LETO XIX — ŠTEVILKA 1
JANUAR 1986
POŠTNINA PLAČANA
Novoletna čestitka
Izteklo se je koledarsko in poslovno leto in spet smo pred tem, da naredimo oceno tega, kar smo doživeli, postorili, prigospodarili v iztekajočem letu ter da ob oceni tega, kar je za nami, pogledamo naprej in izoblikujemo načrte za novo leto, v katerega stopamo.
Iztekajoče se leto, takšno, kot smo ga živeli v naši družbi, pa tudi mi v LESNI, ni bilo v ničemer tako, da bi lahko danes rekli, da nas je posebej razveseljevalo in da se ga bomo še čez čas radi spominjali.
Živimo in gospodarimo v razmerah, 'ko lahko govorimo o resni gospodarski krizi in pri gospodarjenju nas zato spremlja vse tisto, kar je za takšne razmere značilno: nestabilnost ekonomske politike, visoka inflacija, padanje kupne moči itd.
Potem ko smo si leta ’84 ob zaključku leta lahko v LESNI zadovoljno oddahnili, saj prvič po dolgih letih ni bil nobeden naših tozdov v izgubi, smo v letu ’85 skupaj s celotno lesnoindustrijsko panogo v SRS v nekaterih tozdih zopet zašli v težave in ponovne izgube.
Zato si sedaj postavljamo predvsem vprašanje, kako naprej, kaj in kako delati v naslednjem letu oziroma v novem srednjeročnem obdobju, ki se začenja z letom 1986. Najprej je treba reči, da ne smemo graditi na tem, da bi nam lahko kakršnekoli spremembe v družbi in v tekoči ekonomski politiki nekaj same po sebi dale in posebej olajšale naš položaj. Narobe! V družbi bomo morali še z večjo doslednostjo uveljavljati ekonomske zakonitosti, odpravljati vzroke visoke inflacije in spodbujati predvsem rast tiste proizvodnje, ki bo po kakovosti in ceni ustrezala zahtevam domačega in tujega trga. Računati moramo s tem, da se bodo pogoji gospodarjenja in poslovanja zaostrovali še naprej. Zato mora med nami živeti spoznanje, da se bomo morali še močneje nasloniti predvsem na svoje lastne sile in zato je treba v našem poslovanju takoj marsikaj spremeniti. Domače tržišče vse težje sprejema vse količine, ki smo jih sposobni izdelati.
Od izrazito proizvodnega pristopa v poslovni politiki se moramo zato kar najhitreje preusmeriti k tržnemu pristopu in proizvajati tisto, kar bo tržišče rabilo. Temu primerno se moramo organizirati in opremiti.
V pogojih gospodarjenja, kakršne oblikujemo v družbi za prihodnje leto, bo veljalo, da jim bodo kos in da bodo v njih lahko stabilno poslovali le tisti, ki bodo izredno učinkoviti zaradi racionalne organizacije, premišljenega proizvodnega programa in predvsem zaradi kvalitete svojega celotnega poslovanja. Nenehno moramo (Nadaljevanje na 2. strani)
DELAVCEM,
KMETOM KOOPERANTOM,
UPOKOJENCEM LESNE
SLOVENJ GRADEC
IN POSLOVNIM PARTNERJEM
ŽELIMO V LETU 1986
VELIKO SREČE IN DELOVNIH USPEHOV
Samoupravni organi Družbenopolitične organizacije Uredniški odbor
skrbeti za stalno rast kakovosti našega dela. To naj bo vodilo slehernemu našemu delavcu v vseh fazah poslovnega procesa: od pridobivanja poslov, nabave, proizvodnje, prodaje in odpreme blaga. V vseh teh fazah našega dela imamo precej rezerv, precej slabega dela, ki ga moramo odpraviti takoj, da bi lahko čimprej postali takšna poslovna organizacija, ki je iskan in cenjen partner. Samo to je lahko v prihodnje garancija za poslovno uspešnost
in s tem za socialno varnost in boljši osebni in skupni standard vseh nas v LESNI.
Pred nami je torej veliko, predvsem ustvarjalnega dela, ki se ga moramo Lotiti vsi s Sim večjim poletom. Vendar pa kljub vsemu ob koncu leta za trenutek pozabimo na to in vse morebitne tegobe, ki smo jih preživeli v letu ’85 in si nazdravimo z dobrimi željami ter z optimizmom vstopimo v novo leto.
Predsednik poslovodnega odbora Mitja Horvat
Cilji DO Lesna za srednjeročno obdobje
Za srednjeročno obdobje, v katero stopamo, smo si zastavili cilje na realnih osnovah, ki jih narekujejo zaostrene gospodarske razmere in uveljavljanje tržnih zakonitosti in na osnovi prednosti Lesne, ki so predvsem v reprodukcijsko povezanih dejavnostih gozdarstva in lesarstva.
Ena izmed osnovnih usmeritev je ta, da damo večji poudarek delovni organizaciji kot celoti, z namenom, da dosežemo čim večji dohodek in usklajen razvoj. Zato je ena bistvenih nalog sprememba v samoupravni organiziranosti Lesne in sicer taka, ki bo zagotavljala učinkovitejše poslovno vodenje, večjo racionalizacijo poslovanja in hitrejše prilagajanje tržnim zahtevam na eni strani, na drugi strani pa dajala večji vpliv delavcem pri razporejanju ustvarjenega dohodka.
V gozdarski dejavnosti bo še nadalje osnovni cilj zagotavljati trajen donos gozdov in krepiti večnamenske vloge gozda. V Lesni in skupaj z drugimi uporabniki prostora bomo ukrepali tako, da bomo preprečevali nadaljnje umiranje gozdov na našem območju.
Osnovni cilj v lesarstvu je ta, da izboljšamo integralni izkoristek lesne surovine, ki jo bodo vsebovali izdelki višje stopnje predelave in boljše kvalitete in ki bodo tržno orientirani. Pri lesarstvu je tudi ena ključnih nalog, da pri novih tehnologijah upoštevamo ekonomičnost poslovanja. Celotna proizvodnja naj bi bila medsebojno povezana v komplementarne razvojne programe.
Prodajo proizvodov bomo preori-entirali, tako da bomo več prodali prek lastnih prodajaln in inženiringa, zmanjšali prodajo prek trgovskih podjetij in povečali prodajo v ekonomsko učinkovitejši izvoz.
Da bomo vse te naloge obvladali, bomo morali izboljšati kvalifikacijsko in izobrazbeno strukturo zaposlenih na vseh področjih, predvsem pa na področju neposrednih nosilcev proizvodnega programa pri razvojnih,
marketinških in računalniških delih. To pa še ni garancija za uspeh, potrebno bo kvalitetnejše in bolj povezano delo vseh zaposlenih v Lesni.
Da bomo te cilje dosegli, bo potrebno doseči vse razvojne cilje iz proizvodnega področja in s tem zagotoviti boljše rezultate poslovanja in večji dohodek, s katerim bomo lahko zagotavljali delavcem večji osebni dohodek in boljši družbeni standard.
Na drugi strani moramo bolje načrtovati kadrovske potrebe, voditi temu prilagojeno štipendijsko politiko in skrbeti za kakovostno izobraževanje ob delu in iz dela.
Omejene materialne možnosti tako v okviru delovne organizacije in izven nje za investiranje v osnovna sredstva bodo zahtevale združevanje investicijskih sredstev TOZD, da bomo z investiranjem krepili učinkovitost celotne delovne organizacije v programe, ki bodo dajali najboljše ekonomske učinke in ki bodo usmerjeni v izvoz. Za presojo in vrstni red investicij je potrebno izdelati lastne kriterije v delovni organizaciji že do sprejetja srednjeročnega plana delovne organizacije.
Na področju financiranja si za srednjeročno obdobje postavljamo dva cilja:
— racionalizacija potrebnih obratnih sredstev, kar bomo dosegli z zmanjševanjem vseh vrst zalog, z atraktivnejšimi proizvodnimi programi pa bomo dosegli boljše plačilne pogoje in roke dobav;
—• povečali bomo samofinancira-nje z lastnimi viri tekočega poslovanja, saj smo si zastavili cilj, da bomo v letu 1990 tekoče poslovanje financirali s 70 % lastnih sredstev in 30 %> trajnih dolgoročnih kreditov.
Da bomo lahko dosegli ta cilj, moramo v finalni lesni predelavi in TOZD Blagovni promet ves razpoložljivi poslovni sklad nameniti temu cilju.
Take usmeritve ob dobrem delu zagotavljajo boljše poslovanje delov-
ne organizacije ob zaključku srednjeročnega obdobja.
Te usmeritve v skupnih temeljih so obravnavale vse TOZD, družbenopolitične organizacije, društvo inženirjev in tehnikov in glavne pripombe so se nanašale na:
—	proizvodne programe,
—	skupne kadrovske cilje,
—	informatiko,
—	organiziranost.
Odbor za gospodarjenje je obravnaval in uskladil pripombe na osnutek ter upošteval tiste, ki ne posegajo v krepitev celotne delovne organizacije. Vse pripombe, ki so se nanašale na samoupravno poslovno organiziranost, je odbor za gospodarjenje odstopil komisiji za organiziranost pri Lesni.
Temeljne organizacije ugotavljajo, da je predvsem lesarsko področje premalo definirano, tržne analize za našo delovno organizacijo premalo poznamo, opredelitve so presplošne. Za zagotovitev kadrovske strukture in usposobljenosti za delo se mora zagotoviti učna delavnica že v letu 1986, za kar sta odgovorna razvojni sektor in izobraževalni center.
Odbor za gospodarjenje je predlagal, da se sredstva za inovacije združujejo na nivoju delovne organizacije, osnova za združevanje temeljnih organizacij je najmanj 0,5 °/o minimalne tehnične amortizacije.
Skrb za delavce z zmanjšano delovno sposobnostjo je premalo opredeljena v osnutku, zato je odbor za gospodarjenje predlagal, da se temeljni cilji dopolnijo, tako da je čimprej potrebno poiskati dopolnilni proizvodni program, kjer bi bili pretežno zaposleni invalidi. Ta proizvodni program naj vsebuje veliko ročnega dela, pri preveritvi ekonomičnosti pa naj nosi obremenitev celotna temeljna organizacija.
Odbor za gospodarjenje meni, da so naštete investicije v lesarstvu le okvirne, da pa moramo s planom investicij v letu 1986 izdelati interne (Nadaljevanje na 3. strani)
Volilna konferenca OOZS Lesne
V	četrtek, 19. 12. 1985 je bila v TOZD TIP Otoški vrh volilna konferenca OOZS LESNE.
Dnevni red na konferenci je bil obširen, zato le nekaj bistvenih stvari iz podanih poročil in razprave.
Konferenca je sprejela poslovnik o delu konference OOZS LESNE. Poročilo predsednika konference Rudija KALIŠNIKA objavljamo v celoti.
V	preteklem mandatnem obdobju je konferenca imela veliko dela, saj smo v obdobju zaostrenih gospodarskih gibanj. Menim, da je konferenca le deloma opravila svojo nalogo, veliko pa je ostalo nedorečenega in delno tudi neobravnavanega. Amaterski način ne zagotavlja dovolj učinkovitega dela, saj so marsikateri sklepi ostali le na papirju, ali pa so se počasi in s težavo izvajali. Ugotavljamo tudi, da se je veliko pomembnih odločitev v delovni organizaciji sprejemalo mimo osnovnih organizacij sindikata in konference. Sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi je bilo zadovoljivo, prav tako tudi sodelovanje z občinskimi sindikalnimi sveti. Tudi sodelovanje s strokovnjaki delovne organizacije in konference je bilo razmeroma dobro, saj smo imeli vedno na voljo strokovne delavce in smo se vedno dogovorili za iste cilje in stališča. Ne moremo biti zadovoljni z gospodarjenjem v preteklih letih, posebno pa ne v letu 1985. Več temeljnih organizacij posluje ali ima izgubo, za kar pa ne moremo vedno ugotoviti ali so tega res kriva zaostrena gospodarska gibanja ali slabo delo v teh temeljnih organizacijah. K vsemu prispeva slaba poslovnost ter delo naše prodajne službe, saj vemo, da je levji delež izgub tudi v neprodanih zalogah. Vsekakor pa tudi ugotavljamo, da ima delovna organizacija premalo razvito razvojno službo, da bi bila sposobna preusmeriti proizvodnjo tako, da bi izdelke trg sprejemal in bi se lahko prodajali. Lahko trdimo, da nas je konjunktura v preteklih letih uspavala in za to nismo iskali novih poti prodaje in proizvodnje naših izdelkov. Zaradi močnega zastoja prodaje izdelkov je bila v drugi polovici leta močno motena proizvodnja v vseh temeljnih organizacijah predelave, to pa je negativno vplivalo na delavčeve osebne dohodke kakor tudi na delovni elan, storilnost in produktivnost,
(Nadaljevanje z 2. strani) kriterije, po katerih jih bomo selekcionirali glede na skupne cilje delovne organizacije.
Delavski svet delovne organizacije je osnutek skupnih temeljev preimenoval v predlog in ga dal delavskim svetom TOZD, naj ga zbori delavcev obravnavajo. Skupni temelji so osnova za izdelavo srednjeročnih planov TO in plana delovne organizacije. Ti plani se sprejemajo na delavskih svetih temeljnih organizacij skupaj z zaključnim računom.
Sektor za plan in analize
pa tudi na kvaliteto naših proizvodov. Če pogledamo izplačane osebne dohodke, ki so močno pod povprečjem republike in tudi panoge, moramo ugotoviti, da ne zagotavljamo več socialne varnosti delavcev v naši delovni organizaciji. Menim, da je delo, ki ne daje takšnega učinka, da bi si delavec zagotavljal svoj minimalni standard v naši socialistični družbi, nekoristno in nepotrebno. Če ugotovimo, da so se življenjski stroški v letošnjem letu povečali za 80%, da pa so osebni dohodki porasli le od 30 do 40 % — različno po temeljnih Organizacij ah, lahko ugotovimo, koliko je padel življenjski standard naših delavcev. Nekoliko bolje so gospodarile naše temeljne organizacije združenega dela gozdarstva ter temeljne organizacije žag. Vendar pa ne morejo biti zadovoljni z osebnimi dohodki, saj tudi tod močno zaostajajo za republiškim povprečjem panoge. Minilo bo tudi srednjeročno obdobje, od kar smo si zadali nalogo, da si uredimo samoupravne akte o delitvi in nagrajevanju po delu, vendar nismo bili sposobni v celem srednjeročnem obdobju speljati tega sistema do kraja, to pa je tudi dokaz, kako smo neučinkoviti ne samo na tem področju, ampak tudi na drugih področjih.
Da podam nekaj bistvenih nalog, o katerih smo v preteklem obdobju govorili in obravnavali:
—	sprejeli smo pravilnik o delu konference LESNE in njenih komisij,
—• obravnavali in spremljali smo problematiko o samoupravnih splošnih aktih o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov,
—	obravnavali smo problematiko počitniških domov,
—• veliko pozornosti smo posvetili osebnim dohodkom v delovni organizaciji ter delitvi regresov in jubilejnih nagrad,
—	obravnavali smo problematiko nepravilnih naložb v preteklosti.
Pri konferenci sta v tem mandatnem obdobju delali dve komisiji — komisija za šport in rekreacijo in komisija za oddih in počitniške domove. Iz poročil obeh predsednikov je bilo razvidno, da sta svojo nalogo dobro opravili. Komisija za kulturno dejavnost pa se v tem mandatnem obdobju sploh ni sestala.
Program športnih tekmovanj za leto 1985 bo v celoti realiziran. Izvedena so bila vsa tekmovanja, ki so bila načrtovana. Komisija je ugotovila, da je bil dosežen s številnimi programi cilj, ki so si ga zadali v začetku mandata in sicer, da bi bila dana možnost vsem delavcem, da si najdejo zvrst športa zase. Več pozornosti je potrebno v bodoče posvetiti dnevni rekreaciji delavcev, kar pa naj bi bila naloga OOZS, je v poročilu zaključil predsednik komisije Jože LENART.
Temeljna usmeritev komisije za oddih in počitniške domove je, da bi bile počitniške kapacitete skupna last in bi enotno gospodarili v okviru DO, da bi lahko tako izboljšali in povečali počitniške objekte in usluge ter, da bi zmanjšali število lokacij za lažje in cenejše upravljanje ter vzdrževanje. V bodoče bi gospodarili na štirih osnovnih lokacijah: to je Filip Jakov, Lanter-na kamp, Portorož in Selce.
—	Selce smo delno že modernizirali, kot je povedala predsednica komisije Vida VRHNJAK.
—	V Lanterni ostanejo kontejnerji.
—	Portorož je urejen s pogodbo Bernardina do leta 1989.
—	Filip Jakov pa je potrebno posodobiti in razširiti. Pripravljena je že dokumentacija za razširitev kapacitet z dodatnimi 45 posteljami, s povečanjem kuhinje in ureditvijo terase. Posodobitev bi izvedli v letu 1986, če bomo združili zadostna sredstva.
Koncem srednjeročnega obdobja bi pričeli vlagati sredstva tudi v počitniške kapacitete v gorski turizem (Kope na Pohorju).
Vsi ti cilji so zapisani tudi v temeljih za pripravo srednjeročnih planov temeljnih organizacij, delovne organizacije in interne banke LESNE.
Zaključki komisije
1.	Vsakoletno združevanje 10% regresa za počitniške domove naj postane tradicija vseh zaposlenih LESNE.
2.	Načrtovana razširitev in modernizacija Filip Jakova se lahko izvede hitro, zato je nujno večje združevanje finančnih sredstev po kriteriju na število zaposlenih v posameznih TOZD. Finančna služba LESNE naj izdela predlog do zaključnega računa 1985.
3.	Istočasno naj se TOK oziroma kooperanti opredelijo za njihov delež sovlaganja oziroma delež pravic za koriščenje počitniških kapacitet, kar se naj kot sprememba vnese v pravilnik o uporabi počitniških kapacitet.
Na volilni konferenci so bila podana še naslednja poročila:
—	poročilo komisije za inovacije in inventivno dejavnost,
—- poročilo o sistemu OD,
—	poročilo o socialni varnosti delavcev,
—	poročilo o poslovanju v LESNI v letu 1985.
Konferenca OOZS LESNE je razpravljala tudi o osnutku skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov temeljnih organizacij, delovne organizacije in interne banke LESNE.
Temeljita razprava je potekala v vseh temeljnih organizacijah usklajeno med OOZS in OOZK in poslovodnimi organi. Kljub pripombam in dodatnim predlogom je bilo izoblikovano stališče, da so srednjeročni cilji naravnani v interesu delavcev LESNE. Glede na to je konferenca OOZS takšne usmeritve podprla ter predlagala delavskemu svetu, da jih sprejme kot predlog z upoštevanjem pripomb in dopolnitev iz razprave.
Za predsednika konference je bil ponovno izvoljen Rudi KALIŠNIK iz TOZD TP Prevalje, za namestnika pa Hinko ANDREJC iz delovne skupnosti.
Za predsednika komisije za šport in rekreacijo je konferenca imenovala Petra GREGORA iz delovne skupnosti, za predsednika komisije za oddih in počitniške domove ponovno Vido VRHNJAK iz TOZD gozdarstva Slovenj Gradec, za predsednika komisije za kulturno dejavnost pa Rada KRPAČA iz TOK Dravograd.
Mojca Zakeršnik
INVENTIVNA DEJAVNOST — INVENTIVNA DEJAVNOST — INVENTIVNA DEJAVNOST — INVENTIVNA DEJAVN
Inventivna dejavnost v letu 1985
Na področju inventivne dejavnosti smo si zadali za leto 1985 naslednje aktivnosti:
1.	izobraževanje
2.	obiski strokovnih sejmov doma in v tujini
3.	izvedba akcije »Predlagaj nekaj koristnega«
4.	izbor inovatorjev leta za področje lesarstva, gozdarstva in dobitnikov občinskih nagrad inovatorjev
5.	druge aktivnosti
Komisija za inventivno dejavnost pri DO Lesna je imela v letu 1985 šest rednih sej, na katerih smo obravnavali predloge inovatorjev ter razpravljali o drugi problematiki na področju pospeševanja inventivne dejavnosti.
(Nadaljevanje na 5. sitrani)
Proizvodni program
tovarne ivernih plosc Otiški vrh
V	TOZD TIP Otiški vrh — Lesna Slovenj Gradec si prizadevamo razširiti proizvodni asortiman na razne vrste plošč, ki se v svetu že uporabljajo in je zanje vse večje zanimanje tudi na domačem tržišču. V proizvodnem programu imamo naslednje vrste plošč:
a)	pohištvena plošča TP20
b)	gradbena plošča TP 100
c)	iveme plošče odporne proti glivam ali termitom (TP 20 G ah TP 100 G)
d)	oplemenitena ivema plošča
Poleg naštetih vrst ivernih plošč proizvajamo še:
a)	formatizirane iveme plošče
b)	robno obdelane iverne plošče
A.	POHIŠTVENA IVERNA PLOŠČA TP 20
Troslojno pohištveno iverno ploščo proizvajamo v debelinah: 5, 10, 12, 13, 16, 18, 19, 22, 25 in 28 mm, v formatu 5500X2050 mm in 2750X2050 mm. Poleg navedenih debelin proizvajamo po predhodnem dogovoru s kupci tudi nekatere druge debeline. Plošče so primerne za obojestransko fumiranj e, oblepljanje s folijami in laminati, lakiranje, oblaganje s tapetami in za notranjo uporabo v gradbeništvu. Koeficient toplotne prevodnosti za opisano ploščo je 0,109 kcal/h.
Takoj po sprejetju predpisov v ZRN, ki prepoveduje uporabo ivernih plošč emisijskih razredov E3 in E2, smo pričeli intenzivno uvajati proizvodnjo ivernih plošč z zmanjšano emisijo formaldehida v ozračju.
Ze od leta 1984 dalje proizvajamo izključno iveme plošče emisijskega razreda E2. Istočasno pa smo prvi v Jugoslaviji v letu 1984 proizvedli tudi iverno ploščo emisijskega razreda El, tako da od začetka leta 1985 dalje proizvajamo po naročilu tudi te vrste plošč.
Kvaliteta ivernih plošč odgovarja standardom JUS in DIN in je kontrolirana v lastnem laboratoriju, vsakih 6 mesecev pa izvajajo kontrolo tudi pooblaščeni zavodi. Razen domačega zavoda pa nam kvaliteto ivernih plošč preverja tudi institut za gradbeništvo »OTTO GRAF« pri univerzi v Stuttgartu.
B.	GRADBENA IVERNA PLOŠČA TP 100
V	TOZD TIP Otiški vrh edini v Jugoslaviji že od leta 1978 proizvajamo gradbeno ivemo ploščo, lepljeno z modificiranim sečninsko-formaldehidnim lepilom. Istočasno smo v tem letu plošče izpostavili vplivu okolja na daljše časovno obdobje — tri leta in vsakih 6 mesecev je bila preverjena njihova kvaliteta, ki v tem obdobju ni bila nižja od predpisane v JUS to DIN standardih. Plošče torej niso odporne zgolj proti povečani vlagi v zaprtih prostorih, temveč tudi proti atmosferijam. Opisane lastnosti dajejo celo vrsto možnosti uporabe tako v pohištveni industriji, predvsem pa v gradbeništvu kot opažne plošče, kot plošče za izdelavo predelnih sten, za izdelavo podov in stropov, za oblaganje zunanjih to notranjih sten, za izdelavo okenskih polic in za izdelavo vseh vrst elementov, ki so izpostavljeni večjim vplivom vlage. V ZRN porabijo v gradbeništvu 39 °/o proizvedenih ivernih plošč, zato je povečano porabo pričakovati tudi pri nas, saj
je gradbena plošča TP 100 v primeru s pohištveno ploščo TP20 bistveno odpornejša na vlago in atmosfe-rilije. Za ploščo imamo pridobljene vse potrebne domače in tuje ateste, ki potrjujejo kvaliteto gradbenih plošč. Poleg toteme laboratorijske kontrole namreč vrši kontrolo tudi institut za gradbeništvo »OTTO GRAF« pri univerzi v Stuttgartu. Vse potrebne podatke o lastnostih in o dosedanji uporabi plošče lahko dobite pri proizvajalcu.
C.	IVERNA PLOŠČA, ODPORNA PROTI GLIVAM IN TERMITOM
V TOZD TIP Otiški vrh prav tako edini v Jugoslaviji proizvajamo iveme plošče odporne proti glivam in termitom tipa TP 20 G in TP 100 G. Poleg naštetih lastnosti osnovnih tipov plošč TP 20 in TP 100 te vrste plošč odlikuje tudi odpornost na glive in termite. Za uporabo ivernih plošč v gradbenih elementih montažnih objektov, ki se izvažajo v dežele tropskega sveta, je namreč potrebno zagotoviti odpornost proti glivam in termitom, ker ti škodljivci od vseh lesenih gradbenih elementov najpogosteje napadajo iveme plošče.
Tudi za te vrste plošč vršijo kontrolo domače to tuje institucije, kjer smo pridobili tudi potrebne ateste.
Poleg opisanih vrst ivernih plošč proizvajamo plošče glede na zahteve kupcev in sicer so to plošče različnih izvenstandardnih debelin, plošče s kvalitetnejšo površino ter plošče, primernejše za profiliranje.
D.	OPLEMENITENE IVERNE PLOŠČE
Vse vrste proizvedenih ivernih plošč lahko v proizvodnji tudi oplemenitimo s papirji, impregniranimi z melaminsko smolo v različnih barvah in lesnih de-zenih. Površina je gladka ali pa ima odtisnjene pore in odtiske različnih oblik (nemima površina itd.).
Poleg tega oplemenitimo iverne plošče tudi z vlakni rastlinskega izvora (kokos, sisal, juta, lan, konoplja) in na bazi nekaterih sintetičnih vlaken (dralon, perlon, enkalon, staničevina) po posebnem dogovora, ker tako oplemenitene plošče niso v standardnem programu.
Iveme plošče oplemenitimo v formatu 2750X2050 milimetrov ali v dogovora tudi v manjših formatih.
Kvaliteto oplemenitenih plošč nadziramo v laboratoriju po metodah NEMA to po DIN standardu za površine.
Proizvodnjo raznih vrst ivernih plošč dopolnjujemo s formatiziranjem in robno obdelavo oplemenitenih ivernih plošč.
A.	FORMATIZIRANJE IVERNIH PLOŠČ
Vse vrste ivernih plošč lahko po naročilu formati-ziramo na različne formate.
B.	ROBNA OBDELAVA OPLEMENITENIH IVERNIH PLOŠČ
Vse vrste oplemenitenih ivernih plošč lahko v želj enih dimenzijah tudi robno obdelamo z različnimi robnimi trakovi.
Danilo Rane, dipl. ing.
Poročilo podajamo po aktivnostih.
Izobraževanje
Nadaljujemo s krožki USOMID in sicer v Novi opremi, TIP, DSSS. Te krožke izvaja EC — Maribor. Druga večja aktivnost na področju izobraževanja je bil organiziran seminar za vse animatorje TOZD, TOK, DSSS, IB, BP.
Namen tega seminarja z delovnim naslovom »Pospeševanje in načini vrednotenja inventivnih predlogov v drugih DO« (TAM, LIVARNA Maribor) je bil, da bi animatorji inventivne dejavnosti videli, kakšni so strokovni pristopi k inventivni dejavnosti v drugih DO in na kakšen način jih vrednotijo. Tako smo lahko neposredno primerjali naše metode in pristope z metodami vodilnih DO na področju inventivne dejavnosti v Sloveniji.
Prav tako pa so se člani naše komisije udeleževali seminarjev, ki so jih prirejali v okviru gospodarske zbornice, sindikati združenja lesarske industrije in gozdarstva Slovenije ter druge ustanove.
Obiski strokovnih sejmov
Komisija za inventivno dejavnost pri DO Lesna je v sodelovanju z EC Ravne organizirala strokovno ekskurzijo na razstavo jugoslovanskih inovacijskih dosežkov »YU RAST Rijeka«, ki so se je udeležili vsi inovatorji Lesne v letu 1984.
Prav tako pa smo krili del stroškov za obisk sejma v Ha-novru, katerega so se udeležili nekateri naši inovatorji.
Izvedba akcije »Predlagaj nekaj koristnega« v mesecu inovacij v Lesni
S to akcijo smo želeli doseči večjo množičnost, saj smo akcijo vodili preko DPO, ZK, delavskih svetov TOZD, internega glasila v Lesni, sredstev javnega obveščanja ter posebnih plakatov in nabiralnikov za inventivne predloge. Na ta način smo dobili 136 inventivnih predlogov, ki dajejo v Lesni v tem letu 8,833.260,00 din inovacijskega dohodka ter izplačali avtorjem 1,621.232,00 din denarnih nadomestil. Akcijo ocenjujemo kot uspešno in bi jo v nekoliko spremenjeni obliki bilo smotrno nadaljevati. Oceno in rezultate akcije smo objavili tudi v Viharniku ter po radiu Ljubljana in Slovenj Gradec.
Izbor inovatorjev leta na področju lesarstva in gozdarstva na področju Slovenije
V letu 1985 beležimo vidne uspehe na področju inventivne dejavnosti v okviru lesarstva in gozdarstva Slovenije, saj so naši inovatorji prejeli naslednja priznanja:
—	inovator leta za lesarstvo Ivan BRICMAN, TP Pameče
—	inovator leta za gozdarstvo Avgust KREBL, TIS Pameče
Tovariš Avgust KREBL je prejel tudi zvezno priznanje sindikata gozdarstva za inovacije na področju gozdarske mehanizacije.
Občinske nagrade na področju inovacij za leto 1985 pa je prejelo 15 inovatorjev Lesne.
Leto 1985 zaključujemo z navedenimi kazalci uspešnosti do 31. 11. 1985:
—	gospodarska korist znaša 41,844.774,00 din, oziroma indeks 86 %> glede na leto 1984. V podatku niso upoštevani poračuni za leto 1985 in še nekateri predlogi, ki jih zaradi težavnih postopkov pri pridobitvi podatkov do sedaj nismo vrednotili,
—	število inventivnih predlogov znaša 150 oziroma indeks 333% glede na leto 1984,
—	izplačila inovatorjem znašajo 2,742.607,00 din oziroma indeks 211 % glede na leto 1984.
Problemi, s katerimi se srečujemo na področju inventivne dejavnosti, se delno odražajo tudi v rezultatih.
1.	Predloge ocenjujemo prevečkrat z enkratnimi izplačili zaradi težav pri posredovanju podatkov od strokovnih služb tako v TOZD kot v delovni skupnosti.
2.	V času akcije »Predlagaj nekaj koristnega« smo prejeli veliko predlogov, ki bi povečali gospodarsko korist DO, vendar je njihova realizacija povezana z večjimi investicijskimi vlaganji.
OZD si lahko pridobi pri Ljubljanski banki do 60% predračunskih investicijskih sredstev, sama pa mora sodelovati z lastnimi sredstvi v višini 40% predračunskih sredstev.
Glavni pogoji za pridobitev kredita so:
—	investicija mora temeljiti na lastnem izumu ali tehnični izboljšavi,
—	naložba mora biti usklajena z razvojnim načrtom OZD,
—- elaborat z zahtevkom za pridobitev kredita mora potrditi ustrezen organ (za pridobitev kredita pri Ljubljanski banki TKB Slovenj Gradec je to Inštitut za ekonomiko investicij in še regijska komisija za oceno investicij pri Medobčinski gospodarski zbornici Dravograd).
Za primere, da OZD ne more povsem zagotovo predvideti ugodnega in uporabnega učinka ustvarjalnega dosežka — inovacije, dohodkovno pa tudi ni sposobna sprejeti breme rizika, bo Ljubljanska banka — Združena banka ustanovila rizični inovacijski sklad.	q
SEMINAR 0 INOVACIJSKI DEJAVNOSTI
Lesarski sektor DSSP Lesne je skupaj z Delavsko univerzo Maribor organiziral sredi meseca decembra seminar za člane komisij, ki v temeljnih organizacijah delajo za to področje. Teme seminarja so bile: samoupravno urejanje področja inventivne dejavnosti je predstavil Jože ANDRILOVIC iz Livarne Maribor, o postopku strokovne obravnave, odločitve o inovaciji in izdelavi ter uvedbi inovacije pa je govoril Marjan FERŠ iz Tovarne avtomobilov Maribor.
Ni naključje, da sta bila predavatelja ravno iz teh dveh OZD, saj imajo predvsem v TAM Maribor področje inventivne dejavnosti zelo visoko razvito.
Jože ANDRILOVIČ je govoril o novostih, ki jih je v letu 1985 prinesla zakonodaja za urejanje področja inventivne dejavnosti. Povedal je, da je predvsem zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka podrobno opredelil dohodek in morajo po tem zakonu knjigovodstva na posebnih kontih prikazovati tudi inovacijski dohodek. Tako bo lahko vsak delavec videl, kakšen je povečam dohodek iz inventivne dejavnosti Jn kakšen je delež ne le inovatorjev, tem-
več slehernega delavca pri večjem osebnem dohodku.
Samo samoupravno urejeno področje inventivne dejavnosti nič ne pomeni, če ni v kolektivu interesa in pogojev za akcijo. Sleherni delavec se bi moral zavedati, da bo moral delati tudi jutri in, da bo delal tako, kot si bo za prihodnost delo uredil, zato je nujno potrebno vzpodbujati to dejavnost in se vključiti v proces ustvarjanja novih pogojev za delo.
Danes je v kolektivih marsikje prisotno ljubosumje in nevoščljivost do tistih, ki ustvarjajo in dobijo nagrade za ustvarjalno dejavnost. Delavci mislijo, da inovator dobi nagrado na račun osebnih dohodkov ostalih delavcev, kar pa ni res. Res pa je, da dobi sleherni delavec delež od dohodka.
Marjan FERŠ je predstavil postopek strokovne obdelave, odločitve o inovaciji in izdelavi prototipa ter uvedbi inovacij v proizvodnji. Govoril je predvsem iz izkušenj iz TAM Maribor, kjer je inovacijska dejavnost visoko razvita, strokovno avtoritativna. Služba, ki dela za to področje, je organizirana pri poslovodnem odboru TAM in zaposluje ca. 70 strokovnjakov. Kljub temu da je bilo razvojno raziskovalno delo
še pred nekaj leti velik strošek, jim je sedaj najbolj poplačana in plemenita investicija. S sistematičnim delom na tem področju so v nekaj letih dosegli velik napredek.
V	nadaljevanju je dejal, da bi si morali tudi drugi prizadevati, da bi področje inventivne dejavnosti postavili na pravo mesto, mu dali pravo veljavo. Pri nas družba ne stimulira dovolj ustvarjalnosti, vendar si moramo kljub temu prizadevati, da bomo šli z razvojem naprej, saj niso naši ljudje nič manj pametni kot Japonci ali Američani. Delavcu je treba dati delo in mu ustvariti pogoje in ga za dobro delo dobro plačati. Veliko je odvisno tudi od vodilnih delavcev, kako obvladajo področje inventivne dejavnosti.
V	razpravi so udeleženci seminarja ugotavljali, da je struktura udeležencev preozka, da bi se predavanj in razprave morali udeležiti tudi vodilni in vodstveni delavci Lesne. Kljub temu da je bil v zadnjih dveh letih na področju inventivne dejavnosti v Lesni viden napredek, je to še vse premalo. Potrebno bo spremeniti miselnost, predvsem pa pridobiti in vključiti v to dejavnost več strokovnjakov. Najprej pa bo potrebno poskrbeti za ustrezno nagrajevanje strokovnih delavcev in nameniti več sredstev za dejavnost samo.
Ida Robnik
Ustavljena dela na sistemu Work faktor v TSP Radlje
V sedmi številki VIHARNIKA smo lansko leto pisali o novih normativih v TSP Radij e-Podvelka, ki naj bi pripomogli k boljši kvaliteti proizvodov, lažjemu delu in večji proizvodnji. V Radljah so planirali, da bo nov sistem normiranja work-faktor zaživel že v letu 1985.
Dela pa niso tekla tako, kot so predvidevali. Proizvodni problemi in sanacija TOZD so bistveno ovirali dela na sistemu normiranja, med delavci je vladalo nezadovoljstvo in nezaupanje, saj so od novih norm pričakovali le še nižje osebne dohodke. Vse to je povzročilo padec produktivnosti v nekaterih obratih proizvodnje, medtem ko so se pri nekaterih delih pokazali pozitivni učinki, predvsem v montaži, kjer so
Podvelka
vzporedno z novimi normami uredili tudi tehnologijo in notranji transport.
Tak sistem zahteva izredno disciplinirano proizvodnjo na visokem organizacijskem nivoju. Sedaj, ko bi moral zaživeti, so dela začasno ustavljena. V enoti Radlje vsebino work sistema delno uporabljajo tako, da administrativno dodajajo različne čase glede na doseganje norm v povprečju zadnjih treh mesecev. Take norme so izhodišče za izračun osebnih dohodkov. V enoti Podvelka normirajo še po starem sistemu, tako imajo v enem TOZDU dva različna sistema.
Najbrž bo trajalo še nekaj časa, da bo nov sistem normiranja z vsemi vzporednimi organizacijskimi in tehnološkimi rešitvami zaživel. Poleg del, ki
jih bo potrebno na tem sistemu še opraviti, predvsem v enoti Podvelka, bo potrebno dvigniti tudi strokovni nivo zaposlenih, da bo work sistem dal ustrezne učinke in zadovoljstvo delav-
cem'	Ida Robnik
RAZPIS
za prijavo kandidatov »inovator Lesne« za leto 1985. Pri izbiri bomo upoštevali doseženo gospodarsko korist, stopnjo inventivnosti in humanizacijo dela.
Izbrane tri najkoristnejše inovacije bodo nagrajene.
1.	nagrada	70.000,00	din
2.	nagrada	50.000,00	din
3.	nagrada	20.000,00	din
Kandidati naj pošljejo prijave
do 20. 1. 1986 v lesarski sektor DSSP.	G M
Komercialni
Od 2. 12. 1985 do 13. 12. 1985 smo v prostorih TP Pameče z akcijo »Komercialni dnevi Lesne« našim poslovnim partnerjem predstavili kompletni proizvodni program Lesne Slovenj Gradec, vključno s proizvodi TOZD Nova oprema. Poleg predstavitve smo želeli skleniti tudi prodajne pogodbe za leto 1986 in pridobiti določena mnenja oziroma ocene predvsem o razstavljenih novih proizvodih. Razstavili smo:
—	celotni program stavbnega pohištva: okna, vrata
—	furnirane stenske in talne obloge
—	iveme plošče
—	kompletni program REBUS
—	dodatni proizvodni program
TSP Radij e-Podvelka:	lepljeni
elementi, lamelirana vrata
—	proizvode Nove opreme: garniture Jupiter, Anja, Diplomat in posteljo »Nova L4«.
dnevi Lesne
Po mnenju velike večine obiskovalcev je tak način predstavitve programa učinkovit pripomoček za uspešnejšo prodajo, ker se lahko kupci podrobno in neposredno seznanijo z izdelki, s svojimi pripombami pa tudi vplivajo na oblikovanje proizvodnega programa. Poleg tega so s takšnim načinom dane boljše možnosti neposrednega kontaktiranja med proizvajalci in kupci.
Poslovni partnerji so predstavljeni program stavbnega pohištva ugodno ocenili, predvsem pa so pozdravili nekatere novosti v našem proizvodnem programu:
— univerzalno vratno krilo, vrata DEKOR, pregibna polkna, okno IZOLIR SOLAR, talne obloge in lepljene elemente, zanimali pa so se tudi za komponi-bilni program REBUS.
Predstavljeni program notranje opreme je bil zaradi prostorske
stiske dokaj okrnjen. Obiskovalci so menili, da so razstavljene garniture in postelja premalo dodelane in predrage.
Povabilu na »Komercialne dneve Lesne« se je odzvalo 90 poslovnih partnerjev (ca. 270 oseb), od tega 35 iz Slovenije, 30 iz Hr-vatske, 20 iz Srbije in Vojvodine, 3 iz BiH in 2 kupca s Kosova. Za leto 1986 je bilo sklenjenih 43 prodajnih pogodb za prodajo stavbnega pohištva in 1 pogodba za prodajo oblazinjenega pohištva.
Odziv poslovnih partnerjev, predvsem iz južnih republik, je bil sicer nekoliko manjši, kot smo pričakovali, kar je bilo delno pogojeno z izredno neugodnimi vremenskimi razmerami, kljub temu pa ocenjujemo navedeno akcijo kot koristno in menimo, da moramo s takšnim načinom predstavitve naših proizvodnih programov (predvsem novih) nadaljevati tudi v bodoče.
Silva Ledinek, dipl. oec.
Strokovni izpiti v Lesni v letu 1985
BRICMAN Lucija, dipl. oec.: kadrovsko splošni sektor
—	strokovna naloga: Urejanje sistema OD
—	mentor: Štanta Zdenka, dipl. oec., DSSP
—	predsednik izpitne komisije: Vergles Cvetka, dipl. oec., DSSP.
BALAŽIČ Peter, kovinar IV. stopnja, TOZD TIP Otiški vrh
—■ mentor: Krevh Bojan, strojni tehnik, TOZD TIP Otiški vrh
—	predsednik izpitne komisije: Krebl Avgust, strojni tehnik, TIS Pameče
BOŠNIK Jožica, ekonomski tehnik, računovodski sektor
—	strokovna naloga: Vodenje finančnega knjigovodstva za žago Otiški vrh
—	mentor: Horvat Trezika, ekonomski tehnik, DSSP
—	predsednik izpitne komisije: Slavič Kristina, oec., SGP Kograd, Dravograd.
CEHNER Mirko, dipl. inž. gozdarstva, TOZD gozdarstvo Radlje
—	strokovna naloga: Analiza stanja in razvoj rasti mešanega letvenjaka v revirju Radlje
—	mentor: Pridigar Anton, dipl. ing. gozd., TOZD GO Radlje
—	predsednik izpitne komisije: mag. Ajdič Jože, dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Maribor.
CIGLER Sandi, lesar IV. stopnja, TOZD TSP Radlje-Podvelka
—	mentor: Pisnik Maks, delovodja, TOZD TSP Radije-Podvelka
—	predsednik izpitne komisije: Svetec Hinko, delovodja, TOZD Tovarna pohištva Pameče.
CEHNER Zvonka, lesarski tehnik, TOZD TIP Otiški vrh
—	strokovna naloga: Primerjava kvalitete različnih vrst iverja in predlog spremljanja kvalitete iverja v TOZD TIP Otiški vrh
—	mentor: Rane Danilo, dipl. inž. les., TOZD TIP Otiški vrh
—	predsednik izpitne komisije: Škodnik Ivan, dipl. inž. les., Tovarna meril, Slovenj Gradec.
KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC
KOROŠKAZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, n. sub. o. SLOVENJ GRADEC
ZA KMETIJSTVO
LETO VI — ŠTEVILKA 1
JANUAR 1986
PRILOGA ZA KMETIJSTVO izhaja mesečno. Prilogo izdaja KKZ Slovenj Gradec in KZ HKS Slovenj Gradec in je sestavni del Viharnika.
Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek in Jože Krevh.
Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska c. 7, Uredništvo priloge za kmetijstvo, telefon 842-341.
Klišeji in tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1986.
POŠTNINA PLAČANA
Obnovljeno skladišče za semenski krompir - dragocena naložba KKZ-TZO „ODOR” Dravograd
O vzgoji in pridelovanju kvalitetnega krompirja za seme v naši koroški regiji, še posebno pa v Dravogradu, v letih po drugi svetovni vojni bo treba v našem glasilu nekaj več povedati v eni izmed prihodnjih številk. Osvetliti bo treba in s tem iztrgati pozabi zasluge posameznikov pri gojitvi in pridelavi semenskega krompirja. To pridelovanje se je širilo _in ohranilo danes le še na področju KKZ TZO »Odor« Dravograd.
V tem zapisu bomo naše bralce seznanili z veliko in dragoceno naložbo KKZ TZO »Odor« v Dravogradu, s katero je ta modernizirala in obnovila del prostorov za shrambo semenskega krompirja v skladišču krompirja na železniški postaji v Dravogradu.
Prostori za skladiščenje in hrambo semenskega krompirja za čez zimo so bili že zastareli, brez optimalne temperature in vlažnosti zraka. Delo v njih pa je razen sortiranja, ki je bilo strojno, potekalo ročno. Razkladanje, nakladanje, polnjenje in zlaganje vreč, tehtanje; vsa ta dela so bila ročna in težka. Posebno za ženske, zaposlene pri teh opravilih, je bil to hud fizičen napor. Visoki pa so bili tudi stroški zaradi počasnega in zamudnega dela. Tudi izgube; kalo krompirja zaradi gnitja ali osušenja so povzročale velike in nepotrebne dodatne stroške, ki so seveda šli vsi v breme semenskega krompirja.
Delo v obnovljenem skladišču semenskega krompirja poteka sedaj skoraj popolnoma mehanizirano. Vsa dela kot so: nakladanje, razkladanje, dviganje, polnjenje zabojev in praznjenje zabojev, presipavanje in sortiranje se opravlja strojno tako, da je
odpadlo skoraj vse dosedanje težko ročno dvigovanje. Zaradi tako mehaniziranih del v skladišču se je tudi močno povečala delovna storilnost.
Linija za sortiranje krompirja, foto: MH
ZADRUŽNI SVET IN UPRAVA KOROŠKE KMETIJSKE ZADRUGE SLOVENJ GRADEC TER UREDNIŠKI ODBOR »PRILOGE ZA KMETIJSTVO« GLASILA »VIHARNIK« VOŠČITA VSEM SVOJIM ČLANOM — KMETOM ZADRUŽNIKOM IN KOOPERANTOM TER SODELAVCEM
TZO »LEDINA« SLOVENJ GRADEC TOZD »MESNINA« OTIŠKi VRH TZO »ODOR« DRAVOGRAD TZO »TRATA« PREVALJE DSSS — KKZ SLOVENJ GRADEC
IN KOROŠKE ZADRUŽNE HRANILNO KREDITNE SLUŽBE SLOVENJ GRADEC TER VSEM OSTALIM BRALKAM IN BRALCEM »PRILOGE ZA KMETIJSTVO« IZVEN KOROŠKE KMETIJSKE ZADRUGE
Srečno, uspešno in mirno novo leto 1986!
Kapaciteta in zaloga obnovljenega skladišča
Kapaciteta obnovljenega skladišča semenskega krompirja je 600 ton. Letošnja zaloga skladiščenega semenskega krompirja ob koncu leta je znašala 450 ton.
Obnovljena in nabavljena oprema skladišča:
—	nova elektroinstalacija
—	položen nov tlak
—	odstranjene so bile stare in zgrajene nove stene v skladišču
—	izvršena je bila izolacija zunanjih sten in stropa
—	vgrajene so bile nove naprave (ventilatorji) za odvod in dovod zraka
—	nabavljena in vgrajena so bila nova kovinska vrata za dostop v skladišče (s kamionom)
—	montirane so bile nove naprave za vzdrževanje optimalne vlage in temperature (avtomatski vklop na zunanjo vlago)
—	nabavljeno je bilo 350 posebnih lesenih zabojev, z vsebino ene tone semenskega krompirja
—	nabavljena in vgrajena je bila nova hidravlična vsipna naprava
—	nov viličar
—	nov kombajn za spravilo krompirja
—	nov sortirni stroj s tekočim trakom za prebiranje in sortiranje ter tehtanje krompirja
—	nabavljeni so bili aparati za požarno varnost
—	usposobljeni vozniki viličarja.
Potrebna sredstva in viri teh sredstev
Za obnovo skladišča semenskega krompirja v Dravogradu je bilo potrebnih
25.000.	000 din
14.000.	000 din kredit Ljubljanske banke
3.000.	000 din Poslovna skupnost SRS za sadje, krompir in vrtni-
ne Celje
1.000.	000 din izvršni svet občine Dravograd
1.000.000 din sklad za intervencije v kmetijstvu občine Ravne na Koroškem
500.000	din sklad za intervencije v kmetijstvu občine Slovenj
Gradec
450.000	din sklad za intervencije v kmetijstvu občine Dravograd
Zunanja podoba skladišča, foto: MH
400.000	din Republiški izvršni svet, komisija za razvoj, za stroške dokumentacije
1.500.000	din ERA Velenje — posojilo
21.850.000	din tuji viri
3.150.000	din lastna sredstva KKZ TZO »Odor« Dravograd
25.000.000 din skupaj
Za uspešno obnovo sodobnega skladišča za semenski krompir imajo v koroški kmetijski zadrugi TZO »Odor« v Dravogradu gotovo največje zasluge sodelavci, ki so se potegovali za gradnjo ter tudi uspešno opravili vse posle, ki jih s to gradnjo ni bilo malo.
RUDI ŠTRASER, kmetijski tehnik, dolgoletni zadružni sodelavec, velik poznavalec in strokovnjak za gojitev in pridelovanje kvalitetnega semenskega krompirja v TZO »Odor«. Njego-
Mehanizirana oprema je zmanjšala fizični napor, foto: MH
ve zasluge so predvsem v uspešni propagandi za širjenje površin, zasejanih s semenskim krompirjem za naše kraje primernih sort, za čiščenje nasadov krompirja in odstranjevanje bolnih rastlin. Kot poznavalec krompirja dela že skoraj 25 let na tem področju, zelo prizadevno in uspešno.
IVAN MOČILNIK, kmetijski tehnik, vodja obrata lastne kmetijske proizvodnje KKZ TZO »Odor« Dravograd. Dober, pošten, deloven in sploh zelo prizadeven sodelavec, poznavalec pridelave dobrega semenskega krompirja. Nadzoroval je gradnjo in obnovo skladišča ter se zavzemal za čimbolj kompleksno in popolno modernizacijo in mehanizacijo vseh del.
ING. VINKO BRICMAN, direktor KKZ TZO »Odor« Dravograd. Še nov v zadrugi, vendar je bil nosilec vseh skrbi glede priprave načrtov, dovoljenj in finančnih sredstev za obnovo. Nabavil je stroje in opremo ter uspešno vodil bitko na vsej administrativno-finančni fronti ter dosegel, da je bilo vse pravočasno narejeno in dokončano.
MARJANA KOGELNIK, kmetijski tehnolog, vodja del v novem skladišču semenskega krompirja.
VINKO DOLAR, FERDO LESJAK in IVAN PUŠPAN, vozniki in upravljalci novega viličarja, ki z njim opravljajo večino najtežjih in najzahtevnejših del v novem skladišču semenskega krompirja.
KOGRAD DRAVOGRAD je uspešno in pravočasno izvršil gradbena dela na novem skladišču.
Perspektive
Skladiščne prostore bo treba še razširiti. Dodati jim bo treba prostor za jesenski sprejem krompirja s polja in za spomladansko odpravo semena kupcem, oziroma kmetom proizvajalcem. Šele ko bo to storjeno, bo delo v novem skladišču semenskega krompirja zares teklo tako, kakor je zaželjeno in predvideno. Da se bo to realiziralo, pa bo treba zbrati še nekaj dodatnih sredstev. Drugo, kar bo treba storiti, pa je to, da bo treba ponovno razširiti pridelovanje našega dobrega koroškega semenskega krompirja tako TZO »Odor« Dravograd kot tudi tja v TZO »LEDINO« Slovenj Gradec in TZO »TRATO« Prevalje naše koroške kmetijske zadruge. Krompir je namreč pri nas na Koroškem vsaj toliko vreden kot kruh. Dobro, zdravo in kvalitetno seme pa bo za obilen pridelek v bodoče še bolj kot sedaj važno in vsakemu pridelovalcu krompirja potrebno.
ROK GORENŠEK
t/
Alojz Kogelnik
ODŠEL JE ALOJZ KOGELNIK, »TA STARI KLANČNIK« iz Pod-klanca pri Dravogradu
Letošnja, kar za dober mesec prezgodnja zima, nam razen zgodnjega mraza in mokre, nezdrave snežne brozge, ni prinesla nič dobrega. Posegla je tudi po naših starejših, na pogled še zdravih in močnih ljudeh. Tako je 1985 po krajši bolezni v Podklancu pri Dravogradu umrl in za vedno odšel »ta stari Klančnik«, Alojz Kogelnik, daleč znan kmet in zadružnik. Bil je v 93. letu življenja. Rojen je bil 19. junija 1893 leta, kot najmlajši med sedmimi Klančnikovimi otroki. Oče Franc Kogelnik, ki je bil trden kmet, soustanovitelj in dolgoletni odbornik slovenske zadružne hranilnice in posojilnice v Dravogradu, ga je sprva namenil za delo v hranilništvu in posojilništvu. Zato ga je po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Črnečah in Šentjanu, poslal na zadružno trgovsko šolo v Ljubljano, ki je pa zaradi dela doma na kmetiji, ki jo je moral prevzeti, ni dokončal. Potem pa je leta 1914 izbruhnila I. svetovna vojna. Bil je ranjen na ruski fronti. Zdravil se je na Dunaju, Celovcu in Ravnah na Koroškem. Nato ga je čakala italijanska fronta in italijansko ujetništvo, od koder se je vrnil šele leta 1920, ko je doma že bila Jugoslavija, dom pa izropan. Po končanih bojih za slovensko Koroško, se je Alojz leta 1921 poročil z Robinovo Micko in pričel gospodariti pri Klančniku. V zakonu sta skupaj preživela 64 let. Rodilo se jima je 12 otrok. Slovesno sta obhajala
tudi zlato in biserno poroko. Aprila prihodnjega 1986 leta, ko bi bila imela 65 let skupnega življenja, bi lahko praznovala svojo diamantno poroko. Žal jima je smrt to preprečila.
Posebno strast in ljubezen je Alojz Kogelnik-Klančnik, posvečal zadružništvu. Član in odbornik dravograjske, slovenske zadružne hranilnice in posojilnice je bil vse do zadnjega dne njenega obstoja. Že v Avstroogrski in v predvojni Jugoslaviji je bil član in odbornik živinorejsko pašniške zadruge za Tolsti vrh in okolico. Že leta 1912 so kmetje za skupne, zadružne potrebe kupili Kurijevo posestvo.
Druga svetovna vojska je Zavrla Klančnikovo stanovsko udejstvovanje. V Kostanjevici na Dolenjskem je dočakal zlom predvojne Jugoslavije in prišel v roke Nemcem. Pobegnil jim je in prišel v Celje, kjer so ga zopet ujeli. Zopet jim je pobegnil in se na velikonočni ponedeljek leta 1941 vrnil domov v Podklanec. Še istega leta se je povezal z aktivisti OF in sodeloval do konca vojne. Leta 1945 je postal prvi predsednik krajevnega ljudskega odbora v Črnečah.
Po vojni, ko se je začelo oživljati slovensko kmetijsko zadružništvo, sta ga obiskala Prežihov Voranc in Beno Kotnik, oba iz Kotelj. Prepričala in pridobila sta ga zato, da bo treba ponovno začeti z zadružništvom. Ubogal ju je in spet poprijel za delo v tedanjih kmetijskih zadrugah. Leta 1972 pa se je odločil in »izpregel«. Posestvo je predal svojemu sinu Jožetu, ki danes gospodari napredno, po modernih načelih.
S tem, ko je predal posestvo sinu pa nikakor ni prenehal živeti z njim. Živel je z zemljo, z gozdom, z živino. Vse je videl, ničesar mu ni ušlo. Kako je bil navezan na hlev in živali, najlepše priča to, da so mu v času negove bolezni, ko ni mogel sam v hlev, vsak dan gonili konje pod okno, da jih je videl in mu je bilo lažje pri srcu.
Alojza Kogelnika-Klančnika bomo ohranili kot vzor naprednega človeka, zadružnika, v trajnem spominu!
Rok Gorenšek
NUNČIČEVA MAMA
Zvonček iz line Sv. Jerneja na vrhu Branika je žalostno zajokal in naznanil vsem sosedom, sorodnikom in znancem, da je 1. novembra 1985 po hudi in zahrbtni bolezni prenehalo biti blago srce Julijane Mesner roj. Gracej.
Pokojni Julki je stekla zibelka 14. 2. 1929 pri Nunčiču na Braniku. Prav gotovo ji sojenice že ob rojstvu niso obetale nič dobrega v življenju. Komaj 4 leta ji je bilo, ko ji je umrla mati, ki je poleg nje zapustila še dve starejši sestri in dva brata. Oče se je znova poročil z neko vdovo in bil deloma pri njej, deloma pa doma. Otroci so bili tako prepuščeni sami sebi in so si pomagali, kakor so vedeli in znali na tej skopi hribovski zemlji.
Komaj so otroci malo odrasli, so nad našo deželo prihrumeli temni oblaki 2. svetovne vojne. Oba brata sta ostala na bojnih poljanah, sestri pa sta umrli doma. Tako je Julka ostala sama z očetom, dokler ni ta umrl leta 1954. Leta 1955 se je Julka poročila s Francem Mesnerjem, ki je nadomestil gospodraja na kmetiji. Ob pomoči moževih staršev sta vložila vse sile, da bi kmetija napredovala. Bila je mati sedmih otrok in njena vroča želja, da bi ji smrt prizanesla vse dotlej, da bi doštudirala najmlajša dva, se ji ni izpolnila.
Pokojni Julki se prisrčno zahvaljujemo za vse, kar je dobrega storila za vse, ki so bili v stiski. Čeprav je družina živela skromno, ni nobeden obiskovalec odšel od hiše žejen ali lačen.
Naj ji bo lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubila in naj vedno ostane v naših srcih z nami.
Ludvik Mori
Obisk na Cekunovi kmetiji
Kmetu dela nikoli ne zmanjka
Anton Knap, po domače Cekun, iz Smartna pri Slovenj Gradcu je eden tistih mladih kmetov, ki ga je že v otroških letih kmetovanje veselilo. Zato se je odločil, da bo ostal doma in nikoli ga ni mikalo, da bi odšel v mesto in si našel tam zaposlitev.
Kmetijo, ki jo danes poseduje, ni velika, komaj 11 ha meri in od tega je 7 ha obdelovalne zemlje, gozd pa mu ne da veliko, zato pač iz zemlje izcedi vse, kar se le da.
Po očetovi smrti leta 1964 je prevzel kmetijo. Treba je bilo pošteno zavihati rokave in spoprijeti se je moral najprej z ureditvijo kmetije. »Ni mi bilo lahko. Najprej sem začel preurejati hlev, dokupoval sem stroje in naposled je bila na vrsti še hiša,« pripoveduje Tone in nadaljuje. »Trdi in težki so bili dnevi, ko sem takorekoč začel popravljati poslopje in preurejati kmetijo. Brez ureditve kmetije gotovo danes ne bi šlo. Vsako leto sem naredil nekaj, ker me je pač stiskalo za denar. No in danes sem ponosen, da mi je uspelo vse to urediti. Čeprav s težavo, sem dokupoval tudi stroje, ker pač brez strojev danes nikakor ne gre. Pred kratkim sem si kupil še en traktor. To pa še seveda ni vse. Na kmetiji je pač treba delati, saj ti dela nikoli ne zmanjka,« pravi Tone.
Ko se je Tone leta 1966. poročil z Vajžerjevo Pavlo iz Šmartna, je na kmetijo prišla nova moč. Gospodarjenje na kmetiji sta resno vzela in šlo je. Mlada gospodinja pri hiši je prevzela vsa gospodinjska dela in tako rekoč bila desna roka svojemu možu Tonetu.
Ko sva se s Tonetom pogovarjala o vsakodnevnem delu in težavah na kmetiji, mi je potožil, da bi še vse šlo, ko bi bile cene kmetijskih pridelkov enake v primerjavi z umetnim gnojem in drugimi kmetijskimi stroji. »Kar poglejte, mleko, les in živina sta še vedno premalo plačana in marsikateri kmet dobro premisli, ali se mu splača kupiti umetno gnojilo ali ne. Prav tako je tudi z zaščitnimi sredstvi. Mislim, da bi morali odgovorni tu bolj premisliti. Prav tako
je tudi z rezervnimi deli za kmetijske stroje. Večkrat se zgodi, da moramo po rezervne dele iti čez mejo in plačati drago carino. Mislim, da bomo morali tu nekaj spremeniti in dati kmetu tudi regres za umetna gnojila, katera bi si naj pripravil že v jeseni za drugo leto ...« pravi in predlaga Tone.
Na tako majhni ali srednjeveliki kmetiji kot je Cekunova, je treba pridno delati. Tone in njegova žena Pavla se že vrsto let nazaj trudita, da je kmetija vzorno in lepo obdelana. Da bi iz kmetije čimveč stržila, vsako leto pridelata tudi po 12 ton ranega krompirja, seveda če je pač letina zato in ga prodata slovenjegraški bolnišnici. Tudi letos sta ga pridelala, vendar zanj ni bila najboljša letina. Prek 1600 kg sta ga že prodala, vendar s ceno nista najbolj zadovoljna. Glavni in najbolj donosni vir dohodka pa sta proizvodnja mleka in pitanci. Trenutno na kmetiji redita 12 glav živine, v lanskem letu pa sta oddala prek osem tisoč litrov mleka.
»Ja, veste tako je, na kmetih pač moraš delati, da se lahko preživljaš. Denar je treba skrbno obračati in, če je zdravje, pa vse gre. Najbolj pa sem vesel, da nam je uspelo ustanoviti strojno skupnost Mala vas, v kateri so poleg mene še kmetje Zdovc, Stibler in Krivec. Strojno skupnost smo ustanovili in nakupili stroje zato, ker smo videli, da brez strojev na kmetiji danes več ne gre ...«
Še in še mi je pripovedoval Tone o svoji kmetiji pa o gospodarjenju. Najbolj vesel pa je tega, da je svojega sina Danila poslal v kmetijsko šolo. »To sem želel, da bi se moj sin odločil za kmetijsko šolo, v kateri si bo pridobil več znanja, kot pa ga imam jaz. S tem znanjem pa bo lahko boljše gospodaril kot pa jaz.«
Pa tudi sam Danilo pravi, da mu ni žal, ker se je odločil za kmetijsko šolo, saj si bo v njej nabral znanja, ki mu bo pri gospodarjenju še kako koristilo.
F. Jurač
Ivan je pihnil 40 sveč
Naš sodelavec Ivan Areh iz Starega trga, zaposlen kot mesar v koroški klavnici, je v krogu svojih prijateljev in znancev praznoval 40. rojstni dan. Na sam rosjstni dan so mu prišli čestitat številni prijatelji in znanci. Med darili, ki jih je za rojstni dan prejel, pa je bila tudi velika torta s 40 svečami. Čeprav Ivan ni sladkosnedež, je bil torte vesel in predno pa jo je začel rezati, je moral pihniti vseh 40 sveč.
Še na mnoga zdrava in srečna leta, Ivan, tako v zasebnem življenju kot na delovnem mestu!	c t
Srečno
1986
DOPISUJTE
V
GLASILO
OBVESTILO
Koroška hranilnica Slovenj Gradec poziva vse kooperante iz področja TZO »Ledina« Slovenj Gradec, TZO »Trata« Prevalje, TZO »Odor« Dravograd in TZO »Kmetovalec« Vuzenica, ki nameravajo v letu 1986 najemati investicijska posojila, da je skrajni rok za prijavo investicijskega zahtevka 20. januar 1986. Posojila se bodo odobravala kooperantom za gradnjo živinorejskih objektov, za nakup plemenskih živali in vseh vrst kmetijskih strojev in naprav.
Zahtevke za najetje posojila naj vsak interesent vloži pri svoji temeljni zadružni organizaciji — pospeševalni službi obvezno do 20. januarja 1986. Po tem roku zahtevkov ne bodo več sprejemali.
ČASL Gorazd, lesar IV. stopnje, TOZD Tovarna pohištva Prevalje
—	mentor: Piko Valentin, delovodja, TOZD tovarna pohištva Prevalje
—	predsednik izpitne komisije: Svetec Hinko, delovodja, TOZD tovarna pohištva Pameče.
GERMAVC Marko, lesarski tehnik, TOZD žaga Vuhred
—	strokovna naloga: Razrez hlodovine na tračnih žagah v žagalnici Vuhred
—	mentor: Bukovnik Drago, lesarski tehnik, TOZD žaga Vuhred
—	predsednik izpitne komisije: Škodnik Ivan, dipl. inž. les., Tovarna meril Slovenj Gradec.
GORJUP Mirko, strojni tehnik, TOZD žaga Mislinja
—	strokovna naloga: Vzdrževanje strojnega parka na žagi Mislinja
—	mentor: Krebl Avgust, strojni tehnik, TOZD TIS Pameče
—	predsednik izpitne komisije: Senica Marjan, dipl. inž. strojn., Železarna Ravne.
GREBENC Damjana, lesar IV. stopnja, TOZD TSP Radij e-Podvelka
—	mentor: Pisnik Maks, delovodja, TOZD TSP Radij e-Podvelka
—- predsednik izpitne komisije: Svetec Hinko, delovodja, TOZD Tovarna pohištva Pameče.
GLAVAN Branko, dipl. inž. geodezije, gozdarski sektor, DSSP
—	strokovna naloga: Uporaba računalnika za razpečavanje letalskih posnetkov zaradi centralne projekcije
—■ mentor: Dr. Hočevar Milan, Biotehniška fakulteta Ljubljana
—	predsednik izpitne komisije: Mravlje Dušan, dipl. inž. geodezije, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, Ljubljana
HAJNŽE Marija, ekonomski tehnik, kadrovsko sploš. sektor, DSSP
—	strokovna naloga: Analiza izobraževanja v obdobju 1981—1985
—	mentor: Klug Marija, oec., računovodski sektor DSSP
—• predsednik izpitne komisije: Slavič Kristina, oec., SGP
Kograd, Dravograd.
KOPRIVNIK Ciril, kovinar IV. stopnja, TOZD Nova oprema
—	mentor: Primožič Adi, delovodja, TOZD Nova oprema
—	predsednik izpitne komisije: Krebl Avgust, strojni tehnik, TOZD TIS Pameče.
KAŠTIVNIK Srečko, kovinar IV. stopnja, TIS Pameče
—	mentor: Krebel Avgust, strojni tehnik, TOZD TIP Otiški vrh
—	predsednik izpitne komisije: Gostenčnik Ivan, TOZD TIP Otiški vrh.
KRAJNC Milan, kovinar IV. stopnja, TOZD TIP Otiški vrh
—	mentor: Krevh Bojan, strojni tehnik, TOZD TIP Otiški vrh
—	predsednik izpitne komisije: Krebl Avgust, strojni tehnik, TOZD TIS Otiški vrh.
KRAUP Irena, konfekcionar IV. stopnja, TOZD Nova oprema
—	mentor: Svetina Franc, kv. tapetnik, TOZD Nova oprema
—	predsednik izpitne komisije: Krajnc Ivan, tehnolog, TOZD Nova oprema
KOLAR Irena, dipl. inž. lesarstva, TOZD TP Prevalje
—	strokovna naloga: Organizacija kontrole kvalitete v TP Prevalje
—	mentor: Dretnik Dušan, dipl. inž. les., lesarski sektor, DSSP
—	predsednik izpitne komisije: Škodnik Ivan, dipl. inž. les., Tovarna meril Slovenj Gradec.
KREUH Petra, gradbeni tehnik, TOZD Gradnje
—	strokovna naloga: Izdelava predračuna in sestava kalkulacij stroškov za izgradnjo gozdne ceste Spodnja Vižin-ga—Smrečnik
—	mentor: Nabernik Maks, oec., TOZD Gradnje
—	predsednik izpitne komisije: Ježovnik Viktor, gradbeni tehnik, SGP KOGRAD, Dravograd
KUTNJAK Zvonko, lesar IV. stopnja, TOZD TSP Radlje-Podvelka
—	mentor: Pisnik Maks, delovodja, TSP Radlje,
—	predsednik izpitne komisije: Svetec Hinko, delovodja,
TOZD TP Pameče.
KOGELNIK Milan, gozdarski tehnik, TOZD GO Črna
—	strokovna naloga: Obnova gozdnogojitvenega in sečno-spravilnega načrta v sestoju, poškodovanem zaradi plina februarja 1985
—	mentor: Čas Miran, dipl. inž. gozd., TOZD GO Črna
—	predsednik izpitne komisije: Kumer Pavle, dipl. inž. gozd., GG Celje.
KNEZ Jernej, strojni tehnik, TOZD TIS Pameče
—	strokovna naloga: Izdelava tehnološkega postopka za izdelavo bobna vlečne vrvi pri gozdarski žičnici z vklopno vrvjo
—	predsednik izpitne komisije: Senica Marjan, dipl. inž. stroj., Železarna Ravne.
MAJDIČ Danica, administrativni tehnik, TOZD GO Črna
—	strokovna naloga: Administrativna opravila pri TOZD GO Črna
—	mentor: Modrej Marija, ekonomski tehnik, TOZD GO Črna
—	predsednik izpitne komisije: Jeznik Rozika, iur., Gradbeno podjetje Radlje.
MATAVŽ Dragica, administrativni tehnik, DS Interne banke
—	strokovna naloga: Samoupravno organiziranje interne banke in DS interne banke ter krogotok dokumentacije
—	mentor: Janše Hedvika, administrativni tehnik, TOZD blagovni promet
—	predsednik izpitne komisije: Jeznik Rozika, iur., Gradbeno podjetje Radlje.
MIHELIČ Danica, lesar IV. stopnja, TOZD TSP Radlje-Podvelka
—	mentor: Pisnik Maks, delovodja, TOZD TSP Radlje
—	predsednik izpitne komisije: Svetec Hinko, delovodja, TOZD TP Pameče.
MOSER Erika, lesar IV. stopnja, TOZD TSP Radlje-Podvelka
—	mentor: Pisnik Maks, delovodja, TOZD TSP Radlje
—	predsednik izpitne komisije: Svetec Hinko, delovodja, TOZD TP Pameče.
MOTALN Matjaž, lesarski tehnik, lesarski sektor, DSSP
—	strokovna naloga: Vpliv strojnega dela in doziranja na čisti čas faze v odvisnosti od metode dela
—	mentor: Tuš Drago, lesarski tehnik, lesarski sektor, DSSP
—• predsednik izpitne komisije: Škodnik Ivan, dipl. inž. les., Tovarna meril Slovenj Gradec.
PROJE Marjeta, ekonomski tehnik, TOZD CLS Otiški vrh
—	strokovna naloga: Evidenca o lesni surovini na CLS in predlogi za izboljšanje s pomočjo računalnika
—	mentor: Save Joža, oec., računovodski sektor, DSSP
—	predsednik izpitne komisije: Slavič Kristina, oec., SGP KOGRAD, Dravograd.
PODGORNIK Zoran, lesarski tehnik, TOZD TP Prevalje
—	strokovna naloga: Klasiranje furniranih in klasičnih vratnih kril po kupcih in kvalitetnih razredih
—	mentor: Šipek Mirko, dipl. inž. les., TOZD TP Prevalje
—- predsednik izpitne komisije: Škodnik Ivan, dipl. inž.
les., Tovarna meril Slovenj Gradec.
REK Damjan, elektroenergetik IV. stopnja, TOZD TIP Otiški vrh
—• mentor: Krevh Bojan, strojni tehnik, TOZD TIP Otiški vrh
—	predsednik izpitne komisije: Kos Anton, delovodja, TOZD TIP Otiški vrh.
RAMŠAK Matjaž, gozdarski tehnik, TOZD GO Slovenj Gradec,
—. strokovna naloga: Analiza poškodb pri spravilu z žičnico
—	mentor: Vrhnjak Vida, dipl. inž. gozd., TOZD GO Slovenj Gradec
—	predsednik izpitne komisije: Kumer Pavel, dipl. inž. gozd., GG Celje.
SEKAVČNIK Silvo, lesar IV. stopnja, TOZD TP Prevalje
—	mentor: Marton Anton, delovodja, TOZD TP Prevalje
—	predsednik izpitne komisije: Svetec Hinko, delovodja, TOZD TP Pameče.
SOVIČ Silva, ekonomski tehnik, TOZD Gradnje
—	strokovna naloga: Ugotavljanje prihodkov in stroškov gradbenih objektov
—	mentor: Pratnekar Manca, ekonomski tehnik, TOZD Gradnje
—	predsednik izpitne komisije: Slavič Kristina, oec., SGP KOGRAD, Dravograd.
ŠAVC Uroš, kovinar IV. stopnja, TOZD TIS Pameče
—	mentor Krebel Avgust, strojni tehnik, TOZD TIP Otiški vrh
—	predsednik izpitne komisije: Gostenčnik Ivan, TOZD TIP Otiški vrh.
TRETJAK Matjaž, kovinar IV. stopnja, TOZD TIS Pameče
—	mentor: Krebel Avgust, strojni tehnik, TOZD TIP Otiški vrh
—	predsednik izpitne komisije: Gostenčnik Ivan, TOZD TIP Otiški vrh.
TERNIK Dušan, lesarski tehnik, TOZD TSP Radij e-Podvelka
—	strokovna naloga: Priprava lesa za proizvodnjo in sušenje
—	mentor: Rupnik Feliks, lesarski tehnik, TOZD TSP Radij e-Podvelka
—	predsednik izpitne komisije: Škodnik Ivan, dipl. inž. les., Tovarna meril, Slovenj Gradec
VERBOLE Bojana, dipl. oec., TOZD Blagovni promet
—	strokovna naloga: Pregled in analiza izpolnitve plana TOZD Blagovni promet za leto 1984 na podlagi periodičnega obračuna za 9 mesecev,
—	mentor: Ogriz Janko, dipl. oec., TOZD Blagovni promet
—	predsednik izpitne komisije: Špeglič Erika, dipl. oec., GORENJE, Titovo Velenje.
VERDNIK Stanko, lesar IV. stopnja, TOZD TSP Radij e-Podvelka
—	mentor: Pisnik Maks, delovodja, TOZD TSP Radij e-Podvelka
—	predsednik izpitne komisije: Svetec Hinko, delovodja, TOZD Tovarna pohištva Pameče.
VERDNIK Marija, lesarski tehnik, TOZD TIP Otiški vrh
—• strokovna naloga: Primerjava sistemov HOMBAC 03 in SRS-ROMAR ter določitev zmogljivosti HOMBAC iveril-nikov
—	predsednik izpitne komisije: Škodnik Ivan, dipl. inž. les., Tovarna meril, Slovenj Gradec.
ZALOŽNIK Jakob, kovinar IV. stopnja, TOZD TIP Otiški vrh
—• mentor: Krevh Bojan, strojni tehnik, TOZD TIP Otiški vrh
—	predsednik izpitne komisije: Blažun Štefan, Gorenje-Fecro, Slovenj Gradec.
Za strokovni izpit se pripravljajo:
Pijavnik Zdravko, inženir elektrotehnike, TOZD TIP Otiški vrh
—	strokovna naloga: Razširitev transformatorske postaje 20/40, 4 KV v TP II za 1 X 1250 KVA
—	mentor: Mori Rudi, dipl. inž. el., TOZD TIP Otiški vrh
BLATNIK Danica, ekonomski tehnik, računovodski sektor
—	strokovna naloga: Celotni prihodek gozdarskih TOZD in TOK
—	mentor: Šavc Joža, oec., računovodski sektor.
GABERŠEK Kristijan, gozdarski tehnik, TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec
—	mentor: Pirnat Jani, dipl. inž. gozd., TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec.
—	strokovna naloga: Sečnospravilni in gozdnogojitveni načrt
Pri strokovnih izpitih pripravnikov IV. stopnje so kot predsedniki izpitnih komisij sodelovali strokovnjaki pretežno iz drugih TOZD Lesne, kot so bili pripravniki zaposleni. Pripravniki na II., III. in IV. stopnji niso izdelovali strokovne naloge. Vodili so le dnevnik.
Mentorjem, predsednikom, članom izpitnih komisij, predavateljem pri usposabljanju delavcev v DO, inštruktorjem na PD in DP, se iskreno zahvaljujemo za delo in trud.
V novem letu Vam želimo mnogo delovnih uspehov in osebne sreče.
Bili ste nepogrešljivi člen v verigi našega dela.
Izobraževalni center
Upokojenci TOZD Transport in servisi Pameče v letih 1984 in 1985
Filip JELEN, rojen 24. 4. upravljal z gozdno žičnico, bil naloge šoferja kamiona s hi- ona s hidravličnim dvigalom 1929, zaposlen v TOZD Trans- traktorist in nato 17 let dravličnim dvigalom, kasneje do upokojitve. V TOZD je port in servisi Pameče od upravljal kamion s hidravlič- pa je bil zaradi kadrovskih združeval delo od 1. 5. 1966. 1. 7.	1963 (na GO Ravne od	nim dvigalom.	potreb premeščen na dela ozi-	Vsem delavcem, ki	so bili
1. 7.	1961), na delih oziroma Anton PAČNIK,	rojen	7.	10.	roma naloge izvajanje tehnič-	upokojeni v letih 1984	in 1985,
nalogah traktorista, se je in- 1945, je opravljal v TOZD od ne kontrole. V TOZD je zdru- se iskreno zahvaljujemo za validsko upokojil 1. 8. 1984. 11. 9. 1967 dela oziroma nalo- ževal delo od njegovih začet- vse, kar so storili za kolektiv, V delovni organizaciji je bil ge traktorista z zgibnim trak- kov do invalidske upokojitve, saj so s svojo vestnostjo, mar-traktorist polnih 23 let.	torjem. Zaradi bolezni tega dne 20. 11. 1985.	ljivostjo, pridnostjo in tova-
V mesecu avgustu 1984 se je dela ni mogel več opravljati, Jože VONČINA, rojen 14. 3. rištvom veliko prispevali k upokojil Anton URANKAR, zato je bil 31. 1. 1985 invalid- 1933, je bil invalidsko upoko- razvoju TOZD in dobrim med-ki je	združeval delo v TOZD	sko upokojen.	jen 31. 5. 1985. V delovni or-	sebojnim odnosom,
od 1.	11. 1961 do 20. 8. 1984, Oto GRUBELNIK,	rojen	31.	ganizaciji je pričel z delom	Vsem želimo, da bi srečni
ko je bil invalidsko upokojen. 10. 1929, je združeval delo v kot sekač, kasneje traktorist, in predvsem zdravi uživali Najprej je opravljal dela ozi- TOZD od 1. 7. 1963. Dolga le- potem pa je opravljal dela zasluženo upokojitev, roma naloge sekača, potem je ta je opravljal dela oziroma oziroma naloge šoferja kami-	Sodelavci
JELEN Filip	URANKAR Anton	PAČNIK Anton	GRUBELNIK Oto
Upokojili so se
KRAJClC Silva	KACL Marjeta	KREBL Emil	PAVSE Alojz
V zadnjem času se je upokojilo kar lepo število naših delavcev.
Ko mislimo na vsakega izmed vas, dobro vemo, da si vsak zasluži, da v VIHARNIKU objavimo njegov življenjepis. Menimo pa, da je le-ta zapisan v naši tovarni, ki ste jo spremljali od njenega nastajanja, živeli z njo v lepih in hudih časih in ji razdajali svoje moči. Naj ga nadomesti priznanje in zahvala za dolgoletno zvestobo svoji temeljni organizaciji. Pomagali ste jo graditi, Emil kar 34 let, Marjeta 28 let, Alojz 23 let, Silva 19 let, Terezija 13 let, Katarina 11 let, Toni pa je bil 21 let pri Lesni. K nam je prišel pred 4 leti iz TOZD Gradnje.
Povezani v kolektivu ste morali večkrat prav trmasto premagovati ovire, kadar so prišli slabi časi.
FELKER Katarina
SEKAVČNIK Terezija
TURK Anton
Bilo pa je tudi veliko lepih trenutkov. Naij bo hudo pozabljeno, veselo pa naj ostane. Veseli in zdravi ostanite tudi vi.
Sodelavca TOZD TP Prevalje
Kadrovske vesti
Prišli v TOZD — november 1985
Priimek in ime — datum nastopa — naloge in opravila, ki jih bo opravljal — organizacija iz katere prihaja_
TOZD GOZDARSTVO ČRNA
Štifter Anton, 1. 11. 1985, gojitelj, Rudnik Mežica Srebot Jože, 1. 11. 1985, vodja skladišča hlodovine, Rudnik Mežica
TOZD ŽAGA MISLINJA
Glažar Stanislav, 4. 11. 1985, vezanje in pakiranje obrez-lin, prva zaposlitev
TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE
Prasnic Smiljan, 4. 11. 1985, upr. potez. krož. žage, Viator Prevalje
Robnik Bogdan, 4. 11. 1985, monter oken in KK, JLA
TOZD TOVARNA IVERNIH PLOSC OTlSKI VRH Kebič Vahid, 19. 11. 1985, delavec pri iver., —
TOZD TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC
Stevič Neško, 4. 11. 1985, pripr. in odpir. kalupov, prva zaposlitev
Englert Vinko, 4. 11. 1985, izdel. miz. del. TIMA Dravograd
Ternik Jože, 4. 11. 1985, izdeL miz. del, Gradbeno podjetje Radlje
Krušič Ervin, 4. 11. 1985, izdel. miz. del, Merx Celje Zuka Isak, 4. 11. 1985, opravlj. miz. del, —
Sen Igor, 4. 11. 1985, opravlj. miz. del, prva zaposlitev Kelhar Branko, 4. 11. 1985, pritrj. kosi kape, Intes Dravograd
Kumer Marjan, 4. 11. 1985, opravlj. miz. del, Kokot Marija Slovenj Gradec
(Nadaljevanje prihodnjič)
Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija r. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Gerl, Jože Mlrkac, Jure Sumečnik, Karel Dretnik, Hedvika Janše, Ivan Peneč, Vida Vrhnjak, Andrej Sertel, Ida Robnik — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični urednik: Bruno 2nlderšič — Naklada 5200 izvodov — Klišeji in tisk: CGP Večer Maribor, Tržaška 14, 62000 Maribor, 1985.
Upokojenci DSSP, Interne banke in Blagovnega prometa v Novi opremi
Upokojenci delovne skupnoti, interne banke in Blagovnega prometa so se konec leta 1985 na tretjem srečanju zbrali v Novi opremi. V jedilnici TOZD jih je pozdravil predsednik osnovne or-
ganizacije sindikata delovne skupnosti in interne banke Hinko ANDREJC, direktor TOZD Nova oprema Ernest MIHELJAK pa jim je na kratko povedal, kakšna je trenutna gospodarska situ-
acija v Lesni, kje so glavni vzroki za neuspešno poslovanje nekaterih lesnoindustrijskih TOZD in posebej nakazal probleme in možne rešitve za boljše poslovanje v Novi opremi.
Ob koncu je dejal, da sedaj zaposleni nadaljujemo delo prejšnje generacije, da so bile gospodarske krize že tudi v prejšnjih obdobjih in so jih oni, sedaj upokojeni sodelavci, znali premagovati in reševati. Tudi mi bomo rešili probleme, dobrodošle pa nam bodo izkušnje bivših sodelavcev, ki so takšne situacije že premagali.
Upokojenci so si ogledali proizvodnjo v Novi opremi, po kosilu pa jim je za prijetno razpoloženje zapel oktet LESNA, učenci srednje šole Edvarda KARDELJA pa so jim pripravili krajši kulturni program.	I. Robnik
V marcu pod Triglavom
Zadnji posnetek pred spustom v dolino pred planinskim domom na Kredarici. Od leve proti desni: Lojz, Karel, Lenka, Rok, Jože, Irena in Drago, za fotografskim aparatom pa je stal Matic.
Če si želiš zimske idile nad 2000 m, preberi naslednje vrstice. Morda boš prihodnje leto tudi ti, z inami osvajal zasnežene vrhove, da se z njih spustiš v dolino. Res se malo pozno oglašamo, vendar v pravem času, da vas vzpodbudimo, da se nam v letu 1986 pridružite.
Nam, »pionirjem«, se je to zdelo skoraj nemogoče. V soboto, 30. marca se nas je pred Lesno zbralo osem, med nami tudi dve punci. Oboroženi z nahrbtniki, cepini, toplo obleko, turnimi smučmi in seveda dosti poguma, smo se s kombijem odpeljali v dolino Krme. Težko se prebijamo po ozki poti do zadnjih hiš, kjer nam Drago daje zadnje napotke. Vreme nam ni naklonjeno, iz nizke megle narahlo rosi. Toda želja je večja in nihče ne izgublja upanja v končni cilj. Toplo oblečeni si nataknemo smuči in se pričnemo vzpenjati po dolini v sivini, ki nas je obdajala. Kaj hitro smo pričeli tlačiti v nahrbtnike odvečno obleko in nadaljevali pot v neznano, saj tako znanih Julijskih vrhov ni bilo videti. Prve strmine so nam potrdile, kako koristne so krpe (takoimeno-vani psi), ki smo jih imeli pritrjene na smučeh, da nam ni drselo. Nekateri smo prvikrat slišali zamolklo grmenje plazov, ki je opozarjalo na nevarnost. Prizori podrtih dreves, ki so gledala iz mase nagrmadenega, od plazov odtrganega snega, so nam dali vedeti, da je potrebno goro v zimskem
času spoštovati, vsako pretiravanje bi bilo smrtno nevarno. Grizli smo strmino in občudovali naravo, ki smo jo izzivali. Dež nas je že krepko namočil in je prehajal v sneg. Kolona se je pretrgala in razdelili smo se na tri skupine. Nekaterim se je pojavila utrujenost, vendar smo vztrajali. Bivak, ki nam je ponudil zavetje pred dežjem in vetrom, nas je razveselil. Malica iz nahrbtnika in dan, ki se nagiba proti večeru, vzpodbudita tudi tiste, ki se želijo vrniti v dolino, da kljubujemo divji naravi. Vedno težji nahrbtniki in močan veter, ki prodira do kosti, nas prisilita, da puščamo za sabo cik cak pot. Kdor je ponesel s sabo alpske smuči, si jih priveže na vrv in vleče, vendar sneg propušča in globoko se pogrezamo. Pomagamo si, nekateri naložijo dva nahrbtnika.
Gosta megla nas sili, da se držimo skupaj, saj močan veter takoj zabriše sledi v snegu. Dvomimo v pravo pot, saj nič ne vidimo. Vendar nam dva junaka, ki se vračata v dolino, potrdita smer. Dobimo dodatno voljo in nekateri z zadnjimi močmi premagujemo zadnjo strmino.
Kot čudo se iznenada nekaj metrov pred nami pokaže dom na Kredarici. Prijazna vremenoslovca nas postrežeta s čajem in žganjem in ne skrivata začudenja, da smo uspeli v takšnih pogojih. Prijeten klepet, enolončnica in v utrujenost se nam prikrade spanec. Domačina nam odstopita ne-
Zaradi novozapadlega snega očaka nismo mogli osvojiti, užitek pa nam je nadomestil spust v dolino.
kaj premoga in ob ognju si posušimo obleko. Spanec nas premaga in že ne slišimo več zavijanja vetra. Prebudim se, nekaj časa rabim, da se vrnem v realnost. Za čuda ne čutim utrujenosti. Ko odprem okno, se razveselim; megla se dviga in prvi žarki sonca prodirajo na sneg. Kaj hitro smo pokonci in že delamo načrt. Na vrh je zaradi novega snega prenevarno in tudi preveč časa nam bi vzelo. Pa vendar, ves prejšnji dan premagovanja je poplačan z idilično sliko, ki se nam odpira. Močan zajtrk, prisrčno slovo in že smo v popolni opremi pred domom. Še posnetek za spomin in spustimo se za Dragom po strmini proti Staničevi koči. Režemo novi sneg in skoraj pozabimo na nevarnost plazov. Sonce je tako toplo, da nekateri odvržemo bunde, puloverje in zavihamo rokave na srajci. Lovimo sončne žarke in se veselimo spusta v dolino. Kar ne moremo se ločiti od vrha nad Staničevo kočo, saj vemo, da se ne vračamo več. Še zavriskamo Triglavu in spustimo se po strmini. Z vijuganjem delamo snežne zavese in prav prijeten je padec v mehki sneg. Na razglednih mestih se ustavljamo, nastavljamo obraze soncu in v nahrbtnikih ne manjka okrepčilnih pijač in sladic. V nižjih predelih je sonce precej segrelo sneg, da včasih pogoltne smučko in stežka se rešiš težkega snega. Za sabo te potegne manjši plaz, ki ga neprevidno sprožiš.
V dolini srečujemo posameznike, ki še želijo ujeti smuko lepega nedeljskega dne. Prebijamo se po plazovih nagrmadenega snega, kot bi se zrušile skale in vse prehitro smo pri avtomobilu.
»Narava mi je dala najlepše darilo za rojstni dan«, se zavem, ko zvečer drvimo domov.
Jože Lenart
V SPOMIN TONČKI ANDONOV
20. novembra lani smo pospremili na zadnjo pot po težki in hudi bolezni in se od nje v solzah v očeh za vedno poslovili na staro-trškem pokopališču od naše vestne in marljive sodelavke Tončke ANDONOV.
Tončka se je rodila 6. 4. 1940 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kot hči delavske družine. Osnovno šolo je končala v Slovenj Gradcu, kjer je preživela svojo mladost.
V naši temeljni organizaciji se je zaposlila leta 1959 na delovnih opravilih priučene ta-petnice in delila delo z nami polnih 26 let. V kolektivu smo jo imeli radi, njen lik pa bo ostal med nami. Vedno bomo cenili njeno delo za napredek in razvoj naše temeljne organizacije. Kmalu po zaposlitvi si je ustvarila družino, za katero sta skupno z možem skrbno skrbela. S trudom sta si z možem uredila stanovanje ter si načrtovala gradnjo nove hiše. Zal je bolezen prehitela njeno pridnost in voljo. Samo delo in trpljenje je bilo njeno življenje.
Sodelavci temeljne organizacije se ji iskreno zahvaljujemo za vse delo, za njeno prisrčnost, prijateljstvo, kar je kot delavka, mati, žena dobrega naredila, ko je živela in delala med nami.
Iskreno sožalje izrekamo otrokom, možu in materi, sodelavci temeljne organizacije »NOVA OPREMA« Slovenj Gradec.
Bernard Rutnik, iur.
JOŽEFA BALANT
Na šentflorjanskem pokopališču v Doliču so se sosedje ter številni prijatelji in znanci poslovili od Jožefe Balant, Mikolerjeve Pepce iz Tolstega vrha pri Mislinji. Mnogo prezgodaj je smrt spet posegla v naše vrste in iz naše sredine iztrgala dobro sosedo in prijateljico Pepco. Pokojna je imela pred seboj še veliko življenjskih ciljev, pa! jih zaradi hude bolezni ni mogla uresničiti.
Jožefa se je rodila 15. februarja 1926 na Legnu pri Slovenj Gradcu. Že kot otrok je okusila vse tegobe življenja in tudi pozneje je bila njena življenjska
pot težka in trda. Vseskozi je bila vdana zemlji in gruntu, na katerem je trpela in garala. Počitka skorajda nikoli ni poznala. Na svojem posestvu, ki ga je prevzela od svojega očeta in matere, ji je bil edini življenjski cilj, da bi bile njive vedno lepo obdelane in da bi na njih vedno veliko pridelala. Ker ji v življenju ni bilo dano, da bi si našla življenjskega prijatelja, ji je bil v veliko pomoč nečak Mirko. K sebi ga je vzela, starega komaj dva meseca. Strma kmetija, kjer sta preko 30 let skupaj živela, ni dajala veliko, zato si je nečak Mirko našel v rudniku lignita v Velenju zaposlitev. Ker je bil postranski zaslužek, je na kmetiji šlo nekoliko bolje.
Pokojna Pepca pa je bila vseskozi bolj šibkega zdravja, zato ji je življenjska pot vse prehitro iztekla. Pod težo neozdravljive bolezni je morala kloniti.
Vsi, ki smo pokojno Mikolerjevo Pepco poznali in jo cenili, jo bomo ohranili v naj lepšem spominu. Mimo naj počiva na šentflorjanskem pokopališču, od koder je lep razgled na njeno kmetijo.
Naj ji bo lahka domača zemlja!
F. Jurač
SPOMIN
4. januarja mineva tretje leto žalostnih dni in neizprosne resnice, da je za vedno odšel od nas, naš dragi
ALOJZ POBERŽNIK
Težko je spoznanje, da smo ostali sami in vedno hujša je bolečina in praznina. Ostali so samo sledovi njegovega pridnega dela in spoznanje, da se ne bo nikoli vrnil.
Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob vse prerani izgubi naše drage sestre in tete
JOŽEFE BALANT
po domače Mikolerjeve Pepce
iz Tolstega vrha pri Mislinji
se vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje, naj lepše zahvaljujemo. Hvala osebju Internega oddelka slovenjgraške bolnišnice, ki so pokojnici lajšali bolečine v zadnjih trenutkih, Kristini Zakrš-nik za poslovilne besede pred odprtim grobom, duhovniku za opravljen pogrebni obred ter pevkam za zapete žalostinke.
Žalujoči:	brat Ferdi-
nand in nečak Mirko z družinama ter ostali sorodniki.
Nekaj utrinkov s svečane seje delavskega sveta delovne organizacije ob 35-letnici samoupravljanja
35-letnico samoupravljanja smo v Lesni proslavili na svečani seji delavskega sveta delovne organizacije 28. decembra 1985.
Seje so se udeležili tudi člani prvega delavskega sveta Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec in člani prvega delavskega sveta in upravnega odbora Lesnoindustrijskega podjetja Slovenj Gradec in Dravograd. Povabilu so se odzvali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti koroške krajine, predsedniki izvršilnih organov delavskega sveta Lesne, predstavniki družbenopolitičnih organizacij Lesne ter vodilni in vodstveni delavci delovne skupnosti Lesne.
Predsednik delavskega sveta delovne organizacije Karel Coderl in predsednik poslovodnega odbora Mitja Horvat sta podelila spominska priznanja članom prvega delavskega sveta in upravnega odbora takratnih podjetij GG Slovenj Gradec, LIP Slovenj Gradec in LIP Dravograd.
Znamenje v spomin na 14. oktober 1950, ko so delavci gozdarstva in lesarstva na Koroškem prevzeli podjetja v upravljanje, sta odkrila prvi predsednik delavskega sveta LIP Slovenj Gradec Leopold GROS in prvi predsednik upravnega odbora Lip Dravograd Lovro VADNJAL.
Slavnostni govornik, predsednik poslovodnega odbora, Mitja Horvat je v uvodu dejal: »Zbrali smo se, da na skromen, vendar slovesen način in s ponosom počastimo dan, ko se je rodila naša socialistična republika in dan, ko smo tudi gozdarji in lesarji v njej uresničili sen svojih dedov in gozdove, žage in obrate za predelavo lesa prevzeli v svoje upravljanje ter postali gospodarji na svojem. Kako enostavno in preprosto se to danes sliši. Toda koliko stoletij boja, koliko krvi, trpljenja ter koliko zgodovinskih teženj in pričakovanj je za vsem tem.«
Priznanja so prejeli:
Marija JAPELJ, Slovenj Gradec; Jožefa HODNIK, Slovenj Gradec; Marija KRAUTBERGER, Gravograd; Leopold SMONKAR, Dravograd; Ferdo JUG, Črna na Koroškem; Miha HRIBERNIK, Vuhred; Ivan ŠTERN, Slovenj Gradec; Jože GOLOB, Podvelka; Lovro VADNJAL, Podvelka; Martin POTOČNIK, Slovenj Gradec; Franjo KRPAČ, Dravograd; Leopold GROS, Mislinja; Alojz KREMZER, Črna na Koroškem; Jože VERDNIK, Radlje ob Dravi; Jože DAVID, Črna na Koroškem; Ernest SABATHY, Podvelka; Andrej MERŠ-NIK, Vuhred; Ivan GOLIČNIK, Črna na Koroškem; Rudi MAJNIK, Ptuj; Gregor CARF, Črna na Koroškem.
Ob zaključku proslave so se udeleženci zbrali pred znamenjem, ki stoji pred poslovno stavbo Lesne na Gosposvetski 4.
Znamenje bo varovala in vzdrževala osnovna organizacija sindikata delovne skupnosti in interne banke.