St 27.
V Goriei, v cetvrtek 3. julija 1873.
' „So8a" izbaja vsak Cetvrtek in velja a polto prejemana all v Goriei na dom posiljana za druzalmike polit, draStva Soca":
tse lcto......f. 4.-
Polleta.....•   ,. 2.-
Cetvrt leta.......MO
Za nedruzabnile:
Vae lcto   .......f. 4.50
Pol leta       .......2.30
Cetvrfc.'leta       ....    ,,1.20
Foaamexne itevilke b» dobivajo po 10 Boldov V Cforici pri Faternolliju in So-baritt? r Trstu v tobakarnicah „Vi:i del Belverter* 179'* in ..Via <Mla caserma 60".
Glasilo slovenskega
^
Pri oznanilib se placnje za navadno triatopno vra~.o:
8 kr., Ce so tiska 1 krat 7   ,.   „   „'  „    2 krat «   „   „   „   „    3 krat. Za voce cike po proatovu  in vsak put 30 kr. za kolek.
Narocnina in dopiai naj se blago-voljno posiljajo urcdniku: tiktorjn Do* lenm v Gorki, Con. delOiBto 186 Wm zivinskega trga kdor so nabaja tudi nprav-niSfcvo. — Rokopisi bo no vmcajo ¦, dowisi nuj so blagovoljno frankujojb. — I)ekl-cem in drugim neprcmoinlm se narocnina inn*, ako ho oglaso yri uwulnMtvu,
Zakaj smo federalist?
A volero che una setta o una repubblica viva
lungamehte, e necessario   ritirarla   spesso
verso il suo principio.
Da versko druStvo ali da ljudovlada innogoca-
•   sa obfltane, treba je, da b* veSkrat vrn« k
svojemu zacctku.                  MachUtvelli.
Pre J letom 1848. je bila v Avstriji velika neza-dovoljnost pri vseb stanovib, vse je hrepenelo po pre-naredbalt posebno po osvobojenji kroetov in njihovih zemljisX*, potem posvobodi tiska, po »plofinem napredku in po ustavi. Te idejt so se v zaeetku na tihem Sirile in prepovedane knjige so se skrivuj dajale iz rok v roke. Bolje, ko be je leto 184S. bli^alo, bolje prosto lit javno so ljudje govorili, in posebno so pratresovali slabi financni stun naie domovine. Takratna vlada pa nij hotela sli§ati obfinih tirjatev, in priSlo je silovito leto 1848. Nij iias tiamen dogodkov tiste dobe popisavati, ampak omeuinio le, da je bilo dobrih Avstr»janov obeuo geslo: nova svobodua, mogoeua Avstrija. Take veil-kanske premembe vpe\jatt potrebovalo je izvrstnih drzavuih moeij, ah Avstrija nij bila tako sredna, da bi bila imela kakega Soioua. Seatavljetia iz rasiiih km* Ijestev in uaro.lov pot.ebuje svojsm posebnim razrae* rim posebno ustavo. To so raznmeli maraikateri niozje i'/.:nej naiodov, toda tisti, ki so dobili drfcavno krmilo v roke, pOinemali so veeulel usfcave drugih narodov, kar je bib popolnoma napdno po Solouovili nacelib, ki je dal Atencanom ustavo njih okolscinam pri memo, iu nij ktiko tujo ustavo vsilil svojim domoro.lcem. V tern, ko so nasi ninhtri dragi cas gubili s ptazaimi poskusuj^mi jo progtaS^na svobodi rod la, kar jo bilo dosledno in ne»gibljivo. Zm^rom bo^o so s-i namre6 onrodi o2ivljali, svoje pravice zmerom krepkeje tirjali, narodno se ni'kal!, da raorejo biti zdravi, krepki, ko-ristni udje drzavne zveze, ki se imenuje Avstrija. Ra-zum'-li so nimen te dative, njeo poklie, ingoreomen-
politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
LI8TEK.
Slovenski Abraham a Santa Clara.
Zadnje fiase sem veckrat sttidiral i prebiral naSe stare „klasike" iz 10. i 17. stoletja (menim, da ndico ne bode hud, ee je z „ —• tt ukleneai) tor se — ne glede na nj h jezikoslovno vrvdoost — prav mocno fiadil njihovi jedernati, krepki, mozati pa tudi veckrat prav naivni pisavi. Mdo se mi je skoro storib, ko tern v casih premiitjal, da dun danes slovenskega slovstva odakov, na§ega Trubarja, naiega Krela, tiaie-ga Dalmatina »koro ne jemlje rjobenjdrug clovek v r.ko, nego jeztkuslovni glodavec,/B^^*koroniko?.erec ali plesnjiv starinarski tolk. In vendar, koliko prijet-neje ti je ditati te stare postenjake nego jeziti se 0 vodeiuh pesnih, petib brez okusa in poznanja slov. pes-ni§kega jezika m o plitvih sesfavkih, pisanih brez jod-ra i soli vedme novoslovenskih pisateljev.
Posebno oveselil pak sem se te dni, ko sem se spravil nad cerkvene govore vrlega Vipavca, kapucinca Janesa Krstnika od sv.JCnfa (5'zvezko*, prva dva v Benetfeah i 16[jmirugl trije vLjubljani 1.1697,1700, 170?.) To ti je postena vipavska duSa! Tece mu beseda kakor najboljsi vipavee po zfjnem grlu. Se ve, v jezikoslovnem oiira njegova pisava nij kaj prida, vendar pa bode zanimala vsakega, ki se peca se slo-vensko dijalektologijo; tudi iraa vec oblik, zoper ka-tere se dan danes starokopitniki repen^ijo, ces, ka so Levstikove novotarij.*. Sicer pa not p.se prav tako natvno, original no pa drasticno i robato knkor njegov sovremenik Abraham a S. Clara, dvorni pridigar ee-sarja Leopolda I. Citate iz grSkega, latinskeg», itali-janskega i cerkvenega slovstva stresa kakor leSnike . iz rokava. Pa kaj bi dalje gnvoril! Berite, sodite pa recite, 2e nij res mofA
jeno geslo, da mora Avstrija postati novo, svobodna, mogo5na drzava po notraujem razvoji lastaill moc^, Prilei je steer hud absolutizem zi Baclia, toda vzbu-jenih narodov nij mog*.'l popolnoma in /.a daijo casa potreti. Zacelo so ja spet posktiSiti z ust;iv>, toda s tako, ki je narejena po tujem kopitu. Dvakrar, leta 1860. po okiobrski diplomi in 1871. za ministra Hohenwarta se je hotelo tako postopaci, da bi ustava vsem narodom ustrezala, toda centralisti, po vecini Nenaci so temu na vso moc nasprotovali in so to za-branili.
OentralistiLna stranka je uzo stara, in namerava yse ponomciti, namesto, dt bi biia r.ije od vlade tir-jala, naj Avstrija raznim svojim uarodtuHtim napravi svctisca zi narodno omiko iu natodai razvoj, To bi bilo vse napde bolje vezilo in veselo in mo6ao bi bill uplivalt v sorodue brate zunaj naSe drznvo. Prav naravsko in samo po sebi bi bili Slovaui v Kusiji in v Prusiji, in bi bili iuzni Slovani pod turSkim jnrniom vzdibajodi postali veliki in zanealjivi prijatelji Avstrijo.
Nasi Nemci iu centralist so pa prenapilmeni, so provlado/.oljni, da bi hotuli to providoti in izpoljati. Prav za to so pa povsod vse pokvarili zuuaj drlave pa tudi znotraj nje. Italijani so jih atraJtao crtdi, in celd Neracj Neavstrijanci so jim bili iieprijazni in na-sprotni. Oasi so prinesli, da so se Avstrije in unsih centralistov obranili vsi sosedje, in eclo Ogri. ICerpa ne mo^ejo ti madrijani ve<! nagajati drugim, posebno hudo so se zdaj sptii se Slovani, in ostro gospodovati hocejo nad njimi, di bi ob enum vedno trobijo o svo* bod'. Ti ljudje so u6enci Machiavelli-jevi, pa ne v do-brem ampak v slahem. Ta imeuitni psatelj (rojen 1469. umrl 1527. leta) svetnjrt v svoji knjigi BI{nez" imenovani: „Ako so drzave pridobljen^, popreje vajene" bile ziveti po la3tnih post a van, zamorcjo obdrzati se po trek nacinih. Prvi je, da se ttatcijo, drug:, da gre novi vladar tija bivat; tretji, da jim pripusti, naj /.ivijo po svojim postaYah placevaje mu letni davek, on pa vladiri
Dominica infra ootavam nativitatls Domini)
Erat Anua Propbetissa, iilia Plianuel. ,h bila ena Prcrokin? Anna, Fanuclova lifiy. LUC. cap. 2.
Jest tievem, zabg uauas so nvMii K'te drbicne misty not«r p tdilo, de bi hotel rati vejdif, ee je bnlSi za cloveka, de je uioz, ah pak Lena rojen? vener m?nem, de lete mojs misty bo«lo nu^ue zenskem par^oimtD,) de si hh more biti nekaterem n««bodo dopadece. Gdu tedaj je srecnis:, muske ali zVnske persone? - Odgovorite vy zone, kaj vam se zdl? Vy ate taiste, katt«re v va-sim telessi znosite faut.ee inu dekeice, vy yh na svejt porodite, zatorai ner poprej odgovorite! — Sliiim, de one pravio: Kadar faiitica znosimo, smo zdravisi, vebse-lejSi inu bulst farbe, kakor pak ':adar dekdeo znossi-mo, zakaj pr. cei f irbo zgubtmo, tezave pocutimo iau vse skuzi se boymo, da bi nebila hcij. Inu kalar hcer porodimo, mo/.a inu zlahto malo rezvesselimo inu my matere zmo precei poterpleine imamo, vide.ic kulikajn revam je ena /eua podverzaena: kakor na svejt pride obedo z lepem ouesam jo nepogleda; kadar zadne rasti, jo varvaio, k*kor de bi ib glaza bila; mati jo ble skava inu za ujo hodi kakor kloka svoje p-.sV, inu v'tej deceit Sina dekelcam noge zavezeio, de iz h§e nemorto; fie v' duhouni star* stopi, jo v klolter z«preio, de nikuli vec iz kloStra nesmej stopt; ce misli se o-mozit, mkuli nje serce pocitika nima: tiga, kateriga bi ona rada imela, pak on jo u' hace; eden pravi: Vzemlga! - ta drugi pravi: Nikarl Kadar moza vza-me, meni, de je nje serce pofiitik n^sla, ter nepokoi najde; ee vduva ostane, Bag se cezz ujo vsmili, zakaj domacj inu zunani jo cukaio; za tiga volo je imel ur-2oh reci Plautus:   Mmrius nihil est, quam mulier.
po malem Stovilu mo2, katori mu imajo obraniti, to driavo prijazno in udano, ICajti, trdi, da si kne/, loi?oobdr^i mesto ali drzavo, ki jo vajena zivoti po svojem, a po-mocjo njeiuh di'^avljunov, kakor,po drugem uafiinu, ako mu  je Bploh mari, da si obvarujo to novo pridobitov,
Po prvem nacinu je delal marsikateii vladar v starodavnoati in v srednjem veku, kasnejoso tako rav-nali Tuiki in pregovor jo nastal, da ne raste ve6 trava, koder so divjult turSki konjiki. V nasih eaBih je knj tacega skoro nemogoSe, le narodno unioiti namoravi.jo n. pr. lVjake, IVusi in Uusi. V torn zmslu so d&vno delali, in delajo ho dandenos naSi centralist!, in so vo-dejo, kakor da bi bilt oni pridobili z meceni vse drugo avstrijske narode, ki so iz razmh razlogov priSli nod mifio dinasttjo a no pjd nje, iu % njo so pogodbe skle-pali, a ne i njiim, Nemsko kronovino neinajo ne po zgodovinskom no po nnravnem pruvu nio vec pvavic, nego dingo, in vsi naj so drLe trotjega gori omenje-noga nasvotik, so ve da pri memo sedaujini okolscinam in casom dobro spjminjajo so drugega Machia* vellijovoga izieka: D>i versko druStvo ali pa da driava mnogo casa zivi, treba jo j) veckrat nazaj potegniti k njenemu zafietku, to je zavruitijokprinoipom, ki so jo vodili. Kajti, pravi, vsak zacotelv,( ki je rodil aekto, ljudovlado ali kraljestvo, ima v sebi uekaj dobrega, ki jim je dalo fcivenjo, veljavo in moc. Ker so pa v toku casa vsako dobro shujsa, mora pog'm'ti tako telo, ce ne nastopi kak dogodek, ki ga naz»tj potegue k ujc-goveniu za^etku, to pa zopet ozivi in ponovi te sekto in di/.ave, in ta dogodek nastopi ali po kaki zunanj nakljucbi ali po notratji modioli. Tako Machiavelli. Liveaje veljavo in moc so d*le Avstriji pogodbe, kijih je v poprejsnili stole'jili sklt.nila habsburska rodbina z dezelatni.
Karol VI. je v prvi polovici 18. stolctja to pod-lago ponovil, in s tern vse dele tako o&vil, da so av-strijski narodi prestol Marije Terezije re§ili propada in sebe oteli razkosanja.
*) Glej V, avezek, etr. 57. Besedo njegovo sem pastil brez Tscb poprav, z vsinii napakaffT*«*n»o njegovo nedosledno bobo-ri8i<JO sem prepisal v gajico.   Tudi nekatera \o5ila sem prementt.
•     *   .                             PJS.
(Plaut in Bachid.) Nej nee rouniS ga, kakor je ena 2eoa. Kadar pak zona synu porodj, mo2, ilahta, pria-tety se razvessele, iuu mati, de si lilt na porodu je veliku terpela, videotJ, de jo syau rodda, pozabi na martvo ter se vessclj, kakor sam Cbristus je djal: Mulier mm parit, tristitiam hahet; cum autem pepe -rent puemm, jam non meminit praessurae propter gau-ilium, gnia natus est homo in mundum. Inu kadar sossedje vidio, de moz je vessel, skleneio, de 2ena je syau rodila, zakaj zi synu nej treba tukajn akerbejti, inu oca inu mtti se trostaio veksi pomo6 od synu kakor pak od hcere imeti, zakaj hcere bi do koze oceta inu mater slekle, kadar bi mogle, kadar mo2a vzameio, inu vse skuzi ubogo mater mouzeio, inu vodo na svnj malen ulece;o, inu mala kadai ena b6y je k' nucu hisi svojh stariSih, synovij pak velikukrat polzdigneio hiSo svojga oSeta, de si lih obene orbiscene nejso imeli, zakaj gredo po suejtu svojo srefio iskat, inu tudi v«6-krat jo najdeio.                                           "
Oh reune tedaj sirotice ^onske porsoae, dokler cilu same zene letu so persiiene spozmt inu pricatl Jest pak cviblam pervolit h'tema, kar dosehmal so matere spricale inu naprei pernesle, zakaj oca inu mati lete iene Anne preiokine nejso imeli ur^olia 2alovati inu za h<5er skerbeti, ampak se vesseliti, zakaj ona okuli Steri inu ossemdesset lejt je v* tempeli mohla iuu Bogn sluiila 8' postom inu molitvami nuc inu dan. Oh srecnj, ir.u nikar nosrecni stariSi takorine hct're, inu 5e srec-ni§i takorSna hey, za katero je bilu dobru, de je bila Sena rojena, inuje dobru za vse takorsne, de so zeue rojene! Za tiga volo bom druge ludy, zastopne inu u-fiene, upraial,  6eje bul§i moL ali zena biti.
Povejte meni vy vceni philosophi: Kaj je bulSi, moi ali 2ena biti? Po'e N. N., Taletes MUesius, edn v'mej sedmeri vceniki tiga svejta, se pusti;i sliSat rekoc: nJe8t zahvalem moje Rogove, de aejsira zen^, ampak mo2." — Democritus phitosophus je bil persilen 2euo vzeti, ter je bil to ner majnH ai izTolil za svojo 2eno;
* * Ker imajbte pogodbe tobkomoci, naj sevsvojem u,. bisi.mjohwutijof Jre«80^pa^&i8iU9edJi«'faig9- Jak* SWo !, mo6, namreS narodnostno vpra§anje, m\ se te pogodbe od obeb stranij na poprejSnji podlagi, Sivemu catu oa-rodnostnemu in pbtrebam centralne moel na ljubo pre-naredijo, kakor se je uLe dvukrat saj nameravalo sto-riti. Stan Avstrije zahteva to io okoi§&ne so n^ne. V enem obziru so podcbne stana pred lefcim I84S. Vse je pri nas napeto, prifiukuje spremeiob, fmanciii stan je Se bolje zamotan, in nekateri dasopisi prerokujejo celo hud boj mej narodnostiroi. Ilazlocek je pa vendar ociyiden. Vsi uarodi in drzavniki so pndobiti dosta skuSenj in poduka, zato se uij bati po naSih mjsiih bojev prerokovanih od nekaterik ljudij. CentralistiSna p.trftuka je do cratega dokazala svojo nezmoz.:ost v fi-nandnib, narodno gospodarskib in v npiifcdnib zadevnh. Pokazala je veliko sebicnoati in nie dumoljubja. Vrh« tega se bbzajo volitvo v drznvni zbor, in iukwj je re-Site? co narodi po&jejo prave moze v ta zbor.
Le v iem, da se dezele, narodi mej soboj in s krono porazumejo, vidimo konec strasneg* prepiry, in svobodno, mogoeno Avstrijo; in znrad toga smo fe-daraliati,                    _________
DopisL
VGodc*2. julija, (J.d.)(Potres, tombola,pouoc-no vpitje, novi davki, solkanski znpan.) Po dolgem dezevuem in mrzlem vremenn dobilit>mo yroce dnove, a postal 1 so lakoj pasji duovi. Lethargija ae nas je polastUa v obce, in Se nasi novinarji, ki so si uavadno v laseh, postalt so nekoliko bolj mrtvi, ne brusijo si veS svojega peresa in jezika z douiacim pre-pirom. Morda je to dobro zuamenje. In ako bi ta nesrecna poleraika zaspato, bi li ne bilo tem bolje? te si tudi mej soboj miru pnvoScimo, a gospa narava je druzih misllj. V uedeljo zjutra ob 5. nam je puslala mo-gocen potres, kakorSnega ae Se stari ljudje ne spomin-jaio. V Gorici nij napravil skode; Le jo tudi sem ter tija kak zid podil, to nij veliko. Iz vecib krajev nase provincije se nam poroca ta potres, a hvala bogu ui-kder nij napravil posehne gkode, le vec strabn je bilo. A v nasi blizmji so skode znamenite. V Son Petru (di teletto) se na BeoeSkem je udrla cerkvena streha mej maSo in zaduSila SB osob. (Liberalci, to je za vas!) V Kone-ljanu se je tudi neki corkev podrla in menda je 22 osob mrtvi h oblezalo. Posamesne biSo so so sem ter tija. tudi podrle. Spiob so se na gornjem Itaiijanskem vsled potresa na vec krajih skode in ncsrece godile. Mnogo ljudij je pabitib.
V nedeljo amo imeli tombolo- Vsled lepega vremena se je se§!o nenavadno muogo ljudij. Ca so se tudi nekateri bali po vzgleda trzaskih dogodeb tega dneva, vendar se je brez najmanjse aesrece izvrsil. D i se je vdasih vriskanje i i zvizganje s'isalo, kedo bi goriskim paglavcem ne privo$Lil tega veselja? A tega ne mo-remo zamoldati, da ti goriski potepi tudi po noci mirnim prebivalcem ne dado pokoja. Kmlaj bode nasa mestna policija tako encrgicna, da nstavi to neslano vpitje po ulicab? Pa kajje na§emu mestnemustaresin-
so ga nprasali, zakaj je letu sturil. OJgovOrj: Ego in mab eligemlo, quod minimum erat, elegit Kakor bi bil hotel reci: 2ena je ena huc?a stvar, inn doklcr sem mogal eno vzeti, si sim to ner ma'-nsi izvulil. -Protagoras phifosophus je imel eno lepo Mer, v Jeto se je bil zalnbil en gospod, velik saurazuik Prutagora-sa; leta vener je jo bil satiraBnikn da!. 5o ga vpra-sali, zakaj je jo memo dal. O.Igovori: „Qma nil po-tefam iUi peiiis dare.* (Ker ma nijsem mogei nifiesa nnjsega dati. P.) - Aristippus philosophus je alisal hnalit eno 2eno, de je silna Iepa, je zelel laisto vidit, inn kadar je njo vidil, so ga upraSali, alt aku njsma dopade, je bil odgovonl: -Parvum pulchrum, sed magnum malum,11 (Mala lepota, a veliko zlo). - Palaj pravijo philosophi, de, kadar 2eoa znosi h5er, dasi | odnasa 80 day v taistu telu priti, kadar pak zuosi sy-nu ta 40. dan ozlvj, kir iz tega se sklene, de c>la dusa spozna, de je bulsi moz kakor zena biti. Dalaj skleneio iz taistih bessedy, katereje Job govuril: „Eo-mo natus de muliere. bre&i vivens tempore repletur multis miseriis." Ciovek od zene rojen en kratek 5as Liv| inu veliko revem je podvrzen, tedaj terbei de zena je veliku renoi§i, dokler za volo nje je Qawk reveu, zakaj philosophi pravio: propter quod unumgttodgue tale, et iUuA magis tale,* Inu sam G. Bug je dal zastopit od za&tka tiga svejta, de zena bo reuni§i kakor mo5, kar je djnl k* Evi inu vsein zenam, de bodo dukle teh moz: 85«& viri potesiate crit.u Inu: tulikajn revam bos podvrSena, de use n* hodem tebi;: povedat, debi necagala: ^IMtiplicabo aemmtmtuas". Inn Galenas pravi, de zena je podverzen;i 62. bolezoamu veft kokar en moz, kiriz vsiga tiga philosophi skleneio,: de 2eoa je rennisi kakor mo2. Jest pak odgovorim: De si lih je rejs, de iene veliku vekSi revam ko pod-t variene kokar mo2, veuer se ne more iz tega aklenit,^ de 2eue so eaa 21eht stttar, zpkaj tadi Sena je stuar-j jena po bo2im pilda kakor mo2, zakaj stoi pissana:! nEt creavitDeus homitiem ad imagimm mam, ad i-\ mqgtnem vH creavit mm, masculam et femioaro crea-i
n
stvu to man? Ono se hriga bolje zato, kakobi seme-sttia blagajnica vedno bolje in bolje polnila. Kerjjndje vsled dfajge pjaile malo pijo in toref in^lo v2itn<ne mestu p^fe^^%#> j« kriSoie stiresinstvo sano post*-vdo, da Ijttifljje p'rt iii^i ceni ve^ p*jo. Ali se r.e pravi to ljudstvo k *pijaa«58vanjtt naganjatiV Nj li to demo* ralizacrja? Ako bi bilo nase stare#instvo p«\;n-tno bi nam mesnice napravdo, kler bi nan maso p» 2* na-mesto po 40 krajcarjev prodajalo.
Na§9 stares>nstvo si umiiilja Se drug* pripomodke, da bi mestnf kasi pomagalo. Tako predlaga svetova-lec Marzini, na) bi se en krajcir pibiral od vsacega centa blaga, naj bo kakorsao h-jfi ¦, ki v Garico po ze-leznici dojde, ali ktero se :ukaj odda. Po tern pa res mj cuda, da bode Gorica najdraze mesto v Avstriji. In po tern hocejo v Gorico pnvabiti mnogo tujeev\ pojte, pojte!
Solkanski iupan si je se svojtm raozatim posto-panjem pruti vsiljevanji nemSkih dopisov pridobil mnogo prijateljev. Tuk.tjSnji italijanski list wlsonzo4 mu je posve^'ldolg d»>pisiz okolico trztsko (monlalkonske) in pravi: nNoti solo sloven*, anche italiani upplaulauo alf attotii quost' iiorao cbraggioso." In ako pravi ita-lijanski doptsnrk h koncn, ' da se tmajo Itatijani glede rodoljubja od svojili sole/.elnnav Slovencev Se mnogo nanciti, trduno mi le to, da bi moral* naLi Snpani s* mnogo in mnogo h solkanskeina 2npanu in onda§rijemu at;ire§instvu v solo hoditi.
Cudno sj nam pa tudi to zdi, da v Tolminu in v Sozani velja ravnopravnost, v Gorici pa ne! Vrli g. Wiuk'.er in tudi g. Mulli vsein znpanstvom v slov. jezika dopisujeta, a g. Rechbachu, dasi je n* ustavo pri-segel. je vendar taka terra iacognita, da ne ve za §. 19! Oas bi bil uze enkrat, da bi se tudi ta §. ntnci!', g. baron!                    _________
Iz Kanala 24. jun. [I?.v. dop.] Pobrala nam je neinila smrt tukajSujega kupeevaka gospoda Jnkoba Garliitti-jii, mozaka, po kterem cela kanalska oko-lica z;ilujt». Ogromo stevilo Ijudstva, cclo od daljuih krajuv se je pogreba udelezilo ter mu poslednjo cast skazalo.
R'tjuki bil je Italijati, a vele! je nasa dezeio spa* stovati; v svojih mladih letih se je v Kanalu v trgov* stvn izunl ter si napusled sam lastno dtacuno n;*jt»l, ter se svojo postcnoitjo in se svojim mostvom se je Kanalcem in okoliuauoni posebno pnkupil. Pomagal je srdno rad vsom, Co mu je le mogoce bilo; posebno ubogim iu sirotam bil jo pravi oc-3. Pred 12. leti so ga v obcmski zastop izvolili in ves ta c;;s je dotznosti svojih nalog zvesto in imtanko spolnoval.
Bil tudi poJpiratelj in ud tukaj&ne citalnice, in spoStoval je uaroJ, od kteregi je zivil. 2ivel je v druziai v pravem miru in sreci, a x\\i Bog v dveh letih mu je nemsla smrt tri hcerke pobrala. Vsled smrti starejth dveh je tudi nasa citalnica na ogromni skodi, kajti nij je bdo veselice, niti besede, da bi one pri dramaticnih igrah ali deklamac.jah ne bill na oder stupik
Sel je tedaj tudi on v pokoj v svoji 46. letni starosti, spremljala ga je tuli citalnicna zastava pre-
vtt eos. Inu cila G. Bug, je spozaal, da reven bi bil moz brez zeie, zatorai G. Bug je bil sklenii stuarit zeuo za pomoc timu mozu, zakai brez zene hudn bi se bilu-njemu goddu na zemli, zatorai faeiamus ei adju-toriitm simile sibi. Ona preuzame mozu rnujo mu skrb otroke rediti inu varvat, druziuo oskerbeti, hisne recy varvat, ona kuha, pjmeta, pere, onaniozu bolnimu nu6 inn dan streze. Zlusti pak pravi Mojsses Barcefa, de 2enii pomaga mozu v nebessa priti. An colendo re-verendGaiie Veo et in alia: am virtutum exercitio virum ipsa adiuvat* Za tig.i volo je djal s. Duh, de izveti-cen je taisti moz, katert ima ena dobro zeno: Mulieris bonae leatus vir.* Nej zleht stuar zena, ae, ampakje zlahtnisi kakor moz. Moz je bil stuarjen iz psrsti, Zena iz rubra, tiga moza; .no2 je bil stuarjen zuoai paradiza, zena je bila stuarieoa v' paradizt. Za tiga volo se meni zd<, do philosophi brez urzoha tulikajn zaspotnieio ta zenski sppl, katm je taku nucen mo§-kem personam, de s. Paulua pravi: Sanctificatur enim vir infidelis per midierem fideUms
Kaj zdaj pravite vy ntoSje h'temu, kar ste sliSati? Recite, ce je bulsi moz ali zena biti! — My smo sli-§ali, del zeno Bug je stuarii iz kostj, za tig.i volo so zene taku tarde glave, da vse po svoj glavi hodeo i-meti. Inu zamerkamo, kaj s. pissniu govorj, de Bug tulit unam de eostis ejus et aedificavit earn in nmlic-rem. Je vce! Bug enu rebra iz Adama ter je sizidal zeao Cudnn gavoriene je letu. Kadar je Bug moza stuarii, pravi sv. pissum: „Creavit Dews hominem* (ustvaril je Bog dloveka) - od zene pak pravi: aedi~ fieavit ilium in mvlhren}, Je scimpral, ali sizidal iz rebra to zeno! Zakaj taku govorj, dokler ta, katert ztda inu cimpra, veliko skerb inu muij ima, veliku §penda inu veckrat obuza. GLhi viz; moz more imeti za zeno veliko skerb inn muio, veliku more spendatza nye offert, de veckrat obuza inu v reue veltke pade, de samimu Bogu se smili. Za tiga volo, dokler Abra-mava zena je Sivela, Gospud Bug je veliku kpat jz nebess   primal njega troStat;   kadar pak je bila Sara
- •¦   ¦                                 .....nj'        i \
vezaoa zgoraj z dolgo crno tancico; kar je tukaj urad-nikj>v, gospode itd. so se vsi pogreba udelezili.
Na gomoli je givoril tukajsni obuinski tajnik g» Josip Drasfiik o njegovetn ziveaji; po dokoaSanetn go* voru so mu cituioicni pern Riharjovo nadgrobnico eJamica tiliau zapeli. Pri tern prizorti se je steherno oko svtzilo. Bijukt je zapuitil ilruziu> v britki tugi in greokih solzah.
Bodi rati tedaj zcmljica lehka in ostani nam v ved-nem spjminu!
Politicni pregled.
Itesm zalostnih nasledkov borsue krize najLi-yahniso pretresajo avstrijski dasopisi bodoSne volitve. Nemci so v tern obziru neutrudljivi. Stranke starih in mladih centralism m -sj vedno prepirajo, in sploh so Ncmet boj<5, kako so hodo volitvo izi51e. V Gali-ciji je nekaterim gibanje premalo Z'm, drugi pa tobzijo in svaro s tern, da se ne smejo vse m6& rt/& zdaj napinjatir ampak da je tveba vso gore6no3t so le kasneje spro^iti pri volitvah, da mo6i pre-zgodaj ne npeSajo. Le o Cehov -se v\(: kaj gotovega ne slisi, kajti zanpajo svoji mo5i, ker vodo, kaj iinajo storiti in kako delati, da svoje deklarante izvolijo. Ta narod jocudovito pogamen v tej tihoti, kakor Y brambi svojih drzavaih in nirodnih praVic. Yse gleda na nje, in popra§uje, nit pridejo ali ne v driavni abor. Nemcem bi bil njih prihod zel6 nevsefen, drugi Slovani pa p\ Lole\
Na Slovenskem bode volilna bitva povsod huda, kajti tn se ne bodo samo slovenski kandidati merili z vladnimi in nemskutarskimi priporo^enci, nego tudi Siovenci sami, kakor se kazo v nobeni dezeli ne bodo edini. Kako je pri nas na GoriSkem, o toin nam nij treba besed gnbiti. Na KoroSkem se mej slovenskimi krogi tudi nekaj mode, kakor je fotiti iz dopisov po raznih slovenskih casopisih; vendar se nadejemo, da se razltfna mneuja v poslednjem trenutku mej koroskimi Siovenci go poravnajo. To/.o pojde se spravo na Eranjskem, kder hote* stari nektere tehtne, delaine in i^kuSene mozo nadomestiti z ljud-mi, ki so sicer nze vec let po razlicnih pariamentih posedalt, a nikdar za narodove pravice no ust od-pirali, nego samo kimali in pritrjevali na to, kar so vodniki zahtevali. Ali mi s takofoi poslanci, ki so sicer dobri domoljnbje, a nezmozm govor-niki, na Dnnaji kaj doso2emo, ali ne, to je vpra-sanje, kteremu naj vsak sam odgovori.
Na Stajerskem so se liberalni Siovenci, kipri-segajo na stari narodni program, popoinem lociii od honservativnih, kterim je glavna podpora nemska
nmerla, se nebere ve5, de bi Bug bil bodil   Abrahama trostat, kakor je z.mierkal Rupertus Abbas: nSara uxor ejus moritur et post mortem Sarae Abraham nunquani amplius a Do visitatur.   Zdaj  my  mozje  sklenemo: ce Sara, taku dobra inu pohleuna zena, je b<la Abra* | hamu taku   tezka inu nedalezna,   de sam Bug ga je ; mogal trostat,   koku se nam  godi  sirotnakam,   kateri i imamo zene taku hude, nevolne, offertne   inu jezicneV Moja zeua, pravi uni moz, nej raogoue, de bi iz rebra moskiga stnarjena bila, ampak iz passiga gobica, zakaj druziga nedela,   ampak tuli  inu Inia, niejda inu grize kakor ea ustekli pess. Moja zena, pravj en drugi, me-uem, de je iz oslove kostj, zak»j je taku leoa inu za-nikarna, de uikuli, za obeuu dellu uepr»me,   cilu se >j tozi presti, nikuli ob^ns skerbi si neuzame   za hisnu opraviiu, meni nej h' obenimu nncu inu pomodi,  druziga nezna,    ampak jeisti,   pyti  inu spat?.   En drug) pravi:   Muja zena pak,  menem,  de je iz  eniga leva skocda, zakaj vse skuzi bya ina tepe otroke inu posle, terga s' svojmt vstmi blizne inn daluet smeram nepusty vboge inu bogate.   Ln drugi pravi:   Moja zena, menem, do je iz repa tic* pan imenovane,  vse, kar vidi per dru-zih zenah lepiga,   ona na   sebe   obejssi   inu zdaj po gassi, zdaj po cerknah,  zdaj na enem  okni,  zdaj na tern drugem se nertj inn kaze, vsako nro v' spegu se gleda ter norica meni, de v'cellem mesti nej ni^ghha, mu kakor eno bessedo ji recem, se napihne ble kakor pau ter trij dny nemorem bessede iz nje spravit.   En drugi pravi: Moja zena je iz lisiciga repa; onajekuu-I Stua inn golufaa   kakorkuli lisica;   ona se zoa lizat, I radavat inu smajhlat okuli dloveku,  de ta,   kateri jo [ nepozna, bi raenil, de je zlata uredna, jest pak jo po-zuam, za tiga volo ij malu zaupam, inn verojem, zakaj kir knli more, mene goloffa, ter hodi po enth gvisnih atidlah, od katevih n' hocem  govorit.   Ah,  kadar bi Bug nas hotel troStat, kakor Abrahama vsaketeri krat, kadar zeaa nas reiali,   bi gviSnu vsako  nro mogal iz I nebess na zetnlo priti.   Ina huala bodi Bogu, de nam I je pr »povedal v' novem testamenti ve6 zen imeti, kakor
pravna stranka in. kteci 80 najpreje klerikalei in stoprr y drugi vrsti narodnjaki.   Ti inogje so imeli 22, jim. v Celji shod, kterega se je udeie&lo kaMh 20 duhonrihov ia nekoliko kraetov.   Sklenili go urfoti se program nemgke   pravao   stranke ter postaviti samo take kaudidate,   ki  prisegajo na ta program.   Ker vrli nas dr.  Vosnjak,   kandidat v eeljskem okraji, tega programa ne odobrava,  posta-til so bode ssoper njega mariborski kauonik Kosar, ii je bil   u2e zadnjiS se svojo   kaudidaturo v Bre-zicah zakmil, da je bil v defc. zbor  nemSkutar iz-voljea.   A zdaj nij dronite,  da ne bi dr.  Vosnjak zmagal Cez nemSkutarja in cez klerikaka.   V ptuj-skem okraji kandiduje Herman; tu pa se z njegovo kandidaturo, ki je,   kakor se vidi, duhovscini  prav po godn ne ujemajo odli6ni narodnjaci, ki imajo v teh krajih mnogo upliva; dr. Ploj i dr. Gregory sta vsled tega iz ptujskega  krajnega  volilnega od-bora  izstopila,  rek§i?  da ne  moreta  agitovati za „reakcijonarnegA* Hermana.   Res je poStenjaku teSko zagovarjati kandidata, ki si patrimonialna so-diMa spet   nazaj zeli. — Dr.   Prusu,   kterega so slov. liberalci v celjski mestui skttpini za kandidata postavili, so zdaj tadi klerikalei   kandidaturo ponu-dili, to odobri njih program, a on jim je odgovorii, da od nemsko pravne stranke ne prevzame nobenega maudata.-- Eazkosani smo torej Siovenci, da je joji A temu se nij bilo  mogofa   ogniti,   ker  pri vseb narodih zapazujemo  skoro  enake prikazni;  skoro povsod imamo po dve stranki, Le ne Se ve6, kterih ena ima na svoji zastavi svobodo i napredek, druga konservatizem.   Pri nas je pa poleg tega Se mnogo prepira zaradi osebnostij; da, „Novico% najstareji slo» venski cusopis, so celo tako dale5 segle, da so drznile se izgovoriti: „Raje izvolimo nemdurja nego li-beralnega Slovouca!"    Moj bog, kdo je po tern domoljubje, ktero bi si morale ob tako silno vaznem rasn vse stranke na svojo zastavo zapisati?? *
Borsna kriza ima vedno slabeje nasledke, tr-govsko-obrtniSka bauka v Lineu je ustavila plafie-vanje in skuSa z lepa se poravuati se svojimi akcijo-narji in zanimivo je izvedcti, da so njoni upravniki y, voditeljem vred ustavaki pa hudi centralisti. Ta svojat je vlekla ves denar iz vseh kronovin, hotela je z bogastvom obdizatise na vrhuncu, in v ta na-men je bilo vsako sredst?o dobro in ugodno. Ali le postenost in pravo tisto domoljubje more konecno zniagati, kajti moralni princip se vlefie kot rudeca nit skozi zivenjc vsega ttoveska;   le na tej  podlagi
zaicpsejo obstati posamezne osebe, druStva in drzave. Zgodovina je bistor dokaz, da kder pade poStenje, prvi steber vsake druibe, padejo tudi mogoSni sknp-Sine v prah in razvoline.
S Pruskega poroflajo Sasopisi,   da je   Bismark veliko nezadovoljnost   vzbuilu tudi pri svojih privr-zencih zarad strogega na6rta  tiskovne   postave,  in ker hoeo prevetS le po svoji volji delati.    PreveS so ga hvalili xa se mu preveS poklanjali,   torej se nij cuditi, da se  Slovek   konecno  prevzame.   Nobeden narod ne sine svojim najbolje  vzvisenim  modern in dobrotuikom se poklanjati  kakor  malikom,   ampak moBko in previdno  je vedno  in ostro  nadzorovati, ker le tako si more svoboden narod ohraniti svobodo. Na Francoskem je se mnogo casa treba, da se zacelijo rane,  Se vedno  skeleee.   Dokaz imajo,  da so v zadnji vojni si komaj feist reSili z moSkim po-stopanjem vsega ljudstva. Potem,ko so mir sklenili, so brez pomocl kakega kraija ali cesarja svojih po-prejSnih dinastij se zopot povzdignili iz propada in vse svojo mo5i so izvrstno  razvijali,   da so /astno skoro u^e poplafoli Prusom vojno odSkodbo,  in mir in red so doma hranili,  kakor  nikdar popreje pod republikansko vlado.   Misliti bi se torej dalo, da so Fnmcozi vendar dozoreli.   A strank jo premnogo in strankarji za  kraljestvo  in cesarstvo,   ki  imajo v drzavnom zboru zdaj vefiino, podkopavajo ljudovlado javno, Se bolje pa skrivaj in najsIabSe sredstvo jim je dobro v dosego svojih, kakor pravijo, konservativ-nih numeuov. Ti lj»:dje se nam zde kakor krokarji. Dokler je bila Fraucoska v nevarnosti, jih  nikder nij bilo videti. A zdaj ko so republikanci domovino reSili, se nzo od vseh stranij zbirajo na rop; vsak hoee en kos od francoskega drzavnega telesa odtr-gati.   Republikanci mimo postopajo, odkrivajo  vse progroSke nasprotuikov in ves svet  pozorno  gleda, kako se bodo roni tarn razmotalo in kedo bo konocno zmagal pri prihodnjih volitvah.
Zdaj se uradno naznanja, da so si Rusjo Kivo osvojili.   Kivski kan je pobegnil iz dezelo.
Pogodba mej Ogri i Hrvati je sklenena, ti jo pogodba Rauchova nekaj prouarejoua.
Razne vesti.
(lluspUanc uclt. ulnibe.) V SoUkem okr;iji go-rXSke okohce so razpisane ufiiteljsko sluXbe v St. Mar-tinu iu v &ibljah (solski obcini III. vrste) pa v Grtberji
v'starem testa men* i je prepusal; zakaj ze ena sama nam je prevec inu nam sturj vsako uro zdihovati; kaj bi bilo, kadar bi yh vec imeli, bi mogli cagat! Za tiga volo resnicnu je djal Hippocrates: ^Duo sunt jumndi dies cum uxore: ttmtm, quo dacitur, alter, quo effertur.* (Da prijema dneva im-is se ieno: enega, ko jo vzameS, dragega, ko ji> pokoplj- S.) Ah, moj moije! lYeveL spotliu &z zene gorite! Nejso, nejso taku hud* stuar, khkor vy govonte, inu svetu pissrau nerezkbidate prau I
Bug je stuanl zeno iz rtbra tiga moza, nikar uze de bi dal zastopit, de bodo ttrdouratue inu samovolne, ampak de bi vy, mozje, imeli premislit, denej iz noge va§e stuarieua, de bi jo pod nogami v^lali, ampak de je blizi vasiga serca lezala, katero imate persercnu lubitt. S pismu pravi, de iz rebra j-; sizidal ieao, nikar vze kakor vy reskladate, ampak kakor Philippus Diez, de v tern cimpri ima vselej raoz s' svojo iubeznio inu dobioto prebivat kakor v' svoj lastni hisi. Ce pak van je ena taku huda zena na til pnsla, je vasaako-du; zakaj nejste eno dobro vzeli? Kakor ste si post-lali, taku bote l^zali, jest vam ne morem pomagat. Quod Deus conjunxit, homo nun separet
Zdaj uprasam tlmlogc, kaj vij pravite, ce je bular biti zena alt moz? Jnu kar vt porecete, bom jest tudi poterdtl, zakaj vejm, da vy resnico govorite inu v* sv. pisuaam jo poterdite.   Po§!u§ajt.^ kaj pravio!
Je ress, de je bulii biti moz, kakor zena na tem svejtu, zakaj zeoe vsako uro imnjo urzuh pejti: flMiserere 1* — Za uai svejt pak ;nu za nebe^sa, katere bodo do vekoma trpele, je bulsi zena kakor moz biti, zakaj nimaio tulikajn perloznosti v greh pasti kakor mozje, ter so ble od nature naguene k'dobrimu dellu kakor mozje. Per sw. ma§i, per pridigi, per processy brez vse gbhe prido vec zen kakor mozou; kadar so odpustki ali veltki prazuiki li zene per spovednici inu per svetem obhajili se vidio taku, de Fernandas Lusi-tanus se podstopi reci, de vebkuvec zenskih person kakor mo&kih v' nebussa pride; inu ce , bo^emo. prau ' premislit, kar avetniki pravio, de karamifcott iter ve6 Si3 ferdama za volo ohernie. saurastva iuu nefiistosti, bomo zamerkali, de mozie letein  greb^m  so ble pod-
verzani kakor iene. Mozie (nikar zen?) kupcuieio. predaieio, golufaio, kradeio, fols pricaio, fols pissma dellaio, krijvicne sodbe dellaio, obernio tribaio inu per fas et nefas blagu sptaulaio, inu leiu silnu veliku mo-§kib person v'paku perpravi, zakaj Jeremias prerokje djal: Omnes avantiae student. 2ene pak so le Jig tiga greha, ali cilu malu katera je v tern zapopadeua. Mozie, dokler imaio andle, opravila inu slozbe, vilku krat se fckregaio, v'saurastvu prideio, eda timti dru-gimu na lebeu trahtaio inu te§ku na rczaleine pozubio iuu iz serca odpustiti n' hoceo, za t<ga volo veliku nyh se ferdama. 2ene pak, de si lib se skregaio, vener, dokler so mehkiga serca, Intro pazabio inu o.lpuste. Kar uedistosti an tide, je rejss, de tudi zene so iz messa inu letem grehu podverzane kakor mozie, zakaj sv. Joaunes evaugolist pravi: Totu« muudus ii mali-goo positus est. Kir Lyrauus bere: in malo igue sc in igne luyanae. Inu kadar G. Bu^ za volo tiga greha je bil postal ta gmajn potup, tudi zeno so ,bi'e potp-nile; iuu kadar je bil ta 2vepleuski ogm 6ez So lomo postal, tudi one so bile pogorele; kadar iene bi v'tem nebile prrgre§ile, bi ne bde oi Bi»ga strajfeue. Vener zene se taku hitru inu lahku temu negnusnimu grehu nepada.o kakor mozie, zakaj natura taistom da sra-mozljivost iuu strah, de bi venu budu ime neprisle, katera yh mocnu zadarzy od tiga greha; zatoraj vidi-.mo, de od stu moSkih person kumai de3set distu zive, od stu pak Jenskih perfion kumai desset nesramnu zive. Inu ce v leta greh padeio, mo2ie so urzob,, hr yh zapeleio skuzi oblube inu senkinge, inu malu kadai se naide, de bi ena zena moza h' temu grehu sdila, kakor una Aegypterska FirStina je tiga lepiga Josepha persilit hdtela. Tiga greha tedaj vy zeue V katerimu ste ner ble nagnene inu skuzi hiide m»zje ner ble zape-Ijiane, ner ble varvafc se imate, de nebeasa nebote zgubde, zakatere vy sosebnu ate stuarjene, kateru Bug je hotel dati zastopit, dokler ner poprej je bil stuanl nebessa, potle zemlo inu vse, kar je na zemb, inu mozia; k' zadnimu je stvaril geno v' paradizi, de namrca »• pa-ra^SliSi, wfcaj phileeophi pravio: ^Finis est primus in intentions et ultimnsm executionc."
(Konec prth.)
(IV. vrste). Dohodke teh sluzeb dolofiujejo §§. 22.30, 33. dez. solske postave od 10. marja mil. ^oStije se oddajajo do 1. avg. t. 1. pri dotidnih krairiih 'lol-skih svetih.                                     ¦¦..-¦• T
Kecimo Se mi eno o tern razpisu. V prejSnjih casih je bila ta navada, da jeokmjno svetovalltvo go-nske ukoltce razpfee uditeljskih sluzeb fudi v' J8(<5i" naznaitjalo, v 6asih t>t inserat, v c^isih pod predalom raznh vestij. A zdaj jih ne beremo v nobenem gori-skem hstu, niti v wSoci«, niti v „GlasuH, ktera jarideta gotovo skoro vsakemu uditelju v roke, ampak /trzas-keui uradnem wOfiserva'ore rriestrnou. Kadi bi vedeli. koliko ucueljev po nasih hrib;h ali po Krasii bere ta trza§k» list, kterega ste si vi, rao&je i prvaki narOda, ki sedita v okrajnem svetu gorfSke okolice, za svoje glasilo izvolili.                                                          •
(HrniijclM dezelnik vlaila) je tiste jezuvite, ki so y Kapiijah na Gorenj^kom pri neki bogati posest-mci staiiovali, s Kranjskegi spodila, Ti pubozoi mot)* nemajo sreSe. V Ropaje so se pred p.u- leti prewlili iz Pozege na blavonskem, kder so oski'b,)vali ondomi orfHnotrofij, v kturem se pridai giinuazijaloi ;vzrejajo, pa so s kazouskim zanikom tako hudo navKkrjz prisli, da je bil ujih predstojtiik o. Pregl ziradi uemoralnih dejauj ua trt loti v jeco obadjeu.
(Ilvielna kin«fif«kH tola.) Izphi za 2. polletjo Sol. let» 1872) naslovenskem bldiikiidezeloe kinetijske Sole v Gonci bodo duo 3. 4. in 5. juljn, pwdp. ob8, do 12. pop. od 4-7. Dne 3. jabja, predp. iz kletav* stva; pop. iz kinetijske stavbe; (h\a 4. julija, predp.iz gozdais.va; pod. iz ktuetij. kemij»i; due 5. Jul, pvedn. is zivmur^e; pop. iz kinet, kiijfgovo^tva. PriboJaJo Solsko !eio s.» pncno 5, septombra; vpisovitiijo pa I. SL'ptembra.
, (*»*M narod) bode 12. i 13. julija slavil stulelni rojstni tiau Jos i pa Jung in a una, onega veiikegu moza, ki nij samo svojegu naroda vzbujal t^r z neum-rooimi sphi obogatel, nego ji bl tudi edon onih bla-gdi apooiolov, ki so si prosveto, ssiogo in vzajomnost vseb slovaitslcih narodov na svojo ztixtavo mpisali.
(« KnisM) se nam piSc: 29. maja je bila v S«zam seja okiajtiega Solskega svota nod predsedointvora nad-zomika prof. Ihfuerja. Vvi toj scjiste priSli na duevni red dve prav zanimtvi proS-yi, ena ol rodiSkp, druga od komenske obeme. Ugauite, k*j so prosili Rodi-C'ani in Komeucani? Ni6 drugega ne, nego da bi so v naie ljudske Sole vpjljal nemSki jeziktt Kaj no to so vam mozje 1 (Ne zmnerito jim, ker ne. vedo, kaj delajo. Najbrze so bill od /goraj zn to nakujskani! URED.)|
Nas okrajni Solski svet je pa obe prosoji tako resit, da se xieer sme uciti nomSki jezik, toda 1.) ne v tistih urab, ki so poitavuo za solski poduk ollocene; 2.) okr.ijui salski svet do'icnih uciteljev za ucenje nemskega jezika na noben n icin ne budo placal, all sicer jih kaj odskodoval. Slava! — Pridakujemo, da se bo na§ novi nadzoruik pruskim ageutoin, ki zdaj po Krasu straSe tudi tako inozato ustavil, kakor 8i g. Hafuer, akoravno se govori, da je bolj mehak moz.u
(ObLni sbor delnicurjev „%ArO(lne UiUam*')
je bil 22. jui. v Ljubljam in je 2 uri trajai. Debata je bila vcasdi prav viharaa, ker so priSli nokateri go-spolje (k.iplati KUm, dr. Poklukar, deZelnega odbora uradink Rivaikar), kakor se je pokazalo, z nameaom, prou7.io6iti razdrazenost Pri volitvah v upravni odbpr in pregledovalni odsek pa se je pokazalo, da moenja teh gospodov je samo ma'a poScica deluifiirjev »na-rodne tiskarne". Izvoljeni so v upravni orthor gg. Franc Hrenu veliki posestuik v Begunjahz 197glasoyi, Hugo Turk, trgovec v Ljubljaui z 192 gl., dr. Alfons Mose z 178 gl. m Mtt. Pirc, trgovec v Kranji z 134 gl. Nasprotni kandidati so dobili od 20-60 glasoy. V pregledovalni odsek so Lsvoljeni: gg. Ivan Vijhar z ITS, prof. Valenta z 145, G. Tekaiai^ z 141, Lttkas Tavcar z 124 in dr. Rib«6 z 121 glasovi. Mej drugim se je sklenilo sklicati raeseca s^ptembra t. 1. izredni obcui zbor, kteremu se racuu in bdauca za leto J87^2. in 1873. skupij po!ozi, da ja pregl-da. G. E.. Iilav2,a r je nasvetova'. kabi nNarolni tiskarna* v Gof^ci os-novala svojo podlruzaico. Sklepalo se bodo o Jam predlogu v b«»docem iz'-ednera obenem zbpru. . Stanje tega prepjtrebnega i koiristnega narodnega druStva je dobro.
„{Sloven*kl <edalBi", politicni in gosppdarskvljst za kmetsko ljudstvo), bode naslov koietskemu ^heto, kateri jo z julijem zafiel v narpdni tiskarnici Jibmati, Cena temu hstu bode za cietrt lefa 60 kr., za pol leta 1 gold. 20 kr. Prvi list wide 4. jubja. Svoje ppjh t-.cne pnjatelje pa z^ zditj pozivljemo, n«J zacDonabi-rati narodtukov med kmrtsknn Ijadstyom. flSloven*Ki tecLnik" bole izhijal vsik p^tek m dona^l ysepoli-tifine in druge novosti, kratke dlanke o ;politi6mh jo narudmh vprasanjih, gospoduaske vesti, trzua. poro6Ha in trzue cene itd. Administracijo inekspedicijo lmaina-rodna tiskama'* v Ljubljkni. Format tedmka bode iz pocetka skromin, enak fbsmatu ^Polmciuhhstov?.;^«o 80 pomsli, <la je treba za vsak list kolek in poStouio
BSBSSSSSSSSSSSSSSSBSL.'.'*:  'Ill'
pladati, dobi od celoletnc narocnine, kitera znasa 2 gl. j 40 kr., visoki erar od vsakega lista 1 gld. 4 kr.. os-tane tedaj za papir in tisk samo 1 gld. 36 kr. za celo leto, Taka niska cena je — tudi pn dobri in vse-stranski naracmSki podpori — ob sedanji dragmji pa-piria in tiska samo mogoea, ako uredm§tyo in dopis-niki svoj posel brezpla6no opravljajo, (kar bodo), in ako je list v zvezi z dnevaikoru, ter sine iz njega priraerne notice ponatisniti.
(Oorlihi podkonitesa dunajsho rasstavo) nam
je poslal iraenik tistih gospodov, ki so kaj daroval: za izvrSitev dunajske razstave ter nas je prosil, da b*ga po naSem listu objavili. Ker pn bi vcs dolg iraenik vzel preveS prostora, naznanimo tukaj samo tistc go-spode, ki so velike svote darovali, potein pa itnena slovenskih darovateljev in skupniznesek: RrttermUitt-mayer v Stracicah f. 500; Wiljem R.ttev f. 500; De-zelni odbor f, 600,-; mhni v Stracicah in papirnica v Podgori f. 500.- Gorisko stares nstvo f. 300. -, fi-liala Stirske banke f. 100.—, Hennk pi. Ritter f. 100. lmd&kof f. 25.— Solkanska sviloprejnica f 50.— Ob-cina Kanal f. 20.- Jozef Goriup f, 1.- Mrevlef.2.— Obtina Sv. Peter f. 20.- Andrej Pavkticf. 50.- Ob-cina Kobarid f. 20.- Franc MalniG v Kanaln f. 10.-Obelna Crnice f. 9.— I^acij Kova6i6 pri sv. Lnciji f„ 20.- Stefan Batistig, Alojzi, Angclj, Janez Lonfoir s,kup f. 2,— Marije Bosckin 50 soldov,— Josef Tanze v Go* rici f. 25.- Jozef Strekelj v Gorici f. 10. Janez Ko-vacw v Gorici f. 10.- Tripp v Gorici f. 20.- Fisher v Gorici f. 3.- Erzetid v Gorici f. 1.- Monsignor Andrej Pavletid v Gorici f. 10.— Vsega skiip je oinc-njeni komite nabral f. 3885.40, s katerim denarom po-speSuje udelezitev gonSke obrtnije pri dunajski razstavi,
(Vafcitii) k praznovanju blagoslovljenja zastave „vi-pavskega sokola* dne 6. jonija 18T3. (dveletnice vi-pavskega tabora). Program: 1. Udele2enje sv. roaSe ob 10. uri zjutraj. 2. Siagovor staroste na „Soko!ovce* v telovadnici. 3. Skupni obed BSokolovce?* v cltftl-nicm gostilnici. 4. javni pies pred citalnieo, zacetck ob 4 uri; privatni pies v&talnieoi dvoraoi, zacetekob 7. nri   Pri sveenoosti svira godba postonjsfca.
(Pravija) da bode za ljubljanskega skofa izvoljen nekakov ustavoverni niozicelj, zdaj kanonik v Mariboru. Pi§e se Pack, ali ka-li.
ob obcnem shorn polit. dru§tm KSo8a* ttne 8. junija 1873.
(Konec.)
Druslveni tajnik Klavzar se strinja spredlogom Dolencevcm le glede I. in II. tocke, katsii je tudi od-bor pietre^al iu odobnl, HI. toeka se pa ma ne zJi primerna, ker se mora to pre\azno vprasanje. all bi . potem, k© bi Cehi ne prisli v drzavni zbor, tudi nasi poslanci morali doma ostati, posebno v sedanjih cisto novih razuierah pripustiti poslaacem samim v presoje-vanje in odlocbo. On meni, da bi se te&ko easel kan-didat, ki bi kaj tacega doma nze obijobiti inogel. Prvi dve to6ki ste zadosta, in v drugih zadevah se moramo zanaSati na postenje in previdnost kandidata.
Te III. tocke ne podpira nobeden.
Potem gospod M. Doljak besedo beseduje: Gospoda! Predgovorniki so pojasnili vaznost volitve i njene postavnosti. Naj jaz temu prideuem tudi svoje menenje. Ysi vemo, da cb vesko drustvo je razdeljeno t vec vrst; to je, t vrsto urad:iikov? dnhovstvo, y(>ja-Stvo, i tudi v vrsto visoke aristofcracije ali plemenita-itva. Ne bom tajil, da |vsi omenjeni stauovi nijso potrebni. Tudi ne bom denes g«»voril, k<»hko so nam v korist i koliko ne; omeniti le bocem, da vse one navedene vrste zelijo in se trudjo za to, da bi dobro ziveli, ter skrbijo tudi obogatiti se, 6e je le mogoce. Ysi njih dohodkt pa ne morejo od nobenega druzegn kraja priti, nego od truda i pota onih, kateri skrbtjo za pridelke zemijiSda, i od omb, kateri se trudijo, da pridelek za raho pripravljajo.
Uie postava sama ob sebi loLi ljndstvo v razne staoove, dasi ravno ne v one gore od mene navedene, ter daje pravico vsaki si svojega poslanca izvoliti. Za-to pa mislim, da tudi mi kot ljudstvo, na katero se vsa bremena oakladajo, bodemo med nami iskali zago-voruika, akoprav ne tajim, da se nahajajo tudi v gore omenjenih vrstah blagi postenjaki, ki bi nam znali us-tre6i, kar so pa le bele vrane.
Zategadelj priporodam, da pri pnhodnji volitvi dr-zavnega zbora zlozni in zedinjeni moza izvolimo, ki bode tak, kakor ga *ia§e staliide potrebuje, da, ako mu ne bode mogoce nas zalostni staa poboljsati, ga bode vsaj pohujsanja brand.
Na to se je glasovalo, in zbor je soglasno sprejel prvi dve tocki resolucsje;ktero, je nasvetoval V. Dolenec.
Konecno priporoda predsednik drustvenikom wnaj pridejo v obilnem stevilu k prihodnjemu obdnemu zbo-
ru v Gorico* ia se zahvali za zborovaaje tudi navzoc-aemu g. grofu Jbantbieri-ja, da je tako prijazno od-stopil druitvu dvorano-v svojem gradu.
Poslano.
Slavno nrefimUvol Dopisu iz Gradca v VaSem «;enjenem listu 19-jun. t 1. podpisani odbor le toliko rdgo»arji:
I.  Prva tocka „S!oge* se glasi: „Znansiko-slo*st-veiio drustvo slovanskih dijakov grask.U viStIi sko\ Sloga, ima namen izubrazevati druitvenike v slovan- j skera slovstvu i v vednostih sploh. Namen svoj pa i dos«ga predavanjem dobrih tnjih i lastiiih izdelkoy, tako da je kraj, kjer se dru&tveniki splolao om»kuj««jo i razveseljujejo * Po 1. § pravd ima tudi wSlovanska i beseda* sicer namen svoje dlane izobrazefaii, razvt-se-ljevati i gojiti mej njimi slovansko peljp. 11. §. 2. lit. e so siner tuili predavanja» znaustvenega i razveseljeva-joiiega sedrzanja. A koliko se je kacih pet let za obiazonje faktifino storilo, znamo zalibog predobro; smatrati bi morali kot tako le vedno nemikutarjenje i furlanjen> nekovih druStvernkov Herkulejev, moledo-vanje skisa i pies z nekovimi nadntimi gospodiciinami r,mmorum Germaniae gentium."
II.  Bawo iz letib uzrokov osnovala se je nSloga" koja cesto po pravici nosi s?oje ime. Kajti v njej so zastopani vm jug03lovanski element!, severno-slovanskih dijakov pa Giadec ne broji morda drez petorico; da je pa vefiina Slovencer, je cesto kaj normalnega, kot oajve6 se tnkaj izobra^ujodib. „SIoga* se tudi nadeja dosegati svoj glavni namen, kojega pa v praviltb ni-kakor nij mogla izraziti, da bi odstranjala razlicne dift'erence v misljenji mej tukujsnim slovanskim dijait-vom, s comer se „s!ov. bes,* nikakor lie more poaa-§ati, kar nam prifia ravno zadnji edikt one'9pansla* vistidae" propagande, pisan od uze precej „pomabane glave,tt v kojem se prepovedava slovanska zloiaoit, a v jako Cudtii obliki, da bi namre6 Sloveaci morali pa le postati to, kar so nekdaj bili, kar nam tudi naSi vragi priporo^ajo: Stajerc:, Kranjci, Goiicani etc. Srbi
i Hrvati pa se tako podkmijo  na Sloveuce,   da bi se | jih v resnici, Le bi bili vsi tako budobni kakor dopi-sun, morali bati.
III.  N«j res, da bi se zbori »Sioge obiskavali slabo. Imela je uze dva zbora od 2. maja, kojega dne je prav za prav stopila v ^.ivenje. Pri obeli zborih se je udelezilo ninogo neudov kot goatov, udje pa so cloili k prvemu s predavanjem vsi, pri drozem pa so izostali trije i ti iz tehtaih uzrokov. Piav radi pa verjamemo, da g. dopisun, ako po navadi broji udele-2ence dija§kth tukajsmh zborov po ljudeh iz;svoje fare, m) mogel priti do druzega nego do jako negativnega resultata, kojim se najvedkrat poljubi, vse dijasko^bo-rovauje imeiiovati „sch\vindeluT vsakako l«jpa raotivacija, inest- da bi kot u$e Bizkuseni veterani" se j.h prav marljivo udelezttvali, ter tako na Bmladice" dobro up-Ijivali, da bi se prav zivo zanimali za slovanske shode i zavode, ter je dejansko podpirali.
IV.  Najsijajneje pa protestiramo, da biljudje, kojt nase drustvo le ex auditu pozaajo, porocevali svetu o delovanji njegovem, ter si prtsvojevali nekako sodbin-sko vlast, kar se more le glupo i predrzno imeiiovati. <3e bo drnStvo tako napredovalo, kakor se je dosedaj kazalo, smemo z njim, kot dijaskim drustvora popoi-noma zadovoljoi biti, kar boceroo svetu s tern dokazati, da bomo predavaaja priobcili v slov, novinah, okterih naj pctem slov. razumnistvo sodi, z ve6u kompetanco, uego pa ljudje, kojim je vse crao,   kar se nij iziodilo
v njihovem kapltolu. Svoj tretji zbor je imolo 25. junija, praznovaje v srbski zgodoviui preva2ni Vidov dan? kojega se je pr^mo vec odlicnih gostov udelezilo nad I stotiao vseudelisdinih i tehbickih dijakov. Konecno bi j §ge g. dopisunu nasvetovali, da bi se poprijel kacega j druzega posla, nego v svojih fulminanthih dopisib svet j mistikovati.
j        V Gradci 26. jun. 1873.         Odbor „SL0GE%
JDostavek uredniMva.   Tudi „slov. akad. pevskega
drustva* odbor nam je poalal  enako  pismo, v kterem
oporeka to, kar se je v dopisu iz Gradca v „So6ett 25.
1. ob omenjenem drnstvu trdilo.   2al nam je,  da ne-
[ mamo prostora, da bi \so izjavo iiatisnili;   veudar pa
J radi iz nje konstatnjemo, ka druStvo,   ki ima lepi na-
rmeff zdruzevati vse slovansk^pevske eleropnte ua^grail-
ski universiteti, vsem ran»»gem zaprekam  vkljub veselo
napreduje.   Sicer pa se nudej»m'>,   ka nas bode villi
gospoda opro?tila, de mho z omenjenim dopisom komu
kiivico delali.    „8odatt je pisali to,   kar se jej je po-
rodalo,   kakor je mislifc,  iz bi trega   vira in poUena
volj*1.   Oe gradske razmere premalo poznamo, no mU
fantje sami krivi,   ker nam vsake ,svoto  case er.kntt
pi§ejo, ali pa §e ne.
Poslano,
(Glej §t. 42. in 49. 1. 1872. in Stev. 4„ 6., 8,,15. in 22. 1. 1873.)
Zopet se moraiu zahvaliti vrlemti gospoda J. Ilienu, kateri mi neutruiljivo pj§dja razlicuo tvarino za slovensko dtjalektologijo in za zgod>vitio slovenske-ga jeziki. Tako na primer, sem v zadtijem casu dob I oi njegi: 1) ved pesnij in pravljic, zapisanih v raz-nih vaseh cerkljanske okolice, 2) obilao Stevilo cerk-ljanskih vra/, starih pregovorov itp, 3) mnogo doma-6ih besed j in izrekov, razver§6enih poleg kategorij; „pop;s h.Se", nh.ino orodje", nobleki m>§ka in ze.i-ski1*, flpro3tori hil-»," ^p^jnko orodje", nrazne baza dreves", ngriajvja41, /Hta", mrva", „zivima, »pti6i*, nkrstm imsria Ijudj, spreobraeai p> domifie*, i. t. d.; 4) veliko starih rokopisov z raznimi pesnim', 5) neko-liko star.h knjig oJ prejiujega stoletja ltd.
V Vidmu 24. junija 1873.
J. Httudouiii do CoHrlnnay.
Ik urei1nSkov« lliitnlco.
G. K. v l».  Ne bojte ae,   tvarine   za   „Junaka" nam   ne zmanjka! —
6, J. P.-C- v B.   Hvala lepaf   Vse je v redii. — |          Ct. F. L. v 1).   Da „So6aH   nij prinesla nobcnoga dopisa o
trzaSkih, dijakov \>&sc<&t je sarao to uzrok, ker nobewega nijsmo 4>rejeli; zdaj se nam pa nze prepozno zdi o tej stvari porofati, zlasti ker je „Slov. Narod" obiirao o njej pisal. Hvala za vas prijazni trad!  - G. A, E. v L. Pribodnjid! —
G. R. D. na SI..- G. V. D. je 8el razstavo gledat.
------------------^-i---*--———--------------------------------------------------------------------------------------"S
Florb   Spoof la,
¦                              Iekarnl6ar v Sezani                             •
II ima bogato ualogo izvrstnega hrvatskega in : I   stajerske^i vina po priraernih cenah.                    I
I                     Prodaja je tudi na vedra.                     I
II               To se p. n. obginstvu naznanja.                I
| V----------------------..--------------------,-----------------,---------^
I               _________________________„
^                       PODDRU2MCA                       ^
Stajerske Eskomtne Banke
v Gorici,
eskomptuje menjiee domaLe in imstamke m izdava tmkamke za Merokoli mesto domaCe in inostransko.
Na tiplatila v zlatn se pla&ijejo obresti od 4% proti 30 dnevnemu odpotedu>
Prejemljejo se tiloge nuke in visoket zafiensi od 10 gdd. r tekoSi racun (conto corrente) x obrestimi iod 5°/0, za katere nloge se bodo izdavale shranikn Ivikme in vsak znesek bode do-nas~al ohrest  od tistega dtu, ko je Ml uplacan.
Kadalje se izdavajo nakaznke na bUgajnieo (Cassensebeme) donasajoCe 4% obresti, 5e nij odpovednega obroka, in 5% fa velja 10 dnevni odpoYedni obrok.
Posojuje se denar proti mstavi vsakomtnib urednostij.
Kupujejo in prodajajo se vrednosti vsake vrstne, kakor obltgacije  drzavne,  privatne i. t. d. in take vrednosti se kupujejo po naro&lu tadi za zacun tretjih osob, v katerem slu&ju mo-I ^      ra naro^n^ P°dati primerno pa ne ,viso\o kavcijo.                                                                          J
|%                        ________                                                          ^
Mavatelj in odgovorni urednik.: VIKTOR DOLENEC,   - Tiskar: PATERNOLLI v Gorici.