Maslov — AddrtM!
NOVA doba
«H7 *1. Clali At«. CioTiiaod, OhU.
(Tel. Henderson 3889)
(NEW ERA)
Število članov J. S. K. Jednote že
preseda 21,000. All jih bo koncl tes:i let". 22,000? Ho. če hočemo!
Li
J
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Ag Second Clasg Matter April 15th. 1926. at Tht Poat OKic« at CUveland. O.. Under The Act of March 3rd. 1870. — Accepted for mailing at special rat* of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Anthorized March 15th. 1925.
t N°‘23—štev. 23	Cleveland,	0.,	Wednesday,	june #fh 1931 — sreda, 10. junija 1931	vol.	vii.	—	letnik	vii.
DRUŠTVENE in druge
slovenske vesti
renV8Za društev J- S. K. J. v Dilf nfylvani-)> priredi svoj prvi ,V nedeIJ'° 14- junija na tie pCn'^ov* farmi blizu naselbi-Cn^er’ ^a. Soditi po velikih Piknrrah in »nimanju za ta štie,! nied članstvom tamkaj-kai^a °krož'’a> bo prireditev ne-jo ^stnega in vredna, da Veči°Se^J° V Pr™err>i bližini živilu r°^ak* v^ar največjem šte-
Št	Poslujoče	društvo,
bertn J.' S' K' Jednote v Gil-boto ’	bo	priredilo v so-
Plesi °' JUni-ia zvečer veliko 1 dvor'° .Veselico v P- Murphyjevi je ni- Cisti dobiček veselice r°pre^rnen-ien za nabavo športne 1 e za omenjeno društvo.
£
št, 4^ar*)ertonu, O., bo društvo Svoi 1	Jednote	priredilo
de,j0VČajni	Pikrnk	v	ne-
v*šil J* ■’uni-)a- Piknik se bo Dop ’ °*' druga leta, konci Ho-an ceste.
^olski dan” bo v nedeljo Ha jjj.n^a v Euclidu, O., in sicer veCt0.rih Slovenskega društvu'1 d°nia na Recher Ave. in 'Sok Jra ^riye- Nastopil bo
linJ‘,,Pleveland’” “Soko1 Co1-
»tei *n 'Sokol Ljubljana.” ^bavr°Vadl)i Se bo razvila prosta ^1vnu A v Prostorih Doma in na
(lru^nC0i’tna veselica pevskega
Ku, p.11 Hitija” v Canonsbur-
14, ; ',’.Se bo vršila v nedeljo
Vetn n*Ja P°P°ldne na Dreniko-
tlvo^Pl0stoi-u blizu slovenske rafte.
*
^Glig311* Peyec, tenorist Louis jiinij V ^i^velandu, se je dne 1. k°Vj'- P°ročil z Miss Anico But-ti6f>a ^a sta pevca samostoj-fClev ?evskega zbora “Zarja” v 'so Cdu- Naj bi jima bilo Soin j Jcn.ie ena sama lepa pe-*
^ŽOvn
•e 10 vreme zadnje nede-% v ^rePrečilo mnogo pikni-brže ,C ®Veiandski okolici in naj*
; Samo8t11 * drugod- Tu(^i Piknik "2arja>?Jnega pevskega zbora dežjac v Clevelandu se radi Pev * ni0gei vr§iti, zato pa so p,,jCl in Mnogoštevilni njiho ivor. J.a elii zbrali v sokolski
1 tl m
1'a?viin	Doma,	kjer se je
Je k, . flav Prijetna zabava, ki rajala Pozno v noč.
V Chi *
'etnjnn,Ca8'u je dne 3. junija
l^kaW-. MrS' Anti£°na Ko
pa ju lc’ SoProga tamkaj šne-^°n?UlaS °VansHe8'a generalnega S . ^°kojnica je bila ro pena ^J^nja in vrlo izobražena ')0dWi Chisholmu, Minn., je I	P°sledicam	operacije
J <*1>llštyv ]!y Kochevar, članica l^sled n V,anica- št. 150 JSKJ.
I^^oirnv ki jih je dobil v Ip. Va U v naselbini Flint,
1%1’at v;1° ^ne junija umr 1 ^va it 1^°r bramor, član dru-! 'et. p' JSKJ, star šele 2< 1 O °Pan je kil v Barber I \ifTli leti' P°leg sv°jega pred pe-! ClevRl1)0“esrečenega brata.— 'ut, čl?]andu je preminil John “a>- 54 Z1 društva št. 37 JSKJ, ^ od V v P°kojnik je bil do-C^b0, cUzemberka. _ V Bon tonija M °'’ ,le Prerninila An-^ iz <:.? ?Vac’ stara 39 let, do-I r!anica fiP lan v Istri- Bila je Uok»PanarUStva št 118 JSKJ.
i	SC,0mirodvoru	V
H
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
ZASTAVKALI so premogarji nekaterih družb Scott’s Run premogovnega polja v severni West Virginiji zaradi nadaljne-ga zniževanja plač. Vsega skupaj je zastavkalo okrog 600 mož; precejšno število delavcev se je pridružilo uniji.
PROTI ZNIŽANJU PLAC v premogarski industriji države Colorado so nastopili pred državno Industrijelno komisijo soglasno zastopniki United Mine Workers of America, Colorado State Federation of Labor in Rocky Mountain Fuel Co. Zanimivo je, da Rocky Mountain premogarska družba zagovarja visoke plače za premogarje, da-si jih izmed vseh premogarskih družb v Coloradu že zdaj najvišje plačuje.
DOBRE USPEHE je pokazalo zdravljenje želodčnih uljes z nekim zdravilom, ki je izdelano iz notranjščine prešičjih želodcev. Tako se je izrazil dr. Irving S. Cutter, dekan zdravniške šole na Northwestern univerzi.
an°
[»i/
2
nf
jen1
i/
VELIKO ZMAGO za svobodno izražanje časopisja pomeni zadnji teden podana odločite^ zveznega, naj višjega sodišča v Washingtonu, tikajoča se nekega zakona države Minnesote, ki je omejeval svobodo časopisja. Odločitev je spisal predsednik najvišjega sodišča Hughes. \ njej poudarja, da spada svobodno časopisje med največje svo-jodščine naroda. Ako kakšen časopis to svobodo zlorablja za neosnovano blatenje javnih či-novnikov ali privatnikov, imajo ti vedno pravico tožbe za odškodnino. Če bi se časopisom nataknilo nagobčnike, bi bila škoda neprimerno večja, kot če kakšen časopis izrablja svobodo izražanja v nepoštene namene.
Zanimivo je, da je bila za časa imenovanja Hughesa pred sednikom naj višjega sodišča v zveznem senatu precejšna opozicija napram njemu, češ, da je preveč konservativen. Ta odločitev naj višjega sodišča in še par drugih pred njo, za katere je glasoval Hughes, pa daje misliti, da so se takratni njegov} nasprotniki motili. To je vsekakor zelo razveseljivo dejstvo
Pr
L
0 ZVEZDNATI ZASTAVI
St;
KONFERENCA GOVER-NERJEV, ki se je pretekli teden vršila v French Lick, Ind., se je bavila z različnimi tekočimi problemi. Newyorški gover-ner Roosevelt, demokrat, je podal načrt, ki naj bi mu sledila zvezna vlada za odpravo krize. Ta načrt priporoča izpremenitev carinskih zakonov, boljši davčni sistem, zmanjšane izdatke krajevnih vlad in sistem zavarovalnine proti bolezni in brezposelnosti. Pennsylvanski governer Pinchot, republikanec, se je zavzemal za zvezno kontrolo električnih in drugih korporacij, ki izkoriščajo narod.
O ugodni razsodbi najvišjega zveznega sodišča, tikajoči se svobodnega izražanja časopisja se je večina governer jev pohval no izrazila. Najmanj všeč je bila razsodba governerju države Indiane.
VISOKA CARINA, katero je sprejel zadnji kongres, je do go tove mere odgovorna za veliko brezposelnost v Zedinjenih državah. Inozemstvo, ki je bilo prizadeto po zvišani ameriški (Dal]e na 2. atranl).
Zvezdnata zastava, ki predstavlja to republiko, bo 14. junija letos stara 154 let. Ofici-jelno je bila “rojena” dne 14. junija 1777, ko jo je kontinentalni kongres odobril.
Meseca maja 1777 je koloni-jalni kongres poveril nalogo za načrt nove enotne zastave Geo. Washingtonu, Robertu Morrisu in polkovniku Geo. Rossu. Polkovnik Ross je izbral svojo nečakinjo, 25-letno vdovo Betsy Ross, da je ^astavo napravila po načrtu. Ko je kongres izgotovljeno zastavo odobril, ji je nakazal svoto 14 funtov šter-lingov (okrog $70), da jih je napravila še nekaj komadov.
Predno je bila določena ofi-cijelna zastava za ameriške kolonije, so iste pri raznih prilikah predstavljale različne zastave. Ena ameriška zastava je bila nekoč zelena in bela. Ena je bila rdeča in rumena. Ena je bila čisto rdeča. Sploh so imele neoficijelne prednice sedanje ameriške zastave skoro vse mogoče barve. Zvezde na ameriški zastavi so se pojavile šele na isti ,ki jo je izgotovila Betsy Ross. Zastave z belimi, rdečimi in drugobarvnimi progami pa so se pojavile že prej.
Od leta 1705 naprej je bilo videti v newyorski luki holandske trgovske ladje, ki so imele zastave s 13 modrimi in belimi programi in belim križem na rdečem polju v levem gornjem vogalu. Leta 1776 je vihrala v Virginiji zastava s 18 rdečimi in belimi programi, preko katere se je iz desnega spodnjega vogala v gornji levi vogel vila kača-klopctača. Na spodnji beli progi je bil zapisan ukaz: “Ne stopi name!” Ko je George Washington potoval v Boston, da prevzame poveljstvo koloni-jalnih čet, so ga spremljale čete iz Philadelphije, ki so nosile zastavo 13 višnjevih in belih prog. V januarju leta 1776 je nad Washingtonovim taboriščem v Cambridge, Mass., vihrala zastava s 13 rdečimi in belimi progami. Mesto zvezd sta zavzemala križa sv. Jurija in sv. Andreja. Zastava s 13 rdečimi in belimi progami in s 13 belimi zvezdami na modrem polju je bila, kot že ^omenjeno, oficijelno razvita 14. junija 1777. Trinajst belih in rdečih prog in 13 zvezd je predstavljalo 13 takratnih kolonij ali držav.
Prvi ognjeni krst je dobila zvezdnata zastava 2. avgusta 1777 v boju pri fortu Stanwyx, N. Y. V vojnah leta 1812 je imela ameriška zastava 15 rdečih in belih prog in 15 zvezd, ker se je za vsako novo državo dodalo eno zvezdo in eno progo. Leta 1818 se je število prog znižalo na originalnih 13, in se določilo, da se za vsako novo v Unijo pristoplo državo doda ena zvezda. Za časa mehi-kanske vojne je imela zastava 29 zvezd, začetkom civilne vojne 34, konec vojne pa 36. Kot znano, ima danes zastava 48 zvezd, ki predstavljajo 48 držav naše Unije.
Na morju je prvič zavihrala zvezdnata zastava 4. julija 1777; razvil jo je John Paul •Toneš v Portsmouth Harborju.
-------o--------
BELI ESKIMI
Učeni ameriški antropologist dr. Aleš Hrdlicka tndi, da bodo čistokrvni Eskimi v severni Alaski kmalu izumrli. Ostali pa bodo mešanci, to je Eskimi, pomešani z belimi priseljenci, katerih je mnogo, in se zadovoljivo množijo.
POTREBA POČITNIC
(Piše dr. P. J. Archi, vrhovni zdravnik
J. S. K. Jednote.)
Približal se je čas, ko začnejo posamezniki Imisliti na počitnice, da se nekoliko oddahnejo od svojih vsakdanjih poslov. Pred leti počitnice niso bile tako potrebne, k|r posamezniki niso bili fizično ali duševno tako stalno vprež< ni kot v sedanjih časih. Yrelika večina ljudstva prejšnih ge leracij je delala le po par mjsecev na leto, ali pa če je bila- zaposlena vse leto, je imela vmes mnogo počitka tako m patrijotičnih in verskih praznikov. Industrija in trgovina v .sedanjem razvoju pa zahteva skofo nepretrgano zaposlitev, zato jU na počitnice ne gleda več kot; na luksus, ampak kot na potrebo.
Zavodi za duševne in živčne bolezni so prenaipolnjeni. Mnogi ljudje izgube* svojo duševno prožnost vsled prevelike napetosti živčnega sistema. To napetost navadno povzroči preobilica nepretrganega dela in skrbi. Glavni nana'en počitnic je počitek, oddih, Izprememba okolice in dela pblaži napetost živčnega sistema in vpliva blagodejno na telesjno zdravje ter je dobro zdravilp za fizično in duševno otopelost.
Počitnice bi morale biti različne, prikrojene po okusu in potrebah posaiieznikov inteligentno in skrbim. Več važnosti naj bi se polaJ&lo na potrebe kot na želje, prenaporno življenje tekom pocftnic ni priporočljivo, da človek ne potrebuje počitka, ko se vrne s počitnic, predno se zopet loti svojega regularnega dela.
Osebe, ki opravljajo mnogo duševnega dela, naj bi se tekom počitnic tega izogibale, zato pa riaj bi se fizično bolj udejstvovale. Seveda se v tem tudi ne sme pretiravati, kajti preveč napora za srce, kar povzroča predolgo plavanje, težka pešho-ja, igranje tenisa in drugo naporno udejstvovanje, ni dobro. Taki ljudje naj bodo na počitnicah sicer aktivni, toda zmerno.
Največ ljudi, ki potrebujejo počitnic, jih rabi zato, da dobijo več spanja, kot si ga običajno lahko privoščijo. Dolge in regularne ure spanja tekom počitnic takim ljudem zelo koristijo.
-------o--------
PRVE CIGARETE
PROBLEMI PRISELJENCA
Cigarete v svoji moderni obliki so se udomačile v Evropi in v Ameriki nekako pred šestdesetimi leti. Sodi se, da jih je vpeljal takratni angleški prestolonaslednik, poznejši kralj Edvard, po svojem obisku v Indiji. Medpotoma se je ustavil v Aleksandriji v Egiptu, kjer se je seznanil s tamkajšnimi cigaretami. Po svojem povratku v Anglijo je naročil 50,000 egiptovskih cigaret za sebe in svoje prijatelje. Cigareta se je najprej'udomačila med bogataši, ki so hoteli posnemati princa waleskega, nakar se je razširila tudi med revnejše sloje. Neka ' londonska tobačna tvrdka je kmalu začela ekspor-tirati cigarete tudi v Ameriko.
O pravem početku cigarete pa je malo znanega. Izprva sploh niso razlikovali med malimi cigarami in cigaretami, kajti cigareta vrresnici pomeli ja malo cigaro. Neke vrste primitivne cigarete so začeli pušiti Spanci kmalu potem, ko je bil vpeljan tobak v Evropo.
Otroci naturaliziranih državljanov
Vprašanje: Bil sem ravnokar naturaliziran. Imam tri otroke: dekle, 15 let staro, in dva sina, 17 odnosno 20 let stara. Moj starejši sin se je ravno sedaj oženil. Kateri izmed mojih otrok je postal državljan vsled moje naturalizacije?
Odgovor: Vsi trije. Otroci, rejeni na inozemskem, postanejo ameriški državljani, ako za časa, ko oče postane državljan, še niso 21 let stari in so bili pripuščeni v Združene države za stalno bivanje. Pa je vseeno, dali so ti otroci poročeni ali ne.
Inozemci na obisku ne morejo postati državljani
Vprašanje: Prišel sem leta 1923 iz Canade in leta 1925 sem dobil “prvi papir” brez vsake težave. Sedaj pa so odbili mojo prošnjo za naturalizacijo, češ da viza, ki mi je bila tedaj izdana, je bila veljavna le za šestmesečni obisk v Združenih državah. Ali je kak način, da bi postal ameriški državljan?
Odgovor: Ker ste bili pripuščeni v Združene države le za začasno bivanje, ste Vi sedaj nepestavno v tej deželi in ne morete postati ameriški državljan. Ker pa ste prišli pred dnem 1. julija 1924, niste podvržen deportaciji, dokler ostanete v Združenih državah. Je prav mogoče, da bo kongres dovolil legaliziran je nepostavnih prihodov do 1. julija 1924, namreč da raztegni sedanjo pravico, ki jo uživajo vsi oni, ki so prišli nezakonito pred dnem 3. junija 1921. Do tedaj pa ne morete, ničesar storiti.
Priče pri naturalizaciji
Vprašanje: Kdo more biti priča pri naturalizaciji? Ali je dovoljeno privesti s seboj kot pričo ženo, brata ali drugega sorodnika?
Odgovor: Priče za naturalizacijo morajo biti ameriški državljani dobrega moralnega značaja. Morajo poznati prosilca vsaj zadnjih pet let in ga videti v tem času pogostoma, vsaj enkrat na mesec. Ni priporočati sorodnike kot priče. V nekaterih sodiščih ne dovoljujejo takih sorodnikov, kot so žena, soprog, brat, oče, sestra; v drugih sodiščih nimajo nič proti temu. Kadar ima kdo težave s pričami, je najboljše, da se informira, dali v dotičnem sodišču pripuščajo ožje sorodnike kot priče.
Pristojbine za vizo inozemskih konzulov
, Vprašanje: Ker nameravam potovati v Evropo, bi rad znal za inozemske vize na ameriških pasportih. Koliko treba plačati?
Odgovor: Vsled vzajemnega dogovora so bile pristojbine za vizo odpravljene v več državah in v 9 državah je bila pristojbina znižana. Nikake vize sploh ni treba za Belgijo, Gdansko, Dansko, Italijo, Lichtenstein, Norveško, švedsko in Švico. Pristojbina za vizo v čehoslovakijo znaša $1, ali tranzitne vize so zastonj (samo za prehod čez deželo). Vizo za Francosko znaša $2, ali le 20 centov treba plačati, ako potnik ostane v Franciji le 30 dni. Viza za Nemčijo je brezplačna. Viza za Angleško'znaša še vedno $10 in tranzitna viza $1. Za Ogr sko stane redna viza $10.80 in za en prehod $1.15. Viza za Poljsko je $4. Za Jugoslavijo viza prehod in povratek znaša $1, za en prehod 50 centov in
regularna viza je $1.00.
/	FLIS.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Dne 18. maja je dovršil 70 let eden največjih in najoriginal-nejših slovenskih slikarjev, Ferdo Vesel. Umetnostno delo Ferda Vesela je dragocen donesek k trajnim zakladom slovenske likovne umetnosti; njemu je tudi v zgodovini celotne jugoslo-venske umetnosti zagotovljeno častno mesto. Vesel je umetnik v delu, v besedah in življenju. Kakor kak antični filozof se je zaril v svoj napol podrti gradič Grumlof, kjer slika in zbira starine.
V ljubljanski frančiškanski cerkvi je nedavno civilni stražnik zasačil starega grešnika 69-letnega Janeza Kušarja, ki je baš praznil cerkveno puščico. Janez Kušar je vsem varnostnim oblastim dobro znan kriminalni tip. V teku let je bil že 32-krat kaznovan in ima sploh za seboj zelo burno preteklost. Zanimivo je, da je Janez Kušar nezakonski sin slovitega kranjskega razbojnika in roparja Di meža, ki je bil svoj čas strah in trepet vse dežele. Mati njegova je bila kuharica, ki je živela v štajerskem Gradcu in nate prišla za njegovim ačetom Josipom Ziherlom, imenovanim Di-mežem v Slovenijo. Janez Kušar je bil rojen nekje v ljub ljanski okolici.
Požar je nedavno uničil hišo posestnika Jožeta Hribarja \ Jablancah, občina Kostanjevica ob Krki. Ogenj so povzročile saje, ki so se vnele.
V Trsteniku, občina Št. Rupert, je strela udarila v skedenj posestnika Jožefa Jerovška. Skedenj s hlevom vred je pogorel do tal.
Saharin v sohi Matere božje. Z Gorenjskega pišejo: Poroča-no je že bilo, kako so romarji, vračajoč se od sv. Eme na Koroškem, vtihotapili v Jugoslavijo razne predmete. Imeli so pri sebi tudi soho Matere božje, ki je bila znotraj votla. V to votlino so stlačili več kilogramov saharina, ki so jim ga ob-lastva zaplenila. Hudomušni ljudje zbijajo zdaj na račun teh nesrečnih romarjev vsakovrstne dovtipe.
Dne 14. maja je zapustil Beo grad in odpotoval na svoje no vo službeno mesto novoimenovani poslanik v Buenos Airesu, bivši minister dr. Ivan švegel. Na kolodvoru so se poslovili od njega zastopniki diplomatskega zbora. Spotoma se je ustavil še za en dan v Ljubljani, nakar je odpotoval preko Pariza v Ameriko.
VSAK PO SVOJE
Strašna nesreča v Vojvodini. Iz Novega Sada poročajo, da se je prigodila v Gospodinjcih v neki pol metra globoki kotanji sirašna nesreča. Luža se nahaja za vasjo v bližini nogometnega igrišča, kjer je bila v nedeljo tekma. Med tekmo so se otroci kopali v tolmunu. 9-letni sin posestnika Popoviča se je nenadoma začel potapljati. Otroci so klicali na pomoč, toda otrok je med tem že izginil na dno. Ko so iskali- njegovo truplo, so potegnili iz vode še tri otroke, ki so utonili ta dan.
Svojčas je bilo poročano, da je iznašel Tržačan A. Čopič sredstvo proti jetiki, o čigar uspešni učinkovitosti so se prepričali tudi v tržaških bolnicah.
(Dalje na 6. strani)
Svet napreduje vsestransko in mesec junij je še posebej poln uprav božanskih možnosti. Te dni sem čital v nekem listu oglas, da imajo nekje čevlje za graduiranje!
*
Na spomlad imamo skoro vsi nekaj stroškov s čiščenjem in likanjem naših starih pokrival. Bivši španski kralj pa jo je baš pravočasno pocedil, da ne bo imel stroškov s čiščenjem stare kraljevske krone.
*
Bivšega podpredsednika Marshalla so nekoč vprašali, kaj ta dežela najbolj potrebuje, in mož se je odrezal, da dobre nikelj-cigare. Zdaj ko je v deželi dovolj dobrih nikelj-cigar pa manjka kupcev, ki bi imeli nik-lje.
*
časi so tako slabi, da je celo sirotišnica Edwards countyja v Illinoisu na prodaj; nima namreč nobenega kostumerja.
*
Kar se človeku zdi naj slajše, postane sčasoma najbolj pusto in kislo. To dokazujejo tudi oranže, kajti cvetje kislih oranž najslajše diši.
t-
O generalu Butler ju si lahko mislimo kar hočemo, toda, to je gotovo, da ga zgodovina ne bo označila kot “neznanega vojaka.”
*
V državi Oklahomi je živel Indijanec zelo junaškega imena. Njegovo ime je namreč pomenilo v slovenščini “Mož, ki se ne boji ničesar.” Pa se je oženil z mlado Indijanko, ki se je bila izšolala na neki vzhodni višji šoli, in štirinajst dni po poroki je že naprosil starešine svojega rodu, da mu dovolijo spremeniti ime.
*
Polno ime siamskega kralja se glasi: “Prajadhipok, potomec velikega boga Bude, najvišji razsodnik plime in oseke, brat lune, polubrat solnca in posestnik štiriindvajsetih marel . . Kljub tej visoki žlahti se je moral zateči k ameriškim zdravnikom, da mu rešijo luč oči. Na žlahto se tudi kralji ne morejo zanesti.
»H
Krištof Kolumb ni bil samo neustrašen pomorščak, ampak tudi odličen prerok. Ko je odkril Ameriko, jfe zaklical na ves glas:	“Jaz	vidim suho zem-
ljo!”
*
Predsednik Hoover je imenoval našo dično prohibicijo plemeniti eksperiment. Ta označba je precej točna. Namen pro-hibcije je bil vsekakor plemenit, uspehi so pa taki, da se je za zjokat.
Pa je na svetu še mnogo drugih plemenitih eksperimentov, s katerimi se dobromisleči zemljani ukvarjamo, ki ob rod e prav tako ničev in črviv sad kot prohibicija. Taki plemeniti eksperimenti so na primer:
Pripovedovati zaljubljenemu fantu, da je v samskem stanu lepše in prijetnejše kot v devetih nebesih;
napravljati “pravo vino” iz bezga, regrata, detelje >'n olupkov lemon;
pridigovati Simula n tom v podpornih organizacijah o pomenu bratstva;
igrati karte za zdravje;
biti odkritosrčen napram ženskam in pričakovati isto od njih;
(Dalje na 3. strani).
t*Jsfo'da Doba”
I	'
GLASIEO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
T	of	the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL'. .VII.	83	No.	23
Važnost podrobnega dela
Pri vsakem podvzetju je mnogo drobnega dela, ki je za uspeh neobhodno potrebno, katerega pa širša javnost po navadi ne vidi. Iz tega vzroka te vrste delo največkrat ni tako vpoštevano kot zasluži. To velja tako za privatna, kot za bolj ali manj javna podvzetja.
Javna ali napol javna podvzetja se mnogokrat tičejo nas vseh, zato je važno, da jih skušamo spoznati in pravilno ceniti.
Zanimivo je, da izvršijo za splošno javnost največ koristnih del tisti, ki najmanj kričijo. Ljudje, ki res delajo za splošnost na en ali drugi način, navadno nimajo časa-tega obešati na veliki zvon, in če bi imeli čas, zdelo bi se jim tako početje bedasto in otročje. Star slovenski pregovor pravi, da kjer je veliko grmenja, je malo dežja. To pomeni, da kjer je veliko pompa in samoh,vale, ni dosti resnega, splošnosti koristnega dela. Samohvala je sploh zoprna reč, in ljudje, ki se je poslužujejo, skušajo z isto zakriti svojo nedelavnost, zadostiti svojemu bolnemu slavo-hlepju ali pa se z isto sebično okoristiti.
Ljudje, ki v resnici dobro in pošteno delajo za splošnost, navadno niti ne mislijo na pohvalo in priznanje. Njim je v zadoščenje, da so svoje delo izvršili tako dobro, kot je bilo v razmerah mogoče. Ne iščejo priznanja, ako pa ga jim kdo izrazi prostovoljno, ga hvaležno in včasi sko-ro začudeno sprejmejo, kot nekako napitnino.
Skoro vse pridobitve moderne civilizacije prihajajo od podrobnega dela tihih delavqev na najrazličnejših poljih. Kričači so na svetu ustvarili malo takega, kar bi bilo koristno za splošno javnost.
Pri tem ni treba, da bi mislili baš na učenjake, znanstvenike in raziskovalce, ki so s svojim delom v laboratorijih ali pa razpršeni kdovekod po svetu, koristili človeštvu na najrazličnejše načine. Lahko ostanemo bližje doma in se zamislimo v tiho podrobno delo tistih, ki so gradili naše Narodne domove in razne gospodarske institucije, ki sc ustanavljali kulturna in podporna društva in ki so kot nekaj samoumevnega izvrševali tisočera dela, katera so 5 tem v zvezi. In te ljudi vidimo še danes, da so vedno pripravljeni prijeti za kakoršno koli delo v prid stvari, ki jc smatrajo za dobro in koristno. Nikakega priznanja nc iščejo; v mislih jim je le uspeh in napredek organizacije za katero so se zavzeli. Sto različnih del je pri raznih pri reditvah — od pisanja oglasov in reklame, do prodaje listkov in priprave prigrizka. Ta dela ne prinašajo nikake sla ve, toda, potrebna so, in prave vrste ljudje jih z veseljerr vzamejo v roke in opravijo po najboljših možnostih Končni rezultat pa pokaže važnost takega podrobnega dela
Med vršilce važnega podrobnega in za splošnost ko listnega dela, ki skoro nikdar ne dobi .zasluženega prizna nja, spadajo tudi naši društveni uradniki. Posebno veljj ro za društvene tajnike. Koliko sitnega drobnega dek imajo za vršiti društveni tajniki, ve le tisti, ki je take slad kosti pokusil. Res so naši društveni tajniki za svoje deh nekaj plačani, toda, ta plača jc malokdaj v pravem razmer ju z opravljenim delom.
Dober tajnik je duša društva, toda, duša pri najboljš volji ne more dosti opraviti, če ne sodeluje telo, to je celo kupno članstvo. Ni dovolj, da izvolimo dobrega tajnika treba je, da ga pri njegovem delu podpiramo, to je, da vrši mo svoje dolžnosti napram društvu točno in pravočasne ter ne povzročamo tajniku več dela kot je absolutno po trebno. Dober, izkušen tajnik je zlata vreden za društve in skupno organizacijo, zato je v interesu društva in J. S K. Jednote, da ga obdržimo. Pomnimo pa vedno, da si mora ravnati po zaključkih društvenih sej in po pravilil }. S. K. Jednote. Pomnimo pa tudi, da naši društveni taj iiiki niso milijonarji in ne morejo meninič tebinič zaklada ti asesmentov za pozabljive in brezbrižne člane!
    ^
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
Vsled obstoječe gospodarske depresije prejema glavni urad vedno več prošenj od raznih društev za številne člane, kojim ni mogoče plačevati asesmentov. Take prošnje je zelo težko reševati potom dopisovanja med glavnimi odborniki, ko navadno vsak odbornik nekoliko drugače glasuje in svetuje.
Nekatera društva so zadnje čase pričela zaostajati z ases-menti, to je, da nam ne pošljejo polnega asesmenta. Radi tega že več društev dolguje večje ali manjše svote pri asesmentih na Jednoto.
Pretečena letna seja glavnega odbora se je nekoliko bavila s tem perečim vprašanjem in prišlo je do sledečega sklepa:
“Razvije ne debata, kaj bi se zamoglo storiti za člane, ki, vsled slabih delavskih razmer ne morejo 'plačevati asesmentov. Po raznih razmotrivanjih pride glavni odbor do zaključka, da se za enkrat more samo apelirati na posamezna društva, da v kolikor mogoče zakladajo svoje člane, ki ne morejo plačevati asesmentov. V slučajih, da pridejo taka društva vsled tega v začasne denarne zadrege, lahko prosijo na glavni urad, da se jilt, nekaj mesecev počaka za plačan j e dolga.”
Mnoga društva so prezrla zgoraj citirani sklep glavnega odbora. Dotična društva prosim, da sporoče svoje prošnje glavnemu uradu, da ne bomo imeli kakih neprilik.
Prihodnja seja glavnega odbora bo brezdvomno vzela v pretres to vprašanje, in upati je, da bo glavni odbor kaj koristnega ukrenil, kolikor bo v danih razmerah sploh mogoče.
Z bratskim pozdravom,
Joseph Pishler,
gl. tajnik.
DOPISI
POJASNILO GLEDE POSEBNIH NAGRAD
(Izčrpek iz zapisnika letne seje glavnega odbora.)
“Društvo št. 11 h pismeno poživlja glavni odbor, da proglasi leto 1!)31 kot agitacijsko leto in to v počast pionirjev in bivših glavnih uradnikov JSKJ, ker je od. njih započeto delo dozdaj tako napredovalo. Glavni odbor je sugestijo vpošteval in je proglasil leto 1931 za agitacijsko leto JSKJ. Izjavlja tudi, da je na lazpolago svota $2,500.00 ali tudi več, če bo agitacija živa. Iz te svote se bodo koncem leta plačale denarne nagrade članom, ki bodo pridobili kaj novih članov v mladinski ali odrasli oddelek JSKJ. Poleg običajnih nagrad, ki so navedene v pravilih, je tem potom razpisana še posebna nagrada enega dolarja ($1.00) za pridobitev vsakega novega člana v odrasli ali v mladinski oddelek. Te nagrade se bodo koncem leta nakazale društvom, z apelom, da jih razdele med agitatorje po zašluženju. Kampanja stopi v veljavo s 1. februarjem 1931 in traja do 31. decembra. 1931.”
Prejeli smo že par vprašanj, zakaj nismo za prve tri mesece tekočega leta nakazali poleg običajne provizije, se posebne nagrade. Zgornji izčrpek iz zapisnika naj služi v pojasnilo vsem onim, ki so mnenja, da bi morali prejeti več provizije kot so jo prejeli.
Na zgornji sklep glavnega odbora smo prejeli že eno pritožbo, v kateri je omenjeno, da si bomo s tako kampanjo nakopali še več nezaželjenih rizikov. To je sicer mogoče, toda slabih rizikov se lahko vsako posamezno društvo izogne, Neumestno je koga nagovarjati za pristop o komur se dvomi, da ni dobrega zdravja, ali če bi hotel pristopiti v jednbto z.namenom, da bi sebe okoristil, jednoto pa izkoriščal.	•	P
Z bratskim pozdravom,
Jošeph Pishler, glavni tajnik. --------------o-------------
VSAK FO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
pričakovati rešitve svetovne krize od debat;
skušati napraviti iz hinavca moža, na katerega bi se bilo zanesti;
prerokovati kdaj se vrnejo dobri časi;
pričakovati velikih koristi za zdravje od avtomobilskih izpre-hodov;
zdraviti mačka z vinom in raki jo;
praviti ljudem, ki se samim sebi zde veliki in važni, da se mili narod prav tako salamensko malo briga, če gredo na obisk v stari kraj, kot če gredo v sosedno restavracijo na porcijo vampov;
učiti mačko ljubezni do ptic; kupovati delnice, ki obetajo stoprocentne dividende vsako kvatro;
učiti manir sosedove pse in kokoši;
verovati oglasom, ki obljubljajo srečo zastonj ali za rešitev kakšne uganke;
šteti kot gotovino vse kredite dolžnikov;
pripovedovati mladim ljudem v juniju, da je poljubovanje nevarno.
A. J. T.’
-------o-------
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
carini, se je maščevalo s tem, da je v mnogih slučajih zvišalo carino na blago iz Zedinjenih držav. Posebno se to pozna pri Ganadi, ki je bila naš najboljši odjemalec. Canadska vlada je v teku enega leta že trikrat zvišala carino na razne predmete, ki se uvažajo od drugod, posebno iz Zedinjenih držav. Posledica tega j"e, da je naš izvoz v Canado tekom enega leta padel skoro za 300 milijonov dolarjev. Druga posledica je, da se je 75
JUNIJ
V jutru pada svitla rosa, ostro pesem poje kosa.
Poj nam zjutraj poj še drevi: Zlata jutra, zlati dnevi . . .
Kmetič videl boš krog Vida, če bo letina kaj prida.
Jaz pa bom škrjančkov brat (na dopustu tistikrat) . . .
Cresu je bodo zazorele, ustne deklicam rudele.
Šel bom šel čez gmajnico
brzdat misli grešne — nagni dekle čajnico, da bom zobal črešnje.
Tvoji ustni sta še slajši — sam ne vem šč, kaj bi rajši . . .
Pa se v polje bom namenil, tja k pšeničici bogati, kar je Marko ozelenil,
Peter Pavel zdaj pozlati.
Sij nam solnce plamenite,
-'.ori, zori zlato žito!
(“Jutro.”)
novih- ameriških industrij preselilo v Canado, 389 drugih pa je odprlo tam svoje podružnice. Blago, ki se je prej eksportiralo iz Zedinjenih držav v Canado. bo zdaj tam {inducirano, da se družbe na ta način izognejo visoki carini. To pa pomeni, da bo toliko več čanadskih in toliko manj ameriških delavcev zaposlenih.
NAJVEČJA izdelovalnica aluminija je Aluminium Co. of America, in ta se bd v kratkem preselila v Canado, in sicer v novo mesto Arvida v provinci Quebec. S preselitvijo v Canado se bo tovarna izognila carini. Ogromno podjetje bo zaposlje-Valo toliko delavcev, da bi napolnili srednje-mesto.
LJUBLJANSKA policija zasleduje nekega Franca Bogoviča, ki je eden izmed tolpe Al Caponija, v Chicagu, ter ima baje precej zločinov na svoji vesti, pa se je znal spretno 'izmakniti chicaški policiji- Ljubljanska policija je bila obveščena iz Chicaga, da se B.oskovič nahaja v Sloveniji. Tako vsaj poroča New York Times.
REPUBLIKANSKA vlada v Španiji je s posebnim odlokom odpravila vse plemenitaške na slove.
SPOR V RIMU med fašistično vlado in Vatikanom še ni poravnan. Mussolini je bil baje pripravljen v toliko popustiti, da se zopet dovoli poslovanje samo ženskim podružnicam takozvane Katoliške akcije, toda papež je izjavil, da bodo pričele s pošlo vanjem vse ali Pa nobena.
OPERACIJA/ katero so ameriški zdravniki v New Yorku izvršili pred dobrim mesecem na
Cleveland, O.
POTOVANJE V BELO DOLI NO “WHITE VALLEY, PA.” Dne 30. maja ob polsedmi uri v jutru se podam od doma na postajo Pennsylvania železnice, da se odpeljem najprej e do mesta Pittsburgh, Pa. Ob 11:15 pred poldnem izstopim iz vlaka in kmalu sem opazil na postaji mojega souradnika sobrata Bal-kovca in pa sobrata Josepha Snellerja, predsednika društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ v Pittsburghu, Pa., ki me čakata na postaji. Sobrat Balkovec se mi je zdel precej otožen na prvi pogled in videlo se mu je, da ni nekaj prav. Nato se mirnim potom podamo vsi trije na avtomobil sobrata Balkovca ter se odpeljemo proti Butler ulici, kjer ima sobrat Balkovec svojo takozvano “vilo” ali hotel za mrtve. Toda že na poti, ko se nekaj časa peljemo, sem opazil in tudi zvedel, zakaj je Johny tako bled in potrt. Par dni preje je namreč prejel Johny neko pismo od svojega “bosa,” da če ne pride o pravem času na postajo, da dobi potem julija meseca najtežje, kakor tudi naj sitne j še delo na Ely, Minn.
Po kakih 20 minutah se že pripeljemo do takozvanega hotela mrtvih. Ko vstopimo, je bilo pa že precejšno število prijateljev v sobi, toda bili so tačas še vsi živi. Bili so izklučno vsi člani J. S. K. J. od društva št. 26. Pozdravljamo se vse na-vkriž, nakar pride na vrsto sobrat Pogačar, tajnik društva sv. Štefana, in stisnil mi je roko tako močno, da me je kar zaskelelo med prsti. Ker pa Johny ni nikdar brez domačih zdravil, mi hitro priskoči na pomoč, z neko jako okusno kapljico in bil sem takoj pozdravljen in v tistem momentu odpustil sobratu Po gačarju.
Komaj nekaki minut, ča$a sem imel, da se nekoliko pogovorimo s prijatelji, kar začujem neki zvonec, ki nekoga kliče. Nato pa že pristopi Johny in mi naznani, da je kosilo pripravljeno in da je že vse v redu, da kar prisedemo k mizi. Jaz pa, ker se enakega povabila nikdar ne odrečem, se brez vsacega ugovora vsedem in pričnem. Seveda, ker je pa Johny jako po-strežljiv in tudi jako gostoljuben, mi kar neprenehoma podaja vse dobrote iz drugega konca jako velike mize, ki je bila jako močno obložena. Tožil sem mu sicer, da imam že vsega dovolj, da že komaj diham, pa ni nič pomagalo. Toliko časa je molil in ponujal neki jako podol-gasti krožnik pred me in me tudi primoral, da sem moral še enkrat naložiti. Nato je pa popolnoma pozabil Johny, da sem prišel v Pittsburgh s popolnoma novo belo srajco. In ker Johny ni na noben način miroval z onim dolgim krožnikom, je moja čisto bela srajca postala kmalu “šekasta,” podobna “močeradu.” Seveda potolaži se Johnj še le, ko opazi, da je pričela moja srajca‘spreminjati se v različne barve. Nato pa hitro pokliče -svojega sina in mu veli, da naj hitro prinese čisto bel robec. In kaj sj mislite o tem robcu, dragi mi čitatelji! Johny je
Jugoslovanska
Ustanovljeni 1. 1883
Kat. Jednota
lakorporiran« 1. 1901
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik:	PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111.
Podpredsednica:	ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn.
Tajnik:	JOSEPH	PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik:	LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh. Pa.
Nadzarnl odhor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn.
2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa.
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd PL, Chicago, HL
Perotal •Abort
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th *t., Calumet, Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
2. porotnik:	ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O.
Oui held i tor a
Then
the y(
our s >»emt the m letic { Th,
r°n a Koeg
Jednotino uradno gUillo:
NOVA DOBA, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVKC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatv« i naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ae pošilja na pr*"‘ i Kn sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov Jn bolni'**1 type , spričevala naj se pošilj* na	vrhovnega zdravnika	Jatn
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in i*Pr*' membe naslovov naj :se pošiljajo na: Nova Doba, 8117 St. Clair A**",; Th Cleveland, Ohio.	fUcte
Jugoslovanska Katoliška	Jednota sc priporoča	vsem	JugoslovWO®	jforeir
za obilen pristop. Kdor icli postati član te organizacije, naj se z*!*11 thp e tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se f* j. ‘i obrnite na gi. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi	x	8	člaal	*"	J'city
članicami.	jt,fc ^
očeh siamskega kralja Prajad-hipoka, se je izborno posrečila Kralj mora sicer nositi naočnike ,toda je silno vesel, da mu je operacija tako popolnoma vid vrnila.
LIGA NARODOV v Genevi je potom posebnega odbora pričela s pripravljalnim delom za izpre-membo koledarja. Mednarodna konferenca, ki se snide k zasedanju 26. oktobra t. 1., bo vzela to zadevo v*roke zares; in upati je, da bo sprejela novi in pralc-tičnejši načrt koledarja kot je sedanji. V1 slučaju, da bo novi koledarski sistem sprejet, bo stopil v veljavo 1. januarja 19:34
bil trdno prepričan, da mi z onim robcem zopet naredi mojo srajco enako, kakor je bila, ko sem prisedel k mizi, toda bilo je vse zaman. In ko opazi, da srajca postaja še bolj šekasta, pa m! reče:	“Pa	pojdi	nazaj	v	Cleve
land, saj jih še prodajajo.”
Med časom pa, ko se Johny trudi, da mi zopet naredi srajco čisto, sem pričel godrnjati ter tudi oporekat, kje je namreč naš doktor, ki me ima za peljati na mesto, kamor sem povabljen. Johny se mi smeje v obraz, in že sem mislil stopiti do telefona in poklicati taksi, pa mi zopet zabrani naš Johny ter mi naznani, da je doktor že z njegovim avtomobilom pred vrati- In res kmalu nato vstopi naš vrhovni zdravnik dr. F. J. Arch, ki je bil namenjen in povabljen ravno na isto mesto kakor jaz. Ker se je sobrat Pogačar, tajnik društva sv. Štefana že davno odpeljal in še nekaj drugih prijateljev ž njimi, s šoferjem Peter Balkovcem, sem si popolnoma mislil, da bom vse ceremonije zamudil, ako ne odpotujem takoj. Johny nam da še nekaj domačih zdravil za srečno pot in to tudi našemu šoferju, nakar se naglo odpravimo tudi mi na pot v Belo dolino. Predno pa odrinemo, se pa prav pohlevno in tudi jako ponižno prijavi še neki Pittsburžan in milo poprosi gospoda doktorja, če sme tudi on prisesti. Seveda z doktorjem takoj privoliva, toda le s pogojem, če nama bo pokoren, kakor tudi ponižen v vseh ozirih. Na to nama z vso zvestobo priseže Nace Podvasnik in še pristavi :	“Saj sem že ponižno na-
prosil in tipam, da se me ja usmilita!” Ko pa prisede, pa takoj začne spraševati doktorja kakor tudi mene, kaj pušiva. Zeli nama namreč vrniti najino usmiljenost do njega, ki sva ga pustila, da je k nama prisedel. Odgovoriva, da doktor puši sval-čice jaz pa smotke. (Seveda pa ne kake slabe.) Pol ure je prosil Nace doktorja, da naj ustavi avtomobil pri prvi prodajalni tobaka, da nama vrne uslugo z obljubljenimi smotkami in cigaretami. Dragi čitatelji, ko bi vi le zamogli videti Naceta, kako je bil v zadregi radi tobaka “cigaret,” ki bi jih sam najraje kadil, pa ni imel nobene! Doktor pa tebi in meni nič kar drvi naprej, in samo kima ja, ja, ja, toda ustaviti pa le ni hotel. Ko sem pa opazil, da je Nace v nevarnosti, oziroma smo jbili vsi trije, da skoči nam Nace ven in se kaj ponesreči, sem jaz naprosil doktorja, da je ustavil pri prvemu prodajalcu cigaret.
In že sem bil v strahu, da nam Nace v resnici skoči iz avtomobila, ker opazil sem, da že ni
zSf°rrie
mogel več mirno sedeti v njem sedežu. Nato pa zag^T1^0 mo neko prodajalno na	1
vogalu, in ves srečen Nace sh°jh< iz avtomobila, kakor hiti'0 I doktor le nekoliko prestal. ^Lfre cil je kakor blazen skozi vr^ prodajalno. Ker sva pa etTl gla Nacetu, bi za to uslugo lu midva trpela. Doktor je reč ustavil svoj avtomobil prostoru, kjer ni za ust^j-f^ Oni čas, ko je Nace kupova' l logo tobaka, naju je že PrlJ -pj ogledovati neki mož postavi agaj. kmalu bi se peljala v tem*10 lodg bo za ograje, namesto v sVot) thyy no naravo v Belo dolino, Prof smo bili povabljeni.	tj0})
Ko' doktor opazi, da naiOfo^ opazuje ’’ mož postave: nek0''the od bližje, mi takoj reče 1,1 kar po “kranjsko:” “Ti> j dolf, kar zunaj ostani in s8j govarjajva kar pri odprtih j tih avtomobila, da bo mož P0;, ve mislil, da se imava kaj M ... važnega pogovoriti.” Moi fo ^ stave se še enkrat prav gi-cl naju ozre in ko vidi, da [ doktorji nekoliko več v ^ i kakor oni, ki nosijo str^j ^t okrog pasu, jo hitro zavije rt tl prvi vogal in izgine. Na^f^ia kmalu Nace pridrvi s P° * klobukom- najboljših ciga^j cigar.
Hitro ga pograbim, kako*, kega tatu, in ga vržem v ^ sedež avtomobila in mu tud1: vem, davavno radi njegovi nos ti bi moral naju kmalo 11 f drugje iskati. Ko mu vse P1j ^ va, je postal pa Nace, tak0 Lo^ hleven, da sva z doktorje111 b^j polnoma že pozabila na ^iti zadnjem sedežu. Sam ni f'i'st kako da bi se nama prikuP1 Ih e gotovo se je že bal, da ga lie, ževa ven iz avtomobila in P^’fhai va za to njegovo nadlogo kakem grabnu. Toda tega J. i sva storila, ker sva se zave jf f'r. da je najin sobrat, in pa t*1 ,r11 S. K. J. bi spravila ob (^l *• Nato smo vsi trije P°P°'Il0Jj pozabili kaj bi se nam ^ pripetilo in tiho se pelja'1 naprej proti prostoru, ^ L ' smo bili povabljeni.	]j.Ul'
Kmalo nato pridemo do c‘ ^' št. 22, ki nas popelje nar;1' na prostor, kamor smo vabljeni. Dotična cesta jc gfeol lepa in gladka, ter je P° ^fiej popolnoma kači, kadar se P ka naprej. Kakor sem Z'' ! (( se imenuje William Penn 1	c,J(,
way, ter se ovija vedno n»° ■ krasno zelenih hribov tak0’ je resnično jako romantik10 tovati po tej cesti.	Jthe
Med pogovarjanjem, ko jifcve ju motil Nace v zadnjem ®e JP^c) smo kar nevede in hitro j]fhe do naselbine White Valley- .,|cai pa doktoiJ ne bi vozil svoj a Ml (Dalje na 5. strani) b
bp
S,
i Al,
i.
°mi
M
the
Current Thought.
avoid the stragglers
made one bold stroke at its last general convention for a n ^ at Ely, Minn., when the delegates made provision 111 The m *30r*'S ^und to assist lodges in organizing athletic teams, pm v am PurP°se of the fund was to stimulate interest among L §opT^er se^ *n the splendid and noble work carried on by Pemb That sports would be encouraged by the senior
>• |he ni 6rf\ came a surprise to the English-conducted lodges,
Betic a .?• ^rs w^ich were under the firm impression that ath-I The° ]1V,'^eS wou^ interest only them.
|i°n am l-S^nc^on being the first fraternal benefit organiza-fcoes , °ng the Slovenes to make sports one of the main issues to kno°w°Ur	Slavonic	Catholic Union. We can be proud
liik* type	the	majority	of members are of the progressive
rt-Nture'1 ^°W m°dernism. It was a splendid piece of legis-That53886^ u^on the convention, flucted l^6 younger members, and especially the English-con-" «ir*e&o °^ges’ Wou^d take advantage of the Sport Fund was a conc^usion. It was to interest outsiders, indirectly, in i »M'city * jlna* work of the SSCU, a fact that needed some pub-tatak. nsurance in the form of sick and death benefits must
 ^p0Ut)gyp °U^ ^ a^- This fact could best be impressed onto the
r0rHeth‘ niU1^ ^y interesting her or him in athletic activities, |o holc/i'l^ would catch their eyes immediately and continue ne^No th e*1' Mention. Once the candidates were to be initiated , git®to ther|C . °Ca^	PurPose of the SSCU could be unfurled
^nfo anC* exp'a*ne<^ detail.
SifNrelv i Unately> some of such candidates joined our Union >fao0ps fecause they were athletic-minded, and did not care two ustfhetft Vyi °r ^le Maternal work, even after it was explained to liflf^all ^ advantages were to be derived. * Fortunately, a very ' jiilp^t jt^ercen^age belong to this class. So small is this group 1 1 |ty	almost be neglected. Nevertheless, this small minor-
'LwW ex^ guarded against and discouraged, for they set a '] ifUticl vi/<ani^^e' ^ *s no^ because of sports alone that the sport 'hold esta^lished, but because of the attraction that athletics o I Ther • younger mind that would be converted to our SSCU. ve j&gaijw6 ls another type that we must guard continually 110 T°cljrPl. ’ And that is the so-called stragglers, that shift from ey w. ^e*°nging to different denominations merely because t>r°fes 1S to play w*th certain teams. They might be termed i°Af010na^ seel<ers, for, although they receive no compensa-0tr> pa P?aying> the fact that they displace a worthy member \lhey g rticiPating is harmful enough. When the season is over1 It js 0rnatically drop from the lodge.
Nerestnot fair to the loyal members who are working in the ®xPenSL, °f lodge. It is they who provide for the bulk of 6t*c'mi ^ is not fair to the Union> who provides lodges ath-F'ar ^ with funds from the sport fund.
! Co,tlPos ter that a lodge has a mediocre team entered and * *° haVee °f players that will stick through thick and thin than ecai]«Q a cllampionship combination that will desert its ranks u, a better offer- ’ g'ffhe re] ® Participate in sports because of the fun in it, and forget unimportant team composed of excellent athletes -	laii Prove to be deserters. Far better to end the season
iW piish atih6nd With a team comP°sed of loyal members than to £ top with a team composed of stragglers.
Athletic Commissioner, SSCU.
th
no3 fore
tro
vot*
th,
l8es
in
hI
)0?*
j>
52 •dofb,
ijcFtth
^8 It With Comrades
lllini c*
,ne 22 * on Junc 14! Beat A
SI 9: “Bine" Barte! Tops nt|y l{..	'rs With 6<J7: Members
^Uest*d to Attend Regular *e °n Friday, June 12
reU*!?fan> Hi, — Comrades ,.airao;No' 193, SSCU) base-^le^ation will meet the !rst 0f ,s of Chicago in the e SSctt ^ree'game series for H ""Su.r, state championship, !,r sl>arp S’ Ju«e 14, at 2 o’clock W‘5 at tv! contest will be run Ave. and 25th
i:tVv°n.d- Cicero> IU- Frank
' fitchi,, etrovic will get the alitgj, . g assignment, with behind the plate. Com-(Thf. n" *S as follows: Char "Bt-v ,eat) pabst 3b, Bru-alVk”yfian; Kaires ss, Louis
l/rtel lh°fe Cf’ Johnny “Bing’-X’ Jack ^Larry “Al” Petrovič rf	er 2b> Frank Zu-
,„^°sty” pny Walker c, Frank * hUck” ®trovic p, Charley f-°bby Rn ,rke P- Utilities,
^tfield la^ “Heavy” Repp. m “i.>0 >(
itjgf, ^etrovic, a slow aei-artist’ w**l °Pen the f ®W "St the Hlini Stars, *>Ucki6” ,Ve,s> specially the ’ ’! c,,e °PponB +a should keep lell6r’ “Ch ? euessing. How-
4;** SpePHCku Burke* Com-*an telief ,v ,al1 ace> will do
'i> ‘•the 5hould he
:b ‘	Qne ^ound. “Chuck”
th	retiro +uS ^amous speed
6 strike0l]f	Stars via
out route. However,
th
i f
A'
much depends on the Comrades’ “murder row” with theii mighty bats.
On Sunday, May 31, the Comrades downed the North Chicago West Side A. C. outfit by a 22-to-9 score. Petrovič and Burke hurled masterful ball for the winners, allowing the losers but 11 safe hits. Johnny Bartel and Louis Rode led the stickwork for the locals with five and four hits, respectively. “Bing” Bartel has stretched his hitting streak to eight consecutive games; he also connected for his ninth triple of the season. How the Comrades are batting:
Player	A.	R.	H.	Ave.
B.	Bartel................. 2	0	2	1,000
J. Bartel..................36	15	24	.667
B. Kaires 1...............14	5	7	.500
h.	Rode.................  30	13	13	.433
P.	Repp................... 3	0	1	.333
C.	Burke..................20	2	6	.300
L.	Petrovič...............30	10	8	.267
J.	Strazer................20	4	5	.250
C.	Pabst..................26	10	6	.214
F.	Petrovič...............14	3	3	.214
J.	Walker.................11	1	2	.182
P.	Zupec.................. 8	3	1	.125
Triples:	Johnny	“Bing” Bartel 9,
Louis “Hack" Rode 3, Bruno “Bryan” Kaires 1. Doubles:	Johnny “Bing”
Bartel 4, Jack Strazer 2, Pabst 2.
Members are urgently requested to attend the next regular meeting on Friday, June 12, at 8 o’clock sharp. Members of the baseball team and the ones who will accompany the hardball aggregation to Cicero on Sunday, June 14, for the first of a three-game series with the lllini Stars, should be present at the next meeting, as a number of very important subjects will be discussed. At least three new faces are ex-
COMMENTATOR
WEALTH AND POWER
According to a statistical report, the present depression is only the second year of a program of six years. This is true if the business cycle is to be accepted.
What might happen should this be true is problematical. Four more years of unemployment, four more years of starvation. The patience of the working class would be stretched to the limit, and perhaps break. What follows next? A revolution?
According to the head of the Scripps-Howard Newspaper Alliance, our country will witness an era of dictatorship, much after the fashion of Italy. If capital and labor do not agree on some program of more equal distribution of wealth, the inevitable will follow, continues the report.
If history is to be taken as a precedent, the suppressed class knows no bounds when it seeks revenge. Justice is sadly neglected. Like in the French revolution the working class exercised poor judgment in placing many innocent people on the guillotine, so. the present working mass would use little if any discretion in running the affairs of the’ government. Knowledge and experience would be lacking, and alas, pity such a country.
Down through the ages, ever since the history of man divided into different classes, distribution of wealth has been in the hands of the few. Gradually wealth and power have been assuming a more equal proportion. But the greater part of the problem still con fronts the civilized world in this respect.
It was with great bloodshed and sacrifice that men have been put on a more equal footing. Our country represents the most advanced form of this trend, if we are to bar Russia and her five-year plan.
If four more years will be required to balance the output and demand again, will that mean another uprisal? Will it mean that wealth and power will take another step forward? Will it mean that bloodshed and sacrifice will be in order again?
We certainly hope not.
-------o--------
Gilbert Holds Dance
St. John the Baptist Lodge, No. 192, SSCU. of Gilbert, Minn., will give a dance Saturday, June 13, at P. Murphy’s Hall on Broadway and*Minne-sota St. Dancing under an excellent orchestra will get under way at 8 p. m. Admission is 35 cents for the men and 15 cents for the ladies, or 50 cents a couple.
All members, friends and others of Eveleth, Virginia, Chisholm, Sparta, Genoa, Elba, McKinley, Biwabik, Aurora, and Ely are cordially invited to attend. Murphy’s hall can accommodate a large crowd. Refreshments will be served.
Proceeds of the dance will go in part toward defraying expenses for the lodge’s athletic activities. At present a baseball team has been organized and is competing for the SSCU state of Minnesota baseball championship,
-------o--------
One makes one’s own happiness only by taking care of the happiness of others.
pected to appear at the meeting.
John Petrovič, Publicity and Business Mgr.
Pennsylvania S. S. C. U. • Groups Are Active
Johnstown, Pa.—After taking a trip to different cities of Pennsylvania, I stopped at Export, Pa., the little town that is always doing g00d. Brother and sister members, let’s make this a banner year in lodge activities and let’s not forget the athletic end.
National Star Lodge will have a hardball team organized that will participate in the Pennsylvania SSCU elimination series. A schedule for the Quaker championship will be in effect soon.
On May 30 there was a flag dedication at White Valley, sponsored by lodge No. 11G SSCU. There sure was a big crowd and even the Moxham Band from Johnstown was at the affair. It was a pleasure to grasp hands with Bro. Perdan, chairman of the Supreme Board of Trustees of the SSCU, from Cleveland, and Bro. Dr. Arch from Pittsburgh.
Dr. Arch’s principal subject of his speech was encouraging the younger element. It is for the younger generation that you can depend on Bro. Perdan. Everyone had a glorious time, dancing to the music of the Moxham Band, which certainly played some good Slovene and jazz melodies.
Now for some baseball news from the Export Majesties. In the morning game against Ancient Rivals, White Valley, Miller Kukich, secretary of Expor Majesties, and their mainstay on the pitching staff, showed some good pitching. Exports won with a score of 5 to 4. In the afternoon game between the White Valley and Jefferson Collegians of Canonsburg, a good game was played the first six innings. The score was 3-2 and 4-3 until White Valley was loaded twice, and it wasn’t long before the score was 10 to 3 in favor of White Valley.
It looks like Jefferson Collegians will experience some difficulty in trying to beat the Export Majesties for sta\e championship of the SSCU. I am certainly glad to hear and see that the Export Majesties are doing so well.
Joseph Kopler, No. 213, SSCU. -------o--------
Poor Married Man
Export, Pa.—Carnation Dramatic Club will present a play called “The Poor Married Man,” in which members of the club will take various parts. The event will be held Saturday, June 13, 1931, at the Slovene National Home in Clar-idge, Pa. Quite a lesson to you, poor married men, and to the poor unmarried men as well. Come and get more than your money’s worth of laughs. Everybody is welcome.
On May 30, last, the St. Paul Lodge, No. 116, SSCU, of Del-mont, Pa., dedicated its new flag. We all wish to thank Bro. Rudolph Perdan, chairman of the Supreme Board of Trustees, for the wonderful talk given during the dedication.
Hedvika C. Skerly, No. 116, SSCU.
ATHLETIC BOARD OF S. S. c. u.
Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, I’a.
Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, It. I). 2, Johnstown, Pa.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, 111.
Anton Vesel, 2089 Carter Ave., St. Paul, Minn.
* * *
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Chisholm (Minn.) Jubileers,
No. 215, SSCU, hold first picnic June 14 at the junction of Glen Rd. with Highway 35 west of Chisholm. St. John the Baptist, No. 192, SSCU, holds a dance June 13 at P. Murphy’s Hall, Gilbert, Minn.
Pennsylvania Federation of
SSCU lodges holds its first picnic June 14 at Potochnik’s farm, near Center, Pa.
Sckcl organizations of Cleveland, Collinwood and Ljubljana (Euclid) will meet in a joint exhibition Sunday, June 14, given on the grounds surrounding the Home of Slovene Societies. Dancing will follow the exhibition.
DOLJACK DAY
A meeting will be held Monday, June 15, at the St. Clair Neighborhood Center, Cleveland, O., at 8 p. m., to discuss plans in detail for the coming Doljack Day that will take place in the immediate future. Tickets for the occasion will be distributed, and may be transferred for reserved seats. The public is invited to attend. Out-
Garfield Heights (O.) High School had an outstanding Slo vene among its graduates in the person of Mr. Lawrence Suhadolnik, who has gained l ecognition for'writing an orig inal play, besides distinguishing himself in various school activities. He is the brother of Mr. Frank T. Suhadolnik, editor of the Cleveland Journal, a weekly newspaper for Amer iean Slovenes.
Four Slovenes have been chosen to take part in the Cleveland Press outdoor summer opera that will take place July 28-Aug. 3 in the new municipal stadium. They are the Misses Marie Mensinger and Molly Kozely, Mrs. Mary Potočnik and Mr. Joseph Mauer.
Fire destroyed approximately $6,000,000 worth of art paintings in Munich, Bavaria, on June 7, when the old Crystal Palace, housing an exhibition of historic and contemporary art gathered from all section,« of Germany, burned down.
A crude seismograph has
been accidentally discovered in Bellaire, O., that detected earthquakes before college and government stations were aware of any such catastrophe. It is believed that a rock extending far into the earth shakes the house that contains a butcher’s steel used for sharpening knives. This steel bangs against a heavy post in the concrete-floored cellar.
Has Business Leadership Fallen Down?
A large number of people have been raising the question during the last few months as to how competent our present business leadership is to carry on our industrial activities successfully. They overlook the excellent co-operation on the part of executives in maintaining wage scales, in spreading employment as equally as possible among all employes, and in providing work through stimulating building activities of all kinds. We do not doubt that the business leaders are as capable of operating our industrial system for the benefit of the great mass of people as they have been in the past.
The question arises as to whether the situation demands that more be done. Any order of society survives only by its ability to function successfully in providing a comfortable living for all those willing to work and do their share. Out present business system, organized on the basis of private freedom and individual initiative, must meet this same test.
Whatever far-reaching changes may be involved in making the industrial system function more smoothly, such as increasing the purchasing power for the masses in order to provide a market for the productive output, will certainly be made just as soon as our leaders see clearly theii part and realize their responsibility. The broader questions of general policies and programs deserve special and serious consideration in the light of our experience during the past year, and in view of the present situation where we have apparently produced more than we sell at a profit.
The total annual income of the country is sufficient to ipaintain a good rate of business activity and to utilize a large proportion of our productive capacity. The important end to be worked toward is wide distribution of this income among the great mass of consumers, in order that all the products of industry may be sold.
F. J. Kress, Chairman, SSCU Athletic Board,
i
-------o-------
lllini Stars vs. Comrades June 14 at Cicero
A SLOVENE PIONEER
Detroit, Mich., will spent approximately $17,000,000 for public relief when its fiscal year ends on June 30; unemployment crisis has been the direct cause for the huge expen ditures.
-o-
Inter-Lodge League Schedule
Sunday, June 14, Gordon Park
Collinwod Boosters vs. Loyalites, at 9 a. m.
Monday, June 15, White City
S.Y.M.C. vs. Betsy Ross, at 6:30 p.m Wednesday, June 17, Gordon Park George Washington vs. Clairwoods. at 6:30 p. m.
of-town Slovenes are requested to notify the officers in charge or New Era office as to the number of seats wanted. Dr. Mally is chairman.
Cicero, 111.—What a game it will be when the Comrades play the lllini Stars June 14, at 25th and 56th Ave., Cicero, 111. When the last inning is complete the score will remind one of a track meet, for that’s what the Stars are planning as a welcome to the slugging Comrades. Just to make the game more interesting, our twirler has been instructed to ease down in the last few innings, so as to give the Comrades a break, for we are curious to see Bartel hit one of his much talked of triples.
Since the Comrades have won only one game to date, it will remain this way for a long while, as far as our part in the matter is concerned. Let’s hope they don’t get discouraged and break up the team after the lacing we are going to give them. Have patience, Comrades, 1932 is another year. You know.it took Connie Mack 15 years to build up a championship team, after breaking up in 1914. We will not give out any dope on our individual players, except that our pitcher, Mr. Macak, is a seasoned
American youth reads with great interest the life history of some outstanding character that has overcome almost insurmountable obstacles, paved a way for future generations— in fact, a leader of men. We. the American Slovenes, hear and read very little of Slovene pioneers who labored under double pressure, that of interpreting American and Slovene ideas and amalgamating them into a fixed unit.
Such a person was Alexander Toman, who at the ripe age of 80 passed away on May 23, 1931, in Jugoslavia, after a prolonged illness. A graduate of “realka,” equivalent to" a technical high school, he specialized in agriculture and practiced his profession for some time. In 1875 he served in the army fighting the Turks with the father of the present king of Jugoslavia.
Evidently Alexander Toman sought new worlds to conquer, for when the war ended he migrated to America. Here he distinguished himself as a journalist, writing for Glas Naroda and Amerikanski Slovenec, and at the same time contributed articles to Slovenski Narod in Ljubljana. At this point his fertile and initiative mind began to manifest itself, and iound him an active organizer of Slovene fraternal benefit organizations. Some of the ideas connected directly with the fraternal work were made evident in Glas Svobode, a newspaper that he founded in Pueblo. In Texas Toman was successful in organizing a Slovene colony that was of a short duration.
When his work in the States was assuming fair proportions an unfortunate incident caused Alexander Toman to lose all his holdings. This caused his return to Europe, where he sojourned in England, only to return back to the States. The year 1910 found him back in his native country.
A pension of 1,100 dinars per month was granted him by the government of Jugoslavia for his active participation to make it a free country. A burial, significant of national heroes, was accorded him.
“Oh, Major Scotten, couldn't you possibly have rescued your poor friead who was captured by cannibals?"
''Unfortunately, when I arrived he had already been scratched off the menu!”
performer.
A request has been sent to Waukegan to change the time of the game from 2:30 p. m. to 11a. m. See you all at the big game.
We will use the old army game. The umpire has been bribed, so there is little chance of Comrades taking home the bacon.
The playground team has continued its winning streak by annexing two more victories at the expense of Cicero Sokols, score being 8 to 6, and the Elk-horns, score being 10 to 1. John Zvezich, pitching in the first game, fumbled a pop fly with three men on base and two out; this started the rally that netted the opponents four runs. Wistain was the big star in the other game with five hits, a circuit smash, a three-bagger and three singles.
INDIANS NOTICE
We would like to play the Indians Lodge, No. 220, SSCU, playground ball team. Call Cicero 2322J.
Dave Pintar, No. 211, SSCU.
AMPLlFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT &
a................................_...........................  _...............................................................................................   -...............................................
D
EAR JACK:
I got your letter asking me about about my name getting in the newspaper down here and I am writing to let you know what happened. On the very first day of my arrival at the Panama Canal I met Hugger Hale, whose father is a naval officer stationed at Colon. He looked me over and then asked:
“Do you paddle a canoe?”
1 told him yes.
"Then you’re just the fellow I’ve
Vinko Bitenc:
POMLADNA BAJKA
Pod zelenini leskovim grmom, ob robu široke, cvetoče poljane, so domovali čudni možipki pritlikavčki. Bili so od peta do temen komaj za palec visoki, zato so se imenovali Palčki. Ampak nikar ne mislite, da so bili Palčki bog-sigavedi kako zarukani in nerodni; kaj še! Kakor so bili majhni, so bili vendar prebrisani in brihtni, da bi jim njihovo premetenost še tisti slavni velikan Teleban zavidal. V pozni jeseni so se zavili v suho listje in so potem prespali zimo v kaki luknjici, ki jim jo je odstopila prijazna poljska miška. Kakor hitro pa je posijalo toplo pomla, dansko solnce, so se Palčki predramili, se skobacali iz ležišča in se nastanili pod leskovim grmičevjem. Kajti spomladi jih je čakalo silno mnogo posla. Palčki so bili namreč učeni, čudodelni zdravniki. Vsi prebivalci obširne poljane, cvetlice, hrošči, žuželke in drugi, so se zatekali k Palčkom po dober svet j v boleznih in po zdravila.
Nekega solnčnega dne v maju so se pripodili na pisano poljano razposajeni vaški otroci. Skakali so po travi kakor norčavi in so pri tem pohodili mnogo nežnih cvetk. Vsekrižem so ležale otrgane glavice, stebelca nekaterih ! cvetlic so bila strta in pohojena. Ranjenih pa je bilo mnogo, mnogo cvetlic.
Palčki-zdravniki so jadrno odbrzeli med gosto travo, da pomagajo ranjenim cvetlicam in jih obvežejo. Zdravili so jih s sokom bukovih vej; ta sok so si nalovili Palčki v široke liste in so ga imeli dovolj za vse poletje.
“Oh, kako me boli,” je stokala majhna cvetlica z rdečimi cvetovi. “Pomagajte mi, umrla bom!”
Palčki še nikoli niso videli tako lepe cvetlice v tistem kraju. Kar čudili so se njeni zali oblekci in eden izmed njih je rekel: “Kje pa si ranjena, ubo-žica?” “Stebelce, moje borno telescc so mi ranili hudobni otroci. In to jim še ni bilo dovolj. Potrgali so mi tudi liste, brez katerih ne bom mogla živeti.” In cvetlica je žalostno vzdihovala.
“Mi ti bomo rane zacelili,” je dejal Palček. “Mnogo cvetlic smo že pozdravili z našimi zdravili.” In drugi palčki so dvignili rdečo cvetlico s tal, da bi ji obvezali rane.
S pojemajočim glasom je govorila cvetlica:
“Jaz sem začarana kraljična. Stara čarovnica me je nekoč srečala v gozdu in me je začarala v cvetlico. Dejala je, da bom šele tedaj rešena če me bo človeško bitje izgreblo s koreninami in me presadilo na vrt. Tam bi spet'postala dvanajstletna kraljična, kakor sem bila nekoč. Tisti vrt bi se pa izpremenil v grad in v njem bi bilo vsega v izobilju. Danes pa sem spoznala kako hudobni so ljudje in če se mi bodo rane zacelile, bom rajše ostala vse življenje cvetlica.” Palčkom se jx: zelo smilila lepa cvetlica kraljična. Na vso moč so se trudili, da bi jo ohranili pri življenju, toda cvetlica je postajala čimdalje slabejša. “Veste kaj, bratci,” je vzkliknil najmanjši palček med njimi, “izgrebimo jo s koreninami in jo presadimo k nam pod leskov grm, mogoče bo potem ostala živa!” “Saj res,” so pritrdili drugi. In so prav nežno izgrebli cvetlico, ki se je medtem že onesvetila in so jo odnesli domov. Tam so pred grmom izkopali jamico in so jo vanjo vsadili. Vsako jutro so je zalivali z roso, čez dan jo j je pa ogrevalo toplo solnce. In rdeča , cvetlica se je kmalu opomogla. Ko je [ minilo sedem dni in sedem noči, pa se je nenadoma izpremenila v krasno mlado kraljično, kakršne palčki še svoj živ dan niso videli. Na mestu, kjer je rastlo leskovo grmičje, se je dvigal : mali gradiček, zgrajen iz samega belega marmorja. Tam je živela kraljična-cvetlica s svojimi prijatelji palčki še mnogo, mnogo let. Zgodilo pa sc je vse to v tisti daljni deželi, ki leži za devetimi gorami in devetimi vodami. Menda še dandanes ob cvetoči poljani zala kraljičina-cvetlica živi in se lepe pomladi veseli.
, (“Mladi Jugoslovan.") ---------o------------.
M1CEK
Micek jc pogumen fant. Domačega dimnikarja se ne boji prav nič in ko ga je mož zadnjič pobožal s sajasto dlanjo, se je še smejal. Nekega dne ga je vzela mama s seboj v mesto. Na trgu sta od daleč zagledala dimnikarja. “Kdor vidi črnega moža, bo srečen!” je dejala mama. Doma je dala Micku lepo jabolko. Oh, to je bil vesel! Vedel je, da ga jc dobil zato, ker je videl dimnikarja. Naslednji dan je gledal Micek skozi okno, a črnega strica ni bilo od nikoder.
Micek se jc nečesa domisli! . . .
Ko je stopila mama v sobo, ga jc zagledala pred zrcalom. Ves sajast je bil v obraz. “Kaj pa počneš?” ga je vprašala. Micek pa je pomenljivo odvrnil: “Dimnikarja gledam!”
In mama si ni mogla kaj, stopila jc do omare in dala Micku jabolko, večje in lepše kot prejšnji dan.
 r—o---------------
Manica:
PEPČEK IN PIŠČAL
Pepi, Pepček, pobič mal rad bi piskal na piščal.
Strička je moledoval, da se v mesto je podal in mu kupi! je piščal.
Pepi, Pepček, norček mal nepravilno je ravnal, je v piščalko kamen dal, jo pokvaril in razklal.
Jokal je in žaloval, žaloval in, se kesal, ko ga stric je obiskal, za preklano ga piščal prav pošteno prelasal.
FROM OCEAN TO OCEAN
tains and then things began to happen.
We were headed for the narrow cut when suddenly Rugger gave a cry of alarm! I turned to see what had frightened him, and following his glance saw that the top of one of the mountains had begun to fall away.
“A landslide!” he cried. “Paddle for the shore!”
But before wc could make more than a few strokes the great avalanche of dirt and stones had crashed into the canal and a wall of water had been
2
Mil.
I
All Afternoon We Paddled Through the Lake been wishing would come down here i thrown up and was rolling toward us.
from America,” he replied. “You see, I’ve had an idea for a long time, but i I haven’t been able to find anybody i who would go in on it with me.”
“What kind of an idea is it?”	1
“It’s a scheme for making both of ; us famous.”
That interested me, so I asked him I for the details. In reply, he told me that everybody was doing something I these days to get his name in the pa- ; pers. Almost every week somebody flew to Australia, or sat on a flagpole, ; or swam the English Channel.
“But what is there around here we i can do?” 1 queried.
“Lots,” he said. “How about you and I being the first boys to paddle a canoe from ocean to ocean?”	‘	‘
“Around the Horn?” I gasped. ; “No,” he laughed. “Through the [Canal. Will you do it?”	:
“I’ll try,” I told him. “When do we start?”
“Just as soon as we can get some j camping gear together and enough food for about four days,” was his answer.
He had been planning this trip for so long that he had most of the gear i ready and the rest of it we collected that afternoon. Next morning we got [ an early start and at about 8 o’clock wc paddled between the entrance buoys on the Atlantic side and started up the middle of the Canal. The water w'as deep and the banks were cut away square, just as the big steam shovels left them.
“Is the Canal as straight as this all the way across?” I asked. “If it is, then we’ll reach the Pacific by nightfall.”
“I’ll let you find out,” replied Rugger, who was in the stern of the canoe.
I was surprised a moment later to see two alligators swimming across the i Canal, but I was more surprised than . that when I looked ahead and saw what ’ seemed to be a big stone wall standing r right in the way of the Canal!
- j “What is that?” 1 cried.
I : “Gatlin Lock,” was the reply. i; “Oh-O,” I said. “Here’s where we j i can turn around and go back, I can see that.”
“Not us. Wc’fe going to go through
- the locks just like the big ships do,
:, only we’re not going to pay.”
- “How?” 1 queried.
“Watch,” he advised.
We tied up at a long wharf and “. waited until a big passenger ship came ’ along. The gates opened to let her in i and we paddled right in with her and ! I was almost seared to death when they opened up the intakes ^tnd the water began bubbling up as though the | lock was a huge cauldron and we were in there to boil. After we had risen to the first level, we paddled in the I second, and then the third, after which i we paddled out into Gatun Lake.
*It was noon by then and so we stopped at a small island to cook our lunch. All afternoon we paddled through the lake, sometimes going between islands and sometimes around them. Nothing happened of note that afternoon, nor that night, which we spent in camp, but the following day . we arrived at the cut through the moun-
THE LEGEND OF THE MORNING STAR
A CHIPPEWA INDIAN LEGEND
Wc headed the eatjoe into it and rode it just as though it were surfj bouncing up and down like a cork.
“Quick,” cried Rugger. “Let’s make for that signal station before there is another slide.”
“Will we have to give up the trip?”
1 asked.
“I think so,” was the reply. “It will be weeks before the cut is dredged out again.”
But the soldier on duty at the signal station changed Rugger’s mind.
“I’ve got to get word to a ship coming through the cut!” he cried.
“Why don’t you telegraph?” queried Rugger.
“The wires are down,” was the reply. “Somebody’s got to go through the cut and warn her. She’s on a trial speed run. The signals are wide open, and she'll crash if she isn’t stopped.” Rugger’s eyes opened wide.
“Can’t we go?” he asked, eagerly. “We’ll get through the cut somehow.” “But there might be another slide!” cried the soldier. “You’d be buried alive!”
“We’ll take the chance,” replied Rugger. “Won’t we, George?”
I nodded my head. The soldier gave us hurried instructions and once more we pushed off from the bank and headed toward the Pacific Ocean. The dirt had filled up the canal so that only a very small boat crtuld get by. Once wc had to get out and lift the canoe over a dry spot, but finally we came out on the other side—just in time, for there was a big ship steaming along at full speed.
We both shouted and waved our paddles and tried to make motions to tell what had happened. In reply, the captain of the ship blew the whistle for us to get out of the way.
“He’s not going to stop!” I cried.
“I’ll make him stop,” answered Rugger, and before I could say another word he had tipped the canoe over and thrown both of us into the water.
“Cry for help,” he said, as He swam | to my side. “Make believe you can’t j swim.”
“W-w-what’s the idea?” I spluttered. i In another moment I knew what the idea was without being told, for the | ship had stopped with a clang of her | engine room telegraphs and they were ; lowering a boat to come and get us.
The captain was fuming with anger.
J He asked us who we thought we were ! to get in his way and what wc meant by j capsizing ourselves on purpose so that he would be obliged by law of the sea \ to stop and pick us up ?
“Didn't you know that I was engaged in a speed test of the canal?”
I he asked. “Now I’ve got to go bijck to the Pacific and start all over again.” “But we were sent to stop you, sir,” replied Rugger, respectfully. “There’s bceen a landslide on the other side of the cut and if you once got in you’d be in there until the dreges got you out, which would be weeks.”
When the captain heard that he understood our actions.
“You’d better go below and find some dry clothes,” he said. “You can stay aboard here until we reach the Pacific.” “No, thank you, captain,” replied
IN the long ago time before the Indian braves lived in the forest and hunted
and fished for their food, the Man-itou or “spirits of the woods” made their homes among the trees and there raised their families.
On the banks of the shining Big Sea Water lived a very good Manitou and his w'ife and his son and daughter. Every day when the sun shone warmly the son and daughter played by the side of the Big Sea Water; played with boats of bark and with the gaily colored stones which they tossed into the water and with the flowers that grew along the bank. And every day when the dark clouds piled up and the rain camc down, they played together in the wigwam; played with stones and mosses and sticks which the brother was skillful at carving.
And always as they played, they talked of the day when they should be big enough to help in the work of the world. For above all things else, the Manitou children long to help their fathers and mothers do the work that is theirs.
Finally the day came when the father stood his	son up by	the side of the	wigwam and	measured	him	and tested his
strength and decided Jhat at last the son was old enough to help in the work all good Manitou do. And that same day the mother gave her daughter a test of skill and	strength	and	measured	her
hair and	found that it	wras long	and
beautiful and announced that the daughter was ready to do the work of a woman Manitou.
So the father and mother took their children and presented them to the King of the Manitou that he might assign to them their work.
The King of the Manitou was pleased with the, appearance of the two children and praised the father and mother for their good care.
“I will give to your children,” he announced quickly,; “the very best work that a good Manitou may do. You, son, may be a pudwudjinnie, and keeper of the trees of the forest. Guard you well all travelers who pass your way and care for every growing thing.” Then he turned to the daughter. “You, beautiful maiden, shall be honored above all Manitou. You shall be carried up into the heavens and shall brighten the dawn of day.”
The brother and sister Manitou were very happy till they happened to think that their duties, were so far apart—as far as the earth and the sky—and that probably they would never play again together.
They walked slowly back to their home by the Big Sea Water and there they sat down and talked over all the good times they had ever had. And the
more they talked, the sadder and sadder they became at the thought of parting; till the sister saw that, if they were to part in happiness, they must talk of something else.
^ ^ They Talked Over All the Good limes They Had Ever Had
“Oh, my brother,” she said with a quick smile, “think of the honor that has been done me. Never before has a Manitou been sent up to the heavens. I will live in a beautiful cloud, the color of the morning sky—are you not proud and glad for me?”
“That I am,” replied the brother, “but alas, I know that just because you will live in such a beautiful cloud, you will soon forget me—your earthly brother and playmate.”
“How can you say that?” exclaimed the sister. “You know I shall always love you. And to show you that I never forget you, each morning I will smile at you just before the dawn. And I will watch you work, here among the trees, and each day your work is well done I will smile and send you a blessing just before the sun comes over the rim of i the world.”
So the brother was much comforted i [and played with his sister all that last day. Just at nightfall, the four winds : of the heavens carried the sister to the sky and there she has lived ever since. : Her brother waited by the Big Sea Wa-: ter till morning; and when he saw his ; sister safely shining in the sky, he set right about his own duties so that he i might earn the smile she promised him. And the little Indians, boys and girls,
■ to this day, like to get up early in the
■ morning to see by the Morning Star’s : bright smile whether the little pud-: wudjinnie has done his day’s w'ork well.
TffC
COOK
ŠALE ZA MALE
GINGERBREAD
Put into a mixing bowl:
1 cupful molasses	,
*2 eggs
/ cupful sugar
1 teaspoon salt
2 rounding teaspoonfuls ground ginger
1 rounding teaspoonful cinnamon
2 tablespoonfuls vegetable oil Beat till smooth.
Add one cupful of warm water, into which has been stirred two level teaspoonfuls of soda.
Stir well.
Add three cupfuls of sifted flour and beat till smooth and light.
Grease a large baking pan, pour the dough into same and be sure it is spread out evenly-
Bake 25 minutes in a moderate oven. Serve at once or when cool, as desired. '
This is very easy to make if directions are followed carefully and with cold milk makes a fine luncheon or supper dish.
Rugger, and as the captain looked surprised he went on to explain: “You see, we’re on a run of our own, and if you’ll help us turn our canoe right side up we’ll keep going.”
“What is this run?” queried the captain, and when we told him we wanted to make the first canoe trip from ocean to ocean, he put out his hand and said: “I want to be the first one to congratulate you—and if I have any influence the Navy Department will be a close ^econd.”
There was a big crowd waiting for us at the dock at Balboa, because the speed ship had turned around and had beaten us through the locks going down to the level of the Pacific and had spread the news. There were reporters among this crowd and that’s how the story .you saw in the newspaper came to be written.
your friend,
GEORGE.
P. S.—I unsealed this letter to tell you that at the postoffice there was a e package waiting for me. I broke it open and it was a shield with a silver plaque on it, showing two boys pad-- dling a canoe through Culebra Cut while there was a landslide. Under-e neat it were these words “For heroism y in the Panama Canal, given to Rugger ” Hale and George Wolcott by the Secre-dl tary of the Navy-”
t
Nemški slikar Mcnzel je bil zelo majhen, le glavo je imel nenavadno veliko. Nekega dne je stopil v slaščičarno, kjer ga ni nihče poznal, in sedel za majhno mizico. Za njim je vstopil gospod s svojo hčerko. Ko je deklica zagledala slikarja, jc dregnila očeta in se jela smejati slikarjevi veliki glavi. Neprestano se je hihitala in strigla z očmi k slikarjevi mizi. Temu jc postalo to naposled kar preneumno. Vzel je risalni papir in svinčnik in začel urno risati. Med delom je večkrat pogledal mlado deklico. Ta se -je naposled nehala smejati. Postalo ji je neugodno in naposled jc stopil njen oče k slikarju in ga vprašal: “Gospod, kako sc drznete risati mojo hčerko?”
“Risati vašo hčerko?” jc začudeno vprašal Mcnzel. “Mar je to vaša hčerka?” S temi besedami je pomolil očetu risbo pred oči ... in oče jc zagledal sijajno narisano gos.
— o---------------
■Vinko Bitenc:
ZVEZDICE
V toplem pomladnem večeru dete'ob oknu šepeče:
“Mamica, kdo pa prižiga lučke tam gori blesteče?”
Skloni se k detetu mati:
“To so pa zvezdice tiste, ki jih večer za večerom vžigajo pesmice čiste.”
“Mamica, jaz pa zapojem peseinco čudežno, bajno!
Ali potem mi svetila zvezdica moja bo trajno?”
In nasmeje se prisrčno mamica, deletu pravi:
“Zvezdice—misli so tvoje, tebi gorijo v višavi!”
---------O--------
D. Vargazon:
DEŽEK
Trk-trk-trk potrka ponoči dežek na okno:
Janezek spi.
Trk-trk-trk dežek na okno trka do jutra: zjutraj zbeži.
Janezek vstane, skoz okno pogleda in vpraša:
“Kje dežek je, kje?”
Trk-trk-trk čez trate odmeva solnčku od smeha lica žare.
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
mob; bi x flem, neki
s-C
Ki
POOR BILLY
One day a boy named Dick caught a little robin in a trap which he made. His sister Nancy said, “Oh, I will keep him for a pet and will call him Billy.” She put him in a little cage upstairs, where he tried to get out, and he beat his little breast against the wires of his prison.
Nancy’s big sister Nelly said that the bird would not live. , But Nancy said that he would get used to his cage by and by.
Then Nelly explained to her sister that the robin was a creature of the open air and he hated to be in his little prison because he wanted to fly about in the open.
Nancy then let Nelly take the robin out of the cagc and let him free. The robin chirped happily and flew away.
JULIA GLAZER, SSCU No. 66, Indianapolis, Ind.
---------o----------
THE HAPPY BLUEBIRD
The merry bluebird sings today,
He sings and sings without any pay.
“I don’t want any,” says he,
Singing away in the apple tree.
“My little ones are here at rest,
Safe beneath their mother’s breast,” They chirp and they peep;
Now it is night, see how they sleep.
The moon is very bright,
Shining upon them with great delight; In the morning when they awake Mother brings the food, which greedily they take.
So the day goes on;
Mother, father and son •
Are happy, as happy as can be Singing away in the old apple tree.
Everytime the young ones try,
The father bird says, “You’ll soon learn to fly.”
They did their very best at that,
For they never were caught by any cat.'
Soon they got older and were very strong.
They always did good, but never wrong; When wintertime came they all flew away,
But while flying they all seemed so gay. GENEVIEVE PETROVICH, SSCU No. 142, Anaconda, Mont
 0------------------
THE HIKE TO LOS CREEK
Last week the Sixth Grade of St. Peter’s School went on a hike to Los Creek. We all took a lunch with us. Before we got there, we were so hungry that we decided to cat our lunchcs. It was one mile further to go, but not many wanted to go. I went with a group of children that went running toward the creek and then we started to play games.
We all had a grand time. We spied an old house and went into it to play, but it was so spooky in the house that wc came out and started running around again. We soon started home, and on the way two girls got lost, and when we found them we all started home together. Wc got home about 6 o'clock. The next morning we were so tired that we were excused from music.
GENEVIEVE PETROVICH, SSCU No. 142, Anaconda, Mont.
 0----------------
THE STORY OF MY LIFE
I am a small kitten and w'as born in Newberry, in a large barn. One day a little girl found me and I was separated from my mother, brothers and sisters.
I was named Lady Baltimore, and for a whole week I was given the best care and food by the little girl. One day 1 ran out into the street and a dog ran after me. I didn’t know what to do, so I climbed a tree before the dog reached me.
I was afraid to leave the yard for a few days, but one day I saw some birds and began chasing them, and again I was chased by a dog. Before I knew it I found myself in a basket with my paw bandaged up. I had run in front of an automobile, and that’s how I had received my injuries.
After 1 was able to get around again I happened to go into the neighbor’s yard. The neighbor kept bees, and being curious, I stuck my head into the hive and soon began running about the yard with the bees after me. The next morning I had a big bump on my nose.
There were many adventures that happened while I was staying at my home. I was getting old and I wanted to see my mother again. One day I left home for a whole day looking for my mother, but I couldn’t'find her. Finally 1 found her at the same place where I had been born. They were all glad to sec me. I told them of my adventures and they listened closely.
Until this day I still live at Newberry, in the barn where I w'as born, with my mother and my four kittens. Wc arc a very happy family.
MARY DAGAR1N, SSCU No. 41, East Palestine, O.
 0----------------
ALPHABET OF ANCIENT HISTORY
A is for Acropolis,
In Athens it stands;
B is for Babylonia,
A faraway land;
na ■ Prav
vsi s
C is for Carthage,	|	Ce V
Which Rome destroyed;	Odpe
D is for Darious,	^: Jj0[.
In a Persian army was einpM c E is for Egypt,
Where famous mumies lay! | sicgj F is for Forum,	j-,.	j.
Which is in ruins today;
G is for Gauls,
Who destroyed Rome;	fSloi
H is for Huns,
Who never stayed home;
I	is	for	the Iliad,	;	Sled
A	great poem, we -'are taugW>	, ni( j
J	is	for	Queen Juno,	k0j.
Who for her beauty fought!
K is	for Karn'ok,	(*°ti(
In	Egypt this temple	stands!	trjei
L is	for Leonidas,	dot"
King of Sparta was famed!
M is for Marathon,	*ti	j
A battle bravely fought;	[	Pl’id,
N is for Nero,	.	I j.
Who for more Christians soU6 'l Z
0	is	for	Olympia,	\	^re
Where yearly games were he zgrn]
P is for Parthenon,	..!,
In	which Goddess	Athena	at
Q is for Question	■	J,
The Romans all had in mind!
R is for Runnymede,	..	\
Where the Magna Charta wass* j Vatj S is for Spaniards,	; dorn
Who for more gold did seek! ^
T is for Turks,	;	I	v ^
Who w'cre not very weak;	]
U is for Pope Urban,	i)	slCei
Who to the Crusaders did sP£
V is for Venice,
Who for a new route did seek! ftih W is for Warriors,	,	takt
Who were very strong;	«
X is for Xerxes,	j	ij. s
A king who didn’t last long! 'Jllb
Y is for York,	Jna-A city just like that;
Z is for Zeus,	? (
Who was stout, but not fat. Zač Submitted by Angela Janelj % SSCU No. 2, Eiy>' h.
 0 , ■
El Mor"’ Je I Dear Editor:	j	^je]
On May 21 there was stl0VJ about six inches deep. Our sc^, l. out on May 14. We all passed' 'U-Gnassina’s room, which includ6, 2(1)-, the 7th and 8th grades. I pasS*{ bj the 8th grade. Everybody tells11;	,
1 am too young for the 8th gra^j ( <J'J year three of my brothers *0 high school.	.i,	fer
MARY MAR" v •  0 *
ORIGINALITY V z
j v’as
In the last edition of the there was loo much copy work s „
Send in u poem, short story, st°| . ^ your own experiences, or a plaJ'- J about anything as long as it is °((I bj]) Keep that in mind and let it * { j . aim when you sit down to "rl 1 ■ article.	A	ti,
A member is not justified I'1 ^ c]j ig a prize lor copy work, i'0 a j ' ow neat it is done or ho"	• i
sounds. The member who 'vr'*cJ( his first day in school or ?b0U‘!if Bil cake she made is more deser'1 |	.
prize even if better articles h11^ ^ received, because he or she j Se receive the information from 1 but from their own thoughts. ,( Another thing to bear in n'i*1 f	1
your uork is the appearance-	I'e
legibly and use ink. Do not I"8,, story too long. Of course, >*	v,
important to mail your artidcSj *Nc and please do not forget to be 0j ko wo that yoli can claim a prize	s
justified in receiving it. Rc(I1f| j. ‘ to write your name in full, number and your age at the &11	l-a!
your article.	^	^
   I mi
ZA DOPISE	1(0
•	T. J . sil
priobčene v mladinski 1. Nove Dobe meseca mafo	“g
žijo častno priznanje > j, able mention):	Angela	a	Ce
zich, društvo št.	2, ElU>	jl(.
Annie Govednik, drušfoo	j	^
Chisholm, Minn., in yiih, društvo št. 25, ^' Minn. Nagrado v znesfflLj	^
dolarja j,e dobila Annie {^ društvo št. 25, Eveleth, 1	j
---------o  	p.
Gustav Strniša:
DECA POJE	7
Solnček dragi, solnček 11,1	^
le ostani tu pri nas,	|	d:
vsi te bodemo	ljubili,	f ;	c;
vedno nam bo	kratek fi®s'	^
Tvoji žarki, deca zlata>	^
naj se z nami krog lovi, a v višavi ptičev jata	d
pesemce naj žvrgoli!	j	Si
Če oblaček bel priplava>	:	v
naj ga žarki razprše, -	^
da bo jasna vsa planjavi da rodilo bo polje!
Solnček tiho se zasnic)®'
“Če le jaz bom kraljeva1’	v
če oblaček ne prispeje- .	^
slabo žito vam bom d«'-	^
Ej, škropilnica nebeška naj le zemljo poškropi* da toplota moja v prsti zdravo seme zakali!”
DOPISI
a aljevanje iz druge strani)
it 'bi°k\kar	v endan in da ne
w Jiem3 ^ ^°^na P° nepotreb-n ise Ustavimo najpreje pri s=3** D 1 ,^as°linski postaji ter se
\0 ivlo^11^arri0> ako smo na pravem mest« ali Ile.
naK° ^°bimo odgovor, da smo r<5 riro *?lavem mestu, oziroma v vsi l naselbini- se zahvalimo !Ce v .upaJ (seveda tudi naš Na-odn |Zadnjem sedežu), nakar se » wV°m0 Z0Pet kakih dva tisoč i .»»rakov naprej. Tam zagleda-
« »ItCMzH ihB° VOg“lu' ki j9 t.,j. "de*ana približno tako in
[koi Pos^av^ena tako, da ti ta-
l“„i IT11S^ polete na nekdanje
ko»JenSk°” mesto v Evropi, ta-
4?Iedane ^ene^e- Na prvi po-ght; lnj , !ITl0 mislili, da stoji dotič-[boi,- 1Sa na Dolcih. In če malo ‘n tlt' Lti' POgledaš- Pa opaziš, da je Js; trjpCna ^a Prislonjena ali pri-dnVi'1'1 k hribu. ki se skriva za f’ liti T?0 ^°' Spredaj moraš S Prid^- ° v*s°k° P° stopnicah, da
.oUd!tia 2aStd° Vrat’ ki 80 naPravlJe-| Mare' lgovino- V ozadju je pa! helJ: ■ 2pJiJ-eno’ da takoj stopiš na Wtro odpreš
L*?.* ^ se
aSsS vat; U,im° in začnemo popraše-d0m Za tamkajšni Slovenski
:k’	^am' ^lm P°vemo-	da smo
st ,!^en' na slavnost	društva
j site-	S-K. J. Avtomobil je
sp£	! D0 1 |!Stavil doktor kar	na cesti.
skl	kih 3n f °ne hiŠe Je pa	bil° ka'
■tak °	ak°v daljave, pa skoči
Po °t nek* ^olj postaran rojak h^. °1)n^ah ter nas jako gosto-^ ho vpraša, kaj želimo. Ko-;tako'^4	do	avtomobila,	pa
Zač VakliČe: “Hal° Perdan!”'
.^!«leUteno Sa pogledam, kako da 11)1 uj j ?°ZIla, ker me vendar 20 let oro.‘ Jeb-i° V on> naselbini. Najbolj Dje P‘l užaljen Nace na zad-
'°ho4 2^aviiSedeŽU’ ker ni njega po' ed'p W !.m P°znal. Jaz mu pa liti ^ tr° odgovorim:	“Na
lS*ic bj jVje’ na zdravje!” kakor da I Jql , e*i že vsi skupaj kozarce vili1 t0 °hijčana v rokah. Na-feri./1,0 Podstavim mojega šo-
Voi \F- J- Archa ^ Pa se'
v zal Udi “passengerja” pašega i	sedežu,	sobrata	Pod-
S^avi^' Kakor hitro Pa Pred'
M 1 Jiika	Archa in pa Podvas-
ijr., ja^ v tičnemu možaku (kajti '°lit bil)KC danes ne vem, kdo da je lrjit' lij j,}ln sliši ime dr. Arch, pa ti) »i3 več slovensko govori-i:; di jax°lavn° sem mu povedal tu-'V J, g i’ c*a je to vrhovni zdravnik 'Ir tovoru"1'. Kakšno “špraho” je lj(( ^ilo • r°Jak> še danqs ne vem. ;> cas /C nekako tako, kakor ta-V? °trok prične govoriti, ki
' * ^ožalfVe ®tar> Mogoče si je jrtdj v p0i mislil, da ko prihajamo ''u ^ nfylvanij°- c*a znamo tudi
fi* mislih a dutch in to kar les/ N0 .da je moral govoriti.
0J( koi^'1 naj si bo že kar hoče, sjjjq 0 «mo se le zastopili, ker ,ur' lil senfak Po svoje govorili. Mis-
I	' al dol ')a ^ak°'j’ ^a ft'a	J °	mo_
Ud'1	Zavil	°1" razumeti, ker	je	kar
I tni ]j.na Prav° mesto. Naposled kole.1	kar naglas. Nace ta-
J Šil s; Perdan, vsa hvala ti, re-V Wjv r‘a^vse!” Vprašam ga. za-
/M1 "2ato ?aCe. mi potem pravi: ji vpi| er si kar neprenehoma
'0 Ma n,P!!PraŠeval’ če gre ona if. he «!i Po prvem hribu do dvora-’ J bii0 ^Venskega doma. In to je vetisV	1 dobro> ker si kar	po	slo-
t K	VpiL”
'j ^	hriba	vožnje,	pa
0 ho. ^ edamo Slovensko dvora-I je, (i0^ se Pripeljemo do ogra-i fr*l’kan °*	najde	prostor	za
opravi-?® avt°mobila. Ko se cm.,dn^° lz avtomobila, smo
■ t**,?}- da so VH* uradniki ■! i Can;., a st- 116 J.S.K.J: “okran-
; fni prJs. slovenskimi trobojnica-: rnisiiu' i' SVo^b Prs> 'n smo j	j/ a smo vse skupaj zamu-
S 8obrataapn0 Kem b°tel naskočiti f vGdn0a odvasnika, ki naju je > j Vedati*n mu jih nekaj po-f srn0 pr'm - °braz> Pa zvemo, da ! ^ tGJM fe Prezgo(|aj. Seve-1	te f	'a^ ^ace !u opazil,
■ 0rnertii°-^’a mu	nisem	nič
i	26 d°sedaj, kaj je bil moj
- 11 j im storiti.  
ostal tam med brati društva št. 116, ker sem bil pa obljubil, da pridem tudi na slavnost 20-let-nice otvoritve tamkajšnega Slovenskega doma, sem moral veselo družbo v White Valley zapustiti in se podati proti Pittsburghu, Pa. In tudi dolžnost še naprej me je klicala, dragi mi bratje, in to celo nazaj v Cleveland, kjer je imelo pevsko društvo “Soča” svoj piknik v nedeljo 31. maja, katerega društva sem jaz pevovodja. Torej upam, da me sedaj razumete, zakaj sem se moral od vas tako hitro posloviti, in da mi ne zamerite. Kadar me ^pa zopet priložnost nanese v vašo naselbino, se bom pa tačas nekoliko dalje zamudil med vami. Pri tem pa moram potrditi in pripoznati, da je med našimi Slovenci v White Valley prava gostoljubnost doma.
Predno smo se pa odpeljali proti Pittsburghu, smo se pa ustavili za nekoliko časa pri predsedniku društva, sobratu Antonu Kovačiču. Njegova soproga nam je namreč napravila tako okusno večerjo in tako gostoljubno postregla, in to z neko tako stvarjo, da samo skoči po grlu. Že smo bili vsi trije enega in istega mnenja, da bi bilo najbolje kar cel teden tam ostati. Našega spremljevalca Naceta je bilo že kar težko spraviti navse zadnje iz hiše. (Pa tudi mene niso prav lahko spravili.) Našega Podvasnika je spravilo največ to, ker je Mrs. Kovačič nekaj zavila (in še precej veliko) v lep snažni papir in zavitek izročila doktorju Archu. Seveda Nace, ko to opazi, postane nekoliko nevošljiv (jaz pa še bolj), pa sva jo hitro oba pobrisala, tako hitro, da bi kmalo pozabila reči “good night,” v pripravljeni avtomobil, misleča, da bova tudi midva kaj deležna onega zavitka.
Ko se komodno vsedeva v avtomobil, doktor potegne svojo lizo za uzde in jo naglo obrne na levo. Ko jo pa spravi že precej dobro v tir, je pa pričelo grmeti in deževati ter smo pri tem vsi pozaibili na oni zavitek in kar nevede smo se znašli pred Slovenskim domom na 57. cesti. In oni zavitek je bil pa popolnoma pozabljen od nas, in upam, da je prišel na dan še le pri gospe j soprogi našega vrhovnega zdravnika, in upam, da je imela gospa dober tek ž njim. Priporočam pa, da če še kedaj pridemo n;v večerjo k sobratu A. Kovačiču, da gospa podari vsakemu en zavitek, da ne bo nobene zamere potem in pa nevošljivo-sti. Ali naj pa Mrs. Kovačič speče malo večjo potico.
Torej še enkrat pozdravljam vse sobrate in sestre v Beli dolini, kakor tudi prisrčna hvala ,za vso gostoljubnost. Zahvaliti se moram tudi mojemu šoferju dr. Archu, da sem smel prisesti k njemu in peljati se na slavnost društva št. 116 J. S. K. J., kakor tudi sobratu Ignac Pod-vasniku za častno spremstvo in zabavo tja in nazaj.
Torej še enkrat naj lepša hvala vsem skupaj, ter vam želim dolgo in zdravo življenje in mnogo napredka v društvu št. 116 J. S. K. J. za v bodoče!
Z bratskim pozdravom,
Rudolph Perdan, predsednik glavnega nadzornega odbora J. S. K. J.
White Valley, Pa.
Proslava razvitja zastave društva št. 116 JSKJ dne 30. maja se je lepo in uspešno za-vršila. Svojo novo sestro je prišlo pozdraviti 13 bratskih zastav, tako, da jih je bilo z našo 14. Slavnost se je završila v lepem redu. Vsi govorniki so se dobro odi’ezali. Seveda, najbolj zanimiv je bil govor brata K. Perdana, predsednika nadzornega odbora. Le škoda, da se jc tako hitro poslovil od nas. Zanimiv je bil tudi govor Anice Bogataj, ki je govorila za mladinski oddelek. Na proslavo je prišlo do tisoč oseb iz bližnjih in oddaljenih naselbin. Videl
I
Gledal sem okoli, da bi opazil našega urednika, sobrata Terbovca, pa ga ni bilo nikjer videti. Mislil sem, da se morda suče v kuhinji okoli brhkih kuharic, kar bi ne bilo nič čudnega, saj so bile kot rdeči nage-Iji. Pa ga tudi tam ni bilo. Lahko mu je žal! (Saj mi je malo, malo pa ne. Bil sem tisti dan zelo priden: v tihem uredništu št. 2 sem urejeval besedilo za stenske koledarje, ki jih dobe člani JSKJ za prihodnje leto. To smatram tudi za neke vrste dobro delo in treba ga je bilo opraviti. Saj bo pa drugič kakšna prilika pogledati za “rdečimi nagelji” slovenskih vrtov, ki jih omenja sobrat Dolčič. Op. urednika.) Na slavnosti je bilo zastopanih lepo število društev, kajti zastav sem naštel 12. Tudi naroda je bilo vse polno na prijaznem griču. Slovenska godba iz Johnstowna je igrala izborno.
Po završeni oficijelni slavnosti smo se podali v dvorano, kjer smo si malo pogasili žejo, nakar sc je bilo treba podati nazaj proti Pittsburghu. Težko se je bilo posloviti od prijaznih rojakov. Med drugimi sem pri tej priliki spoznal agilne društvene delavce, kot sobrata Jurija Previca, Kosoglava in Močnika iz Claridge in druge. — Društvu št. 116 JSKJ želim najboljšega napredka pod novo zastavo, vsem znancem pa pošiljam tem potom pozdrav,!
John Dolčič.
Bridgcville, Pa.
“Vstanite pol-mrliči vi, odprite se vi živi grobi, vaš rod vrnite k boljši dobi,” tako je dejal naš pesnik Simon-- Gregorčič. Ako se človek malo ozre okoli in pogleda, v kakšnih razmerah se dandanes nahaja narod, mora biti ali junak, ali pa napol-mrlič, če se mu ne orosi oko vpričo stanja, v kakoršnem se nahajajo delavske mase.
Tovarne so večinoma zaprte, tako tudi premogovniki. Pa kaj, saj ni treba več delati! Saj stroji napravijo skoro vse ročno delo. Stroji orjejo, stroji sejejo, kapitalisti pa žanjejo. — “Vstanite pol-mrliči vi!”
V nedeljo 14. junija popoldne priredi pevsko društvo “Ilirija” iz Canonsburga, Pa., koncertno veselico na Drenikovih prostorih, to je v bližini slovenske dvorane. Vsi rojaki te okolice so vljudno vabljeni, da se te vese-] lice udeležijo. S tem bodo koristili pevskemu društvu in samim sebi. Med gorkimi prijatelji, pri hladni pijači in pri veselem petju bomo vsaj začasno pozabili srčne rane in trpkosti življenja. Pa bomo skupaj zapeli tisto:
Delavci celega sveta, beseda dana naj velja!
Živite vse narode vi, zavejte svoje sc moči!
R. Pleteršek.
Pittsburgh, Pa.
Kam bomo šli v nedeljo 14. junija? Kam drugam kot na veliki piknik, katerega priredi Zveza društev J. S. K. Jednote za Pennsylvanijo na Potočnikovi farmi blizu naselbine Center, Pa., (samo 12 milj od Pittsburgha.) Ker jc to prvi piknik Zveze JSKJ v Pennsylvaniji, so vljudno vabljena vsa bratska, društva in posamezni rojaki tega okrožja, da se istega udeleže v kar naj večjem številu. Vstopnina za osebo bo samo 25 centov. Zabave bo dovolj in različne in postrežba bo prvovrstna. Torej, na veselo svidenje na pikniku na Potočnikovi farmi v nedeljo 14. junija!
Joseph Pogačar, zastopnik dr. št. 26 JSKJ.
Chisholm, Minn.
Članicam društva “Danica, št. 150 JSKJ naznanjam, da se bo naša prihodnja seja vršila v torek 16. junija zvečev o polu osmi uri v navadnih prostorih. Tem potom se tudi prav lepo zahvaljuj ejem članicam našega
moramo kupovati, taka kot v vojnem času.
Z društvenim poslovanjem so tudi potežkoče. Posebno tajniki imajo neprilike z zbiranjem asesmenta, ker članom manjka denarja. Vendar moram dati priznanje tukajšnemu angleško poslujočemu društvu št. 192 JSKJ, da je še vedno čvrsto na nogah in da še vedno vpiše kakšnega novega člana. V teh časih ni igrača pridobivati nove člane, zato je treba dati kredit uradnikom omenjenega društva, posebno društvenemu tajniku John Dresharju Jr., za aktivnost. Priznanje je pa treba dati tudi delegatom zadnje konvencije, ki je omogočila športno aktivnost v organizaciji, ker baš to pripomore za marsikaterega mladega člana Jednoti. Tudi naše društvo je aktivno v športu. Zdaj imamo baseball team, v jeseni bomo pa organizirali tudi basketball.
Radi že omenjenih slabih časov je tudi naša društvena blagajna v jako kritičnem položaju, in da ji nekoliko pomore-mo, smo sklenili prirediti plesno veselico v soboto 13. junija. Veselica se bo vršila v P. Mur-phyjevem poslopju na Broadway in Minnesota cesti, ter se prične ob osmih zvečer. Do-nodki veselice so namenjeni društveni blagajni, posebno za potrebno opremo z ozirom na š p o r t n o aktivnost društva. Vstopnina bo 35 centov za moške in 15 za dame, torej le 50 centov za par. Dvorana je zelo prostorna, torej so rojaki vabljeni, da nas v obilem številu posetijo. Vabimo vse tukajšne člane JSKJ in sploh vse rojake in prijatelje, kakor tudi one iz sosednih naselbin, kot so na primer Eveleth, Virginia, Chisholm, Sparta, Genoa, Elba, McKinley, Biwabik, Aurora, Ely, itd. Dobro se vrača z dobrim, zato bomo tudi mi pripravljeni se po možnosti odzvati vabilom drugih društev in mest, kadar bo nanesla prilika.
Naša veselica na 13. junija zvečer se bo vršila v lepih Mur-phyjevih prostorih in igral nam bo prvovrsten orkester. Odbor bo tudi skrbel, da nobenemu posetniku ne bo treba trpeti lakote ali žeje. Torej, pridite, da se skupno pozabavamo in ob enem malo podpremo blagajno agilnega mladega društva!
Louis Vessel, član društva št. 192 JSKJ.
New York, N. Y.
Predno se podava preko Atlantika na obisk rodne Slovenije, iskreno pozdravljava najine sorodnike in prijatelje v Kansasu in drugod po Ameriki. Bodite zdravi in srečni do zopetnega svidenja!
j Jacob in Apolonija Cukjati.
Bon Carbo, Colo.
j Po dolgotrajni bolezni je tukaj preminila sosestra Mrs. Antonija Malovac, v najlepši dobi i 39 let. Pokojnica je bila doma iz šapljan v Istri; v Ameriki je , bivala 21 let in je bila zvesta članica društva sv. Jurija, št. 118 JSKJ, v Bon Carbo, Colo.
I člani in članice omenjenega društva so pokojnico dne 23. maja častno spremili na njeni zadnji poti. Za vedno je zatisnila oči v San Raphael bolnišnici dne 21. maja. Pokopana je na katoliškem pokopališču v Trinidadu, Colo. Društvo ji je v zadnji pozdrav položilo venec na krsto in se poslovilo od nje pri grobu.
Za pokojnico žaluje tukaj soprog Mike Malovac, hčere Milka (omožena Valenčič), Mary, Annie in Elizabeth, ter sinovi Joe, John, Willie in Arthur; dalje dve sestri in en brat jv Ameriki, v starem kraju pa mati, sestre in brati. Naj bo pokojnici lahka ameriška gruda, družini pa naj bo tem potom izraženo iskreno sožalje!
John Susanj, tajnik društva št. 118 JSKJ.
Center, Pa.
1	Vse člane in članice društva
l|	(Dalje na 6. strani)
Nato se pričnemo bratsko pozdravljati in spoznal sem takoj vse uradnike društva št. 116, kakor tudi prijatelja Jurija Previa, ki je imel največ dela glede te slavnosti. Kakor hitro se pozdravimo, smo bili povabljeni j v spodnjo dvorano Doma, kjer! se je pričelo takoj brez opore-; kanja blagoslovljen j e žejnih in lačnih.
Kmalo je bilo vsega dovolj. I 3e sladoleda ni manjkalo. O | :em vam naj povem le toliko, da |; je lahko vsakemu žal, kateri je i imel priliko se udeležiti te slav-; losti, pa ga ni bilo.
Ko se nekoliko pokrepčamo, se podamo na prostor, kjer se je' mršila tekma za zmago baseball Leama med društvom št. 205 J.
3. K. J. iz Canonsburga, Pa., in; la med društvom št. 218 S/S. P. i Z., iz White Valley, Pa. Ker so oa igralci bili nekako pozni in pričeli tudi kasneje, kakor je bi-;
0 določeno, mi ni bilo mogoče; čakati do konca igre. Pričeti i se je morala oficielna slavnost j 'azvitja zastave društva št. 116 1. S. K. J., sem moral zapustiti gralni prostor, kakor tudi osta- :
1 moji sobrat j e. Toda zvedeli smo le toliko, da je bila trda bit-:: <a in da je zmagalo društvo št. 218 S. S. P. Z., zakar jim na tem nestu čestitam.
Ko se povrnemo zopet nazaj lo Slovenskega doma, jc bilo že /se pripravljeno za pohod. Zbe-•emo se takoj na ulici pred dvo-•ano ter odkorakamo za godbo la hrib, kjer se je završila ofi-•ielna slavnost razvitja nove za-j stave društva št. 116 J. S. K. J.
Ko prikorakamo na prostor, predsednik društva, sobrat Ko-/ačič, otvori slavnost z lepim in primernim govorom. Ko pozdravi vse navzoče, odda vodstvo programa tajniku društva so-Dratu Alex Škerlju. Tudi on po« sdravi v' prvih besedah vse navzoče. Nato pa prične klicati vsa ona društva, ki so bila povabljena na to slavnost. Pri-?nati se mora, da se je odzvalo iako lepo število bratskih društev. In dokaz temu je, da je vihralo na slavnostnem prostoru lepo število bratskih zastav, po številu 13.
Trinajst bratskih zastav je torej prišlo, da pozdravi novo zastavo društva št. 116 J. S. K. J., in to pod milim prostim nebom v White Valley, Pa. Častno je bilo videti, kako so se pobratile zastave z novo, in to je zopet dokaz, da so vse organizacije ustanovljene na enem in istem principu. Torej le tako naprej in naše organizacije so zasigurane za obstanek.
Priznati moram, kakor vsak, ki je bil navzoč, da je bil to zopet "en jako lep slavnostni dan za vso naselbino White Valley in okolico, največji pa za društvo št. 116 J. S. K. J. In upam, da si ga ohranijo v naj lepšem spominu, in to na dolga, dolga leta. Kajti bilo je v resnici nekaj pomenljivega za ta dan. Bil je namreč dan, oziroma praznik, ki ga vsi Američani spoštujejo. Na dan kinčanja grobov tu v Ameriki je praznovalo vaše društvo razvitje zastave, in na čast vaše slavnosti vam je godba igrala j himno “Hej Slovani, in to v popolnoma nam novi domovini. Godba je zaigrala več slovanskih komadov in to brez vsakega oporekanja. Pri tem je potreba samo malo premisleka in prišli bomo do zaključka, ka.j morejo pretrpeti naši primorski Slovenci v svoji hiši, ker niti Boga ne smejo moliti v svojem jeziku. In mi pa tukaj popolnoma tuji v tej deželi, ki smo si jo izbrali za svojo novo domovino, pa svobodno govorimo svoj materin jezik, ali nam pa svobodno vsaka godba zasvira javno in to na glas vsako našo slovensko himno.
Po dovršitvi programa zopet odkorakamo za godbo proti dvorani. Tam se je pršela še le splošna bratska zabava. Bilo j je vsega zopet dovolj, če ne le | r.ekoliko preveč. Prav rad bi bil
sem posetnike celo iz Girarda, 1 O., in sem se pri tej priliki se- f znanil z agilnim dopisnikom J. I Dolčičem.	i
člani in članice društva št. ! 116 JSKJ, pri tej priliki ste videli, da so nam druga društva : naklonjena in nam rada poma- 1 gajo. Tega ne smemo pozabiti, ■ ampak jim skušajmo po mož- : nosti povrniti, kadar se nam : prilika ponudi, bodisi na vese- ! licah, piknikih ali drugih njiho- ! vili prireditvah.	>
Pri tej priliki naj opozorim člane našega društva, da v ne- 1 deljo 14. junija priredi Zveza 1 društev J. S. K. J. v Pennsylva- ! niji svoj piknik na Potočnikovi 1 farmi v bližini naselbine Cen- ■ ter, Pa. Po pripravah soditi 1 obeta biti piknik zelo zanimiv, : tako, da ne bo nikomur žal, ki ^ se ga udeleži. Bratje in sestre, 1 člani našega društva, ne poza- 1 bite tega piknika, kajti dru- t štva, ki prirede ta skupni pik- i nik, so tudi nam pomagala. Kot razvidim iz našega glasila je že ‘ več društev JSKJ svoje seje 1 prestavilo samo zaradi tega, da i se bodo mogli člani udeležiti i tega piknika. To je lepo in i vpoštevanja vredno.	i
Na proslavi razvitja zastave 1 v White Valley sem vprašal so- i brata Perdana, kje ima našega i sobrata urednika, Terbovca, in i on mi je odgovoril, da je prišel J ž njim in da je šel na Center in 1 da mogoče kasneje pride. (Ko- : gaaa? S kom da sem prišel in i kam ? Pa sem bil večino popoldneva v “uredništvu št. 2,” kjer sem čital in pisal, ker je zunaj deževalo, čita se sicer o nekem svetniku, da je bil tako svet, da je bil istočasno na dveh ali treh krajih, toda jaz sem še za ne- ] kaj svetlobnih let oddaljen od take svetosti. Edini “Šajn,” ki pa ni baš svetniškega pokole- , nja, bi morda ekspert lahko j opazil na mojem visokem čelu in zajetnem nosu. Op. urednika.) Toda, ni ga bilo, dasi smo ga pričakovali. Upamo pa, da ga vidimo dne 14. junija na pikniku v Center, Pa.
Bratje in sestre, ne pozabite priti na piknik Zveze društev ' JSKJ za Pennsylvanijo, ki se bo vršil na Potočnikovi farmi blizu naselbine Center, Pa., v nedeljo 14. junija. Ob enem vas povabim, da pridete na piknik Federacije SSPZ društev v Pennsylvaniji, ki se bo vršil na istem prostoru, to je na Potočnikovi farmi, v nedeljo 28. junija. Ne pozabite teh dveh datumov: 14. junija piknik Zveze društev JSKJ, 28. junija pa piknik Federacije društev SSPZ. Oba piknika se bosta vršila na Potočnikovi farmi, Center, Pa. — Na svidenje!
Jurij Previc, zapisnikar Zveze društev JSKJ v Pennsylvaniji.
:
Girard, O.
Na dan 30. maja zjutraj smo se odpeljali z avtomobilom proti Pittsburghu. Bilo je krasno jutro. Vse na okrog je bilo videti nekako mirno, narod pa se je pripravljal, da počasti Spominski dan svojih prednikov, ki mirno počivajo pod zelenimi gomilami.
Najprej smo se ustavili na domu našega gostoljubnega rojaka Franka Eržena, kjer smo j bili od njega, njegove soproge in hčerk prav prijazno sprejeti. Njegov dom si je veselje ogledati. Vsa čast rojaku, ki ga je tako mojstersko izdelal. Po izbornem kosilu, s katerim nam je postregla gostoljubna Mrs. Eržen, smo se podali v naselbino White Valley, kjer bi se imela razviti nova zastava društva št. 116 JSKJ. Mr. Frank Eržen je član skoro vseh naših jednot in se jako zanima za društvene prireditve. Kljub hudi vročini, ki je vladala ta dan, smo bili kmalu na griču, kjer se je imela vršiti slavnost razvitja zastave. Ko se malo ogledamo okoli, smo kmalu opazili več znancev, med njimi našega vrhovnega zdravnika dr. Archa, predsednika nadzornega odbo-I ra, R. Perdana, in več drugih.
društva, ki so se v tako lepem i številu udeležile pogreba pokoj- ^ ne sosestre Mary Kochevar. Pogreb pokojnice, ki je podlegla t posledicam operacije, se je vršil * 25. maja.	i 4 J v 1
Ob taki priliki, v času bolezni ‘ ali smrti se najlepše vidi, koliko. 1 je vredno društvo za člane in,1 članice in za njih družine. Žene in dekleta, ki še ne pripadate j naši dobri organizaciji, pridru- ^ žite se ji, dokler ste zdrave, j
\
Nihče ne ve, kdaj se priplazi bo-! ( lezen v hišo.
S sosestrskim pozdravom, ^
Mary Žurga, tajnica. t
— !(
Davis, W. Va. 1
Poročati imam žalostno no- j £ vico, namreč, da je dne 28. ma- c ja ponesrečil v rovu v Flint, r W. Va., naš sobrat Victor Mra- J mor. Vsula se je nanj plast ka- i menja in ga močno poškodova- l la. Odpeljan je bil v City Hos- j pital v Elkins, W. Va., kjer pa je 3. junija zjutraj poškodbam s podlegel. Nato je bil odpeljan j: na njegov dom v Davis. Tu pa j jc počival le eno noč, nakar jc r bil prepeljan v Barberton, O., i kjer bo položen k večnemu po- 1 čitku poleg njegovega brata, ki ] i je na enak način ponesrečila pred petimi leti. Pokojnik je I bil star šele 24 let, torej v cvet- t ju življenja. Bil je Član društva c št. 37 JSKJ v Clevelandu, O 1 Društvo št. 106 JSKJ v Davisu, š W. Va., mu je izkazalo zadnjo ^ j čast, predno je bil odpeljan, in š ! mu poklonilo venec v zadnji po- c i zdrav. Pokojnik zapušča tukaj j l jstariše, dva brata in dve sestri, i 1 katerim naj bo izrečeno iskre- l no sožalje. Pokojnemu sobratu č pa naj bo lahka ameriška gru- i da,!	f
Za društvo št. 106 JSKJ v 1 Davisu, W. Va.:	1
Frank Mahnič. :}   11
Azorski otoki.
ROJAKOM ŠIROM A MERI- r KE! — Predno se približava 1
i
evropskemu kontinentu, čutiva globoko dolžnost poslati najist krenejše pozdrave ter izraze hvaležnosti vsem onim nesebičnim rojakom, prijateljem in znancem širom Amerike, ki so nama tekom našega delovanja med Vami bili v nenadomestljivo pomoč in podporo.
Nemogoče nama je naštevati na tem mestu vse naše časo-! pisje, društva in organizacije, ki so nama s svojo naklonje-} nostjo pripomogli do vsestranskih uspehov, ter vse one številne rojake, kateri so nama s ; svojo veliko gostoljubnostjo in res pravo slovensko domačnost- : jo napravili slovo težko.
Doživetja in spoznanja med Vami nama ostanejo med naj-; prijetnejšimi spomini. Želiva, da razdalja, katera nas medsebojno loči, bode le v okrepitev vezi, katere naj ostanejo med Vami in nami čimbolj prisrčne.
Upava in želiva, da ostanejo tudi vezi med domovino in med Vami čim tesnejše. Seveda, upoštevati je treba človeške ne-; popolnosti, še en pozdrav z Oceana in hvala Vam!
Svetozar Banovec, Božidar Jakac.
i i
Gilbert, Minn.
Pomladni čas smo končno ^ pričakali, toda vreme je tako,
' da skoro ni podobno pomladanskemu. No, mi verujemo pratiki, to je pa tudi skoro ves dokaz o pomladi. Tu v severni Minnesoti je sploh čudno, da kaj ozeleni. Letos močno dežuje, skoro vsak drugi dan; nali-; vi so taki, da voda lije kar v po-1 tokih, po ravninah pa stoje velike mlakuže. Grmenja in bliskanja imamo letos tudi dovolj.
• Noči so pa hladne, da ne bi zastavil pennyja, da jutri zjutraj
• zopet ne bo vse pomrznjeno, dasi je danes, ko to pišem, že 3.
i junija.
»j Poleg slabega vremena ima-i.mo še slabe čase. O delavskih . razmerah se skoro ne more pi-- J sati, ker dela ni. Draginja je pa s j še na večini predmetov, ki jih i
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje s 1. strani) Potem je bilo zdravljenje po Co-pičevem navodilu ustavljeno in njemu je bilo prepovedano vsako razpečavanje zdravil. Nato se je vzbudilo zanimanje za Co-pičevo sredstvo proti jetiki po raznih bolnicah v stari Italiji in sedaj poročajo iz Bolonje, da se Čopičev način zdravljenja jetike vedno bolj širi po mestih in da so uspehi izvrstni.
Ljubljana ima 80.000 prebivalcev. Agencija Avala je izdala začasno poročilo o popisu prebivalstva v Ljubljani. Poročilo poudarja na eni strani, da se je vršil popis ravno v času, ko so bili zaradi velikonočnih praznikov odsotni dijaki in učenci, na drugi strani pa je znano dejstvo, da gredo občinske meje ponekod skoro sredi mesta in se zaradi tega občinsko ozemlje že davno ne krije več s policijskim rajonom, ki obsega vse mesto, ne glede na občinske meje. V tem policijskem rajonu, ki obsega poleg Ljubljane v ožjem smislu tudi Zgornjo šiško, Moste in Vič z Rožno dolino, stanuje danes okrog 80.000 ljudi. Na Ljubljano v današnjih občinskih mejah odpade od tega 59,768 oseb, 28,466 moških in 31.303 ženskih. Jugo-slovenskih državljanov je 57,-432, j ugoslovenske narodnosti pa 58.138 oseb. Nemško narodnost 747 oseb, nemški materinski jezik pa 1467 oseb.
Dvanajst Črnogorcev je šlo v Fordove tovarne. Na priporočilo barskega nadškofa dr. Dobrečiča, ki je prijatelj Henrika Forda, je odšlo te dni v Ameriko 12 črnogorskih mladeničev, katere bo Ford sprejel v svoje tovarne. Foj'd je nadškofu obljubil, da bo tri leta sprejemal po 12 mladeničev iz črne gore 'V svoje tovarne in jih bf» izučil v raznih obrtih.
Umrl je Aleksander Toman, vodnik bosanskih vstašev, novinar, organizator, nezlomljiv borec za jugoslovansko svobodo. Dne 14. maja je rešila smrt vseh skrbi in trpljenja velikega redoljuba, ki je bil slabo plačan za svoje požrtvovalno narodno delo. Aleksandra Tomana ni več med živimi. Po daljši bolezni je umrl v mestnem zavetišču v Japljevi ulici.
Letos 24. februarja je preteklo 80 let, kar se je rodil premožni Tomanovi rodbini v Kamni gorici, ki je dala narodu tudi velikega rodoljuba Lovrar sin Aleksander. Dovršil je najprej doma ljudsko šolo, potem je v Ljubljani študiral realko, po maturi je pa odšel na poljedelsko akademijo v madžarskem Starem gradu. Kot mlad agronom je prakticiral v Slavoniji, kjer se je seznanil s trpljenjem bedne raje v turški Bosni. Ko je leta 1875. izbruhnila vstaja, in je princ Peter Kara-. djordjevič-Mrkonjič zbiral prostovoljce, se je septembra spoznal ž njim v gozdovih pri Jamnici na avstrijski vojni meji tudi Aleksander in vstopil med njegove četnike. Princ mu je poveril poveljstvo nad četo 120 mož ter se v času, ko ni bilo bojev, mnogo ž njim sestajal in pogovarjal o svobodi in združitvi vseh Jugoslovenov. Princ Peter in Aleksander Toman sta četovala skupaj skoro leto dni do izbruha vojne med Srbijo in Turčijo.
Po okupaciji Bosne in Hercegovine borcu za svObodo te dežele, Tomanu, ni bilo več obstanka v domovini ter se je preselil leta 1883. v Severno Ameriko. V New Yorku je postal novinar, stalni sotrudnik “Glasa Naroda” in “Amerikanskega Slovenca” ter dopisnik i^znih listov. Dopisoval je tudi “Slovenskemu Narodu” v Ljubljani. V Ameriki se je agilni Toman udejstvoval tudi v družabnem življenju in je mnogo koristil raznim slovenskim organizaci-
jam. Ustanovil je tudi slovensko kolonijo v Texasu. Podjetje v Texasu pa ni imelo sreče in ko je postalo žrtev neke finančne krize, je tudi Toman izgubil vse svoje prihranke. Ker je imel zveze z raznimi angleškimi listi, je odpotoval v Anglijo, kjer je ostal nekaj let. Pozneje se je vrnil zopet v Ameriko, kjer je ostal do leta 1910.
Vrnivši se v domovino, se je udejstvoval pri Kmetijski družbi v Ljubljani in zlasti propagiral čebelarstvo. Ob izbruhu svetovne vojne se je podivjana sol-dateska spomnila tudi jugoslo-venskega borca in idealista Tomana ter ga zaprla. Vlačili so ga po raznih ječah in je mož mnogo prestal. Samo v garnizijskem zaporu v Mariboru je bil šest mesecev. Iz te dobe trpljenja so v ljubljanskem mestnem arhivu shranjene mnogoštevilne slike iz življenja, internirancev na Gradu. Shranil jih je Toman, ki ni bil samo dober novinar, temveč tudi spreten risar. Po prevratu je Toman nastopil službo pri Aloma Company v Ljubljani kot angleški ko-respondent, pa je zmanjkalo dela. Narodna skupščina je starega borca za svobodo pripo-znala leta 1925. za narodnega delavca in mu prisodila 1,100 dinarjev mesečne pokojnine. S tem pičlim dohodkom je Toman dolgo životaril po raznih stanovanjih, končno je dobil s svojo soprogo streho v mestnem zavetišču v Japljevi ulici.
Na odru v mrtvašnici hiralnice na Vidovdanski eseti je ležal 14. maja požrtvovalni narodni borec, ki je zapustil staro, onemoglo vdovo. Mestna občina ljubljanska je sklenila, da je bil pokopan na občinske stroške, dasi je pristojen v Kamno gorico. Pri pogrebu je prijatelju in soborcu kralja Petra izkazala zadnjo čast tudi jugoslovanska vojska.
. Aleksander Toman je svetal in časten zgled jugoslovenskega nacionalnega revolucionarja, kateremu je ideja vse in ki nikdar ne misli, da bi se ž njo kakorkoli osebno okoristil. Za idejo je vse žrtvoval.
Zvestemu narodnemu borcu in delavcu bo v jugoslovanski narodni zgodovini ohranjen časten spomin!
Dne 16. maja se je vršila v društvenih prostorih Francoskega instituta v Ljubljani proslava 1'0-letnice, odkar predseduje društvu naš veliki pesnik in po-bornik slovensko - francoskega kulturnega zbližan ja g. Oton Župančič. Ob tej priliki je bila poklonjena g. predsedniku njemu in njegovim delom posvečena knjiga, ki jo. je napisal bivši lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi g. Louis Tesniere.
V dvorani instituta so se zbrali k slovesnosti zastopniki skoro vseh znanstvenih in kulturnih ustanov. Prisoten je bil francoski konzul Neuville, dekan filozofske fakultete g. dr. Kelemina, univerzitetni profesor dr. Zupančič, ravnatelj drame g. Gclia, profesor g. Vey, dr. Windischer, dr. Zarnik i dr. V lepem pozdravnem govoru je očrtal profesor Vey Župančičeve zasluge za razvoj Francoskega instituta in je omenil, da je Tesnierovo delo še vedno nezadostno priznanje za njegove zasluge v francosko - slovenskem zbližanju. Imelo pa bo ta uspeh, da bo Francoze seznanil z deli našega velikega pesnika in pisatelja.
Za g. Veyem je povzel besedo dekan filozofske fakultete, dr. Kelemina, ki se je tudi v toplih besedah zahvalil Župančiču za njegovo vztrajno sodelovanje. G. Župančič se je s toplimi besedami zahvalil za iskrene čestitke, na kar mu je bila izročena kras* na, v luksuzno usnje vezana knjiga, ki jo je profesor Tesniere poklonil njegovemu duhu.
izprane ceste pred domačo hišo glinast lonec v obliki manjše cerkvene puščice z zarezo na pokrovu. Ko je lonec izkopala in razbila, so se vsuli iz njega majhni starinski novčiči, o katerih je bila najditeljica prepričana, da so iz bakra ali slične manjvredne kovine.
Neki strokovnjak, ki pa je prišel slučajno tudi do nekaterih novcev, pa je ugotovil, da so to stari turški zlatniki. Baje je bilo v loncu okrog 1000 novcev, vendar jih je pa lastnica obdržala le kakih 250 komadov. Zanimivo bi bilo ugotoviti, iz katere dobe izvirajo ti zlatniki.
DOPISI.
(Nadaljevanje Iz 5. strani) sv. Barbare, št. 33 JSKJ, opozarjam, da je bilo sklenjeno na glavni seji meseca decembra, da vsaki enakopravni član ali članica plača en dolar, neenakopravni člani in članice pa 25 centov naklade za pokritje rednih društvenih stroškov. Ta društvena naklada se bo pobirala v mesecu juniju in juliju. Vsi člani so prošeni, da to vpo-števajo. Prosim tudi člane, da so kolikor mogoče točni s plačevanjem asesmenta, ker tajniku je težko zakladati v teh slabih časih. — Z bratskim pozdravom,
Frank Schifrar,
tajnik društva št. 33 JSKJ.
Joliet, 111.
Tem potom naj bo v imenu društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, izrečena zahvala vsem tistim, ki so se udeležili društvene veselice 23. maja. S tem so pokazali, da so prijatelji društva in da jim je za napredek istega. Hvala vsem ti-, stim, ki so pomagali in delali na veselici, da je bilo vse v lepem redu izvršeno. Hvala gre tudi tistim, kateri se niso udeležili veselice, pa so prispevali v dolarjih. Med temi so tudi taki, ki niso člani društva, pa so prijatelji istega in ga po svojih močeh podpirajo. Take bi si nekateri društveni člani lahko za vzgled vzeli. So člani pri društvu, ki imajo korist od društva, kadar je pa čas, da bi sami kaj pomagali, jih pa društvo zanima ko deveta španska vas. Kadar pa sami kaj potrebujejo od društva, so pa med prvimi.
Zdaj pa še par besed glede plačevanja asesmenta. Pohvale so vredni tisti člani, ki se ravnajo po pravilih in redno vsak mesec plačujejo asesmente zase in za svoje večkrat velike družine. So pa zopet drugi, ki kršijo pravila in izkoriščajo društvo v svoje slabe namene. Zaostanejo z asesmentom več mesecev, ko se pa nabere večja svota, pa član pusti društvo in dolg pri društvu, dasi je preje obljubil, da bo plačal. Lepo, moško in pošteno tako postopanje ni. Lani je naše društvo na ta način izgubilo znatno svoto denarja. Kdor misli pustiti društvo, naj se pokaže možaka, naj plača mesečne prispevke za dotični mesec, nakar naj pove, da ne misli več plačati, in tako bo častno odstopil, ohranil si bo dobro in pošteno ime in društvo ne bo oškodovano.
Končno naj še tem potom obvestim vse tiste člane, ki niso bili na zadnji seji, da je bilo sklenjeno, da se v nedeljo 14. junija z drugimi društvi vred udeležimo velike parade. Ob devetih zjutraj se zberemo v navadnih društvenih prostorih. — Z bratskim pozdravom, Frank Pirc, tajnik.
pritoži bogovom, meni se ni treba, ker jaz se bom moral pokoriti zaključkom seje, kot vsi drugi.
. Vse oddaljene člane prosim, da pravočasno pošiljajo svoje asesmente, tako, da jih dobim vsaj do 24. vsaki mesec. Kdor ne bo poslal in se ne javil, bo suspendiran. Dalje prosim članstvo in uradnike drugih bratskih društev, naj se ne trudijo s pošiljanjem raznih srečk, vstopnic in drugih takih reči našemu društvu. Tukaj so slabe razmere in ljudje komaj zaslužijo za kruh in zložijo skupaj za društveni asesment. Take ropotije se na seji našega društva ne more prodati, kei; ni denarja. Blagajna je pa tudi prazna. Tukaj so slabe razmere že nad dve leti in gre še vedno na slabše. Taka je tukaj Hooverjeva prosperiteta. — Pozdrav! _ |
F. Kramar.
Te dni je slučajno našla last-jnica šmigovčeve gostilne pri JAnskem dvoru poleg hriba sv. j Jožefa pri Celju sredi od dežja
Sharon, Pa.
Tem potom poživljam člane društva “Sloga,” št. 174 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 21. junija ob dveh popoldne. Na dnevnem redu omenjene seje bo, da se ukrene vse potreb no za proslavo društvene 5-let-nice, ki se bo vršila 13. avgusta. Tak je bil zaključek zadnjič, kateremu pa ni po volji, naj pride na sejo in pove tako. Vpo-števali bomo večino, ako manj šina ne bo zadovoljna, naj se
Eveleth, Minn.
Članstvo društvo sv. Ime Jezus, št. 25 JSKJ, opozarjam, da se bodo društvene seje tekom poletja vršile vsako četrto nedeljo v mesecu DOPOLDNE po prvi maši. Prihodnja seja se bo torej že vršila dopoldne.28. junija.
Dalje opozarjam tiste člane, ki niso točni s plačevanjem svojih asesmentov, da so v bodoče točnejši. Vsak pristopi k društvu z namenom, da se zavaruje za slučaj bolezni in smrti. Toda, kdor ne bo redno plačeval svojih prispevkov, ne bo mogel nič zahtevati, če se mu kaj pripeti. Naj nihče ne misli, da se bo zanj zakladalo iz društvene blagajnfe. Kaj ko bi se vsak član društva št. 25 JSKJ zanašal na to? Kje naj bi vzel $600, da bi jih poslal na glavni uradJednote? Torej, bratje in sestre, držite se reda in plačujte točno vsak mesec. Kdor ne bo pravočasno plačal in mi tudi ne naznanil važnega razloga zato, bo suspendiran. Prosim člane, da pogledajo pravila na strani 45, člen 11. Tam bodo videli kaj se zahteva glede asesmenta in bolniške podpore.
Tem potom odkrito povem, da se bom v bodoče ravnal strogo po pravilih. Kdor ne bo plačal do zahtevanega časa, bo suspendiran. To pomeni, da če v času suspendacije zboli, ne dobi nobene podpore. Kdor iz kakšnega važnega vzroka ne more plačati, naj se zglasi pri meni, da bom vedel. Prosim, da vsi člani vpoštevajo ta navodila in naznanila. — Z bratskim pozdravom,
John Nemgar, tajnik.
Braddock, Pa.
članstvu društva sv. Alojzija, št. 31 JSKJ, naznanjam, da smo izgubili iz naših vrst sose-stro Ano Suša. Preminila je dne 7. maja po enodnevni bolezni. Naj bo sorodnikom tem potom izrečeno iskreno sožalje.
Za mesec junij imamo 15 centov društvene naklade za venec in drugo. Ta naklada velja za enakopravne in neenakopravne člane in članice. Posebno naj vpoštevajo to obvestilo tisti člani, ki pošiljajo svoje asesmente po pošti, da pošljejo dovoljno svoto. Vsa korespondenca naj se pošilja na moj naslov: “1703 Poplar Way N., Braddock, Pa.” — Končno vabim člane, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila 21. junija, ker bo več važnih zadev za rešiti. Na svidenje 21. junija!
Anton Rednak, tajnik.
Chisholm, Minn.
Tem potom poživljam člane društva sv. Jožefa, št. 30 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila 21. junija ob DESETI URI DOPOLDNE v običajnem prostoru. Izpremenjen čas za seje velja za mesec junij, julij, avgust in september, člani naj torej izvolijo to vpoštevati. (Vse, kar se tiče aktivnosti 7. junija, je izpuščeno, ker ne bi
i
imelo več pomena. Za zadnjo izdajo je došel Vaš dopis v uredništvo prepozno, namreč v sredo 3. junija dopoldne, ko se je list že tiskal. Toliko Vam v obvestilo. — Uredništvo.)
Z bratskim pozdravom,
John Lamuth, tajnik društva št. 30 JSKJ.
Chicago, 111.
članicam društva “Zvezda,” št. 170 JSKJ, naznanjam tem potom, da se vrši naša prihodnja seja v sredo 17. junija zvečer v navadnih prostorih. Vse članice so vabljene, da se seje gotovo udeležijo, ker seje so tem bolj zanimive, čim več članic je giavzočih. Priporočam tudi, da sosestre nekoliko po-agitirajo med svojimi prijateljicami in privedejo kaj novih kandidatinj za našo prihodnjo sejo. Posebno pa še apeliram na članice, da vpišejo svoje otroke v naš mladinski oddelek, ako še niso tega storile, članarina je tako majhna, da to ne more tvoriti nikakega izgovora. Na svidenje na seji 17. junija ! — S sestrskim pozdravom,
Agnes Jurečič, 2449 S. Lawndale Ave. (Tel. Rockwell 4419.)
Meadow Lands, Pa.
'Vsem članom društva sv. Janeza Krstnika, št. 75 JSKJ, v Meadow Lands, Pa., naznanjam tem potom, da se bo na prihodnji seji dne ,2l. junija pobirala društvena naklada, in sicer po 50 centov od članov in po 25 centov od članic. Dalje opozarjam vse one člane, ki pravočasno ne plačujejo mesečnega asesmenta, da vsak, kdor ne bo plačal asesmenta do 25. dne v mesecu, bo od sedaj naprej po pravilih suspendiran. Izvzeti pri tem bodo le oni člani, ki bodo na seji naznanili vzrok, zakaj ne morejo o pravem času plačati asesmenta, in pa oddaljeni člani, ki pismenim potom to naznanijo. In to ne koncem meseca,"'"ampak ''pred društveno sejo! •
Z bratskim pozdravom, Joseph Markely, tajnik.
Finleyville, Pa.
Članom in članicam društva sv. Frančiška, št. 148 JSKJ, naznanjam, da je bilo na redni seji 10. maja sklenjeno, da v mesecu juniju vsak član in članica plača po 50 centov v društveno blagajno. Ob enem pozivam vse člane in članice našega društva, da se gotovo udeležijo naše prihodnje seje, ki se bo vršila 14. junija, ker bomo imeli več važnih zadev za rešiti. —: Z bratskim pozdra vom,
Anton Mikec, tajnik.
Aurora, 111.
članstvu društva sv. Jerneja, št. 81 JSKJ, sporočam tem potom sklep zadnje društvene seje, ki določa izpremembo časa mesečnih sej za poletne mesece. V poletnih mesecih se naše seje ne bodo vršile ob nedeljah popoldne, ampak vsak TRETJI ČETRTEK v mesecu ob osmih zvečer. Prihodnja redna seja našega društva\se bo torej vršila v četrtek 18. junija ob osmih zvečer v navadnih prostorih. Apeliram na vse člane našega društva, da se gotovo udeleže prihodnje seje, pa ne samo prihodnje, ampak vsake bodoče seje, da bo tako mogoče čim uspešnejše reševati zadeve, ki prihajajo na dnevni red naših sej.
Z bratskim pozdravom, Anton Verbič, tajnik.
Euclid, O,
V se člane in članice društva Napredek, št. 132 JSKJ poživljam, da se udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 14. junija ob deveti uri dopoldne. Na omenjeni seji bomo imeli neko važno zadevo za rešiti. Dalje opozarjam člane in članice, da ta mesec plačajo svoje asesmente najkasneje do 24. v mesecu, da mi bo mogoče zaklju-
čiti šestmesečne račune. Nihče naj s tem ne odlaša do 26. ali 27 Ako bo z asesmentom prepozen in zaradi tega suspendiran, ne bo kriv tajnik, ampak dotični član sam. — K sklepu še enkrat: pridite na sejo 14. junija polnoštevilno !
Frank Bajt, tajnik.
Barberton, O.
Dne 6. junija je bil pokopan iz tukaj šne cerkve na Holy Cross pokopališče v Akron, O., Victor Mramor, star 24 let. Pokojni je bil samski iz družine John Mramor v Davis, W. Va. vVzrok smrti je fbilo pobitje v premogorovu v Flint, W. Va. Pred nekaj več kot petimi leti je ubilo v tovarni B. & W. v našem mestu brata pokojnega, kateri je bil star nekaj čez 20 let. Pokojni Victor je spadal k društvu sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ v Clevelandu. Naše društvo sv. Martina, št. 44 JSKJ mu je priredilo pogreb in ga spremilo na njegovi zadnji poti. Pogreba se je udeležilo tudi več članov od društva sv. Janeza Krstnika, št. 106 JSKJ iz Davis, W. Va. Naše društvo izreka tem potom sožalje nesrečni družini John Mramor.
Anton Okolish, tajnik dr. št. 44 JSKJ.
ISK0V1I®
od najmanjše’ do največje za
društva
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
______________
Ameriška Domovin)
6117 ST. C L A 1 R AVE.
CLEVELAND,OHIO
B:
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
Je najbolj razširjen slovenj list v Ameriki; donaša vsaKj1" nje svetovne novosti, najbolj* Izvirna poročila iz stare doff®' vine; mnogo šale In prevo® romanov najboljših pisatelje’'
NO.
DRI
{
i
Glj
°P0Z; ;štev, Vp( vila ;jev k
ati d
apeli dne i
Dr
te \f
Pošljite $1.00 fe
In pričeli ga bomo pošiljal b| ^ Vsa pisma naslovite
GLAS NARODA
216 W. 18th St., New York,
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUB L JANA Prešernova ulica št. 3
JE NAJVEČJA REGULATIVNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI
Ima vlo«? nad 430,000,000 Din
ZA VSE VLOGE JAMČI MESTO LJUBLJANA Z VSEM SVOJI*1 PREMOŽENJEM IN / DAVČNO MOČJO
Vlope se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odP°* vedi sc obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama.
Rojaki, ki hočete nabijati svoj denar v stari domovini, obrnite se n* Mestno hranilnico ljubljansko! Denar morete poslati po vsaki banki, J1/®* nilnici pa pišite, po kateri banki ste denar nakazali, kdaj in koliko. Napi**1 tudi svoj natančen naslov, da Vam more hranilnica odgovoriti.
	
Hranite in obrestujte Vaše prihranke po
Pri varni in zanesljivi
Slovenski hranilnici	M	6.
Fe\,
The International Savings and Loan Co. N.
___________ .	.	  .	  ot	Rti',
819 East 185th S1, Jpl
0235 St. Clair Ave.	 „_____
CLEVELAND, OIIIO	*	'nl)
Premoženje preko dva milil0119' | Sprejema vloge po pošti
Ustanovljena 191G.
I.
O
\
.✓ww\vmHuvw\wmu\m\mum»muuvww\w\t^
NEGLEDE KJE ŽIVITE
v Kanadi ali Združenih Državah
je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslužujete naše (|1. za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro do'"'
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4% že s prvin* dnem vsakega meseca.
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev polnih zneskih, kakor so izkazani na izdajnih potrdilih.	.
Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brez n#1* potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisOILj slovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljatelj f dokaz pravilnega izplačila.
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesre^ f delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tu * sodniji v stari domovini.
SAKSER STATE BANK
IS
o
82 Cortlandt Street
------------------ Telephone	BArclay	7-
New York, ^ -0380 all 0381 ------
Na]v«£Ja In ftajstarejia aloTanaka ilataraka trgoTiia t Aaarlkt. .
Zlatarske predmete vsen vrat, gramofone, piane la radio v««b ia Izdelkov dobite pri nas.	])
FRANK ČERNE	%
10» Hi. Clair Ara. la 11» E. T»th Bi., CUvalaifl, «.
SLOVENSKA CVETLIČARNA V JOHNSTOWN, PA' b
nudi rojakom po zmernih cenah VENCE In CVETLICE xa najrarličnejie prl*1^ i — Istotam si lahko izposodite slovenske knjige.	’
knjige.
MRS. MARY TOMEC 120 Market St., Johnstown, P*.
(Tel. 8211-B)
-A
l
  rmmm
   Jti f
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
5400 ^utler Street	Pittsburgh,	^
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, eperok« 'j! vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amerik* 1 stari kra). Pišite ali pridite oseb'no.
jgninn»mimnmtiiiiinmi»H»»»ma»»miiiinim»»»»»»»m»mmmt