(jutranje Udanje.) 104 številka. V Trstu, v četrtek dne 30. avgusta 1894. Tečaj XIX. „IDINOBT" izhaja po trikrat na teden T iostih it-danjih ob torkih, AatPtklh in • obotah. /jutranje itdanje iz-kaj« ob H. uri zjutraj, rri«rno pa ob 7. uri wmt*r. — Obojno ladanje a tane: ■a J«d«n tnoMo . f. —.»i, Uv«n Avstrije f. 1.40 aa tri mmc . . „ 2.S0 , „ „ *.— ca pol lata . . . . • ■ ti- sa vsa leta . . „ 10,— . • . •ta eareifee brat prlltini aareieiea m ae jsmljs silr. Potamidre itefilk« a« dobivajo t pro-dajalnloah tobak« V 1 ratu po B nT«., V Gorici po S Rti, Sobotna veierno ladanje v Irmtu M ■«., v Gorici 4 a«. EDINOST Oglftai m rakune po Urifu » petitu; za naslur* z debelimi frkumi n» plačuje prostor, kolikor obsega naradnih trstir. 1'o-lana omurtmce in j»Yin>*alnritlo, •!<>-ma£i oglasi ud. te računajo po pogodbi. Vsi duplsi naj a* pošiljajo urcdnUlru : ulica ( »»ernu At. 1:1. Vsako pinno mora hiti frankorano, kor nefrankovnna se ne •proj Jinajo. Rokopisi te ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulica CasermA 13. Odprt« reklamacije ao proat« poAtnine. Glasilo alovenaketfa političnega druitva za Primortko. I r tđinfrt J« M«c/' Nujen nasvet slovenskim starišem oziroma srednješolcem. Položenje primorskih Slovencev je go-tovo kritično, kajti naia narodno delo nam na gra izpod rok tako, kakor bi želelo veako rodoljubno are«. Človeku prihajajo tu pa tam •ara* trenotki, ko jame obupovati nad naio bodočnostjo, da bi kar vskliknil resignirano: Laaeiata ogni eparansa! Zavest imamo, da aa borimo m polteno atvar; veat nam pravi, da ne delamo nikomur krivice; prepričanje nam pravi, da so sakoni na naii atrani; in slednjič nam aatrjuje naia avstrijsko čustvovanje, da bi a oeignranjam avoja narodne bodočno-ati t« ob abalib Adrija aajadno vatvarili močan atd v varnoat koriatij nafta drlave. In vandar na gre iapod rok nafte delo, kajti noftajo naa rainmati uprav oni, katerim bi bila d o 1 i • o a t, da naa rasumejo. Ne la da na najdemo blagohotnosti in podpora na nobeni atrani, ampak fte ovira nam dalajo, kjar 1« morajo. Ovira, naiaupnoat in neopravičena naa-protaoat na vaeh straneh — to ja eignatura naftega pololanja. A to na bi bilo fte nuj« hujia alo. Hujia slo ja okolnost, da Sloven-oemaploh nedoataje pra.va organiiaoije. Mi niamo primarno organiaovani niti v avojih političnih borbah, niti v naporih za povidigo gmotnega stanja, niti v ekrbi aa vagojo dobrega naraičaja: m oči j, katerim hočemo v bliimjl bodočnoati poveriti ekrb in dalo aa blagor naroda. Mnogo ja vsrokov, da aa nam primor-ekim Slovencem godi tako trda, ali jeden glavnih vzrokov ja gotovo ta, da nimamo sadoetno dalavna inteligenoije. Toda glavni nadoatatak na tiči ravno v malem ftte-vilu alovaaaka inteliganoija sploh, ampak v okolnoati, da iata ni primarno rnidaljana. Na avojo ftaloat vidimo namreč, da ogromni dal mlada kranjaka iutaligeneije tilči in aili la v Ljubljano. To ja naravnoet naroden greh, la katerega iivira uaodepolni nadoatatak, da ja po nekod inteligencija na kupa — tako, da dalajo napotja jedan drugamu —, drugod pa nedoataje narodnih delavoev, kjer bi jih potrabovali najbolj. To kafte, da ni-mamo pravega imiala aa primerno narodno organiiaoijo in pametno delitev dela. Na tam pa na trpi eamo narodno delo ob periferijah, ampak trpi ftkodo mladi >araičaj a a m. Kajti računati moramo a gotovoatjo, da •a v Ljubljani nakupiči preveč inteligencije, ako pojda atvar tako dalje ie nekoliko let. A priproati raaum nam pravi, da tam, kjer je preveč ljudi, odpada la malo aaaluftka aa posamičnika, oziroma, da nedoataje maat in alušeb aa vaa te ljudij. A do tega pride gotovo in mora priti, ako aa ne epametujemo PODLISTEK. Kmetaki upov« 124 afmmmtt jmhI leHnq)»trgu »«ks. - Spiial Avgust Šenoa. Prtloiil J. P. Planinski. - Sedaj so priili do Vidma. Tu treba p> čakati, pravi Ilija. Prenoči, kjer ti drago, v koči, v hlevu, v žitnici, v cerkvi, ali pa oatani v anegu. Večer je, megleno je, mračno je. Tam onkraj Sava gorč luči v Krikih hišah, brda aa dvigajo atrmo v meglo, auhe vaje štrli v aimaki arak, snega je polna torba. Ali kaj deje megla in aneg, kadar ai ovoj. Videm je poln ljudij, kot da ai krompir naaadil. Največja gnječa je pred hiio vaftkega lupana. Tu stoje topovi, tu je ob vrata pri-alonjena sastava. Vrata ao odprta. Poveljniki hodijo ven in noter, kot da je to go-atilna. — Koga vraga tu čakamo, vpraia pred vratmi Pavel Fratrič, atopnilki poveljnik, kakovo kalo kuha aopat Ilija P in oe pričnemo mialiti na pametno in ra-tuaino raideljevaoje naiih duševnih ail. Kako iirno polje se n. pr. odpira naii alovenaki inteligenciji na Primorskem, koliko neobdelane in neratorane ledine je ie pri naa I Koliko dela je ie tu in koliko — sa-aluika I V interesu narodne stvari in na korist učeči ae mladini — naiim bodočim borite-lj«m! — posivljamo torej itarifte po Kranj-akem, da akrbijo ta to, da ae njih ainovi napoaobijo aa javno delo na Primorakem, bodisi v cesarskih službah, bodisi v drugih atrokah življenja. Kajti pri naa amo ie daleč daleč od onega trenotka, ko bodemo morali reči: preveč inteligencije imamo 1 Pri naa je zagotovljen koiček kruha vaakemu absolvira-nemu dijaku. Do tega vaktika naa posebno aili tušno naia narodno poloienje, kajti bresvapeini bodo vat nafti napori, dokler ne bodemo imeli avojegn človeka v vaakem uradu, dokler ne bodemo imeli avojih ljudij po vaeh valnih meatih javnega iivljenja. Slednji Čas ja res, da sistematično uredimo avojo narodno delo, pred vsem pa moramo uvaati primeren sistem v rasvričevanje avojih duinih ail in avojih talentov. Olalej nam mora veljati načelo: poli-Ijati avoja ljudi tja. kjer jih trebamo najbolj in kjer najloie najdejo alulbe in aaaluika. Le tako poatana vzpetina naia borba ta oai-guranja narodne bodočnoati, le tako ae bodo isplačevala ftrtve atariiev aa vsgojo avojih otrok 1 Dokler pa bodemo poatopali tako nespametno kakor do aedaj, dokler ne bodemo po potrebi ratvričali avojih močij, dotlej vai nafti napori ne prineaejo pravega sadu. Prava narodna organisacije nam treba torej v političnih borbah, v naporih aa povidigo gmotnega blagoatanja in pri uporabljanju avojih Intelektuvol-nihali. In ravno aedaj, ko ae bližamo pričetku ftolakega la 1894 95, poktadamo te pomialike na arca slovenskim atariftem. Njim ja v prvi vrati dolžnost, da kronajo na druga pota. Nai konkretni nasvet ae torej glaai, da bi alovenaki atariii po Kranj-akem vaaj nekoliko odatotkov mladine poli-ljali na arednje iole v Trat — tu imamo državni gimnaaij in drlavno realko —, da ae tu privadijo naiim odooftajem in priuče potrebnim jezikom. Iu če ie nočejo malega otroka poalati daleč v avet, pa vaaj dva aadnja ratreda na gimnasji naj bi dovriil med nami. V dveh letih ae takoreč aklimati-tuja in tudi italijanakemu jetiku ae lahko priuči popolnoma, kajti ta jeaik je po avoji konatrukoiji med najprimitivnejiimi jeziki na avotu. — Da, prav pravil, kaio, nasmeje ao Ivan Karlovan, atenjeviki poveljnik in pihne v pesti, za veliko goapddo. Imeli bodo kaj jeati. V Županovi veliki aobi gori peč. Kraj nje na klopi ae je tleknil Noiina. Na podu mu leži pulka. V kotu na tleh aedi Mato Guietič in reže hlebec, gledaje v Nikolo Krohota, kateri sa dolgo mizo trka z Nikom Ku-piničem, a pri oknu lepota mali piaar važne •tvari Metličann Doročiću. Še nekoliko časa in v aobo plane Ivan Svrač, mokar, utrujen od pota. — Oho! Ti, Svrač P vtkliknejo vai. — Kje je Ilija? vpraia priftlec in po-aele po vrči. — Tam na onem kraji v Krikom, odgovori Guietič, dogovarja ae a meičani, da ae udajo io bodo t nami. — Pasje leto! otrese se Svrač, niti kosti j ne čutim več. — A kaj ai naielP {spregovori pisar. Tu je slovenskemu mladeniču osigurana bodočnost, tembolj, ker je trdna naia vera, da danes ali jutri obvelja načelo brezpogojne jeaikovne jodnopravnosti v vseh cesarskih uradih. In tedsj se naii slovenski inteligenciji — kot jedino sposobni t otirom na posnnnje jetikov — odpro vrata na ittežaj do vseh javnih služeb in po takem do lepe iu sigurne bodočnosti. A pri tem je le pomisliti to, da je slovenski mladenič, ki se je iaiolal v Trstu, ie vedno sposoben sa javno službovanje na Kranjskem, dočim se mladenič, ki potna le to poslednjo deželo, v poanejiih letih le težko privadi drugim jesikom in drugim legam in običajem. Premišljajte torej o tem, sa to vas pro« simo v interesu valih ainov in v nalem akup-nem narodnem intereau. Vaak na svoje mesto — to bodi odslej naie gealo! Politiške vesti. V spremstvo cesarja Frsnn Josips povodom njegovega bivanja v Lvovu bode tudi ruski vojaiki ataič, podpolkovnik Vo-ronin. Nekateri poiitilki krogi pripisujejo tej okolnosti kolikor toliko važnosti, ker jo smatrajo kot znamenje, da se boljiajo av-atrijako-ruski odnoiaji. Rusiji neprijatni listi pa si jo tolmačijo tako, da bode dne 11. septembra običajni dvorni obed v proslavo rojstnega dne cara Aleksandra III., ter da je atara navada, da vojaiki ruaki pooblaičenec prisustvuje temu obedu. Iz Koroške doila je vesela vest: pri dopolnilni državnozborski volitvi v sgornji Korolki je zmagal kandidat krača n-sko socijalne s t r a n k e P e i 11 e r s 77 glasovi proti 69, katere.je dobil nemiki nacijonaleo Winkler. Ta iaid posdravljsmo velikim veseljem, da-si niamo popolnoma uverjeni, da ae nemftki konaervativci rea pokažejo hvaležna avojim slovenski« sodežo-lanom na izdatni pripomoči. Vendar ae ve-aelimo tega isida, ker nam je novo znamenje o propadanju krivičnega in nasilnega židovskega liberalisma. Kričanski nscijonaloi vedo, kako jim je poatopati, ako jim je res kaj do lastnih načel: jednakosti in kričanske ljubezni. Vsakemu svoje 1 Stambulov proti Kobaržsnn. Stsm* bulov ae ne uda tako s lepa, to se mora že priposnati temu možu. Drsnost je njegovo glavno avojatvo. Kdo drugi bi ae bil že davno poskril v najteanejii kotiček, ako bi bil avet dosnal o njem toliko grosnih stvari j, ali Stambulov se usti na dalje in se niti ne tmeni ta prokletstvo, s katerim ga obsipljo ves nsrod. V avoji nadusti vsprejemlje ie vedno časnikarje, da jim razklada svojo „sanluge* ta Bolgarsko. Posebno bud je soveda sedaj na Zdajci se pojavi na pragu Ilija in ž njim čevljar Jure Planineo in krojač Oevald, me-ičana it Kritega. — Pomoti Bog, bratje! pozdravi jih Itija. Sreča nam dobro aluži. Lepo smo se dogovorili s moičani v Krikom. Naii so. Prisegli smo drug drugemu in vidite, tu nam poiiljajo poltena moia sa priči. — Pri moji duii, udari ae čevljar v praa, polten aom. Naj ae iskrivijo vae moje pete, ako sem nepoiten. Željan sem napraviti par čevljev od gospoake kože. — Glej, ti ai priie!, Svrač, pravi Ilija, kakovo novioe prinaiai P — Ni ae bati niti Uakokov niti Zrinj-akih konjikov. Br«t akrbij lahko gremo dalje. — Dobro, reče Ilija, jutri tarana poj-demo čet Savo. Ti, Kupinič, bol vodit vojsko, in a teboj pojdejo Turkovič, Fratrič, Nikola Bartolič in Gregor Drvodelič. Tisoč mož pojde z vami, vtemite seboj pet velikih pulek in dva topa. Koburžana. Nelavno je rekel dopisniku lista (Frankfarter /eitung", daje to bolet en in fiksna ideja prinčeva, ker hoče na vsak način, da ga pripozoa Hutija. Sedaj da dela princ aa rusofile, a ti ruscfili ga primejo nekega lepega dne, da ga prodajo. Toda mož, kojega je itvolil narod, ne smo tirati politiko aebi v korist. Sedaj se povrnejo prognanci, in ker jim ne bode mogel dati mastnih služeb ostauejo nezadovoljni in prirejali bodo taroto in umorstva. Ali ate ga čuti P Ta mož torej, kateri je pri vaem svojem krutom postopanju vsikdar mislil le oa-se, ta mož pravi sedaj, da politik ne ame tirati politike sebi v korist t Ta mož bi hotel podtikati umorstva drugim, ko vendar vse njegovo ministorsko delovanje ni bilo drutega nego nepretržna vrsta umor-atev in prolivanja nedolžne krvi. Vsa brez-vestnost Stambulova nam je pa ie le jasna it pripotnana, da je po nedolžnem preganjalmetropolitaKlementa, to da je storil le tato, da so prikupi princu Ferdinandu. Ali ni bila torej to najgnusnejia politika aebi v korist, ko je po nedolžnem preganjal vrbnrga cerkvenega dostojanstvenika samo da utrdi svoj vpliv?! Slednjič je podal g. Stambulov nastopno lopo priipodobo o sedanjem položenju na Bolgarakem i .Mislite si lonec. Na dnu leži knes se svojimi ministri, na vrhu ps je hudič — in ta hudič sem jas. Knes in ministri ae upirajo da bi vrgli hudiča iz lonca in da bi tako tlezli na povrije." DA, hudiči Dobro jo je sadei Stambulov. Čeden .državnik" to, ki je toliko časa vodil uaodo naroda bolgarskega! Različne vesti. t Lovro Rutir. Dne 20. t. m. umrl je v Gorici msgr. Lovro It u t a r, vodja svetiiča na av. Gori, 77 let atar. Pokojni jo služboval v Cerknem, Podmelcu, Ravnici, Ćepo-vanu, od dne 25. aprila 1871. pa je bil vodja avetovnoznanoga svetiiča in božje poti na Sv. Gori. Velikih zaslug si je pridobil pokojnik z« povtdigo tega svetiiča. Slovenski narod agubi v msgr. Rutarju uzornoga duhovnika in iskrenega rodoljuba. — Večni blagor njegovi duii! TrtflS Ui. Okrajno glavaratvo v Postojiui je prepovedalo itvažanje trt, ker ao atrokov-njaki naili v raznih vinogradih občino Planina pri Vipavi trtno ui. Šs tega ta manjka I V ulici Commerciale it. 1 ima goatilno Josip Jamnik, kateri je po avojem tnačaju znan kot prav prijazon oitir. Predainočnjem tvočer, t. j. 20. t. m., stala jo njegova soproga Uria t d»kto Ano med vratmi, oziroma na tlaku pred gostilno. Kar naenkrat vrže it prvega nadstropja tam — A ti, poveljnik P vpraša Krapinič, —• Jat pojdem daije k Sevnici, pa v goro na Pilitajn, kjer nas čaka. Štero Vi pojdete od Krikega čet Drenovo na uskoiko gore. Z druge strani pridejo tjo Jastrobar-čanje, potlej pa udarite na Metliko, katera vas pričakuje. Ondu ae ni ničeaa bati, ker ao Žumberčanje naii. Da, Drmačić, sudi, pa pili pismo, da ga Nožina ponese mej Uskoke. Obljubili so nam, možbeaeda dodo. Ali naj vidijo črno na belem, da jih vabimo v koto za brate. Drmačić prične pisati pismo, a Ilija odloži kožuh in aede ta mito. V tem so za-aliii tunaj glasen jok. — Kaj je to P skoči poveljnik na noge V sobo plane Štajarka jokajoč. — Dobri ljudje! govori v joku, glejte, v mojo sobo je prihrumel vai mož. In ratbil mi je a sekiro skrinjo in vzet vao. — Kdo je bil P reče hitro Ilija. (Dalje priti.) stanujoči Napolitan koiaree vode na njo. Joaip Jansoik, ne bodi len, povpraia Napo-litana, kaj s tem namerava. Napolitan, N. Orleand ml., na rde mej dragimi rasialji* vini boaeđami: „Ti bo porco ičavo, un aša* iin ; ae vČMiio a basso, mi te eopo. Bruto itavo, porco aiaiin !" Na to atori Napolitan nekoliko korakov naaej, sagrabi debelo bru-ieoo steklenico tor jo vrže na oltirja, kateri ae je pa k sreči umaknil; ko bi ga bil sa-dcl, gotovo bi ga bil ubil, ali vsaj teiko telesno poškodoval. Jamnik je posvsl policijo, katera je vsela razbite fippiije kot oorp. de-licti in raijarjeni Napolitanee moral ae bo pri sodiiču zagovarjati. Ob enem pa namerava omenjeni gostilničar lahtevati tuđi to, da ho bode raspravljalo proti Napolitanu tudi radi rasžaljenja časti in čaljenja slovenske narodnosti. Toraj ie tega ae manjka, da začnejo metati steklenice ras oken na ljudi, mirno stoječe. O blažena avita cultura! Filavorjev. Od nekod. (Goap. Faganelu v pojasnilo). Dolžan biti, a dolga ne plačati, ni častno, pilo g. Fagancl; temu pritrjujem pogojno tudi jaz. Menim pa, da bi bilo v nalem slu* čaju za g. Fagaii«ila bolj častno, da tega ni storil, kajti s tem ne pokazuje posebna bi« stroumnoati in ne dela torej posebne časti na svojem mestu „kjer posluje la 24 let*. No« ben količkaj razvit otrok ne bi v jednakem slučaju vpralal pojasnila, g. Faganel pa ga želi in zahteva — torej eem primorao plaćati. Vsakorien otrok, ko ae ssyed*f mora znati Seat resnic, to Vam bode znano, gosp. Faganel. Jedna od teh ae glasi; BBog je pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje". Vaak otrok bode v tem slučaja takoj, ume! kaj jo pravično. Jednako sem jas opisal v prvem svojeia dopisu glssovanje in delovanje kmetakih zastopnikov v okrajnem Šolskem svetu ter potem sklenil s besedami, katurim želite Vi pojasnila. .Takim ljudem" to se pravi, ljudem, ki delajo in glasujejo tako, kakor je opisano v članka. Hotel sem s temi besedami oposoriti g. volilce, naj bi volili pri drugi priložnosti drugačne in na leč take ljudi, kakor so opisani. Sedaj me budete menda razumeli, g. Faganel f Gospoda urednika prosim ve, naj potrdi, da sem mu precej na Vaš odgovor poslal avoj drugi dopis (ako ae ni slučajno morda kje isgubil) a da ga ni priobčil — na kar sa je oglasil drug spretnejii dopisnik od mene, ki Vam je odgovarjal; to badi tudi v pojasnilo g. dru* gemu dopisniku, ki je mesto mene tboj izbojeval". Čuatitaml (Potrjujemo, da smo prejeli omenjeni dopis in da ga nismo priobčili. PreflitajoAi dopL priobčujemo ie, ker g. dopisnik smatra istega le kot pojasnilo. Bedsj pa bodi koneo. Urad.) „Kmetijska In vrtnarska druibe ze Tret in okolico" sklioala je minolo nedeljo v sv. Križu javen shod, na katerem se je sklepalo o ustanovitvi vinarske sadruge v tej vasi, Družba je bila sastopana po mnogih svojih odbornikih; opasili smo gosp. predsednika Goriupa, dr. Pertots, dr. Protnerja, prof. Mandičt, poslanca Vatovca in Dolenoa in mnogo drugih za sboljianje kmetijstva vnatih rodoljubov. Shod je bil, kakor ie omenjeno, nad vse pričakovanje dobro obiskan, na čemur gre tudi javna zahvala tamoinjemu gospodu župniku, kateri je priporočal posestnikom, da naj se vdeleže tega važnega shoda. Dal Bog, da bi nas čestiti gosp, župnik podpiral tako tudi v drugih narodnih vpralanjih t Ko je družbeni predsednik gosp. Goriup, otvoril zborovanje a primernim nagovorom ter pozdravil navzoče v imenu društva, je bilo gotovo nad 80 poaestnikov>vinogradarjev zbranih. Se zanimanjem so poslušali vinogradniki govor denarničarja družbe, gosp. dr. Protnerja, kateri ja najprvo omenjal važnost kmetijskih družeb sploh, posebno pa naie slovenske kmetijske družbe. Priporočal jim jo, da naj se vpidejo v družbo kot udje, kajti le tako jih bode mogla družba podpirati v narodno-gospodarskih zadevah. Druga točka njegovega govora je bila o vinarskih zadrugah sploh. Kmetijski atan jo bil nekdaj najboljii, je rekel, ali sedaj je gotovo na najslabšem. Da pomagajo kmetu, ustanovili so po vsem Avstrijskem razna diuitva in zadruge. Govornik je navel ne-kamro vzglede: \iiureke zadrugo v Pulju, na Vipavskem itd. Tudi Vi Križani si morate •umi pomagati, združiti «e morate, ako nočete, da propadeto popolnoma. Veliko vas je, ki na moreta prodati svojega pridelka. Pooamičnik sa ne mora boriti proti ptaji konkurenciji, sli mnogo bi se dalo doseči, ako bi bili sdruieni. Svoja vina bi lahko prodajali v iirni svet, ako bi sa med Vami sboljialo tudi kletarstvo. Vse to bi se dalo doseči s ustanovitvijo vinarske sadruge. Želja naie kmetijska družbe je, da vzamejo to stvar v roke zaupni ia vneti moije. V to ime Vas pozdravljam i« Vam kličem : Živeli Kriiani I Ko je g. dr. P a r t o t la pojasnil na> katere točke ter omenjal, da ima sv. Kril ia vinegradstvo najboljia tla v triaiki okolici in da primanjkuje la pravega kletarstva, pravih kletij, izvolil se je po daljlem pogovoru odbor, kateremu bode dollnost delati na to, da se res uresniči ta želja „Kmetijske družbe" in vseh rodoljubov. Tsko smemo reči, da se je isvriil prvi shod „Kmetijske druibe* prav povoljno; dal Bog, da se uresničijo skoro ielje te druibe glede na sv. Krii. Križani, pustite na strani osebnosti in prepire; lotite se tega važnega podvsetja in pomagajte si sami I Ni sadosti, da kmet z velikim trudom pridela tolika, da se prelivi, ampak skrbeti trebs, da bodete mogli tudi prodati po poltenih cenah to, kar pridelate I Druiits se! Sedaj je tudi Vam prilika, da pristopite k druitvu, kateremu je namen podpirati okotičsaskega kmeta-trpina, bodisi i nauki ali tudi drugače. Naii drnibi so na čelu možje, katerim ja rea na sreu blagor okoličsnskega kmets, radi Česar moremo saupsti tej družbi. Kmetijski druibi bi pa priporočal, da naj le sklicuje shode po okolioi, kajti le tako ae učimo sposnavati avoj« pololenje: ali napredujemo, ali nasadujemo. Konačno moram ia pripomniti, da ja predsednik Goriup ssključil aborovanje s iivio>kl!cem na cesarja, kateremu vsklika so se odsvali navzoči trikratnim »Živio t« — ter da j« pred sborovanjem in po iborovanju prepevalo draitvo .Skala", kateremu bodi na tem mestu isračena prisrčna zahvala, I. 8, Fojačev. , Veli koduftnott* trfsike mestne dole-gaclji. Ni g s, a lepa mesta v nalem cesarstvu, kjer bi vladala polog ogromnega bogatstva najskrajnejla bdda, kakor bal pri nas v Trstu. Zsslutka ni, in na tisoče domačinov strada s svojimi obiteljimi, — ker ne nsjdejo dela, a ne najdejo ga aaradi tega ne, ker niso bili tako srečni, da bi sa bili porodili onkraj velika luie. Laiki hiini gospodarji pa so trdosrčoi. Oni ne vprniajt : sMi bolan P, ali ima! zaslužka P, ampak hočejo imati plačano stanarino, vtemi denar kjer hcčei; ako ne plačal — poberi sa ii moje hile in pojdi kamor ti drago. In tako ostane vsako leto po ved sto siromainih rodbin o splolni selitvi dne 24. avgusta — na ulici. Da je treba tem siromakom pomagati, to sprevidi tudi slavna naia delegsoija, sa-toraj je a redko „velikoduinostjo* v svoji poslednji seji dovolila v podporo takim siromakom, ki so ostali brez strehe, celih 300 gld., beri in isgovori tri oto goldinarjev! Je-H to ironija P Seveda, tisočaka jo treba hraniti, da se jih ima pri reki, ako potrka na vrata mestne delegscije „Lega Nasionale" ali pa kako drugo „liberalno" podvsetje! Ruska aredozemaka vojna eikadra, ki ae mudi sedaj v Falerskem pristanišču na Gr-ikem, obilke tekom septembra meseca rasna pristsniiča v sredozemskem morju. Pariiki „Figaro" je dosnal, da bode ta eskadra o prihodnjem obisku nalih obali nekoliko spremenjena. Poveljnik bode admiral M a k a-rov, ker admiralu Avelanu skoraj izteče d6ba poveljstva; nsmesto oklopaic „Nikola I.u in „Pamjat Asova" pa prideti oklopnici „Vladimir Monomak" in „Rinda". Ponesrečila- 21 letni kovač Aleksander Tomasič, stanujoč v hiii it. 129 v Gornji Kjarboli, sdrsnil je predvčerajinjem na lupini buče in padel tako nesrečno, da si je slomil jedno desno rebro. Odvedli so gs v bolnilnico. — Gletni Alojzij Kamalič je splezsl predvčerajinjem na nek obmejni sid, sgubil ravnovesje in padel na tla. V padu je potegnil velik kamen sa seboj, ki mu je stri desno roko. Zgubila ae starka. 72letns Antonija udova Tankovič iz okraja Busetskega, priila je pred kakimi 10 meseci v Trst, kjer seje nastanila pri ovoji hčeri Ivani omoieni Pajer, stanujoči v ulici S. Lassaro bit. 13. Do dna 27. t. m. starka ni ila nikdar ti hile; omenjenega dne pa je zapustila svoje stanovsnje in ni se vrnila več. Bržkone je ksm zaila in se zgubila v mestu. Ako bi kdo ksj doznat o starki, nsproien je, da to nasnsni omenjeni rodbini. Bnmeeu nI obglavljen. V večernem izdanja „Edinosti" s dne 28. t. m. smo sporočili, da je bil iatega dna obglavljen bivii duhoven Bruneau aaradi neitevilnih groznih hudodelstev. Pozneje doila poročila pa javljajo, da je doilo po noči na 28. t. m. is Parisa v Laval, kjer bi se bil moral obgla-viti hudodelec, povelje, da sa saustavi usmr-tenje. Obsojeni ja bil ie pripravljen os smrt ; izpovedal sa je bil in spravil s Bogom. To nenadno protipovelje daje ljudem mnogo ugibati. Jedni trdijo, da bode Bransao prisnal in natanjko opisal svoja hudodelstva, rasni listi pa pravijo, da je posredoval Vatikan pri pradsedniku republike, da je zaustavil ob-glavljenja. Samomor, aGletno kuharica Antonija Osbič, is Ljubljanske okolice, službujoča pri rodbini Zmajevičevi v ulici Lassarstto vecchio hit. 26, zastrupila se je minoli torek s kar-bolno kislino. Gospodar jo je čul ječati v njeni sobici, a ker so bila vrata saklenjena, ulomil jih je pripomočjo sosedov. Kuharica je lelala na postelji, in vil jo je hud kri. Poklicsli so zdravnika is sdravniike postaje koji ji je ispral želodec, toda zeman; po nekoliko trenotih je umrla nesrečnics. Pozvali so sodnijsko komisijo, ki je vzela dogodek na zapisnik in ukazala odpeljati truplo v mrtvašnico pri sv. Justu. Osbič si je končale livljenje zaradi nesrečne ljubezoi. Bog jej daj pamet I vskliknili bi tej 26letni devici — ako bi bila ie liva. Tsko pa moramo Boga prositi, da se usmili nja dule. Sodnijsko. Minoli torek je dobila 22latna hiilna Tereza Sturm iz Gradiič pri Podgradu zaradi tatvine 2 meseca ječe. Ukradla ja bila po noči na 19. julija t. 1. svoji gospodinji, gospej Roži Dano svoto 20 gld. 50 nvč. — 64letni tksleo Anton Mecohia is Maniaga ja bil zatoien nevarnega groienja in telesnega poikodovanja, toda sodiiče ga je relilo obtožbe. Mecchia se je 4. julija t. 1. zvečer po končanem dala vrnil nekoliko vinjen domov. V njegovo presenačsnje je dosnal, da je njegova sskonska polovica la pojedla svojo in njegovo večerjo. To ga ja tako razkačilo, da je pograbil nož in zakričal: „Babs, sedaj te zskoljem I" Sunil ja pa neino svojo lenioo le s pestjo v usta, da ji je zlomil jedini sob, ki ga je ie imela. Sodiiče ja sposnalo v tem le prestrogo kasnovanje njegova lene, sa to ga je relilo omenjene obtoibe, kar ja sedel ie itak od onega nesrečnega dneva v preiskovalnem saporu. Policijsko. Parici Mariji Vekjat, stanujoči pri Sv. Ivanu hit. 27, nkrsdal ja predvčerajinjem opoludne iz omota perila, katerega je ostavila nekoliko časa v žganjeriji v ulici So-litario hit. 12, 27 komadov perila (rjuh, srajo itd.), vrednega 20 gld. Uboga lena je prijavila tatvino pri policijskem komisarijatu v ulici Sonssa. Parilo je last nekega poltnega uradnika in je zaznamovano e črkama J. B. — Po noči na 28. t. m. so prijeli stražarji na trgu St. Catarina 40letnega dninarja Matijo S. is Gorioe ter 21 letno perioo Marijo T. is Seisne, kar sta pijana razgrajala in popovala. Straiarji so ju spremili na slam-njsk v aapor, a ftal, odkasali so v takemu posebno kamrico. — Ponoćne „pevske" vaje so se tako udomačile, da se navduieni pevci niti ne etraiijo več, ako Čujejo, da spravijo straiarji vsako noč cele „pevske" sbora pod ključ. Predsinočnem sta morala v sspor sa-radi „javnega petja" dninarja Fran Đ. in Jakob Kv. is Kopra. Koledar. Danes 30.): Iioza Lim., dev.; Hermet, m. — Jutri (31.): Rajmund, ep.; Isabela, dev, — Mlaj. — Solnoe izide ob 5. uri 24 min., zatoni ob 0. uri 38 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 27 stop., ob 2 pop. 31.5 stop. Najnovejše vesti. Dunaj 29. (Izv. brzojavka „Edinosti".) Sodnijski pristav pri okrajnem sodiScn Tržaškem dr. Andrej Sancin je imenovan namestnikom državnega pravilnika v Gorici. Dunaj 29. Po raznih dnevih nesnosne vročine, prihajajo sedsj iz raznih krajev poročila o nalivih, ki so sim ter tje pro-vzročili mnogo Ikode. V Dunajski okolioi je naliv uničil poljske pridelke; vinogradi pri Vojlavu so popolnoma ugonobljeni. Budimpešta 29. Delegacije prično svoje zasedanje dne 16. septembra in končajo svoja posvetovanja s 1. oktobrom, katerega dne prične ogerska posl. zbornica svoje zasedanje. Budimpešta 29. Predsednikom sbornice msgnstov bode imenovan Josip S s I a v 7. Peterburg 29. Malone vsi listi obsojajo korak, kojega je storil Cankov proti bolgarski vladi v dosego dovoljenja vrnitve. Peter-burike „Vjedomosti" in „Sviet" izjavljata, da se bode Cankov čuval vrniti ae v Rusijo, ker je a ponesrečenim svojim dejanjem isgubil ugled pri svojih prijateljih ia vseh Rusih, kojim je ssres na srcu blagor Bolgarske. Nlzza 29. Včeraj je neznan hudodelec ustrelil tukaj pol cijskega tajnika is Mentone. Mislijo, da je bil napadalec anarhist. London 29. „Times* javlja is Shangaja: Japonske vojake je napadlo pri Chal-Soengu 5000 Korejcev (P) ter so jih ugnali. Kitajci čuvajo nad korejsko vojsko, da ne bi jo Japonci napadli nenadoma. London 29. Privatna nasnanila is Hong-Konga pravijo, da bode v kratkem odločilna bitka med Kitsjci in Japonci. (To trdijo Že mesec dnijf Ur.) Kitajska voj»ka ni v takih okolnostih, da bi mogla napasti Japonce. Shangal 29. Kitajsko brodovjo je priplulo dno 24. t. m. pred Wai-Hai-Wai. Japonsko brodovje je baje severno od Pe-tschi-li. Govori se, da se je velika japonska vojska iskrcala v Taku, da udari na Peking. Nadalje so Japonci baje izkrcali 20.000 m6i na reki Jala, kjer hočejo z 28 vojnimi ladijami pre-striči pot Kitajcem. Trgovinske brsojavke. BnUmpsHa. Pisnlea sa jesen 6 49-6 SO, 11 spomlad «»0-7- Koruza sa avg.-sept. ft-98 do 6'—. Oves ia jesen 5 80-G 83. Ri sa jesen 5 91-5113. Pseniea nova ođ 78 kil. f. 6-ftSJtf-60, od 79 kil. f. 6 60-6 65, od 80 kil. f. 6 6SP-A-70. od 81 kil. f. 6 70-6 75, od H2 kil. for. 6-75—6 60. Ječmen 6 20—8-40 j proso R-70—6.— Povpraievanje in ponudbe po pionici dobro. Prodalo ae je 40.000 mt. »t. Ri 2-1» nč. dražje. « Koruza jako stalna, 5—10 nvč dratja. Po ovsu živahno povpraisvanje, lO nč. dražji. Vrems: lepo, Praga. Nerafinirani sladkor ia avgust f. 14-85 nova roba sa december f. 14--, jako mlačno. Hsvre. Kava Santo« good average sa avgust 97 25, ca december 86 75, mlačno. Hamburg. Santo« good average za avgnst 78.75, september 75 50. december 68 50, mlačno. Duns^Jak« bon lit Dr lavni dolg v papirju a „ v irebru Avstrijska renta v slatu ' . „ v kronah Kreditne akcijo .... London 10 Lit..... Napoleoni...... 100 mark...... loO italj. lir..... S9. avgusta , včeraj danes . . 98-50 i . 98-60 . . 123.80 . . 97-90 . . 868 25 . . 124 80 . . 989 . . 60 97'/, . . 44-60 98 50 98 50 193-40 97-90 870— 114-90 9 68'/, 60-97'/, 44 85 Dr. Gustav Gregorin odvetnik v lratu je premestil svojo pisarno s dnem 24. avgusta t. ). v Via Kolin Piccolo it. 3, II nadatv. Gostilna* „CANTINA ISTRIANA" Vla Tivarasla, Miza postaje jaias islszsloe. Prodaja najboljia litrska vina po SS kr. in kraiki „Auberaki" teran po kr. liter; pivo iz tovarne „8teinfeld* po 9A kr. liter. Kuhinja prve vrste. _ Kosila po 93 kr. — Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporoča se uljud. o podpisani za mnogobrojni obisk. Joaip Može. K7nhnn in P • feđelovatelj umeteljnih fcUUUv III V« ognjev priporoča se si. občinstvu, da ga blagovoli ob vsaki priliki polastiti i naročili temveč, ker ae »atlanja na rek „Švojft le svodlm". Naročila »»prejemajo se na eeati Rossetti bit. 121 (Camp. Morpurgo) v Trstu. — Cenike v slovenskom jeiiku poRllja franko in gratis. Gostilna „Stoka", iSrSJiSiSE poleg kavarne .Fabris", priporoča se Slovencom v mestu in na deželi. Točijo eo isborna vitip istotako je kuhinja isvratna. Prodaja tndl vino t.« debelo, tako meičanom, kakor na deželo. Cl. Mlekarna Frana Gržine pZ na Notranjskem (Via Campanille v hiii Jakoba Brunnerja it. 5 (Piasza Ponterosao). Po dvakrat na dan friino opreano mloko po 14 kr. liter ne-dosredno is Št. Petra, sveža (triina) umetana. Na zahtevanje, poiilja se tudi na dom. MArtin KHFA Pi**«» s- G'°™n< >- m