Naročnina m P srčno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdti ja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi al. 6Л11 Telefoni uredništva: d nema elntba 2050 — nočna 24%. 2994 in 2090 £0VENEC Cek. rafnn: Ljubljana St. 10.650 in 10.549 za inserate; Sara jevo Stv. 7563, Zagreb Stv. 59.011. Praita-I )nnaj 24.797 Upruva: Kopitar-jeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Indijsko vprašanje nerešeno Po zaključku indijske konference - „Pes zalaja, imperij gre datte svojo pot" Trocadero -začetek ati konec? Pariz, 90. novembra. Vse svetovno časopisje trenutno odmeva začudenja nad škandalom, ki se je v petek zvečer dogodil v Trocaderoju ob zaključku svetovnega kongresa za razorožitev. Pariz je izžvižgal lorda Roberta Cecila, tega asketskega patrljarha ženevskih diplomatskih spovednic. 1043 delegatov iz 42 držav sveta je v imenu 643 mirovnih udruženj začudeno gledalo, lcako eo razjarjeni Parižani naskočili tribuno, pomedli s foteljev par ministrskih predsednikov, ambasadorjev in iluminiranlh levt-čarsko-desničnrskih publicistov. Naval se je ustavil tik pred mizami časnikarskih reporterjev — en mesure de quoi — nič se ni pripetilo piscem takih in sličnih vrstic! Curek, ki so ga v svet sipeli Daudetovi kraljevski srajčnikt Cotyjevi stekli ligaSl in Perti-narovi operjaničeni rodoljubi, je vplival porazno. Briandova trdnjava, kamor so Angleži prihiteli, pojoč himno >That is tbe old grča t man of peace<, in Nemci v parsivalskem stilu žgoleč »Briand ist der Apostel des Friedens<, je po dolgem miniranju izbruhnila in izpljunila nekaj silnega. >11 n'y a plus rien ii faire ici — nič ni mogoče storiti več tukaj«, sem slišal zadovoljnega angleškega državnika, ki je bil vidoma vesel, da je na naslov Pariza lahko izrekel isti pravdorek, kakor ga je pred enim mesecem na naslov Washingtona izrekel Laval. Nemci so v hudomušni zadovoljščlni očetovsko s komaj vidno zaskrbljenostjo zaključevali, da se Pariz vse-da na barko Bismarckove polomljene ropotije. Rešitev razorožitvene konference pomeni po izreku tako klavrno zaključenega pariškega kongresa rešitev Evrope iz krempljev moloha: Angleži ga imenujejo imperializem, Nemci gospodarska kriza, pobožni Holandci, Danci, Švedi in Norvežani pomanjkanje versko zavesti, več ali manj perife-rijsld apostoli pa celo obstoj evropske demokracije. Nn vse te recepte pa se Francoz objestno vseda v položaj »beati possidentes« in po ustih internaci-onaliata in socialista kakor je Paul-Boncour, odločno doklamira: »Razorožitvena konferenca je po vsem tem, kar ste vi prineeli v Pariz, obsojena na neuspeh, ln jaz prehajam v fazo velike katarze, ki jo nazivam »L'autre danger — šc ena nevarnost.« Paul-Boncourja nazivajo Francozi Robes-pierja dvajsetega stoletja. In Robespierre se je dni raje guilotiniratl, nego da bi odstopil od zveli-čavnosti svojih principov. Stališče francoskega naroda izgleda nerazumljivo. Vsaka sekta in vsaka »religija« je v Franciji našla svojega apostola in svečenika. Sampijoni evropske demokracije so se v Parizu obdali z diktaturo jakobinskih klubov. Evropa želi rešitve in jo stavlja v uspeh razorožitvene konference. Osem lat jo Pariz žarel v glorijoli briandizma; stran se je nenadoma obrnila in ženevski apostoli ostajajo v manjšini ali pa vsaj v skrajno sumljivi poziciji. »Gorje mu. komur so bogovi preveč naklonjeni«. Veliki, iz katoliškega stališča popolnoma hinavski alibi, ki si ga je francosko javno mnenje ustvarilo v toliko poveličanem eektarstvu, in naj (■> je ta potekal od ekstremnega Barbussoovcga duhovnega komunizma do skrajnega Mnurasovega galikanizma, jo nakrat zašel v zagato. Občečlove-čanski prapor Lige človečanskih pravic, to lomilke •evropskega političnega reda v devetnajstem stoletju, je nenadoma omahnil. Problem evropskega reda v dvajsetem stoletju mu je smuknil pnid očmi. Usoda Clemenceauja, Millcranda, Lavala in Paul-Boncourja, ki kot skrajni levičarji končujejo v riesničarstvu, je le strnjen melodramatičen akord zaključenega računa. »Trocadero znafi novo dobo državljanske vojne v snovanju francoskega duha,« zaključuje eden francoskih listov bilanco pariškega kongresa. Ko bi nemški listi to hoteli razumeti, njih kritika ua račun Pariza no bi bila tako bridka. Pariški razorožitvenl kongres je v svojih idejnih osnovah preveč razbil, da bi bilo danes mogoče podati sodbo o načelih, ki bodo vodili ženevsko konferenco v februarju. V svojih teorijah skrajnega internacioaallzma in utopičnega pacifizma prehaja v meje platonske revolucija Vsem tem hotenjem oficielna Francija odreka svoj krstni list. Plemenito ga poklanja angleškemu Shylocku, ki ga odločno in upogumljajoče prepušča nemškemu premagancu. ln poslanec eentruma, megr. dr. Sclirei-ber Jo tako ozubč.II položaj v Evropi: »Evropo tlači pesimizent Popoten uspeh ali ueuspeli februarske razorožitvene konference [tomeni nli začetek evropskega optimizma ali pa konec evropske civilizacije-« Maščevalen krik resnosti nad meglenim vzdihovanjem, ki so ga nekaleri imenovali »1'esprit de Genčve«. Zgodovina sama Šesto nudi primeri svoje človeške maščevalnosti. Teh osem let ženevskega mu-ziciranja bi bilo možno primerjati osmerim suhim lotom življenja svete Alijanse, ki je z orodji preteklosti hotela izklesati obličje bodočnosti. Ob prvi kontradiktornostl, potem ko je nn veronskem kongresu francoske »liberalce« naprosila, da zatluše španske, se Je zrušila s tiho gesto Mettcrnicha, ki je igral vlogo morilca in si je Chateaubriand v sveti jezi raztrgal oblačila odhajajoč v samostan pesništva in misticizma. Lord Castereagh se je zatekel v samomor. Kolika tragedija, vredna Shakes-pcarja! Kralj Ludovik XVIII. je v zalivalo tre nutka zgradil tik ob mostu Jena, ki po principih revolucije zuači pričetek evro|«ko demokracije v Nemčiji, na gričku velikanski Trocadero, ki znači konec španske demokracije v devetnajstem stoletju. V pariškem Trocaderoju se jc znova odigralo novo dejanje. Ali nazaj v smislu Jene, ali naprej v širši obliki, bo pokazala ženevska konferenca. Ali si bo tam Briand raztrgal oblačila ali pa za-Igrnl novo vlogo'.' Vprašanja, ki prehajajo v diplo- London, 2. dec. Indijska konferenca okoli okrogle mize se je zaključila v palači St. James s prograniatičnim govorom ministrskega predsednika MacDonaida. Ministrski predsednik je najprej pre-čital kraljevo poslanico na delegate. Kralj pravi, da se zaveda, da je rešitev indijskega vprašanja združena z izrednimi težavami, toda delegati naj se nikar nc daio premagati po teh težavah, temveč naj z vztrajno;- iščejo pot za sodelovanje in mirno rešitev ind,, ^ga vprašanja. MacDonald je dejal, da je angleška vlada pripravljena, priznali Indiji lastno vlado in lasten parlament, toda angleškemu guvernerju morata ostati zadevi obrambe in znnnnjih poslov. Ohraniti se poleg tega mora finančna ustaljenost in kreditni sistem. Tudi sedanja vlada si osvaja stališče, ki ga je zavzel ministrski predsednik MacDonald s svojim govorom ob zaključku prve konference okoli okrogle inize meseca januarja, in priznaTa Indiji pravico, da se organizira v veliki Indijski federaciji. Vlada je prepričana, da je to edina rešitev ustavnega indijskega problema. Konferenci ni bilo mogoče opredeliti področja oksekutive, lo ie bodoče indijske vlade, ker se Indijci niso mogli sporazumeti med seboj; najtežji jc problem manjšin, poleg tega pa tudi spor med Indi in muslimani. Angleška vlada bo z vso vnemo delala na to, da se izvede načrt za federativno ustavo. Ce pa sc Indijci medsebojno ne bodo sporazumeli na podlagi česar bi bilo mogoče /graditi vseindijsko federacijo glede določenega programa, b« angleška vlada prisiljena »a lastno roko rešiti vprašanje indijsko ustave, posebno pa vprašanje manjšin. — Angleška vlada nadalje predlaga, da se sestavi majhen odbor, ki naj bi še nadalje pod pokroviteljstvom indijskega podkralju proučeval indijsko vprašanje. Na drugi strani je angleška vlnda skle- nila, imenovati posobne odbore, ki jih je predlagala konferenca za proučevanje tega problema. Ti odbori se bodo odpeljali po novem letu v Indijo. Za MacDonaldom je spregovoril Oandi, ki se je zahvalil v imenu vseh delegatov za angleško gostoljubnost. Glede MacDonaldovih predlogov pa je dejal, tla so njegove izjave preveč umetne, da bi se mogli iz njih takoj razbrati zakriti nameni angleške vlade. Za proučitev MacDonaldovih izjav je potrebno več časa. Zato ne more odgovoriti Mac Donaldu. Nato stn so MacDonald in Gandi ganljivo poslovila. Gandi jo šo v teku današnjega dne zapustil London in sc odpeljal preko Francijo v Italijo, kjer se vkrca na parnik, ki odplove proti Indiji. Tako se je razšla druga indijska konferenca. Konkretnih rezultatov konferenca sama ni prinesla, vendar še ni mogoče trditi, da si bosta sedaj obe stranki, to je Anglija in Indija, napovedali boj na nož. — V resnici so MacDonaldove izjave zelo spravljive, prav tako je kralj izrazil željo, naj se najde pot do »sodelovanja«. Ni slnčajno, da ee je Gandi tako toplo poslovil od MacDonaida. Oandi namreč dobro ve, da imajo Indijci v Mac Donaldu velikega zagovornika, ki se trudi, da bi so našla mirna rešitev indijskega problema, in se inora čedalje bolj boriti proti konservativcem, ki zahtevajo politiko močne roke. Ta politika se je v resnici že uvedla v deželi Bengalija, kjer je pričela policija s sistematičnim čiščenjem upornikov. Tako je minister za Indijo Samuel Honrs izjavil, da ne bodo konservativci nič popuščali in da nimajo namena, žrtvovati pravic imperija. Indijci naj nikar ne mislijo, da se bo njihov problem rešil s terorjem. "»Teroristom nc bomo nikakor popuščali in sklepali pogodbe s tistimi, ki hi nas radi pognali iz Iudije. To je naše trdno prepričanje. Mi mislimo, da bi se vseindijska federacija, v kateri bi bile včlanjene posamezne indijske države, izkazala kot najboljši vladni sistem. toda to edino pod pogojem, da se uaše »ture pravice ne kršijo.« Nato je minister razložil, da si hoče angleška vlndn obdržati pravico do organizacije vojake in do nadzorstva v zunanjepolitičnih odnošajih med posameznimi indijskimi državami kakor tudi med Indijo in ostalim svetom. »Indija,« je nadaljeval minister Samuel Hoare, »preživlja ilanes težke čaee v svoji zgodovini. Politična kriza samo pospešuje gospodarsko. Revščina postaja čedalje večja in pri-jiravlja ugodna tla 7.a politično agitacijo. Proti ne-niirom kakršnegakoli značaja moramo nastopiti odločno in jiogumuo.« Ob zaključku Je minister izjavil, da so Angleži pripravljeni sodelovati z Indi jat, ki so dobre volje, in sporazumno uresničiti veeln-dijsko federacijo, ki bo zagotovila vsem indijskim državam ustavno življenje. V preteklosti m Angleži imeli še težje boje v Indiji. »Ml *« ne smeoM pokazati hojazljivce in nikakor zapravljati energijo z notranjimi boli. Neki orientalski pregovor pravi: Pes zalaja in karavana gre dalje. Ta velja ta milj. Splošno mnenje je, da mora padanje funta počasi vendarle prenehati, dasi so nadaljnja poleganja vsekakor še možna. Poročevalec v jioslaii.sk i zbornici je odklonil predlog neodvisne delavske'stranke, ki jo hotela, da se začne razprava o krizi funta, češ, da je la predlog nezdružljiv s poslovnim redom. Anglija ho morala prositi za moratorij Berlin, 2. dec. tg. V Berlin došle vesti pravijo, da poteka kriza angleškega funta slično, kakor je bila letošnji! kriza v Nemčiji, katera je dovedla do moratorija v Bazlu. Anglija bo morala ravno tako prosili svojo upnike za moratorij, knkor Jo to storila Nemčija. V Berlinu opazujejo nadaljnji razvoj angleške finančne krize tem pnzljiveje, ker bi oslabitev angleške finančne pozicije pomenila, da bi se bodoča pogajanja za reparacije in moratorij zelo otežkočila. 1лмп!оп. 2. decembra. AA. Deficit angleškega proračuna je znašal v novembru t. 1. 150,184.6®) funtov šterlingov. Radi padca funta izgubila Fratcija 8*5 milijard Din Pariz, 2. decembra. AA. Ker je bila poniidhn angleških funtov na kontinentalnih tržiščih velika. kupcev pa malo, je funt včera.i padel na 83. Pariz, 2. dec. 1. V finančnih krogih kroži neka. sedaj še nepotrjena, statistika o množini angleških funtov, ki se nahajajo v posesti francoske narodne banko. Imenuje se znesek 7t>0 mili- jonov funtov, kar hi znašalo v zdravi protivrednosti okrog 80 milijard frankov. Ker je funt nird tem zgubil 35 točk na borzi, auaša celokupna zgu- j im francosko narodne banke, povzročena vsled padanja funta, 4 milijarde frankov (8.5 milijard di- > iiariev ali dve tretjini našega državnega prora- 1 runa. Op. ur.). Vlada je prevzela vso količino angleških funtov nd narodne bauke, da пк ta način odstrani vso nevarnost za svojo valuto. Pogajanja za gospodarski sporazum s Francijo Pariz, 2. dec. AA. Havas« poroča: Angleška vlada je sprejela francoski predlog o pogajanjih za gospodarski sporazum. Ta sporazum naj bi zaščitil interese obeh držav. Pogajanja o toni sporazumu so bodo v kratkem pričela. • Francosko-angleška pogajanja o gospodar- ; skom sporazumu bodo v Londonu. To pa zalo, ker ' so žele tudi druge države pogajati z Anglijo. London. 2. dec. AA. Frnncoski veleposlanik Fleuriau je obvo3til angleškega zunanjega ministra Simona, da bi bila Francija pripravljena sporazumeti se z Anglijo o novem valutnem režimu. Nemčija uvede zaščitao carino no angleško blago Berlin, 2. dec. AA. Zarodi stalnega padanja funta in zaradi angleških carin namerava nemška vlada uvesti uvozne prepovedi za te-le angleško proizvode: premog, tkanine, platno, šivalni stroji in bombaž. Grška m romunska valuta Belgrad, 2. decembra. 1. Ponoven padec an-gleškega funta na svetovnih borzah ni povzročil nikakega večjega razburjenja v Belgradu, med tem ko se poroča nasprotno iz Bukarešte in Aten, da je radi tega zavladala v Romuniji in v Grčiji velika j nervoznoet. Grška какот tudi romunska Narodna banka posedujeta namreč večje število zlatega zaklada v funt šterlingih, s katerim krijeta svoj pa- i pirnati denar, in vsak padec funt šterlinga pomeni ! za obe državi nevarno znižanje takoimenovanega j zlatega uritja. V Atenah je zopet pretila panika ' in ni izključeno, da se je danes ponoči ustvarilo med ljudstvom razpoloženje, ki bo nevarno za grško gospodarstvo, Romunija in Grčija se zato trudita in eta napravili potrebne korake v tej smeri, da dobita posojilo v Franciji in na ta način preprečita rušitev svojega denarja. Nocojšnje vesti iz Budimpešte, ki imajo v svojih zakladnicah tudi večje število angleških bankovcev, ravno tako na. povedujejo težke dneve, ki čakajo Madjarsko, ako sc ne posreči zaustaviti padanja funt šterlinga na svetovnih borzah. * M Ш/ S avnostni koncert časnikarskega združen'a i L i u b 1 j a n a , 2. decembra. ,1,,. Kakor navadno, je bil tudi letos na narodni praznik 1. decembra zvečer v Unionu novinarski koncert, ki vsako leto pokaže knj novega in zanimivega. Topot je bil nemara še bolj obiskan kakor sicer kdaj. Program je bil jako pester in mnogovrsten in je privabil lepo število odličnjakov in glasbenikov ler poslušalcev in je bilo videti, dn so bili z njim in z izvajanjem vsi zadovoljni. Po državni himni je orkester Nar. želez. gl. 1 društva »Sloge« pod taktirko g. Heriberta Svetelu podal osem ruskih narodnih pesmi v priredbi Lja-dova. Orkester -Sloge« je prav lepo napredoval in obeta postati s svojim agilnim dirigentom g. Svetlom prvovrstna izvajalna moč pri nas. Poleni je nastopila priljubljena -Grafika' z dirigentom A. Grobmingom, ki je dovršeno podala moška zbora Foersterja Spak in Adamiča Znvrški fantje, ter >Oj ta soldaski boben... . Spnka je dal nekoč v svojih najboljših časih tuili »Akademični zbor . pa ne bolje od »Grafike-:. Obe pesmi sta bili izvrstno podani — čast Griibmlngovi slovenski pevski šoli! Nato je nastopil Slovenski vokalni kvintet, ki je podal Fibichovo »Tiho noč in Snvinov »Tehtni vzrok« ter žel buren aplavz. Po odmoru je nastopil enajstletni goslač Miran Viher, učenec ravnatelja Glasbene Matice v decembra vodstvom Zorka Prelovca. ki je pel Pavčičeve Če rdeče rože zapade sneg iu Gotovčevo Barbari mi -mo! Nežno razsanjanemu Pavčiču je sledil krepki, jugoslovansko pobarvani Gotovac s svojo originalno moderno noto. Koncert je bil prav animiran in upamo, da je prinesel lep uspeh prirediteljem. i. drcember v Mariboru Slovesno je praznoval državni praznik tudi obmejni Maribor. Dopoldne je opravil knezoškof dr. Karlin v stolnici slovesno službo božjo, kateri Nadškof Sedel na mrtvaškem odru Njegove zadnje ure — Po kopan bo na Sv. gori so prisostvovali zastopniki vseh oblnstev in uradov ter mnogo občinstva, popoldne se je pa vršila zanimiva športna prireditev, to je »lel: zedinjenjac ua 2100 m dolgi progi po mestu, ki so se ga udeležili domači klubi. Zmagal je šl. Germovšek v času 5.45, za njim so bili Podpečan, Strnad i. dr. Zvečer se je vršil v gledališču čnsnikarski koncert, v dvorani Uiiiona pa veselica ;N'arodne odbrane«. Obe prireditvi sta lepo uspeli. Drugod. O jako lepo uspelih proslavah 1. decembra poročajo tudi iz drugih mest po vsej državi, zlasti seveda iz Belgrada, Zagreba, Splita, Sarajeva itd. Tudi po mnogih inozemskih središčih so se vršile na tamošnjlh poslaništvih primerne prireditve v večjem ali manjšem obsegu, tako n. pr. v Berlinu, na Dunaju, v Pnrizu i. dr. Onrifa. 2. dec. Kakor je bilo že javljeno, je goriški nadškof dr. Frančišek Sedej izdihnil v soboto ob 14.50. Že v jutranjih urah se je goriški I vladika počutil zelo slabega iu je izrazil željo, da bi mu podelil! zakrament sv. poslednjega olja. To sv. opravilo jc opravil msgr. ValentinHč. Bolniku je bilo čedalje slabše in okoli 14. ure mu je njegov osebni zdravnik Silvio Morpurgo vbrizgnil še injekrijo, da bi mu olajšal strahovite srčne napade. Toda vsaka pomoč je bila zaman in Se preden jo ura odbila tri popoldne, je goriški metro- _____т _______________ polit izdihnil svojo dušo v navzočnosti nadškofij- Celju, g. Karla Sancina. Igral je razmeroma težko j skega tajnika C neva, njegovega služabnika Ivana Griegovo violinsko sonato op. lft v g-duru v treh : fcnidarja in g. Kvgenlja Cociania. stavkih. Spremljala ga je nn klavirju ga. Mira Sancinova. Mali je več ko presenetil. V tej starosti ue bi pričakovali toliko tehničnega znanja in glasbenega razumevanja, najmanj pn še takšne sonale. ki je še odraslemu in zrelemu človeku nepre-mehak oreh. Baje ima še vse večje reči naštudi-rane, celo Bacha, Vivaldija, Szimnnowskega in podobno. No, talent, združen z lepim znanjem, ki je krasen uspeh sinotrene šole violinskega pedagoga g. Snncina. je tu. Dal Bog, da bi fantek nemoteno zorel in dozorel v velikega umetnika! Nemalo takšnih talentov je že prezgodnja hvala uničila. Za njim je »opet nastopil kvintet »Ljubljana«, ki je zapel v splošno navdušenje Jerebovo Pelin rožo in Prelovčevo Zapoj mi pesem in moral zopet dodajati. Koncert je zaključil veliki mešani zbor pod Neki tukajšnji list poroča, da je rajni bnje izrazil željo, da bi njegovega trupla ne balzamirali. Ni bilo mogoče ugotoviti, ali je ta vrst točna. V resnici jo mrliča v nedeljo zvečer balzamiral profesor Ferrari iz Trsta. Nato je bilo truplo zopet izpostavljeno v nadškofijski kapeli. Pokojnikov izraz je povsem miren in poteze nn obrazu ne kažejo težkega smrtnega boja. Ob mrliču moli stalno osem duhovnikov. Na tisoče in tisoče vernikov je prišlo te dni v nadškofijsko kapelo, da se poslovijo od svojega odločnega, a dobrega pastirja. Verniki prihajajo ne samo iz Gorice in bližnje okolice, temveč iz vse Goriške, Furlanije iu vse Julijske krajine. Resolucija Sveta ZN glede japonsko-hi/ajskega spora Pariz. 2. dec. ž. Kakor poroča pariška izdaja »Newyork Ileralda«, vsebuje načrt resolucije Sveta Zveze narodov glede japonsko-kilajskega epora sledečih šest točk: 1. Ponovno Izrecno priznanje resolucije Zveze narodov od 10. septembra t. I. 2. Obljuba obeh držav, da ne bosta pod vzel i nobene akcije, ki bi imela za posledico človeške žrtve. 3. Obe državi se morata obvezati, da boela obveščali Svet Zvezo narodov o dogodkih v Mandžuriji. 4. Obe državi se morata obvezati, da bosta Svetu Zveze narodov dali na razpolago vse svoje informacije. 5. Vposlavitev preiskovalne komisije p* tih oseb. 6. Predsednik Sveta Zveze narodov Briand se pooblašča, da sledi razvoju stvari do prihodnjega zasedanja v januarju, če bi pa bilo potrebno, da se skliče nova izredna seja Sveta Zveze narodov. Kakor poroča »Matin«, bi se komisija morala sestaviti iz enega Angleža, enega Francoza, Američana, llolandca in Italijana. Po službenih vesteh iz NVashingtona je vlada USA odbila, da pošljo svojega zastopnika т komisijo. Komentar, katerega bo Briand prečital kot dodatek k tej resoluciji, vsebuje po vesteh »Petit Parisiena« stavek, v katerem ee izrccno poudarja, da gre v tem slučaju za Iz- reden položaj in da sklepi, ki so bili storjeni za rešitev tega spora, niso principielne narave, na katere bi se Zveza narodov lahko sklicevala v drugem delu sveta, posebno v Evropi. Male države so popolnoma zadovoljne s tem stavkom. Kakor se čuje, bo japonski odgovor povoljen in tudi Kitajska bo najbrže sprejela načrt resolucije. London, 2. dec. tg. Pri Cicikarju je pričakovati novih bojev, ker prodira proti Cicikarju od Hajluna 8000 mož vojske genorala Maja. Japonski general llonjo je poslal na ogroženo mesto nova japonska ojačonjn. Zadn'a poročila iz Mandžurije 1'arir, 2. dec. tg. Redakcijski odbor Sveta Zvezo narodov je danes nadaljeval svoje delo, ne da bi prišel do zaključka. Poročila, ki prihajajo danes iz Mandžurije, so zelo različna. Vesti iz Tokia so precej pesimistične. Francoski poslanik iz Cinčova poroča, da so Japonci že vse svoje čete transportirali v južno Mandžurijo, razen dveh bataljonov v Cicikarju in po enega bataljona v K i r i -nu, Cangčunu in z reke Loao. Na ordinarijat so prispeli Izrazi sožalja vseh . primorskih škofov in sutraganov ter drugih pre-Iatov. Tudi sv. stoliea je izrazila brzojavno svoje sožalje. Po vsej goriški nadškofiji so se opravile zcdušnico za pokojnika in njegovo smrt je naznanilo zvonenje po vseh cerkvah. Pogreb se bo vršil jutri ob 9 dopoldne. Vse priprave so se izvršile po navodilih sv. stolice. Pogreba so bodo udeležili videmski nadškof msgr. i Nogara, tržaški škof dr. Alojzij Fogar in poreški škof Pederzoli. Videmski nadškof bo zastopal tudi beneškega patriarha La Fonlaine. Pogrebu bo na- | daljo prisostvoval ves goriški stolni kapitelj. Pogrebne molitve bo opravil nadškof Nogara, ki je najstarejši izmed ostalih škofov. Iz kapele poneso člani metropolitanskega kapitlja krsto na ramah v stolnico. Tu se bo opravila cerkvena slovesnost. Po molitvah bo govoril o pokojniku videmski nadškof Nogara. Iz cerkve ponese krsto šest duhovnikov do izhoda, kjer jo bodo položili na mrliški voz. Od tu se bo sprevod razvil po Mazzini-jevi in Garibaldljcvi ulici na Verdijev korzo, nadalje skozi Semeniško ulico v Carduccijevo, čez Korn na Caterinijev trg, kjer se bodo pogrebci razšli. Od tu popeljejo nadškofa Sedeja skozi Solkan na Sv. goro, kamor je pokojnik še bolan tako rad zahajal. Vsem je še v spominu veličastna procesija, ki jo jo vodil nadškof Fr. Sedej, ko so je svetogorska Kraljica ob spremstvu nepreglednih vrst goriške duhovščine, Marijinih hčera iz vso škofije in tisočev vernikov vračala iz begunstva v svoj dom na Sv. gori. Njegovo truplo bo pokopano v svetogorski kripti poleg kardinala Missle. Grob bo zaenkrat samo začasen, dokler se grobnica primerno ne adaptira. Slovesni rekvsjem za f nadškofom Sedejem Včeraj ob 10 dopoldne ee je vršil v stolnici slovesen rekvijem za pokojnim goriškim knezo-nadžkofom Frančiškom Sedejem. Rekvijem ie opravil ob asistenci knezoškof dr. Rozman. Rekvi-jema i;e 'e udeležilo mnogo odličnega občinstva. Prisostvoval je tudi ban dr. Marušii ter drugi odlični predstavniki raznih oblasti, institucij ter domoljubnih organizacij. Med občinstvom je bilo izredno mnogo goriških emigrantov, katerim je bil pokojni knezonadškof skrben očetovski dušni pastir. Mnogo oči se jc zarosilo, ko so se verniki v molitvi spominjali preblagega pokojnika. Pari*. 2. dec. tg. Zunanji odbor poslansko zbornice je izvolil dnnes zn predsednika l;ot naslednika Paula Boncourjn poslanca Castellana Iz Turdieujeve skupine. Zadi^ja^poročlla Francozi o Marlnkovićevem pota Pariz, 2. dec. Ig. Kakor poroča bclgrajski dopisnik »Liberte«, je bil obisk jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča v VarSavi prvi korak za priključitev Poljske k mali autanti. Najprej bosta Poljska in Jugoslavija sklenili gospodarsko skupnost interesov iu ustvarili kmetijski blok, h kateremu bo seveda pristopila tudi Itomu-nija. Tudi Češkoslovaška bo sodelovala. Nato nameravata pospešiti tudi izmenjavo blaga med Poljsko in Jugoslavijo s posebnimi prednostnimi tarifi nu češkoslovaških in avstrijskih železnicah. Nova antanta med Poljsko iu Jugoslavijo lahko bistveno okrepi obrambno fronto proti Nemčiji iu Sovjotom. Že dn eedaj je dr. Marinkovič pazljivo motril t" -^rnost nemške gospodarske ekspanzije in nemške kulturne propagande v Jugoslaviji in storil vse. da zavre ta novi nemški I)rang narh Oslen. Seveda hi se novo sodelovanje med državami razširjene nntanto razširilo tudi na vprašanje razorožitve in varnosti. Funt se zopet popravlja London, 2. dec. tg. Angleški funt, ki je do opoldne še vedno padal iu dosegel v razmerju 7, Newyorkom stanje 3.25 dolarja, so je popoldn«! precej zboljšnl ter je znašal zadnji kurz Ne\vyork ! 3.395, kar je znatno višje od včerajšnjega otvoritvenega kurzn, ki jo znašal 3.315. To dviganje so ' povzročili ameriški nakupi. Macdonatd o indijskem vprašanju I,omloii. 2. dec. tg. Poslanska zbornica je biln danes polnoštcvilno zbrana, ko se je začela debata o indijski politiki vlade s poročilom MacDo-: nahla o delovanju konference za okroglo mizo MacDonald je v svojem govoru ponovil svoja včerajšnja izvajanja v zaključnem govoru in posebno ; izjavil, da bo vlada smatrala glasovanje glede po-i litike, ki jo jc za bodočnost naznačil za Indijo, kot I nezaupnico. Kotil jo poslansko zbornico, naj v de-i bati misli na odgovornost vlade, ki jo ima vsak izrek o kočljivem vprašanju za sedanje in bodočo odnošaje г Indijo, in da naj se posebno pri glasovanju zaveda konsokvenc desavuirnnja vladne po-j litike. Debata bo trajala do četrtka. ČSR zniža vojaški rok Praga, 2. dec. tg. Vojno ministrstvo je i zde. • lalo načrt zakonu, po katerem naj se vojaška aktivna služba zniža od 18 na 14 mesecev. Predlog I se bo takoj po božiču predložil poslanski zbornici. Vojno ministrstvo je do sedaj vedno odklanjalo ! znižanje aktivno službe, češ da ima na razpolago ; premalo dalje služečib podčastnikov. Sedaj pa je i gospodarsko stanje prisililo vojno ministrstvo, da I se je odločilo k temu znižanju. ti I Zadolženost naših občin in banovin Belgrad. 2. doc. A A. Ministrstvo za finance je sestavilo statistiko zadolžitve naših samoupravnih teles po stanju 1. januarju 1931. Od 4769 občin I kolikor jih obstoja v nnši državi, je finančno mini-I strstvo zbralo podatke o posojilih za 4756 občin, j to se pravi, da ni dobilo podatkov samo od 13 ' občin. Istotako je finančno ministrstvo zbralo po- • datke o zadolžitvi banovin. Posojila občinam in banovinam so znašala omenjenega dno 1.746,052.254 ; dinarjev. Največji dolg ima belgraiska občina, to je 452 milijonov, na drugem mestu je Zagreb s 179,700.000 Din, na tretjem pa Ljubljana s 148 milijoni 200.000 Din. Na ostale mestne občine odpado 383.700.000 Din. Belgrad in sedeži banovin imajo i skupno 953,321.900 Din dolga. Vaške občine dolgujejo 63,453.633 Din. Dolg banovin znaša 142 ml-I lijonov 812.439 Din. TI dolgovi so nastali večinoma v teku leta 1930, ko so banovine začele svoje delo, za kar' jo bila potrebna velika organizacija in kar jc povzročilo velike stroške. Najbolj zadolžena je dravska banovina z 20.21 % skupnega dolga bano- , vin, nato savska z 19.88% in primorska s 5.85%. -— Proces proti Goričanom Rim. 2. dec. Fašistični tisk že pripravlja itn-lijansko javnost na politični proces, ki se prične v petek profi takozvanim »jugoslovanskim teroristom« iz Julijske krajine. Listi objavljajo obtožnico, na podlagi katero je preiskovalni sodnik izročil obtožence izredni mu sodišču v Rimu. Ta obtožnica je bila objavljena že .lansko leto, preden se je začel tržaški proces, ki se je zaključil s smrtno obsodbo proti štirim tržaškim Slovencem. Obtožnica našteva 99 (!) zločinov, to je 31 poskušenih in izvršenih napadov na fašiste, miličnike in orožnike, 13 umorov, 18 požigov šol, otroških vrtcev in vojaških naprav, 8 terorističnih atentatov in 4 poizkuse špionaže. Skratka, vse politične zločine, ki so se odigrali po okupaciji v Julijski krajini. Omenja se seveda tudi atentat na uredništvo »Popolo di Trieete«, zaradi katerega so bili Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič obsojeni na smrt. Kot vodja in organizator terorističnega delovanja se navaja časnikar Albert Rejec, ki Je po-hegnil čez mejo. Obtožnica trdi, da je z Rejcem sodeloval tudi Zorko Jelinčič, ki bo sedaj sojen. Tn dva sta pod plaščem prosvetnih, športnih in dobrodelnih društev širila protiltalljaneko propagando. Med ta društva spada posebno akademsko drušlvo »Adrijat v Gorici. Teroristi so se zbirali okoli »Organizacije«, kakor so na krntko nazlvali svojo politično organizacijo. Namen le jo bil, širiti pan-slavistlčno idejo in doseči zdrufitev Julijske krajine z neko tujo državo. Njen nnmen je bil tudi, vodili vojaško špionnžo; obtoženci so baje bili v zvezi tudi s protifašističnimi organizacijami v inozemstvu. V oktobru 1. 1929 so se zbrali v Vremah. Sestanku sta prisostvovala tudi dva orjunaša. Tu je bilo sklenjeno, da se izvrši napad na »Popolo di Trieste«. Knkor pravi obtožnica, je požgal tolminski vrtec Franc Fortunat, ki je zbežal čez me. jo. Obtoženec Petnice Je baje priznal, tla je izvršil napad na občinskega slugo Kureta v Dolini pri Trstu. Šolo v Lokvi na Krasu so požgali Alojzij Žerjal, neki ftkerjanc in se nekdo drugi iz Bazovice. Ti eo vsi zbežali. Neka} osebnih spominov. Ko sem jeseni 1898 kot bogoslovec centralnega semenišča v Gorici prvič prisostvoval pontitikalni maši tedanjega nadškofa Misije, sem z neko radovednostjo motril tamošnje korarje, ki so v svojih vseskoz višnjevih oblekah tvorili res čnstno gardo nadškofu, ko je lo-ta z njemu prirojeno dostojanstve-nostjo vkorakal v stolnico. Najbolj sem želel vedeti, kateri je neki kanonik dr. Sedej? O njeni sem bil slišal mnogo zanimivega, pred vsem pa mi jo kot novincu v bogoslovju impo-niralo, da jo doktor teologije, in da je prišel s cesarskega Dunaja, kjer jo služboval kot študijski direktor v »Auguštineju«, v onem zavodu, iz katerega je izšlo toliko doktorjev in profesorjev bogoslovja v vse dežele bivše monarhije, in tudi lepo število visokih cerkvenih knezov ...; seveda tedaj kot novi »lemenatarc nisem od daleč slutil, da bom baš dvajset let pozneje začel likvidirati ekonomijo tega istega zavoda in da bom držal pri tem v rokah zapiske, ki sta jih zabeleževala decenije poprej slovenska direktorja dr. Napotnik in za njim dr. Sedej. Dr. Sedej...! Moji sošolci Goričani so mi ga takoj pokazali; zares zanimiva osebnost: njegov obraz je bil mirnih potez; razodeval je človeka, v kojem vrši duh stalno kontrolo nad vsemi afekti, razodeval jo človeka, čigar duh plava iznad vsakdanjih lapalij iu se peča le z zakladi, ki vsebujejo večnostne vrednote. Njegov zunanji nastop je bil ritmično umerjen, posebno sem ga rad gledal, Ito jo imel slovesno mašo in je vršil tako lepo cerkvene obrede; bil je tedaj v svoji najlepši dobi, saj ni bil še videl Abrahama, in v svojem nastopu silno pri-kupljiv: na Dunnju jo bil videl mnogo zunanjega sijaja in ceremonijala, on pa je vse to ponotranjil, poduhovil in vporabil le v toliko, kolikor je bilo primerno za njegovo svečeniško službo. Vršil je todaj službo stolnega župnika v Gorici; umevno, da sem ga kot bogoslovec gledal lo od daleč in da nisem imel prilike govoriti z njim; ko sem študiral teologijo, ui imel dr. Sedej nikake službo v bogoslovnem učilišču, zato nisem mogel opaziti na njein onih človeških lastnosti in senčic, ki jih dijaki tako kmalu opazijo na svojih učiteljih, in radi katerih postavljajo mentorje svoje mladosti v galerijo dobrohotnih originalov, a vendarle originalov! Prvič sem govoril s kanonikom Sedejem jeseni 1902, ko sem kot mlad duhovuik in novi škofijski tajnik spremljal tržaškega vladiko dr. Nagla v Gorico; dr. Nagi in dr Sedej sta bila kolegu z Dunaja in sta občevala med seboj prav prijateljski. Pri tem razgovoru, kateremu sem prisostvoval seveda bolj v obliki passivae assistentiae, sem doživel o Sedeju zopet tiste prijetne vtise, ki sem jih imel prej o njem. Leta 1906. pozimi je postal goriški nadškof; prišel je na Dunaj, obiskal seveda svoj stari »Augu-štinej«, kjer sem se tedaj pripravljal za doktorat; ko so ga opozorili, da je med kandidati tudi eden iz njegove metropolije, me je povabil predse ter se prav prijazno razgovarjal z menoj. Kmalu potem, dne ?5. marcu 1ГО6, sem smel prisostvovati njegovi konsekraclji. Od uglednih oseb, ki so bile navzoče pri tej funkciji, je malo katera še ined živimi: le nadškof Jeglič je preživel vse te decenije, in prošt dr. Faidutti. sedaj auditor apostolske nuncijature v Litvi. Umrl je konsekrator škof Млуег, umrla sta kardinal Nagi in škof Mahnič. v večnost "Ješjl princ Hohenlohe, unjv, prof. Svoboda, io mnogi drugi, ki so bili tedaj zraven. Angel smrti potrka pač na vsa vrata, naj blešči nad njimi kneževski ali škofovski grb, ali naj vodijo v kolibo uboštva in siromaštva. Pri svečanem obedu se je novi nadškof za-nvalil konsekratorju in vsem odličnim gostom; razvil je in nuce svoj program in poudarjal svojo zvestobo do državne in cerkvene oblasti. — Temu svojemu programu je ostal zvest do smrti. Od 1900 dalje sem inogel opazovati njegovo delovanje bolj iz bliž.ine; pred 25 leti me je namreč poklical v goriško bogoslovuiro kot docenta za moralno teologijo, in mu od tedaj dolgujem dosmrtno hvaležnost. Nadškof Sedej se je udejstoval pred vsem na cerkvenem polju; zavedal se je, da je v prvi vrsti cerkveni kuez; za politiko se je zanimal le toliko, kolikor jo politika zadevala versko in moralno živ- ljenje ali pa cerkveno disciplino. Sicer pa je bil v politiških vprašanjih širokogruden, saj so se njegovi duhovniki udejstvovali v najbolj različnih frakcijah goriškega politiškega življenja; da je pa pri raznih vprašanjih imel svoje misli, vem prav gotovo, in je to pri tako izraziti osebnosti, kakor je bil dr. Sedej, več kot umevno. Da je pri lem svoj narod iskreno ljubil, ni treba šo posebej naglašati. Natančen pa je bil, skoraj bi rekel neizprosen, ko bi ta beseda no zvenela tako ostro, v zadevah cerkveno discipline; v tem oziru jo zahteval od duhovnikov in vernikov vestnosti, vzor vestnosti pa je bil on sam. — Odločbe Sv. stolice so mu bile nekaj svetega, o teh stvareh pri njem ni bilo diskusije; kot profesor teologijo v Gorici sem imel priložnost opazovati, s kako pokorščino in vdanostjo je vselej izvrševal rimske dekrete. Ker jo bil sam s seboj strog, ga je njegova psiha nagibala pri posameznih primerih iz moralnega ali cerkvonopravnega področja včasih nekoliko k rigorozni interpretaciji. V tem oziru mi bodi dovoljeno povedati sledečo zgodbico: bilo je 1010 ali 1017, ko se je mudil nadškof Sedej na Dunaju! nekega dne pride po kosilu k meni (bil sera tedaj študijski direktor v ^Auguštineju«) in opazim, dn je nekam potrt, kakor človek, ki so nahaja v zadregi; ponudil sem mu črno kavo. čašo vina in cigaro (saj drugega ni bilo); vso je odklonil. Končno mi prične razlagati neki casus, ki sega v moralo in cerkveno pravo, in kjer je šlo za dispenso, o kateri je Sedej mislil, da jo kot škof ue more dovoliti (vsebina ne spada sem). Jaz sem mu začel ^ugovarjati« in dokazovati, da more vendarle dispensirati; pokazal sem mu priznane avtorje, in dn ga še bolj uverim, som telofonično vprašal Nuncijaturo, ki je potrdila moje uaziranje. Takoj se je Sedejev obraz razjasnil, ter mi pravi: Pa je res dobro, čo gre človek k moralistu. Zdaj pa tni le dajte čašo vina in cigaro, pa bom pri vaši pisalni mizi spisal dispenso. Prav ta zgodbica mi priča o njegovi duhovniški tankovestnosti in o njegovi človeški dobrodušnosli. i Svojo dobrodušnost je posebno znal pokazali ! ua vizitacijah; zlasti pri obedu je rad videl okrog sebe vesele obraze, ter je bil prav zadovoljen, čo jo kak duhovnik znal povedati pri mizi duhovit dov-| tip... da je moral včasih slišati isti dovtip iz rnz-1 ličnih ust v nespremenjeni izdaji, to ga ni prav nič I motilo. Dr. Sedej jc bil človek globoke vere, o katerem smemo reči: justus mens ex fide vivit. Njegova po-božnost je bila skladna, trezna, vedra; saj je zajemal smernice svojega religioznega življenja iz sv. Pisma, v katerem je bil Sedej priznan veščak. Zanimal pa se je za vse panogo teologije; ko so bili v semenišču izpiti, je po cele predpoludneve presedel pri izpraševanju, sam posegal vmes, natančno zasledoval vprašanja in odgovore ter sc... hudoval, če bogoslovci niso znali dobro latinski; bil jo pač uiož iz stare šole. ki je še čislala humanistične jezike. Kot cerkveni govornik je znal razložiti verske resnice zelo poljudno, tako da so ga vsi radi poslušali; s svojim ljudomilim nastopom pu si je znal pridobiti ljudi tako, da niso gledali v njem toliko visokega cerkvenega kneza, temveč duhovnega očeta. In prav ker jn bil pred vsem duhovni oče, žalujejo za njim verniki in duhovniki vse goriške, metropolije; nadškof Sedej je bil mož apostolskega ! duha, ki je imel pred očmi le zvellčanje poverjenih mu duš; kar je ukrenil, iu kar so nekateri tuintam tolmačili kot '-politlcunK, je ukrenil le pod višje-pastirskimi vidiki; v svojem zasebnem življenju pa je bil vseskoz vere IsraŠlitn, in qno dolus non ost (Joa 1. 47). Nam duhovnikom je zapustil nadškof Sedej svitel zgled, da moramo biti vedno vdani Sv. stolici, tudi čo bi ta vdanost zahtevala osebnih žrtev; saj je baš prinašanje žrtev najidealnejši del duhovniškega življenja, in nas dela slične evangeljskemu Pastirju, ki da življenje za svoje ovčice. Naj bi Kristus, veliki duhovnik Nove Zaveze, pastir in škof naših duš. poslal rajnomu nadškofu Sedeju, ko se seli v večnost, zbor svojih angelov, ki naj ga privedejo v večno veselje: in paradisum deducant te nngeli! Univ. prof. dr. .'os. Ujiii. Stoletnica velikega slovenskega kulturnega deiavca Stoletnica škofa Ravnikarja Leta 1831 ie prišel v Trst za škofa naš rojak Matevž Ravnikar. Obhajamo torej stoletnico, ki je pomembna za ves naš narod. škof Ravnihar je vrezal globoke brazde v duhovno pastirstvo trža-ško-koprske škofije, ki je imela takrat še nekatero glagoljaše, dasi redke. Zadnji, Anton Grego, je umrl v Kozjaku pri Kršanu I. 1SG3. Pred njim jo škofoval v Trstu deset let Anton VI. Leonardis, ki pa je več ali manj zapustil evo-jeniu nasledniku neobdelano polje in vinea Domini. Zato je bila res sreča za vernike tržaško-koprske škofije, med katerimi so tvorili takrat Slovenci in Hrvati še mnogo večje število ko dandanes, da jim Dekan Ivan Jurito na zadnji poli Slovenjgradec, 80. nov. Dane« mo spremili k zadnjem počitku nadvse { priljubljenega dekana in župnika g. Jarka Ivana v Starem trgu. že veliko pred 10 dopoldne so se začele zbirati trume vernikov, da spremljajo svojega dobrega dušnega paatlrja in dekaoa na njegovi zadnji poti. Truplo pokojnika je bilo od petka zvečer, ko je bilo prepeljano iz Gradca, položeno na mrtvaški oder v stari Šoli. Točno ob 10 se jo zbrala okrog krste številna duhovščina, občinski odbor in gasilci, ki so krsto prenesli v cerkev in jo položili v sredini cerkve na oder. Po končanih duhovniških molitvah je stopil na prtž-nlco prof. P. Z i v o r t n i k , starotrški domačin, lei jo v svojem krasnem in v srce segajočem govoru poveličeval rajnega g. dekana kot vzor duhovnika, ki si je v svojem vnetem dušnopastir-skem delovanju nalagal svoj kapital pri Bogu. Ko jo pred 12 leti prišel za župnika v Stari trg, jo našel vso cerkvo tihe. On je skrbel, da so te cerkve dobilo lepo doneče zvonove. Skrbno je gledal na olepšavo cerkev, posebno pa župne. Tudi je mnogo molil, molil za svoje vernike. Da jo le imel čas, žo jo bil v cerkvi in tam Bogu vdano molil za blagor svoje župnije. Ako ga jo i kdo iskal in hotel govoriti z njim, da je največ-! krat našel v cerkvi klečati pred oltarjem zatop-' Ijenega v molitev. Ni pa skrbel samo za dušni I blagor sebe in svojih faranov, on je tudi v polni ; ineri skrbel za posvetni in gospodarski napredek ! ljudstva. Saj so jn udejstvoval v vseh gospodarskih j korporacijah ter tako dajal ljudstvu vzgled, po ' katerem se naj ravna. Besede g. prof. Živortnika so živo presunilo vso cerkev, ki jo bila nabito polna dobrih vernikov, ki so skoro vsi jokali. Žalno sv. mašo jo opravil stolni kanonik dr. J a n o ž i č iz Maribora, stregla pa sta dekana Mesnar in llilter. Na koncu sv. opravila je moški zbor pevskega društva Slovonjgradec zapel »Zadnja pol, o tužna pot<, nakar se je začel žalni sprevod iz cerkve na pokopališče. Pri pogrebu, katerega jo vodil stolni kanonik dr. Janežič v spremstvu dekanov Me.snerja in HOterja, smo opazili vsega skupaj 37 dunovnih sobratov in prijateljev pokojnika, med temi tudi dekana Loma iz Šmarja pri Jelšah, prof. Zivortnika, arbidijakona Tovornika iz Konjic, dekana in kanonika Čižeka iz Jarenine in dekana Ripelna iz Prevalj. Za krsto smo opazili okr. načelnika g. Viherja, [>odnače1-nika Leopolda Eiletza, sodnika M. Tominca, načelnika okr. cestnega odbora in predstavnike drugih največja izbira IGRAČ, damskib torbic, ma-nikir Hovčegov in drugih primernih daril zu dame, gospode in otroae IVAN SAVN!K«Eran| jo poslala božja Previdnost za duhovnega nadpastir-ja Matevža Ravniharja. /a časa njegovega prednika se jc prepovedovalo ljudstvu, posebno Slovencem in Hrvatom, prav malo. Pouk krščanskega nauka je bil zanemarjen. Novodošli škof Ravnihar pa je takoj s pastirskim listom strogo zapovedal v nedeljah in praznikih pridige obema narodoma v materucm jeziku in seveda ludi poduk krščanskega nauka. K'3r jo primanjkovalo slovenskih in hrvatskih duhovnikov, jih je vabil od drugod. To je bilo flilno važno za Slovence in Hrvate v verskem in narodnem oziru. Njegovo petnajstletno vladanje v škof;ji ;o Bog blagoslovil z obilnimi plodovi. škofu Ravnikarju je bila vedno ua srcu presvetli ljudstva, zato jn polagal veliko važnost nn čitanjo dobrih knjig. Se v svoji oporoki ni na to pozabil. Zapustil je namreč 3000 for. za izdajanje knjig versko in narodno-gospodarsko vsebine za ljudstvo. Tn ustanova še obstoja. Kolikor je znano, sta jo uporabljevala le škofa Dobrlla in Karlin. Hvaležnost zahteva, da se spominjamo sploh vseh duhovskih in posvetnih kulturnih delavcev, ki so nam oznanjali božjo besedo it; sejali sena narodne prosvete v krajih, kjer se sedaj naš Jezik lako kruto preganja in popolnoma izkoreniniti žPli. Posebno zahvalo pa so Jugoslovani v tem oziru dolžni velikemu škofu Slovencu, Matevžu Ravni-harju. J. G. Ogenj v izložbenem oknu Slovenjgradcc. 1. dee. Danes je okrog pol 11 dopoldne nenadoma j začelo goreli izložbeno okno trgovine Ivana Roj-uika, v katerem jc bilo precej volnenega blaga in i otroško igrače. Pasantje, ki so šli mimo in prvi j opazili ogonj, so takoj obvestili lastnika, ki se mu je po kratkem času posrečilo pogasili goreče okno in blago, kar še ni zgorelo, tako dn gasilnemu društvu, ki je prišlo na pomoč, ni bilo treba stopiti v akcijo. Blago, ki so jc nahajalo v oknu, je skoro vse pogorelo odnosno toliko pokvarilo, dn ni zn nobeno rabo. Ogenj je nastal po električni žarnici, ki se jo nahajala v izložbi iu gorela. Skoda, ki lo bo do 200 Din, jo krita 7. zavarovalnin* INebemi odpoved kavi, niti zvečer, ob nobeni uri, od nikogar, bodisi zdrav ali bolan, otrok ali starček, odkar imamo kavo Hag. Prava izborna kava svetovnega glasu, katero radi njenega vzorno dobrega okusa In popolne neškodljivosti pijejo milijoni ljudi — j« kava Hag. Njen pomen za narodno zdravje |e pismeno priznalo 27.000 zdravnikov. oblasti tako tudi finance in žendarmerije. Pred duhovščino je korakala dekliška Marijina družba, gasilni društvi iz Starega trga in Paniefc, fantovski odsek bralnega društva, ter vsa šolska mladina v spremstvu učiteljstva in nad 3000 vernikov iz domačo župnije kakor iz cele svoje in drugih dokanij. Po končanih obredih na pokopališču je moški pevski zbor zopet zapel dve žalostinki »Slovo« in »Vigred se povrue«, nakar so se začele množice poUigoma razhajati. Pokojni dekan Ivan Jurko je bil zelo vnet dušni pastir svojih faranov in dober oče revežev. Kadar jo šel delil sv. (»opotnico in je videl v hiši I revščino, jo sam iz svojega dal dimarue podjiore, včasih celo do 100, a nikdur manj kakor po 20 dinarjev. Berači niso nikdar odšli iz župnišča pralnih rok. Pred odhodom v bolnišnico je naročil doma, da ne sine nobeden berač oditi Iz župnišča brez miloščine. Udejstvoval se je mnogo tudi na gosjiodarskem polju. Bil je vzoren rejec prvovrstne živine. Uredil si je dobro urejena gnojišča, ta s tem dal pobudo in vzgled tudi drugim. BU Je dolgo let načelnik in pozneje tajnik živinorejsko zadruge, katero je on preosnoval iz prej&nje biko rejske v živinorejsko zadrugo. Udejstvoval м J* tudi v kreditnih zadrugah. Tako je bil član naM-stvn Hranilnice in posojilnice v Slovenjgradcu, ter član gerenlakega sosveta okrajne hranilnice ta več let tudi občinski odbornik. V njem bo občina izgubila neumornega in agilnega delavca la svetovalca. Ohranimo blagega dušnega pastirja in skrbnega gospodarja v trajnem spominu! Bodi mu Bog milostijiv sodniki Smrt W0 letnega starčka Zalog, 2. decembra. Prijazna vas Zalog pri Ljubljani si je štela v čast, da bo skoro imela v svoji sredi moža, menda najstarejšega v Sloveniji, starčkn Janeza Ites- nik, ki bi bil v treh mesecih dopolnil 100 let, ki pa jo v torek 1. decembra izdihnil svojo blago dušo. Naš list je ob 99 letnici prinesel nekaj o njegovem življenju. Ves čil in zdrav je tedaj imel le eno željo, da bi dočakal 100 letnico svojega rojstva. Ni mu bilo dano. Previden s svetimi za- kramenti je po 14 dnevni bolenii mimo v Ooopo-du zaspal pri svojem zetu, višjem žel. uradniku g. Kinku v Zalogu, in bo dane« ob 3 po(4»ldne prepeljan na postajo v Zalog, odkoder se truplo prepelje v Rajhenburg in v potek ob 10 dopoldne pokoplje na ondotno farno pokopališče k večnemu počitku. Rajnki je bil rojen 15. marca 1882 pri Raj-hcnburgu iz stare čislane rodbine Resnikovc, ki jo imela svoje posestvo in gostilno v Rajhenburgu. V svojih mladih letih je z očetom hodil na tlnko v tamkajšnjo graščino. Kot gostilničar je bil splošno priljubljen iu spoštovan. Ni bil eden tistih, ki mu je le dobiček življenjsko vodilo. Bil je usmiljen do revežev. rad je (Mimagal v potrebhli tudi domačinom. Bil je Slovenec »kozi in skozi ter svoje govorice tudi takrat nI zatajil, ko Jo veljalo kaj tvegati. Bil je nad vse veren katoličan. Svoje verske dolžnosti je opravljal do zadnjega. Bil je dvakrat poročen. Iz vsakega zakona sta mu živela po dva otroka. Zadnjih 18 let je preživel pri svoji dobri hN-rki in zetu, ki so nad vse skrbeli za njegovo udobnost, kjer jima jo vzgojil vse svoje vnuke in vnučke, ki jim je moral vedno znova in znova pripovedovati dogodke in zgodbice vesele in žalostne Iz svojega življenja. Kakor v Rajhenburgu spoštovan tn čislan, »e je tudi nam Zaloianom zelo priljubil radi tvojega humorju in bogatih življenjskih izkušenj ter častitljive starosti Moža enega stoletja bomo ohranili v blagem spominu. Zelja, da bi |>očival v svojem rojstnem kraju, so mu bo tudi spolnila. Naj počivn v miru! Do-brotljivi Bog pa mu bodi bogat plačniki Gozd vkovan v led Velikanska škoda na drevju Sv. Rupert n. Laškim, 1. XII. 1931. Letošnja, komaj nastopajoča zima jc v laškem okraju v višjih legah, najbolj menda v občinah Sv. Rupert nad Laškim in na Svetini pri Celju, doslej uapravila lia sadnem in gozdnem drevju nepopisno škodo. Iz grozečih, sivih oblakov, ki so skoro ves november viseli nad zemljo, je v soboto, dno 28. novembra začel polagoma padali dež, dasiravno bi vsakdo pričakoval snega, ker je bil na zemlji naravnost silen mraz. Na zemlji je dež takoj zmrznil, in led jo ukoval zemljo v svoje mrzle spone; ivje na drevju se je kmalu umaknilo ledu, in danes, 1. decembra visi na drevju, na vsaki vejici, ogromna množina in težina ledu, kakor ga najstarejši ljudje ne pomnijo. Groza obda človeka, če stopi v gozd: tu stoka, hrešči in poka na sto in slo mestih obenem: velike, močne veje so odloitiljene in padajo na tla, vrhovi smrek, posebno mladih, ležijo na stotine po tleh, kakor bi jih presekale granate, in žalostno štrlč od- loinljcni konci vrhov proti nebu. Najhujše pa je prizadeto sadno drevje: uinoua drevesa je led in vinar kar izruval iz tal; veliko število dreves je silna ledena teža razcepila na dvoje, polomila vrhove in najdaljše in najmočnejše veje. Danes, 1. decembra je ob ti zjutraj 5 stopinj mraza, zalo se sadjarji opravičeno bojč, dn drugo leto tukaj sadja sploh ne bo, ker so najbrž že sedaj popki v ledenem objemu pozebli. In ravno letošnjo jesen so sadni popki tako lepo dozoreli, da je marsikateri kmet že sedai rekel: bo spet sadja! Samo sadje nam je letos vrglo saj nekaj denarja, sedaj je tudi to upanje za enr leto zopet pokopano. Pričakujemo, da bodo državni poslanci v sledečih zasedanjih kaj storili za uhoKo, vedno bolj nesrečno, vedno bolj lepeno kmetsko ljudstvo! Ker je kvas predrag Zanimive razprave pred okrajnim sodiščem. Ljubljana, 2. dec. Pred okrajnim sodiščem se jutri dopoldne prične zauimivn kazenska razprava proti dvema ravnateljema pivovarne »Union«. Javnosti je pač še v dobrem spominu ostra polemika, ki se je razvila med ljubljanskimi peki in proizvaja led kvasn. Peki so trdili, da bo cene kvasu mnogo pretirane in so zahtevali, da se tudi producenti kvasu l>okličejo na odgovornost prod sodišče. Producenti kvasu pa so trdili, da cene kvnsu niso pretirane in dn ininjo prav majhen dobiček, češ da je na kvas naložena velika državna trošarina in zraven šo mestna. V dravski banovini jo edini producent kvasu pivovarna »Unionr. Banska uprava je naposled prijavila »Union«; državnemu tožilstvu In zahtevala, dn so proti njej uvede kazensko postopanje zaradi prekrška člena 8 zakona o pobijanju draginjo. Razprava bo pač [Kidala mnoge zanimi-mosli, tako v pogledu produkcije kvasu, kakor tudi v pogledu čistega dobička, ki ga imajo tovarno kvasa, medsoboj lesno združene v poseben karte!. V interesu javnosti je, du se vprašanje kvasu razčisti. O razpravi bomo obširneje poročali. fcc dvakrat je stal pred okrajnim sodnikom veletrgovec z vinom Karol Bolliflo, ki je obtožen prekršku vinskega zakona, ker je neko mešanico bniiačana in haložana prodajal za »štajersko rdeče vino«. Afera v trgovskih in gostilničarskih krogih vzbuja večje zanimanje. Zadnja razprava v ponedeljek, 30. novembra je biln preložena, ker j- Izostala glavna priča. kmet. svetnik Trampuž. 4 letni nečak - žrtev znorelega sfrfea Iz Bjelovara poročajo: Te dni je prišel 4-letni Stepan Jakoplič no obisk k svojemu stricu. Nekaj časa sta se mirno razgovarjala, naenkrat pa je stric |xigrabil sekiro in svojemu nečaku preklal glavo. Mrtvo truplo V precej časa imel kar pri sebi v sobi in ga jo šele nn poziv dečkovega očeta vrgel na dvorišče, poprej pa je še parkrat udaril s sekiro po mrtvem trupe lcu. V tem je prišel redar, ki je pozval Jakopliča. naj pride ir. sobe. Norec pa je pograbil sekiro in planil za njim. Že je zamahnil po nJem in bi mu v naslednjem trenutku razklal črepinjo, ko bi sc redar ne bil v tem hipu spotaknil in padel po tleh. To mu je rešilo življenje. Jakopliča so nato s težavo obvladali. Prepeljali so gn na opazovalnico, kjer je nekaj časa objokoval tvoje dejanje, nato pe eopet »čel bosneti Dnevna kronika f Irma Poltakova V bratskem Zagrebu je umrla v soboto, dne 30. novembra zvečer. 30 let je delovala, vztrajala in žela uspehe na reprezentativnem odru hrvatske glcdaliSke umetnosti. Razvajena od uspehov, ljubljena od hrvatske javnosti, poveličana od navdušenih in razigranih gledalcev, je Irma Polakova z navidezno radostjo sprejemala dokaze tega odobravanja. Vedno pa si je želela nazaj v Ljubljano, kjer je bila vzgojena ln kjer je v družbi naših igralskih velikanov in ustanoviteljev slovenskega gledališča Verovška, Borštnika in Borštnikove-Zvonarjeve pričela svoje umetniško delovanje. Dozorela generacija naše dobe se je že prav dobro spominja z odra in ve, da je že tedaj njeno ime pomenilo polno hišo za ljubljansko gledališče. Kljub temu, da je živela po kratki dobi svojega udejstvovanja v Ljubljani, v Zagrebu, je ostala zvesta domači zemlji in svojim ljudem. S kako prisrčnim gostoljubljem je vselej sprejela vsakega Slovenca, posebno dijaka-visokošolca, ki se je ni vedno spomnil le kot slovenske umetnice, ampak tudi kot darežljive rojakinje. Pri vseh slovenskih prireditvah v Zagrebu je rada sodelovala. Pri vsaki priliki je k ponosom poudarjala, da je »Kra-njica iz bele Ljubljenec. Njeno umetniško udejstvovanje je bilo zelo obširno. S 16 leti je že stopila .882 k Dramatičnemu društvu in se obenem pri Francetu Goršlču ueila petja. Po petletnem delovanju na Dunaju pod vodstvom Weinbergerja se je vrnila za kratko dobo v Ljubljano, od koder je 1. 1901 odšla v Zagreb, kjer je ostala do 6voje prerane smrti. Nastopala je v drami, operi in opereti. Neštete so vloge, v katerih je z uspehom nastopala, nepozabne pa eo njene kreacije v operetah, v katere je vnesla duha. livahnosti in originalnosti. — N. p. v m.l + V večnost je odšla ga. Marija Žerjav iz flavškega Rovta nad Jesenicami, p. d. Zakamnjen-■a, mati g. prot. dr. Gregorja Žerjava in učiteljice gdč. Minke Žerjavove. — S pokojnico odhaja zopet ena močnih žen. Visoko pod Roščo leži Zakamnie-kovo posestvo. Tu se je trudila in del ila s svojim pokojnim možem .Jakobom. Pošteno in vestno je vzgojila svoje otroke. Poleg g. prolesorja in gdč. učiteljice je en sin uslužbenec tovarne na Savi, ena hči pa gospodinji bratu g. profesorju, druga je pa umrla 1. 1918 v škofjeloškem samostanu kot ursu-linka-učiteljiea S. Alojzija. — Blagopokojna gospa je bila zgled prave dobrote. Kdo je odšel praznih rok od nje? Kdo nepotolažen iz njene hiše? Čudovito je znala skrbeti za pravo veselje: vsak je vedno rekel, da je pri Zakaninjeku tako lepo. Nič čudnega, saj je sredi dela živela vedno z Bogom združena. Zakatnnjekova hiša je hiša molitve. — Nobena stvar, še tako grdo vreme je ni zadrcalo, da ne bi redno hodila k sv. maši in prav pogosto k sv. zakramentom. Polna je bila božjega duha, zalo tako dobra, vesela in pogumna. Sama bistrega uma je s svojim možem spoznala globok pomen izobrazbe, zato je poskrbela, da so njeni otroci pose-čali redno šoio. čeprav je hiša od Jesenic tako oddaljena. — Križe, ki jih ji je Bog nalagal, je nosila krščansko. Umrl je mož. hči, sin-gospodar na domu — pa je ostala neomajno udana Bogu. — Ni dolgo tega. kar se je udeležila obletnice po sinu, potem se je dala odpeljati domov. Doma je včeraj umrla, združena s svojim Bogom, kateremu je živela. Od poči j se, zvesta dekla Gospodova, močna krščanska mati v večni višavi pri Bogu! — Preostalim naše irkreno sožalje. Bog Vas potolaži!^ + Ivan (aliarija. V nedeljo je v Nahrczini umrl Ivan C a h a r i j a , industrijec In bivši župan Pokopa'i so ga včeraj v Nabrežini. Rajni je bil laatnik velikega nabrežinskega kamnoloma, kjer si je služilo kruh mnogo nabrelinskih delavcev. Po-sebuo dobre zveze je iinelo podjetje z Egiptom. Že dobro leto pa preživljajo vsi nabrežinski kamnolomi hudo krizo, ki je vrgla na cesto sporo vse delavce. _ , + 1'mrl je v Ljubljani Leopold Егеег. železniški revident v p. Pogreb bo v petek 4. dec. ob 2 pop. N. v m. p. Žalujočim naše sožalie. + Po kra ki bolezni je umrla Marija Kastelif, t pok. tobačne tovarne. Pogreb je danc-s ob 4 pop. Ostalim naše sožalje, pokojnici svetila Večna luč! Lepe beje zebe z istočasno odstranitvijo neokusno barvanega zobnega obložka pridobite z stalno uporabo dobre Chlorodont-zobno paste z prijetno osvežujočim mentol okusom. Tuba Din. 8.—. — Drzen roparski napad pri Ogulinn. V stanovanje industrijalca Rupčiča v Zagorju pri Ogu-linu je te dni vdrlo pet maskiranih roparjev z revolverji, ki so zahtevali, naj jim Rupčič izroči ves denar, Rupčič pa je imel pri sebi le 2000 Din, katere jim je izročil, toda roparji niso bili zadovoljni in eo zahtevali, naj jim prihodnji dan izroči še 50.000 Din. Tega Rupčič seveda ni etoril, ampak je zadevo prijavil orožništvu. — Grehi dolenjskega Čaruge. »Slovenski list« je poročal, da je zagrebška policija aretirala dolenjskega Čarugo Ivana Jaketa in njegovega pajdaša Emila Mlakarja, ki sta izvršila roparski napad na župnišče v Boštanju. V teku zasliševanja ie prišla na dan cela vrata najrazličnejših zločinov, ki sta jih izvršila Jcke in Mlakar v družbi z nekim Josipom Šimecem iz Slatine, ki je presedel v Lepoglavi že 15 let. Jeke, Mlakar in Simec 60 tvorili nekak zločinski »triumvirat«, ki je ustrahoval Dolenjsko in zagrebško okolico. Prišlo ic med drugim na dan, da so nameravali izvršiti več vlomov v župnišča, za katere so imeli skoro vedno enak načrt. Mlakar je imel nalogo, da ee jc čez dan na kakšen način skril v župnišču, onadva bi pa ponoči orišia za njim. Vendar se jim la načrt, ki eo ga hoteli uporabiti za vlom v župnišče VABIMO VAS, obiščite se pri nas! Po svojem okusu s> izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenchcoate. suknje, obleke perila i. dr. A. Presker L ubHena. Sv. Pelra cesta 1-4 r Jeeeuju pri Kraptni, ni poerečil. Zdi se, da bo seznam grehov, ki jih je zagrešila ta zločinska trojica, precej velik in jc prav tako verjetno, da se bo na ta način pojasnil marsikateri zločin, ki eo ga do sedaj zamau skušali razjasniti. — Pri tolšHci, protinu in sladkosečnosti izboljša naravna »Franz-Josek-grenčicu delovanje želodca in črev in vztrajno pospešuje prebavo. Raziskovalci na polju zdravilstva o prebavilih zagotavljajo, da so dosegli s »Franz-Josek-vodo sijajne uspehe. — »Fran/.-Josek-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Najnovejša mladinska knjiga i Mihec in Јнкес« so dobi pri upravi mladinske inatice, Frančiškanska ulira 6. I. nadstr. desno. — Kakšno je vreme na deželi? Od nedeljo naprej je stalno hladno in oblačuo. Vremenska poročila iz raznih krajev navajajo* naslednje vremensko stanje: Bohinjska Bistrica —5 C, oblačno, snega 25 cm; Kranjska gora —10, jasno, snega 35 cm; Jesenice —5 C, jasno; Tržič —3 C, oblačno; Kamnik —2 C, oblačno; Maribor —1 C, oblačno; Celje —1 C, oblačno; Dravograd —5 C, oblačuo; Ljutomer —4 C, oblačno; Brežice —2 C, oblačno; Si. Janž na Dolenjskem —1 C, megleno; Novo mesto 0 C, oblačno; Kočevje —3 C, oblačno; Rakek —3 C, oblačno — V fabranskih gozdovih in krajih so že 2 dni hudi zameti. TVORNICA CIKORIJb NEGOVANJE LEPOTE na medicinsko-kozmetični podlagi, to je nova smer, ki je zares dobra, če ae za to vporabljajo pripomočki, katerim z medicinske strani ni prigovora, kot so: Fellerjeva Elsa-pomada z.a zaščito kože in Fellerjeva Elsa-pomada za rast las. Za v naprej poslanih 40 Din 2 lončka brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Slubica Donja, Elza trg 134, Savska ban. — Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeuo perilo v najlepšo izdelavo. — Igrače, damske torbice, manikir-korčege in druga primerna darila za gospode, dame in otroke nudi za Miklavža Ivan Šavuik, Kranj. — Obvestilo: Sv. Miklavž in parkelj sta solidarno sklenila, zbirati letos darila kakor gramofone, plošče, radioaparate ter šivalne slroje lo v trgovini Centra, ki se nahaja na Miklošičevi cesti 38 v palači Grafike. Tudi na obrnke. Ljubliana Šahovski turnir na tfu&tianski univerzi IV. kolo. Partija Gabrovšek Julij:Sever je bila odigrana že preje in je dobil Gabrovšek. V torek je Gabrovšek Ludvik dobil proti Židanu, ki jc izgubil figuro, nakar se jo vdal. Škerlak je prišel proti Rupniku Ivotu v zelo močno pozicijo, toda je napravil napačno kombinacijo, nakar se je moral zadovoljiti z remijem. | Rupnik Zdenko si je proti Asejevu zgradil silno po- j žirijo in dobil. Krulc je dobil proti Zupanu, ki je spregledal tiguro. Preinfalk je z močno igro porazil ('ibica in Vidmar Sikoška v končnici, v kateri je imel kmeta več. Partija Sorli:Gerželj je bila prekinjena. Stanje po IV. kolu: Vidmar 4, OabrovSek Ludvik in Julij, Krulc, Preinfalk 3. — Naslednje kolo se bo vršilo v četrtek. Kai bo danes Drama: »Dve nevesti«. Red D. Opeia: »Dežela smehljaja«. Red B. Nočno sluilio imata lekarni: dr. P i-.vol i, Dunajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 0. Koledar Četrtek. 3. decembra: Frančišek Kiaverij ■poznavavec. Osebne vesti = Larantinske duhovniške vesti. Za upravi telja dekanije Stari trg pri Slovenjgradcu je imenovan Alojzij C i že k, duhovni svetnik in mestni ».upnik v Slovenjgradcu; za provizorja župnije Stari trg je imenovan kaplan Štefan Horvat; za duhovniškega svetovalca je imenovan Martin U leni k, župnik pri Sv. Florjanu v Doliču. Nadalje je tazp'sanu žnpnijn Crešnjica v dekaniji Nova cer-tc v do 5. januarja 1932. Qs<«!e Dcsfl — Putre* v Krekom. Dne 30. m. m. zjutraj imo v Krškem čutili močan potresni sunek ( neznanec potegnil nož in zabodel Mihelčiča v desno ramo. Rana je tako huda. da je moral Mihelčič včeraj v ljubljansko bolnišnica. O Pogreb gc. Ježeve, matere dr. Frana Ježa, je bil včeraj popoldne ob 4. Rajnico so pospremili do zadnjega domovanja sorodniki in prijatelji v obilnem številu. Bila je prava slovenska, krščanska in.iti. ki je posvetila vso skrb vzgoji svojih otrok. Njen sin dr. Franjo Jež je bil pravi učenec dr. Kreka v naših katoliških vrstah; med vojno je izdajal borbeni list »Jugoslovan« ter se tudi pozneje udejstvoval v prvih vrstah. Posebno velike so njegove zasluge za invalide. Vsem sorodnikom naše iskreno sožidje, pokojnici pa mir in pokoj. O Proslava državnega praznika. Ljubljana je na dostojen in slovesen način proslavila državni praznik 1. decembra. Na predvečer praznika je bilo oddanih z Gradu 21 topovskih strelov kot uvod v proslavo. Na dan praznika so bile izobešene na vseh hišah in poslopjih zastave. Ob 10 je daroval v stolni cerkvi knezoškof dr. Rožman slovesno službo božjo. Slu$be božje so se udeležili vsi predstavniki oblasti dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, general Popovič kot zastopnik divizij-skega poveljnika, predsednik višjega sodišča dr. Rogina, višji državni pravdnik dr. Graselli, rektor univerze dr. Serko, mestni župan dr. Puc, vsi tukajšnji konzuli, častniški zbor, rezervni častniki, gasilci in mnogo občinstva, ki je napolnilo stolnico. Pred cerkvijo je bila častna vojaška straža, dravska godba pa je igrala koračnice. Zvečer ob 7 se je vršil po mestu pohod vojaštva z godbo. Slovesni službi božji sta se vršili tudi v pravoslavni kapeli in evjngeljski cerkvi. Zvečer pa se je vršil v unionski dvorani časnikarski koncert ob velikanski udeležbi odličnega občinstva. 0 Malčki, ali ste že prosi'! svoje mamice, da vas pripeljejo na Miklavžev večer v soboto 5. t. m. ob po! 5 v belo dvorano Uniona. Miklavž pride zgodaj in bo posebno radodaren. Vstopnine ni. 0 Pevcem »Ljubljane«. Danes zvečer ob 20 nujna pevska vaja v »Unionu«. — Pevovodja. 0 Alpinski film Durmitor. Slovensko planinsko društvo vabi svoje članstvo in estalo ljubljansko občinstvo, da se udeleži prve predstave alpin-skega filma Durmitor, ki se vrši danes v sredo dne 2. decembra ob 2. v kinu »Ljubljanski dvorr. Preil-vajanjo filma otvori s kratkim predavanjem predsednik H. T. K »Sljetno« in soustvaritelj filma dr. Branimir Gušič. l'redproć.ija vstopnic pri blagajni kina sLjubljaneki dvor« med 15 in 21 uro. (Telefon 27П0). 0 Miklavž r Trnovem. V sobolo bo v prostorih društva Prosvete Trnovo, Karunova ulica 14 običajno vsakoletno Miklavževanje in sicer нашо enkrat t. j. ob pol 8 zvečer. Darila -ie bodo tjjre-jemala v soboto ves dan od 9 dopoldne do 7 zvečer istotam. Nam naklonjeni Trnovčani vljudno vabljeni. — Odbor 0 Dobava bencina. Mestno načelstvo v Ljubljani bo oddalo na javni niinuendo (zmanjševani)) dražbi dobavo ca. 24.000 kg prvovrstnega bencina, za potrebe mestnih uradov in podjetij. Tozadevna dražba se bo vršila dne 15. decembra 1931 ob 10 ■lipp ЦЈЦЛ- s^pgi чур Цјрр Miklavžev večer v Unionu dne 5. decembra ob 7 zvečer Dam-s trcljl dan prrdurodaje vstopnic v 1'nloaa pred »cllliu ilvorunn. Že prvi ilnn so jo prodalo mnogo vsiop-lile, knr muči. da Jo z.n lu Miklavžev večer veliko ; zanilliuilja ill se n leni mijholj priporoča. Zalo svetu- 1 j o ni o VKlim, ki nameravajo iu ielo polotiti tu dostojno in vellfaslno prireditev, da «1 pravočasno preskrbe vstopnico! — Predprodaja en lio vršila danes od 15—19. I <1%m it* ilTta lite, v prostorih mestnega eknnomata. Mestni trg 27, i I. nadstropje. Natančnejši pogoji se dobijo v mest- j nem ekonomatu. proti povračilu stroškov. © Dve zastrupljenjL V torek popoldne je reševalna postaja posredovala v dveh slučajih za-strupljenja. Najprej je bila obveščena, da se je na Ilovici zastrupila 31 letna posestnica Marija Men-cej, stanujoča na Ilovici 95. Mencejevo je okoli 2 popoldne našel doma nezavestno delavec Vinko Jeruc, ki etanuje v isti hiši. Čudno ee mu je zdelo namreč, ker pocestnice tako dolgo ni bilo na iz-pregled. S pomočjo eosedov je Jcruc vdrl v stanovanje in našel notri nezavestno Mencejevo. V stanovanju jc silno dišalo po lizolu. Reševalni avto je Menccjevo lakoj odpeljal v bolnišnico, kjer so se trudili na vse načine, da bi jo spravili k zavesti, vendar zaman, zakaj takoj po prevozu je Mencejeva umrla. Količina iizola, ki ga je Mcn-cejeva izpila, je bila zelo velika. Iz nekega pisma, ki ga je policija pozneje našla pri njej, je razvidno, da je šla Mencejeva v smrt prostovoljno. — Takoj za Mencejevo je reševalni avto prepeljal v bolnišnico iz policijskih zaporov 241etno Skolastiko K., ki je znana postopačka in povsem izprijena ženska. Skolastika je v zaporu dobila tri kopirne svinčnike, jih razčehnila in barvilo pogoltnila. Postalo ji je takoj slabo in jo je reševalni avto prepeljal v bolnišnico, kjer ji je žc odleglo. O Ustanovni občni zbor Kajak kluba. V sredo se bo vršil v damski sobi kavarne »Emona« ob 8 zvečer ustanovni občni zbor Kajak kluba. Kdor ima veselje za la izredno lepi šport, naj ne zamudi prilike, da bi se na tem občnem zboru pridružil sistematičnemu športnemu delu v tej jianogi. Danes druga predstava alpinskega filma ZA MIKLAVŽEVO PRODAJO 5n/o popusta na likerje, konjak, razna vinu, hombonijere čokolado In razne dellkatese pr.1 FB. KIIA M. Miklošičeva cesta a ob 19 in četrt v kinu »Ljubljanski dvor«. Vstopnice od 15. do 21. ure pri blagajni kina »Ljubljanski dvor«. — — — Telefon 2730 Dva požara v celjski okolici Celje, 1. dec. V nedeljo 29. p. m. okoli 5 zjutraj so ljudje v Visni vasi prcs'rašcni zapazili, da švigajo plameni iz šele pred kratkim postavljenega skladišča papirja pri papirnici g. Leopolda Klanfnika. Zgorela je vsa zaloga papirja in leseni del skladišča. Na pomoč so prihiteli prvi sosedje, potem pn šo gasilci iz Nove cerkve in Vojnika, katerim se je posrečilo ogenj lokalizirati ter obvarovati sosedna gospodarska poslopja in končno tudi ogenj jioga-siti. Škoda je zelo velika in lc delno krita z. zavarovalnino. V torek 1. decembra popoldne okoli pol t je sporočila celjska postaja požarni hrambi, da je prejela od železniškega čuvaja telefoniČno obvestilo. da gori v Tremerjih. Požarna bramba so je odpravila s svojo priznano hitrostjo na pot v Tre-merje, kjer je gorelo pri posestniku Celiovinu Flo-rijp.nu, po domače Cencl. Ko po prispeli na lice mesta, je bil popolnoma nov kozolec že ves v plamenih. Gašenje je bilo zelo težavno, ker v bližini ni bilo vodo v zadostni meri, dočim so našli plameni obilo snovi v senu in drugih letnih pridelkih, ki so bili spravljeni na kozolcu. Gasilci so morali v prvi vrsti osredotočiti na to, da so preprečili, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja. Zaposleni so bili tia kraju nesreče celih 5 ur, do se jim je poročilo pogasiti ogenj do 9 zvc-бег. Mraz je bil pa takšen, (ia so gasilcem po končanem delu zmrznile vse cevi in motornn brizgalka. Škoda, ki jo utrpi posestnik, je zelo velika, ampak bo menda krita z zavarovalnino. Ogenj je bil bržkone podtaknjen iz maščevalnosti; kajti pri prizadetem posestniku, ki mora biti nekomu trn v peti, je tekom zadnllh dveh let gorelo žo kakih desetkrat Okusna in zdrava je KMINSKA KAVA Maribor Spremembe v obč. upravi Belgrad, 2. decembra. Z odlokom notranjega ministra je razrešen svojih dolžnosti dosedanji mariborski župan odvetnik dr. Alojzij Juvan. Za župana je obenem imenovan dosedanji podžupan odvetnik dr. Franjo Lipold, a za podžupana še! roari-boiske borze dela in član banovinskega sveta Rudolf Coloub. □ Preložitev občinske seje. Radi nenadnih sprememb v vodstvu mariborske mestne občine in občinskega svela je preložena proračunska seja, ki bi se morala vršili nocoj, na nedoločen čas. Ravno tnko je bilo odpovedana snoči seja finančnega odseka, ki je nameraval nadaljevati debato o znižanju občinskega proračuna po poročilu komisije za revizijo proračunskih izdatkov. LJ V najlepši mo^Ki dobi je umrl v starosti 33 let Andrej Tantnr, mizar državne železnice iz Limbuša. Pokopali ga bodo danes popoldne na lim-buftkem pokopališču. □ Proslava katoliškega dijaštva. Tudi letos priredijo katoliški mariborski dijaki svojo tradi-eijonalno proslavo Marijinega praznika dne 8. decembra. V okvirju te proslave se vrši: Nn predvečer dne 7. decembra ob 6 zvečer pridiga in litanije v cerkvi sv. Alojzija. Nn praznik dne 8. decembra ob pol G v isli cerkvi sv. maša s skupnim sv. obhajilom in pridiga. Dopoldne ob 10 v dvorani Zadružne gospodarske banke zborovanje vsega katoliškega dijaštva. Zvečer ob 8 bo v dvorani Zadružno gospodarsko banke slnvnostna akademija. Vhfclmo k tej proslavi prijatelje katoliške dijaške mladine. □ V Karlinovi dvorani v Dijaškem semehlšču priredi v nedel o dne 6. t. m. s pričetkom ob 17 • Slomšek««, društvo mariborskih bogoslovcev »Slomškov večer« s eledečim sporedom: Železnik, Kmetova molitev (moški jbor); Slomšekova svetost; predava semeniški duhovnik M. Lupše. _ Proces Slomšekove beatifikacije (predava prelnt dr. Kovačič); dr. Kimovec: Oj, z Bogom ti planinski svet, pevske točke izvaja boiioslovski pevski zbor. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo, ker so namenjeni za Slomiekovo beatifikacijo. □ Iz mariborskega novinarskega kluba. V seznamu mariborskih novinarjev, ki smo ga pred nedavnim objavili, je pomoloma izostalo ime novinarja Deziderija Frieda. □ Razpis Imjižiičarjcvega mesta. Pri tukajšnji Študijski knjižnici se razpisuje mesto drugega knjižničarja, ki ic sistematizirano za uradnika druge kategorije. V poštev pridejo v prvi vrsti absol. venti klasične gimnazije. Prošnje do 20. decembra s prilogami na mestno načelstvo, □ Za družire v pomanjkanju. Radi pregleda družin, ki žive v pomankanju ter so potrebne pomoči, sc bodo sprejemale prijave najpotrebnejših v socialno-poliličnem ura:lu mestnega načelstva do 10. decembra t. 1. ob uradnih dnevih od 8 do 12. Oziralo se bo zlasti na družine z nepreskrbljenimi otroki. Pogoj je vsaj trimesečno bivanje v Mariboru. Za prijavo so potrebni sledeči podatki: Prijava o bivanju v Mariboru, domovinska pristojnost, število nespresVrbljenih družinskih članov, celokupni dohodki družine in višina najemnine. □ Nei-reča v kamnolomu. V braslovškem kamnolomu se je ponesrečil 31 letni delavec Jože Konanič, in sicer pri dviganju železnega droga. Prepeljali so ga v mariborsko splošno bolnišnico. — 50 letni uradnik Ludovik Jutraš je padel po stopnicah v Krekovi 8 in si poškodoval levo roko. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici. □ Jndianiiv Miklavžev večer. Pevsko društvo -Jadiim; priredi v nedeljo 6. t. m. ob 16 v veliki dvorani Narodnega doma Miklavžev večer. Program: Nagovor, deklamacije, petje in otroška igra z. nastopom Miklavža. Darila se bodo sprejemala i v nedelio od 9 do 10 v Narodnem domu. I Znižane ccnc krznu, že od Din 25 kožira. ; Za Miklavževa darila izvanredna prilika. Poslužite so, dokler traja zaloga, pri L. Orni!«, Maribor, Koroška cesta 9. Kammh Drušlvo »Kamnik« priredi v četrtek zvečev I ob 8 krasno skioptično predavanje o potovanju s Su.-aka cb Dalmaciji na Grško v Atene s pami-kom »Kraljica Marija«. Predaval bo č. g. Vinko Zor iz Ljubljane, ki se je sam udeležil tega polo-; vanja. Priiidte! Fodb/jarost nn?c mladine kaže tale primer: le dni so na Šului pobalini okcpj.li starega moža-presjaka. Mož je dal ogorčenju duška z raznimi I lepimi izrazi nad našo »nadebudno« mladino, ki ie zelo kulturna, ko nadleguje mirne pasante. Pritrdil je. da se v njegovih letih ni kaj takega dogodilo. Seveda je opsoval pri tem tudi starše, Starši, kaj mislite k temu? — Ponoči pa tudi ni miru po naših glavnih cestah. Skoro vsak večer »gotovi« fantje vpijejo in pojejo okrog 11—12 po naših cestah. Prebivalci hiš ob ccstah, ki so v tenr času žc pri počitku, se upravičeno jezijo nad t< »gardo«. Prosimo, da bi se temu naredilo konecl Iz društvenega iivlienfa Organizacija diplomiranih tehnikov vabi vse svoje članstvo na širši sestanek, ki se vrši 3. t. m. v kletni dvorani hotela Miklič ob 20 zvečer. Zadeva zelo važna. Gospodarstvo DEFINITIVNI REZULTATI NAŠE ŽETVE Že v svojem poročilu za trelje tromesečje je Zadnji športni dogodki Torek, državni praznik, so sportuiki izrabili za svoje prireditve. V lielgradu in Zagrebu so imeti važne medmestno tekme z moštvi iz najmoč-ueisill snortnih centrnv Kvrnnn V T !.,Kli____ »SLOVENEC«, dne 3. decembra 1931. Ljubljansko gledališče Stran <5 I i.__, , *. , .— .. ' , .:-----' i imen viujie iimuiuosinc ienme z moštvi W nnimrJt fn i m T r ^1" fa,jD?Vf.1Š.®. o naši uejših športnih centrov Evrope vTub Li kier !^,.I-.19?1,_.,.ri,.?akn?dnl . Л Y.nl rezultati se , smo v tem oziru skromnejši, sum nahifc napovedali tekmo Maribor Ilirija, ki jo pa bila odpovedana. Mesto njo sta vodstvi naših lokalnih rl- bistveiio razlikujejo od provizoričnih podatkov, ki smo jih pred nedavuim priobčili. Lotiua pšenice je bila po novih podatkih znnt-no višja kot je bila ocenjena prvotno: znašala je 2(3,880.000 stolov v primeri s prvotno cenitvijo 23,064.000 stotov. Definitiven rezultat letine ječmena je 3,019.000 stotov (provizorični rezultati) 3 milijone 712.000 stotov, ovsa 2,048.000 stolov (2 milijona 772.000), rži 1,034.000 (2,003.000) stotov. V naši banovini je znašal po definitlvnih podatkih (v tisočih stotov, v oklepajih provizorični podatki): pšenica 535 (508), ječmen 160 (175), ovsa 198 (198) in rži 201 (271). Razen pri pšenici se definitivni podatki Ie malo razlikujejo v naši banovini od provizoričnih. l)a je definitivna cenitev višja kot provizorična je pripisovnti predvsem rezultatom iz donavske banovine, kjer je znašala sedaj cenitev 14,150.000 stotov v primeri z 9,421.000 stotov. Nadalje so bili višji podatki v savski, vardarski lu zetski banovini, dočim jc bila manjša cenitev v dravski, vrbnski, moravski, primorski in posebno drlnski banovini. ORGANIZIRANJE MLEKARSTVA Maribor, 2. dccembra, V mnogih okoliških občinah so se vršila 10 dni predavanja o mlekarstvu z namenom, da se prepreči prekupčevanje z mlekom kot najvažnejšim hranivom. Predavatelj je bil bnn. strok, ured-uik Pavlica Franjo iz Ljubljane. Namen banske uprave je, organizirati naše mlekarstvo po dežett v enote — večje zadruge in to predvsem v bližini inest, ker le tako bo mogoče dobivati mestom dobro zdravo mleko in v poljubni meri v vsakem letnem času. Od takih organizacij bi imel veliko korist kmet, ker so konzum mleka poveča v mestih samo tedaj, če je mleko zdravo. Dne 1. decembra so je vršilo v Mariboru v Nurod. domu zborovanje zastopnikov okoliških županov in dele-:,ratov, ki so v nekaterih občinah že izvršili popis članov za mlekarsko zadrugo. Tnko se je ustanovila v Mariboru mlekarska zadruga. Na sestanku je poročal gori imenovani mlekarski strokovnjak. V debato so posegli navzoči okr. načelnik g. dr. Mu I valov sklenili že večkrat napovedano, in tudi prav tolikrat odpovedano prijateljsko tekmo. Pravilneje povedano tekmo, ki je imela namen privabiti gledalce in s tem zboljšati finančno stanje klubov; za blagajno je torej šlo. To so vedeli vsi, menda tudi igralci, le žal, dn tu tekma nI biln tako odigrana, kakor bi morala biti, ako nastopita taki dve moštvi še celo ne, ako igrata zato, da pridobo klubi nujno potreben denar. Zgražamo se, nko igrajo drugorazredni klubi nedisciplinirano, kaj bonm pa rekli o tej tekmi, ko sta nastopili dve mošlvi, ki reprezentirati slovenski nogomet? Skratka: Ilirija in Primorje danes nista v stanu odigrati prijateljsko tekmo, res v prijateljskem tonu. Navzoči gledalci, ki so videli mesarenje igralcev, so z ogorčenjem zapustili igrišči. Takih tekem ne želimo in vsakomur tudi odsvetujemo, da bi jih posečal. Mi hočemo nogomet ne pa pretepanje! Dolžnost merodajnih — bodisi klubskih, kakor tudi pod-I zveznih — forumov je, da take prireditve ne do-| pusti več! Dosti drugega tudi o tej tekmi ui povedati. Moštvi sta si hiii, kur tiče premoči, enakovredni. Videti je bilo, da je tehnično moštvo belo-zelenih boljše, agilno so pu igrali črno-beli. Rezultat 2:1 v korist Ilirije je z ozirom nu lepšo igro upravičen, bil bi lahko tudi obraten, nko ne bi Jukšič branil gol. Lahko bi videli lepo tekmo. Mnogo je jiokvoril tudi sodnik g. Dolinar. Mirno je gledal, I ko so se obrcavali igralci in ni reagrila. Sapa je zastala v piščalki. Energičen sodnik bi tej igri dal : vse drugačno noto. Lepše športne prireditve so imeli, kot smo že omenili, v Zagrebu iu belgradu. Juniorsko repre-! zoutančno moštvo Budimpešte je gostovalo v Zagrebu in igro izgubilo s 7:1 (3:1). Take zmage ni i nihče pričakoval. .Juniorsko moštvo Budimpešte velja kot moštvo bodočnosti. S tem, da Madjarl prirejajo tekme za svoje juniorje, skrbe, da bodo imeli pravočasno izvežbano igralce, ki bodo zamenjali stare zvezde. Toda to juniorsko moštvo, ki je odigralo že več mednarodnih reprezentančnih .julitl iu nu uuv/.uii uk1. ii,; v 111 ij v ц. iii. 14.1- | - . , . .......... i >««.vu... kar, šef zdravstvenega doma dr. Vrtovec. mestni i '„ i' , rte nI doživelo takega poraza. Ljubljenca podžupan dr. Lipold. živinorejski referent g. Zu- občinstva Hitrec ш Živkovič sta nnj- panc Martin, gg. Mišita in Zupanič iz JarenTne in vec РГ11КШ10К|1) k ,eI 81Jajui zmagi zagrebškega drugi. Poleg imenovanih ie prijel nn sestanek tudi okr. načelnik za levi breg dr. Ipavec in zastopnik vinarske šole g. Šiftar. Ljubljana, 2. decembra. Denar V današnjem deviznem prometu so bili tečaji splošno slabejši razen Curihn, ki je ostal neizpre-menjen. Promet je bil srednji in je vso zaključene devize dala Narodna banka. PADEC FUNTA Največjo pozornost pa vzbuja katastrofalni padec angleškega funta. Samo v teku včerajšnjega dne je funt zgubil na vrednosti 4%. Danes je funt dalje padel in dosegel slunje približno 80'/<-pqd ^f|r,iteto. Ta veliki padec funta je pripisovati veKknn odtegljajem kreditov Anglije, ki so jih odtegnil^ francoske in holandske banke. Posebno sc je zadnje čase govorilo o prodaji funtov po lio-Inudski narodni l.50, Carigrad 2.50, Bukarešta 8.07, Helsingfors 9.50. Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.60. Vrednostni papirji Kaže, da so se tečaji državnih papirjev nekako stabilizirali. Vsaj zadnje dni so fluktuacije prav majhne, kar je gotovo v zvezi z majhnim prometom. Tnko je prišlo na zagrebški borzi do zaključkov samo v škodi 100 kom., 7% Blerovem posojilu 2000 dol., agrurih 50.000 in v begi. obveznicah 25.000. Znatnejši je bil promet na belgrajski borzi, kjer je znašal: vojna škoda 200 kom., begluške obveznice 230 000, l'/o investicijsko posojilo 24.800 in 7% Blerovo posojilo U000 dol. Ljubljana. »% Bler. pos. 66 bi.. 7% Bler. pos. 59 bi., Stnvbnn 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 65 - 06, agrarji 30—31 (30), vojna škodo ar. 274—275. kasa 274—275 ( 273). 12. 274 —270, 8% Bler. pos. ar. 58—59. kosa 58.50—59 ( 59), 7% Bler. pos. ar. in ' kasa 65-67, 7% pos. DIIB 64 bi., 6% begi. obv. 43—44 (43). llolgrad. Narodna banka z. 5000, 7% Inv. pos. 64.50—06 (04.50), agrarji 33.50—34, vojna škoda neeel tobak in cigarete. To'ie'v Pišliarievi druži nogometa. Slabše se je godilo Belgrujčanoiu. Zastopstvo Dunaja je odpravilo Belgrad s 4:1, kar tudi nihče ni pričakoval. Belgrad je letos dosegel že lepe , uspehe, zato nihče ni pričakoval, da i ki takorekoč j druga garnitura Dunaja odpravila izbrano moštvo belgrniskih klubov. Toda presenečenju v nogometu i so običajna. Dobro sestavjjeno in razpoloženo moštvo Dunaja ni imela težkega dela z moštvom Belgradu. ki je bilo zlasti v obnunbinih črtah nezanesljivo. Tuko, da je v torek Zagreb zopet dokazal svojo premoč v nogometu, Čeprav si ne bo osvojilo zagrebško moštvo naslov drž. prvaka. V Ljubljani smo imeli tudi običajni tek Uje-dinjenja. ki je ob dobri udeležbi atletov uspel boljše kol prcjSnn leta. Radio Programi KfrrHn.i.'uhneinat Četrtek, 3. decembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, bo: za. 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnae lične \aje. — 10.00 Dr. Anton Bajec: Italijanščina. — 19.30 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 20.00 Pero Horn: Pedagoška ura (Naoake otrok). — j 20.20 Gustav Ipavčev večer. — 21.15 Violoncello solo, izvaja g. Zlato Najžer. — 22.00 Klarinet solo, izvaja g. J. Beranek. Petek, 4. decembra: 11.30 So'ska ura: Srbske narodne, recitacije. — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gospodinjska ura, gdč. Humekova. — 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. — 19.30 Dr. A. Čampa: Pravni kotiček. — 20.00 Sokolska ura: Sokolstvo kao ideja vaspi-tava karakter čovjeka (Lujo Lovrić). — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 22.30 Cas, dnevne veeti. Drugi programi i Petek, 4. decembra: Belgrad: 12.05 Plošče. 12.30 Radio orkester. 17.30 Narodne melodije. 18.00 Popoldanski kon- j cert. 20.00 Koncert zbora Vasnosenske cerkve. ' 20.45 Koncert radio orkestra. 22.20 Lahka glasba. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.30 Komorni koncert akademskega godalnega kvarteta. 20.30 Koncertni večer, Belgrad. 22.40 Plesna ura. — Bu^apest: 12.05 Opoldanski konceit. 17.30 Radio orkester. 18.35 Religiozna glasba. 20.10 Prenos iz študija. — Rim: 13.10 Lahka glasba. 21.00 »Tuffolina«, opereta. — Milan: 12.00 Pestra glasba. 19.20 Plošče. 20.45 Komedija. 21.15 Komorna glasba. — Lan-genberg: 13.05 Opoldanski koncert. 20.00 Dunajske slike, glasba Schubertn in Beethovna. — London: 19.30 Koncert orkestra kraljeve garde. 20.45 Pester program. — Toulouse: 20.00 Akordeon. 20.45 Večerni koncert. 21.00 Koncert ameriškega orkestra. 23.30 Pesmi iz komičnih oper. — Praga: 19.40 Mandoline in kitare. 20.25 Koncert koral, kvarteta. 21.00 Saksofon. 21.20 Violina in violončelo. — Barcelona: 13.00 Plošče. 21.05 Radio orkester. 21.25 Pesmi. 22.15 Lahka glaeba. — Trat: 12.30 Plošče. 21.00 »Traviata«, opera. T rbovUe PoroSlli so se: Spajzer Anton, rudar, z Gu- zej Ljudmilo; Smodiš Franc, rudar, z Brinjevec Marijo; Ocepek Ivan, rudar, z Jcsih Berto. — Obilo sreče! Vlomljeno je bilo v Pišliarjevo trafiko pod Dimnikom. Vlomilec je skušal najprej priti v barako skozi streho, ker to ni šlo, pa je s krampom vlomil vrata. Napravil je precej škode in od- 274- 275 (275, 274.50), 6% begi. obv. z. 44.50, 44.25, 44, 43.75, 44, 7% Bler. pos. 57-58, 7% pos. DIIB z. 62.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 110, VVioner Bankverein 12.75, Escompteges. 117, Zivno 86.25. Mundus 95, Alpine 10.75, Trboveljska 80, Prager Eiscn 280. Žitni trg Novi Sad. Vse je neizpremenjeno. Tendenca: nespremenjena. Promet: 85 vagonov. Budimpešta. Tendenca: čvrsta. Promet: živa- I hen. Pšenica: marec 18.48—18.72, zaklj. 18.64 do 13.06; maj 14.35—14.00. zaklj. 14.60—14.52. -Rž: marec 15.25—15.65, zaklj. 15.43—15.40. Koruza: maj 16.34-10.70, znklj. 16.70—10.72. Winnipeg (začetni tečaji). Pšenica: dec. —, maj 05.75, Jul. 00.25. Ohicngo (začetni tečaji). Pšenica: marec 57.75, maj 59.25, julij 58.875, dec. 50. - Koruza: marec 42.25, maj 45, julij 44.125, dec. 39.125. - Oves: marec 25.75. iulii 27. — Rž: maj 46.50, julij 49.25. ni že druga nesreča v enem tednu — žena Pišljar-jeva ei je namreč zadnjo soboto zlomila nogo. In sedaj še vlom povrhu. Živina Ljubljanski živinski sejem 2. decembra 1931. Dogon govejo živine je bil kaj znaten, tudi v ostalih vrstah je bil večji kot na prejšnji sejem. Kup-ccv pa ni bilo dosti. Cene živini so ponovno padle, posebno za teleta. Dogon je bil sledeč (v ; oklepajih število prodanih glav): 142 (9) konj, : 48 (20) volov, 85 (20) krav, 27 (10) telet in 128 (58) prašičkov za rejo. Cene so bile pn sledeče ; (v dinarjih za kilogram žive teže, v oklepajih ce- i ne prejšnjega sejma): voli I. 5—5.50 (na prejšnjem sejmu jih ni bilo), II. 4-5 (4.50-5), III. 3-4 (3.50—4), krave debele 4—4.50 (4—5), klobasarice 2—3 (2—3), teleta 4.50 5.50, celo 4 Din zn slabše kakovosti (5—6). Prašički za rejo so se trgovali po 80—100 Din za Uonmd kakor na prejšnjem , sejmu. DHAMA (Začetek ob 20.) 3. decembra, četrtek: »DVE NEVESTI'. Red 1). 4. decembra, petek: Zaprto. 5. decembra, soboto: ZAPRAVLJ1VEC. Premijera. Izven. OPERA (Začetek ob 20.) 8. decembra, četrtek: »DEŽELA SMEHLJAJA«. Red B. 4. decembra, petek: Zaprto. 5. decembra, sobota: VIKTORIJA IN NJEN I1U- ZAR. Red E. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 3. decembra ob 20. url: »PTIČARc. Ab. C. Petek, 4 decembra: Zaprto. Sobota, 5. decembra ob 15. uri: »RDEČA KAPICA«:. Otroška predelava. in dobro kupite uro. zlatnino in srebr-nino pri svetovuo/.nani tvrdki H. SUITNER LJUBLJANA 2 Prešernova ulica št 4 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga urzznam-kami Glashulle, J W.C. ____________, Solvil, Отеца, Longines, Doxa,Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevaite veliki ilustr. cenik zas onj in poštnine prosto od H. SUITNER. LJUBLJANA 2 Imporl svežega cvetja Eksport Schaffhausen, Cvetličarna P. Cutfč LJUBLJANA :: Dalmatinova ulica 13, dvoriSi-c, poleg hotela Štrukelj. Cenjenemu občinstvu iu društvom naznanjam, da imam dnevno sveže cvetje ter izvršujem vsa v cvetličarsko stroko spadajoča dela — knkor poročne šopke, aranžmaje in nagrobne vence — hitro in solidno. CENE NIZKE! POSTREŽBA TOČNA! . PUH^ppJE R MIKLAOC LJUBLJANA OZEBLINE novo nastale vsake vrste na roki, nrstu, nogi, nosa, ušesu, ki so zatekle in srbijo, takoj izginejo, ako jih namažete s po/nano »BARTULICF.VO I JFKOVITO MASTJO* Cena zavitku samo Din 10,— Proizvaja in v promet jo daje stara, lela 1500 ustanovljena Kaplol-ska lekarna Sv. Marije, Zagreb, Jclaćićev trg 20. Dobi se v vsaki lekarni. Klanjajoč se neskončni božji Previdnosti, naznanjamo žalostni, da jc Vsemogočni našo srčno ljubljeno mamo Marijo Žerjav nocoj o polnoči po 66-letnem, ljubezni božji' in naši sreči posvečenem življenju, po dolgem trpljenju preizkušeno in utrjeno ter z milostjo svetih zakramentov za umirajoče pokrepčano, poklical k sebi po večno plačilo. Pogreb nepozabne, preblage mame bo v petek, dne 4. decembra ob pol 11 na Jesenicah na mestno pokopališče. J c sen ic e - Lj ubija na, dne 2. decembra 1931. Dr. Gregor, profesor-veroučitelj, Jožei, sinova; Marija, učiteljica, Katarina, hčeru Zahvala Povodom prerane smrti iskreno ljubljenega soproga oziroma predobrega očeta in brata, gospoda Marka KosPan evca nam ie došlo toliko prisrčnih izrazov sožalja, da se nc moremo zahvaliti vsakemu posebej. Naj sprejmo vsi li tem potom našo globoko občuteno zahvalo. Prav posebno zahvalo smo pa dolžni veleč, gospodu stolnemu župniku kanoniku dr. Klinarju ter vsej ostali številni častiti duhovščini, gospodu L. Hafnerju za globoko zamišljen, v srce segajoč nagrobni govor, Katol. društvu rokod. pomočnikov in Itrižannki moški in mladeniški Marijini družbi za nad vse častno spremstvo z zastavama, p. n. zastopstvu Stolne prosvete, gg. pevcem za ganljivi žalostinki in vsem ostalim prijateljem io znancem našega rajnika za tako številno udeležbo pri pogrebu. Konečno sprejmite našo iskreno zahvalo za vse te dni opravljene svete maše zadušnice in za obilno udeležbo pri tem svetem opravilu. Dobrotni Bog bodi vsem prav obilen plačnik! V Ljubljani, dne 2. decembra 1931. ŽALUJOČI OSTALI. ШШЉШШт Ш. Zahvala Ob veliki nesreči, ki nas je zadela s prerano smrtjo našega dobrega papana, gospoda FRANCA SLANCA so nam bili v tolažbo zelo številni izrazi sučustvovanja. Toplo sc zahvaljujemo vsem, ki so prišli od blizu in daleč in so skupaj z nami spremili blagega pokojnika na njegovi poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, zastopniku g. bana sreskemu načelniku Podboju, litijskemu učiteljstvu in vsej šolski mladini, zastopstvu ljubljanske sokolske župe, Sokolskemu društvu Litija-Šmartno, gasilskim društvom iz Litije, Smartna, Zavrstnika, Kostrevnice in Jablanške doline, zastopnikom Zveze slovenskih zadrug, načelstvu Kmetskega hraniln. in posojiln. doma, »Lipi« iz Litije in »Zvonu« iz Smartna, ki sta počastila spomin rajnkega z lepimi žalostinkami. Prav tako naša iskrena zahvala še litijskemu šolskemu pevskemu zboru ter obema govornikoma br. Lajovicu in g. Tomazb.u. Končno sc tudi zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov. Vse pa prosimo, da ohranijo pokojnika v blagem spominu. Litija-Celje, dne 2. decembra 1931. Rodbini SLANC in DR. HUBAD. Iz dežele blagostanja Kaznovana porednost Luksemburg je idealna deželica, ki je človek mora biti veael. Majhna je. ManjSa kakor naša Dolenjska, frebivalcev je štela koncem preteklega leta 299 tisoč 993, mori pa 2.000 km' ali šestino Slovenije. Njeno glavno mesto je bilo svoj čas najmočnejša trdnjava Evrope. Njene knezo so si volili za nemške cesarje. Pozneje je prišla deželica pod holandsko upravo. Zato imata še danes obo državi Isto zastavo, ki je ennka bivši hrvatski. Celo luksemburški narodni tip precej spominja na Holandco. (n, morda spet poleg llolandske, nudi danes Luksemburg svojim srečnim državljanom največje blagostanje na svetu. Lukeeinburžani ljubijo snago. Na sebi, po stanovanjih, po cestah, povsod. Oblačijo se čedno. Jedo pa radi dobro in veliko, kakor mi jo zatrjeval rnet luksemburški patrijot. Njihovo veliko gostoljubje sera že prav pogosto okušal. Posebno ne morem prehvaliti njihovega mozeljca. Ni močan, pa idealno namizno vino. Seveda jim gredo v slast tudi fina in močna francoska vina, vendar luksem-buržan ni pijanec. Tujci po kolonijah so seveda žalostna izjema. 2lvljenje v Luksemburgu je znatno cenejše, kakor v sosednji Franciji ali celo v Nemčiji. Kar Jib je mnogo naših tako izkoristilo, da stanujejo in se hranijo v Luksemburgu, na primer v Eschu in v Rumelange, delajo in služijo pa v Franciji, na primer v Audun le Tiche ali Ottange. Lokeemburško privatno in državno socijalno zavarovanje Je vzorno. j Oradbena akcija, M spominja na zamisel našega prof. Jarca, je bila izpeljana v Luksemburgu menda najsijajneje. V tako majhni državici so zgradili zadnja leta čez (JOU) stanovanjskih hiš. Pa kakšnih! Ce bi ne bilo vmes umazanih tovarn, bi rekel človek, da je ves Luksemburg eno samo veliko vrtno mesto, za naše pojme razkošnih vil. Kdo bi pa tudi ne zidal: država prispeva za zidanje enostanovanjske hiše, ki ne eine imeti več kakor sedmero sob, 10% stavbenih stroškov. Ce zida družinski oče, dobi poleg tega Se tolikokrat po 500 frankov premije, za kolikor družinskih članov pod 18 leti mora skrbeti. V isti višini so prispevala k zidanju nekatera podjetja. Veledružba Arbed je prispevala na primer relo več ko država, ker daje poleg 10% stavbenih stroškov še na vsakega otroka po 1000 frankov stavbene premije. Poleg tega so pomagale graditeljem še občine. Tako da mi je znan slučaj, da je dobil graditelj 31.500 frankov gradbene podpore v gotovini, dočim mu je posodil ostali znesek državni Wohnungsamt po 2%, kakor vsakemu, komur je zmanjkalo za graditev kapitala. Razume se, da po bili določeni državni krediti — 100 milijonov frankov — hitro izčrpani. Nobenega dvoma pa ni, da bodo v kratkem izglasovani novi. Vodi to gradbeno akcijo popularni soeijalni minister Dupong, krščanski socijalec. Mimogrede lahko povem, da pristopa vsak dan k sv. obhajilu. Avtomobilske ceste. Ne samo industrijalizlrani jug, temveč vsa deželica je preprežena z gosto mrežo prvovrstnih »sfaltiranih cest, ki eo za avtomobilista res pravi nžitek. Zato pa je tudi avtomobilizem v Luksem-burifu visoko razvit. Zal nimam pri rokah statistike, vendar vidim na avtomobilih številke, ki gredo visoko čez 10.000. To pomeni, da pride v Lukeemburtru na manj kakor 30 prebivalcev po en avto. Vključeno inozemce, ki seveda avtomobilov nimajo. Računajoč samo domačine bi mogel reči, da ima vsaka šesta družina svoj avtomobil. Kar pa ni noben luksus, ker so vzdrževalni stroški, davki, bencin, olje in pnevmatike skupno približno trikrat nižji kakor pri vas v Jugoslaviji. Ves Industrijalizirani jug je preprežen poleg tega z modernimi tramvajskimi progami, tako da je vzorno preskrbljeno za cenen in hiter promet. Turizem Je v Luksemburgu visoko razvit. Tam kje nn vzhodu, v luksemburški Švici, ali gori na severu v Vianden ali Clervaux, boste našli komaj na vsakem tretjem avtu označbo L, kar pomeni, da je voz dornač Najmanj dve tretjini jih je francoskih, nemških, belgijskih ali holandskih. Ko sem šel pred dvema letoma v Echternach, malo mestece s kakimi 4000 prebivalci, gledat slovito binkoštno Sprineprozession, smo računali, da so se pripeljali gledalci in pobožni plesalci — francosko pravijo procesiji procession dansante — da so se pripeljali na kakih 4000 avtomobilih. OorS Luksemburg nima. Njegov južni del je rahlo valovit, dočim je severno gričevje višje in bolj strmo. Znamenito lukscmburško švico si je vsekakor vredno ogledati. Kakor tudi glavno me-■to in nekatere stare gradove. Na svoj način je znamenit moderni benediktinski samostan v Clair-vnux, v katerem se je zadnja leta bivši avstrijski prestolonaslednik Oto pripravljal na juridične iz-ptte in kamor ga jo bivša cesarica Cita večkrat prišla obiskat. Industrija. Glavni člnltelj lukeeniburškega blagostanja bo golovo luksemburška veleindustrija, o kateri dobi človek en majhen pojm, če pomisli, da je neznatna deželica na četrtem mestu v svetovni produkciji železa in da ima v Luksemburgu evoj sedež druga največja evropska akcijska družba Arbed, ki je zaposljevala do zadnjega časa v svojih podjetjih 65.000 uradnikov in delavcev. Trenutno preživlja luksemburška industrija težke čase. Akcije industrijskih podjetij so silno padle. Izredno je prizadeto tuje delavstvo, ki jo že pol leta v masah odpuščajo, da morejo zaposliti domačine. Tujci dobijo šest tednov bretjioaclno podporo, potem pa ee morajo izseliti. Povrnejo pa povratnikom potne stroške v domovino. Vsako delo mora biti 6 tednov na razpolago domačinom, ftele če ga noben domačin ne mara, sme biti dano tujcu. Vprašanje brezposelnosti so rešili Luksem-buržani tako na zelo enostaven način. Glasom zadnje Statistike je bilo 24. oktobra v Luksomburgu Po prvem... komaj 160 brezposelnih, med njimi 114 Luksem-buržanov in 46 inozemcev. Versko življenje v Luksemburgu je odlično. To se pravi na deželi, dočim so luksemburški socijalisti, ki so na industrializiranem jugu zelo močni, izrazito brezvemi in kulturnobojni. Liberalizem pa ee zdi, da se je tudi tod preživel. Lukeemburška stolnica Marije, Tolažnice žalostnih, je luksemburška narodna božja pot, ki jo posebno za časa v mesto Freivvald. Da bi preprečil večje izgrede in obvaroval mesto eventualne ple-nitve, je okrajni glavar poslal močne orožni-ške oddelke izven mesta z nalogom, da naj demonstrante ustavijo še v okolici in jih raz-prše, da ne bi mogli priti v mesto. V bližnji vasi Setzdorf so orožniki res naleteli ua mogočen sprevod delavcev, moških in ženskih, ki so korakali proti mestu. Na čelu sprevoda so imeli ogromno rdečo zastavo, v sprevodu pa razne napise hujskajoče vsebine. Orožniki so vstavili sprevod. Demonstranti pa so se nato skozi gozdove prikradli do mesta in se tu ponovno zbrali. Njim so se pridružili tudi delavci i1.; mesta. Preti mestom so zopet na- leteli na močan orožniški oddelek. Ko so jih orožniki vstavili, so pričeli nanje metati kamenje in jih napadati. Kakor običajno, je neki plačan izzivač pričel streljati in v trenutku je prišlo do zmešnjave in — bitke. Orožniški vodja je nato ukazul streljati. Orožniki so streljali kar v množico. Žalosten je bil konec tega sekta zelo nazaduje in ima le še prav malo članov. Vzrok je ta, da so radi gospodarske krize v Ameriki skoraj popolnoma prenehale dolarske poši-ljatve za «verske» baplistovske sekte. Zato so na zborovanju razpravljali o lem: kako naj organizirajo sekto brez ameriške podpore. — Žalostno so morali ugotoviti, da brez dolarjev j ni vernikov in jih ne bo. zato so se mirno j razšli. Skoraj istočasno z baptisti so tudi lneto-disti poslali v Evropo svojo pridigarje in misijonarje. da poskusijo «spreobračati ljudi. Ustanovili so tudi razna dobrodelna društva, katerih delovanje na Poljskem. Češkem. v Avstriji in tudi pri nas je imelo suuio uarnou Jutri začnemo novo in boljše življenje.« izkoristiti hedo katoliškega prebivalstvu v teh državah, pa jih z dolarji pridobiti za svojo stvar. Pa je prišlo drugače. Tudi toj bogati sekti je zmanjkalo denarja celo za vzdrževanje teh «pobožnih» sekt v Ameriki sami. Vprašanje prav kratkega časa je, kdaj bodo ti pridigarji pobnsali svojo bisago in odšli preko morja HHPL«^. V globoki žalosti naznanjamo, da je na$ srčnoljubljeni, dobri soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod železniški rcvident v pokoju v torek, dne 1. decembra, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 4. dccembra ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Bohoričeva ulica 33, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. decembra 1931. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. > e o co eo « > js -C'N lisllg 3 83. "•<«5:4 io * ^ . s.. 2f I . i a a m ? . I o x C' — J,- « C m .o ■2 i = i M - 'L ' ~ C: S S a .-g 3 3 = !N = « j -n n > г0 t i> .. s, £ *-< — i ^ . a. •S J i l .S SI j'«i i Л:5в S« 3 /3 S 55 JS® S«2 s s s ^5 O X "z .»ž:2 g* ^KSŽ I Anali izumnlepa mnk Roman iz drugega stolelja pr Kr. Ena je Šakala pripravljena in ko je zaslišala po-žvižgovanje, je vzela spečega Dardana v naročje in tiho tiho prihitela pred dvorec, postala za trenutek, se previdno ogledala, jeli vse varno, izročila nato Einpetu otroka in se pognala na svojega belca. Ko je bil tudi Kran v sedlu, je prevzel on malega in ga spretno in rahlo položil pred se, da se ni vzbudil, in ga varno oprijemal z levico in pozibovaje ga, je bil ves srečen ob misli, kako se bo lahko postavljal nekoč, da je pe-stoval prvega kralja Karnov in Istrov... Še Empeto je zajahal konja, tlesknil z jezikom in odpeketaii so v tiho noč skozi gradišče poti nebeškimi zvezdami, ki so prijazno migotale v sinji višini, kol bi zvedavo gledale in se čudile poznim potnikom, kam se jim tako mudi, da ne morejo počakati zornega jutra in belega dne. Hitro so odpeketaii iz gradišča, hitreje so ,;in nesli konji v položno reber proti Karusadiju, kjer so izginili v temni les po poti, katero so hodili — oni iz doline Mrzle reke in izpod Okre, ko so prihajali in tovorili k Timavu svoje blagot, pa je zapadla v plen krvoločnemu risu, ki se je z žarečimi očmi pognal s hrasta nanjo, in zavekala je kakor otrok in že utihnila. Čim globlje so bili v lesu, tem strahotnejšn je bila tihota, v katero so se oglašali in gubili hrzanje, rezget in topot konj, ki so spenjeni dreveli, da jih ne zatečejo volčje, grozotno zavijajoči v temo, in jim ne zastavi poti medved, ki se je mrmraje vzbudil in lomastil po lesu, da se je lomila suhljad pod njim in šumelo staro listje, po katerem je brodil. Nič se ni vznemirjala Ena, pogumno je brzdala konja in zdai zdaj pogledala na Krana, kako drži Dar- dana, se nasmehnila v priznanje in šlo je naprej in naprej in ko je začelo pošumevati listje po drevju v rahlem vetru, se je les redčil in videli so, kako rdi nebo nad Okro. Prvi žarki so planili izza nje, ko so se kenji umirili in nihče jih ni več priganjal. Zlagoma so prispeli po vijugasti poti v dolino in se ob Mrzli reki bližali Silikanskemu jezeru ... V ranem jutru se je vzdramila v tergestskem kraljevem dvorcu mati Sevna in je vstala in se napravila in šla, da pogleda kakor sleherni dan najprej malega Dardana in ga poljubi na njegova rožna ličeca in rdeča usteca, ki so še v snu prehajale v sladek nasmešek, katerega se ni mogla nagledati in je bila ob njem vsa srečna. Stara je bila kraljica Sevna in se je glasno z besedami veselila vnučka. Pa je nenadoma obmolknila in zavzdihnila in se z drhtečimi rokami prijela za srce, kot bi jo kaj zbodlo in neznansko zabolelo. Tudi glas ji je drhtel, ko je začela znova govoriti, in oči so se ji od besede do besede sproti bolj solzile, da si jih je morala otirati. Belen vsevišnji, ali se mi je sanjalo ali je bila resnica. Sredi noči je moralo biti, ko se mi je zazdelo, da slišim konjski topot, ki se je spočetka glasno razločil, potem pa ginil v daljavo in zamrl. Jeli prišel spet Epulov sel z novimi vestmi in pozdravi in se vrnil? Ne, ni bil sel. Ce bi bil sel z vestmi in pozdravi, bi bila Ena že pri meni in mi vesela vse povedala ... Sanje so bile. Sanje, hude, grozne sanje!... Ali nisem stala na vratih in gledala, kako je prijezdil mož moj kralj Ardan? Kri mu je lila s jx>nosnega čela čez oči, sokolje oči, ki so bile moja sladka ljubezen in sreča. Ni me pozdravil, samo kriknil je: ->Nič ne vidim 1 Kje si, sokolica moja, kje si, drago moje, sokolič moj? In ali nisem tedaj razprostrla rok, da ga po tolikem času objamem, in tudi kriknila: Ardank Pa se je bridko nasmehnil in preden sem mogla k njemu, jc izginil žalosten, žalosten ... Joj, joj!.. .<■ Sevna je odšla, da pogleda sokolica Dardana in zabi ob njem na težke, mučne sanje. Družinčad, ki jo ie srečevala, se ji je tiho poklanjala in se spogledo- vala, se ustavljala in pritajeno šepetala, ko je bila mimo. Čez trenutek je vstopila Sevna v Enine prostore in obupen, ihteč krik je odmel po belem dvorcu: »Nič nc vidim! Kje si, sokolica moja, kje si, zlato moje drago, sokolič moj? .. Rahlo je pošumevalo listje v lipah na Belenovem otoku, kot bi pozdravljalo prihod mladega solnca, ki se je prismejalo izza zelene Okre in pozlatilo jezerske valove, na lahko prelivajoče se v jutranjem hladu. Žrec Seko je prišel iz svetišča in obstal pod lipami ob pristanišču, kjer je pričakoval sleherno jutro, li ne pride kdo, ki bi mu prinesel vesti, kako vlada na jugu bog Ileso. Glavo je nekoliko nagnil, zaslonil desno uho z roko, ki jo je vzbočil v školjko, in poslušni. Ko je ugotovil, da prihaja konjski topot od vzhoda, je zasenčil oči in se vprašal: »Ali prav vidim in prav razločim? O Belen, ne motim se, se imam dobre oči! Ena, kraljica Istrov in Karnov, prihaja. In onadva, ki jo spremljata? Videl si ju že, Seko, le kje, kje? V svetišču? Da, tudi. A kdo bi bila, kdo?... Bliže so, konje so ustavili, čoln bi radi, da se pripeljejo na ostrvo? ... Ile, Plunko,< je zaklical proti svetišču in ko se je izza njega pojavil mlad svečenik, je nadaljeval — odveži, odveži večji čoln, glej na obrežju čakajo, da sc poklonijo Belenu! Plunko je odvezal čoln in veslal proti bregu, stori žrec je pa dalje ugibal: ::-Kdo, le kdo bi bila onadva? Epulo ni nc oni na desni ne oni na levi. Epulo je na Karusadiju pri vojski. Tudi velmožje, ki vse poznam, so lam doli. Čakaj, — udaril se je ob čelo — ?e, stara slara glava, seve, seve! Empeto in Kran sta, zvesta, vdana in preizkušena Enina služabnika ... No, glej, 1'Iunko je pristal! Ne vstopijo vsi trije? ... Pač, trije. 0 Belen, bodi mu dober, otroka ima Ena s seboj!... In Kran bo ostal tam? ... Ostal, vprašaš? Saj mora. Kdo naj sicer gleda na konje? ... Glej, Seko, glej, Ena se ti je nasmehnila! Bridek se mi zdi nasmeh, nič več ni ono vesele mladosti v njem, a lep je še vedno, kakor je lepa Ena.. .< Potrta v neizmerni žalosti javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moja preljuba, nenadomestljiva in nepozabna mamica, gospa Irma Polakova operna pevka v ponedeljek, dne 30. novembra, od kapi zadeta umrla v Zagrebu. Na Bledu, dne 1. decembra 1931. VERA por. VOVKOVA v imenu ostalega sorodstva. Gcsd. Mr. Josip Hoilniann, ПШ MoSInskoofl ul.5. 1'rusim, da mi fereii>l«£n« poiljele znanstveno brošuro • nr^ovaiijn las Ime:________________________________ Naslov: _________!___________ Prosim. Irpolnltr ^iIIJIto! in sicer v iočno odrejeni koncentraciji, pri čemer je opazil, da je tam, kjer je porabil kolesierin, jako po-jačil rast dlake, dočim je dlaka na drugi ne zdravljeni strani precej kasneje dosegla normalno dolžino. Te poizkuse so nato ponovili na ljudeh, na moških in ženskih osebah. Uspeh je bil presenetljiv. Že po kratki dobi so lasje poslali zdravejši in močnejši. Prhljaj je izginil, kmalu je pa prenehalo tudi izpadanje las. Pozneje so na dermatološki kliniki v Frankfurtu bili ti poizkusi na novo narejeni in docela potrjeni. Ta nova, zakonito zaščitena raztopina kole-sterina je dobila ime „Trilysin-. Od lakrat je „Tri-lysin" pomogel neštevilnim ljudem, odstranil obolenje las, v mnogih primerih pa tudi poživil rast las. Mnogi zdravniki tudi sami vsak dan porabljajo „Tri-lysin", nenavadna množina pismenih priznanj, ki dohajajo vsak dan, pa potrjuje odlično delovanje tega pripomočka. Zahtevajte, da se Vam brezplačno pošlje znanstvena brošura o vplivu „Trilysinae na lase. Po celem nizu eksperimentov je uspelo dr. Jaffč-u, profesorju biologije in ravnatelju patološkega zavoda moabitske bolnice v Berlinu ugotoviti, kakšen vpliv ima kolesterin na rast las. Kolesterin je za rast las jako važna biološka tvarina, ki je je gotovo dosti po vsem organizmu. Zlasti zanimivo vlogo vrši koiesterin pri prehrani lasnih korenin. Pomanjkanje kolesterina je najbolj pogosti povod luskinam in izpadanju las. Profesor laffć je delal poizkuse tako-le: Psom in kuncem je odstranil dlako s hrbta za dlan veliko po obeh straneh. Po eni strani je zdravil ta gola mesta z onimi sredstvi, katerih delovanje je hotel dognati, druga stran je pa zaradi kontrole ostala nedotaknjena. Res je, da se na ta način najbolje dožene delovanje kakega leka. V vrsti svojih poizkusov je uporabljal tudi kolesterin Nočnega čuvaja MALI OGLASI Vsaka drobna vrati ca l-SO Uln ali mka beacda :IO par Na|mao|tl t«i>a » . 3 Din. Oglaal шлЛ iltvrl vralle at raiuaa|a vit*.. Ka odgovor »antal Na vpraianla brca anamk* a« •daovarfaaaol Prosim za popolno siroto, absolventko dr ž. dvorazredne trgovske tole, zaposlitve. _ D Ponudbe pod »Sirota« na sprejme les"na ind. družba ] upravo »Slovenca, pod »Zora«, Črnomelj. ! »t. 13.974. Planireri in brajteri ! se iSčejo za izdelavo ko- j vanih lopat in motik. —- t Samo prvovrstni delavci J naj pošljejo ponudbe z i navedbo dnine na naslov Jugoslov Rudolf Mosse, a. d., Zagreb, Jelačičev trg 5, pod značko »Kovač za molike«. Strojnik k parnemu stroju z večletno prakso in zmožen J vseh strojnih popravil se •sprejme. Pismene ponudbe je poslati na lesno ind. družbo »Zora«, Črnomelj. Vajenca poštenih staršev sprejmem. — Omejec Slavko, čevljarstvo, St. Vid nad Ljubljano 37. Prodajalka išče službo v trafiki, pekarni ali trgovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.158. Zakonski par krojač in šivilja, z 10 otroci, v največji stiski, iščeta primernega zaslužka. Prenarejata tudi stare obleke, za kar vzameta plačilo tudi v blagu. Cenj. ponudbe naj se naslovijo na upravo »Slovenca« pod šifro »Beda«. Soba s štedilnikom in z dragimi pritiklinami se odda s 1. januarjem v Šiški poleg trga. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 14.155. Stanovanje dveh sob v L nadstropju se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.156. Trgovski pomočnik 18 let star, mešane stroke, vešč nemškega in slovenskega jezika, išče službo z malo plačo. Naslov »e izve pri Kmečki hranilnici v Mozirju. Vzgojiteljica veSča slov. in nemškega jezika, s higijenskim tečajem išče mesto k otroku v boljšo družino. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vzgojiteljica« št. 14.211. Katera šivilja bi vzela pridno pomočnico? Pogoj: hrana in rtanovanje. Na plačo se ne ozira. Naslov v upravi •Slovenca« pod št. 14.213 Čamernikova šoferska šola Liubliana, Dunaiska c, 36 IJugo-avtol Prva oblast, koncesioniraoa Prospekt št. 16 zastoni. Pišite pontl Dva dijaka se sprejmeta na stanovanje po 150 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.159. Шп№аф Stanovanje soba in kuhinja se odda. Kolezija, Vipavska ul. 8. Soba in kuhinja se odda na Dolenjski cesti. Poizve se Ilirija, Dunajska cesta 46. I Oglejte si Miklavževo razstavo in razprodajo najrazličnejših ročnih del na Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Novi trg 4/1, ki bo dne 3., 4. in 5. t. m. Razstava bo odprta vselej od 8—12 in od 14—18. Nudim za božiči Vsaka znamka drugačnal 100 Bavarska 18 Din, 100 Poljska 9 Din, 50 Rusija 9 Din, 25 Saargebiet 10 Din, 50 Wurtemberg 12 Din, 100 Belgija 15 Din, 100 Češka 10 Din, 1000 raznih 40 Din. Poštnina posebej, denar v naprej. Cenili zastonjl Izidor Stei-ner, Zrinjski trg 14, Zagreb. Posestva Posestvo v okolici Maribora s 27 ha zamenjam za večjo hišo ali prodam. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Mariboru pod »Posestvo« št. 1475, p-^^n Trajne vrednosti je nakit iz plemenitih kovin Švicarske precizijske are Schaffhausen Pribor Ornega ВЈШШг alpaka in la. kvaliteta Prešernova 1 Longines Doxa f Ljubljana Kupimo dve ponvi za praženje (Rostpfannen) v premeru 82 cm — ln en kotel za destilacijo v velikosti za cirka 2000 litrov vsebine. Ponudbe z natančnim popisom pod značko: »Priložnost 2649« na oglasni oddelek »Slovenca«. Miklavža priporoča tvrdka ION. ŽARGI bogato zalogo raznega zimskega perila dalje: plaSčev, oblek, kravat, srajc, nogav c. vseh vrst itd. po primerno nizkih cenah LJUBLJANA Sv. Petre cesta Stev. 3 In 11. ' W M V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčnoljubljcna in dobra soproga oziroma mati in sestra, gospa Angela SuheSj roj. Šilar v torek, dna 1. decembra 1931 po dolgi in mučni bolezni, pre-videna s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Drago pokojnico prepeljemo v sredo, dne 2. t. m. na dom v Savlje St. 68, odkoder se vrši pogreb v četrtek, dne 3. decembra ob 3 popoldne na farno pokopališče Sv. Jurij. Ljubljana-Savlje, dne 1. decembra 1931. Ivan Šubelj, soprog, Katarina, Slavko in Branko, otroci — in vse ostalo sorodstvo. V •••;•*•<> :•-/>.. • i'.'! 1 ■■ ■ ■ , '.. •■ • .nP'tSr . « , -—V A Zahvala Za izraze iskrenega sočuvstvovanja ob izgubi moje ljubljene Karle bodi izrečena vsem najsrčnejša zahvala! Posebno se zahvaljujem gg. duhovnikom iz St. Vida, tovarišem in tovarišicam, krškim pevcem, muljavskim gasilcem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so spremili pokojnico na zadnji poti. Polic, dne 1. decembra 1931. Fr. Samec. po naivišiib cenah ČERNE, luvelit. Liubliana. Wolfova ulica št 3 Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava »Merkur«. Liubliana — Selenburfiova ulica 6, II. nadstr. Vino črno in belo, liter 9 Din, priporoča vinska klet — Sv. Petra cesta 43. Jabolka po 2 Din bo oddajala v celih zabo- I jih Boštanjska podružnica j v petek 4. decembra v Ranzingerjevem skladišču od 8 zjutraj nepretrgoma do 5 popoldne. obesse JfVAN ^АТМШ LJUBLJANA - PALAČA VIKTORIJA TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV, KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPSSETiRANIH IZDATKIH Pletarna nogavic, kompletno urejena. stroji na električni pogon, sc vsled odhoda iz Maribora ug-.dno proda. Potreben mali kapital, osigurana lepa eksistenca. Lokal zelo poceni. — Vprašati Valjali, Maribor, Kino Union. Polenovka namočena, se dobi vsak petek pri I. Buzzolini, delikatesna trgovina, Lin-garjeva ulica. Pozor peki! Poceni prodam šc dobro ohranjen pekovski inventar, kakor tudi stroj za predelavo peciva. Pogoji v Mariboru, Splavarslta 8. Ure, zlatnino, opttCnl predmeti L.VILHAR, urar LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 Jeseničani! Za Miklavža športne, modne in smučarske če pice, zimske čepice u klobučke ter copate za dečke in deklice, dalje moške in ženske štrapac nogavice dobite najceneje pri tvrdki IV. GOGALA .Jesenice, Gorenjsko. Za Miklavža se cenj. občinstvu priporoča trgovina z bonboni in slaščičarna Stolna ulica 6. Jos. Dufek mL, Maribor. »Javor« lesna industrija v Logatcu ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubliani v novi palači Vzajemne zavarovalnica. Nopavice rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KAML PUEIOG LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg V Mariboru je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, igrač, pletenin itd. pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica št. 26. Namizna se dobe po 2.30 Din pri Gospodarski zvezi v Ljubljani Proda se po zmerni ceni osebni avto 6 sedežni, znamke Fiat, dobro ohranjen, posebno sposoben za požarno brambo, in zelo močen tovorni avto 2'A tonski, znamke Puch. Vprašanja naj se naslovijo na Export, Maribor, Poštni predal 6. Globoko potrtega srca naznanjamo, da je naš blagi oče, stari oče, gospod Janez Resnih v torek L decembra po kratki bolezni previden s svetotajstvi v 100. letu, sklenil svoje trudapolno življenje. Dragega pokojnika prepeljemo danes ob 3 popoldne na zaloško postajo, kjer bo v petek 4. dec. ob 10 dop. pokopan na pokopališču v Rajhenburgu. Blagega ]>okojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Zalog—Dev. M. v Polju, 3. dec. 1931. ŽALUJOČI OSTALI la namoč. polenovko izbira namiznega sadja, pristni španski Malaga, Cinzano vermouth na kozarce ter druge delika-tese nudi delikatesna in špecerijska trgovina - F. R. Kovačič, Miklošičeva Zt "l"33 m Rte-. Plašče za zdravnike, laborante, brivce itd., jopiče za natakarje, peke, mesarje, kuharje in sorodne obrti izdeluje po meri najboljše j C. J. Hamann, Ljubljana, i Mestni trg 8. I Naznanjamo fužno vest, da je naša srčnoljubljena mati, stara mati, teta in tašča, gospa Marija Kastelic vpok. tobačne tovarne v torek, dne 3. t. ni. po kratki in mučni lH>lezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v če-v torek, dno 2. t. m. po kratki in mučni iz mrtvašnice drž. bolnic« na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 1. dec. 1931. Itj ZAHVALA. Vsem, ki so od daleč in blizu prišli, da spremijo našo drago sestro, babico, gospo Bauman Marijo posestnico pri Sv. Jur. v Slov. gor. izrekamo našo najiskrenejžo zahvalo. Posebno čutimo dolžnost zahvaliti se preč. gosp. Marku Kranjcu za njegovo vodstvo pri njeni zadnji poti. Dalje se zahvaljujemo gosp. primariju dr. Cer-niču za njegovo pozornost in prizade- vanje ter asist. dr. Vrbnjaku, katera sta poskušala lajšati rajni težke bolečine, kakor tudi čast. sestram usmiljenkain. Nadalje se zahvaljujemo upravn. pošte Maribor 2, gosp. Klemenčiču, gg. uradnikom in nižjim poštnini uslužbencem. Dalje godbi Katol. o mladine, društvu Krščanske ženske zveze in vsem prijateljem in znancem, ki so spremili pokojno k zadnjemu počitku. Maribor, Sv. Jurij, St. 11 j v Slov. gor, dne L dec. 1931. Žalujoči ostali. Zatala Vsem, ki so ob nenadni smrti našega nepozabnega moža in očeta tetina Kovača izkazali svojo ljubezen do rajnkega, se iskreno zahvaljujemo. Ljubljana, 1. dec. 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Za Jugoaloranako takarao « Ljubljani: Kani (M. Izdajatelj: tras Kadkoree Urednik: Frane Kremiar.