Leto 1. Št. 15. V Trstu dne 10. aprila 1908. {~\ z haja v Trstu vsak * petek popoldne Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. b Telefon št. 1570 Delauski List r~ Posamezna številka 6 vin. Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. 1 J Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. N aročnikom. Cenj ene naročnike, ki še niso poravnali naročnine za drugo četrtletje prosimo, da store to v najkrajšem času. — Glavna podpora „Deiavskemu Listu“ so naročniki, zato je potrebno da naredi v tem oziru vsak sodrug svojo dolžnost. ,,Delavski List“ stane za celo leto . . K 4'20 „ pol leta . . „ 2'10 „ Četrt „ . . „ 1'05 Delavci ! Sodrugi ! Naročajte in širite »Delavski List“, ki je glasilo slovenskega delavstva na primorskem. Narodno vprašanje. (Dalje in konec). Ko se je narodno vprašanje v Avstriji takorekoč porodilo, so bile v državi gotove razmere kot produkt zgodovinskega razvoja. V zavednem političnem življenju so bile dežele starejše od narodov in ko so se narodi začeli dramiti, so deželne meje omejevale njih misli. To je bilo tako močno, da so n. pr. Čehi zahtevali, naj jih Nemci imenujejo "Bo h m en *, ker se češki deželi v nemščini pravi «Bohmcn»; nedvomno pravilnejši izraz «Čec!ven s> so smatrali celo za žalitev. In pri nas smo imeli "Kranjce*, ki niso hoteli ničesar slišati o Slovencih. Bilo jo očitno, da je v centralizmu, ki je vladal v Avstriji, močna omejitev sa¬ mostojnega narodnega življenja. Zato je bilo povsem naravno in lahko umevno stremljenje, rešiti se iz centralističnega objema. Geslo narodnih voditeljev je po¬ stala "avtonomija* — samouprava. Toda političarji so bili pod uplivom historicizma. Videli so dežele. Njih cilji so izraščali iz podlage, ki je obstajala. Za boj zoper centralizem so potrebovali argumentov, ki bi ga opravičevali. Iskali so jih historično v preteklosti. Najti jih ni bilo težko. V zgodovini so se oblike tolikrat izpremenile, da se je v minolih stoletjih že našlo kaj ugodnega. Zlasti lahko je bilo to za narode, ki so imeli več ali manj samostalne zgo¬ dovine, n. pr. Gelii, Poljaki, pa Madžari, Hrvatje. Iz nekdanjih dni so izkopali do¬ kumente, s katerimi so v dokazali, kar jim je bilo všeč. Tako so Cehi zapisali svoje državno pravo na zastavo, Poljaki pa de¬ želno avtonomijo. Razlika ni bila bivstvena. Toliko so bili vsi previdni, da so se va¬ rovali "veleizdajstva*. Ker je samo del nekdanjega poljskega kraljestva združen z Avstrijo, niso Poljaki mogli zapisati obno¬ vitve nekdanje poljske države v svoj program, pa so se zadovoljili z avtonomijo Galicije. Čehi so imeli vse dele nekdanje svetovaclavske krone v mejah habsburškega cesarstva in so raztegnili avtonomijo na »vse tri dežele, na celo češko državo. Madžari so na tej podlagi dosegli samo¬ st«] no državo, Hrvatje pa "političen teri¬ torij*, o katerem se še na obeh straneh Drave prepirajo, ali je država ali ne. Slovenci niso nikdar imeli neodvisne dižave. V sedmem stoletju so bile dežele, v katerih so tedaj prebivali, ali vsaj ne¬ katere teh dežel združene v Samovo dr¬ žavo, a ta je bila pač slovanska, ne' pa slovenska. Našim voditeljem ni pomagalo nobeno historično državno pravo. Ilirizem je bil ideološko izmišljen. Kronovine so nas torej še bolj morile, kakor druge narode. Historicizem, ki se je opiral na obstoječe meje, pa ne le, da ni pomagal rešiti narodnega vprašanja, temveč je celo oviral resnično rešitev. Kar so razni prvaki izdajali za narodne cilje, so bili v resnici le državniški smotri. K večjemu se je ho¬ telo z združenjem obstoječih dežel ustva¬ riti nove, večje deželne ali državne oblike, a z Osvoboditvijo narodov je imelo to stremljenje kaj malo opraviti. Ako bi sc vsi taki programi uresničili, bi dobili na¬ mesto eno velike Avstrije pet ali šest ma¬ lih Avstrij, namesto enega centralizma pet ali šest central izmov. V vsaki taki novi državici bi imeli poleg narodne večine tudi narodno manjšino, nikjer pa ne združenih in samostalnih narodov. Poljakom bi bili izročeni Rusini, Čehom v deželah "sveto¬ vaclavske krone* Nemci, zato bi bili pa Cehi na Gornjem in Spodnjem Avstrijskem žrtvovani Nemcem. Tudi na jugu bi bila mešanica neizogibna. Zagovorniki češkega državnega prava so se radi sklicevali na Ogrsko. Toda ogrski primer dokazuje, da se ne bi s tako re¬ šitvijo nič doseglo. Kakor so se tam zdra¬ mile nemadžarske narodnosti in delajo vla¬ dajočim Madžarom ž“ mnogo preglavice, tako bi se v naših novih državicah kmalu spuntale manjšine in narodni boj bi se na¬ daljeval v neskončnost. Zgodovinska metoda je za narodni pro¬ blem popolnoma neprimerna. Ne kar je bilo, temveč kar je sedaj in za bodočnost potrebno, mora biti program narodov. De¬ želne meje ne soglašajo skoraj nikjer z narodnimi mejami, zato se ne sme nanje ozirati, kdor hoče rešiti narodno vprašanje. Ne državna prava iz srednjega veka, ne deželne avtonomije, temveč edino narodna avtonomija reši narodno vprašanje. O njej pa bo treba še kaj povedati. E. K. Gospodarska politikuslovenskih narodnjakov in slovensko delavstvo v Trstu. Na dolgo in široko bi mogli pisati, ako bi hoteli odgovoriti natančno na vse, sla¬ vospeve, ki so jih napisali narodnjaki o svojem narodnem delu, posebno pa, ker imamo dandanes v Trstu še veliko takih, ki so prepričanj, da je delo narodne stranke v resnici ljudsko, t. j. v korist ljudstvu. «Slager» s katerim so vsiljevali ljudstvu vero v ljudski značaj njihove stranke je bil inje še vedno « 1' naši stranki ni kapitalistov , er go ni kapitalistična ». Med pametnejšimi niso opravili s tem «šlagrom» seveda ni¬ česar. Vprašanje koliko kapitalistov ima ena ali druga stranka v svojih vrstah, ne prihaja v poštev med resnimi ljudmi. Glavna stvar so cilji in stremljenja in delo strank. Nobena resna politična stranka ne uteme¬ ljuje svojega nasprotstva proti drugi stranki radi oseb ki jo sestavljajo ali. vodijo, temveč radi programa, ki ga zastopa in po katerem deluje. Iz dosedanjega dela narodne stranke v Trstu, j c razvidno, da je kapitalistična. Nc morda zato, ker ima v svojih vrstah kapi¬ taliste ampak zato, ker stremi po ojačenju današnjega kapitalističnega sistema, ker ga zagovarja in podpira. Ona podpira tudi proces združevanja kapitala v roke čim manjšega števila posameznikov, vslcd česar mora biti proti osamosojitvi dela od kapita¬ lizma in prispeva direktno k pomnoževanju armade proletarijata. Je tedaj kapitalistična v pravem pomenu besede. Da je to resnica nam dokazuje tršaška okolica, ki je skoro da že popolnoma'pro- letarizirana. Res je sicer, da bi se bila proletarizirala okolica tudi brez slovenske narodne stranke v Trstu, toda fakt je, da je izvršila ona to, kar bi bila naredila italijanska narodna stranka. Razlika je samo ta, da je ostal kapital v rokah slovenskih kapitalistov mesto, da bi bil šel v roke italijanskim kapitalistom. Toda od vsega tega nima narod še popolnoma nobenih koristi. Ljudstvo ve samo, da je postalo in da postaja od dne do dne revnejše, da postaja vedno bolj gospodarsko odvisno, ker nima več ničesar kar je imelo. Dejstvo, da je šlo in da hodi njegovo imetje v roke slovenskim posestnikom ne olajšuje njegove bede. Glavno delo slovenskih narodnjakov v Trstu je v ustanavljanju raznih večjih ali malih denarnih zavodov. Ob vsaki ustano¬ vitvi novega denarnega zavoda se pripove¬ duje na dolgo in široko o zopetnem narodnem napredku in o koristi, ki jih bo donašal narodu. Toda koristi ostanejo vedno h' na papirju. Ne mislimo morda, da bi taki de¬ narni zavodi dolili ljudstvu letne podpore, toda drugod po Nemškem, Francoskem in Italijanskem so taki denarni zavodi, ki podpirajo in ustvarjajo industrijska podjetja. Pri nas pa so jih vstanovi za to, da sc potem zgubljajo v raznih denarnih špekulacijah, ki so sicer v korist zavodu kateri pa zgubi za narod vsako veljavo. In vendar je i na krasu, v okolici in v mestu še veliko ne¬ obdelanega polja, katerega bi se poprijeli lahko naši narodnjaki s svojimi bankami in oličnimi narodnimi zavodi. Toda naši narodnjaki se ne marajo bri¬ gati preveč za industrijo. Njim je dovolj, da naberejo denar skupaj, ki ga potem posojajo tudi italijanskim in nemškim za¬ vodom ter s katerim pokrivajo ruska po¬ sojila po 5%. Toda v saho napredka narodne industrijo, ki bi v gotovem oziru tudi preprečila izseljevanje domačega proleta¬ rijata, za to se ne brigajo. In vendar pripovedujejo o delu za narod. Kje tiči tedaj to njihovo narodno delo? Morda v kravjih političnih kupčjahza mandate in volilne okraje; morda v izpregovorjenju nekoliko slovenskih besed v mestnem svetu? Nam se take stvari ne dozdevajo, da bi bile bog vc kako važne za napredek in blagostanje naroda. Pač so velike koristi, ki jih je vživalo in jih še danes vživa meščanstvo od de¬ lavstva izvrševanega gesla "svojik svojim*, ie delavstvo ni imelo od tega nobenih koristi ne v gospodarskem ne v kulturnem >ziru. 'Gospodarska politika in gospodarsko delo narodne stranke je tedaj meščansko odnosno kapitalistično, ker skrbi samo za koristi meščanstva v svrho katerih izrablja vzvišeni narodni čut nižjega ljudstva. Za tako delo, sc pa ljudstvo ne more preveč ogrevati, ki ne samo, da ni v naj¬ manjšo njegovo korist ampak ni niti v splošno narodno korist v katero bi bilo samo tedaj, če bi se skušalo ustanavljati po Slovenskem obrtna podjetja in tako vrnilo ljudstvu vsaj v malem obsegu to kar se mu je vzelo od življenja. In to bi bilo, po našem skronem mnenju veliko koristnejše nego li da se nadaljuje dosedanjo ekspanzivno po¬ litiko z nakupavanjem poslopij in posoje- vanjem denarja tujim zavodom. Taka poli¬ tika je naravnost škodljiva narodu a je škodljiva še bolj delevstvu po slovenskem, more z ene strani opazovati, kako se širi dan za dnem število onih, ki bodo pripravljeni odvzeti mu za manjšo plačo dosedanji njegov - zaslužek, na drugi strani pa, kako se krčijo pogoji obstanka, ker med tem ko se proletarijat množi, se ne naredi popol¬ noma ničesar, da bi se pomnožila sredstva v svrho njegovega obstanka. Z eno besedo bi se reklo: Proletarijat se množi narodno imetje pa krči. In to je delo gospodarske politike naše narodne stranke. Delo meščanstva in čistega kapitalizma, ki mu je narod in ljudstvo le sredstvo v svrho izvrševanja novega pro¬ grama. Za tako politiko se pa ne moremo ogrevati. Lepa, poetična je goriška dežela in pri¬ jetno je njeno podnebje. In vendar, koliko revščine in bede se se skriva pod njeno lepoto in prijetnostjo. Koliko solz in sto¬ kanja krog razkošnega in bogatega življe¬ nja tamošnjega meščanstva. Koliko hrepe¬ nenja po življenju strani onih, katerim je postala lepa domovina hudobna mačeha. Koliko grenkih vzdihljajev iz prs bednega delavstva, ki ne more vživati naravnih krasot svojega rodnega kraja. Poezija bede in hrepenenja po življenju. Strah in groza obdaja meščanstvo in nezavedno ljudstvo vsikdar, kadar slišijo govoriti le od daleč o socializmu. Toda če primerjamo gmotne in življenske razmere goriškega delavstva z razmerami delavstva v onih krajih, kjer je znala pridobiti so¬ cialna demokracija delavstvu ono moč, ono organizirano silo, katere potrebuje v boju za zboljšanje svojih razmer, potem šele opa¬ zimo in čutimo potrebo socializma. Potem šele razumemo, da jc socialna demokracija edina stranka, ki skrbi resnično za zbolj¬ šanje delavskih razmer. Potem se prepričamo, da izvirajo vse laži in obrekovanja, ki jih trosijo meščanske stranke proti socialni demokraciji, iz strahu pred silo, ki brani delavstvo pred izkoriščevanjem in iz glo¬ bokega sovraštva do onega sloja današnje družbe, ki vstvarja bogastvo in razkošje v katerem žive njegovi izkoriščevalci. Oglejmo si za sedaj mezde, delavni čas in delavne razmere nekaterih strok delav¬ stva na Goriškem. Krojači v Gorici morajo delati po -12 do 14 ur na dan z malim odmorom ene ure, da zaslužijo največ 10 do 12 kron na teden. So tudi taki, ki ne zaslužijo več nego (1 do 8 kron. Čevljarji v Mirni zaslužijo na teden največ 16 kron. Toda ako hočejo zaslužiti tako svoto, morajo delati vsaki dan 12 celo 14 ur. Strojarji v Mirnu zaslužijo pri 12 urnem delu največ 16 kron, v nekaterih delav¬ nicah celo samo 12 do IB kron. O hi- gijeničnih uredbah v delavnicah ni niti govora. Razven treh, so podobne vse drage delavnice svinjakom, zaduhlim hlevom. Ravno take so čevljarske delavnice. Pri nekaterih imajo delavci pod okni prave pravcate gnojnice. Ni dovolj zaduhli zrak, ki je na škodo zdravju delavstva, treba je tudi smradu, treba je tudi povspeševati med delavci črv jetične bolezni. Pap im Učenji v Podgori delajo od 6 ure zjutraj pa do 6 ure zvečer z enournim počitkom pri kosilu. Zato zaslužijo največ po 2 do 3 krone na dan. Za ravno tako dolgo delo se plačuje ženskam po 90 vin. do največ eno krono in dvajset vin. na dan. Tudi tu ni nikakih higijeničnih priprav, nobenih uredb v svrho varstva delavcev pri strojnem in drugem delu. Mizarji v Solkanu zaslužijo minimalno po 2'20 K in maksimalno po 3'60 K na dan. Zato pa morajo delati od 6 ure zjutraj do 6 ure zvečer z eno urnim po¬ čitkom pri kosilu. Včasih se pripeti, da zasluži kak delavec pri kakem akordnem delu nekoliko kron več, za kar se je mogel izredno truditi in hitro delati, mu plačajo drugič ravno enako delo po 3 celo po 5 kron manj. Malovarji po Goriškem sploh zaslužijo največ po 2'40 K na dan, zidarji pa naj¬ več po 3‘40 K na dan. Delati morajo eni in drugi pri tem težavnem delu 10 ur na dan. Naravnost škandalozne so razmere ope- karjev v Biljah. Zaslužijo sicer tudi po 4 krone na dan, kar na vse zadnje še ni bogve kaj, toda delati morajo od 472 ure zjutraj pa do 8 ure zvečer. Počitka imajo po četrt ure zjutraj in eno uro opoldne. Za borne štiri krone se morejo truditi 14 lir. Toda to ni še nič. V. slu¬ čaju da pride dež po noči, morajo ti ubogi reveži vstati in spraviti opeko, ki je na prostem v zavetje. Seveda je to delo, za katero ne vdobe plačila. Ob nedeljah in praznikih pa morajo brezplačno čisti od¬ nosno pripravljati prostor, da. imajo drugi dan kje delati. In nič bi se nc čudili o malih mezdah, ako bi bilo življenje bolj po ceni, toda drago je ravno tako, kakor v krajih kjer ima delavstvo visoke plače. In drage so jestvine, stanovanja, obleke itd. Tako živi delavstvo v krajih, kjer ni socialne demokracije. Tako se podražuje življenje v kraju, kjer ni socialno demokra¬ cije, ki bi zahtevala za delavstvo zvišanje plač. Pa naj se pride še enkrat in govori, da ako je življenje drago, so krivi delavci, ki zahtevajo za svoje delo višje plače, boljše življenje. Iz tega je razvidno, da ako zahteva delavstvo boljše gmotne razmere, so krivi oni, ki vkljub cene delavne moči zvišajo cene svojim pridelkom tako, da jih delavstvo ne more zmagovati. 2' Kje pa je tista ljubezen do delavstva, ki jo baje goje tamošnje narodne stranke; kje ljubezen do bednega naroda, ki pri¬ pravlja meščanstvu vesele trenutke v ka¬ terih proslavljajo v razkošnih dvoranah zmago kapitalizma nad proletarijatom, zmago robstva nad pravico. In vendar se zahteva od teh trpinov ljubezen do naroda in go¬ vori se jim o «trebuhu» o tem «idealu so¬ cializma prav tako, kakor bi živelo me¬ ščanstvo od samih idealov in prav tako kakor bi bil trebuh stvar na katero se ne sme niti misliti. Seveda, o vsem se sme govoriti delavstvu samo o življenju, samo o veselju se ne sme govoriti, ker tako se prične zavedati svojega dostojanstva, svojih potreb, svojega slabega stanja na škodo meščanstva. Kako pa hočemo razširiti kulturo med narod, ko ta nima dovolj sredstev, da bi si nabavil knjig, in če bi jih imel nima časa, ki bi ga smel uporabiti v svrho izo¬ brazbe, kajti prosti čas je tako majhen, da ne zadošča niti za počitek. Tako je pač v krajih kjer vladajo na¬ rodne stranke. Toda o tem bomo govorili še nekoliko v eni prih. številk. Dr. Laginja in volilna reforma za mestni svet v Pulju. V zadnji št. našega lista smo poročali o shodu, ki ga je priredil dr. Laginja pred dvemi tedni in na katerem je izjavil, daje bil sodr. Tuntar, ki je rekel Rizziju, da so socialisti zadovoljni tudi z '2 mandati v V. kuriji, dočirn je on (Laginja) zahteval (1 zastopnikov. Mirno smo čitali izjavo dr. Laginje in nič nas ni ogorčila. Bili smo in smo sedaj tembolj prepričani, da laže ali dr. Laginja ali dr. Rizzi in bili smo gotovi da sodr. Tuntar ni podal Rizziju omenjene izjave. Tudi smo prepričani, da ni ne med slov. ne med ital. sodrugi moža, ki bi si upal kaj tacega izjaviti. Sodr. Tuntar je izjavil v «Lavoratoru», da. ni podal Rizziju omenjene izjave in da sploh ni niti govoril o številu mandatov, ter dokazal, da je impertinentna laž to kar je povedal Laginja ali to kar je povedal Boginji Rizzi. Sodr. Tuntar je napravil s trnu svojo dolžnost. Laginja pa še vedno ni odgovoril sodr. Tuntarju. Kdo je tedaj lagal Rizzi ali Laginja? Nočemo iskati. Ampak želeli bi samo vedeti od dr. Laginje, kako to, da ni iz¬ koristil take nedemokratične izjave v svoje pol. in strankarske svrhe, kakor je nje¬ gova navada izkoriščati vsako takole stvarco, pri čemer ne išče niti resnice. Zakaj ni naznanil to izjavo poprej in povprašal sam tudi druge sodruge za mnenje. Niti izjava sodr. Tuntarja, bi ne bila opravičila žrtev, ki jo mora prenesti delavstvo s tem, da se mu da v splošni kuriji samo 2 mandata. In če bi bil dr. Laginja resničen prijatelj ljudstva, bi se bil moral upreti s vso od¬ ločnostjo proti izrabljanju take nedemo¬ kratične izjave strani Rizzija in vstrajati bi moral pri svoji zahtevi za 6 mandatov v splošni kuriji. Vsega tega pa ni storil dr. Laginja. Omenjene izjave ni bilo in Laginja in Rizzi sta si jo vstvarila sama, misleč, da bo upravičila njihovo proti ljudsko dejanje. Ni se jima posrečilo. In v tej izjavi dr. Laginje tiči umazanost politike narodne stranke v Pulju. Toliko v odgovor obre¬ kovalcem in političarjem, ki se hočejo skrivati za lažmi in obrekovanji. RAZNO. Nujnost kontingenta novincev sprejeta. V torek dne 6. t. m. je bilo glasovanje o nujnosti kontingenta novincev. Po pred¬ logu poslanca Choca se glasuje po imeniku. Nujnost je bila sprejeta s 301 proti 124 glasovom. Jugoslovanski pariamentarni klub je glasoval za nujnost. Med razpravo o kontingentu novincev, je izjavil ljubljanski poslanec, član jugo¬ slovanskega kluba Ivan Hribar, da so Slovenci in Hrvatje glasovali za nujnost predloga in da bodo tudi glasovali za kontingent. Kakor se vidi je pač vse eno, če je na Dunaju liberalec ali klerikalec. Za vojake glasuje vedno vsak. Celo vstane po noči, samo da sme glasovati. Kakor Hribar so glasovali tudi Laginja, Štrekelj, Mandič itd. Bog jim daj srečo. DELAVSKI LIST Izgredi v Italiji. 5 mrtvih in 12 ranjenih. Policija v Italiji se rada od časa do časa pokaže kot brutalna sovražnica vsega, kar je delavsko. V četrtek, 2. aprila, je bil v Rimu pogreb nekega zidarja, ki je umrl vsled nezgode pri delu. Sprevoda se je udeležilo okrog 1500 ljudi in nekatera društva z zastavami. Hotel je iti čez be¬ neški trg, a ko je prišel do ulice Plebiscito, ni mogel dalje, ker je policija zaprla ulico in je hotela po sili preprečiti prehod po¬ greba. Vsled tega je prišlo do spopada med ljudstvom in policijo, ki je streljala. Dva mrtva in 12 ranjenih so odnesli v bolnišnico. Policija se izgovarja, da se je metalo kamenje nanjo. Izmed ranjenih je po noči eden umrl in drugi dan še eden. Delavska zbornica je sklenila vsled tega splošno stavko v Rimu. V zbornici je več poslancev interpeliralo vlado zaradi tega dogodka. Ministerski preds. Griolitti je odgovoril, da teče sod- nijska preiskava, vsled česar se mora vlada za sedaj vzdržati sodbe. Povedal je pa, da tja, kjer so stali vojaki, ni priletelo nič opeke in nič kamenja. Policistov je bilo 21 ranjenih. Tretji dan po razgredih je bila v Rimu splošna stavka in obhod po mestu katerega se je udeležilo 15 tisoč delavcev. Tudi v raznih drugih mestih je delavstvo sklenilo in izvršilo splošno stavko. V dru¬ gih mestih je pa delavstvo se samo pri¬ družilo protestu zoper vlado, ki je kriva da se dogode taki razgredi pogostoma. V nedeljo dne 12. t. m. priredi v delavskem domu id. Boschetto 5, II. nad. = dramatični večer = VSPORED: I. Kdor se poslednji smeje. slovenski list na Primorskem, ki zastopa ; interese delavstva. Shod se je zaključil ob viharnem plos¬ kanju navzočih, ki so izrekli željo, da bi j se priredilo več takih shodov. Obrekovanje In blatenje ns*- jlaljnje. Zdi se pač, da bo nadaljevalo, dokler bomo imeli v Trstu narodne vodi¬ telje. Sedaj so se spravili na našega no- ; vega sodrnga dr. Šolarja. Javno po kavar- j nah vlačijo na dan njegove privatne, gmotne razmere ter mu podtikajo, da je pristopil socialno demokratični stranki prav iz sa¬ mega interesa. — Nočemo govoriti o podlosti s katero obrekujejo tega moža, ki nima nobene druge krivde nego to, da hvče misliti s svojo glavo. Voditeljem slo¬ venskih narodnjakov v 'Prstu, se zdi namreč popolnoma nemogoče, da bi pristopil kdo v socialistično stranko iz golega prepriča¬ nja in navdušen od nove ideje. Sami sma¬ trajo narodnjaštvo kot sredstvo, ki ga iz¬ rabljajo, pa mislijo da so taki tudi socialni dem. Celo njihovi inteligentnejši pristaši mislijo, da je biti član ali odbornik v soc. dem. stranki, vprašanje denarja. Zato je vsikdar prva beseda, s katero nagovore sodruge ali stariše sodrugov, «k nam pridi, se ti bo bolje godilo*, «k nam v N. I), O. naj pride, imel bo boljšo plačo*. S takimi le izrazi si upajo stopati pred sodruge, ki so žrtvovali ideji socializma najlepša leta svojega živ¬ ljenja in žrtvovali so blagostanje sebe in svojih družin. Prav tako govore, kakor ljudje brez duš, brez src, katerim je lastni žep najvišji ideal. Sami izkoriščajo narodno idejo v svoje sebične svrhe, pa mislijo, da delajo tako tudi socialni demokratje. In vendar govore o socialističnih trebušar- jih in o narodnjaških idealih. Ah ironija. Sl. odboru »Irmsiatičnoga dru¬ štva v Trstu. Kmalu preteče tri mesece odkar jo poslal novoizvoljeni odbor ljud¬ skega odra v Trstu odboru dramatičnega društva pismo, v katerem naznanja, da občni zbor ljudskega odi - a ni vzel na znanje izjave odbornika Može‘a. ki jo je podal na izrednem občnem zboru dramatičnega društva češ, da Ljudski oder odklanja vstopnice po znižanih cenah na predstave dramatičnega društva. V pismu je bila izražena prošnja, da bi blagovolilo drama¬ tično društvo dajati ljudskemu odru še nadalje vstopnice po znižanih cenah, katerih naj bi se posluževali vsi člani naših strokovnih Šaloigra v enem dejanju spisala Marija Knaufova. POPOLNA ŽENA Burka v enem dejanju spisal N. X. Med prvo in drugo igro bo predstavljal sodr. Anton Stržinar = DELAVSKI MONOLOG, t-— Po predstavi sledi PLES in D0M3ČS ZHB3VS. Začetek ob 8. uri in pol zvečer. Vstopnina za možke 59 za žemske po 30 vin. Domače stvari. Javni ljudski shod pri Sv. 91.111. zgornji se je vršil v nedeljo dne 5. t. m. v prostorih gostilne «Alla tappa*. Shod je bil izredno dobro obiskan. V velikem šte¬ vilu so se ga vdeležili uslužbenci klavnice, uslužbenci tovarne olja in zidarji. Navzočih je bilo tudi veliko žensk. Poročal je sodr. F. Milost o vprašanju: «Zakaj se moramo organizirati. V daljšem govoru je naslikal gmotne in duševne pri¬ dobitve delavstva potom strokovnih orga¬ nizacij, katerih se morajo oprijeti vsi de¬ lavci ako hočejo dospeti do boljšega, res¬ ničnega življenja. Burno pozdravljene nav¬ zočih je bilo jasen dokaz, da so padale besede sodr. Milosta na rodovitna tla. V italijanskem jeziku sta govorila sodr. Panek in Frghez. Oglasil se je za besedo tudi en narodnjak, ki je hotel dokazati, da je tudi N. D. O. v korist delavstva in da zastopa „Edinost“ koristi delavstva. Odgovoril mu je sodr. Milost ter doka¬ zal, da je N. I). O. krumirska in krumirska da je tudi „Edinost“. Dolžnost slovenskega delavstva je, da čita «Delavski List“ edini organizacij. Do danes ni vdobil Ljudski oder nobe¬ nega odgovora. Iz tega bi se dalo sklepati, da je zlezlo tudi dramatično društvo pod kuto N. D. O. oz. pot kuto njenega preds. Mandiča, ki je tudi podpredsednik drama¬ tičnega društva. Bilo je ravno vsled nastopa omenjenega gospoda, ki se je odreklo ljudskemu odru vstopnice po znižanih cenah, vsled katerih je nastala kriza v dramatičnem društvu. Nekateri odborniki dramatičnega društva, so rekli nekaterim odbornikom ljudskega odra, da ne morejo skleniti o tem ničesar brez dovoljenja občnega zbora. Mi pa mo¬ ramo pripomniti, da so sprejeli odstopivši odborniki zopet vodstvo dramatičnega društva samo pod pogojem, da bodo imeli čiste roke pri delu, ne da bi bili prisiljeni ozirati se ne navzgor ne navzdol. Odbor dramatičnega društva more, ako hoče do¬ voliti tuk. organiziranemu delavstvu zni¬ žane cene na predstave. Upali bi si misliti, da vsaj dramatično društvo ni politično. Naloga tega društva je preskrbovati tržaškemu slovenstvu, tedaj tudi slov. organiziranemu delavstvu, izo¬ brazbe in duševnega razvedrila. Če se dovoli znižane vstopnice N. D. O. tedaj se mora dovoliti tudi Ljudskemu odru. Kakor tam, tako so tudi tuk. delavci revni, ki ne morejo plačevati tako visokih vstopnin kakoršne so pri predstavah dramatičnega društva. Prosimo tedaj sl. vodstvo dramatičnega društva da odgori in ugodi želji slovenskega organiziranega delavstva. Je li res? Iz gotovih virov smo iz¬ vedeli, da na shodu, na katerem so pri¬ pravljali narodnjaki naskok na shod želez¬ ničarjev, ki se je imel vršiti v četrtek dne 2. t. m. v veliki dverani telovadnega društva «Eintracht», je dr. Josip Mandič pozval navzoče, da v slučaju naj porabijo tudi svoje pesti proti železničarjem in urad¬ nikom. Tisti, ki so največ upili, so drugi dan pripovedovali, da niso vpili zastonj. «Vina je bilo kakor vode* so pripovedo¬ vali. Sedaj pa nam razni sodrugi pripove¬ dujejo, da so slišali narodne razgrajače po¬ govarjati se med seboj, da na shodu sta bita dva delavca pripravljena zabosti sodr Kopam z noži. To nismo slišali iz ust enega samega marveč je bilo v našem uredništvu mnogo sodrugov, ki so potrdili to vest. izega, hujšega s c f eje Da celo nekaj druzegn „ _ je slišalo, kar ni v posebno čast voditeljem so tudi slišali kaj pridejo poročati. Dobro | f' e s N. I). O. Sodruge, ki prosimo, da nam . . <- bo, če bomo enkrat popolnoma na jasnem in s kako bando imamo opraviti pri X. D. 0. ji Vedeli bi pa tudi radi čc je dr. Josij, U* Mandič sam duša takemu podlemu početju, iU 1 " le slepo orožje najvisjili vo- 111 kateri se kakor se vidi, m !: " hočejo posluževati v svrho svojega obstanka j|S- 1 in svojega egoizma, zelo radikalnih a ob Vo' 0 enem tudi nepriporočljivih sredstev. s- Mnogo grdega smo pričakovali od teh Sob ■odnih danki šoto v, toda kaj tacega p a bi liko ali če je on diteljev K. D. O. 1 st' di nai vendar ne. Potruditi pa se hočemo dan. da spravimo to fco'’ e Ipd 1 stvar na umu. r p Shodi BT. I>. O. Po divjaškem nastopu Ljlozn N. D. O. na shodu koaliranih železničarskih L, te društva Bitiet l| Reki 'eci k 0 p samo za L,sp odg 0 star društev v dvorani telovadnega «Eintracht», so se hoteli njeni v rehabilitirati. V to svrho so sklicali tri) železničarske shode) enega . člane dva pa javna) in pri vseli treh so Jjol doživeli grozovit, nepričakovani poraz. Na prvem shodu je bilo navzočih 80 oseb med katerimi je bilo približno 20 30 železni- | e k čarjev. Na drugem javnem shodu v Na- rodnem domu je bilo navzočih kakih 180 oseb med katerimi 8železničarjev razven l naših zaupnikov. 1 a shod so razpustili. — Opravičili so se češ, da je vodstvo železnice prisililo narodne železničarje delati in to iz sovraštva do N. D. O. « Edinost* je pa pisala vseeno, da bilo nad 350 železničarjev, ki so jodb pral tudi pila pris J« ob [naj Iproi sam zani mir di enem člani N. D. O. Dr. Mandič pa je rekel nekemu našemu sodrugu, da ima N. D. O. 300 železničarjev. «Edinost» se je zlagala za 50. Za kakih 280 se je pa zlagal Mandič. «/ Sklicali so tretji shod na pondeljek jjf zvečer. Tega shoda se je udeležilo kakih j 1( . 300 oseb med temi so našteli naši želez- | niški zaupniki JU železničarjev z Jakličem n- in Bufonom vred. Na shodu se je imelo i razpravljati o zahtevah železničarjev, pa se ! g( ni govorilo drugega nego blatilo Kopača in socialno demokracijo. Mandič, Klovn, Biifon, j Ribar in drugi so si dali parolo in tekmo- k vali v obrekovanju in ščuvanju. Klovn Jaklič je poživljal železničarje na solidarnost. «Združeni morate biti- kakor smo bili mi na južni železnici!* je rekel. Revež je namreč joozabil, da je jedel kot krurnir kašo in klobase, ki se je kuhalo krumirjem na železnici v času prve stavke železničarjev v Trstu. Pozabil je, da je bil potem še enkrat krumir. Pozabil je, da je silil delavce v pasivno rezistenco v tre- notku, ko so se bili izrekli vsi delavci proti pasivni rezistenci. In tako kakor jc bil on hoče, da bi bili solidarni tudi dr¬ žavni železničarji. Res čudne pojme ima ta človek o solidariteti. Milo je prosil Mandič, da bi govoril še kak drug železničar razven Jakliča in Bufona. Toda zaman j. Naposled so sprejeli resolucijo, s katero protestirajo proti Ko¬ paču, ki ni povabil no shod tudi „ Edinosti" in se izjavljajo solidarnim s železničarji koaliranih društev. Drugi del resolucije bi pozdravili mi najbolj če se nam bi ne zdel smešen. Z njim izglodajo narodnjaki prav tako, kakor tista muha, ki se je vsedla volu na hrbet, si zavihala rokave, obrisala pot in dejala „orje?no“. Tako je: K D. O. nima v svojih vrstah toliko že¬ lezničarjev, da bi se jih moralo upoštevati pri gibanju tako velikega števila združenega delavstva. Izjavili so sc za pasivno rezis¬ tenco, ker so' vedeli, da čc bi hoteli posto¬ pati . proti, bi se samo osmešili. Moči nimajo več, da bi škodovali pa se pridite žijo pravici, Ce bi imeli narodnjaki v svojih vrstah veliko železničarjev, bi bili delali s' vso silo proti pasivni rezistenci. Tako jo bodo celo silili, ker nimajo če nastane pa sn 7p \ rezistenca nikake odgovornosti. lakim resolucijam jiravimo mi komc- dijantstvo. Voditelji N. D. O. bi se radi opravičili ecš, da nastop v dvorani društva «Ein- tracht* ni bil naperjen proti gibanju želez-- mearjev ampak proti Kopaču. In zaradi' Kopača so razbili shod. Tako bi se smeli opravičevati pri tepcih ne pa pri resnih ljudeh. Sicer pa so nastopili tako ker se je užalilo Gregorina, da se ni povabilo tudi «Edinosti* na shod. Nastopili so tako tedaj radi ambicije dr. Gregorina. N.I). O. se m upoštevalo ker nima, povemo še 0U ri ^ ma v svojih vrstah železničarjev m Mandič naj bo le gotov, da se je tudi ne bo upoštevalo nikdar. Komedijanti »e pridejo v poštev pri resnih ljudeh. 1 DELAVSKI LIST 3 l Si cer pa N. IX O. propada in to jo v L a ge največje zadoščenje. Tu u ANTOftS SASTZ ulica clelle Acque ,,Delavski List Vina najfinejša, domača kuhinja Družinske zabave. se prodaja; V Pulju: v tobakarnah ZADNIK, ulica Promontore; BLAKA, ulica Giovia; Zanon, Čampo Maržo; CAMUF0, ulica lircolazione del Arsenale; BENUSSI, ulica Sisiano; PETAR0S, Corso Francesco Giuseppe I. V Gorici: v tobakarnah: SCHVVARZ, ul. delle Scuole, KREBEL, ul. Rabata in BAIT, ul. Camposanto. IVAN H0VANSKI ul. Corno 22. V Podgorl: v tobakarnah SKOČIR ANE in PREGARC JEREE. Vrtojlm: FABIAN FRAN. tob. Nabrežina: v delavskih konsumnih zadzugah. Jesenice: MARIJA NOVAK, Gostilna pri Masarju. Nadalje, se prodaja v TRSTU, in v okolici v vseh važnejših tobakarnah. Zadruga lesnih delavcev izdeluje pohištva, izložbe prodajaln, kakor vsa druga lesna dela. Delavnica: Trst - Ulica Ferriera št. 3 - Trst. **" Skladišče ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST - ulica delle Acque št. 20. Gostilna „ Časa del Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Tazzaro in ni. S. tuf temna Doni£LČ£L kuhinja vedno dobro preskrbljena. —— Cene zmerne. == r Shajališče zunanjih sod migov. O Slavnemu občinstvu naznanjam Giovanni Ecccaccio št. 25, da točim v moji gostilni, ul. s® istrski in trn in ktli vina kosila večerje in druge mrzle ; edi po nizkih cenah. Postrežba tečna. ANTON KROSNA gostilničar. K velikemu obisku se priporoča — Gostilna je shajališče slov. socijalistov. Edina tovarna pohištva v Trstu ul. della Tesa št. 46. ALEXANDER LEVI MINZI Zaloga. Piazza Rosario št. 1, . Cene zmerne. - Urad: Novo pogrebno društvo Na razpolago ima nove in bogate pogrebne vozove. — VELIKA ZBIRKA SVEČ ===== Prodaja na drobno in debelo. t (blizu cerkve Sv. Antona novega) Telefon št. 1402-1403 Vsako pogrebno naročilo izvrši točno. Cene zmerne. \OI)STO. Velika zbirka igrač, okrasko v, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. - TRS" Ulica Cas« = in ulic Torre Bij Napitnina je odpravljena. J - Y i | V Ud. Velika zbirka političnih in leposlovnih == in časnikov v vseh jezikih. —