poanta« srtatama ® goiovtnS
orno
p CfuMfemi. 2. mmrca 1938
£esm 51 • Štev. &
Zahteve ffKmečke zvezeu
$9
Na zborovanju »Kmečke zveze«, o katerem smo poročali v zadnjem »Domoljubu«, so sprejeli zborovale* sledeče zahteve:
S. Na novo naj s® razvrsti po vrednosti kmečka zemlja in odpravijo neipra-siksosta (sedanj® razporeditve, da se s tem pripomore do znižanja davkov. Kmečka zemlja najj se v vsakem pogledu zaščiti.
2.	Zahtevamo znižanje prevzemne takse, da bodo mladi prevzemniki posestev mogli obranili prevzela posestva ia na njih napredovati,
3.	Zahtevamo ukinitev prenosa za zaostal« davke, ker uničujejo posestva brez kmetove krivde, ki v redu plačujejo davke, dokler morejo. ,
4.	Lovski zakoei naj se spremeni tako, da bodo upoštevane koristi kmečkega gospodarstva zlasti glede zaSčite zajca in zatinssifa Škodljivih ptic.
5.	Zaščitna carina aa kmetijske gospoder-eks potrsbKisie (stroji, umetna gnojila, cemettt, galica itd,j »e mora nujno znižati, ker «e s po-dr&ževanjem teli potrebščin onemogoča gospodarski napredek.
6.	Zahtevamo znižanje trošarine na življenjske potrebščine, ki jih kmet uporablja, v prvi vrsti trošarine na sladkor, z oziram na socialno in prehramitveno važnost tega hranila.
7.	Kmečka zvez« načel®® zahteva odpravo nritnin na kmečke pridelke. Ker pa »krnijo proračuna nekaterih mest v znatni meri na dohodkih od mitnin, zahtevamo, da se finančna politika mest začne preurejati v tem »mosta, da «s mitimie postopno popolnoma ukinejo,
8.	Kraljevsko baltsko upravo nujno naprošamo, da v Se večjem obsegu kot doslej po
načrtu izsušuje baarja in močvirja ter uravnava reke, da se na ta načiu pridobi čim več plodne zemlje.
9.	Kraljevsko ban»ko upravo prosimo, da elektrifikacijo eolotaega slovenskega ozemlja ž« poapeM in v okviru Kranjskih deželnih elektrarn elektrificka podeželje ter mit s tem pomaga do jjjospodarskega »aipcedka, in naj pospeši dogovor s Fak>, kii bo mogla elektrifioi-s-ati severne ia leverncvzhodne dele Slovenije,
10,	Oblast se naproša, da takoj pristopi k reševanju eociakiega zavarovanja kmečkega stanu, ki je za njegov obstoj neobhodno potrebno,
11,	Kmetijske nadaljevalne Sol« naj «e z vso močjo širijo, Kjer so že, aaj »e aporazum-no s krajevnimi organizacijami Kmečke zvez« uved« obvfsoa obisk teh š®i. Redne kmetijske žoSe na| ae postopno ttata*©vš$o po vseh krajih-
12,	O* m omogoči vstop kmečki mladim na u&iteipSča, saj se Is javnih in zasebnih eredstev čimprej ustanem zavod v Ljubljani ia v Mariboru, v katerem bodo imeli gojeaoi cenesio oskrbo.
13.	Obstoječ® zasebna ženska uditeljiSčs se naprošajo, da sprejmejo v svoje zavode kmečkem« stanu ustrezajoče število kmečkih deklet, katerim se na| z oziram na težke gospodarske razanere kmeta nudijo cenejša mesta, Zahtevamo, da se spet omogočil vstop na učiteljišča iz meščanskih SaL
14.	Kot doslej dviga Kmečka zveza odločno svoj glas za popolno zlasti gospodarsko samoupravo, ki bo dajala celotnemu slovenskemu narodu dovolj jamstva, za neoviran narodni in gospodarski razvoj.
Preizkusnim kmečke zavednosti
Zet kmeta danes najvažnejše vprašanje
Brez uvoda povemo, da j® v tem trenutku najvažnejša vprašanje kmečkega gospodarstva obnova kmečkih hranilnic. Hranilnic« ia posojilnice so naučile naše ljudi varčevati tako, d« nese varčevanje tudi primerne obresti, Včasih m> T J^^tth skrinjah, danes je pri--ajemt denar spravljen v varnih blagajnah ^>»Jitaic. Varčevanje je postalo splošno. Kot vmIt Ug'h. zaPadnih narodih, je tudi pri nss hran i ' človek v Času sile varčev&l in bol 588 potrebe po izgledu mravlje in Če-
stavi ?ttlem ** rasl,a vloga in 2 loti ^ pred" vc.iJ , P° Premoženje, ker »o se pripisovale
vsako leto ohro.fi D-<	j., v:
kdo r'" (ist'- Pri nas je minil čas, da bi marn ,P?v.al denar v tla kot svetopisemski ne-M> ks je talent zakopali. Hranilnice in po-
sojilnice so vzgajale varčevalce in zbirale narodno premoženj«, bile »o pa neizmerne važnosti tudi za onega, ki je potreboval posojilo. Kdor je bil prisiljen, da se je zadolžil, je dobi! posojilo po nizki obrestni meri. Kogar je zadela nesreča, je potrkal na vrata posojilnice in nažd brez velikih težav potrebno posojilo, da je obnovil svoje gospodarstvo. Kdor je hotel zbolj-šsti svojo hleve, svoje travnike iu njive, je dobil posojila v domači posojilnici. Dobil je posojilo po nizki obrestni meri, vse drugače kot v mestu. Kar so posojilnice napravilo čistega dobička, je ostalo doma, v domači vasi. Dvignili so ae po iinši.ll župnijah društveni domovi, ustanovile so se knjižnice, okrasile cerkve, poskrbelo se je za reveže.
Oh zastoju posojilnic je bilo aadetiih toliko ljudi po Sloveniji, da so tvorili ogromno večino. Prizadeti no bili vlagatelji, ker niso mogli do
denarja, tudi v času potrebe. Prizadeti eo bili tisti, ki bi potrebovali posojilo in so ga morali iskati pri oderuhih, prizadete so bile vse dobre naprave po kmečkh vaseh. Kolika škoda, če se n« bi vse te obnovilo.
Toda mogli smo zapisati, da se posojilnice obnavljajo ia da je danes gotova stvar, da bodo zopet poslovale, kot so v rednih razmerah. Se*» daj gre za to, da bi bilo to važno vprašanje kmečkega gospodarstva čim hitreje rešeno.
Od česa je odvisna hitra obnova ssšife posojilnic? Odvisna ja od kmečke zavednosti. Danes mnogo govorimo o potrebi kmečke zavednosti. iu prav je to. Še bolj prav pa je, <ia jo pokažemo v dejanju. Naše kmečke $>osK>jilnice »o kmečke, so res v kmečko korist. To je treba jasno imeti pred očmi. In ker so kmečke in v kmečko korist, zato mora kmet skrbeti, da bodo sedaj, k« je njih obstoj zagotovljen, tudi hitro mogle v polnt meri delati tako, kot ao delale t rednih razmerah.
V ta s«m<«i movft izginiti vsaka nezavpijU vast. Dovolj dolgo je d&lak škodo našim« peso* jihikasi. Sedaj ©' prav nič več upravičena. Noben denar v naših posojilnicah ne bo 'zgub» Ijeia. Posojilnic« bodo oproščale zamrznjene vloge polagoma, pa gotovo. Od kmečke zavednosti 5>u je odvisno, da bo te šlo čim hitreje.
Da gr» obnova čim hitreje od rok, je nujna potreba, da pride takoj v posojilnice ves denar, ki leži doma. Ne bodimo po<k>bni že imenovanemu svetopisemskemu nialovrednežu, ki je talent zakopal. In prav takoj naj dviguje le tisti, ki je v resnici potreben.
Večkrat pravimo, kaset pomagaj si nam in Bog ti bo pomagali. Pomagajmo si tudi sedaj sa« mi s tem, da pomagamo svojim posojilnicam do novega življenja, da bodo te potem lahko dajale v potrebi posojila, da bodo skrbele za obnovo vasi, za ujeno izobrazbo in za njeno gospodarstvo. Naš največji pesnik je zapisal; »Pečena, Ijufoček, piščeta na svetu, nikomur niso sama v usta priletela.« To velja tudi o kmečkem stanu.
Ali So razumem® ?
Poročila, ki prihajajo z dežele, so splošno dbbrs, da iz nekaterih krajev izvrstna. Ko mt ljudje slišali in brali, da je denar« varen in d« pride polagoma do popolne prostosti, marsikje sploh niso pridrli v posojilnico, da bi dvigali. Nikogar m bilo, ki bi hotel veljat z« neprendai* nega sitceža. Zaupajo, če reče »Domoljube, ker jih je deset in desetletna izkuSnja učila, da prav svetuje in da ue zapiše na odgovornem mest« stvari, ki ne bi držala. V takih krajih bodo posojilnice kmalu čisto obnovljene. Začele bom dajati prva mala posojila V te kraje prihaja mir, iz njih je izginil strah, vsaka nezaupljivost jo splahnela.
Poročajo nam iz takega kraja na Dolenjskem. d« ®o dobili prvi uradni da«, ko so razglasili nori načrt izplačevanj«, več vlog kot pa so izplačali potrebnim vlagateljem. Denar, ki jo ležal doma, je spet prironial v posojilničrw> blagajno. Iz drugega kraja nam poročajo, da ja bila na prvi sradai <J«n po oprostitvi pri bk«
gajai kot prva vlagateljics, ki ic prinesla novih 20,000 din, preden je kdo tisti daa poskušal dvigniti.
Itai ia seviiače
Toda med mnoga vesela poročila prihajajo tudi inanj ugodna, ki mečejo aa nekatere ljudi 6ndi»o luč. Dobimo ljudi, ki ji* td nič za dobro i ae«, Id ee nič ne erarasjejo laži ia zvijače, samo da bi prtih hitro do gotovine, četudi j« niao potrebni. Z Gorenjskega nam poročajo, da j« s mnogimi solzami dokazoval vlagatelj blagajnika v kakih s tračnih težavah se nahaja, ker ni mogel toLiko časa do svoje vloge. Načelniku ae je sicer čudno zdelo, da ni slišal o težavah tega vlagatelj ia denar iz posojilnice naravnost na žara in aagoiovitvam ia ga smatral za resnično potrebnega, izplačal mu je več tisočakov. Kako pa se je začndil dobri načelnik posojilnice, ko ni« pridejo čez nekaj časa povedat, da je nese! vlagatete ta denar iz posojilnice naravnost naložit v Poštno hranilnico. Rekli boste morda takemu človeku neumnež. Mi pa pravimo ne 3&JRO neumnež, tadi izdajalec doiasčiit kmečkih koristi je tak človek.
Ril je r ljubljanski okolici zidarski polir, ki ima t neki podeželski posojilnici naložen denar. Tudi ta je prišel tožit v posojilnico, da ima dolgove in da jih mora nujno plačati. Tam mu niso verjeli Pa gre v Ljubljano pritoževal »e proti posojilnici, če?, nočejo mi izplačati, pa sem brezposeln Posojilnica res dobi iz Ljubljane vprašanje, kaj je e to stvarjo. Pa pride načelnik te posojilnice v Ljubljano in pove, da
zkfar«ki polirji res, kadar je hud mraz in sneg pozimi brezposelni, da pa ima dotični poleg svojega poklica še posestvo in da Se denar i azposojnje. Z nesramno tzvijaeo je hotel iztisniti iz posojilnice denar, da bi ga posojal naprej in tako on igral posojilnico.
Mnogo jc torej zgledov preudarnih ljudi, pa »e smerno zaaioičati tudi takih grdih primerov, ki so nam lahko vsem t avariisi zgled.
Srn emkmi © nesrečah
Ce že govorimo o nespameti ljudi in o njih napačnem postopanju, še on zgled. V Prekmurju je bila ženica, ki je imela naioženil pai tisočakov. Sest let je hodila vsak uradni dan, d« je iivlakla iz posojilnice vselej nekaj kovačev, /nesla je vsega skupaj tkano v pet ijurjevi Ln jih zažila v jopico, ki jo je nosila es teb;. Dobi j« neki dan dež in premočena pride doicov. K zakurjeni poči dene sušii jopico iu gre po oprar-, kih. Eo se vrne vidi, da je jopica že skoraj zgorela, popolonma pa ao zgoreli »Siti »jurji«. To ja dobiček neumnosti.
Zakaj pišemo & leh stvareh
Vprašali se boste, zakaj toliko pUeano o teh stvareh. Odgovor je kratek: Zato, ker je potreba. Mi hočemo dobro svojim braveem. Mi Temo da prav svetujemo Ml se zavedamo, koliko -škode lahko prihranimo svojemu ijtsdstvu, če ■ mu povemo vso resnico ia če na« ono »boga. Zakaj ie pišemo: Zato, ker hočemo, da bitro s>ri<?«! do poJne obnove naših posojilnic, da pridemo »pet do miru in reda, bi je predpogoj vm-kega blagostanja,
Mi vemo, kaj pišemo. Zato ponavljamo: Obnova naših posojilnic je zagotovljena. Ponavljamo; Denar »e varen v naSh posojilnicah Posojilnice hodo postopoma dala na razpolagaj denar t takemu, ki ga bo potreboval. Ne 1m> ta prostost • trajala samo nekaj časa, prostost bo vedno večja in postane popolna. Zadružna zveza je prejela v onem mesecu za posojilnice 129 milijonov dinarje*-. Ta denar Soče na deželo in kdor je res potreben, ga bo dobil. Treba pa je, da piepre-
W	Pristno ln poceni dobit« pri
▼ JB. i T8 %JF Centrnlnt vfntartrat mmnMHMMB	« Ljubljani
čin,o vaa laži ia v« zvijačnoati ljudi, ki kmečkemu stanu s rrojo neomerjeno »abičnootjo ««-
in« škodujejo.
Nove vlage
N*j tudi na tem marta poaorimo, kar «n® le v prejšnjih »erilkah sDomoljisbe« povedali, da *» nove »loge v poaojihiicai vodno brest vsake omejitve na razpolago. T« nove vloge to prav iako varne kot stare, toda redno isplačijiv* Obrestujejo se tudi dobro, mnogo bolje kot stara.
Proč s krivimi preroki
Zato pa proč s krivimi preroki, ki eo narobe govorili o h ranite ih vtogah in posojilih. Koliko je bilo ljudi, ki so dopovedovali vsakemu, kdor jih je hotel poslušati, da je vse izgubljeno. Nekateri Ijndje imajo sploh veselje nad tem, da drugim jemljejo pogum. T! krivi preroki so danes osramočeni, skušali pa bodo morda kateri Se vzdrževati svoje prerokbe — iz trme. Ali bomo take kvarafeigone poslušali? Povsod »e dobe tudi zaklinjevalci, ki »o vsakemu trdili i vso jeao, da ae bodo več nesli denarja, v domačo posojilnico. Ti bodo «powiali, da eo v zmoti in da jih njih zakletev nič ne držo. Dosti je bilo tudi nergačev, ki se k poklica obregnejo ob vsako stvar. Tudi ti bodo počasi utihniti. Bog daj, da bi kmalu, ker bodo s tem najbolje popravili svoja dosedanja obrekovanja. Nobenega kraja tadi ni brez sitnežev, ki žive v vodnem strahu, kaj se bo zgodilo in ki plažo tudi druge ljudi. Ti so pritiskali v posojilnice kot gori imenovana ženica ii Prekmurja in delali nepotrebno nadlego. Tudi ti naj neso mirno nazaj denar v posojilnico in naj « tem popravijo svojo zmoto.
Zaupati, toda vedi koma
Komu bomo torej verjeli? Kritim prejokam? Star pregovor pravi: »Zanpaj. toda vedi komu«. »Domoljub« ai ta likogni- varal. Mnogoletni naročniki »Domoljuba« lahko to pričajo. V vsakem v-elikeal vprsianju je kazal pravo pot. lAhJto torej zaupate, kar vam dane« piše.
Toda tudi »ami, če preudarite kmetov položaj, boste prav tako »poznali, da je kmetova rešitev samo v tem, če drži ves kmečki stan skupaj. Kmet mor« pomagati samemu aebi in
Vcr§men»ev!t«k
s Z Isttlelama f« tavojfcki zmore estsiej »sa!s«k?. ?«jstmo naprsvil* poizkus tn prepričan s« fcostt o najn-m aflnkti pri gtnvosotu, io&obotu tn
bolečinah	r»«
VERAMON
Cevk e x 10 In tO tabletami. Ovitek % t ta&fftaitm
S b?. 38.«» od «. oktobra tm.
vsem »TOjim sotrpinom. Zato mora držati kmečko gospodarstvo skupaj, zato mora tudi lune. Čki denar v skupno domačo posojilnico. Če bomo znali držati skupaj, bomo tudi priffli d« bolj-lih čnaoT.
Pesnik je zapisal resnično besedo, ki velja tadi e kmečkem stana:
»Vae orožje eno vam pomaga, bratovska je aloga to orožje.«
AM mas še mi izučilo ?
Vsi ae Se spominjamo one dob«, ki bi jo lahko imenovali »beg sa zlatem«. Preko noči so se pojavili dotlej neznani oerečovalci ljudstva tur pod krinko različnih »samopomoč k molsii denar ia našega ljudstva. Ogromno vsote, ki ao Jih obljubljali, »o za-mamile celo preudarno ljudi, da »o Špekulantom nasedli. Grozno je bilo razočaranje, ki so ga doživeli desettisoCi, ko je časopisje grdo igro s ljudskim zaupanjem in ljudskim denarjem razkrinkalo in ko je slednjič morala tudi oblast Mtžčititi ljudske, koristi s tem, da j« take »samopomoči« raspustila in postavila voditelje pred acdigfi«. Tako velika je bila tista nesreča, da bi jo mogli imenovati narodno nesrečo. Zdi bo pa, da na take stvari prekmalu pozabimo, pa da kmalu spel na-aedemo prvemu, ki okoli motovili « sladkimi besedami tn obljubami.
Dobivaira* vedno ve« vprašanj, kaj jo s neko zagrebško »drugo, ki razpošilja po Sloveniji v zanikrni alovonggini tiskan list ter vaM gospodarje, da se pri tej zadrugi včlanijo. Zadruga so skuša posluževati naših gasilskih ter celo prosvetnih društev, da bi prirejala javna predavanja o tem »novem« zavarovanju. Obrnili »ant se nn strokovnjak«, ki nam je podal riedeč« pojasnila:
To jo prav iste vrat« »samopomoč«, kakor eo bile dobro znane samopomoči žalostnega apomina. Ker imamo dovolj trdnih, poštenih in vestnih domačih zavarovalnic, bi ao zgrajene na načelih, katera po celem svetu veljajo za edino zdravo podlago pametnemu zavarovalstvu, je t roba pojav požarne samopomoči odločno odkloniti.
Ogromna večina naših gospodarstev ja danes že zavarovana pri domačih savaroval-nicah. Pri teh obstoječih pogodb ni mogoče razveljaviti. Ti novi »postali zavarovanja lovijo člane, ki so že zavarovani, a tem. da jim govorijo: Res se sedaj še ne moreš pri nas zavarovati, pristopi pa vseeno. Ce boS pogorel, borno poslali svojega inženirja, ki bo pri cenitvi Ščitil tvoje koristi — Da ja taka obljuba jalova, m vidi ia tega: član vplača delež 40 din ia drugega nj«. Odkod pa naj druga Jemlje sredstva, da bo plačala inženirje, ki bodo hodili »Ščitit« člane? Saj bi ena sama taka »zaščita« stala zadrugo več kot 600 din, če pa bo prišel inženir iz Zagrebe, tudi 1000 dia ne bo zadostovalo. Treh« F« je tudi pomisliti, da »o obveanoati vsake zavarovalnice zajamčene v zakona in Ima vsak zavarovanec £e v zakonu polno sa8®t»-Tisti inženir tedaj na cenitvi ao bi mogel
Dne 26. februarja 1938 je po daljšem bo-I haniu v Ljubljani umrl stolni kanonik gospod T Mihael Opeka, Pokojni gospod kanonik •bil 12 let stolni pridigar in 18 let učitelj Ivorntftva za bodoče duhovnike-dušne pa-
stirje. Poleg tega je izdal 22 zvezkov svojih govorov v tisku. V mladih letih je bil pokojni gospod tudi pesnik in po smrti Fr. Lantpeta celih S2 let urednik »Dom« in sveta«. Mrtvega gospoda kanonika so pretekli ponedeljek pripeljali iz Ljubljane na Vrhniko, kjer ao ga naslednji dan spremili k večnemu počitku. Naj bo Vsemogočni, ranjkemu gospodu obilen plačnik, preostale pa tolaži Bog!
prav nič izpremeniti, n® glede na to, da sploh nima pravice za sodelovanje pri cenitvi, temveč bi lahko položaj za zavarovanca celo poslabšal.
Poleg tega se ti ljudje poslužujejo načinov, ki jih je treba s stališča gospodarske poštenosti najstrožje obsoditi. Tako na primer agitirajo s trditvijo, da prave zavarovalnice zahtevajo mnogo višjo premijo, kot jo to potrebno, da ni z ljudskim denarjem ustvarjajo razkošje, zidajo palače, vzdržujejo ogromno uredništva in imajo bogato plačane uprave. — Take trditve so zlobna zavijanja. Saj je vsakemu človeku jasno, da predstavlja premoženje zavarovalnice le zanesljivo jamstvo, da bo zavarovanec do svojih pravic brezpogojna prišel, ako ga zadene nesreča. Samopomoč pa jo po svoji zgradbi neraanič, ki veliko obljublja, a aima nobenega jamstva, ^ *w mogel kdaj obljubo izpolniti.
Cela stvar se jo skuhala v Zagrebu in jo "No pri nas vpeljati predvsem pod geslom »anižnigtva, ker vedo, da v Sloveniji zadružna ideja zmaguje. Toda smisel za aidravo fadnižništvo jo pri nas tako močan, da al znali že sami pomagati, kadar bomo smatrali, da je to potrebno.
Menimo, da jo stvar oblasti, da koristi našega ljudstva pravočasno zaščiti.
da je že prejela ogromne množine pomladanskega in letnega blaga ter ga prodaja v povečanih
največja domača trgovska hiša v Jugoslaviji -Stermecki - Celje št. 22. Prodaja ga po tako nizkih cenah, da se izplača vsakemu kupcu iz Slovenije priti v Celje; ako mu ie to osebno nemogoče, naj piše po nov cenik in vzorce, kar bo ie v njegovo korist.
KAJ JE NOVEGA
DOMAČE NOVICE
d Zanimiva kmečka eheet Ono nedeljo popoldne je bila v Krauju nenavadna gostija, in obenem vesel odmev znanih šeačurskih dogodkov. G. dekan Matija Skrbeč je namreč poročil v Kranju g. Vinka Kosa, posetnika v Voklern pri Šenčurju z gdč. Marijo Šorn, hčerko posetnika v Prebačevent pri Kranju. Nevestina priča je bil g. Janez Brodar, bivši narodni poslanec, ženinova priča pa g. J. Loboda iz Dola. Kakor je iz imen razvidno so bili vsi tako g. dekan kakor tudi ženin in nevesta z obema pričama zaprti ob znanih šentjurskih dogodkih, nevesta je okusila sicer le kranjske zapore, vsi drugi pa so trpeli v belgrajski »Glavnači«. Na gostijo so bili povabljeni vsi bivši »zločinci šenčurskih dogodkov. To je bila kmečka ohcet.
d Nad 88 milijonov ho plačali do 25. februarja slovenski kmetje-dolžniki Priviligi-rani agrarni banki,
d V B&rodai skup^člei ? Belgradu nadaljujejo s proračunsko razpravo. V načelu je bil proračun že sprejet s 18 glasovi pioti 96. Nasprotnikom vlade, ki se v glavnem rekrutl-rajo k pristašev nekdanje JNS diktature pod
Uzunovičem, -Teftičem, Srskičem in Zivkovi-čem, že pohaja sapa, ker vsak dan bolj prihajajo do spoznanja, da bodo volitve nje prej vrgle kakor pa oni vlado. Nekateri sedaj samo šo premišljujejo, kako bi še pravočasno prišli na tisto stran, ki bo pri volitvah zmagovita. Na seji oni četrtek je bil velikega priznanja deležen naš voditelj dr. Anton Korošec, ko j® vsa skupščina ob govoru ministra dr. Cvetko-viča odobravala njegovo modro notranjo politiko. Tudi sicer je minister Cvetkovič v svo» jem govoru pokazal, da resna kritika mora priznati, da je sedanja vlada vse drugače znala urediti in izboljšati politične in gospodarsko razmere v državi, kakor pa cela vrsta prejšnjih vlad, ki so samo stikale, kje jo š® kak nasprotnik, ki jih ovira pri »delu«. — Slovenski jns-arski poslanci v skupščini večji-del le blatijo naš narod in zapravljalo naš ia svoj ugled.
d Ministrski predsednik dr. StejscSinovi« je odpotoval v turško Ankaro na zborovanje zunanjih ministrov Balkanske zveze.
d Da bi se ne zmotili. Novo milijardo dinarjev bo letos porabila vlada za javna delrt. Prvo tako vest je prinesla sarajevska »Pravda«, ki je glasilo JRZ za Bosno. List n»
•immrt ititfaMšmn Mčrst*, st totifsm 3k» pa~
sriatmrtspi miiC! iuaarja, kašut MG. s® p»a».
TW JiCŠHKB ŠCinulT Si-	JMM SKSk-
j ji. ia. f«a«BBiaffl» .j«*.-!,;:!* * fešPBMt ?*~ jrs.ila,;ii »raifi teiiii .,« j Ju 3«w*ail;;i hmkju* aricrtjšaaiu m « i;iai sču*. »afnii* im. ni » In "a irvjusi jstus jcncr-Ta.
i f..... 3t7->«a m -aBiKmi s	it
pt «gt«H5ii &iq* sagfcu as	Si sanira,
fcjaaeii -tir. as m r ~"isi T ujmi mor. sepMt posestma liaiiErK. «efHi-qpa s» pran®** s jsejE. ::-*pa«siaK3EL tac Jšt tt nmk m jrsdi. jinnš m « jshh« i^rarae. m r«. ga Mtas-v-uLi- ■ascrifi trsa št Srxa» JsasasSi ifissf- -scuBikr as- sa štaci. ?1 Jat tss«w Se k: Til>! sj»assa, Sasp^sK » ttfcnsaž aaa. m-feTjiasai fcsaa Sapi ~*s»im> pt aa	*
Ku«t JI 4» jam aiirmaft * gr«> 5wSS» «e#KČ..>! KraHifca ^siiiasss aa pw "«»- isSa-JSŠf.
t Saaararik jww .««*. farna jmsa s gmmriK- ja * s»ta3'as asaftsk *wai8ei »-
isau ?«b; jt pnsH&el	fc. ,ss. is®
aaša i:t<s sašjaaK « acm. iiaiiisfc. k. ja 5ai m	aufcet agMpix imacm i®
afečsai r.-aiffiiiMt tos^rvm iaš ns-	»
» »e« lil uw»ž«sSesix br. asiSiJf mmm, aa ierržnifc. ie »-meh* it lan«??*	>■>-
jtHSBi * 2 juiipt tek ja skhf p<>-Tr*šrsBs'>» s« aasesr ea« »»iLias.. ustk st aas ans-
1LC.	£H.. kš;" »"GaŠBS!« jikjl lili a. i
cm Jalfif fc af Wi!»aBi met. fcfer .a-""isnJi feuK. 1« S<i»3y> f* jpwcr;a m ag*
£IT. KaiiM Enaae.
t. Saro MER* fr—jMsga h sb »š i-i ir^ ir.	t S--»»m.	a aoc«
iam£ -rr.Mtr Jttne HLm. irt '--te. sshiap-hšk Ti 3»isseaiw«	isaimin	?
in;«. iStteet a^ iiiirnsiK w p«frfimf < £3c. *• fi^js&a; ter«>«C pramo^z
3i nssežnass	H: jpea-iu? či3r
JSiB ffife" ia^fflSL, «)= m JSKinit Jiii ji ia- ahi-fut. F« ii-fosfcs "i« rsvt^ji. kar jat® t m-k-MBat zatitil* ®BBHS*.	J
■čneieapi .SMcrcM. IT ?«iriaira » Ijha-
23®. ^ H" SiSHMK. fflft 1B& K 3EBd#Bfe fc 13M šp-rafc "laafl: f« vv^mr gt +rtm
t ,
.•»i '"mili t

«s»L
UUBJBM.
K^i -t S»s«'-wa2i 'a»£3r-.«: ..-Ullifiiiil
aaii siiim. 3 smrsenidL I«4tcsa. imzEarar a ST_ *n. sa aisatt ^ si Juausmesii sa »» atSKHBi nptte X nraa>»■ •capkaašč« " šok«jS M 1 lasriiijak sat « Z"-	...
Ctpašidt	m St zat"mSi m
samina e Jnaiaa^Hinaicir n trirn Barmncii adnit I«siBik?ivi ■« -ii15?!. > k inicati «aut 3mmn 3E3» nftiBiiT Ttaojici & ia 12C -•i'-*-s	aermiia	eeio«; C»T5 »šci
-.r-iuar™ B
i; rsaii
.318. sr.
fcaar'
* 31-
39EJE2- rfr-ifc. T rsEsturan. e 36 iaiaaii Siinim i j I a IS mšekeii stKima. .»ažsšJia* a .ia ar.-.; s-ait M. suja-:-si X <NH»SW 3T". Ti« »oBetars ".ti ■« m iiae J-r»a « t^-i. sat maebsuh. Z 41* j£ssaa» — Sriii- t iri innain 14 .fe i"sak	Sta s i t. 3® bessbt. u 2» až-
fcJSš. F-sitig "ssga M ss 4 iMMKfa-ii« r l IX
.-Karat	1 a :. 71 somi
| — 5 ir&k etiib « o ? j« 4? 1» k farpcdiaj.
«c* k4r. — S e aa S j i « « ; Wr>sdtm& r»iaj». au: t a®»i	v Lpmb^md iz Marianm
-» lat: 72J.137. Y pretekS »tasKi |» «<e=si£. 17 te<firstsafe. t SsasSsfesa is dri®. »ki penaiini tjkžb	j* issis fejs. p.^
as^n. misa® ie «Saet«ssMk3i	i I |g pre^
aii.iiii»«»"u — K«ls*rst prireditigjio k k ad i. š»sws*<ra 3L	3515
"JiiridU* m ^ 75IJC6 wa. — Kice. aaUfrtfi: S3 fcffiesssaSa^aBlsnr s 15JDOO pr&iszzTzssz afaš&iaJb I	št »
. — 1 s. d š o : Kir-j^slkor ja	OALs^Jj
m š» 5aBs> 3Wi. — Drtit««; ¥ Skac% ja 1 133 aoea: » csssdar-afež iss.ji».i	J123	a 435
Ibw. m®a issš je 647	ss kastasisih,
1 232	23 ili^bosi-, 43 maasstreafi. jj
«E»ciao«taaSi. — KajlSaš e ji 2832 < m-;«. .3
K pi
el ?°saar ia lašs aw«n« fb':.iia 5:<r> atiia. xa	maram. T^nač tr^an/:
aftr.iT -Juti. ia «« i«	sr:i:. ;s a at-
.šti .f jRMiMaesiclt nam*?
pes Č7 Jiiifcšacit T pagjeci «i«ti>»oOT. žs-.»'asa.!* iriaajsEss? iisSšjEjfi«. Zdm-šfl^e «jV«—* ahitl la-.-aš »in a	t dhm :™ti kroš-
ijsir^m
3 Pn zasja^ps sS p> pp wt«|ak t pijursa«
»ifoM- Jaaafc
i Ia fm&Kt m t	ai® drs-
"fH
iM 25*ss. paa&rasšM sgrmriS tali aa buds?;. ptsčfaaAl trg,
•S	,«e4'ir».rj» Osa,, ii patrjt-si
k	s» jssstt« jcsitšms aprebodilvc
*t aksapaafflga rafct šsat«, fijs^srt-JIss^ tsž p * toiler,	sfcaš&e t iaslra — iafc.r-
asirsjts se šjs aredite sre^e sašes« pns'. -Ak® js nt*. mmiijtm,'m sse As; ■■■k \ r »agsfti. i— Vsa jwjj2S2iii» daje	s»*o-
kseSB»HiB pža&ia laB!»s?3RirKss ffeaira Pe:
Frarrf. fctpei®
Lja:bžjEsaE,	14
ia ancan^a 'iasia. ir—ararBt
lnai tg^&p"!. ra irjr fnai^ih&s S^šes aarsjg	usiscidr SnfeErfs ii -sae-
S«. 3Sai ■«*;• -rmpaipt še a«pfod«ri2 rir- o3 ■3fcfa;»sa. »«3Bt»sd »rm rsaja r»> aaiSSs dsi-
mtrbgg k s-it; ® fefejf®
»i« m aagL	as	te a-
rrapt aMMbnar as aKPit jBM^srife. SafcssiL -BišL firapac. taB t
te m i	n»sfr me. m. smsgssski teg. 3taua»?
M- aisa, msapT arssše«- Srfc; it Tttrtti f xie-
!he fSasssfem. asw m «va|e> rife. ptvMum sat	jKMacoaki ia portagal-
KULmmm Ktmtm
»
esars —52 Ca*rwat JSE i#swaac3k iisac. ? .HagcsBB. u v safe-ia.
iaai«aasB. štojpa »sssr. * msvssaKssai -ftsifci. JBiSKSjiE pa ;« jmmsei » iaatu tBBa£WSi irag. ? Jafea # j^siM. aale	jpa^BK. Lam
m miti msmamdm TBsnttm jarasm. M nas jB-as. aimmtsmm. iani-ga. t gašia. ISaja m
^ffia. js iiBaaemt r "lanirr « Gaaa i taianMa. T IMES.	>a ^ama^s. ma^
scte. s ja»<a«	Sjijsa-ai ??
aassš: 3ras®4ba isam. je 3» n loga m:« aa- »ss-snrs. ^isrrsasj aj ju :jaa auj^^j. rjcr-il. «? a mit.	':a	rja kk ;s> Tha-
®aat &Ma&«B jre««. k linaL S«toaKr. w r« t safietSa	rafeS T fea«
m Sarroaaa raaaau ia »j*m&ejsc^. tnfi«-
ir
-«ata is	rfejs. pa so ksr<s>a
ia 3«st » Bala ajsratM. pot k sairasai-s.- »sraifctBt	a d* j* se-aresso ns
St aačsB saMI MŠ* sreč ssssnstfeŠE pofšsKi®, Tm.	men. »cmsmktefk ikrazsm. bš tr*jalm
si Srite SEJ -O Tube a-^rtopa k ffirem, de.
jet-s. T isti p® % saKtopiJ Ms-Sa Jfcsar SgMe	š C-arii pri 35-
St Oa a> « aa»fuSa-»a? a. »awWraa»jBi * ia m ačaoi sna, k- bmjb tswso Sommmm. am 3a ae aarrarS y«ass-.*-M>Mij sJot-assžt. aa	pi =aa bt pisati pi-
»4 »	T-sšes. sat	rificatl,
•Morasteacs pa	t uMammtjAnBa
w	Ia aMaaaic	ss« « dajal,
ta m	aaaet	j«®«, fci » p« rsta-'
SkiwwwjBBE ioma	idhS * tem 8asa
as«® aa^sR ^a Toe-^at — Ta	*c
praeaš aaaatsj 13. .Ikrsmas. — Ta 4rad.i M>a s« -a	s k«>h	«> «	rchj ril.
utopil ?rsta. j«'fTOBKii •saaaawataw9tMB)(
s»igww prikaiJe bMk a« ns-tcAv m 5 fearje*.
4 04redb& »r^aa pasaoRaaja. iSi-iz«r-sad	giedalSkiaa pri^šCtrani je
E-.T-dia bsasia aprsT*.. Odiok pttsvL ii bodo »oraSa m dražir* in orgassšacg? U-predi««it? kntptaiii šcirfdffi 4fe4gsteia t prt^kd draasatske dela, ki ft pdgsrsrija a od«. B&aska npra? je f.as*tr»Sa Sai c^UA aa p^treteee is rasiaga. aa aa jss^Mfisi »gre-keii mladini, ilasti lolski, več Skad^ali ka-kw pa koristmi. Priredšter ign bo
takrat kadar bedo šefese gfc&sSi is-ekle » deta po^oljiso orfra
d Sele	S* Je akrecU aa »edo«.
Divjega praSiea, težkega S0P kg. «0 po težki borbi ubili k>vei u Dofcnaga S^a jMi Tt^ajem Lapra t Liki. Ljudje tetesj itenj se saajo te šivali, ker ae le r*>ikak£>] p-sjati. Vendar pa se je pred djwri mdi b»'ega dneva v vas priklatil silea tcjj«- ia sSkil po ^leviis » brano. Ko ga j« kaseE laka Mediž srebal je veper ptanii aaffij ža jc* podrl os lia. čeprav se pi je kraet	s sekiro,
ki jo je »osi! s seboj.. !t»	krike aa
i»moS pršili S® drogi vaShoi ša sašeli s
fliltU^l gvHii^Ci
v UubSiml Mfe$
»«nl.M»i«p, p^a« varaoat gm a. g^
|a j,h o!>r«S(u5« ? <?
tpr vsak Jas ijpla^aj* " Kdor asie r^-iU aenar v domači pcMftMti. ga ^aga pri
posoffinSsi
foaiMu, M
Sirarni ^	vsa ^ &
llo pomagalo, kajti veper j® podrl vsakega, Pr, prigej v njegovo bližino. Seie vaškemu Si eliu se i« posrečilo vepra ubiti a štirimi atreli lss	puške. Ko ao vepra stehtali,
? imel nekaj nad 800 kilogramov. Njegovi Ali » bil dolgi po m esn«metr®v.
d pri težki stoliri, napetosti, glavobolu zaradi zaprtja, očisti ena do dve čaži naravne »Frasz-Joscfove* grenke vode prebavne organe, »fram-josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže iraai° 231 &bro-Ke*.'po ffltE. »00. psi. i« srn. .sdr. S. fcr. 13S5. 56. V. f»,
d DetietMB, M silijst »a |ug! dolgo
{asa je imel tam napreden® svoja sdočinske fflreže Fanta MarkoviS, lastaik treh nočnih aabavaliSČ v Bitolju. Z mamljivimi ponudbami je mbljal dekleta v svoj® prostore ia lih potem upropaSčal. Vse te m ja dolga leta dogajalo. Odkrili so p* sločin Sel® nedavno, (s? js prišlo neko »torabijeao in propadlo dekle na policijo ia ixjw©dalo svojo žalostno zgodbo,
d 200 kg tešfco Mftf&jao s« odaesli tatevi is poštnega urada v Podomlju na polotoku Pelješču. Vlomilci so ponoči vdrli v urad ia poskušali s ponarejenimi ključi odpreti blagajno. Ker jim to ai taspeio, so blagajno kljub izredni teži 200 kilogramov enostavno .odnesli ia z njo vred kakih 12.20® dinarjev. Zanimivo je, da so je v istemu poslopja Tržila tisti čas zabava, ki je trajal® poano v noč. Ropot in godba si« bila sa vtešriies kakor nalašč,
SJii pc JipBfetfSVSfljB 18i«S» t»"«-j te irsjrs« pravf SenjOBCtl. — Varui® obutev fci parite Zahtevajte v lekarnah, drogarijah, pirftOBerijnh io sHžnih trgovinah. — DrogBrSjs JANCIGAJ,
Ljubljana. Krekov trg. (g«. mu ««, «sr. sta«)
d Lakkoverne šrtra. Pred IjabljanskiHS sodišče® j« stal te daš neki gteten Kovačec, Ta s« je pri svojih ©hrte j h sleparijah posluževal zvijače, da je svoji® žrtvam ponujal maavredne prstana po S dia sa pristna zlata
i briijanti. Te prelano jo pri Srtvab »menjaval sa jJste. Svoje fcrtve, teko učiteljice, P»šfae uradnic® ia druge samsšfenke je poiskal v Mariboru, Celju in v Ljubljani, od Koder je bil m vej? let isgsaa. Sra^s ei Je P« »bral ža srnog® *©8 žrtev, ki aiao hafete P!li h wa,aote prijaviti, da m !ep® M> »edlo premetenemu Slaparju. Slabe, g dia I™ 1® prsIane I® MBieajfcval m w«wt»®st od KM do 600 dinarje*. Približal m jim je m . i531 Npo nagovsdl ža msM aatrjavatš, da It nažel tu prst&ii % brltjaaii prm so&sj-le na cesti. Mmli s© ma na vlak, sato a® mor® t a poliijo. Prstan, Wa> I® pretrgan, ja gabite bogata &diaja Is Zagreba. Dobro ga ,vi f 1,1 ialiJ«»era« irtve m »loparja
«woi* P^staa«? S^ba |e bik btefaa Kova&-e |» uradi slcčina obri-st	ebscjaa aa 10 m&mcm to 10 dati
•3 tete8* M3XM-a ter v i^ttb®	pravle sa
1(>,Ji.l'm'	Pred dJievi Jo IA .prva
P«« tab&rkakei«,
iuhir? a	polaga © mm-
im- CJtveriiOT tm CZ P »a|p©ififfi»e!tai®J8a m mM mj-
prlradMov.
aZ^J® €amt Mmi <**•• »atlfsfesa o po-
Vftfea rt Žrtev" B°i P'ot5 J etiki je tako tudf »ta '	pri te® sodtetorati vsi,
K	ln država. Banovina je
v preteklem prw«duastois« lata fasdate napo-sredno za samo ssdra»IJ®a|® |®U£nib 884 !t«o¥ dinarjev. Za pobijanje jatik« tea banovina skupno aa razpolago tcaemk eoaiS)© disarfo*. Posebej piše o pTOiitsjberkukmieei l®da» L 1937 dr. H. Natebasier, baa. gw©8eval»e aa pobijanje jetike. Pri&Sižao vaak Sloveisee jo v ' tem tednu prispeva! m pobijaH]© jetike m par. Članek dr. Fr. Debevca navaja raslega, zakaj ae borimo proti j&iiki, Na oseinlju dravske banovine umrje vsak dan g ljudi zaradi jetike. O cepiva proSI tuberkulozi poroča dr. T. Furlan. Na kraju je več zanimivih poročil o delu proti jetiki pri aas ia drugod.
d V Gorieo-fgttš ia v ¥adm#-Memiket 4-dnev;:i romarski avtoMot od 18. do 21. mana. Priglasite se za navodila pri »DruSini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
d Ciganska nadloga. Da so cigani velika nadloga za našo krajino, je znano daleč si«-okrog. ¥ gornjem Prekmurju j© maio župnij, ki ue bi imele tudi sigaiiov. Delati nočejo, živeli bi radi, podpor ne dobijo in jim na tak način skoraj res drugega ue preostane- ko tatvina in ua to se u«ši cigani dobro razumejo, o čemer bi vodela povedati dosti naša sodišča in orožniki, ki jim cigani dajejo izredno veliko dela. Štiri luša so imeli cigani tud v vasi Kuštanovci. Pred kratkim so cigani ukradli meso nekem« kmetu. Orožniki so cigane drugi večer aretirali in jih privedli k občinskemu starešini Domačini so so pa medtem zbrali ob cig&askife bižah in ves hiše mžgalL Ena vrata m selo »ve«ali ia bi. skoraj zgorelo deset otrok. Vsak cigan si j® seva-hotel rešiti vsaj golo življenja, pa je več cigank in otrok ranjenih. Ko ao namreč ti bežali iz goreSib biš, ao d»ssačini nanje streljali s puškami.. Četudi so cigani tako hudobni, vendar tak obračun a njimi obsojamo. Oni ostanejo na vsak rutčiu v vasi in bodo še večja »adiega. Is končno se je bati tudi ciganskega maščevanja.
d Našel ja mrtvega T sil&M krvi. Oni potek |M>i'oidB» se je odigral v graščinskem gozdu grofa Thuraa pri Vitanju groaen slo-čin, Žitav tega složiaa je postal ^-leiai lovski čuvaj Grafeasr, uslužbanes v gosdovib grofa Thuraa. Bil je oskrbnik m teb posestvih. Prišlo je do nekih prepir«^ giede šole. Učitelj Zagažea Ivan je tedaj zasovražil Grabnarja. T® sovi-aitvo pa j® kmalu prikipelo do vrhunca. Tedaj je učitelj SKag&tei sklenil, da svojega nsspretnik® uiuori. Ni pa hotel tega dejanja sam opraviti, paš pa j» naročil dva
S© je hitro
opreno
c@ v z a m e š vedno
«CHICHTovo
TERPCNTiNOVO MiLO

mladoletna fanta iz Vitanja ter ju 8 denarjem podkupil Oni petek okoii 1 popeldne ste te dva mladoletnika pričakala m nekim drevesom lovskega čssvaja Grabnarja, m je vračal iz gozda. Ko ae je Grabnar približal, si« planila nanj s noši ter mu zadal« več srartas-nevanula ran v.trebuh, v prša. ia Se drugam, Napadenoc m ni mogel več braniti, ko j® dobil prve vfeodij&je. Nesrečni Grataar je poškodbam pedlegel. Morilca sta takoj po svojem zločinu zbežala dk«aov. Svojeam -ofetu sta prinesla noviso, da p-etepia v fo«ds nekega pijanca. Oče je žel takoj v gozd ter naial lovskega £«vaj& Grabaai^a	v
mlaki krvi. Policija ja zaprla oba zločinska mladoletriika, ki sta priznala «voje dejanje. Izpovedala ps sta, da ju je k temu naščuval učitelj Zagaiea Ivan ter jima obljubil nagrado 1000 dinarjev. Učitelj Zagažen pa to otiie&o zanika. Vse tri so izročili ©krožnemu sediSSu v Konjicah. Pokojni Grabnar zapušča gedem otrok in Sem Bil je zelo priljubljen pri vseh, ki so ga pomoli.
d Sest iedsssv že spi. Sarajev&ska Haj-rija Čefeaiž. Pred meseci se je poročila « že-IcznilkiB! siradaikom in bila are&m. jutra pa s® ni abudile. Spala ]e ksr naprej,
' Slnmemm mm homg&esu p BmdimpeM
Za Slovence je določen sledeči spored na
mednarodnem avj£, kongresu v Budimpešti:
V	četrtek, 26. asaja: v cerkvi sv. Elizabete o?» S otvoritev, ob 10.30 I. zborovanje stopaj s Hrvati, afe 18.1» do 17.36 po Stelft ogled mesta % avtobusi; po večerji nastop k procesiji Sv. E. T. (kot gledalci iu častilci na nabrežju Donave).
v petek, 27. maja: ob 7 Maša 1« sv. obhajilo; od 9—11 ogled Marjet, otoka; ob 11 zborovanje Slovencev; kosilo ob 12; od 18—tt ogled mesta; od Š58—21 inolitvona ura.
V	soboto, 28. maja: ob 7 maža in sv. obhajilo; čez dan prosto za ogled mest« in okolice; !td»r Seli ln naroči; M«t e ladjo v Osstrogon po Donavi; od 30—21 mačitvaaa ura, govor; od tt do 32 spOTedovauja,
V	nedeljo, 29. maja: MaS» od 8--S. Po za|-trJra odhod na Trg jimakov, tam bo glavna maša ob 9. Po kosilo odprava prtljage v vagone; odhod Ic baziliki m sklepne i>t»c«»ij®; po sklepni p»Swritao«M naravnost o& vlak, ki odpela ob 20
in bo v ponedeljek zjutraj v LjuMjani pred odhodom vlakov domov.
Romarjem Ikisho prsvo&Ki« isreakrboJi kon-gjosas ii:a»K} io objavili pesmi ia naže potess?.-nostL Kongra?no knjižico borno skasSalš preskrbeti slovansko, aH vsaj hrvatsko, s prakttČBitBi «av»-dfli Sn malim madSarske-slove«*%lm »l»v«sjem.
Sssaatsrp e«| m dsma pripravljajo aa &oss»s z luoiiivijo iu v&5foratnte jurejcaom sv. R. t, v namene kongresa.
Priporoča se, 4» m Stnprej otKoči s* urte-leCba Ia prtgtas! <«opniai nradoro a« primerno število romarje* im Immo Stovsasl žast-no IcvrSlU avojo doifeost do kongresa v sosedstvu ter sa dostojno uveljavili v mednarodni javnosti kot tatollSSanl.
Zveza sa tujski promet v Sloveniji (»Putfllkl LlnMJana In	&8ter«s»i». ofea SSraiU*!^*
odbora ptsssagata z informacijami, fca v razposlala vaba fejpsJai uraftem podrsfra« obvestila o sporedu in cenah romasja.

SPREDAJ. ZADAJ
Osi as. je reg. pod S. Br 185 od 1. fll 1931
da so morali poklicati tdncnSu. vendar ji tudi zdravniška sredstva niiao posasgs.ia. šele po treh dneh se je ia kratek to prebudila ia nato spet zaspala. Hraniti jo morajo na umeten način. Kaj je vzrok temu pojavu, zdravniki »e vedo. Dogodek je toliko boš j zanimiv, ker ima Rajrija popolnoma zdravo telo in njegov ustroj.
d .Va et»ka Visa s« »ikrili bakren* rade. Naii rudarski strokovnjaki so na otoku Visu odkrili, da ae v gotovi vrati kamenja, ki ga je na otoku veliko, nahajajo neke rude, posebno baker. Kaj točcejšegs še ni znanega, ker preiskave Je niso koafane. Neki radarski strokovnjak pa je te dni odkril stare rimske topilnice bakra. Te topilnice je naše! v rim-»kih razvalinah. Z analizo so ugotovili, da so »tare rimske topilnice topile baker s pomočjo oglja. Geološke preiskave se nadaljujejo. Treba je ugotoviti, če je toliko bakrene rude, da bf se izplačalo izkoriščanje. Ker so nagli stare rimske topiiniee, to vsekakor priča, da so Rimljani vedeli za to rudo in da so jo izkoriščali.
d Pri zlat! žili, botečisah v križa, ssstej« krvotoki jeter ia Bezadostans iz)očtv*xjs iz
fMta, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vetlnv, odlični uspehi z naravno »Fr&sz-joMfovo« grenko vodo Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Fnaz-Jsadovo« grenko vodo in jo dobro prenesejo tudi pri večkratni uporabi.
0«rf. rss S. W. «XW»
d P»5jedel*kira delavcem s« zvišali plač®. Zdaj je v Vojvodini tisti čas. ko nabirajo delavce za poljedelsko delo. V smislu novih uredb so se ie pričeli sestajati odbori, ki določajo višje mezde za poljedelske delavce, ker so se gospodarske razmere zboljšale. Poljedelski delavci bodo dobivali po 15 din na dan s hrano, brez hrane pa 25 din. poleg tega pa še enajsti«« žetve, žita ter druge dodatke. S temi pogoji so baje delavci zadovoljni.
d Bat« fAeat- issdi s cemente«? Sovo tovarno cementa zida znana tvrdka Bata v srem-Bki vasi Kreedinu Batovo podjetje je zadnja leta zgradilo okrog svoje tovarne čevljev in druge obutve veliko stanova nsšo naselbino za svoje delavce in uradnike. Tovarna je potrebovala velike količine cementa, pa je zato vodstvo prišlo na misel, da bi si podjetje zgradilo lastno tovarno cementa, ki ga hodo še obilo potrebovali za zidanje novih stanovanjskih objektov \ Borovu. Bansfca uprava je Bati že
«S®bsžS»« V Mibnficf
iprcjca« (Iraške topit redao
iidsJa dovoljenje za zidavo, istočasno pa je Bata tudi kupil zemljišče, ca katerem bo stala tovarna. Rečeno je, da bo nova tovarna sprva proizvajala tem»nt le ta potrebe lastnika, kasneje pa bo svoje obrate razširila in prodajala anteni tudi drugim zasebnikom. Če sodimo po primeru konkurence, ki jo je Bata uvedel v pogledu obutve, lahko pričakujemo, da bo tudi ua tržišču cementa prišlo do večjih sprememb, zlasti v cenah.
d Obilen feoijt blagoslov. Žena, ki je povila že 30 otrok, živi v Zemunu in se piše Frančiška Valentič. Njen nsož je reven in skromen delavec, sobo«likarski pomočnik po poklicu. Kljub revščini. skozi katero sta se vse življenje morala prebijati, sta sadovoljna in vesela svojih otrok, ki jih je pri življenju ostalo ie 7. FrančiSkft je rodila štirikrat trojčke. štirikrat dvojčke in desetkrat po enega otroka. Sedaj pričakuje že 31. Frančiška Va-lentič se je omožila ko je bila stara 16 let, danes pa jih ima 41.
d Pri volitvah obratnih zaupnikov v tovarni pletenin na Polzeli »o dobili katoliški delavci 93, združeni nasprotniki pa 73 glasov. Ker so dobili jzelenif največ glasov, jim pripada tudi glavni obratni zaupnik.
d VeEfce J4«blj»ne pasta še ne priinava. Ce kdo piše komu. ki biva na ozemlju, ki je bilo priključeno Ljubljani. ]>otem mora znam-kovati pismo z 1 ..tO din. Dotičn; sicer biva v Ljubljani in poštnina za Ljubljano znaša samo
1 din, toda za pošto kraji iz Jezice že niso priključeni. ker spadajo Se k poŠti v Ježiei. Mislimo. da bi bil čas, da bi so tudi poŠta mogla prilagoditi novi upravni razdelitvi in da ni v ponos naše uprave, če politično priključitev k Ljubljani velja, poštno pa ne.
d Romarjem n« evharističn« kongres v Budimpešti. Sporočamo vsem. ki se nameravajo udeležiti romanja na 34. evharistični kongres v Budimpešti, da so bila pred dnevi odposlana navodila in prijavnice zs romanje vsem 6?.. župnini uradom. Z ozirom na kratek prijavni rok smo uredili vse potrebno, da se rok prijave podaljša vsaj za 14 dni. Tozadevno bomo Se poročali. — Priporočamo vsem, da se za vse podatke in potrebne prijavnice obračajo na pristojne župae ''rade ali pa naravnost na poslovalnice Potnika v Ljubljani. Kranju ali Jesenice.
d NečlsveSka m**ee<r*sje. Ker je pričal pri sodni razpravi proti njima, sla dva odpuščena delavca s sekiro napadla žn ubila stavbenega tehnika Stanka Rotofčarja iz Kamne g*™* Pri Dolnieah. Delničar je bil zaposlen pri tvrdiri Dukič ter je nadzoroval gradnjo nove tkalnice in predilnice r Maribora. Ono
soboto je napravil Doiničar smufeki izlet na Pohorje v spremstvu magistralne uradnice Milke Gorupove. Ker sta se oba delavca bala, da bi ju Gorupova inogla izdati, sta umorila še njo. V boju med obema delavcarna in Dol-ničarjeai ie bil en delavec ranjen in tako so prišli na sled povzročiteljem sramotnega de. janja.
d Proga Št. Janž—Sevnica. Prometni minister je podpisal odlok, da sme železniško ravnateljstvo v Ljubljani v lastni oskrbi izvršiti polaganje železniškega tira na progi Št. Janž—Sevnica in preureditev postaje Sevnice. Za to je določena vsota 4,855.244 din.
d Jajeja kupčija Kar 95 vagonov jajc smo v februarju prodali v Anglijo. Povprečno so prodajalci dobili za vsak kos po 47 star. Kupčija se bo še bolj razvijala, vendar bodo morali naši prodajalci cene nekoliko znižati, ker se je kot močna konkurentinja pojavila Madžarska, ki Angležem prodaja jajca aa malenkost ceneje. Madžarska je sklenila v Angliji kupčijo za 100 vagonov jajc. Poleg Anglije je tudi Švica dober odjemalec jajc.
d Kdo je ukradel Iž požiaeea voz* v Novem Sada pred nekaj tedni v»ate 409.000 dinarjev ie danes ni ugotovljeno. Bili so to sami >jurjk. Številke teh bankovcev bo sporočili vsem denarnim zavodom v državi, da bi na ia način le mogla najti kakšna sled za tatom. V blagajno kamnoloma v Rakovici je te dni nted drugim denarjem prišel tudi eden od ukradenih bankovcev. Ugotovili ao, da je ta bankovec prišel od okrajnega načelstva v Novem Sadu, kdo pa ga je prinesel sem, pa že ni mano.
d DobiSki pažtae »prave v Sloveniji. V letu 1956-37 so zna&sii postni dohodki v celi Jugoslaviji 93 milijonov, v sami Sloveniji 26 milijonov, torej 28 odstotkov. Letos v prvih 9 mesecih proračunskega leta 1937—1988, t. j, od 1. aprila do 31. decembra 193? bo znašali kosmati dohodki v Sloveniji 56,061.000 din, izdatki pa 31.679.tXK) din, tako da hjrž® čisti prebitek že 24,272.000 din, torei že skoraj toliko kot je znašal vse leto 1936—1337. In vendar še danes nima Slovenija dobro tire-
N«i«ežja rastna tonu m NcnUiet« je bii »«-1« d<"
<*«lur, bi j« svojih 130 ki! teže iudš orise«! maškera«!®
. m noštoih razni«, ker >*e dajo dovolj kre-m nujno potrebno poronožitev poštnega
Srft in	I,oStuftg*	, .
i y9t-m obHmsklra nameščencem je %vi-59!« prejemke s 1 prilom 1938 mestna, ob-
;.i,i« v Subotici
d Smola slovenskega tovornega avta. Tovorni avto Adolfa Simiča je pri pristanku a hrnda na breg Donave blizu Bezdana padel v vodo U malo j» manjkalo, da ni pri tem utonil bratranec lastnika Simič ml. Na avtomobilu je bilo m 50.000 alkohola namenjenega za neko subotiško tvrdko.
Nevesto so ukradli V Karlovcu se je Nikola. Doreči® zaljubil v mlado Maro in jo hotel vzeti za ženo. Vse bi šlo, Se ne bi nevestin oče odrekel svojega pristanka in silil hčerko, naj no poroči z. bogatim trgovcem Horvatom. Nikola pa se nI mogel sprijazniti i usodo. Dan prej, preden bi se morala Mara slovesno zaročiti e trgovcem, je z dvema prijateljema vdrl v Marino hišo, zvezal očeta ter odpeljal Maro s seboj. Nekaj trenutkov kasneje pa jo domaČi hlapec našel starca zvezanega in od njega izvedel, kaj se je zgodilo. Poklical je sosede, ki a© zasedli konje in se podali v zasledovanje >otmičarjev<. Ko so jih zunaj na cesti dohiteli, je prišlo do krvavega obračuna, pri čemer so bili vsi tršfo »otmičarjk z Nikolo vred ranjeni. Vendar pa je oče na prošnjo svoj® hčerko odnehal in privolil v zakon Mara a Nikolo.
d 32 dijakov so izključili iss smederevske gimnazije v zve«j i a škandalom, ki ga je povzročil oče nekega giinnaaijca s tem, ds je napadel in pretepel profesorico. Stroga preiskava je dognala, da «► se bile med dijaki, »kotila prava zarote proti profesorjem ter ni preostalo dragega, kakor stroge kazni. Med izključenim sta tudi dva sinova voditelja »Zbor&< >firerja« Mimitrija LjotiSa.
d Prelepe slike sastonj ia navodila. aa romanje na Trsat-Rab in k M. B, Zdravja v Split -Hvar, pošlje »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
NESREČE
d I^Hmotivs. g& je sad«ia t glave. Dne 21. februarja zvečer se je železsniikl sprevodnik Frase Jsnfič Maribora peljal s torornim vlakom j« Zidanega mesta proti Maribora. Na industrijskem tira tovarn« sa podpetniks v Grsčnici pri Zidanem roeetu so hoteli pustiti vagon leaa n. tovarno. Ko 8© Je vlah; ušla vil, j» »koči! Jan«« dol, d« M zadnji vagon odklopil. V tistem trenutka, ko je skočil's vagona, pa ja pridrvel mimo osebni vlak •z Zidanega mosta. Ker je Jaa8§8 prt i*kek« M tla malo omahnil, se jo neerežno nagnil na-sosednji tir in ko j« v tistem hipa pri-nnnnela mimo lokomotiva, ga je zadela % vse silo v glavo. Udarec mm je »drobi* lobanjo ter
tovariši'861 **** k>wni vla&> kidr m Sa aaiI!I
d Pri prejaikaaja vageno? m '/Ad&nem
m sta je fe} aft.jetoj žoie-/i,iSki dnevai&tr m*« '■■&S.	fetemBkega
n 7 kl 0ta M	desno roko v ko-
69 mu i«, popolne*«® zdrobila, z' ^ P®Š«sfle mfttec. Nenavadna ne-jad ■ f J*	te dni neki dalmatinski
Br»* ^ P5ula otokom Hvarom fn
enem 'j	veHkf Bwii vfaa- Ka
vino 8 80 p°Pustili obroči in sod je pwH!, pa se je rarJilo pe vsej ls*dji ter eelo



Ml ¥iii
varatem
kozo!
hrapava m razpokam koža dokazuje, da Vaša koža aima dovolj odporne sile, da t« torej slaba. Zato i« potrebno d« jo krepčate ia sicer t. N1VEO, Kajti NIVEA vacbuje »Euccirit« in prodira »kosi kožne iakcriiee globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in j* zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVRO, da hi Vara ostala koža aeifta, mehka in gibčna kljub vlažne® u in hladnemu vremenu!
jadrniei groajla aevarnoet E »mSi je prišel »ima parnik »Vis«, ki j« odvlekel jaclmiso do- prve bližnje varae loke.
. d, S hišne »irshe je padla v vasi Staj® pri Igu 41 letna delavčeva žena Frančiška Janželj ter dobila hude poškodbe po glavi in telesu.
d »rigate snu je presekale šile. Delavce 32 letni Z&kelj Frane is StražiBša je opazoval v kranjski tovarni »Jugobruna« delavce, W sk> prevažali premog. Nenadoma pa san je padlo na glavo dvšgfile, s katerim ao delavci dvigali pr©5®5g. Dobil je smrtno- j®ao ob ©še-sih. Dvigalo ra je presekalo žile, dia. se je na meetu igradtt mrier. Na kraj neert^e je prišel takoj sedravaik iz Kranja, ki ps j® m&r gel ugotoviti le smrt.
d teažajrske jsesgedle. Oho nedelj® m je pri sisažanju sat eeijskiaa okoliškim pokopališčem ponesreSi 86-tetni mduik okrajnega sadist v Celju dr. Ak>j:«Sj Finžgar. Pri pada® m je slontU deano nogo v gležnju, istega dne so je |»nesreS»I pooeatniSd »in Krame? Miran in si zlomil tfeeno nogo pod kolenom. Ko »e je vračal 15-letnf sin mestnega avetuika ia učitelja v Celju Koš Franj® s snmžanja, je na poledici padel in si »lomil levo roko v zapestju. Pri gsau&hju si je zlomil nogo si® Jožeta" Bolničar ja od Sv. Duha..
d Se «Sv>r -**mf«H. Ljubljanska; bolniSnita jo sprejela pmearetoiea, ki ®t* bu.de> ranjena. 26-ietna delavčeva teta Hess« Sivee s Koroške Bele je žagala drva, pri tem pa ji je leva roka zašla pod cirkularko. Clrtartsrka je mladi ženi odrejala levo roko nad zapestjem. — V Voklem pri Kranju m je hotel voziti s tujini vozom 8-letni iušarjov »in Vinke? Ahčin. Po nesreči mu je zašla desna noga pod kolo, ki mu jo je zlomilo.
., d še te s .treaee.U glaaon gentjagnameral, za smrt. Pri Sv. Križu, pri Litiji so pokopali-. 94 letno ^,no Komat, najstarejšo osebo v fari.
V St. Vidu nad ljubljeno je »umrla 4® Je*n» Marija Zaletel, usltižbena kož dijaška kuharica v Zavodu sv. Stanislava. — V Cankovi v Slov. krajini je zapustila ta svet Kva Kerec. — V Škofljici |e odšel v večnost znani mesar in gostilničar Aiojzij Javorntk, — V"SkOp!ju je na veke zatisnila oči Sonja Sad mak —- V St. 11 ju v Slov. goricah so spremili k večnemu počitku' Jožefo Bauman. — V Šmarju so pokopali postno upraviteljioo v p. Cilko Eiaelt roj. Jamšek, '-r- V Sp. Budinji pri Celja je sapustil ta svet Rudolf Straufj. — V Cerknici so djali v grob cerkovnika in kamnoseka Ivana Arharja. — Pri Devici Mariji na Jezera v Mežiški dolini je odšel h Gospodu po večno plačilo župnik in dekan g. Sfatej Rrepf. — Sa Jesenicah je zapustil solzno dolino kovinat-Mihael Oblak. — V Šmarju pri Ljubljani je odšel v večnos! posestnik in gostilničar Anton Skerjatis. — V Podgorcih pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji je umr! bivši stavbenik Fran Lah. — V Dražgošah je zapustil soterio dolin« posestnik Peter Frakelj. — V Zgor. Šiški je umrl ključavničar Unk Mihael. — V Kamaiks je zapet mrtvaški zvon Ivanki dr. Scftmidšovl roj. Trpine. — V Ljubljani so odšli v večnost: veter, major v p. Franc Kebernak, žena pi-»monoSe Josipina Božig, soproga vil davčnega upravitelja v p. Avgusta Ruda roj. BShra, Julija Miturer roj. Sitly, banovinski služltelf Alojzij Vašič, delavka tobačne tovarne Ivana Jenko roj. Seme ii uradnik TPD v p. Frane liefer. — Naj počivajo v mitu!
Pogasilo motor.
Ker je pihala brada burja, je
razgled po svetu
Bratomorna vojn® v
Pariški časopis L'Oeuore poroča, da bodo Italijani v kratkem odpeljali 15.000 svojih prostovoljcev iz Špajiije v domovino. Zadnji uspehi generala Franca pri Terue"u dovoljujejo dehti umik italijanskih prostovoljcev. Umikale ae bodo čete pehote, pač pa bodo ostale tehnične čete v Španiji. List pravi nadalje, da bo ostal« v Španiji še kakih 90.000 Italijanov in 50—-20.000 Nemcev, Italijanska vlada je že najela tovorne ladje družbe Cosulich in Lloyd Triestino za prevoz čet. — Te vesti se nam vidijo precej neverjetne.
Že zadnjič smo pisali, da so nacionalisti zapet osvojili Teruel in se nato pomaknili še okrog 10 km od tega, sedaj popolnoma p uše-nega mesta proti vzhodu ic jugu. Nacionalisti so v bojih za Teruel od 5. do 22 februarja ujeli
16.298 komunistiamh vojakov, pokopali pa 9753 sovražnikovih trupel. Strašno!
V Barceloni je imela 25. februarja komunistična španska vlada sejo, na kal. < je bilo sklenjeno, da se vse razpoložljive republikanske sile vržejo na fronto pri Teruelu, kjer postaja nacionalistični prodor vedno bolj nevaren. Komunisti domnevajo, da namerava nacionalistična Francova armada prodreti od Te-ruela proti morju in napasti rdečo Valenoijo. Trdijo, da je v Barceloni mnogo polkov, ki od začetka državljanske vojne niti enkrat niso bili na bojišču. Komunistične oblasti so storile primerne ukrepe, da ne bi prišlo do upora teh vojakov, ki so mislili, da jim ne bo treba nikdar na bojišče in da bodo delali »red« do konca državljanske vajine samo v ozadju.
Volna na B®i$mem vzhodu
Japonsko-ki tajska vojna gre svojo pot naprej. Japonci uradno poročajo, da so pričele njihove čete nov napad v pokrajini Sanši, in •icer z nekaj sto tanki. Na kitajski strani se bori več Btotisoč mož, ki se trudijo, da preprečijo nadaljnje japonsko prodiranje v južne kraje.
Od začetka sovražnosti na Kitajskem — tako trdijo Japonci — so Japonci izgubili 72 bojnih letal, Kitajci pa 302. Pri zadnjem
katoliška cerkev
s Samo pritlikavci se zaletujejo v papeža in svetovno cerkev. Po najnovejšem letopisu je danes prebivalstvo sveta takole razdeljeno po verah: V Evropi je vsega skupaj 435 milijonov kristjanov ter 32 milijonov mohameda-nov. Med kristjani je 202 milijona katoličanov. V Severni Ameriki je kristjanov 108 milijonov, med ajimi 52 milijonov katoličanov. Vernikov drugih nekrščanskih ver je v Severni Ameriki 21 milijonov. V Južni Ameriki je med 74 milijoni kristjanov celih 72 milijonov katoličanov. Poleg teh je le en milijon ne-kristjanov. V Afriki je le 14 milijonov kristjanov ter 125 milijonov nekristjanov raznih ver. Tako ni čuda, če je v Afriki tako odprto misijonsko polje. V Aziji je razlika med kristjani in nekristjani Se večja. Kristjanov je le 27 milijonov med celotnim prebivalstvom Azije, ki znaša 997 milijonov. Med kristjani pa je največ katoličanov.
velikem letalskem dvoboju nad Hankavom je prišlo do spopada med 11 japonskimi bombniki in 40 kitajskimi aeroplani sovjetskega izvora, V borbi so baje izgubili Japonci 3 letala, Kitajci pa kar 30.
Japonske čete so dosedaj na severnem Kitajskem zasedle ozemlje večje kot 700.900 kvadratnih kilometrov (skoraj tri Jugoslavije), inedtem ko so na srednjem Kitajskem pridobile že-nad 100.000 kv. kilometrov
s Drobiž. V Podgori pri Gorici je umrla 64-letna Terezija Terpin, žena bivšega občinskega obhodnika. — Neki kmet med Spodnjo Idrijo in Otaležem je okrog novega leta v svojem studencu zasledil svetlo kapljice živega srebra. Podstavil je Škaf iu ponovil se je dogodek, ki je dal podlago današnjemu idrijskemu mest".. V škaf se je nateklo živo srebro. Sedaj vse to rsziskuje rudniška komisija. — V slovenskem Solkanu so dobili novega župnika; piše se Natale Chiackig. — V Trstu je umrl bivši deželni poslanec in učitelj v p. 80-
letni Jožef Pertot. — V Solkanu je najdena granata, hudo poškodovala tri 12 do 13-ietne fante: Vladimirja Skornpareta, Stanka Zgubi-na in Davida Doljaka. —- Blizu. Tolmina sta se ponesrečila na isti način 24-letni Janez Leban in 27-letni Franc Rutar; prvi je bil takoj mrtev, drugega so pripeljali v bolnišnico, a bo težko okreval. — Nove orgle so dobili v Kostanjevici. — Iz Pule izvemo, da je prišla na prefekturo pritožba organista v Lindaru pri Pazinu, ki prosi od pokrajinske oblasti zaščite proti občini Pazin, ki mu je zagrozila, da mu bo odtegnila letno podporo 300 lir, ako bo še nadalje hodil v cerkev spremljevat na or-glah petje med službo božjo. Petje je v hrvaščini in so ga tako cerkvene kakor tudi državne oblasti v izvajanju prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo radevolje dovolile. Pritožba pravi, da so organistu zagrozili celo s policijskim zaporom, ako bi se zapovedi ne uklonil. Pokrajinska nadzorna oblast bo stvar sedaj preiskala in bo podrejene oblasti, ako ne izkaže, da so navedbe organista resnične, brez dvoma poklicala na odgovor, ker delujejo proti pomirjanju duhov, ki ga italijanska viada izrecno želi po Julijski krajini
s To tn ono. V Upi so pokopali upokojenega železničarja Jerneja Tomažeja. Ni bil nikdar podlaga tujčevi peti. — V Hodišah je umrl Valentin Zausnig. Rajni je bil svoječas-510 8ta,"i spremljevalen pokojnega dr. Brejca na lovu, ko je stanoval v Celovcu. - V Zgornji Vesci jo odšel v večnost 88-letni Valentin Etnspieler. Pokopali so ga v Bilčovsu. — .Ve-
liko zanimanja je vzbudil pretekli teden p0 vsem svelu govor avstrijskega ministrskega predsednika Sušnika. Jedro njegovega govora je bilo, da hoče ostati Avstrija, četudi je stopila zadnji čas v prijateljske zveze z Nemčijo, za vsako ceno svobodna, neodvisna država. Da avstrijski hitlerjevci ne mislijo tako kot kancler šušnik, kažejo velike demonstracije, ki so jih te dni priredili v mnogih avstrijskih krajih, zlasti v Gradcu, v katerem je 80 do 90 odstotkov hitlerjevskega duha, ki se vedno bolj širi, zlasti med mladino. In tako se lahko nekega dne zgodi, da večina avstrijskega prebivalstva ne bo taka, kot želi dobri kancler šušnik, ampak taka, kot hoče vodja celokupnega nemškega naroda g. Adolf Hitler.
anglija
s Dosedanji zunanji minister Edess, ki se glede sporazuma z Italijo ni strinja! z ministrskim predsednikom, je odstopil. S tem je omogočil takojšnja pogajanja Anglije z Italijo, ki so se že pričela. Eden je zastopal stališče, naj se prej razčisti špansko vprašanje, kar mu ni uspelo. Pričakujejo, da bo Anglija sedaj priznala Abesinijo kot italijansko last in Mandžukuo kot samostojno državo, ter skušala doseči prijateljstvo Italije. Za Edenovega naslednika je imenovan lord Halifpx prnatelj Nemčije.
rumunua
s Volitve za novo ustavo so bile te dni. Vsakdo je moral voliti in sicer javno. Glasovalo je kar 93% volilcev in sicer 4,295.308 za ustavo in 5415 proti njej. Po tej ustavi se med drugim ukine dosedanje narodno predstavništvo in senat. V novo skupščino bodo volili volilci, ki so vsaj 30 let stari. Volitev je tajna. Uvedena je tudi ženska volilna pravica. Torej je nova ustava v tem pogledu precej moderna. Drugače pa imata tako skupščina kakor senat približno toliko zakonodajne moči kot nag banovinski svet.
s Od poroke v smrt. V cerkvi sv. Jožefa v Rockdale Joliet 111. sta bila v februarju poročena 30-letni Fred Verbič in 25-Ietna Ljuba Kobakovič. Kmalu po poroki sta se novoporo-čenca odpeljala z avtom proti Chicagu na obisk sorodnikov. Blizu Lockporte je pa avto zadel v nekega drugega. Nevesta in družica sta kmalu po nesreči vsled poškodb umrli; ženin in tovariš pa se zdravita v bolnišnici. — V Millvale Pa je umrl Dominik Završek iz Krške vasi pri Stični. — V lrwin Pa je odšel v večnost 78-letni Pavel Perko iz Poljan nad Škofjo Loko. — V Clevelandu sta umrla 71-letna Marija Žnidaršič iz trebenjske fare. — Istotam je nanagloma preminul Franc Jamnik iz Nove vasi pri Višnji gori.
DROBNE NOVICE
Velike demonstracije brezposelnih so bilo te dni v ameriškem Njujorku.
Pridelek žita v Franciji pada, ker sili kmečko prebivalstvo vedno bolj v mesta.
Črei 4000 ljudi nad ate let starih je v Bolgariji.
15 milijard Jrankev bo dala Francija za izredno oborožitev.
Orjaške vojne ladje z 42,000 tonami je začela graditi Anglija.
pO domovin
Zveza bojevnikov v Ljubljani
Inriredi dne 6- inarca spominsko proslavo t sle-dečim sporedom:
Ob JO dopoldne v frančiškanski cerkvi v Ljub-lll.nl spominski govor za padle vojne tovariSe v !!' 'i / obletnico smrti pok. kurata Franceta Bo-inaia Nato sveta maša za pok. Franceta Bonača. I Ob 11 v frančiškanski dvorani predavanje o ■bojevniški organizaciji, o spomenikih v vojni pa-Idlini žrtvam v raznih državah, o naših slovenskih ivoinih spomenikih, o spomeniku vsem v vojni inadtin) Slovencem na Brezjah. Predavanje bodo i pojasnjevale skioptične slike. Pred predavanjem Ibodo bojevniki zapeli.
i Toga dne bodo enake proslave v Celju ob » Idopoldne v kino dvorani »Ljudski dom« in v Ma-friboru v dvorani »Ljudske univerze«. I Vstopnine ne bo iu so vabljeni vsi moški, ka-Skor tudi vso ženske ter odrasla mladina. Ta dan ifo bn po vsej Sloveniji zbiralo za spomenik ne-Ismnega vojaka. Sihče naj ne odre?« prispevka.
\h raznih kmjev
Šmartno v Tuhinju. Pretekli mesec smo pokopali ugledno gospodinjo Rotijo Petek iz Gra-diSa, ki je umrla po hudem trpljenju.' Zapustila ie moža in 7 otročičev. Bog naj jih tolaži! — Na Potoku je umrl daleč okoli znani Jernej Hacc. Znal ja delati izvrstne pluge. S svojo pridnostjo je svojo družino lepo preskrbel. Naj mu bo zemlja lahka t
LeSe. Ce bi naša JRZ in njeni voditelj! za Slovence nič drugega ne naredili kot to, da »o omogočili našim denarnim zavodom poslovanje, bo si zaslužili trajno hvaležnost. V nedeljo je po sedmih letih tudi naša hranilniea začela izplačevati vlagateljem denar, Upamo, da so se sedaj ljudje prepričali, da je strah o propadu denarnih jadrug sedaj popolnoma prazen. V kratkem bo nasa posojilnica priredila zborovanje, kjer nam
bo govornik iz Ljubljane razložil naše denarno gospodarstvo. Udeležite se tega zborovanja vsi!
Sv. Križ pri Litiji. Naši časopisi eo letos tudi v naši fari dobili precej novih naročnikov. Prav je tako 1 — Nekateri nezadovoljneži se pritožujejo čez naš občinski proračun. Zanimivo je, da kritizirajo proračun tisti, ki proračuna sploh ue poznajo. — Iz ruskega ujetništva se ie"po 22 letih vrnil Franc Mig iz Klanca. O tem, kako je v Rusi i j ne mara nič povedati, značilno pa je, da se silno boji orožnikov. Samo to pove, d® za vse na svetu ne mara več v Rusijo. — Umrla je 94 letna Ana Komat ravno tisti čas, ko se je možila njena vnukinja, zgledna dekle Rozalija Resni k. Kako je bila rajnica spoštovana povsod, je pokazal njen pogreb. Poboj njeni duši I — Naši fantje nameravajo povečati društveno dvorano, ki je res premajhna. Pomagajmo jim po ovojih močeh! — Vina imamo 8e precej na prodaj. Nekateri pravijo, do naše vino ni dobro, ker je prekiBkv. Mi pa pravimo, da je dobro, če ga človek pije takrat, ko ga je potreben, to je za žejo. — Upamo, da bodo merodajni gospodje poskrbeli, da bo tudi naša hranilnica lahko začela izplačevati zamrznjene vloge. Če smo morali čakat! že sedem let, bomo pa le nekaj mesecev potrpeli.
Bučka. Pod bivšim režimom nam je veter odnesel občino na oddaljeni Studenec in z njo tudi naše eloveže sejme. Prstiikarji jih še vedno zaznamujejo za Studenec, v resnici se pa vrše v Bučki, vkijub temu, da je občina poslala na v«e založnike »Pratike« popravo še lansko poletje. Na Bučki eo «ejmi 24. lebruarja, 25. aprila, ponedeljek prod kresom, ponedeljek pred sv. Mihaelom in ii. ,io-vembra. — Matijev sejem je dobro uspeJ.
St. Vid nad Ljubljano. V bolnišnici je umrla 48-1 o to a Marija Zaletel, dijaška kuharica v Zavodu sv. Stanislava nad 13 let. Bila je vestna in pridna, da so jo vsi radi imeli. Svetnega veselja ni užila. Zato pa tem bolj upamo, da ji je Bog pripravil ob avoji strani večno veselje, 6aj je kot Marijina družbenka bila dnevno pri sv. maži in <sv. obhajilu. Pred nekaj dnevi so jo odpeljali v bolnišnico v upanju, da bo tam ozdravela, pa že po petih dneh jo jc rešila boži a poslanka. V ponedeljek, 21. febru-
arja smo jo spremljali na kraj miru. Naj Ti bo. draga Minka, lahka žemljica, nas pa se spominjaj pri ljubem Bogu, kakor «e bomo tudi mi Tebe v svojih molitvah.
Zagorje ob Savi. Zkto poroko sta obhajala 78-letni Janez Pire in 72-leina Alojzija roj. Zamik, roditelja enajstih otrok. Od 5 živih otrok sta sinova v tujini. Tri hčere, gospodinje odličnih krščanskih družin in sorodniki «o spremili zlatopo-ročenca med slovesnim potrkavanjem v župno cerkev k ev. maši s sv, obhajilom. Ohrani ju Bog že mnoga leta! — Po hribih se čuti pomanjkanje vode vsled suhe zime. Studenci se «iše, k a pri i ce, pa praznijo. — Laneka slaba letina se pozna tudi pri nas. Pomanjkanje žita je občutno ia marsikateri gozdni parceli bo pela sekira, kjer jo še edina rezerva.
Breg pri Kranja. Pokopali smo cerkvenega ključarja 72 letnega posestnika Franca Hvasta. Pokojni je bil dober krščanski muž iu vzgleden Slovenec. Borba za kruh ga je pognala v mladosti v daljno Ameriko. Zadnja leta je preživel na svojem posestvu na Bregu. Na listi bivše SLS je bil izvoljen za občinskega odbornika. Naročen je bil vedno na knjige Mohorjeve družbe ln »Bogoljuba«, zadnje leto pa je bil tudi poverjenik za »Domoljuba«. Pokopan je bil v četrtek. 24. februarja na pokopališču v Šmartnem pri Kranju. Njegov lepi pogreb je pokazal, da naše ljudstvo spoštuje zavedne katoliške može. Naj v miru počiva!
Novo mest«. V Novem mestu je umrla po kratki bolezul uemiljenka sestra Milutina, etara komaj Si let. Mnogi, ki so se pred par leti zdravili v ljubljanski bolnišnici, se jo bodo gotovo z vso hvaležnostjo spominjali. Kaj je za bolnika nežna tola-žilna beseda, bo vedel vsak, kdor je iskal pomoči v bolnišnici in moral ležati v tretjem razredu, kjer največkrat celo po operaciji nima bolnik svoje postelje, v slabem zraku, poleg ihtenja sotrpinov. Sestra Milutina je 'oila bolnikom angel tolažbe, vedno vesela, ljubezniva in nad vse dobra.
RAZNO
Polopljena milijarda.
leta 1588 je angleška kra-Jica Elizabeta dala objaviti Marijo Stuart. Za-adi tega se je hotel ma-fevali španski kralj Fmp l. /bral in opremil .je J35 adij, 50.C00 mož, 2000 topov in velike zaiklade srebra in zlata za vzdrževanje vojske. Toda v Ro-Kavskem zalivu ga je zajel vihar, mu potopil tri četrtine ladij, ostanek pa uničili Angleži. Z ladjami vred je morje požrio «eveda tudi neizmerno bo-v letih 1665, 1«02, 1022 in 1933 potopljene ? »de rešiti vedno brez uspeha. Šedaj na se
L ilT13 n<&wd-
^ tvrdka, ki e svojimi janove^mj napravami
M hirov svoje krvi je Oetiv	mestu
vec V^n i' živi delavk V41,erx.L«ke, ki po
aovek t-1'' /lovi to« hE' kl le ^lej oddail bolnikom najvef Jojc
„ ; "d kratkim je v bol-
Tsk v
Tt roio kri
nikd« '
veti«	ozdra-
vi „ P zadnjo dajat-
I« Ueke dospel reKordno Število m%
L. Gangbofer:
66
Kornao Iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznld
Siva noč je ležala Kad ogradom in s planin je mrzlo brilo. Ko je stopil Zigenot proti hiši, se je ozrl v smer, v katero se je bil napotil mladi planšar. »Teci, fant, teci!«
Temen jo kipel v daljavi Untersberk pod nebo in firnemu jezeru podoben se je razprostiral Lokijev les pri njegovem znožju. Goličavo je ožarial ognjiščni plamen, odbijajoč se »kozi odprta vrata samotorice. Pri ognju si jo dajal opravka brat Vampo, medtem ko je sedel švajker v kotu s povešeno glavo in z rokami na kolenih. Ko se je bil vrnil domov in našel Ebervajna v samotorici, se je s solzami v očeh zgrudil pred njim na tla in poljubil rob njegove obleke. »Gospod, gospodi Slabo sem te iskal.« Potem ni prišla Sez Svajkerjeve ustnice nobena beseda več. Iz njegovega topega mrčanja ga ni predramil niti pater Valdram, ki se je upehan in opraskan vrnil domov in se je mimo začudenega brata Vampota opotekel v svojo celico.
Tako je nastopila nog. Ebervajnovo celico je razsvetljevala smolnica. Huce je ležal b sklenjenima rokama pod licem in s svetlimi očmi gleda! meniha, ki je sedel pri plameni« na nizkem čoku s pisalom v roki in a pergamentnim listom na kolenih. Ebervajn je pisal bavarskemu vojvodi poročilo, ki naj bi ga mu nesel mladi planšar. Toda pogosto mu jo zastalo drseče pero. Kako naj bi njegova roka tudi ne občutila moreče teže, ki mu jo bremenila srce, bremenila tem bolj, ker mu
je bila odvzeta uteha, da bi smel o tem govoriti. Ako bratom ni hotel jemati poguma, je moral zamolčali, ka| ga je doletelo v Vacemanovi hiši. Ne da bi vedel, kaj je bilo sklenilo veče na Mrtolovcu, je slutil, da je samo strah pred Vacejem zapiral pred njim vsa vrala in glušil vsa ušesa za vabljenje njegovega zvona. Težke dni je videl prihajati za svojo mlado samotorico — i ni pod pritiskom te skrbi se je bil odločil, da pokliče na pomoč svojega vojvodskega prijatelja. Pisal je —• in neprestano okleval. In vrh vsega ga le morila še ena skrb. Tiho župnišče v Melinjem logu mu je vstalo pred očmi — besede, ki jo je bi! dal, dozdaj že ni mogel izpolniti, in vendar je vedel: Valdram se je bil, ko sta ga odšla s Švajkerjem iskat, napoti! proti Melinjemu logu! Moreča slutnja ga je zale/J a. Ako bi bil rešen dolžnosti, ki ga je zadrževala v samotorici, bi bil sredi temne noči segel po palici in bi se odpravil ua pot, da bi zaprl rano, ki jo je proti svoji volji zadal pobožni, bogaboječi sreči. Na samotorico ga je priklepala ena dolžnost — tja ga jo vlekla druga! Katera mu mora biti bolj sveta? Hotel je skočiti na. noge in je vendar sedel ko ohromel; vroče in mrzlo mu je zagornazelo po vseh udih; bilo mu je, kakor bi stopale iz njegovega srca moreče podobe ven pred njega: megleno zastrta sta stala pred njim Hiltišalk in Hiltidiu s sklenjenimi rokami, z nemimi ustnicami in zgovornimi očmi. Iztegnil jo roko proti njima; tedaj je privid utonil v siva noč.
Prestrašen as je vzpel Huce na svojem ležišču. »Bobri gospod, kaj ti je?« Ebervajn je izpustil iz rok' pergament in pisalo, skočil it dečku in ga obiel z obema rokama.
Brat Vampo jo stopil v celico. »Gospod, neki fant je zunaj, ki ga pošilja ribi&<
8a
TtfaSte je aa	aorrfcs.
k ee»a afojt-* »ai** « *	cd !*»«at,
takta k utrvm. ki >	?»	'-■»
ki.43. «<><•> nater »r n isa«žoaie3e»še ■ali.rajo KBŠasrt.	t .ssč,	3» >
sena tzsačtaa £t e počOa. se _ »liti ju*
U&ikam » "Jio isriJO. *».•>»	i« M*
«« zaau. Tgrfciate. *a	Sou. O ijat* »p*;
saiiiii	jciusaa. t « fe-i i r=«aiei »a««*
tca&e. tt -a	bid»ja#i koij k«* *»-
M	!U vprašaje, M «5« Mi 3 ..atesta,
j? aaeKorC* z	po^kooei ca tri. > kr-
Ei »"sata. M JWpj*	33
naj ti i® pte&H* inetm. Ttu « «»0 Ki » apijfr-H>	tioje (aufte. ** ie
* možKvi i?sii»»i rairao dotea. «MU» JKSbsjul — P. M.	_
3». Uitrt aai St»fj<» l*U V petek, ■lite t h&raqi oa*	£	Risa
Eia&uka. >KaSss»i*g* cčat, fai je frod aekaj tedni ca&asjaS S©-tetaa»	rajši*™. vKalasti
o£a< je tij vnesita« *fc*šScwas. Ptj^sji Še4« je btf za šciffc^ p»».)lwAii*». Kdtei kat	ai
cžiiafew®i Jcie, ven-iar = tmal dobro pisati ia 5-U1L 6UJ je	iaha, ffchata veree ia
veSk po dclB. Vsakemu > radi pomaigaJ * dobrim cacvctura. ja Kdi T dejanj« so taortajsL Pofot-bu je brat pek. u.-v.vskega <fetoaa f. Jožefa ScUotk* 0» *trie g. iu paSka is IMJaa ižaSevža ter Kjegsresa brata »KiVsaMja Tarna«® Tnfeja. »G£t; jr fcS .feiga ieu	is
»One&tljshi'.. Ziis pe prav. 4a «r aa les m-este fce n-i^Ocrat	Ej»j ter Me ietiioo: Saj
T atira jjafin"
iMtrnt. Oh prrtik; «iooceviwga eeščeajs »s»	pri saj taji otmoriter dciiotmifa »*j
ta	ia finte. Krami govuri. g. izmika F.
Pod&regarja cia» l-c-io asiali ooigo v spotiii.ta. — ZeJa pogi-ssacii pri nss pr<ss»eteega draStva, ki ie po caauaea tupoaiu * ietia aa^jlja kar ae sjore oživiti, ker nima primernega prostora- Kljub tefarain bo	treba tadi r tecs pegtedn kaj
ukreniti Bra dobre prosveiae orfaizaeije bo peii5o bjd' faroo življenje in trpela aaSa faraa
— K ve&HTOm poStko esno poMI leteo Marija Orit;, 27?etBSjfa Leepoids Arfe. ŽS-letas zurto Hoehkmt is te4«ia aa ajs Urfefle Uabetj. ki jc t iv«ji \>nhexB£ mmrvgs prefrpete. Bog pm da; »eeaj miri
kadsrka. Kaka pr»» je zsdn^ dopis sd Bjw v »DoEvsijutAK, ki je pripiHtttai smiSm gasd-tsm rsiiapra fM^režaiA eevi, m }» jsekaaaii® » s&eH tX tebniufM. ke aa> ja aftadal |kici »»sbil Me«
w kaka ;«fcta fcfe*. Stevia. <>a««eem aa	»>rJt	so požar ome£U
fe refe::	s «tes» krila poaiopja. LjudlJ
so Mi	po&-o» v v-ccaem strahu, r
cirf^i j^a »tik je pri aas ž« pe»««*j»tkrtt
- Mito. - F-resvetuo d~-Jsvo j« » P^tco ncdo-i i« vrinili* cjtntm aauavea veier. ki je Jepo ■	— -HeviSo sarucsikor >DoaioljoU< ia >BO-
r^ahac se je ',*<*» pri itaa poroorfiJo. Bana aepUaitga las^m je » tiri le neksj Srvodejr, ca rut kii^, ds	še ti poiajiocia skopueii.
Zš4mi«0 »»ta. Sa Pragerskem pri Miribtro je acrta dne 1J- Je!>ruarja Miri 2>kert.	kleparskega mojstra m po-
aeatsika v Hadtiah. Pokoj njeni dok!
Lesfcmec pri Krtkr«. Dn« 20, Jeferuara «« i«
t.'. potC ki pe^K » Vt5*> Foi oZ-
ea zšočn. Žrver 'tgs zverinstna je W tr^aeset fese« test I(»UJ3U Frasc. ki je • svojo ma-t »asi JeSe, k.»mor «ti 1» preselila ir. Kake. Zakai so aaii	ki ao ga Kbib. O!iotii6ne, v
iu Seri f« a žrtev	padla, pa1 so
taaae, da sat: »T>omoiiaiK b* sme o njiri moicatJ. fejrJe ao «e ««wrjTi na rae^a, Vi jia» saradi poSko' do*iae ©sge ai sfc«liii is es sa « koli » ptarinH? razb-ii teiov	e5*90- <•« «"' »f1*
ttt ikMŠa -sodabt. Vsak pdarer ti* a'xn jt bit ssatm a acfercev je bite ttmajat R«a je. je ludi viK) rrisfevalo ev« delež, a .'Joda, ki je §3, mua oUafi ia za »aisdiao odgovor-
diiZ&er. TA ziartor tsao krivi visi. Najprej tisti, k:	.»agtarje« kot žiriaa, potenj ti>
teši, k-! ai i IčoGacn ce fcazoejeja ko« bi za«hi-pa sr i*t. Se smo «e ie krvi Mudili,
SgjgM ______________ ___________
do 11 marca 1038.
7. mam: go*. Ia kram. Radofc pri Zidanem mosta, lit. tn kram. !fcvo mesto is Uncu, go*., svinj, ia kram. oa Raki ter ii». in kram. * Starem loga. 8. msraa: živ. tn kram. Kaomik, rif, Rakek, Sir. te kram. V etika Loka. "1». i»are»: fcv. «a fcram. Skoči jan m Stsdnafiea. lL marso? bi. ia kmm. Oradss t B®U krajini. 18. astra*: go*„ konj. bi krasa, št Rupert, živ. ia kram. Turjak ia Doi. Logaie«. gov, arinj^ konj. te kram. Dmova tor Sv. te kram. Radovljica.
P. t iupanatva psosimo, naj javijo morebitne spremembe.
<U nam vt£ ae razburi živcev. Zato je spričo t«i zločina zahteva nate ta, da oblast pepcwe vogU,. jeme. Veem atarie« pa ie to opomm. taj je usckJj mladine ki pije in poeohije. Kolik raemeh je pr„ ta zlotm v«eot ooun, ki aamenio. da bi podpdi delo zjs mladino, to delo zasmehujejo, ga obirajo in evojhn lastnim otrcicom v katoliAa dmStva brs, nijo. Sado*e svojega razdirai«e?a dela bodo p, uživali, ko bo prepozna. »Domoliift>ovi« prijatelji ali ni 11 asa sveta M&oaei, da iotadico reSujemo?
i^oitaaj ob Savi. Proga od Tržišča do Bost*
rja bo skoraj gotova, čaka eatuo še, da položijo tračnice. PostajaliiCe Boštatij ee bo dogradilo mladi. Glavno delo je »daj z gradnjo železobetoa ekejja mostu čez Savo. Mnogo vaei bo imelo od ti proge le malo koristi, dokler ee dobimo tudi ceste od Savskega n res tu do Teli Dolgo smo it sanjjU o tej cesti, pri vsakih volitvah «0 iiam jo ohijub-liali preteklo jesen s* je pa vendar začelo trasi-ran je ia tako adaj živimo v tiputj« na boljšo l«>. dočooat. — Tridnevne duhovne vaje za žene iu ds. fcleta bodo tadi letoa v zavodovi kapeb na Radai ZafeK-k r četrtek, JO. marca zjotrsi, sklep v n«. delio. Ifitotam duhovne vaje za fsnte od 18. do 21. marca. Možje pa bodo opravili d«bcwue vaje kw r isiptii cerkvi m sicer zadnje dni pred tifco nedelji* Lani je bila udeležba naravnost »rjsj-na, Wez dvoma se bo todi let« vaafedo e prkioin udeleži! teli dulKnaih vaj, ki jin vodijo gg. salezijamo.
Jeseait«. V srado 23. februarja ah štirih popoldne je v tovarniški bolnišnici umrl Mibi Oblak, mož kakršnih je dandaaes žal vedno manj. l>e!o v tovarni, cerkev in delo pri Krekovem prosvetnem društvo, to ie bi! ve« njegov fcvljeajikl program. Ni frt bite večera, da bi pokojni Milu ne bil zapoelen s teai «li o«im delom v velikna-skl stavbi Krekovega doma, kjer fn pač v«d.»s najti popravila tej ali ooi ftviri. Maioao vst Slovenija ae bo spominjala tega žasthijivecs moža, ko je godbo Krekove^ proevemejEa drtižlsa n dil po vaeh krajih, kamor je bite ribama jod-ba klicana. Njegova častitljiva brada, katero « j« pustil rasti v ruskem ujetništvu tnu je dala j-aso-fcoa poudarek. V peiok 25. feiiruarja je sprte siila ca zadnji poti ogroauia snnožica saleiaveef, predvnm aeveda. jiotootteiite« iwR», katero jt e» a toiikkaim veseljem spramijal 5® utoveuskft taborih, piireditv&h te ob raasash dragžb priiikak Star js kil >le m !et. naroodk vQwactjnba< ft je bil nad stuides« Set. Bog nta bodi plačnik t» njegovo v»like te nesebično	pri katolišid
Prosvetl. Njegovi zakonski družici Mmd, ki je i«
>Saj 9» p&gfvj/n pri ospsjeit Oidakniv^i g« je no-gSadii Sierfaja dečka ps sržasHh temb. >3|wtš taoraA,
>Veš. taito rad sera te gledal. Tcda zdaj bora kar brf iaprl wiir Faat se je zteknil ia »prf veke. Skrbno ga je »vil Eb*rva|» v tepli gnnj; potem j« pobral
pergsiaent ia začel zopet pisati
V vezni izbi je sedel mladi planin/ poleg ognj«; ai cal o že« je bral Vampa bao tarnal ia brbljal njega*® »Mi ao se Kadile v ribičevi hi?i, ▼ prijaznih proatorib, ki jih ne bo tako kmalu zopet videl Taaa »j spdeii »e»jaj pač vsi pri pU pote jočem ognja okoli kamnite mize, se resna pogovarjali ter se krepčali s jedjo m pijačo. Tak® je menil mladi ptenštr-. toda re«-nieB je kasate dnsE^čtso podobo. F»f je neamslijev*! ptepetejo« <3geaj režne izbo 1 svojo trepetavo ločjo ia tw<B reaoe	»o fnfc; toda nihče ni aisffl »a
jed
te pijačo. VRkx Hi!i»tnt.da in Kaganliart 90 stali pred kamni!« mizo in obtegali dve kr.jšoji * obleko, poljem ni braštjont Ajgw| j« s»Taai pri odpriib vrstit ta {»rishrikovTsl ve« v no«, žarpaa je pa	n.s »ob« ogEiaga ie H molče a U-iko nko n-preateao popravlja) iase a« feSe. Mati Sbftifii je počivala ko oksunenete v »vt^em naslanjač«, roke oa Inila. s svetlimi »ofaansl n« Irfedih Išrib; v »»testi m akrbf »e obj^rsaie ojc-oe o» Rotira, Sd se je ihteč oklepala svojega fanta. Zdaj je položil Zšg«sot deklici roka tsa rajno; >P<wI«itej ms, eestra? Po^ej, * jekotn ui nič opravljenega! Zdaj ico-govoriti Ubogi fant je zapadel krvavi sodbi i* !js-do tebe. Zdaj povej odkrito: ali naj odide sam -- aE p» se mo hočeS pridružiti in ostati aa r>iegovi •Sram v nevarnosti ia »tiski?«
r
>Pri njem, prt njena! In nikdar ga na zapustim!« Tesneje bo ste sklenil« Kotički® roke mladeniču okoli vratu.
»Tedaj pa, fant,« Zigenotov glas se js trese!, »poprosi mater za njenega otroka!«
Zupan jo vstal n vtem, ko ao stopili drugi bliže, »ta se zgrudila Rndlib in Roties pred materjo Mathilto na kolena. Bebljajod je objete oba mlada človeka, »i ju pritisnila na prsi in nemo sklonila obraz nad njuni glavi; čez čas se je vzpela, si snela s prsta srebrni prstan in ga izročila fantu. Zupan je segel po svoj nož in ga dal sinu v roko, Rndlib js položil prstan na svetlo rezilo in ponudil obroči« svoji nevesti z besedami, k! »o jih topile solze: »Tu vzemi ljubezni prstan za. zastavo — in daj si ga na ljubo roko pravo; brez konca in trdeo se prstan vije — tako naj najin zakon vsevdilj in trdno klije; zvesto ai atnživa v »reK in veselju — in »tokrat bolj zvesto v nesreči in trpljenju; to bodi nama opomin za zdaj in vekomaj: — da oster nož o najini zvestobi priča naj!«
Ko je Rndlib tako govoril, je vsela mati Mathilta iz« ognjišča »tebliko, oemnkala > nje suho listje v ogenj, steblo pa razlomila na dvoje in vrgla oba konca b* tla; padla sta eden polog drugega, v smeri proU ognjišču. Vesel smehljaj Je »preletel h soUarai oroSene ustnice neme matere - Ireb je prifial, da bo njen otrok srečen. Zigenot Je dvignil »astro » tal. »Draga jestnea! Tvoja mati no more govoriti, tvoj oče prebiva, sam ne vera kje. Tako ti mora spregovoriti brat zadnjo poepremno besedo, Bila si dobra hči in pridno % bmi!	*enai Zapnsti torej materino
Glas mu j« odpovedal in priduSeno ihteč se ga je oklentla sestra okoli vratu. Trajalo je dolgo pra-
trov krvi, ki jo ie v teka Betatj let oddiJ bolnikom. S 100 litri krvi, ki bi jo bil oddal bolnikom, M pač se more pooašsii w oen Evropejec.
Strela vigzU priv«as» feakme. Na Angleškem & pred kratkim imeli vojaške vaje * privezani«* balooi. Naeakrat je zadiv-jala	nevihta in i1
m četo treskati. Med nevihto je (H/eia lažgala tt baloe, d« je začel goreli v zraku z visokimi p!^ ineai. Siiels je udarila od tal po vrvi, za katero fi W1 oakso privezan, aakar je z»*gal« bakm sam-Nekaj minut kasjej« je J* goreči bsuloo	*
tri droge, ki *> hili njega. K »reči ai bilo nobenih čioveSkih žrtev, k« v balonih ni bilo ljudi-
Nova pažka iopa <»»k' Letna natmeratvajo v gleSci »rm»di vpeliitti W vo puš&o zoper tanke. Nova puška tehta 32 stilov ter t njo lahko ravna » sAm vojak. Ptišta od* vtako minuto devet strelov. Nase pa ta uova p"-le enkrat tako dat« kakor navadna Pefl°™: puška. Njene krogi« f! tako itr'ne, da v razfia-1 500 metrov prebijejo ta* 4i jekleni ofdep. Meh«)
, iet priklenjena na bolniško posteljo, naše glo-
^h0HnMiin» t Frekmarju. Seat parov novoporo-, I^ o letoe Imeli v nail feri. Fantje in <8e-Jveč »orna v Franciji iu Nemčiji. Na spo-k e'a ,°h jopet odide veliko y Nemčijo na poljsko f?„ poledice lanske slabe letine sedaj hudo Mimo. Posebno primanjkuje krme za živino, ki p nolovico ostalo na travnikih, kar smo je pa ! i,,511 ie ua vsa blatna in nezdrava. Semenski kroni Dir bomo morali kupiti, ker nima nihče do-voli zdravega krompirja za seme.
strehovei v SVekmurju. Naša vas se namerava priključiti v župnijo Dobrovnik. Sem nam L bližje kakor « dosedanjo župnijo in tudi občina ie v Dobrovnlku. Prošnjo smo že vložili in vsi čakamo, da t>i biia čim prej ugodno rešena.
Zmia«f. One febr. je umrla Karlinova dekla Marija Potočnik v t«, letu življenja, 66. tetu službe v kmečkem delu in 5». letu pri Kjulinovi hiši pod tremi gospodarji! Ker je bila {»Stena in veslna, se jc- tako rekoč vrasla v družino, pri kateri jc bilft zadovoljna celo v svoji dolgi bolezni. Ker no podelujejo več kolajn za jubileje posel-: skih olužb, je odšla ponj© drugam, v deželo nad ! zvezdami. Tako so vedeli povedati pogrebet, ko ; so spremili belo krsto na pokopališče. — Novo iilepaško cesto je banovina prevzela v svojo upravo. Ob tej priliki je bilo tudi vprašanje odžkod-nin za elorjeno škodo po zemljiščih siromašnih ijudi in odkupnin za brez vprašanja {»rabljeni in odmerjeni svet. Po desetih letih čakanja, bi bi! že ras za izplačilo odškodnine.
Vito. Kmalu bo (»žar na Vačah vsakdanja slvar. Zopet je nastal ogenj, to pot v poslopju Jakoba Kančarja, posestnika na Vačah. Ogenj je 1 upepelil, kar je bilo gorljivega. Rešili živino in obleko. Pri količkaj vetrovnem vremenu bi bile pogorele tudi tri sosednje, s slamo krite hiše. Ljudsko izročilo pravi, da je bila pogorela hiša prvotno vaško župnišče.
Po tta&ik ®r&smz€2e§§čgk
M^tlaj vrh. Pred božičem smo poročali, da «e pripravljamo za graditev nove cerkve. Ob spoznanju, da bomo od prometnih, gospodarskih in prosvetnih eredišč, slej ko prej eotali oddaljeni, si je tik rastočega stremljenja po napredku nnšla povsem naravno pot v težnji po osamosvojitvi in Minodelaviiusti. Tako je iz žive potrebe in na po-
budo, ki je izšla it ljudstva samega, v zadnjih dneh zraslo prosvetno društvo, ki ime že v »tdiieni dejstvu, da je vzklilo tako neprisiljeno in samo ob sebi neposredno iz življenja, najboljšo jamstvo za razvoj. Novoustanovljeno društvo bo prevzelo vodstvo vsega družabnega življenja v kraju in bo zbiralo v svojem okrilju predvsem mladino, ki bi ei naj ob resnem delu in v luči krščanskih načel utirala pot v praktično življenje. Staršem, ki bi naj društvu staii ob strani in ga podpirali,. pa bo v prijetno zavest In uteho, da njihovi sinovi in hčere razen za vsakdanji kruh delajo še več, in za višje stvari. Mlademu društvu ob državni meji, ki je bilo tako zelo potrebno, želimo krepke rasti in cini lepših uspehov,
Smlednik, Prosvetno društvo priredi v nedeljo 6. marca ob 8 igro »Tri sestre« in predavanje g. prof. Mlakarja »V deželi polnočnega sobica«. — Po enem letu emo dobili novega g. kaplana Leopolda Klančarja. Dobrodošli! Na pepelnico se pričnejo duhovne vajo za žene. Votli,1 jih bo g. pater kapuci n iz Škofje lx>ke. — Prosvetno društvo je preskrbelo za naša <l"kle!a trimesečni kmetijsko gospo-dinjaki tečaj. Obiskuje ga 17 deklet. Tečaj vodita dve baiioviimki učiteljici.
Cerklje pri Kranja. Ta teden jo bil zaključen trimesečni kuharski tečaj, katerega se je udeleževalo okrog 50 deklet. V nedeljo bodo na razstavi pokazale, kaj »o se na tem tečaju naučile. Bomo prišli pogledati Gotovo je bil tečaj dekletom v korist, zato moramo gdč. voditeljici za njen trud biti hvaležni! -- N« občini smo dobili novega tajnika g. Uršič Jožeta iz Zagorja ob Savi.
Godešiž pri ftk. Loki. Naši gasilci bo poživili svoj dramatični odsek. V gasilskem domu bo treba pripraviti primeren oder, kar bo dalo seveda mnogo dela. Vabimo mladino, da ee oklene našega odra. V nedeljo bomo ob 8 pop. igrali v prosvetnem domu v Rctečah ljudsko igro »Dobrava«. Pridite!
Dol prt Ljubljani. Letošnji uredpust je naš pevski zbor kar naprej prepeval na ženilninalt svojih članov. Vzela sta se odlična cerkvena pevca Ančka Capuder in Henrik Igličar. Pevko Francko Kastelic je odpeljal ženin Val. Smolej na Koroško Belo. Anton Šuštar pa se j« poročil z Mi-mico Jagodic. Oba sta vneto prepevala pri ccrkv. zboru i«i v prosvetnem domu nad 18 let.- Bog daj mladim parom obilo sreče iti blagoslova.
Katje, Naša gasilska četa jc praznovala ta mesec. 65 letnico plodonosnega delovanje. Ob tej priliki je okr. načelnik izročil četi kraljevo odlikovanje, red sv. Save. Čestitamo. — Stirt tedne
Slovenski dom
JB nas OKNKNJ PtjrtPOLMJlSVNiR, K! GA SVOJIM CITATBLJEM TOPi,G JU!POROČAMO. IZDAJA VSA S DELAVNIK OB 12 IU
jtanb mesečno samo is oinakjbv za
onbga, KI Bi NB noub NABOCITI »slovenca« jb »slovenski dom« popolno nadomestilo. plftltb HA DOPISNICI upravi »slovenskega doma« v ljubljano, naj vam POftLJB NEEAJ OTEV1LSS lista na ogleo.
je bi) pri nas kmet. gospodarski tečaj, ki ga je priredila Kmečka zveza. Udeležba je bila pri predavanjih vedno lepa in poslušalei »o predavateljem hvaležni za vse, kar so lepega ia poučnega slišali. Vsi želimo, da bi nam Kmečka zveza le večkrat kaj takega priredila.
Amibrus. Dne 27. febr. je bil občni zbor naše JfRZ. Na občnem zboru je poročal banskž «yet»ik g. Alojzij Zupane o V6eh važnejših uspehih in delih stranke. Občni zbor je iaa.venel v navdušenju za zvestobo hi vdaaiost našim narodnim voditeljem ic stranki za zvestobo do slovenskega naroda. —
V	kratkem ae bo pričelo delo za vodovod, kar je ponoven dokaz nesebičnega pa resnega dela naših voditeljev. Obljube niso bile samo prazac besede, ampak je bila tudi resna voljn, da jih uresničijo. Zato pa se bomo držali načela: Zvestoba za zvestobo!
Blagovica. V nedeljo je Sadjarska podružnica priredila v šoli predavanje o kmetijstvu. Udeležba se bila dobra, vendar je bila naša Želja, da bi bila še večja. ker je bilo predavanje zelo poučsio ia zanimivo. — Konec januarja je Prosvetno društvo priredilo igro. Gledalci so bih prav zadovoljni. —
V	nedeljo, 13. marca bo v prostorih Hranilnice in posojilnice občni zlbor kraj. JRZ. Člani se v obilnem številu vabijo k občnemu zboru.
Stara Loka, Strokovna skupina oblačilnega delavstva je z odlično igro podata predstavo »Pesem s ceste«. Prosvetno društvo Stara Loka jo v predpiistnem času odigraio opereto »Čevljar ba-
zeni je podoben navadnim vojiJknn paSkam, le sune t« puška mnogo bolj kakor dosedanja pehotna puška.
Titian, slavni italijanski «likar (1477-1576), ko jc dovršil veliko zgodovinsko sliko i^Bitka pri Le-panto«, je bil 98 let star; "mri je eno leto kasneje. Njegov sovrstnik Mihael Angelo (1475-1564) je še ™> slikal, ko je bil 89 let star.
i0,000.000 gaion vode je
poireba pri produkciji 500 on časniškega papirja. Vsega papirja v Ameriki letno porabi nad 10 mi»j. ton.
Sareija našega sloven-jezika s« dele v * Trs': 1. koroško. 2. rezijansko ali beneško, Prasko - notranjsko. 4, &ko' 5- dolenjsko 'PM aga slovenskega je-gorenjsko, 7. lrn? i Sl«j«sko, 8. po-i0I8k«. ». vzhodnoštajer-(premursko).
nenXt "'"V1 •1,lva-
taain ,ma,a>k«' otokih m»|o domačini izurjene navajene opice za o-kokosovih ort Hkpflt i e? °Pica lahko h™ lol,hQ <!«») ore-
'm Kal; domačin.
den je mogel Zigenot zopet govoriti. Nežno je božal drgetajoči sestrin obraz in Šepetal: »Zgolj žalost je tvoja svatbena družica. Ne morem ti zatakniti vijolic v lase, cvetlice krvi morajo biti tvoj venec. Preelice ti ne morem ozaljšati z rdečim trakom. Ne boš šla s svati veselo v svetleiii soncu čez poioge in cvetno deteljo — tvoj poročni »prevod gre v zli noči čez kri in stisko, čez kamenje in globine. Toda poglej, prava ljubezen raz-žarja tudi noč in neomajna zvestoba izravnava vse poti in prepade. Ne joči več, draga! Naj bo dovolj! Tako torej stopi sem, fant, in vzemi svojo nevesto! Dosti nam jemlješ, toda zvesto mi čuvaj sestro, potem bo vse dobro. In eno mi obljubi! Ko nastopijo zopet svetli dnevi, da se bosta smeia vrniti domov in prebivati pri svojem ognjišču — obljubi mi, fant: napoti se prvo uro s svojo ženo tja ven k Lokijevetnu kamnu, da sklene dobri gospod vajine roke.«
»Da, da.« Več ni mogel spraviti Rudlib če/, ustnice.
»Tako, in zdaj pojdita! Nekdo, ki ima močne roke, vaju bo vodil k
Med vročimi solzami se je vrgla Rotica za slovo materi okoli vratu. Zupan je položil roke sinu ua ramena, mu pogledal v oči in ga stresel; govoriti ni mogel. Potem so prišli drugi in po vrsti segli Rudlibu v roko. Zigenot jo moral oprostiti sestro h materinega objema in je odvedel nevesto do vrat. »Vihol Zavihti domači hčeri higni ogenj!«
S slovesno resuobo je potegnil hlapec plapolajoče poleno iz ognja in ga nesel pred poslavljajoč se nevesto ven v temno noč. Prasketajo je bulitpl plamen v mrzlem vetru. Trikrat jo obšel hlapec nevesto, vihteč plamen nad njeno glavo, potem je vrgel goreče poleno pred njo na pot. Edelroia je prijela Rudliba za roko In
odbila ogenj z nogo; tako se je odrekla očetove hiše. Zigenot jima je prinesel kljukači, ki sta ja potrebovala ua svojo pot, in jima je odprl ogradna vrata. Zupan in Viho k ta sledila z naloženima krošnjama.
»Daj mi svoj nož in vzemi mojega,« je dejal župan ribiču, »pokaži ga inojim ljudem in ubogali te bodo'« Zamenjala sta noža.
»Brat! Brat!« je zajecljala Edelrota in iztegnila po njem roke."
Poljubil jo je na usta. »Zdaj hodi!« Glas se mu je utrgal; urno se je oprostil iz Rotičinega objema, skočil na dvorišče in zaprl vrata.
Ihte« so je zagnala Edelrota proti podnicam; toda Rudlib jo je objel, iii tresoč se je obvisela na njem, ki jo je rned nežnim prigovarjanjem potegnil ven na temno pot.
Župan je še stal na svojem mestu in strmel tja čeis, črno jezero ob faikeuštajnski steni navzgor. Na Vace-manovem gradu so se svetila vsa okna. Psi so lajali, iz lope so se čttli glasovi.
Gospod Vače je sedel m mizo, pet njegovih sinov okoli ujega; še je nosil mrzli obkladek •okoli glave, toda gnus pred medico je žo premaga). »Kje pa sta ostala dva?« je zavpil nepočakano jezen. »Govoriti moram z vami. Posvetovati se moramo, kaj naj ukrenemo jutri. Prideta naj! Kje sta?«
>?,e vedno kockata,« ae je-zasmejal Rimiger, »eden bolj pijan ko drugi!«
»Pojdi ponjul In če nočeta priti...«
Iahf@¥«jt# v vseli lavnih Iskalu* n&Mši immlk »5L0VEME8«!
poklicane mote. d* se zganejo in žira prej usta-kom* tadi pri na* Kmečko rrvto.
iijatw»6r, Leto* bomo slovesno praznovati 7® letnico velikega scenskega tabora v Ljutomera. Ta dogodek borno Srn sloves seje proslaviti <Sn« 19. junija v Ljutomeru. Posstmi pripravljalni odbor se fa sodaj trs«!«, da b« proslava čim »e.«-
ČSStfiCiŠll'
Vitjem eb Sari. tet os poteče 50 tet, odkar st (e naša gasilska četa sezidala avoj tlom. Zob časa je ua start; dovršil svoje delo tako, da stavba danes ee staži več svojemu namen«. Zato so so naši gasiiri odločili, da si sgrade s pomočjo prijateljev gasilstva nov dom. Posebni pripravljalni doni te «wl delo t roke jb išče sredstva, da bi bilo mogoče zamišljeno delo čim prej začeti ia dokončati. Podpirsjmo po svojih raočeh naše ga-
»admiaa fofcaja v Višsji gori ia r St Vida psi Siiim. V četriek, 10. marea priredi okrajni kmetiiski odbor sadražna predavanja, in sicer ob po! 9"(top v viSnjegorsIrem Prosvetnem dom« pri fari, istega dne popoldne ob 2 p* bo enak ze-dnsiai tekaj * Prosvetnem domu v Št. Vidu. — Vabimo vs« občane od blizu in daieč, da se predavanj udeleže kar v največjem števila. Slišali bomo važne stvari o kmečkem ractrožaištvu, zla-
izrini piisnMi. Ljuv,
ijana, Gosposvetaka i4 Novi .Sveti ""——"—-— —— ———
rt! pa o aaSih podeželskih posojilnicah. Haj rdii&s ne zamudi te lepe prilike. SJi&ali bomo, Staj fe bila nam Kmečka posojilnica in kaj tasta mota biti v hodoče.
ftkrfja lolra. Katoliško prosvetno društvo v SfeoSji Ldki priredi «a tnnkcitno oedeljo in ponedeljek, 5. iti 6. junija iaet n« Koro&o. Cen* a vozniao in dovolitev za prestop meje je za osebo samo 120 din. Ker bo omejeno Število eedežev v avtobusu, je prav, da ee čimprej priglasite. Pri-sprejem* Katoli&o prostret. društvo v Škofji
Ža Materinske prestave je izdala natožbs Ml». di oder v Ljubljani zbirko iger pod naslovom: »Slovenski materi«, ki vsebuje S iger in zborno deklaracijo. Cena zbirki js 20 dim, glasbeni pri-logi pa 6 din. Brošira, ki kapi 3 i*v»d® zbirk* ia en« glasben« p i lege, Je preeto plaftia avtorske laatiene »s vso igre v zbirki. Dobi tudi jsosebna avtorsko dovoljenja. Igre spadajo med oaiboljSs mladinsko od^ko literaturo ni nafeui knjižnem trgu, so nad vse prisrčno ia ljubke. Naročajo sa v Jugoslovanski knjigarni i Ljabij
sv.il^ iu barko a petjem >Radikalna kurac. V nedeljo popoldne ob pot 4 borno ponovili najispto ieio&ijo pHKfatovo »Materi« biagoaitm. Sa iifc® nedeljo se pripravlja drama »S&rtov spjvedna molčečnostih
Litija. Prosvetno društvo js dobilo -svoj lastni dom pred &ipao cerkvijo šn ima sedaj vse pogoje za delovanj!". Takoj se je ustanova Santovski odsek, ki is živahno deluje. Dekliški krožek zbira dekleta vseli stanov. Kad vse živali«"* je draoiat-ski odsek. Za post pripravlja pretresljivo dramo »živa pokopana«. Pevski odsek pripravlja skupno s žmarskiaj za FtiKniterjev« stoletnico koncert, ki bo 6. marca v Šmartr.em. — Godbenl odsek ima tamburaSfci »bor ki salonski orkestsr. ki se oba lepo razvijata. Vabimo lante ia dekleta, ki čutijo z sami, da se nam pridružijo.
Sv. Pavd jtri S^retm&Js. Občni libor j* imela kraj, JRZ, izvoljen je bil »pet stari odbor. V kratkem bo za vse flsne sklican sestanek z zelo važnim sporcdoas. — Tudi ca oo&jois i&sru Kal. izobraževalnega draštva je bil izvoljen z malimi spremembama zoprni stari asibor. Ustanoviti aaoie-javamo pssski odstk te iainbarašJci zbor. »Dosi« pestila pretesen, asmeravajo g* razširiti. Posaro-so ca delo! — Kmečka hranilnica ia posojilnica jKfciuje r«i«o vsako prvo ia tretjo nedeljo v secu. izplačuje po do!ačeewn načrta stare vloge ia sprejema kom. — Pcsiigaici so strašili po našem kraju. Pogorelo je več kozolcev, drugod je biio podtaknjeno aa vs£ mestih. Osumljence- je »pravilo orožaištKJ pod ključ.
Gorje pri Eltdii. Krajevna orgr&ituarija JRZ v Oorjah :ms v nedeljo, dne 6, marca ob 3 svoj obfci jfeor v društveni dvorani. Poiočs tudi g. ttaaov. svetnik Jan o dela banoviask^g* sveta.
Ss*Wje-2aJ»IjroTR, DiaEatičai odsek Pevskega društva priredi v nedeljo, dne 6. saarsa ob pni 4 popoldne dramo »Poditi krite Predprodaja vstopnic pri tov, Antiču.
ŠtedsMH' juri Sevniei. Ono nedeljo je imel goitdsrski referent ii Krškega pri nas šteta taai-mivo predavanje o gozdarstvu, ki pa fe bila pra-pičlo iibiakano, kar ja gotovo Skoda. Želeli bi še večkrat tako koristnega strokovnega pouka.
iS/^e Laka ries. — Krajevna JSZ bo iaseU v nedeljo, E. marca ob 3 papoldse v dvorani n« Brdu svoj občni il»t. Pridite! — Kar neredno jBj ko slišimo, kako se Kmečka uvest* po aaK deželi lepo razvija, pri uas pa še aisuio organizirani v nji. Skrajni čas je, da tudi kmetje i* naie fare stopimo * svojo stanovsko organizacijo. Prosimo
mrnmmmam^msmmssmsssKms^mmsesstsBmeam
Dr. Fr. Trrffta:
Spornimi mm Amemk®
Sem so vča.iih leto s:« letom romali caši pradedje, tu se je dvigalo proti Babn aelitoto sio-renskih vzdihov za blagor poedincev ia za aai nerodni blagttir. Kdo bi si ae ielel vsaj enkrat .v življenj« videti ta sTeti tanj? Ia zdaj smo tn. Pozdravljen. Koln am Rhein, naš stari Kel-nurtjal
Naša prva pot je veljala častiti stolnici, ki Sioji tik čez eesio osrednjemu kolodvoru nasproti. Z zgradbo so začeli leta 1248., dokončali pa so fu ieta S88G. Zato pile oem&i zeodovinar: »Stolnica v Kolnu slovi kot najies»Sa jb aajza« ■ raenitejša zgradba. Veličastna je po načjtu, oijaška po r&zaterjn. Ni je iznmif mojster, ki bi v šamani tsžSiai stal med željami in teijsi«.mi, es-ojega easa. Prav tako si rtoisiea kak čnaorit rve«ini utrinek, ki ga občudujemo, a ga vendar ce moremo prav spozna ti; kor se odteguje nore vnema teku stvavi, nam ostane tuj in na Ograj« srea. Stolnica je marveč dela Sofs nsno-gih rodov, ki so svoje Misli pomisli z veda® norimi močmi onemu velikemu načrtu, čigar pomenljivo«t so razvijali vedno jasneje, vedno svofcotfneje. vedno bolj očiščen! lepoti, Zid«B* v visoko jsoJakesms	ima stoinic« po dolgem
jn»t in tri pf^rcia® ladje, ua koaeu je kor, ki je "med Tseh delov najstarejši V njem je sedom kapelic z Mtarji. ki nosijo imena različnih svet-niko* ia sretsic.
Nas je najbolj zanimala tako imenovan« Stolna podobe — slika Mater« božje t Rsictosa, «i |a moSijo sreti trije kralji. Tri gospe so Je pred nami klečale in pobožno molile. Pokleknili smo f.idi mi. p« aisem raogrf rtohiti prave rbra-Mstit m m km nehote sita »p?:«t v našo pradavnmo, k » so »tm prihajali aaši nra-nedje posami«, v ^t^tptk Vb e slovensko^«, stavo »ndo-siisssk« pnamijo. P« tudi r,»<«la
dmth* je tožila, da sa r teh ogTomnih in nniet-niško kklesaaih prostorih ae da atbrauo moliti. Sončni prameni, ki prodirajo skozi teiano rdečo poslikane okna, dajejo res cerkvi nekak tajin-stren izraz. tod» miro in svete tišine ps ni r ajej. Tnjci osprestao prihajajo ia odhajajo in bolj ali manj glasno presojajo in ocenjujejo zdaj to, zdaj ono umetnino. Zato je z. Slapšak, ko smo odhajali, nekam nevoljno vzuihnii: »To ni cerkev, to je muzej.«:
Sicer pn kaže Kela na zunaj veiikomestai žjiačaj. Po Renu, ki ja od t« tedi sa večje pomorske parnike ploven, švigajo iadja in jadrai. ce, po suheia pa brlizga lokomotiva za lokomo-tivo. psrs vleče močne železne vozove, elektrika lifce tramvaje, iiencin avtomobil«, rjavei in belci prešerne kočije, biciklist pa kakor aa stavo Tr!'	kolo. Točnost, saaga, prijavna po-
streSlifivoat in globokovernost so So posebno vidni znaki tegra podjetnega ljudstva.
Ko je sonce prekoračilo zenit — naiviSjo nebesno točko — smo se že zopet vozili. iSo DSjseidorfa je peljala pot ob It eni. navzdol, tam pa suao zavili na desno, na Westfalsko, in potem ?«»»»« proti Bremenu. Počrneli dimniki, orjaški plava in ogromno jeklarne iu železarne so stalna slika tja d» Dortuiunda. VVcstlalska je namreč, ena prvih industrijskih pokrajin v Neni-blji. Zaželel msk» si oči, ki bi iui r hipu pokazale vsa tat« i.aša hrato, ki si v teh zatohlih in ne-
J?*1, Prostorih služijo na* vsakdanji kruh. Ubogi trpim!
V Dorteanda sta vstopila r naš kupe dva sakonoa st-ed»j9i iet i« inteligentnega izraza, »ta nas vljudno pozdravita, smo tudi mi vrnili auJo ra tjnijfo io načeli razgovor. Gospod je aa dolgo m širok., rasla^a! nemške sospodnr-ske načrte, gospa pa dostojno prikimavala. Ne ka5 aieai Ui;!srj» je brez premiS-Uevania tn skoraj istkonsko odgovoril: »Was «n*er Fiihrer sagt, nrnss j cd sta Ueutsek^a aei-li?e seme — kar pravi na« voditelj, mora hiti
vsakemu Neme« sveto. C. SlapSakn je ta kategorični imperativ teko ugajal, da je pozneje, ke smo zopet bili sami v kupeju, skoraj »iove.no izjavil: Ko pridem domov, bom tudi jez izvajal ta princip: kar reče oče, mora biti vsej družini sveto. Mi smo se mtt smejali in ga hudomušno dražili, češ: Kar poreko mati, to bo vsej družini sveto.
Ko se poizgube v daljavi zadnji odr&stii NemSkega sredogorja, se ob leno toktsči Vfeseri bližamo Bremen«, izredno agodna naravna Jeg« in podjetnost ljudstva, na katera še danes spominja šaljiv napis na nekv,* dobrodelnem zavodu: navigare necessa est, vivere nos cecessa est: brodariti je potrebno, živeti ni potrebno — ata napravili iz prvotae ribiške naselbine mogočno trgovsko metropolo, ki šteje nad 300.000 prebivalcev. Med javnimi poslopji slori katedrala. UN metre dolga, 40 naetrov Široka in 11 metrov visoka. Graditi jo je začel sloveči škof Adaibert okrog !044, ker je nameraval napraviti Bremen za središče vse severne Nemčije, čeravno obkroža še danes najstarejši del mesU star napis, ne zaostaja Bremen girete zunanje lepoto ia snage za drugimi nemškimi mesti. Ker Je VVesera v mest« .turnem preplitva z« velike moderne ladje, so zgrudili mrkooko nad mestom iaekako pretiluko. Bremenila ven imenovano, ki grskaSu celo Kushavcii, predinko liambnrga. Ija nas je drugo jutro popeljal poiebcn LloT' dov vlak,
4. Na mo»is.
Po enotirni voinji smo dospeli t Brsstaerha-ven. kjer na* je in čaka! največji nemSki oar-ni* Bremen. Preti leti se je ?oaaSai kot najhi-ti-eiSi parnik r. modrim tiskom, potem pa ga j« moral odstopiti francoski Normandiji. Io si«« v tukt zadostili predpisanim fomnlnostins. P" katerih se človek temeljito vadi ▼ potrpcžfn-vosti. smo te vkrcali. Prijazen steward. ladijski strežnik, Ktiinčen {to rodu, sni odvzame prtljago ia me odvede v kabino 9te» BT, Kabina je ««
r H OK8FOHDA moCno !n dobra Izdali
Iz beletrn platna brej ovratnik«
iz TUHINOA močni), Športni vzorci
!» FINEGA PO-PLIN A modern? barve in vzorol
TKIKO BSASCM razlit* I h modnih
barv
NAZNANILA
Duhovne ,s *®°e bodo o* Mali Loki od m ..„„,» dO 22. marca. je ssolo prikladen; JV L ni toliko, d« bi ae par dni ne mogle ločiti doma in Jih P°rabiti " 8VOi« duže" jr, dekleta bodo pa duhovne vaje od 24, do 58 Bir.rca. Lepo povabljene! Frigiaeite na na-Sv' Bom Brezmadežne, Mala Ua« pn Ihanu, p. Dttnial«. Oskrbnina za ves fa« 86 din. ' pasiiouski' drama >V časa obiukansja«, katero imisal na podlagi evangelija Edvard Gregorin, Ln narodnega gledališča v Ljubljani. Cena nc-vaiaiii knjigi 2B din, vezani pa 88 dir,, založila imiMlovanska knjigarna v Ljubljani. Ni primer-jgre za resni postni ln velikonočni da«, ka-ior je te pasijonska drama. Igra je tudi na manj-li odrih izvedljiva, saj zahteva samo 22 moških ln 33 ženskih vlog. Ker je časa za uprizoritev te prekrasne in pretresljive igre Se dovolj, opozarjamo naša podeželske in industrijske odre, da nuinižljajo o uprizoritvi. Priporočamo!
Izlet »adjarjev v Italijo. Drevesoičareki odsdk SVD ie organizira! okoii 200 sadjarjev za izlet v sooča« Goriško in Italijo ua Csgseri modemih sad
, , -jojjg^ vf - '* --------•■- —
Oardski
mgra in irsia. o;*iiu«'8 ogledajo porotnajo na Sveto goro m v Padovo. .Prva k kuna dpotuje z avtobusi podjetja Goričan iz Trži-dne 19. apriia, dntga dne 24. aprila. Veliko poučno ekskurzijo pa Avstriji in Nemčiji priredi Zveza absolventov kmetijskih šol z velikim avtobusom od 10.-—IR julija. V načrtu je ogled vseli večjih mest v Avstriji in Nemčiji, kmetijskih Sol, vzornih veleposestev in drugih znamenitosti. Vožnja s hrano in prenočiščem bo stala okrog 1860 din, kateri znesek je odplačljiv v obrokih. Prijave in vprašanja je poslati čimprej na naslov; Žoinir Ivo, Frankopasiska 11, Ljubij. VII.
Zaradi bodočnosti svojega naroda ste v skrbeh? Saj vam je znano, da kvas naroda, M je elab, pokvari hidi ostalo. Iti ta kv« earoda je ajegovo izobraieHstvo. Aii o« čutite, da mladino orciinjajo povsem nove revohiekmaro« misli i-n d» ic sanja tudi o tte&em prevrakt, ki naj »premeni sedanji svetovni red? Preveva jiš <hih nsaterializma te vera v duhovnost in njene prvine eo jim brez-pmentbne besede. Stopite med m!ade vrste katoliške inteligence, ki to jaeno vidi m skufct oa temeljih kafolt&e vere, ki je tisočletje vzdržala narodno

la FKtiNZA,
trajne modne barve
samobitnost Slovencev, tudi ta nevarni val zadržati »Straža v viharju« je fiaže glasilo ic najmočnejše orožje. Naročite nt£ list io ga razširjajte? Saj ari reži'.jemo vprašanje od čigar re&itve oo odvisna bodočnost slovenskega naroda. Io kotnti ai t« najbolj pri srcu? ~ »Straža v viharju« stane ietao 35 din, od 1, marca dalje pa samo 2K) din. Natočs «ei Uprava »Straže v viharju«, LiiA3ja«a, Miklošičeva esste 5.
k Velika kaBgresHa iojžga. Velika kongresna knjiga o II. evhari&tičnoni kongresu v Ljubljani bo letos sojsot aktualna, ko ae bo maja vršil v naii
bJižini, v Bttdmipešii. svetovni evbnristični kon* grea. Knjiga pa ima tadi sicer trajno vrednost za« radi ogromnega Števila govorov in predavanj, ki nudijo mnogo gradiva za vsakovrstna predavanja. Misijonska tiskarna ima v zalogi Se 75 izvodov, H Jito nudi po zelo znižani coni: v celem platnu stane 80 din, luksuzna izdaja z veaavo v usnju in z /Jato obrezo pa 100 din. Opozarjamo, da imamo v v toalet eamo Se teb 7f> izvodov. Kdor torej hoče imeti kujigo, naj jo takoj naroči.
ZAHTEVAJTE POVSOD »DOMOLJUBA«!
dosti prostorna in udobno opremljeno. linam dvojno električno luč, navadno in zeleno, stol naslanjač, pisalno mizo, umivalnik in dve omari. 1 udi zračna je, sveži zrak prihaja neprestano skozi široko cev, Mir in tišino kali samo delovanje strojev, ki udarjajo po taktu kakor stope f mlinu.
Ko uredim svoje stvari, odhitim na krov. naslonim se na ograjo in opazujem potnike, ki •e v zadnjih trenotkih prihajajo na ladjo. Sko-'«1 v ieku pridrvi večja družba turistov in turi-•Jmj; govore jez.ik, ki je nemškemu podoben, rozneje sem na potnem listu od strani videl na-Pis: Urinska marka. Danci no ia se peljejo na angleško. V naglici bi bili skoraj podrli starega p»pn<1a, k, se je poffisj in , palico v roki po-.P™*' ladjinemu inosiičkn. »Brzo, brzo, *bce bledoličiia gospodična s črnimi očali »oni- Slednjič ae prikaže ie dobro reiena gospa s heerko in sinkom, na angleški otok w'f?ht gredo letovat
!e napolni, nastala je (komi gneča, pare ? Vvchka?s!??m dimnikn spusti bel oblak ie i«tP'S-i v 11aJ nižjem registrovanem tonu pa aeillV-"' da me ie pretreslo. Tedaj poteg-!»< i; J,n ™ostiček ua obsl in trdo znnro vso je bi! "gra?°- Ko *<• odvežejo vrvi, s katerimi stebreh "tli n-a mofni!l kamnitih in železnih Liti u "r enjen- »e začnemo od brega pomi-T„Hi l,rjc SR na lahko za ziblje, zašumi in peni. Wln „0itTzlv07i- ,Z Bogom! Srečno pot! Pa "Oahain i -na	in na suhem in
postala v	Razdalja mod nami in njim:
jlasove .i ''? večj», komaj Sc. ločimo njihove
Ko'ae ^	t,,di tj umolknejo.
«l«i n k ni Jie 7era,Ja odmaknila očem. mi je po-krovn t i"a- W)P'jtnike Parkrat sem čel celo del in «ijs i i ,n ?ori in tako sem marsikaj vi-Vendar n, ; TT- 1)1 sicer bil videl in slišal, livahni P, T-1 P°eovori še niso bili nič kuj 'oi9je»mo si bili Se tuji in od dolge airujeni. Mnogi so tadi zapuščali krov
in odhajali v apodnje prostore. Le dame so v enomer čebljale, saj pravijo, da so ženski jezik« kakor mlinska kolesa, skoraj neprestano se vrte.
Ob izlivu Wesere nas pozdravi sloveči svetilnik Rotesand, zgrajen v letih 1883—1885 z nemalimi atroški 800.000 predvojnih mark. Ves je ovit z nemško trobojmeo in kljukastim križem. Ko izgine v daljavi Rotesand, se drži ladja ob obrežju v podobi venca nanizanih Friziškšh otokov, ti jih je sila morskih valov odtrgala od celine.
Trara! Trara! Trara!
Saj vendar nismo v vojašnici aH aa kakih manevrih,« sem si mislil, ko sem prvikrat aa ladji čn! t rombe glas. Vendar sem se mu kmaln privadil in sem ga bil vesel vselej, kadar se je znova oglašal: klical in vabil je v obednico.
Dvorana jedilnega salona je prostorna in izredno okusno opremljena. Zdi se ti, da sediš v srebrni dvorani bolela Union, ne pa globoko ▼ trebuhu ladje sredi morja. Postrežba je prvovrstna. Vsakokratni novi jedilni list nudi na svobodno izbero vsega, kar »i srce poželi. Za dobro razpoloženje skrbi tudi godba, ki prodna-ša samo izbrana dela svetovno znanih glasbenikov. Ko so neko opoldne zaigrali tisto iz Ri-goletto. — f-i donim e'mobile — ženska ie vara nas, so začeli moški ploskati, ženske pa protestirati. To je bilo smeha!
Ko sem prvikrat stopil v obednico, me ste-ward popelje k mizi štev. 2, kjer.sta že sedela r. ravnatelj Slapšak in Jože Grdina. Iz.prva sem bil prideljen k mizi št. 1, kjer so bili še trije drugi duhovniki. Ko pn sem izrazil željo, da bi tudi v obednici rad ostal v prijetni družbi svojih ožjih rojakov, je vrhovni obedniški mojster precej ugodil moji prošnji. In tako smo ostali vseh šest dni tudi nerazdružljivi somizniki. Posebno židane volje je bila naša troperesna deteljica na poslovilni večer, ki je nn ladji vselej praznik prve vrste. Iz tenkega, rdeče, vi»-
jevo in zeleno pisanega papirja sta si g. ravna« teljin Jože Grdina napravila pokončne čuke itf tako dolgo obljubljala za buteljko starega Po«, rejcana, de smo iz obednice odšli.
Proti večeru smo vsi trije zopet stali ua krovu in modrovali. Prav tedaj je začelo mM auahajatL Pravijo, da ga ni v naravi lepšega prit zora, kot je sončni zahod aa morju. Sonce m že dotika morske gladine. Kakor da bi bili mi« Ujemi demuntov v nji posejani, tako se drobe, i« svetlikajo v morju sončni žarki. Zdaj zdaj m bo sonce skrilo m neizmerno morsko zagrinjala^ že en majhen obroček in — ni ga več, sajno dolgi ognjeni prameni sončnih žarkov se še vi* dijo, zdi se. kakor da prihajajo izza meja večw oosti.
»Kako krasna prilika za metltiacijo,«. meni g. ravnatelj Slapšak. »Sonce se bo čez nekaj as zopet vrnilo, morda bo še fr.rnsriejše, kot je bilo dane.s. Kadar pa zaide naše življenje, zaide za vedno, tostran večnosti se ne prikaže več. Pretw vijo, da se pred smrtjo bliskoma raz.svetli člo« veku s;x>min, da vidi dejanje in nehanjc svo« je,s;« življenja. Prijntelja, ko bo nahajalo sonc« našega življenja k večne mo počitku, se bodo tedej žnrfri našega življenja tako svetili v zavesti, kakor se svetijo ser"*-' »'i nn mor« ski jfladini?<
Bog daj!
Lahko noč!
Drugo jutro sem bil že ob »tirih na krovn. Jutranje ure so na morju nekaj posebnega. Svežt >:rtik krepi telo ia duha. Morje se imenuje naj« večje zdravilišče. Zato mnogi zdravniki pošilja« jo svoje bolnike na morsko obrežje, ali pa jiitt svetujejo, da se dalje Časa vozijo po morju. V knjižici »Zdravilna moč morja* hoče pisatelj do« kazati, da morski zrak ozdravijo živčne boleznlj srčno hibo, trganje po udih, debelušnost, blo« tlico, želodčne bolezni in bogve kaj še vse.
(Nadaljevanje sledi3 4»
P LAN INKA ČAJ
CLOIIIKO
iii#
Casarick ?ešfa »■'Lpatls. Sitikciaaj as dogaja* k. hč take atajkia iivaai?«. kak«r je kasaški. i«sa«e re&k cvLjeag: To pa ie ;e taw-t	5e£ atpoa. aceedj*
t;«!Uji Sfa&avaaja «t aaS n-J.r« jcmsctusj« rajk:i žsL s ssrapeoiai |iišawffi cvaosm Škaai rajpote » ssae pa je ateEiia nekaj te« jrcra-iieaeica pik*	* sow>*»aj«	Sip*,
t pat ^e c«aB pcfkaj&K po tosia acaritsr ifjak. Xaeafer» a je jj pKea pitfisivii:«. ker je- ka-aarček * "taka škisaL ia >> je »bodSL Ptiček |e aa **? saoi w£k«i i peratfcaau ia i« iu«	Sifiiai, da ie jsssja. takoj vktek.
e& nekaj ai « reda. Vieii ptička iz Urtke ter ft ocMsk t i^iiajo. Tikaj pa se |e ffosp« sestdtian apraiSa ia caeiilek. M se je vriil dem*;« ar«« si*:i. j«, oašea m cie-k se-jaTesato aea«,	aje pa airrrtsri kaaaK-ka .žsčeži
to y takoj obajaa. kar se ji* je posrečilo. Ko « »zvek. je pe»ečaLi. kako K bife Biio je 53i*>{	da j-o je rešil le ajea kanarček Ce
isi je se Sfl sjes peaček sfcadii. bi bik sosla as?-rej k & se a* otk ■rež tbodik. ker bi bik £ea leiaj	ie ami.
ssa sijerja. Najbolj čtjdao drevo aa Sfcei '** zanda. irerv, ki i^ajsjrrcso icKeu-> Storila pčaaasa« Po dove&sko hi ga ime-e»s»»Ii iiikstn. To jc 3.t««kjevisoko dreto, ii pa roj« zefc »a široko raztesa. Dorsa je » ^bšob (jrewo r jniai Afriki « K p tsdo-runi: po araaik JKW'ke;šižs krajih, kakor aa pran-ar * F"Vst*ii Meseca junija srna !i*te lep»: tetna« rvieterjaie. Meseca oktobra w dt»-*!<"■? i;eat?>5T s*feii. si so 59 do	doigi ter
se ;««ijčai tjofcssaaa. ki rw» aa pecJjifc le kSo-!we » 13 ran; skoraj j* potki?ie jetrnim kl»>»?asam.	ie le. da. tadi po okase te klo-
btu?e liso	jetrtMai. !rwsrr?v so reso ae-
vsr-vt.	fiisie Ajftišfae tesati dre««m xe-
pfsebae časti, ker aoa čri-fei-e
>ek» pieiae psw«affieev a-? zvbi dk feesKl-»Ab» ia aiii jneži. rinao « pK^rarijaje » tem. aa	«ur t tri če »i j* icat^o Makrov*
■mr.ti jamico ia jsao soEko iasa <irie aKt ocajesL «a zsmmevi
S.im- 'Vnzr.m jaaM iapljse... »Ca,!'a žena: »A-i se * kmhj.jiš. kaj» ii mi« i« aieaeei aa^i^arjau a«; vzanteai v okrni ra»;efa »ei-g£«ija Jaeta, aasubj« si ae pa sat rasi?« — »»ž: »Ja, 5». toš. kdor tec* jama ieoiie. «■ "rasi j« fmhr-t
IN NJEGOVO SPOMLADNO ZDRAVLJENJE
ZOHAVfLMl CA3
radi tega j« 6—12 tedensko zdravi ieni? i »Planinska« čajen? Bafe.orec kzedao dobro: prt iinhi. pretevi m zaprtosti.
Pomlad pnhaj*! Enako prirodl k oaesao^ lo tndi o a?« telo ia s težavo ta brini proti boleznina Zato mtt moramo pcis&Š&ii is ja caprants odporaim m zdravim. Oiiatiti ga morarao telesa Jk©cU ijrv& (»Mtdiia tur mn dovesti a-ovib k o»Tt «fo«iJi gokov. V ta namen priporoča za aarsvao zdrav
ki j« pripravljen večinoma k ua^boijiib placuvikih idravilaih selili, katerih ko-riatai oti2aek j« ie prizaan v znaastvgai medicki.
Dolgoletna izkninja nam potrfaj«, d* je »Plaamka« čaj zelo dobro ljudsko ssfaarik), ker so cjegora sestavin« Tzet« k laamtvtffl«. deloma pa tudi is Ijodsk« »adšciaa.
oPteakka-« zdnmki čaj k &J&«? sa oiiviiia m obasv§«ttti«. Za-
»Plaakka* sdrairilsa žaf p«sp«šui« tek. Zahtevajte v kkaraaa irrecao »Planiaka« čaj Bahovee, ki j« prati »M3» tedaj, ako je zapri ns plombiraš ter aost ime:
Lekans* Mr. Bais»v«c, LkMtma, 3p. t»r .421» JS. VTE. JSS4.
V VSAKO KATOLIŠKO HISO SPADA KATOLIŠKI ČASOPIS!
ai
>?XW>UVK<. dO" 2- Riarrajm_________—---
ari 3. ds IS. msim S9SS
fttk d*®1 K«^®®« i2-^ Vreus®, poročila, « foa, »parad, cfr<rs»tiia. 13.18 Plošže, 14 Vrame, {5^19 a 2® Ca«, w«sb®, porottla, spored, ob-
^Setrtek, 3. marca: tK20 Slovenske naroda« — <s trnm-ert Rad. orkertra — 18.40 Slovenščina za itoveace - 19.30 Nac. ura - 19.50 Deset minut
—	20 Prenos koncert« iz Zagrefoa — 22.15 Sadifeiri orkester. — Petek, 4. marca: 11 Sote&a ™ _ 1$ Kate «i ustvari® w<ri doei — 18,20
-	I&40 FrancoKiea -- 19-35 Bads: P»-S prenos z Dunaja - 22.15 PfoSče - 22.30
pioJče. -- Sob«ia, 5. msrea: 17 Radiji&i Oliester — 17.40 ObruniM mest pred zra&timi napadi - 18 Somov tassnel — 18.40 Pogovori e po-shžalci — W.30 uri ~ Pregled sporeda 2) O zunanji politiki —• 28-30 Pis&a večer — &j5 Raditafci orkester. — Nedelja, 6. marca: 8 Klavir, iarraoaij, ploiče — 9 Napovedi, poročila
—	9 15 Prenos cerkvene, glasbe — 9.45 Postni govor '- 10 RoSče ■- 5! OtroSka ura — 11.30 Radion orkester — 16 Kmečki trio ~ 11 Prenos k Avetrsliie — 17.30 Plašče — iS Zra&ar: Ljud-Aa zvočna igra — 19.30 Nac. ura — 18.50 Slo-vernica ura — 20.30 Slovenski vokalni kvintet — 22, iS Radijski orkester. — Ponedeljek, 7. marca: 18 Zdravstvena ura — 28.20 PksMe — 18.40 Kulturna kronika — 19.30 Nac. tira —- 19.30 Zanimivosti — 20 Plošče — 29.30 Prenos iz Prage — 52.15 Radijski orkester. — Torek, 8., marca: !1 Sokfca ura — 18 Pevski zfcor m. ž. r. gimnazije
—	18.40 Racionalizem in judov»tvo — 19.'» Nac. ure — 19,50 Zabavni zvočni tednftc — 30 Koncert Radijema orkestra — 20.50 P?o§£e •— 2! Ura češke moderne klavirske glasbe — 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 9. marca: 18 Marec v naravi — S8.20 Plošče — 18.40 Zgodovina gorenjskih mest
—	19.38 Nac. tira — 20 Prenos iz litih)i. opernega gledališča.
V vsako ti i S o »D © ra © S f e ba«!
Hranilnica li posoltliilca iti infiiiisii ilslricl
r. 1.1 s. TL
sprajetna nove, braait-a«	ki se vsak tat
na razpolago, ia Jšft obrestuje po 4% leto«.
Uradne are *• strank«
»b aedelfah in Setrtkih do5»ot«S«o
Smrnšti mm KSTtLS8
ff* M mrn »?«*»* acHsas. nudi v najbolšši
Stkorosti tvrdfes hm	Us^®sga» Tjrfeva
(Dunajeka) ceata št. 88 v Javnih skladiščih
VELIKO ZDRAVEGA SADJA bodete imeli po cenenem in uspešnem škropljenju s pomočjo
x « .e-m m m i™ H STO*. M
Ilustrirana navodila; JlHSOStAVKNSKO SHElX SJ>„ t».
Zagreb. Gajeva 5 — Ljubljana. MikloSičevn 8
V VSAKO KATOLIŠKO H »SO SPADA KATOLIŠKI ČASOPISI
vabi k nakupu blaga, katerega dobita v »Miki isfeiri "gounostin »,»„ *	ln po soHdnlk isesiafc k
nflnj knjujj? ji	ter hud« m br*-
S\ttT """	Zadražae t L^Mjjuu. pri
Liobl


ijieiek aiiM»ii§i, nad
oo cenejH, 10-ietna garancij«, izdeluje
m&m mu, ii m?
PRI LJUBLJANI
kupimo ali taoc^tna m igrico,
fe8S«S® ats strugo HtS. ftm itpH,
Tyrtav» eests (DimriV-e} St. 33 v	BkladtJStbi
MteMje, da je njegova srajca bela...
fotseiif® t* pn itemnju »	drugssrel pmfmirtl	Imr
samo x Redionom oprano periio poslane snežnolseio. Učinotc Vas fes presenetil! Defer« S«l>iclito»© miio, prepojano g ki>il<om, pronica skozi llonino in odpravi bmx vs«f-!©g« mencam® vso nesnago. Me sadovoljito *e t srodih«! za pra-nje, pri kateriii «e morate is* v^o mai frudrtt, 4»	J.
postane perila l»o!o, temveč uporabljajte Radion, i. ^Jik U pa boste imeli z lahkote* »R#sfkm-. b»!o« perilo. Razloček bo očiten, že primerjate perilo. Perilo ®pran« s Radionom bo ostalo vedno tn&žstft~ belo. Razen toga bo bolj trpežno, ker Radion varuje perilo.
Schichto^
pere sani
>DOMOLJUB*, dne 1 marca S 938.

enkrat Oio 5. Naročniki »Domolrobs.« plesalo aino !i neodassio tvoi« pridelke ais iMejo poslov oztro-na Prialoib»a« *» «*»<* oglase s* pUčai* aapret.
Vsaka dro&na vrstica af prostor veliš a polovico, ako kupuieto kmeti ske potrebščine a! obrtniki pomočnikov ali vajencev ia a&tobe.
Dr. Frane Dejana
W-|ri*srij fcraneitj, Ordlalr«;
Ljubljana
Komenskega oL4
Vmofon Hi. sss
fpisniis i lipah
(trnovsko predmestje) in njivo v Vrbljemah prodam. C«c« po dogovoru. - Alič Alojzij, Vrbljeoje ST.
Sltkln Pfldno in
UES5B pošteno. za vsa kmečka dela sprejmem iskoj. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 2655
Mali piislii
hiša. hlev, svinjak, lep bukov gotd in vinograd ra Din 250.0 > '— naprodaj. Mrtelj, Moravče št. T, p. Sv. Krii pri Litiji.
Mu tiFlill
ugodno aa prodaj. — Tehnična pisarna ing. fcorštnar, Ljubljana, Pražakova 8.
Jajca si SBlitei!"
velikih sivih gosi in rac proda: Ivana Cir-man. Tržaška cesta šs. tli, Ljubljana.
Ilsiaera m žatrarsko obrt sprejme takoj x vso oskrbo. — Anton Raah, Žaga !, p. Nova aela.
13. do 19. marca 1938 Znate© voaaic olajšave.
Brez potnega vizuma! S sejmsko izkaznico (n poinira listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi g sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznim ns jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, aa Donavi, na Jadranskem morja ter v zračnem prometu.
Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po Dis 50-—) se dobe pri
Wieiaer Mess« A. G. Danaj VII
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski koninlM, Tjrršev« cest« 81.,
Zvesa sa tajski presnet v Slavemiji iPelBiki Tyrševa cesta 1.
Zveza h tajski presnet t Sloveniji (lalgik), podružnica hotel MiktiS nasproti glavnega kolodvora, in njene podružnice.
kostameve in hrastove, kupi sodar Repič, Ljubljana, Trnovo.
y »«3«» se da poceni E B«]»® mala kmetija blizu Vrhnike * lično bi<o s 3 sobami in vsemi prilikiinaaii; hlev m krmo in 3 goveda, kozolec, njive in seno-žeti. Poleg možnost zaslužka. •— Poizve se v pisarni g. Josipa Lenarčiča na Verdu pri Vrhniki.
in gospodarskim poslopjem se proda v Sv Valbargi pri Smledniku. — Poizve se v Smledniku št. Si.
sprejmem za velike in male kose Rabitn predvsem marliivega, po štenega ps dobrega delavca. —■ Naslov « upravi Domoljuba pod štev. 2972.
na Velikem kamnu pri Hajhenburgu, arondl-rano, obstoječe iz travnikov, tijiv in goida, prodam. Zemljišča me rijo okrog 30 oralov, redi se 8—10 glav živine. — Poizve se pri: Franc Miri na Velikem kamnu, št 5 p. Koprivnica.
kupim. Ponudbe s ceno na Rudnik št. 15. Ljubljana.
fant* Z&rg
slopja, vinograd, gozd radi odselitve ugodno naprodaj. — Naslov v upravi Domoljuba pod štev. m
sprejmem na kmetijo. Naslov v upravi Domoljube pod St 29iJ5.
glagM za vsa kmečka 3iil,|evn del? sprejmem. Erjavec Valentin, Je-žica 7 pri Ljubljani.
v ogromni itfeiri moškega sukna, perila i. t. d. kupite najceneje pri Presker Ljubljana, Sv. Patra cesta štev, 54.
kupujemo. — Sever & Komp., Ljubljana. Go-
gposvetska cesta s.
BREZPLAČEN POUK V IGRANJU'
Klavirske harmonik« od Din 480"«
brespltčsl
knuliig!
MMNEM. A HEfiOW, Mar)Isor M, iti
regšatr. zadruga r. neosn, zavezo
imumk, fiiiniiccfi ccsia §,
(v lastni palači) obrestuje hranilne vloge
Vam nudi železnina in zaloga poljedelskih strojev
Oospesveteka cesifi 1
ve« stavbeni materijsl: Trboveljski comect, batois-sko in drugo železo. pločevino, lepenko ia štorje, razne črpalke in cevi. kotle vseh vrst, stavbeno okovja in orodje, vse predmete za kopalni«, mrežo za ograje i. t d. Velika zaloga liJnib kletk. Kupujte kuhinjsko posodo, razstretjivo, rakete, to-piče, čebelarske potrebščino. - Ponudite za nakup staro železo in druge kovine ter čabelui vosek!
Nove In »tare vtope, M so ▼ celoti vsak &s razpoložljive, obrestuj« po 4%, proti odpovedi dc SV,
w?e«c#s!M papig«
u JSkr. knefklk
37« obveznice
St«llH» kMpujSgg}
Kupujte pri	ki oglašajo t? f,S$083i0lji9g»u"!
BEETHOVNOVA ULICA 14 - TELEFON SM»
f'« ^U^SL,^	»Domoljnbao. naročnin. Z