zasedaš drugo mesto na mla-
dinskih lestvicah. Ali je bilo
trdo delo tisto, ki je pripeljalo
do tega?
"Tu ni veliko filozofiranja.
Ogromno je vloženega mojega
dela in truda, kakor tudi mojega
trenerja Marinka Grbiča, ki ve-
liko dela z mano. Ne smem pa
pozabiti tudi mojih soigralcev, ki
ravno tako veliko delajo zase in z
mano."
Kako bi ocenil svoj nastop na
EP v Bratislavi, kakor tudi re-
prezentančnih kolegov?
"Igra je bila sorazmerno dob-
ra. Slovenija pa ne slovi po tem,
da bi bili v samem vrhu. Bilo je
nekaj vmes. Jaz sem bil zadovo-
ljen, predvsem v posamični kon-
kurenci."
Ti boš še tri leta igral v mla-
dinski konkurenci. Ali bi lahko
ocenil dosedanjo svojo pot za
uspešno?
"Zaenkrat sem zadovoljen z do-
seženim."
Ali imaš v klubu, ptujski Pet-
oviji vse, kar rabi mlad šport-
nik?
"Zvečine je poskrbljeno in sem
zadovljen, lahko pa bi bilo še bo-
ljše. Nikjer namreč ni tako dob-
ro, da ne bi moglo biti boljše."
Kateri so tvoji največji uspe-
hi?
"To je osvojitev naslova drža-
vnega prvaka pri kadetih, drugi
sem bil na državnem mladin-
skem prvenstvu, tretji v Italiji,
peti v Nemčiji itd."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Danilo Plljak
26
Četrtek, 2. november 2000 - tedn||(
ODBOJKA / 1. DRŽAVNA LIGA - ŽENSKE IN MOŠKI
Prva fociro xci Elektrologlstiko
ODBOJKA- l.ADOL-
MOŠKl
REZULTATI 4. KROGA: Po
murje : Maribor Stavbar IGM
3:1, Granit: Šempeter 3:0, Con-
sulting Brezovica: FužinarGOK
IGM 0:3, Salonit : Olimpija,
srečanje Žurbi Team Kamnik :
Merkur Bled bo odigrano 29.11.
1.	MERKUR BLED 3 3 0 9
2.	ŽURBI TEAM KAMNIK 3 3 0 9
3.	OLIMPIJA	4 2 2 7
4.	POMURJE	4 2 2 6
5.	FUŽINAR	4 2 2 6
6.	SALONIT	4 2 2 5
7.	MB STAVBAR IGM 4 2 2 5
8.	GRANIT	4 13 5
9.	CONS. BREZOVICA 4 13 3
10.	SIP ŠEMPETER 4 13 3
GRANIT - SIP ŠEM-
PETER 3:0
/25:17,25:15,25:13/
GRANIT: Zorenč, Kavnik, Pi-
vko, Pušnik, Z. Bračko, Rajh,
Jurak, Lampret, M. Bračko, Pi-
penbaher, Jesenko.
Odbojkarji bistriškega Grani-
ta, so v srečanju z SIP Šem-
petrom prišli do prve zmage v
novem prvenstvu. Tokrat so do-
mači zaigrali zelo dobro in niso
ponovili napak iz sredinega pr-
vega pokalnega srečanja, ko so
jih isti nasprotniki presenetili.
Odličen blok in dobra, ter pred-
vsem raznovrstna igra v napadu
odbojkarjev ranita je goste prisi-
lila, da so delali številne napake
in srečanja je bilo hitro konec in
sicer po 53. minutah.
ODBOJKA 1. A DOL-
ŽENSKE
REZULTATI 4, KROGA:
Ljubljana: ZM Ljutomer 3:2,
Utrip Šempeter : Nova KBM
Meltal 0:3, Kemiplas Koper :
Venus Frupi Šou 3:0, HIT Nova
Gorica: Formis Bell Miklavž 3:0,
Elektrologistika : TPV Novo
Mesto 2:3.
1.	NOVA KBM MELTAL 5 5 O 15
2.	KEMIPLAS KOPER 4 4 O 12
3.	LJUBLJANA	4 4 O 10
4.	UTRIP ŠEMPETER 4 3 18
5.	HIT NOVA GORICA 4 2 2 7
6.	TPV NOVO MESTO 4 2 2 4
7.	VENUS FRUPI ŠOU 4 13 3
8.	ZM LJUTOMER 4 0 4 3
9.	ELEKTROLOGISTIKA 4 0 4 1
10.	F BELL MIKLAVŽ 5 0 5 0
ELEKTROLOGISTI-
KA : TPV NOVO ME-
STO 2:3
/22:25, 25:14, 25:18, 18:25,
7:15/
ELEKTROLOGISTIKA:
Terbuc, Mataln, Mohorko, Iva-
novič, Črešnar, Horvat, Ornik,
Jadetič, Vindiš, Janžekovič.
Srečanje na Ptuju ni bilo na
kdo ve kako visoki kvalitetni ra-
vni, vendar je bilo zelo zanimivo
in razburljivo. Gostje iz Novega
Mesta so brez težav dobile prvo
igro. V drugem in tretjem nizu
so Ptujčanke zaigrale zelo dob-
ro, ter z solidno igro ob mreži
in sprejemu preobrnile rezultat
sebi v prid. V četrtem nizu je
bil rezultat na začetku izenačen,
nato pa so gostje povedle z peti-
mi točkami prednosti in to pre-
dnost uspele zadržati in rezultat
izenačiti. Z nekaj nerazumljivi-
mi odločitvami v škodo domačih
pa sta se v tej, vsaj za ptujčanke
pomembni igri, "izkazala sodni-
ka", saj se slabovidnost pri ne-
katerih odločitvah, predvsem pri
lomljenju rezultata, naj ne bi
dogajala na odbojkarskih sreča-
njih. V peti, odločilni igri pa
so domače popolnoma popustile
odboj karice TPV iz Novega Me-
sta so se prisrčno veselile zmage
domačim pa je ostal grenak pri-
okus, da so bile zelo blizu konč-
nega cilja. No, osvojile pa so vsaj
prvo točko v novem prvenstvu
in to povsem zasluženo.
ODBOJKA- POKAL
MOŠKI
GRANIT - SIP ŠEM-
PETER 2:3
/25:18, 25:22, 23:25, 22:25,
12:15/
GRANIT: Zorenč, KavnikPi-
vko, Pušnik, Z. Bračko, Rajh,
Lampret, M. Bračko, Pipenba-
her, Jesenko.
Odbojkarji Granita so svojim
zvestim privržencem, v prvem
pokalnem srečanju za pokal OZ
Slovenije, pripravili neprijetno
presenečenje, saj so ga proti pri-
čakovanjem izgubili z ekipo SIP
Šempetra. Vendar pa prvih dveh
nizih ni izgledalo tako, saj so jih
domači dobili brez težav. Žal pa
so potem popolnoma odpoveda-
li in gostje so na koncu povsem
zasluženo slavili zmago. V tem
pokalnem dvoboju še imajo sicer
popravni izpit, v obliki povrat-
nega srečanja, vendar bodo bis-
triški odbojkarji dati veliko več
od sebe in se uvrstiti med osem
ekip v pokalnem tekmovanju.
Danilo Klajnšek
MARIBOR/PTUJ^
SKA PLESALCA
ODLIČNA NA
MEDNARODNEM
TEKMOVANJCJ
Šesta
mesto la
Miljana
in Maio
Prejšnji konec tedna
je v MaHboru v orga-
nizaciji Plesnega klu-
ba Pingi in Plesne
zveze Slovenije pote-
kalo mednarodno ple-
sno tekmovanje IDSF.
Udeležilo se ga je 342
parov iz 27 držav, v
kombinaciji desetih
plesov pa je bilo to tek-
movanje istočasno tudi
evrospko članko prven-
stvo.
Na plesišču sta se zno-
va izkazala ptujski ple-
sni par iVIiljan NojlČ
in l\^aja Kajsersberger
Plesnega cenra Mambo
iz Ptuja. V kombinaciji
standardnih in latlnsko-
ameriških plesov sta se
med mladinci v starosti
od 14 do 16 let kot edi-
ni slovenski par uvrstila
v finale. Tudi tam jima je
šlo dobro in na koncu
sta osvojila odlično 6.
mesto. S tem sta Miljan
in Maja ponovno do-
kazala, da s kvaliteto
plesnega znanja pod
strokovnim vodstvom
Pranja Kožarja in Boru-
ta Žurana napredujeta
in, da se tudi na velikih
tekmovanjih lahko meri-
ta z najboljšimi plesnimi
pari.
TM
KEGLJANJE
Druga imaga kegljaiev Drave
Eidpa kegljaškega kluba Drava iz Ptuja
Kegljači ptujske Drave v le-
tošnji sezoni, v prvi območni
kegljaški ligi OKZ Maribor na-
stopajo zelo dobro. Njihovi cilji
so povezani z uvrstitvijo v višji
rang tekmovanja in zato na svo-
ji željeni poti morajo zmagovati.
Tokrat so v srečanju drugega
kroga gostili ekipo Krilato Kolo
iz Maribora in jih premagali z
5:3 (4956:4859). Največ kegljev
je v ekipi Drave podrl Alojz
Šeruga in sicer 873, ostali pa
so imeli naslednje izzide: Ivan-
čič 774, Arnuš 855, Haladea 867,
Vranješ 378, Sušanj 386 in Čuš
823.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
PLANINSKI KOTIČEK
Po Levstikovi poti od Litije do Čateža
Sobota, 11. novembra 2000
Jesenske bane in meglice, ki se v jutrih zadržujejo po dolinah, nas bodo tudi to
jesen spremljale na tradicionalnem popotovanju po Levstikovi poti od Litije do
Čateža, kamor lepo vabimo tudi Vas.
Udeleženci popotovanja se zberemo v soboto, IL novembra ob 5.30 uri na avtobusni postaji
Ptuj. S posebnim avtobusom se bomo popeljali preko Trojan do Litije, kjer je vsakoletni priče-
tek pohoda. Za 22 kilometrov dolgo pot porabimo približno 4 do 5 ur zmernega hoda. Za vse,
ki si želite nekoliko krajši jesenski pohod, bomo poskrbeli za prevoz do Liberge od koder je le
3 ure zmerne hoje do cilja na Čatežu kjer bo tradicionalno planinsko rajanje. Pot, ki poteka iz
Litije skozi Šmartno na Libergo in naprej čez Gobnik in Moravče do Čateža, je lažje narave ter
omogoča prijetno hojo tudi starejšim pohodnikom.
Opremite se planinsko za lažje poti (lahki planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik...) in vre-
menskim razmeram primerno. Hrana iz nahrbtnika in na številnih stojnicah ob poti, kjer je
možno poizkusiti "mošt" in pečene kostanje. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobu-
som in organizacijo izleta ter znaša za člane PD 2.100 tolarjev, za mlade planince člane PD
1.800 tolarjev ter nečlane PD 3.000 tolarjev. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 7. novem-
bra 2000 v društveni pisarni na Prešernovi 27. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
V.V.
3. SLOVENSKA NOGOMETNA
LIGA SEVER
CEREČJAVASUNUKŠPED
: TK&EL STOJNCI
2:0/1:0/
STRELCA: 1:0 Korez /v 40.
minuti/, 2:0 Kaučevič /50/
GEREČJA VAS UNUKŠPED:
Lampreht, Kaisesberger, Sladek,
Krajnc, Zajšek /Verlak /, Stres,
Frangež, Perko /Ciglar/, Voglar,
Korez, Bezjak.
TK&EL STOJNCI: Grabrovec
, Rižnar /Klajderič /, Meznarič
/Purgaj/, Petrovič, Šmigoc, Vilč-
nik, Zemljarič, Ljubeč, Znidarič ,
Golob, Štebih.
Dokaj številni gledalci v Ge-
rečji vasi, so lahko videli zanimi-
vo nogometno predstavo ekip,
ki se zelo dobro poznata. Lah-
ko mirno zapišemo, da je bila
igra zelo razgibana in na tre-
nutke kvalitetna, brez kalkulacij
in raznih grobosti, ki ponavadi
spremljajo derbije. Nogometaši
iz Gerečje vasi so povedli v 40.
minuti, ko je v lepi akciji na kon-
cu Korez premagal nemočnega
gostujočega vratarja.
Na začetku drugega dela igre
so domači rezultat povišali in
potem imeli še dve lepi prilož-
nosti za zadetek, vendar so bili
streli njihovih napadalcev nena-
tančni in so zletei visoko preko
vrat, nekajkrat pa se je izkazal
vratar gostov Grabrovec. Zaklju-
čni del srečanja pa so imeli ne-
kaj več od igre gostje, ki pa niso
našli načina, da bi premagali
prav tako razpoloženega doma-
čega vratarja Lamprehta in po-
membne tčke za obstanek, so
ostale v Gerečji vasi.
VRANSKO: PTUJ
1:0/0:0/
STRELEC: 1:0 Zavšek /68/
Nogometaši Ptuja so z tem
nepričakovanem porazu, z no-
vincem v ligi, izgubili vodečo
pozicijo na prvenstveni razpre-
delnici 3. SNL- sever. Tokrat niso
zaigrali v svojem slogu, kar so
izkoristili domači in se na koncu
veselili pomembnih treh točk, ki
jih resnici na ljubo niso niti priča-
kovali. Gostje s imeli priložnost
za izenačenje, vendar je kapg,
tan Drave zastreljal enajstmetro.
vko. Zadnjih deset minut pa sq
igrali z igralcem manj, saj je bji
izključen Krepek.
MONTAVAR ROCOZA:
HAJDINA 2:0/1:0/
Nogometaši Hajdine so v Ro.
gozi doživeli poraz. Igrali niso
tako slabo, vendar so naredili
dve napaki v obrambi, kar je bilo
dovolj, da so izkušenejši doma.
či nogometaši prišli do zmage
Hajdincem pa ostaja tolažba, da
bi v tem srečanju z malo sreče
izvlekli kaj več, kot samo mini-
malni poraz.
MEDOBČINSKA ŠOLSKA
NOGOMETNA LIGA
v medobčinski nogometni lig
so odigrali srečanja tretjega in
četrtega kroga. Do tega kroga
so na vrhu ekipe OŠ LIjudski vrt,
Mladika in Hajdine, ki so še edi-
ne neporažene ekipe.
REZULTATI - SKUPINA I.:
Cirkovce : Kidričevo 0:5 b.b„
Ljudski vrt: Markovci 10:0, Olga
Meglič : Breg 8:2, Mladika :
Zavrč - Cirkulane 5:0.
SKUPINA II:
Videm : Olga Meglič 4:2, Dor-
nava : Juršinci 7:0, Majšperk:
Podlehnik 0:5 b.b. Videm : Gori-
šnica 2:3.
SKUPINA lil :
Gorišnica : Mladika 1:4, Graje-
na : Majšperk 5:0 b.b., Kidričevo
: Ljudski vrt 3:6, Juršinci: Graje-
na 11:0.
SKUPINA IV.:
Zavrč-Cirkulane: Hajdina 1:15,
Podlehnik : Breg 4:6, Markovci:
Dornava 6:2, Hajdina : Cirkovce
5:0 b.b,
VRSTNI RED: 1. Ljudski vi^
12, 2. Mladika 12, 3. Hajdina
9, 4. Dornava 9, 5. Markovct
9,	6. Podlehnik 7, 7. Kidričevo
6, 8. Juršinci 6, 9. Gorišnica 6,
10.	Olga Meglič 6, 11. Breg 6
12. Grajena 4, 13. Videm 3,14,
Cirkul.- Zavrč 0,15. Cirkovce O,
STRELCI: 14 zadetkov - SER
DINŠEK Mario (Lj. vrt) 11 zi-
detkov - DREVENŠEK Marko
(Hajdina) 9 zadetkov - KELENC
Boris — (Markovci) 8 zadetkov
-	ROZMAN Matjaž (Hajdina) MA-
RINIČ Matic (Lj. vrt) 7 zadetkov
-	PODGORŠEK Damjan (Pod-
lehnik), 6 zadetkov - VAVPO
TIČ Sašo (Breg), ŠIMENKO Ja^
(Mladika), DUGOLIN Andrej (K^
dričevo), 5 zadetkov - FRUK A^
joša — (Kidričevo), VIVKOVIČ
Blaž (Markovci), GAJŠEK Luka
(Podlehnik).
ONL SLOVENSKA BISTRICA
Cigoma vodi
po prvem delu
s prvim delom tekmovanja sc
končali v ligi malega nogometa
občine Slovenska Bistrica. Prv»
mesto si je prav v zadnjem sre
čanju priigrala ekipa Cigonce, I«
je v derbiju kroga dokaj lahW
premagala nogometaše Marke
ta na Kuglu.
REZULTATI 7. In 8. KROGA
Bistro Soft: Market na Kuglu 0;2
Visole : Market na Kuglu 1:6, &
stro Soft: Visole 5:2, Bistro Sof
: Črešnjevec 3:0 b.b.. Križni vrt
: Črešnjevec 3:0, Črešnjevec
Avto Stegne 2:11, Križni vrti
Avto Stegne 2:4, Sabina : Gadj*
Vejica 4:2, Cigonca : Gadje Vej'
ca 2:0, Sabina : Cigonca 1:4.
REZULTATI ZAOASTALif
SREČANJ: Market na Kugl^
Avto Stegne 3:4, Avto Stegne
Cigonca 6:1, Market na Kuglu
Cigonca 2:6.
1.	Cigonca 8 5 1 2 24:20
2.	Avto Stegne 8 5 0 3 35:18 1;
3.	Gadje Vejica 8 5 0 3 26:19 tj
4.	Market na Kuglu 8 5 0 3 30:25 1'
5.	Križni vrh 8 4 2 2 27:26 ^
6.	Bistro Soft 8 4 1 3 20:13 1;
7.	Sabina	8 4 1 3 21:23
8.	Črešnjevec 8 116 16:32
9.	Visole	8 0 0 8 14:39 '
STRELSTVO
SD Juršinti
vspesno
Strelsko društvo Juršinci
je že na prvih jtekmovanjih
doseglo odlične rezultate.
V prvem kolu 3, državne
lige v streljanju z zračno
pištolo so tekmovalci SD
Juršinci gostili ekipo SD
Dornava in zmagali z rezul-
tatom 1569:1483 krogov.
Zlatko Kostanjevec je na-
streljai 543 kr., Janko Ber-
lak 529 kr. in Staška Benko
497 kr.,
Strelsko društvo Leskvo-
vecje 21. in 22.10. 2000 v
Krškem organiziralo 1, kolo
državnih lig z zračnim oro-
žjem. V II. državni ligi - zra-
čna pištola je ekipno slavila
ekipa SD Juršinci s 1650
krogi, Mirko Moleh je s 563
kr. zasedel med posamez-
niki odlično drugo mesto,
mlajši mladinec Simon Sl-
monič je nastreljal 549 kr.
in Majda RaušI 538 kr
V kategoriji mlajših mla-
dincev je ekipa SD Juršin-
ci zasedla 3, mesto. V ekipi
so nastopili Simon Simo-
nič, ki je med posamezniki
zasedel 2. mesto s 360 kro-
gi, Staška Benko 318 kr. in
Simon Druzovič 307 kr.
Prvič pa sta na tekmova-
njih z zračno pištolo nasto-
pili tudi Nina Pavlin, ki je
nastreljaia 265 kr. in Saša
Cafuta 211 kr
P.D.
ifgDNIK - Četrtek, 2. november 2000
27
I	SLOVINSKA NOGOMETNA LIGA
rezultati 14. KROGA: Maribor Pivo-
jrna Laško : Koper 4:0, Tabor Sežana :
Jljciar 2:0, Korotan : Olimpija 3:2, Dom-
jjle : Dravograd 3:2, HIT Gorica : Mura
,0, CMC Publikum : Primorje 2:0.
.'OLIMPIJA	14 9 2 3 41:23 29
, MARIBOR PL	13 8 2 3 26:15 26
; RUDAR	14 7 3 4 24:16 24
; hit GORICA	13 6 3 4 22:18 21
DRAVOGRAD	14 6 2 6 22:21 20
jKOROTAN	14 6 2 6 20:24 20
■ CMC PUBLIKUM 14 5 2 7 21:25 17
• TABOR SEŽANA 14 5 2 7 20:26 17
j PRIMORJE	14 4 4 6 19:23 16
(O.MURA	14 4 4 6 12:18 16
II	KOPER	14 4 3 7 18:26 15
,2. DOMŽALE 14 4 1 9 21:32 13
J, SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati tekem 13. kroga: Aluminij :
(lenkovci 3:1, Viator : Esotech Šmartno
();3, Dravinja : Ivančna Gorica 1:0, Želez-
fliiar Ligro : Nafta 1:0, Zagorje : Šentjur
3:0, Beltinci: Jadran Šepič 1:4, Živila Tri-
glav : Feroterm Pohorje 4:0, Elan : Brda
1:0.
t ŽIVILA TRIGLAV 13 8 2 3 31:10 26
) JADRAN ŠEPIČ 13 8 2 3 26:13 26
jELAN	3 8 2 3 24:18 26
J ZAGORJE	13 7 2 4 20:11 23
1	IVANČNA GORICA 13 7 2 4 23:16 23
f dravinja	13 7 2 4 13:14 23
ESOTECH ŠMARTNO 13 6 4 3 23:14 22
iNAFTA	13 6 4 3 17:10 22
S, ALUMINIJ	13 5 6 2 26:16 21
10,	ŠENTJUR	13 5 3 5 19:23 18
11,	FEROTERM POHOR. 13 4 4 5 15:21 16
12,	VIATOR	13 3 4 6 18:21 13
13,	ŽELEZNIČAR LIGRO 13 3 4 6 16:24 13
M.BELTINCI	13 2 4 7 10:22 10
15.RENK0VCI	13 1 1 1113:33 4
16.	BRDA	13 1 O 1210:38 3
Nedelja, 05. november 2000: Nafta :
^luminij, Esotech Šmartno : Brda, Fero-
term Pohorje : Elan, Jadran Šepič : Živila
Triglav, Šentjur: Beltinci, Renkovci : Za-
gorje, Ivančna Gorica : Železničar Ligro,
fetor: Dravinja.
attUIHIJ: SENKOVCI 3:1
'm
STRELCI: 1:0 Emeršič /1/, 2:0 Koren
p/, 3:0 Perkovič /34/ 3:1 Kerman /69./
, ALUMINIJ: Dukarič, Koren, Golob
Jevčenič/, Prapotnik, Sambolec, Pučko,
Perkovič /Dončec/, Čeh, Emeršič, Žem-
ljic, Majcen /Hojnik/. Trener: Branko Hor-
:ak.
Nogometaši Aluminija so proti Renko-
»cem prišli do pričakovane zmage. Nji-
!tov začetek je bil res furiozen, saj je
oovratnik v domače moštvo, Milan Emer-
šc izkoristil, da se je vpisal v strelce kar
»prvem napadu. Osem minut kasneje je
2	izredno lepim strelom iz desetih met-
'ov zadel v polno še Boštjan Koren, ki je
M tokrat nerešljiva uganka za gostujočo
obrambo. Sledile so številne priložnosti
''ogometašev Aluminija pred gostujoči-
mi vrati, vendar je samo kapetanu Igorju
''erkoviču uspelo zadeti v polno.
Drugi polčas pa je bil pravo nasprotje.
I^iclričani so zaigrali veliko slabše in gos-
'ieso lažje igrali, ter nekajkrat poizkusili
Pfesenetiti domačega vratarja z streli od
ttaieč. V 69. minuti pa so dosegli častni
^detek, po nesporazumu v domači ob-
'3mbi. Še največ aplavza na tem sreča-
la je bilo namenjeno domačemu igralcu
"obertu Hojniku, ki se je po težki poš-
kodbi vrnil na igrišče. Verjetno bi zmaga
domačih bila višja, če bi zaigrali tako an-
Sažirano in navdihnjeno, kot so v prvem
igre. Na žalost najzvestejših do-
'"ačih privržencev , to pač ni zgodilo, si-
pa je zmaga zmaga! V naslednjem
^u nogometaši Aluminija igrajo zelo
Pomembno srečanje v Lendavi, kjer se
''Odo pomerili z ekipo domače Nafte.
} SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
'Rezultati tekem 12. kroga: Paloma :
^eče 1; o, Vransko : Ptuj 1:0, Mons Cla-
i^^ius : Kozjak 2:4, Fužinar : Usnjar 1:2,
Jontavar Rogoza : Hajdina 2:0, Krško :
povinar Mascom 1:0, Ger. vas Unukšped
;:%EL Stojnci 2:0.
'USNJAR	12 9 2 1 35:11 29
^^TUJ	12 9 1 2 27:10 28
f'^LOMA	12 6 4 2 22:15 22
("KOZJAK	12 7 0 5 27:21 21
; JONTAVAR ROGOZA 12 6 1 5 24:21 19
12 5 3 4 12:11 18
J fOViNAR MASCOM 12 4 3 5 19:21 15
f J^ANSKO	12 5 O 7 16:24 15
."^ER.VAS UNUKŠPED 12 4 2 6 13:24 14
,;^K&EL STOJNCI 12 3 3 6 13:18 12
^RŠKO	12 3 3 6 16:22 12
12,	HAJDINA	12 2 5 5 12:19 11
13,	MONSCLAUDIUS 12 2 4 6 16:27 10
14,	FUŽINAR	12 2 3 7 16:24 9
Razpored tekem 13. kroga: TK&EL
Stojnci: Paloma, Kovinar Mascom :
Ger vas Unukšped, Hajdina : KršKo, Us-
njar : Montavar Rogoza, Kozjak : Fužinar,
Ptuj: Mons CIaudius, Zreče : Vransko.
I. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 10. kroga: Pragersko
: Markovci 1:4, Boč Anchiinženiring : Bi-
strica 1:3, Skorba : Ormož 5:3, Gorišnica
: Dornava 3:3, Videm : Eltehšop Rogoz-
nica 2:3, Slovenja vas : Središče 0:3.
1.	SLOVENJA VAS 10 7 2 1 29:15 23
2.	SREDIŠČE	10 6 1 3 29:12 19
3.	BISTRICA	10 6 1 3 20:15 19
4.	GORIŠNICA	10 5 2 3 12:11 17
5.	PRAGERSKO	10 4 3 3 26:26 15
6.	SKORBA	10 4 2 4 37:21 14
7.	VIDEM	10 4 2 4 26:22 14
8.	ELTEHŠOP ROGO. 10 4 O 6 17:22 12
9.	ORMOŽ	10 3 1 6 21:23 10
10.	DORNAVA	10 2 4 4 18:25 10
11.B0ČANCHIINŽ.	10 2 2 6 14:22 8
12.	MARKOVCI	10 2 2 6 17:52 8
Razpored tekem 11. kroga: Eltehšop
Rogoznica - Slovenja vas, Bistrica - Skor-
ba, Središče - Pragersko, Dornava -
Videm, Holermuos Ormož - Gorišnica,
Markovci - Boč Anciinženiring.
PRAGERSKO: MARKOVCI 1:4
/0:2/
STRELCI: 0:1 Bezjak /27/, 0:2 A. Kralj
/34. iz 11m/, 0:3 Bezjak /70/, 0:4 Janže-
kovič /82/, 1:4 /Dirnberk /85/.
PRAGERSKO: Petrovič, Pišek, Jus-
tinek /Dirnberk/, Reich, Štiglic, Ramada-
ni /Čelan/, Debevec /Novak/, Lončarič,
Čelan, Breznik, Kokol. Trener: Zvonko
Kacjan.
MARKOVCI: Forštnarič, Rožman, Štra-
fela. Ploh, A. Kralj, Bratušek, Tekmec,
Bezjak, Knapič /S. Kralj/, Korošec , Jan-
žekovič /Zmazek/. Trener: Marjan Bez-
jak.
VIDEM: ELTEHŠOP
ROGOZNICA 2:3/1:1/
STRELCI: 1:0 Fridauer /16. iz 11 m/,
1:1 Mustafi /28/, 2:1 Ovčar /48/, 2:2 Kur-
bus /77/, 2:3 Polanec /78/
VIDEM: Trafela, Kokol, B. Ciglar/Matej
Topolovec/, Koprek, Bračič, V. Ciglar, Os-
troško /Skok/, Fridauer, Varnica /Matjaž
Topolovec/, Šipek, Ovčar. Trener: Rudi
Štelcer.
ELTEHŠOP ROGOZNICA: Krajnc, Kur-
bus, Vauda, Pihler, Mustafi, Herga, R.
Markež /Lah/, Arnuš, Polanec Makovec /
Kokol/, M, Markež. Trener: Branko Žgeč.
SKORBA: HOLERMUOS
ORMOŽ 5:3/3:0/
STRELCI: 1:0 J. Šmigoc /9/, 2:0 Arsič
/13/, 3:0 J, Šmigoc /44/, 4:0 J. Šmigoc
/51/, 4:1 Gašparič / 61/, 5:1 J. Šmigoc
/63/, 5:2 Jambriško /75/, 5:3 Jurčec /90/
SKORBA: L. Šmigoc, J. Šmigoc, Hor-
vat /Kuserbajn/, Žitnik /Šijanec/, Jan-
žekovič, Petek, Arsič, Strgar, Mohorko,
Mertelj /Škerget/, Mlakar Trener: Branko
Krajnc.
HOLERMUOS ORMOŽ: Polak, Skoli-
ber /Tušek/, Boris Prapotnik, D. Pinta-
rič, Jurčec, Tobijas /Janžekovič/, Borut
Prapotnik, Gašparič, Habjanič, Jambriš-
ko, Kaloh /B. Pintarič/. Trener: Drago Po-
savec.
GORIŠNICA: DORNAVA 3:3
/0:1/
STRELCI: 0:1 Šket/32. avtogol/, 1:1 J.
Horvat /55/, 2:1 Lapornik /62/, 2:2 Čeh
/63/, 2:3 Čuš /69/, 3:3 Lapornik /75/
GORIŠNICA: Bezjak, Kosi /Alič/, Ci-
glarič/Bohl/, Lapornik, Levačič, Šket, Bo-
hinc, Brodnjak, Purgaj /Plohi/, J. Hon/at,
Ž. Horvat. Trener: Gorazd Šket.
DORNAVA: Peteršič, Jurič /Kokol/,
Janžekovič, Metličar, Hunjet, Viher, Čuš,
Krampelj /Florjančič/, Novak / Hrga/, Cve-
tko, Čeh. Trener: Alojz Gomboc.
BOt ANCHIINŽENIRING:
BISTRICA 1:3/0:1/
STRELCI: 0:1 Papotnik /12/, 0:2 Stra-
žišar /60/, 1:2 Lončarič /70/, 1:3 Stražišar
/89/
BOČ ANCHIINŽENIRING: Pepelnak,
Hrastnik, Korošec, Polanec, Sagadin,
ŽnuderI, Črešnar /Pinter/, Habjanič, Ha-
bjan /Ozmec/, Volavšek /Dolšak/, Lonča-
rič. Trener: Rudi Podjavoršek.
BISTRICA: Hvaleč, Dovnik, Hon/at,
Skale, Kolar, Fridrih /Jamnikar/, Sep,
Regoršek, Stražišar, Papotnik, Zupanič
/Modrič/. Trener: Aleš Utenkar
SLOVENJA VAS: SREDIŠČE 0:3
/0:3/
STRELCI: 0:1 D, Kolenc /15/, 0:2 Fafu-
lič /26/, 0:3Vizjak /41/
SLOVENJA VAS: Matjašič, Metličar,
D.Panič, Vrbanec, Levstik, Lenart, Mli-
narič, Ekart, M.Panič, Pungračič, Kotnik.
Trener: Stevo Perič
SREDIŠČE: Horvat, Jelovica, Dario
Ivančič, Balažič, Darko Ivančič, Kirič, Ko-
lenc, Vizjak, Kolarič, Lesjak, Fafulič. Tre-
ner: Franc Rajh.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 10. kroga: Hajdoše
: Sp. Polskava 5:1, Leskovec : Lovrenc
4:1, Grajena : Tržeč 2:5, Bukovci : Pod-
vinci 3:1, Zavrč : Zg. Polskava 3: O b.b.
Podlehnik : Apače 3:1.
1,	TRŽEČ	10 7 2 1 29:13 23
2,	GRAJENA	10 7 1 2 30:16 22
3,	BUKOVCI	10 7 0 3 34:16 21
4,	PODLEHNIK	10 6 1 3 29:14 19
5,	LESKOVEC	10 6 1 3 17:14 19
6,	ZAVRČ	10 5 2 3 16:9 17
7,	PODVINCI	10 5 1 4 31:16 16
8,	APAČE	10 4 3 3 18:13 15
9,	LOVRENC/-1/ 10 3 2 5 27:23 10
10,	HAJDOŠE/-1/ 10 2 O 8 23:33 5
11,	SP POLSKAVA/-1/ 10 1 18 13:47 3
12,	ZG. POLSKAVA 10 0 O 10 5:57 O
Razpored tekem 11. kroga: Apače -
Hajdoše, Spodnja Polskava - Leskovec,
Lovrenc - Grajena, Zgornja Polskava -
Podlehnik, Podvinci - Zavrč, Tržeč - Bu-
kovci
POLFINALE POKALA MNZ PTUJ
HAJDINA: ALUMINIJ 1:2
/0:1/
STRELCI: 0:1 Jevčenič /43/, 0:2 Jev-
čenič /83/, 1:2 R. Krajnc /84/
HAJDINA: Brodnjak, M. Krajnc
/Metličar/, Črnko, Gorše, VrabI, Zelko,
Bauman, Princi, R. Krajnc, Hotko, Gai-
ser Trener: Bojan Špehonja.
ALUMINIJ: Gumzar, Koren, Golob
/Zemljič /, Kancler, Sambolec, Prapotnik,
Perkovič, Čeh /Pučko/ Emeršič, Jevče-
nič, Majcen / Korez/. Trener: Branko Hor-
jak
Nogometaši Aluminija so po pričako-
vanjih premagali domačega prvoligaša
in se uvrstili v finale tekmovanja za pokal
MNZ Ptuj. Za goste je po dolgem času
zaigral ponovno Prapotnik, ki je okreval
po poškodbi in pa Milan Emeršič. Teren-
sko pobudo 80 imeli gostje, vendar so se
domači zelo dobro branili in z striktnim
pokrivanjem onomogočali goste. Dva za-
detka Slaviše Jevčeniča sta bila dovolj
za zmago. Nogometaši Hajdine so uspe-
li doseči častni zadetek.
DORNAVA: HOLERMUOS
ORMOŽ 2:4/1:2/
STRELCI: 1:0 Kokol /1/, 1:1 Habjanič
/8/, 1:2 B. Prapotnik /44/, 1:3 B. Prapot-
nik / 50/, 1:4 Gašparič /75/, 2:4 Novak
/84/
DORNAVA: Peteršič, Kokol /Valenko/,
Flos, Arnuš / Klajžar/, Novak, Čuš, Hrga,
Krampelj, Rakuša / Bezjak/, Cvetko, Čeh.
Trener: Alojz Gomboc.
HOLERMUOS ORMOŽ: Polak, Rajh,
B. Prapotnik, Pintarič, Janžekovič, Jam-
briško, Tobias, Bombek /Gašparič/, Ha-
bjanič /Vidovič/, D. Prapotnik, Govedič.
Trener: Drago Posavec.
Varovanci trenerja Draga Posavca so
se uspeli uvrstiti v finale, vendar pa so
se morali proti mladi domači ekipi moč-
no potruditi. V 75. minuti so imeli visoko
prednost, vendar so v zadnjih petnajstih
minutah ngometaši Dornave zamudili
številne priložnosti, mogoče celo izena-
čenje, saj so bili kar štirikrat sami pred
vratarjem Polakom. Na koncu so prevla-
dale izkušnje gostov.
2. SLOVENSKA MLADINSKA NOGO-
METNA LIGA - VZHOD
REZULTATI 12. KROGA: Pohorje : Kr-
ško 2:5, Železničar Ligro : Bistrica 5:0,
Korotan : Nissan Ferk 0:5, Ptuj : Dravi-
nja 6:1, Aluminij: Šentjur Yurij neodigra-
no. Nafta in Beltinci sta bila prosta.
VRSTNI RED: Nissan Ferk 26, Ptuj 22,
Aluminij 21, Železničar Ligro 18, Nafta in
Dravinja 16, Beltinci 15, Krško 13, Šen-
tjur Yurij 9, Bistrica 7, Pohorje 4, Korotan
2 točki.
2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOME-
TNA LIGA - VZHOD
REZULTAT112. KROGA: Pohorje : Kr-
ško 0:2, Železničar Ligro : Bistrica 5:0,
Korotan : Nissan Ferk 4:1, Ptuj: Dravinja
4:2, Aluminij : Šentjur Yurij neodigrano.
Prosta sta bila Nafta in Beltince.
VRSTNI RED: Železničar Ligro 26, Kr-
ško 23, Nafta 22, Aluminij 21, Nissan
Ferk 13, Ptuj in Korotan 12, Beltinci 11,
Šentjur Yurij 10, Dravinja 8, Pohorje 6, Bi-
strica 1 točko.
VETERANSKA LIGA - ŠTAJERSKA
2000/2001
REZULTATI 8. KROGA: Hajdina : Po-
horje 2:1, Šentilj : Rogoza srečanje bo
odigrano kasneje, Slivnica : Radvanje
2:4, Pekre : Pesnica 1:2, Jakob : Dogo-
še 0:2, Zlatoličje : Jarenina 3:0, Polska-
va : Brunšvik 2:1, Pragersko : Apače 3:2,
Marjeta : Prepolje 1:3.
VRSTNI RED: Dogoše 19, Rogoza in
Pesnica 18, Hajdina 16, Brunšvik in Rad-
vanje 15, Jakob in Polskava 12, Apače
11, Pekre, Pragersko in Prepolje 10, Zla-
toličje 9, Slivnica in Pohorje 7,Jarenina 4,
Šentilj 1, Marjeta O točk.
Tekst in fotografije
Danilo Klajnšek
IVener Ormoža, Drago Posavec ni
bil zadovoljen z igro svojih nogome-
tašev.
Ekipa veteranov Apač že drugo leto nastopa v veteranski ligi.
NAJBOUŠI STRELCI
2.	SNL: 7 ZADETKOV: Matjaž Maj-
cen, 5 ZADETKOV: Milan Emeršič, 3
ZADETKI: Matjaž Korez in Igor Per-
kovič, 2 ZADETKA: Boštjan Zemljič,
1 ZADETEK: Davorin Fridauer, Denis
Kancler, Aleš Čeh, Danilo Pučko in
Sebastjan Golob, Boštjan Koren - vsi
Aluminij.
3.	SNL- SEVER: 8 ZADETKOV: Ta-
dej Jurišič Ruj, 6 ZADETKOV: Srdan
Gojkošek Ruj, 4 ZADETKI: Danijel
Voglar Gerečja vas Unukšped, Tadej
Golob TK&EL STOJNCI, 3 ZADETKI:
Miran Klajderič TK&EL Stojnci, Sre-
čko Gaiser in Roman Krajnc - oba
Hajdina, 2 ZADETKA: Boris Krepek,
Boris Klinger in Vladimir Bratec - oba
Ruj, Viktor Hotko in Aleksander Zelko
- oba Hajdina, Matej Meznarič in Peter
Rižnar - oba TK&EL Stojnci, Peter Ka-
učevič in Matjaž Korez- oba Gerečja '
vas Unukšped.
1. LIGA MNZ PTUJ: 11 ZADET- !
KOV: Nives Ovčar Videm, 10 ZADE- ^
TKOV: Aleš Gerečnik Slovenja vas,
Aleksander Mlakar in Jože Šmigoc -
oba Skorba, 9 ZADETKOV: Zlatan Fa-
fulilč Središče, 8 ZADETKOV: Denis
Kolenc Središče, Peter Dirnberk Pra-
gersko, 7 ZADETKOV: Robert Šijanec
Skorba, Boštjan Stražišar Bistrica, 6
ZADETKOV: Boško Varnica Videm,
Dominik Lončarič Boč Anchi, 5 ZADE-
TKOV: Aleš Huzjak Slovenja vas, Jure
Krajnc Pragersko, Darko Ivančič Sre-
dišče, Sašo Habjanič in Zvonko Gaš-
parič - oba Holermuos Ormož, Andrej
Bezjak Markovci, Sandi Čeh Dornava,
4 ZADETKI: Mitja Haban Boč Anchi,
Aleš Jurčec Holermuos Ormož Ervin
Furlan Pragersko, 3 ZADETKI: Milan
Ekart Slovenja vas, David Ramadani
Pragersko, Danilo Levačič Gorišnica,
Damjan Mohorko Skorba, Gregor
Zupanič Bistrica, Jasmin Mustafi in
Dušan Polanec- oba Eltehšop Rogoz-
nica,
28
Četrtek, 2. november 2000 - TEDN||(
PTUJ / POGOVOR Z VODJEM PTUJSKEGA ODDELKA MARIBORSKEGA CENTRA ZA EPIDEMIOLOGIJO
Cepffeii/e se vedno fio/iiCffilroWfefsa zašiiiu
Od lanskega decembra domuje ptujski oddelek Centra za
epidemiologijo Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor v
Irstenjakovi 9 (nad lekarno). Ima pa tudi novega vodjo,
Marka Kovačeviča, dr. med., specialista epidemiologa. Ob
našem obisku smo se zanimali za delo oddelka, s poudar-
kom na cepljenju proti gripi in pnevmokokni pljučnici. V
tem trenutku dajejo prednost cepljenju proti gripi, ko ga
bodo končali, bodo pričeli cepiti proti pnevmokokni pljuč-
nici, čeprav ga je mogoče izvesti tudi sočasno.
Delo ptujskega oddelka
mariborskega centra za epide-
milogijo je razdeljeno na
epidemiološko in higiensko de-
javnost. Higiena, kot poudarja
Marko Kovačevič, je prava pre-
ventiva. Sodeluje v načrtovanju
vseh ukrepov, ki bi zavarovali
prebivalce pred nevarnostmi.
Epidemiologija je tudi preven-
tivna dejavnost, spremlja zdrav-
stveno stanje prebivalstva glede
nalezljivih bolezni, pa tudi ne-
nalezljivih, in deluje takrat, ko
se zgodi nekaj nenavadnega,
ko se zgodi epidemiologija. Iz-
vaja številne preventivne ukre-
pe, najpogostejši je cepljenje.
Svoje preventivne naloge skuša
oddelek na Ptuju v najširšem
pomenu besede izvajati pravo-
časno, da se v resnici ne bi kaj
zgodilo. V začetku jeseni tako
pričenjajo vsako leto s ceplje-
njem proti gripi, ki je akutna
virusna bolezen, in se pojavlja
predvsem v zimskih mesecih ter
ogroža vso prebivalstvo, še po-
sebej starejše ljudi in bolnike s
kroničnimi srčnimi, pljučnimi,
presnovnimi in drugimi bolez-
nimi. Zato cepljenje, ki se or-
ganizirano v Sloveniji izvaja že
30 let, priporočajo vsem, ki se
želijo zaščititi proti gripi, še zla-
sti pa osebam, starejšim nad
60 let, oskrbovancem v do-
movih za stare, odraslim in
otrokom, ki imajo kronične
bolezni pljuč, srca, presnovne
bolezni, bronhialno astmo, le-
dvične, živčno-mišične bolezni,
in tudi vsem, ki čakajo na di-
agnostične preiskave ali zdrav-
ljenje v bolnišnici. Proti gripi
naj bi se cepili tudi zaposleni
v zdravstvu, vzgoji in izobraže-
vanju, domovih za oskrbovan-
ce, prometu, obrambi, policiji.
Cepljenje naj bo pravočasno, še
preden se začne bolezen širiti.
Vedeti je potrebno, da cepivo
proti gripi ne more povzročiti
bolezni, kot tudi to, da s cepi-
vom proti gripi ne moremo
preprečiti gripi podobnih obo-
lenj, ki se pojavljajo sočasno
z njo. V lanskem letu se je
proti gripi cepilo 130 tisoč lju-
di. Cepljenje nekaterih najbolj
ogroženih skupin prebivalcev,
predvsem otrok s kroničnimi
boleznimi, starih od do 18 let,
in starejših od 65 let s kro-
ničnimi boleznimi, bo subven-
cioniral Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije. Cena ce-
pljenja za omenjene skupine lju-
di bo veljala 550 tolarjev, za vse
ostale pa 1500 tolarjev. Ceplje-
nje se izvaja z enkratno dozo.
Letošnje cepivo vsebuje virus
sydney, virus beijing in mos-
kovski virus.
Cepljenje proti pnevmokokni
pljučnici priporočajo zdravniki
predvsem ljudem, ki so starejši
od 65 let, in so že zaradi staro-
sti dovzetnejši za pljučnico, ot-
rokom, starejšim od dveh let, s
kroničnimi obolenji srca, pljuč,
ledvic in jeter ter z diabetesom.
Prav tako ga priporočajo vsem
tistim, ki so utrpeli poškodbe
glave in imajo zato cerebrospi-
nalno fistulo, ter odraslim in ot-
rokom, starejšim od dveh let, ki
imajo zaradi različnih bolezni
oslabljen imunski sistem, ter so
zato bolj nagnjeni k okužbam.
Gre za bolnike, ki so zaradi po-
škodbe ali bolezni izgubili vra-
nico, bolnike z rakom bezgavk
ali krvotvornih organov, bol-
nike po transplantaciji kostne-
ga mozga ali notranjega organa,
bolnike, ki se zdravijo z obse-
vanjem ali kemoterapijo, osebe,
okužene s HIV, ter za bolnike,
ki dlje časa prejemajo večje
odmerke kortikosteroidov. Ce-
pljenje proti pnevmokokni plju-
čnici stane 2500 tolarjev.
Marko Kovačevič, dr. med.,
specialist internist, vodja ptuj-
skega oddelka mariborskeg,
centra za epidemiologijo, napo.
veduje, da bodo že po noven
letu, na ptujski lokaciji začelj
z novo dejavnostjo, organizirali
bodo ambulanto za popotnike;
okviru prenosa dela dejavnosti
iz Maribora. Ta bo zlasti korij.
tna za vse, ki potujejo v obnio.
čja, kjer obstoja nevarnost, d,
bodo zboleli za malarijo, rume.
no mrzlico. V okviru svetovalne
dejavnosti bodo dobili še vrsto
drugih strokovnih napotkov zj
ohranitev svojega zdravja. Kot
lahko razberemo tudi iz našega
Tednika, so tudi med mladinu
na Ptujskem, takšna popotova-
nja zelo popularna.
m
Marko Kovačevič, dr. med., specialist epidemiolog. Foto: MG
NOVA GORICA / DRŽAVNO SREČANJE PLESNIH SKUPIN SLOVENIJE
\f
"Žen gobo" - Sredi prostora
Prejšnji četrtek je v Novi gorici, v organizaciji Sklada RS
za ljubiteljske kulturne dejavnosti potekalo državno sreča-
nje ljubiteljskih plesnih skupin, ki nosi naslov "Sredi pro-
stora". Predstavili so se najboljši plesalci sodobnega plesa,
selektorica pa je med najboljše uvrstila tudi ptujsko Ple-
sno družino Gea.
130 plesalk in plesalcev se je
predstavilo v treh ločenih ple-
snih prireditvah. Opoldanska
Plesna matineja in Plesni popol-
dan sta potekala v Kulturnem
domu, večerna plesna predsta-
va pa v Primorskem dramskem
gledališču.
Gledalci so si lahko ogledali
najzanimivejše dosežke iz boga-
te produkcije slovenskih ljubi-
teljskih plesnih skupin v sezori
1999/2000. Plesalci so organi-
zirani v kulturnih društvih,
študentski organizaciji, kultur-
nih centrih in različnih plesnih
šolah in skupinah.
DRŽAVNO SREČAN-
JE ŽE DVANAJSTIČ
Že dvanajstič so se zbrali
najboljši plesalci na vsakolet-
nem državnem srečanju, tokrat
v Novi Gorici. Program je ses-
tavila selektorica Daliborka Po-
dboj, ena izmed ustanoviteljic
naše prve slovenske sodobne
plesne skupine "Studia za so-
dobni ples" (nekaj let je bila
njegova članica tudi ptujska ple-
salka in mentorica Plesne dru-
žine Gea Majda Fridl). Odločila
se je za strog izbor, istočasno
pa je želela predstaviti tudi raz-
nolikost plesnih usmeritev in
tematike - od resnih do zabav-
nih pristopov, od izpovednosti
in dramatičnosti do hudomu-
šnosti, humorja in ironije, od
čiste plesnosti do povezovanj z
drugimi mediji, od sodobnosti
do oziranj v ljudsko izročilo. Ni
kaj sodobni ples je zelo širok
pojem in odseva vso raznolikost
ustvarjalnega odnosa do sveta
in umetnosti.
RAZMAH
SODOBNEGA PLESA
V SLOVENUI
V Sloveniji skrbi v okviru bi-
vše Zveze kulturnih društev, se-
daj Sklada RS za ljubiteljske
kulturne dejavnosti za področje
sodobnega plesa že od leta 1977
Neja Kos. Trenutno deluje pri
nas od 100 do 120 plesnih sku-
pin, ki združujejo v svojih vr-
stah plesalce različnih starosti
tudi predšolske. 10 do 15 jih
sodi med vrhunske in le-te pri-
kažejo svoje delo vsako leto na
finalnem državnem srečanju, ki
sledi občinskim ter medobmo-
čnim srečanjem na katerih se-
lektorji za posamezna območja
izberejo najboljše skupine, ki
jih nato oceni še državna sele-
ktorica. Od leta 1980 so tovrs-
tna srečanja potekala kot Dnevi
plesa v Cankarjevem domu, od
koder so se preselila na odre
po različnih koncih Slovenije.
Tehnični pogoji izvedbe so za-
radi tega veliko slabši kot so
bili nekoč, obiskovalcev - pra-
vih ljubiteljev sodobnega plesa
je praviloma na tovrstnih prire-
ditvah zelo malo, vendar je tudi
to eden izmed načinov popula-
rizacije sodobnega plesa.
PLESNA DRUŽINA
GEA
Plesna družina Gea se je v pol-
finale uvrstila s kar dvema ple-
snima točkama nato pa sta bila
Nina Jurešič in Boštjan Ivanj-
šič v finalu izbrana z avtorskim
projektom "Žeri gobo", za ka-
terega sta na tekmovanju mla-
dih plesalcev Opus 2000, prejela
drugo mesto. Uvrstitev ptuj-
skih plesalcev med najboljše pa
je vsakoletna praksa že od sa-
mih začetkov delovanja takrat-
ne skupine T-4. Plesalci, okoli
15 jih je trenutno, ki vadijo
tri krat tedensko v prostorih
Narodnega doma se udeležuje-
jo plesnih seminarjev, različnih
plesnih tehnik, ki jih izvajajo
različni plesni pedagogi in ple-
salci. Seminarju Jazz plesne teh-
nike, ki ga je pred nedavnim na
Ptuju vodila plesna pedagogin-
ja in koreografinja Mojca Ussar
bo sledil to soboto in nedeljo
seminar Orientalnega plesa pod
vodstvom priznane slovenske
plesalke Jasne Knez iz Ljublja-
ne. Plesalci sprejemajo v svoje
vrste nove člane. Vsak ponede-
ljek ob 19.30 se jim lahko pri-
družite v Narodnem domu vsi
tisti, ki bi se radi pričeli ukvar-
jati s sodobnim plesom.
Majda Fridl
Država nameni za so-
dobni ples letno okoli 20
milijonov tolarjev, okoli 5
milijonov za izvedbo proje-
ktov, ostalo pa za različna
srečanja, izobraževanja in
delovanje skupin. V Slove-
niji deluje od 100 do 120
skupin sodobnega plesa. Na
Ptuju poznamo tradicijo so-
dobnega plesa, ki ga je k
nam zanesla Mira Mi jačevič
že četrt stoletja. V nekdanji
skupini T-4 in sedanji Ple-
sni družini Gea se na Ptuju
združujejo ljubitelji sodob-
nega plesa, večinoma sred-
nješolci.
Nina Jurešič in Boštjan Ivanjšič, člana plesne družine Gea sta
se uvrstila med najboljše ljubiteljske plesalce sodobnega ple-
sa. Za plesno miniaturo "Žeri gobo" sta prejela na lanskolet-
nem tekmovanju mladih plesalcev in koreografov Opus 1, v
svoji starostni skupini drugo mesto. Foto: Sandra Požun
OO TOD IN TAM
DORHAVA / Z zadn/e seje sveta
Na zadnji seji dornavskega občinskega sveta so svetniki
sprejeli odlok o zimski službi za čiščenje občinskih cest.
Svetniki so se strinjali, da sredstva za dokončanje investici-
je gasilskega doma v Dornavi v višini dveh nnilijonov gredo
od sredstev Vaškega odbora Dornava. Župan Franc Segu-
la, je svetnike seznanil, da bo občina v prihodnje dobila še
iz različnih naslovov od države okrog 50 milijonov tolarjev
Z omenjenimi sredstvi bodo pokrili nekatere še neodplača-
ne investicije.
Svetniki so sprejeli predlog za sprembo poslovnika, ki je
nujen, če želijo pridobiti pristojnosti za vrnitev lovišča, ki je
leta 1951 bil odvzet krajevni skupnosti Dornava in Polen-
šak. Člani dornavskega občinskega sveta so se strinjali, da
je prispevek, ki ga morajo plačati občini za novi vodovodni
priključek sto tisoč tolarjev in velja vse občane v občini Dor-
nava. (MS)
JURŠINCI/
V ospredju obnova obiinske zgradbe
Juršinski občinski svet tudi na oktobrski redni seji, ki je
bila prejšnji četrtek, ni v tretji obravnavi potrdil odloka o
nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini. O tem
bodo v naslednjih dneh razpravljali še v enem od občinskih
odborov, sa jv nekaterih poglavjih odloka pričakujejo še us-
klajevanja, vnovič pa bodo o potrditvi odloka sklepali že
čez dober teden in pol.
Svetniki se se med drugim strinjali tudi s spremembami
in dopolnitvami statuta občine Juršinci in poslovnika občin-
skega sveta, pa tudi z odlokom v zvevi s spremembami
o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Ob
koncu seje so govorili še o poteku obnove občinske zgrad-
be v Juršincih, na kateri so gradbeniki že obnovili celotno
ostrešje, zgradba pa naj bi v prihodnjih dneh dobila tudi
novo fasado.fT/Mj
LENART/Za razvojno agenti jo z jasnimi €ilji
Lenarški občinski svet je večji del 15. redne seje, prve
po počitnicah, namenil razpravi o izvajanju Zakona o spod-
bujanju skladnega regionalnega razvoja. Regionalizem bo
med osrednjimi temami razprave tudi na jutrišnjem nadalje-
vanju prejšnji teden začete oktobrske seje lenarškega sve-
ta.
Svetu sta svoje predloge glede organiziranosti statistične
regije Podravje, v katero sodi lenarško območje, predstavi-
la direktor ptujskega znanstveno raziskovalnega središča
Bistra Ptuj, doktor Štefan Čelan in direktorica mariborskega
Ekonomskega inštituta Viljenka Godina. Mnenja glede so-
delovanja z eno ali drugo stranjo so bila dokaj različna, zato
se svet še ni odločil ne za eno in ne za drugo, pač pa je
največ simpatij namenil ekonomistu Srečku Aleksandru Pa-
dovniku, ki je trenutno zaposlen v lenarški občinski upravi
in naj bi bil na poti na dodatno izobraževanje o evropskem
regionalizmu v Bruselj. Kot je bilo še slišali na zadnji seji le-
narškega občinskega sveta, so župani lenarških občin sre-
di oktobra že podpisali pogodbo o oblikovanju subregije
Slovenske gorice. Glede razvojne agencije, ki naj bi v pri-
hodnje skrbela za razvoj in dotok sredstev iz naziva raznih
razpisov, bodo lenarški svetniki ponovno razpravljali že na
jutrišnjem nadaljevanju 15. seje. Vse kaže, da se bo lenar-
ški občinski svet najverjetneje odločil za ptujsko Bistro, ki bi
naj svoje storitve ponudila za 2 milijona tolarjev. Ali bo svet
sprejel tudi ponujeno ceno, še ni znano. Zagotovo pa je, da
bo lenarški svet s tem izpolnil samo zakonske obveznosti,
saj za razvoj, kot je bilo slišati na zadnji seji, nameravajo
skrbeti sami, tudi z lobiranjem v evropski prestolnici.
Svetniki pa naj bi jutri sprejeli tudi sklep o prenosu špor-
tnega objekta Osek na Avto moto društvo Lenart, kot lastni-
ka, korekciji cen razvnanja z odpadki po predlogih podjetja
Letnik - Saubermacher in prošnjo za možnost gradnje v
Prežihovi ulici v Lenartu. Svet naj bi jutri izdal še soglasje za
ustanovitev lastnega podjetja specialistu splošne medicine
Jožefu Krambergerju.fa/c)
ifgDNIK - Četrtek, 2. november 2000
29
OPLOTNICA / PODELILI ZLATO
VRTNICO
letos 41 kandidatov
^a prestižno priznanie
Kljub temu, da je v občini Oplotnica veliko lepo urejenih
zasebnih stanovanjih hiš, krajev ter gostinskih lokalov,
j( organizatorjem letošnje akcije "Zlata vrtnica"- občini
Oplotnica, tamkajšnjemu turističnemu društvu ter tedni-
ku Panorama s pomočjo članov ocenjevalne komisije in v
sodelovanju s fotografom Ivanom Brbretom, ob vseh napo-
rih le uspelo zbrati 41 kandidatov za letošnjo zlato vrtnico
Dbčine Oplotnica. Od tega je 36 kandidatov med zasebni-
mi stanovanjskimi hišami, po dva med naselji in ulicami
ler gostinskimi lokali, ter en kandidat med stanovanjskimi
bloki. Priznanja so dobitnikom podelili v času oplotniške-
ga jesenskega sejma.
Ker je bil med stanovanjski-
mi bloki samo en kandidat, so si
zlato vrtnico v tej kategoriji pri-
služili stanovalci bloka v Ulici
Pohorskega bataljona 15 v Oplo-
toici. Med gostinskimi lokali sta
^ priznanje zlate vrtnice kon-
kurirala dva. Srebrno so podelili
Sostišču Sovič v Čadramu, zlato
pa gostišču Zimrajh v Brezju 13
Pri Oplotnici. Tudi pri naseljih
^ta sodelovali samo dve. Srebrno
^Ttnico si je prislužila vas Božje
' Oplotnico, zlato pa Ulica 22.
aja v Oplotnici.
Več izbire so imeli pri zaseb-
nih stanovanjskih hišah, kjer jih
v konkurenci za zlato vrtnico
Sodelovalo šestintrideset. Brona-
sto vrtnico so prisodili družini
^arije in Draga Kamenika v
"ožjem 1 a, srebrno stanovanj-
hiši Ljudmile Vivod v Ulici
r- maja v Oplotnici ter zlato
^'efki in Stanku Flis v Dobri-
ški vasi 14. Zmagovalca letošnje
zlate vrtnive za občino Oplotni-
co sta letos sodelovala prvič. Nji-
hovo hišo krasijo številne rože
in zelenje - od bršljank, pelargo-
nij, gorenjskih nageljonov, ma-
čeh, pasijonk, angelskih trobent,
do mnogih drugih. Posebnost
okolja dobitnikov letošnje zlate
vrstnice je roža z imenom Jo-
žefova kapica, ki jo je Štefka
Flis dobila od svoje sodelavke.
Za okolje skrbijo vsi člani dru-
žine, okoli hiše imajo vedno vse
urejeno in pospravlje, moti jih le
makadamska cesta, zaradi katere
so rože pogosto bele od prahu.
Vsi kandidati, še posebej dobi-
tniki bronastih, srebrnih in zla-
tih vrtnic so bili veseli priznanj,
saj, kot sami pravijo, vlagajo v
urejanje okolja ter rože veliko
truda in ljubezni.
Vida Topolovec
OBČINA MARKOVCI / MESEC
POŽARNE VSRNOSTI
Halvei poiornosti preventivi
Oktober je vsako leto mesec požarne varnosti. Takrat ga-
silci intenzivno obnovimo svoje znanje na vajah in pred-
stavimo svoje delo, ki ga opravljamo. Takrat dajemo večjo
pozornost do okolja kjer živimo. Različnost prostora s svo-
jimi naravnimi lepotami, kar je naše največje bogastvo, je
žal ogrožen z velikimi nesrečami. Na slovenskem prostoru
nastane škoda zaradi omenjenih nesreč vvišini 2 odstotka
bruto domačega proizvoda.
Gasilstvo na slovenskem delu-
je že 131 let. V teh leuh se je
zelo posodobilo na operativnem
in izobraževalnem področju. Za
uspešen razvoj prostovoljnega
gasilstva je osnovni pogoj demo-
kratičen, svoboden razvoj. Pro-
stovoljno gasilstvo ni le zbirka
vozil, skupne in zaščitne opreme
s katero delamo, ampak je nujno
potrebna za zaščito gasilca in re-
ševanje morebitnih nesreč.
Zadnje čase smo priča veli-
kim požarom, kot so bili v Ve-
lenju, Žalcu, Pivki, Kopru in še
bi lahko naštevali. Skupaj v vseh
primerih požarov je prisotna člo-
veška malomarnost. Zato je ob-
veščanje prebivalstva o požarni
varnosti izrednega pomena. Ob-
činsko poveljstvo občine Marko-
vci, skupaj s komisijo za zaščito
in reševanje in CZ, je izdelalo
program aktivnosti v mesecu po-
žarne varnosti: skupna gasilska
vaja, pregled operativnih enot
in ugotavljanje njihove sposob-
nosti, ki zajema stanje tehnike,
zaščitne opreme in izvoz ob na-
povedanem času. Analiza zbra-
nih podatkov ob pregledu
društev bo izhodišče za izdelavo
programov dela občinskega po-
veljstva in gasilske zveze.
Gasilci oz. društva so organi-
zirala v mesecu požarne varnosti
meddruštvene vaje in sicer: Pr-
venci - Strelci, Borovci, Sobetin-
ci; Zabovci, Markovci, Spuhlja,
Bukovci, Zavrč.
Gasilci občine Markovci po-
svečamo preventivi veliko po-
zornost, saj se skozi celo leto
udeležujemo različnih seminar-
jev, tečajev, posvetov, istočasno
pa spremljamo, kakšno je požar-
no stanje v naši občini.
Gasilstvo je sestavni dela
nacionalnega programa države
Slovenije, ki zagotavlja vsem dr-
žavljanom varnost pod enakimi
pogoji na vseh področjih, med
katere spada tudi požarna var-
nost. Zato je bil v parlamentu
sprejet zakon o gasilstvu, ki za-
vezuje, tako kot državo tudi lo-
kalno skupnost, da se gasilstvo
primerno financira in razvija.
Podpoveljnik OP Markovci
GČ2: Ivan Golob
^MŠNICA/
^UO ČLANIC GASIISKS Zmi
Ena izmed komisij pri GZ Gorišnica je tudi i(omlsija
^ delo s članicami. Članice med seboj dobro
^<>delujejo, prav tako z vodstvom GZ in PGD. Dve
^Upi sta sodelvali na državnem tekmovanju. Ženske
^Mpe so sodelovale tudi v ligi med 4. gasilskimi
^szami in jo uspešno končale.
Mesec oktober je mesec požarne varnosti, zato
in članice te humane organizacije poskrbimo
za določene aktivnosti, zraven rednega dela. 21.10
2000 smo pripravili 4. srečanje članic GZ Gorišnica v
Gajevcih. Najprej smo si ogledale taktično gasilsko vajo
v Gajevcih. Poveljnik društva mora ob pomoči tovarišev
pripraviti vajo sam v svojem Igaju-društvu. PGD Gjevci
so k sodelovanju povabili tudi svoje sosede PGD Mala
vas. Članice so po vaji tudi tekmovale v raznih zabavnih
igrah (luščenje koruze, igra z vodo itd.). Vse je potekalo
v prijetnem druženju. Pokal za prvo mesto je prejela
ekipa članic PGD Mala vas. Čas je hitro minil, razšli
smo se z željo, da se naslednje leto ponovno srečamo.
Danica Ambrož
30
Četrtek, 2. november 2000 - TEDN||(
ifgDNIK - Četrtek, 2. november 2000
31
HAJDOSE / ODPADNO OUE IZTEKALO V KANAL
S pravoiasno akiijo prepre-
iili ekološko katasrtrofo
v petek, 27. oktobra so nekaj po enajsti uri občani Hajdoš
obvestili policijo in regijski center za obveščanje, da so v
odvodnem kanalu hidroelektrarne /latoličje v smeri proti
Ptuju opazili večji oljni madež. Po besedah inšpektorice za
okolje in prostor Marjane Mikola Terbuc je policija odkri-
la, da gre za odpadno olje, ki je odtekalo v kanal izza ser-
visa tovornih vozil Scania v Slovenje vasi.
Ob pregledu so policisti in in-
špektorica za okolje in prostor
ugotovili, da je prišlo do razlit-
ja olja in do onesnaženja kanala
Drave zaradi zamaščenega lo-
vilca olj v servisu Scania, ki naj
bi ga spirale hudourne vode. Na
pomoč so takoj poklicali člane
prostovoljnega gasilskega druš-
tva Ptuj, ki so s čepom prep-
rečili nadaljni iztok odpadnih
olj, s pivniki preprečili nadaljne
onesnaževanje, nekaj odpadne-
ga olja tudi zajeli in ga ob izto-
ku s kemičnim sredstvom tudi
nevrtralizirali.
Po odločbi inšpektorice pa je
delo nadaljevalo podjetje Eko-
les iz Ptuja, ki je onesnaženje
saniralo in očistilo poln in za-
maščen lovilec olja. Inšpektori-
ca je prepričana, da so ukrepali
dovolj hitro in s tem preprečili
hujšo ekološko katastrofo. Do
zaključka redakcije namreč na
Dravi niso opazili poginulih
rib ali drugih morebitnih spre-
memb na favni in flori v Dravi
nizvodno od dogodka.
-OM
Mesto, kjer je prišlo do izlitja odpadnega olja v kanal Drave so
ptujski gasilci očistili in nevtralizirali.
HAJDINA / 4. DAN SOLE IN 20. OBLETNICA SOLSKEGA
DRUŠTVA MLADI GASILEC
Četrti praznik šole
v PGD Hajdina se obeta veliko podmladka.
Na osnovni šoli Hajdina so v
četrtek praznovali četrti pra-
znik šole in dvajseto oblet-
nico šolskega društva Mladi
gasilec. Ob tem so pripravili
več aktivnosti, ki so se na-
vezovale na temo gasilstva.
S prostovoljnim gasilskim
društvom Hajdina so pripra-
vili predstavitev gasilske op-
reme in vozil. Za učence je
bilo to zelo zanimivo.
Učenci so se dobro izkazali
tudi v tekmovanju razrednih
trojk v gasilskih veščinah. Za
konec so pripravili še pravo ga-
silsko vajo, v kateri so sodelo-
vali tudi učenci. Slovesnost so
zaključili s prireditvijo na kateri
so učenci prebirali svoje razmi-
šljanje o humanitarnem poslan-
stvu gasilcev, pripravili pa so
veliko drugih glasbenih in li-
terarnih točk. Prireditev so po-
pestrili člani moškega pevskega
zbora PGD Hajdoše..Učencem
in njihovi dolgoletni mentorici
Anici Vidovič se je zahvalil za
uspešno delo v gasilstvu Alojz
Klemen, poveljnik občinskega
poveljstva Hajdina. Čestitke in
pohvale je izrekel tudi župan
Rado Simonič.
Ob koncu prireditve na os-
novni šoli Hajdina je ravnatelj
Jože Lah čestital vsem ob pra-
zniku šole in ob 20 - letnici
šolskega društva Mladi gasilec.
Praznično pa je bilo tudi za pr-
vošolce saj so jih ob tej prilož-
nosti sprejeli v šolsko skupnost.
Na ogled so postavili razstavo
rezbarskih del nekdanjega učen-
ca Janeza Fureka.
MS
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Delno jasno bo, spet bo pihal ju-
gozahodnik. Najnižje jutranje tem-
perature bodo od 7 do 12, ob
morju 15, najvišje dnevne od 9 do
14, na Primorskem do 17 stopinj.
Obeti
Jutri in v soboto bo prevlado-
valo oblačno vreme z občasnimi
padavinami, ki bodo pogostejše
v hribovitem svetu zahodne Slo-
venije. V vzhodni Sloveniji bo
spremenljivo oblačno in še veči-
noma suho vreme.
VEDNO VEČJI NAVAL
TUJCEV
(24.10.) Na območju Ormo-
ža so policisti prijeli 45 tujcev,
od tega 27 državljanov Turči-
je, 17 Irana in Afganistanca, ki
80 v Slovenijo prišli na ilega-
len način. Prepeljani so bili v
Azilni dom Ljubljana.
(25.10.) Ormoški policisti so
imeli veliko dela s tujci, ki so v
Slovenijo prišli na ilegalen na-
čin, saj so jih obravnavali sku-
paj 153, med katerimi je bilo
93 državljanov Irana, 49 Tur-
kov, 9 Afganistancev in dva dr-
žavljana Maroka.
26.10. Ormoški policisti so
obravnavali 62 tujcev, ki so v
Slovenijo prišli na ilegalen na-
čin, med katerimi je bilo 40 dr-
žavljanov Irana, štirje Iraka in
18 državljanov Turčije. Ker so
v postopku zaprosili za azil, so
bili prepeljani v Azilni dom v
Ljubljano.
NESREČA NA MEJNEM
PREHODU
Dne 26.10.2000 ob 00.30 uri
je prišlo na mejnem prehodu
Gruškovje do prometne nes-
reče z materialno škodo, kate-
re povzročitelj I.D., star 61 let,
drž. BIH, voznik avtobusa, ki
je pričel zmerjati in nato prete-
pati udeleženca nesreče Z.H.,
prav tako državljana BIH. Spor
je hotel pomiriti Y.S., državljan
Avstrije, katerega pa je nato
napadel potnik iz udeležene-
ga avtobusa Ž.V., star 37 let,
drž. BIH. L.D. se je zagovarjal
pri sodniku za prekrške, zanj
pa je podana tudi kazenska
ovadba zaradi povzročitve lah-
ke telesne poškodbe. S so-
dnikom za prekrške se je
srečal tudi Ž.V., oba pa sta
bila phdržana zaradi zagotovi-
tve navzočnosti pri sodniku za
prekrške.
HUDO POŠKODOVAN
KOLESAR
V petek ob 14.05 uri je Peter
B., star 21 let, doma iz Podle-
hnika, vozil osebni avtomobil
po lokalni cesti izven naselja
Tržeč. Pri hiši Tržeč št. 1 je po
lokalni cesti iz smeri Jurovcev
v istem trenutku pripeljal v kri-
žišče voznik kolesa Janez M.,
star 64 let, doma iz Jurovcev
Janez M. V križišču ni upošte-
val prednosti, zato je prišlo do
trčenja. V trčenju ga je odbilo
na pokrov motorja osebnega
avtomobila, od koder je padel
na vozišče. V trčenju je dobil
hudo telesno poškodbo.
PADEL PO VOZIŠČU
Dne 28.10.2000 ob 18.45 uri
se je na lokalni cesti izven
naselja Benedikt zgodila pro-
metna nesreča, ko je voznik
kolesa z motorjem Tomos APN
6, A.R, star 32 let iz Benedik-
ta, med vožnjo izza nepregle-
dnega ovinka na ravnem delu
zapeljal levo preko vozišča na
makadamsko bankino, kjer je
izgubil oblast nad vozilom in
padel po vozišču. Zaradi poš-
kodb je bil prepeljan v Sploš-
no bolnišnico Maribor. Škoda
znaša po nestrokovni oceni
15.000 sit.
PTUJ * V razstavišču gos-
tilne Lužnik na Ptuju bo no-
vembra na ogled razstava
slikarke Cecilije Bernjak z
naslovom "Čas upanja in lju-
bezni".
PTUJ * V Gledališču Ptuj
bo v soboto, 4. novembra
novembrska lutkovna mati-
neja za otroke. Gostuje Lu-
tkovno gledališče Ljubljana
s predstavo Svetlane Maka-
rovič Taca Muca. Predstavi
bosta ob 10. in 11.30 uri. V
ponedeljek, 6. novembra, ob
19.30 uri pa gostuje SLO Ce-
lje s predstavo Markiza de
Sade v režiji Dušana Mlakar-
ja.
ORMOŽ * Jutri ob 19. uri
bo v domu kulture Zabavni
večer s pesmijo, dobravski-
mi spomini in enodejanko
Analfabet B. Nušiča. Nasto-
pili bodo moški zbor pod
vodstvom Franca Magdiča in
igralci dramske skupine, ki
bodo zaigrali v režiji Milivoja
Zemljiča. Spomine na otroš-
tvo priorja Albina Žnidariča
bo prebiral Peter Kirič.
PTUJ * V soboto in nedeljo,
4. novembra (od 18. do 21.
ure) in 5. novembra (od 10.
do 13. ure) ter 25.in 26.
novembra bo v Narodnem
domu, pod vodstvom Jasne
Knez potekal seminar orien-
talnega plesa. Plesno pred-
znanje ni potrebno.
KINO PTUJ * Do 5. novem-
bra je na sporedu film JAKE,
BRIAN IN ANA. Predstave so
ob 18. in ob 20. uri.
I	RODILE SO - ČESTITAŠ
:	MO!: Gabrijela Vočanec
i	Radomerščak 30, Ljutonjet
I	- Vanesso; Zlatka Lampreti
I	Majšperk 51, Majšperk
^	Dominika; Janja Majcen
^	Bresnica 64, Podgorci ^
1	Kevina; Andreja Pilihj
I	Finžgarjeva 8, Radenci ,
Medeio; Sonja Majcenovič
j	CMD 9, Ptuj - Matija; SiJ
I	mona Ivančič, Osojnikova
I	25, Ptuj - Niko; Slavica Pet-
^	ek, Polenci 29, Polenšak .
I	dečka; Petra Plajnšek, Ko-
1	čice 7, Zetale - Tomaža;*
I	Ksenija Roškar Kostanje-'
^	vec, Moškanjci 17, Dorna-'
i	va - Tima; Olga Staroveški;
i	Predenca 14, Šmarje - dej
i	klico; Marija Ivanuša, Novj
I	vas 2, Markovci - Evo; Nada
I	Horvat, Vitomarci 82, Vi.-
I	tomarci - Jana; Darja Vi-
I	dovič, Slovenskogoriška 17;
I	Ptuj - deklico; Marija Lah,
I	Gradišče pri Ormožu 10,
I	Sv. Tomaž - Matica; Mateja
I	Onišak, Zg. Krapje 16, Ver-
I	žej - Mojco; Darja Pleme-
I	nič, Vuzmetinci 3, Ormož -
i	Aljaža; Nataša Žerak, Koz-
iminci 24/a, Podlehnik - de-
klico.
POROKA ORMOŽ: Igor
I	Rozman in Andreja Halo-
I	žan, Gomila pri Kogu 2.
I	UMRLI SO: Franc Golob,
I	Ul. heroja Lacka 5, Ptuj, ro-
I	jen 1925, umrl 18. oktobn
(	2000; Stanislav Pleteršek,
I	Slovenja vas 38, rojen 1924,
I	umrl 16. oktobra 2000; Šte-
I	fian Hojski, Repišče 18, ro-
i	jena 1919, umrl 20. oktobra
I	2000; Franc Štumberget
i	Zg. Hajdina 11, rojen 1944,
I	umrl 20. oktobra 2000; Ka-
i	tarina Golub, rojena Bosilj,
i	Korenjak 24, rojena 1937,
I	umrla 22. oktobra 2000;
s	Igor Veselič, Trstenjakova
j	ul. 16, Ptuj, rojen 1965,
I	umrl 15. oktobra 2000; Ro-
I	zalija Jarc, rojena Kump,
I	Spodnji Žerjavci 48, rojem
I	1923, umrla 20. oktobra
I	2000; Vida Fajšman, roje-
I	na Vehtič, Panonska ul. 2,
I	Ptuj, rojena 1932, umrla 21.
I	oktobra 2000; Auguštin Ce-
S	htelj, Rošpoh 8, rojen 1921,
umrl 22. oktobra 2000.