st. 34(2088) Leto XL Novo mesto, četrtek, 24. avgusta 1989 Cena: 6.000 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redofn ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 £ tu t DOLENJSKEM B/DUK 1. SEPTEMBRA ■ skem? MESTO ^ Na Dolenj-~"l l Sf°vo šolsko leto začelo v petek, bi, “ ‘ S*®n?Era- Glede na predlog, da Jeri^r , Pouka premaknili na >ta, . da c/k '’ V Novem mestu sporočili, '0%xJ,° Pouk v novomeški občini lPv$e " septembra. Poenotile pa so 'vl% ' v^e srednje šole v dolenjski VSklregyiin sklenile, da se bo kHSL« njih začel v petek, 1. sep-iari* ra, ob 8. uri. s^f --- V SPOMIN PADLIM IN m, ŽRTVAM 10v č-OMELJ — Predstavniki ZZB teta J'nom®lj bodo v soboto, 26. av-rnornr E uri na novi stavbi SDK v ^“.odkrili spominsko ploščo V , avi‘, !n "‘vam sovražnikovega nasi-r vahiih °d 1941 do >945' Na odkritje '■"iani^r11 tud‘. svojci padlih in drugi koroL-ov?.m'k bo predsednik mest-K, £2'zaciJ<; ZZB NOV Slavko Gra-sq k !r° ,pa b° odkrila Marija Palčič, iltUr'"’ed voJno padli trije bratje. V Iba nQ Pro8rarDu bosta sodelovala \7 a Pl“a^a upokojenski pevski jp4 Aovi1prostori>SDK!r'^U *XX*0 08 V ?nUU rekordni .cEu°fBrtni sejem 17 V dvorani Golovec bo od Ul, . ^fPlorebra tradicionalni obrtni obm'V*.letOS P°tekal pod geslom ;1 DO..H hltfeJe v Evropo 92« in bo |lovn„7lre.k Predvsem na trženju in itnih 5 Na približno 40.000 kva-lltrat ra 6tr0V razslavnih površin bo ’ vli^Stavl4al0 SV0Je izdelke 1.500 nizati lz Jugoslavije in tujine. *££* PHbakujejo nad 200.000 KovJVl^JI PRJSPEVKI '^njsit^-NtESTO — Med občinami v Heni v _eg|J1 Prispevajo tisti, ki so zalo owt,OVOme^' občini, od svojega '■69 y J1®!3 dohodka največ, kar Ni|ju ^bujeni plačujejo 3,04, v Ta 7\36 m v Metliki 2,96 od-nJ kot v Novem mestu. Obeta se vroča skupščinska jesen Predsednik ObS Novo mesto Franci Šali bo zaradi razpleta »gradbene afere« ponudil odstop — Boris Dular: obtožbe o političnem obračunu neargumentirane NOVO MESTO — Kar zadeva sodišče, je novomeška »gradbena afera« končana. Zanj je bilo dovolj, daje dobri dve leti trajajočo preiskavo poslalo v arhiv — z obrazložitvijo, da ni dovolj dokazov za nadaljevanje kazenskega pregona. Nekoliko nenavaden konec za zadevo, kije toliko časa dvigovala nemalo prahu, zato bi bilo tudi čudno, če bi pričakovali, da se bo ta prah kar na hitro polegel. V nekaterih javnih občilih so bila že zastavljena vprašanja glede politične in moralne rehabilitacije nekaterih osumljenih. Sedaj bi morali, po njihovem, pričeti pregon proti tistim, ki so zadevo sprožili, po mnenju nekaterih osumljencev predvsem zaradi političnih razlogov. Ker bo prej ali slej morala o tem razpravljati in zavzeti svoja stališča tudi novomeška politika, smo za izjavo zaprosili Borisa Dularja, predsednika OK SZDL Novo mesto. »Politični obračun bi lahko bil, če bi šlo za spopad različnih konceptov razvoja, morali bi povedati, kakšen je bil program, ki nekomu ni us- • Tudi glede nekdanjega direktoija Iskre Tenel Božidarja Zajca je bilo v tisku rečeno, daje politična žrtev, češ, daje bil napoti občinskemu vrhu. »V vsej zadevi, o kateri smo doslej govorili, prav gotovo ni bilo govora o drugem kot o funkcionarjih občinske skupščine, kar je razvidno tudi iz gradiv za sejo občinske skupščine in OK SZDL, torej se Božidar Zajc po nepotrebnem šteje zdraven. Žal je v preteklosti sam vseskozi iskal nasprotnike v občinskem vodstvu za primer lastnega neuspeha. Iz tovarne ni odšel zaradi afere, saj so mu delavci v tej zadevi dali podporo. Le-to pa je izgubil, ko se je poslovanje Iskre Tenel poslabšalo in ga tudi sanacijski program, ki ga je pripravil, ni izboljšal, tako da je Tenel sedaj v izredno kritičnem položaju. Torej je potrebno vprašati delavce v Iskri, zakaj so mu izrekli nezaupnico,« meni Boris Dular. trezal, kje je bil predstavljen in kdo osebno in iz kakšnih vzrokov mu je nasprotoval. Občinsko vodstvo do trenutka preiskave ni bilo v ničemer neenotno, da bi lahko sumili na takšno maščevanje. Prav zato menim, da bi morali res skrbno in z argumenti pre-htehtati te zadeve in ne kar na pamet uporabljati tako težke ocene. Naj povem še, da smo tako na SZDL kot tudi skupščina od svojih republiških organov zahtevali, naj opozorijo na ne-vzdržnost tako dolgotrajnega postopka, tako za občino kot še posebej za vse prizadete, v nobenem delu pa ni SZDL niti skupščina prejudicirala krivde ali razpravljala o vsebini preiskave. Upoštevala je le dejstva, da delo v takem vzdušju ni mogoče. Dejstvo je tudi, da v podobnih primerih v svetu politiki ponudijo svoj odstop, da bi omogočili normalen potek preiskave. Ocene, ki so jih sprejele posamezne družbenopolitične organizacije o tem, so njihove in jih vsaka sama predstavlja in zagovatja. V času celotne afere družbenopolitične organizacije in skupščina občine niso dajale nobenih izjav, čeprav so bile večkrat napadene. Vse to v želji, da bi se zadeva spravila tja, kamor sodi, torej v pravosodne, ne pa medijske okvire. Nedvomno je pravica vseh prizadetih, da se borijo z vsemi dovoljenimi ali nedovoljenimi sredstvi, dejstvo pa je, da je vsa ta medijska vojna pomenila tudi pritisk na sodstvo in res se sprašujemo, ali je bilo potrebno dve leti in pol, da se je ugotovilo, kar se je ugotovilo, torej ustavitev postopka zaradi pomanjkanja dokazov,« je dejal Boris Dular in nadaljeval: »Nedvomno razplet zadeve ne bo šel mimo forumov družbenopolitičnih organizacij, še posebej glede na grobe napade, kijih doživljajo posamezne organizacije. Predsedstvo SZDL bo o tem razpravljalo 12. septembra. V konkretnem primeru je mesto rehabilitacije v občinski skupščini, saj je le-ta Boštjana Kovačiča izvolila in tudi razrešila. Skupščina bo, kot sem obveščen, o razpletu zadeve seznanjena na seji konec septembra ali v začetku oktobra. Seveda je možnih razpletov več. Že sam sprejem informacije o tem, daje postopek ustavljen zaradi pomanjkanja dokazov, pomeni temelj za rehabilitacijo. Predsednik skupščine občine Franci Šali nas je obvestil, da bo na tej seji ponudil svoj odstop. Če bi bil odstop sprejet, bi se začel postopek evidentiranja novega predsednika skupščine, ker mandat, ki ga sedaj opravlja Šali, ni več nadaljevanje Kovačičevega mandata, saj seje ta iztekel aprila 1988. V novem postopku pa bo lahko Boštjan Kovačič popolnoma enakopraven in enakovreden kandidat vsakemu drugemu. Sicer pa bomo že oktobra začeli evidentiranje za novo vodstvo občinske skupščine, ki bo izvoljeno spomladi 1990:' T. JAKŠE BERITE DANES na 3. strani: • Jelka je domorodka, smreka tujka na 4. strani: • Formaldehid uhaja iz Melamina na 5. strani: • Sproščen trg bo naredil trgovce na 7. strani: • Aids po slovensko na 11. strani: • Mafijski mojstri z rdečo zvezdo na 13. strani: • Iz »gradbene« v politično afero na 16. strani: • Mišja mrzlica tudi na Dolenjskem KROMPIR BO DRAG — Kmetje so pričeli z izkopavanjem krompirja. Nekateri so zadovoljni, drugi tarnajo, daje droben in gnil, tako da z letošnjo letino niso zadovoljni. Tudi za prodajo ga ne bo veliko ostalo, saj pravijo, daje cena prenizka in ga bodo raje pokrmili prašičem. Ratajevi iz Mačkovca (na sliki) so ga na njivi pod Trško goro pobirali vso soboto. Bil je lep, sončen dan, kot nalašč za tako delo. (Foto: J. P.) MRTEV ŽF.RJAVINSKI POTOK — Takole so delavci Kremena v Mokrem polju v ponedeljek zjutraj pobirali ribe iz »mrtvega« potoka. Še en pomor rib MOKRO POLJE — Franc Bor-se, dežurni delavec v obratu Kremenove pralnice peska v Mokrem polju, je v nedeljo zjutraj obvestil postajo milice v Šentjerneju, da so v Zeijavinskem potoku in bajerju na separacijskem dvorišču poginile ribe. Razen miličnikov si prizorišča nove ekološke katastrofe v nedeljo ni nihče ogledal, prišli pa so v ponedeljek, ko je bilo še kaj videti in vohati. Poginule ščuke, krapi, linji, kleni in platnice so že močno za-udaijali. O nenadnem poginu rib sta bila v ponedeljek zjutraj obveščena tudi Pavle Eijavec in Rudi Škof iz inšpekcijskih služb v Novem mestu. »Vzeli smo vzorce vode, za ribe pa mislim, da jih ne bo mogoče analizirati, ker so v razpadajočem stanju. Vzrokov za zastrupitev še nismo odkrili. Sumimo, daje nekdo v potok zlil zastrupljeno tekočino, morda sije potok izbral za čiščenje cisterne ali kaj podobnega. Prezgodaj je trditi, daje za zastrupitev kriva deponija odpadkov v Leskovcu, kije pred časom dobila laskavo priznanje kot eno najbolj urejenih odlagališč odpadkov v Sloveniji. Bukov potok, ki zbira odpadne vode deponije, je v mejah čistosti, saj iz njega redno odvzemajo vzorce. Zastrupitev je nastala nekje nižje. Žer-javinski potok je mrtev do izliva v Krko. Povzročitelja bo zagotovo odkrila analiza vode, če le ni bilo prepozno,« je za naš list povedal Pavle Eijavec. J. PAVLIN Med orači največ mladih obrazov Z dolenjsKčga prvenstva traktoristov — V skupinah zmagali: Marjan Miklič, Anica ______Žnideršič in Franc Zalokar — Prvi in drugi v Mursko Soboto TRŠKA GORA —- Regionalno tekmovanje oračev traktoristov, kije bilo minulo soboto na posvetu Srednje kmetijske šole Grm pod Trško goro, je bilo odlično pripravljeno, manjkalo je le nekaj več gledalcev in tekmovalcev. Slednjih je vsako leto manj, letos jih je za traktorji sedelo 22 od skupaj 27, kolikor se jih je prijavilo iz občin Metlika, Črnomelj, Trebnje in Novo mesto. Spodbudno je le to, da je bilo med tekmovalci videti več novih, mladih obrazov in da so bili doseženi odlični rezultati. Svoje znanje so traktoristi najprej preizkusili v šolskih klopeh v reševanju v testov o traktorju in prometu, zatem so za točke zaorali vsak svoj del njive. Na koncu so se pomerili še v spretnostni vožnji. V najštevilnejši ekipi mladih zadružnikov je največ točk zbral Maijan • Tekmovanje traktoristov je bilo tudi priložnost za demonstriranje uporabe kmetijske mehanizacije za predsetveno pripravo zemlje, kar so si ogledali mnogi dosedanji abosol-venti kmetijske šole iz novomeške občine. Pokroviteljica tekmovanja je bila — ob sodelovanju srednje kmetijske šole Grm in Kmetijskega zavoda Ljubljana-enota Novo mesto — Kmetijska zadruga Krka Novo mesto. Miklič iz TZO Novo mesto, za njim pa seje uvrstil komaj devetletni Robi Žnideršič iz Dobrniča. Slednjuemu je manjkalo do kategorije še sedem let, zato je prejel le posebno priznanje. Zato je na drugem mestu ostal Silvo Kužnik iz Trebnjega. Med zadružnicami je brez SPOMIN NA NOB TREBNJE — 9. septembra ob 9.30 uri bo v sejni sobi trebanjske občinske skupščine seja odbora aktivistov OF novomeškega okrožja in podokrožja OF Trebnje—Mokronog. Istega dne ob 12. uri bodo v Radulji na Zakrajškovi hiši odkrili spominsko znamenje. Pri gozdarski koči v Radulji bo potem tovariško srečanje. težav in sploh z najvišjim številom točk zmagala stara znanka s traktorskih tekmovanj Anica Žnideršič iz TZO Trebnje, Mojca Krnc iz Novega mesta pa je bila druga. Med člani je bil prvi Franc Zalokar iz Novega mesta, Peter Starašinič iz Metlike pa drugi. Vsi našteti se bodo udeležili republiškega tekmovanja traktoristov, ki bo 9. septembra v Murski Soboti. Več še na kmetijski strani. J. P. Iskra Tenel na usodnem raznotiu Stečaj ali konsolidacija? NOVO MESTO — V torek dopoldne je na rednem informativnem zboru delavcev direktor Iskre Tenel Ivan Longar seznanil delavce s stanjem v delovni organizaciji, ki nikakor ni rožnato. Tozd že precej časa pestijo likvidnostne težave, izgube pa zaradi hitro rastočih obresti, ki pojedo dobršen del ustvaijenega prihodka, vrtoglavo naraščajo. Možni sta dve poti: ali stečajni postopek, kot ga je predlagala matična delovna organizacija Iskra Avtomatika, ali finančna konsolidacija na štirih rentabilnih programih, kar pa bi v tem trenutku pomenilo delo za 530 do 540 ljudi, za ostale od 770 delavcev velikega kolektiva pa bi bila usoda odvisna od novih možnih programov. V primeru stečajnega postopka bi veijetno le-tem izročili delavske knjižice. Kakšna bo odločitev, je precej odvisno od sestanka na novomeškem občinskem izvršnem svetu, kije bil sklican za včeraj in na katerem naj bi se sestali upniki, to sta LB Dolenjska Temeljna banka in Iskrina banka, predstavniki sozda Iskra, DO Avtomatika, tozda Tenel in predstavniki izvršnega sveta. Direktor Ivan Longarje seznanil delavce tudi s tem, da bodo plačo za julij, ki naj bi jo dobili že 15. avgusta, zaradi likvidnostnih težav dobili veijetno šele danes in to z 20 odstotnim povišanjem. O tem, kam seje nagnila tehtnica za Iskro Tenel, bomo obširneje poročali v naslednji številki. T. J. 100 LET GRIBELJSKE ŠOLE GRIBLJE — V nedeljo, 3. septembra, bodo ob 14.30 na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu v Gribljah praznovali 100. obletnico tukajšnje šole. Ker učitelji ne poznajo naslovov vseh nekdanjih učiteljev in učencev, jih na ta način skupaj s sedanjimi vabijo na praznovanje, ki bo povezano s praznikom krajevne skupnosti Griblje. V kulturnem programu, ki ga bodo ob tem pripravili, bodo nastopili člani domačega kultumo-prosvetnega društva. JUTRI KONCERT STEFANA MILENKOVIČA BREŽICE — Jutri, 25. avgusta, ob 20. uri bo v slavnostni dvorani brežiškega gradu gostoval violinist Stefan Milenkovič, pri klaviiju pa ga bo spremljala njegova mati Lidija Kajnaco. POMOČ PRIZADETIM V NEURJIH LJUBLJANA — Rdeči križ Slovenije še naprej zbira pomoč za prizadete v katastrofalnih neuijih v severovzhodni Sloveniji. Občani in organizacije, ki želijo prispevati denar, naj ga nakažejo na žiro račun RKS 50101-678-51579 »za prizadete ob neuijih v SV Sloveniji«. Rdeči križ poziva posameznike in delovne organizacije, naj prizadetim pomagajo z denarjem, gradbenim materialom, stanovanjsko opremo in drugim blagom. NI p'tKAlOV AN JEM TRAKTORISTOV — Vsi traktoristi so si najprej ogledali, kakšno oranje zahtevajo pravila, ^ Vrileli 0(lšli vsak do svoje parcele. Pri ocenjevanju so bili člani komisije zelo strogi. Če bi vedno tako orali, potem ne ant s pridelkom. (Foto: J. Pavlin) Lij&iii V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo vroče in soparno vreme s popoldanskimi nevihtami. V soboto bo nastopilo poslabšanje s padavinami. Izgubljeno desetletje Pot navzdol je pripeljala tudi do te postaje. V nedeljo je bil v Črni gori prvijugoslo vanski miting siromaštva, »miting proti lakoti«. Na velikih transparentih so ljudje zahtevali kruh in svobodo, delo za nezaposlene... Zahtevali od koga? Kdo jim to lahko podari in komu naj vzame? Spet so cvetele realsocialistične iluzije in demagogija. Nihče ni omenjal nepopularnega »znoja, krvi in solz«, nihče govoril o lastni odgovornosti za svoj gospodarski in vsakršni obstoj. Kot da bi s krikom in moralnim protestom lahko priklicali v življenje čudež. Toda samo čudež bi lahko v kratkem času izboljšal položaj Jugoslavije. Ne da se ubežati dejstvu, da ima naša država za seboj deset suhih gospodarskih let, izgubljeno gospodarsko desetletje. Agonija se je začela, ko so presahnili tuji kreditni viri Ko so še izdatno dotekali naftni in drugi dolarji je imela Jugoslavija 6,1-odstotno rast družbenega proizvoda, kar je bilo skoraj še enkrat več kot v državah OECD (obdobje 1970— 79). Po tem času kot da je šlo vse po zlu. Od leta 1979 do danes, torej v zadnjem desetletju, se je v razvitih državah OECD družbeni proizvod povečal po letni stopnji 2,7, naš pa le še po 0,7 odstotka na leto, torej manj, kot se je večalo število prebivalcev. Drugače rečeno: razvoj se je ustavil, vsestranska kriza pa seje začela iz leto v leto poglabljati Odpravijo lahko samo korenita gospodarska reforma, ki se je komaj začela pa ji hujskači že mečejo polena pod noge. Sklicujejo mitinge in sejejo prazna upanja M. LEGAN rfrr\ Traktorji v skupščini? Ko to pišemo, se še ne ve, ali se bodo kmetje iz Vojvodine 28. avgusta s traktorji in kombajni pripeljali pred skupščino SFRJ v Beogradu in tako protestirali zoper kmetijski del politike Markovičeve vlade. Ne glede na izhod (kmečkega mitinga najbrž ne bo predvsem zato, ker bi taka oblika nezadovoljstva silno čudila naše neuvrščene prijatelje, ki bodo napolnili Beograd), pa je jasno, da je pobuda iz vasi Gardinovci v Bački predvsem še en poskus čimprejšnje rušitve kabineta Anteja Markoviča. Botri tega poskusa so Srbi, miting naj bi bil odgovor na Markovičeve ukrepe za zaščito kmetijstva, ki so po mnenju SR Srbije, naše kmetijske velesile, nezadostni Markovič oziroma njegov minister za kmetijstvo Stevo Mirjaničsta samo človeški bitji samo nedobronameren nestrpnež od njiju pričakuje, da bosta v nekaj dnevih popravila vse krivice in neumnosti ki so se v našem agraru nakopičile v povojnih desetletjih. Slovenski in hrvaški kmetje Markovičevih kme- V To pa nikakor ni lahko delo, saj so se zakonski in podzakonski akti stalno spreminjali in zamujali. Tako je bil zakon o računovodstvu sprejet šele 2. marca, mnoge predpise so sprejemali še julija, zadnja sprememba pa je bila objavljena v Uradnem listu šele 20. julija. To je pripeljalo do številnih napak v obračunih, ki sojih na SDK le s težavo odpravljali, rezultati pa z lanskimi tako ali tako niso primerljivi, saj so nekatere postavke povsem spremenjene. »Tako še vedno ostaja dejstvo, da v Jugoslaviji nimamo urejenih financ, še manj pa knjigovodstvo,« so poudarili na SDK. Se najbolj primerljiv je podatek o rasti industrijske proizvodnje. Ta je v primeijavi z lanskim polletjem v metliški občini porasla za 25,3 odstotka, v črnomaljski za 11,7, v novomeški za tijskih ukrepov niso sprejeli na nož niti se niso odzvali bratskemu klicu, naj se udeleže traktoriade pred zvezno skupščino. Za razliko od srbskih tovarišev po motiki menijo, da bi se morale kmetijske zadeve s polj počasi preseliti v skupščino in ne pred njo. Da gre pri pobudi iz Gardinovcev predvsem za še en poskus destabilizacije Markovičeve vlade, govori o tem tudi prizadevanje, naj patronat nad kmečkim mitingom prevzame zvezna konferenca SZDL To bi dalo mitingu jugoslovanski pečat, zvezna SZDL pa prošnje, ki je pravzaprav zahteva, niti ne more zavrniti, saj so srbski in jugoslovanski kmetje vsaj na papirju še kako del njenega članstva. Zvezna SZDL je torej v precej zagatnem položaju, na eni strani mora upoštevati tiho, vendar očitno željo jugoslovanskega predsedstva, ki si želi ob shodu neuvrščenih v Beogradu mir, na drugi pa je skušnja v a ugoditi zahtevi kmetov. Še zlasti, če vemo, katere narodnosti je sedanji predsednik zvezne SZDL Skušnjava pa je mi- lj, v trebanjski pa padla za 13,6 odstotka. Gospodarstvo regije je doseglo 9.880 milijard din skupnega prihodka, na nje- * O izgubarjih, zlasti o vzrokih izgub je težko govoriti, saj so ponekod še vedno del finančne »telovadbe«, zagotovo pa so največji v novomeški občini, kjer prednjači Iskra-Tenel, sledijo pa ji IMV-Adria, Novoles FPL, Iskra-Hipot, ŽTO Novo mesto itd. govo velikost pa so vpivali številni dejavniki, predvsem pa inflacija. Po posebni metodologiji so na SDK izračunali primerljivi prihodek za prvo polletje in ta znaša 1.328 milijard dinaijev ter je \ kavna samo na prvi pogled. Kaj se bo zgodilo, ko se bodo v Beograd napotili (na primer) jugoslovanski potrošniki, člani SZDL nezadovoljni z novimi cenami kmetijskih ali kakšnih drugih izdelkov. Se bo torej zvezna SZDL prelevila v mi-tingaški servis vseh in vsakogar? Servis vseh proti vsem? To se najbrž ne bo zgodilo. Grožnja srbskih kombajnov in traktorjev pred zvezno skupščino ni izzvenela v prazno. Čeprav je Markovičeva vlada kmetijski sveženj vezala že pred pobudo iz Gardinovcev, je očitno, daje z njim bolj pohitela, kot je nameravala K temu je gotovo prispevala tudi grožnja čeprav je kmetijski minister dr. Mir-janič na tiskovni konferenci v Gornji Radgoni izjavil, da ukrepov zvezne vlade niso izsilili pritiski In kaj je nauk te zgodbe? SR Srbija bo naredila vse, da Markovičeva vlada čimprej odide. Scenarij pa je bil tokrat napačno tempiran, pisci iz nekih Gardinovcev v Bački so pozabili vnesti podatek o samitu neuvrščenih. Pa saj bo še več kot dovolj drugih priložnosti Srbi se za razliko od sveta, Evrope in nesrb-skega dela Jugoslavije očitno ne zavedajo, da je Markovičeva vlada poslednjajugoslovanska civilna šan-sa. Če bo zrušena, jo lahko nadomesti samo vojaška uprava M. BAUER večji za 644 odstotkov. V njegovi strukturi zavzemajo poslovni prihodki 71,2-odstotni delež, prihodki od financiranja 28,3-odstotni delež in izredni prihodki 0,5-odstotni delež. Med poslovnimi prihodki sta najpomembnejša deleža dohodek od prodaje na domačem trgu, ki znaša 39,2 odstotka in dohodek od prodaje na tujem trgu, ki znaša 20,4 odstotka. Delež od prodaje na tujem trgu je občutno nižji, saj je lani znašal 28,1 odstotka. Izvoz se je v primeijavi z enakim obdobjem lani sicer povečal za skupno 5 odstotkov (na konvertibilni trg za 3), vendar se je hkrati povečal uvoz za 19 odstotkov (s konv. trga za 20), tako da je stopnja pokritja uvoza z izvozom na konvertibilnem trgu le 87,56-odstotna, lani pa je bila v prvem polletju še 101,5-odstotna. T. J. Peskokopi— rane O tem izvršni svet TREBNJE — Trebanjski občinski izvršni svet bo na eni naslednjih sej razpravljal o peskokopih v občini, kot so se pred časom dogovorili člani tega občinskega organa Glede na trenutno stanje peskokopov bo občinska vlada nemara sprejela tudi sklepe o tem, kaj storiti, da bodo peskokopi čim manjša rana na okolja Sanacija omenjenih objektov, do katere bo pot iskal odločujoči občinski organ, bo že po površnih ocenah vredna velikega denarja Kje taka sredstva dobiti, je vprašanje, na katerega bodo morda najlažje odgovorili traserji preteklega razvoja občine, če bodo odklenili blagajne, v katere se je stekal denar, zbran s prodajo peska pra v z namenom, da bo kdaj služil za sanacijo peskoko-po v in kamnolomo v. Sedanji izvršni svet seveda utegne ostati tudi brez tovrstnih odgovorov, če v ceno peska tovrstni denarni delež ni bil vračunan. Tak morebiten (in po dokaj veljavnih ocenah dejanski) »trgovski« spodrsljaj v preteklosti bi utegnil kdo jemati kot uvod v razglabljanje o lem, kdo lahko prodaja pesek, po čem in komu. Prej ko slej bi se tako brskanje po predpisih izkazalo kot krivično, posebej še, če bi se na zatožni klopi znašle krajevne skupnosti, o katerih je znano, da si lahko pomagajo še največ po načelu »znajdi se«. Ta parola pač včasih pomeni tudi prodajo peska Takšno po sili razmer izbrano krpanje blagajn krajevnih skupnosti je pripeljalo do ekološkega opustošenja katerega odprava bo draga Toda komu naprtiti to ceno? Če bo znan ta odgovor, bo še nadalje na stežaj odprto drugo vprašanje: kje kopati pesek v bodoče? Gradnje pri nas niso ustavljene, hkrati pa so vse glasnejši ekologi, katere naj bi posredno zadovoljili tudi sklepi z napovedane seje občinskega izvršnega sveta M. LUZAR VOJAK BREZ PUŠKE LJUBLJANA — Vojak, ki zaradi verskega prepričanja noče sprejeti orožja, služi vojaški rok 24 mesecev ali še enkrat več kot ostali. Tako pravi dopolnilo zakona o vojaški obveznosti, ki je bilo objavljeno v 43. številki Uradnega lista. Dopolnilo dodaja, da mora starešina vojaka, ki noče sprejeti orožja, opozoriti, da bo služil vojaški rok 24 mesecev in ne le 12, ali pa naj sprejme orožje. Vojak pa si med služenjem vojaškega roka lahko premisli in sprejme orožje, nakar se mu vojaški rok ustrezno nanovo določi. Za prvo silo zbiralnik V Trebnjem rešujejo pereč problem oskrbe z vodo iz sistema Sentpavel — Kaj predlaga projektant? Vse več računovodske »telovadbe« Z novinarske konference SDK Novo mesto — Izvoz več ne pokriva uvoza NOVO MESTO — »Številni sistemski zakoni, ki so bili sprejeti v okviru izvajanja gospodarske reforme, zlasti zakon o računovodstvu, zakon o financiranju in zakon o podjetjih, so skupaj z ukrepi tekoče ekonomske politike, politiko realnega tečaja dinarja in reainih cen, ob zmanjšanju proračuna in odpravi izvenproračunske porabe, odločujoče vplivali na izkazane finančne rezultate tudi v naši regiji,« so povedali prejšnji teden na tiskovni konferenci pri novomeški podružnici SDK, kjer naj bi te rezultate podrobneje analizirali. narodovi zavesti do danes. Zanimivo je, da bolj kot v Ljubljani in Zagrebu govorijo o političnem pluralizmu, bolj nacionalističen postaja besednjak. Vzrok je tudi v zgodovinski antipatiji do Srbov. V Sloveniji in na Hrvaškem se bojijo, da hoče Srbija spet dobiti prevladujo-_ čo vlogo v Jugoslaviji. Današnje R2)7nfZ)ll2l razprave spominjajo na tiste iz leta " 1918 Razprave med republikami ll mnclouiio x 5e naPreJ zaostrujejo. Slovenija vllMUdlClvna grozi, da bo izstopila iz federacije, v . , Srbija zahteva vodstvo močne par- v očeh tujine Diagnoza londonskega »Financial Timesa« ločil od države. UUBUANA - Odlo, - časniki in novmaiji pišejo republiš- najbolj liberalna organizacija ne le ko obarvane resnice in pometajo v Jugoslaviji, temveč tudi v vsej pred tujimi pragi namesto pred vzhodni Evropi. Zahvala gre Mila-lastmm, je bolj poučno brati tuji tisk „u Kučanu, ki hoče partijo »huma- nizirati«. Kučan politični plurali- Tako so v londonskem časniku zem počasi uvaja tudi v prakso Financial Times nedavno tega ob- Takšna pot v Sloveniji ni težka' Javi 1 Ppsebno prilogo o Jugoslaviji. Slovenija je namreč homogena V uvodniku je JugyDempsey zapi- družba, s svojim jezikom in kulturo, sala, da je Jugoslavija na razpotju. Že leta 1918 so se slovenski politiki V vladajoči ZKJ obstajajo dileme borili za avtonomijo znotraj federa- glede nadaljnjega razvoja, z obotav- cjje. Sedaj se zgodovina ponavlja, ljanjem pa se povečuje možnost za Problem pa je v tem, da takšne neuspeh reform. Jugoslavija je da- spremembe v republiki zahtevajo leč od homogenosti. V državi živi spremembe na federalni ravni. Srb- več narodov z različnimi politični- sko partijsko vodstvo, ki ostaja pri mi izkušnjami in drugačno politič- ortodoksni homunistični ideologiji, no kulturo. Partija in vlada skušata kritizira Slovenijo zaradi njenih po- najti sistem, ki bi olajšal ekonomske liričnih pogledov, še zlasti zaradi reforme, hkrati pa bi bil skladen s političnega pluralizma. Bati se je, da pričakovanji in političnimi cilji po- namerava Srbija blokirati temeljne samezmh delov države. Markovič, in nujne politične reforme v državi, ki se je odločil uvesti temeljite re- Viktor Meier pa je v časniku forme, ima s tem težko nalogo. Ote- Frankurter Allgemeine Zeitung za-žujejojo še stare mednacionalne an- pisal, da se je slovensko vodstvo tipatije, ki cepijo državo in vplivajo končno dokopalo do stališča, da se na razpravo o politični reformi. Za- je treba upreti vsakršni majorizaciji ostrene mednacionalne napetosti v Jugoslaviji in da je bolje izstopiti pa so tudi rezultat politične m gos- jz federacije, kot pa sprejeti nespre-podarske avtarkije posameznih re- jemljive pogoje. Slovenija je pri-publtk. Tito je znal simptome na- pravljena le na enakopraven dialog, cionahzma sproti zatreti. Danes pa ali pa se ne bo pogovarjala. Srbsko se Jugoslavija sooča z neveijetno stališče je nekoliko drugačno: ali polemično vojno, kar je pripeljalo bodo drugi njim prilagodili svoja nacionalizem do vrelišča. stališča ali pa se ne bodo pogovaija- Severozahodm de Jugoslavije je h. T0 vsekakor ni izhodišče za sožit- bhže tvropi kot Balkan Od habs- je suverenih narodov, menijo slo-burških časov je zadržal določeno venski politiki, stopnjo civilne družbe, kije ostala v y BLATNIK r' Ljubljansko pismo TREBNJE — Očitno je, da postaja v Trebnjem preskrba z vodo vse bolj pereč problem. O tem je pred časom razpravljal tudi občinski izvršni svet, ki se je zavzel za izdelavo študije o možnostih boljše oskrbe z vodo. Problem razrešujejo tudi v Komunali, kjer so povabili k sodelovanju tudi projektanta vodovodnega sistema v Sentpavlu, tj. najbolj problematičnega dela omrežja. S tem strokovnjakom želijo najti dolgoročne rešitve, medtem ko sami sproti popravljajo okvare na vodovodu. POSOJILA BREZ ČEKOV LJUBLJANA — Podjetja, banke in druge pravne osebe smejo dajati posojila največ za 6 mesecev, posojila morajo biti zavarovana (poroki itd.), za zavarovanje posojila se ne sme uporabiti ček tekočega ali žiro računa, v pogodbi o posojilu pra je treba ločeno izkazati znesek posojila in znesek obresti. Tako pravi že veljavna odredba o pogojih za dajanje posojil občanom. Če posojilodajalci ne bodo upoštevali uredbe, jim je zagrožena kazen, in sicer za podjetje 9 do 45 milijonov din, za odgovorno osebo pa od 500.000 do 2,5 milijona din. V Komunali sicer predlagajo kot najboljšo rešitev novo zajetje pri Šentrupertu. Vodo, ki bi bila bistveno kakovostnejša od te, ki jo daje izvir v Sentpavlu, bi pošiljali po cenejšem gravitacijskem vodovodnem sistemu. O tem že obstajajo idejni projekti, potrebne raziskave pa je že opravil geološki zavod. Ali bo ponudila rešitev za okrog 2.300 gospodinjstev, ki dobivajo vodo * Načrti za temeljito prenovo vodovodnega sistema v Trebnjem so v končni točki gotovo cenejši v primeri s sedanjimi večkrat nezanesljivimi popravili. Okvare, ki so bile 17. in 18. julija, stanejo okrog 40 milijonov din. iz šentpavelskega vodovodnega zajetja, ta nadomestna varianta ali jo bo prispeval omenjeni projektant, pa še ne moremo sporočiti, saj je bil strokovnjak v Trebnjem ta teden. Da odgovorni ne stojijo križem rok, to nemara vendarle potij ujeta še ne v celoti dograjen 5Q0-kubični rezervoar na Cvibljah, in napoved, da bodo tam zgradili še dva tolikšna vodna zbiralnika. L. M. NOVI DEVIZNI TEČAJI za devize, efektivo, čeke. kreditna pisma tečaj in poštne nakaznice_ država valuta velja za nakupni srednji prodajni Avstralija a. dolar 1 20158,52 20188,80 20219,08 Avstrija šiling 100 192703,16 192992,65 193282,14 Kanada dolar 1 22581,81 22615,73 22649,65 Danska krona 100 348756.09 349280,01 349803,93 Finska marka 100 602386,09 603291,03 604195,97 Francija frank 100 401621,04 402224.38 402827,72 ZR Nemči|a marka 100 1356131,97 1358169,22 1360206,47 Grčija drahma 100 15749,77 15773,43 15979.09 Irska funt 1 36151.26 36205,57 36259,88 Italija lira 100 1888,62 1891,46 1894,30 Japonska jen 100 18556,94 18584,82 18612,70 Kuvajt kv. dinar 1 88840.03 88973,49 89106.95 Nizozemska gulden 100 1201344,45 1203149,17 1204953.89 Norveška krona 100 371657,29 372215,61 372773,93 Portugalska escudo 100 16195,65 16219,98 16244,31 Švedska krona 100 400623,04 401224.88 401826,72 Švica frank 100 1570792,44 1573152.17 1575511,90 V Britanija funt 1 41538,04 41600.44 41662,84 ZDA dolar 1 26641,22 26681,24 26721,26 C Naša anketa 2 Živeti z nesmiselnostmi Zaradi velikih količin bankovcev z majhno nominalno vrednostjo je zadnje j j ( mesece postalo ravnanje z denaijem fizično naporen posel, sedaj, ko se pojavlja- JI -jo novi bankovci s šestimi ničlami, hkrati pa ostajajo v obtoku še stari, je postalo j| preračunavanje tudi nepotreben psihičen napor in neredko se v trgovini zgodit da stojita s šopi denaija v rokah zmedena oba — prodajalec in kupec. Inflacija je oba pripeljala do nesmiselnosti, da ob v podzavesti še živečem starem dinaiju niti lastnega denaija po vrednosti ne prepoznata več. Denarje tako posul brez vsak« predsUvne teže in nekateri že kličejo na pomoč novo denominacijo. Ta bi ob Uki inflaciji povzročila še večjo zmedo. Če smo še pred pol leU lahko trdili, da * učimo živeti z inflacijo, potem lahko sedaj nemočni ugouvljamo, da je že odbrzela dalje v sfere, rezervirane za fantastiko. In v teh sferah krmarimo vsak po svoje, državni organi, ki jo skušajo zajeziti, gospodarstveniki, ki jo skušajo obrniti v svoj prid, in državljani, ki se skušamo zaman izogniti njenim uničujoči® udarcem. Doklej še? NADA BRODARIČ, pripravnica v črnomaljski srednji šoli Edvarda Kardelja: »Meje inflacije najbrž so nekje, toda glede na slab položaj v naši državi jih težko napovedo celo strokovnjaki, kaj šele navadni občani. Najbrf pa bi se v gospodarstvu morali bolj zgledov®1 po kapiulističnih državah. Kot vse kaže, socializem ni Uko idealen, kot so ga dolgo proglaš® li, saj so vse socialistične države v težavah. Vee možnosti za uveljavitev bi morali dati mladi® strokovnjakom, če hočemo iz krize.« BRANKO PETKOVIČ, trgovski potnik v metliški Beti: »Končno bi morali uvesti tržno gospodarstvo in začeti delati. Dokler se bo vse vgrajevalo le v ceno, inflacije še ne bo konec. Za grosiste bi morali plačilne roke zmanjšati na največ 60 dni, s tem pa bi se lahko pocenili tudi izdelki, saj potrošnik ne bi plačal še inflacije, ki bo šele nasula. Seveda pa bi morali tudi prodajalci posuti pravi trgovci, da ne bi bili le nekakšen servis. Vsega tega pa ne bo moč storiti čez noč.« STANKO TOMŠE iz Dobenega, vratar pn Slovinu: »Tudi sam se sprašujem, do kod bo t® I(fl šlo. Bo tisoč, tisoč tristo do novega leu? P0*0 pa Uko ne bo moglo iti naprej. V uko vis0*® f— številke kot so desettisoč in več, inflacija ne bo m mogla. Veijetno bo že prej potrebno kak° jj p| ukrepati, predvsem izboljšati gospodarstvo ® i-— povečati izkoristek delovnega časa. Sicer p* mi o tem lahko le govorimo, gospodarijo p* Uko in Uko drugi.« ANDREJA BRAČUN iz Bresunice, uslužbenka občinske skupščine Krško: »Zaenkrat ne kaže, da bi se rast inflacije usuvila. Vsi ukrepi, kijih uvajajo, ne bodo pomagali, če ne bodo vsi ljudje za to. Strokovnjaki zastonj računajo na rezulute, če eni delajo, drugi ne, če eni upoštevajo ukrepe, drugi jih pa kršijo. Življenja pri desettisočodstotni inflaciji si ne morem predsUvljati, saj bodo cene divjale navzgor, plače pa ne. Skratka, kaj posebno dobrega ne moremo pričakovati.« JURIJ PESTNER, frizer iz Novega mest® »Kje se bo U nadloga usUvila, je težko ugiba lažje je reči, da bo letos skoraj zagotovo pr« skočila 1.000-odstotno mejo. Vsem P* jetno jasno, da je brez enotne podpore zv»® vladi ne bo moč usUviti. Sedanje razprtije medsebojna obtoževanja samo podžigaj® ___ flacijski ogenj, saj so s tem, ko vsakdo vleč* C vrt in ctran ctva ri nnctnlp V»r»»-7i7hndnC. sejtr svojo stran, stvari posule brezizhodne. Nek 161 bo moral priznati, da imajo drugi bojs® Sec rešitev.« DRAGO MILINOVIČ, direktor Jutranjke, Sevnica: »Mislim, da bo inflacija približno 1.400-odstotna. Če jo bomo hoteli brzdati, potem bomo morali marsikaj storiti, pa tudi zvezna vlada in oblast bosu morali pokazati, kako se to dela, predvsem z zmanjševanjem proračunske in celotne porabe. Recept zoper inflacijo med drugim pravi, daje treba kakovostno delati in kvalitetne izdelke prodati za primemo ceno. Nekatere panoge so sedaj ves čas v zgubah, a si stalno povečujejo plače.« ADOLF LONGAR, tehnični vodj* * ^ ^mij volesu, Račje selo: «Strokovnjaki napovedPr 'i iem 10 več kot 1.000-odstntnn inflacijo. t i^e ( reform, v zmanjševanju neproduktivne ton Ver v ukinitvi klirinea in v delu do zahod)* 4kujn 1 ukinitvi kliringa in v delu po zahodu' k V. mark. 2 DOLENJSKI UST kmetijstvo Jelka je domorodka, smreka tujka Ob kritiki dolenjskih gozdarjev pojasnjuje za naš list strokovne vidike prof. dr. Dušan Mlinšek — Dokazano je najboljši negovan mešan gozd VV\WWWWVWWWWVWW\.'V NOVO MESTO — V 32. številki Dolenjskega lista je na pismih bralcev v svojem prispevku Rado Vouk obtožil dolenjske gozdarje pretiranega uvajanja smreke na to območje, kar naj bi škodilo tlem, lahko pa bi povzročilo tudi klimatske spremembe. Priznanega gozdnega strokovnjaka prof. dr. Dušana Mlinška smo povprašali, kaj o tem meni sodobna gozdarska stroka. v AVSTRIJI NA boben vsaka peta KMETIJA Jnaslednjih petih letih bo mo-Pel‘ avstrijski kmet opu-\i„ Jj!rte!VstV0> napoveduje tam-inštitut za raziskave v tfodarstvu. Ali natančneje: od '-OOO kmetov, kar je 7,6 odst. lin zaP°slenih avstrijskih držav-J‘h ho propadlo nad •000. To je davek in trda logika sivUSLler’an^ tržne8a gospodar-n, ki traja že vsa povojna leta in ,le avstrijskemu kmetijstvu vze-7ieta do danes kar dn t delovnih mest. To je senčna plat napredo-Ja kmetijstva v sosednji deželi, ’ n, *?tezo se tako radi sklicujemo, y. hi upoštevali celoto, torej iiJ Sedijo propadanja manj Pesrujt kmetov. Res pa je tudi, so ukrepi (bogate) države taki, ^.Je to manj boleče, kot bi sicer »Dolenjski gozd po naravi iglavcev ne pozna, razen na Rogu v višjih legah in tam v glavnem le jelko. V nižjih legah najdemo jelko naravno le v okolici Dolenjskih Toplic, kjer so talne razmere nekoliko drugačne. Naravno gledano je zelo problematično vnašati iglavce, čeravno so mogoče gospodarsko zelo zanimivi. Zadeva je zelo tvegana iz več razlogov. Listavec je po naravi tako vitalen, daje velika nevarnost, če se z vsajeno smreko posebej ne trudite, dajo bo prerasel. In dostikrat taka pomoč smreki več stane, kot pa potem smreka več da. Drugo hudo problematično je, da iglavce, ki jih vnesete v te klimatske razmere, ponavadi lomi sneg. Ni nujno, da se to zgodi, ko je sestoj še mlad, lahko šele čez deset, dvajset ali štirideset let, in ravno v času, ko boste največ pričakovali od tega drevja, vam ga bo na- rava zmaličila. Se pravi, da je tudi kalkulacija lahko zelo nepremišljena. Če pa spodbujamo čiste iglavce, kot je bilo Prof. dr. Dušan Mlinšek V kaj naj usmeriva otroke? Tako se sprašuje čisti kmet Jože Klepec s Krasinca — Preveč garanja, a premalo dohodka za kmete za do InovomeSke tržnice ti y.Ponedeljekje bilo moč dobi-‘j.otogram krompitja za 7.000 6 nooZe ja’ čebule in bučk tjVV0- kumar 23 15.000 2n non flžola 23 15 000 do ’ malancanov za 2.000 in dai r M ^'00° d‘n- Slive so pro-?Jah PO 8-000 do 10.000 din po l^^ke po 12.000, jabolka po ‘‘•UU0, ringloje po 8.000 in , ve po 7.000 do 12.000 din lnonn Mem* robid je stala i°S£Henafalul0 lisi^kf 1 fvJfj”00 dln- Jajce Je veljalo l' UP cin. Za lonček smetane so \uPct odšteli 30.000 din, za kilo ^ute pa 35.000 do 40.000 din. Sejmišča ta-iti, re- rfll io ifl' na do {cj— ™ u,|cn rejci napri jšo "Z praš,čev v starosti do 3 01 0( po 36.000 din po kg. KRASINEC — Jože Klepec, eden od treh čistih kmetov na Krasincu, velja za večjega v metliški občini. Prav na Krasincu imajo idealne možnosti za kmetovanje: tu so ena najlepših polj v Beli krajini, zemlja je komasirana. Poleg tega imajo Klepčevi, katerih kmetija je popolnoma mehanizirana, 7,5 hektara obdelovalne zemlje le v treh kosih, dodatnih 5 hektarov pa jo vzamejo v najem. Kljub temu pa Klepčevi niso zadovoljni s kmetovanjem, predvsem pa ne s kmetijsko politiko. Njihova osnovna dejavnost je živinoreja, s katero imajo največ dela, a najnižji dohodek. V hlevu je 10 krav mlekaric in 12 pitancev, v zbiralnico pa vsak mesec odpeljejo REŽICE — Na sobotnem •- u imeli rejci naprodaj •lšlčev v starosti do 3 me- Jože Klepec z ženo okrog 3.000 litrov mleka. »Zelo občutimo krizo v živinoreji in če se bo ta še nadaljevala, potem se bomo raje odločili saditi več krompitja. Letos smo ga posadili na 1,3 hektara polj, že 10 let pa ga prodajamo eni od karlovških delovnih organizacij za njihove delavce. Saj ga odkupuje tudi kmetijska zadruga, a so pri odkupu preveč počasni. Kmetje radi pridelek čimprej vnovčimo, saj je dovolj, da tako zamujajo s plačilom že pri mleku,« pravi gospodar Jože. Klepec pove, da sam ne ve, kako je Raguje negovana ledina 1*’’ ’ma’ kot je splošno znano, blagodejen učinek na rodovitnost. dr ^žemlji re^r^’’ sP°dl)udi razmnoževanje koristnih drobnoživk, v obdela-aH na|’ Priporočajo naslednje travne mešanice za hektar zatravlje-l'v^*la: 30 kg mačjega repa in 3 kg bele detelje, ali 6 kg angleške #“■ ^leniftBl]JETE NASVET? — Da bi pospešili razvoj sadjarstva na iškega m’so na ljubljanskem kmetijskem zavodu letos zaposlili sad-ol!6 ^bjarslf- s,rokovnjaka specialista, ki strokovno pomaga družbenim «0e fttje lm obratom pa tudi zasebnikom, zlasti tržnim pridelovalcem, t groknmL•*°JZ Mustar, izkušen dolgoletni vodja sadjarstva v krškem 3dia ,ai )lnatu. ki je, kot je sam povedal v nedavni kmetijski oddaji *>tM, u- ‘”J! do-m*-ion* i ’,ud’ zasebnikom na voljo vsak petek od 6.30 do 10.30 v ao- ,^kmetijski šoli Grm (tel. 20 538)_____________________ jjritie jg.k8 italijanske pahovke, 10 kg travniške bilnice in 3 kg bele detelje, kiji r. posejati v jeseni ali spomladi, ko je dovolj padavin, da bo m,se mlade trave naglo razrasle. Ledino negujemo z mulčaiji, ki J° hitro trohnenje trave in s tem bogatitev humusa v tleh. Inž. M. LEGAN ji. »15 let, odkar sem poročen, delamo noč in dan. Z ženo sva glavna delovna sila, pomaga tudi mama, otroci pa so še premajhni. Žena je bila, preden seje poročila, v službi, potem je ostala doma in s tem smo naredili največjo napako. Na kmetiji ni prave socialne varnosti. Zavarovana sva v najnižjem razredu, da nama pač tečejo leta, kaj pa bi bilo, če bi prišlo do nesreče, si ne upava niti pomisliti,« potarna Jože. Pri Klepčevih bi se radi specializirali za pridelovanje ene kulture, saj bi bila pridelaa cenejša, ker ne bi potrebovali toliko strojev in ne truda. »Žal si tega zaradi negotove kmetijske politike ne moremo privoščiti. Zato se ni čuditi, da poskušamo s tem in onim. Gojili smo tudi kumarice in tobak. Še bolj kot to, kaj bomo sadili, me skrbi, kako naj usmerimo otroke, ali ni bolje, da si poiščemo zaposlitev,« pomišlja Klepec. M. B.-J. Pravi čudež škropilne tehnike Nove škropilnice nekajkrat zmanjšajo porabo pesticidov KRANJ — Na pravkar končanem mednarodnem sejmu se je domače podjetje Agromehanika predstavilo z najmodernejšimi nošenimi in prirežnimi škropilnicami, ki so tako rekoč zadnja beseda škropilne tehnike. Agromehanika jih bo izdelovala v sodelovanju z največjim svetovnim izdelovalcem škropilnic, s tvrdko Hardi z Danske. Kaj pomeni vnašanje pesticidov v naravo, smo tragično spoznali pri nedavni zastrupitvi pitne vode na Dravskem polju, zato je vsako zmanjšanje porabe strupov več kot dobrodošlo. Najsodobnejše škropilnice s pomočjo elektronskega krmiljenja omogočajo nekajkratno manjšo porabo pesticidov, celo samo 60 do 120 litrov namesto običajnih 200 do 600 litrov. Naravi je s tem zmanjšanjem zelo prizaneseno, da o manjših stroških sploh ne govorimo. Agromehanika je na sejmu razstavljala velike škropilnice, uporabne predvsem za velike kmetijske obrate ali skupino kmetov. Tako je bila na ogled nošena 800-litrska škropilnica z 12 m delovne širine, ob njej pa še 1000-litrska z 18 m širine in priprežna 3.500-litrska s 24 m delovne širine. Te naprave omogočajo kar najnatančnejše škropljenje in so v resnici vrhunski dosežek tehnike. Imajo hidravlično mešalo, hidravlično odpiranje in zapiranje ventilov, poseben samočistilni filter, mehanski antidrip sistem, vse to pa povezuje elektronska mikropro-cesna krmilna enota. Le o ceni ne poročajo. (K. g.) — n to na Vahti, pride v poštev še degradacija tal. Če smreko le primešate listavcem, degradacija tal komaj pride v poštev, v čistih sestojih pa je lahko zelo opazna. Torej je cela vrsta dejstev, ki na koncu pripelje do spoznanja, da se splača s tistimi vrstami, ki so tu rastiščno doma, malo skrbnejše delati in jih negovati pa na ta način malo več dobiti, kot pa se iti tvegano gospodarstvo z iglavci. Če rečem iglavci, mislim predvsem na smreko, pa tudi na bor.« • In kaj bo sedaj z jelko? »Jelka je tukaj doma, predvsem v višjih legah, tam pa jo sedaj po vsej Evropi pobira, zadnja leta hudo tudi pri nas, vendar seji ne smemo odpovedati. Moramo jo ohranjati, da bije sedaj ne zgubili, saj jo bomo, ko se bo ozračje očistilo, zopet rabili.« • So dolenjski gozdaiji doslej z iglavci napak ravnali? »Ne smemo delati krivice novomeškim gozdaijem. Svoj čas so sicer zelo vsiljevali smreko, vendar je bilo tisto delo narejeno res v najboljši veri in v prepričanju, da je smreka tista, ki naj popestri ta prostor, tako ekonomsko kot ekološko. To so bili pač malo kratkoročni računi, priznati pa je treba, da je bilo delo narejeno z vso pedantnostjo, skrbnostjo, zavzetostjo in požrtvovalnostjo, brez špekulacije«. • Kdaj pa je smreka prišla na Dolenjsko? »Zgodovino premalo poznamo, domnevamo pa, da tedaj, ko se je pričela razvijati železarska industrija na Dvoru in drugod, pa so zaradi porabe silnih količin eriergije sekali na Rogu frate, na poseke pa so vnašali smreko. V nižje lege, v kmečke gozdove, je prodirala počasi. V višjih legah, na Podstenicah, seje smreka zaradi drugačnih rastiščnih razmer kar obnesla. Po vrtačah bi bila tudi po naravi tam, če ne bi bila bukev tako vitalna.« T. JAKŠE NAJBOLJ PRIZADETA PUGLED IN BRSTOVEC SEMIČ — 9. avgusta je v okolici Semiča zopet klestila toča, a drobnejša in v manjšem obsegu kot julija. Komisija za ocenitev škode, ki sije pretekli teden ogledala posledice neuija, je ugotovila, da sta najbolj prizadeta zaselek Pugled in vas Brstovec, kjer je uničenega okrog 70 odst. pridelka, medtem ko je škoda v bližnji okolici Semiča 10 do 30 odst. V obeh najbolj prizadetih krajih je le en pogodbeni kmet, ki bo dobil odškodnino od občinskega sisa za pospeševanje pridelave hrane. Stotnija Moja dežela. EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja- Tit Coberšek Kaj proučujejo strokovne ustanove Iz poročila o delu in poslovanju Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije za leto 1988 (Celje, maja 1989) zvemo, kaj ta čas raziskujejo naše strokovne ustanove na področju vinogradništva in vinarstva. Katedra za vinarstvo (prof. dr. Slavica Šikovec) proučuje še naprg mi-krovinifikacijo vzorcev vin od sort, ki jih še vnašamo v vinograde z novim sortimentom v trsni izbor Slovenije. Rezultat teh raziskovanj je že obogateni trsni izbor, ki je dopolnjen z več novimi, primernimi sortami (kemer, Sardone, cveigelt itd.). Ista ustanova proučuje možnosti znižanja SO2 v vinu (žvepla v vinu). V poročilu dr. Šikovčeva pove, da je SO2 kot dodatek k vinu vse do danes nenadomestljivo zlo, brez katerega se zaenkrat ne more pridobiti sortno značilno in stabilno vino. Zaščita potrošnika pa zahteva, da se sestavine, ki niso prirodno lastne vinu, znižajo in omejijo na neobhodno, za sortno obstojnost vina še učinkovito mero. Stabilno in sortno značilno vino lahko pridobimo z upoštevanjem znanstvenih izsledkov že v vinogradu pri pridelovanju grozdja, nato pri hitri in kakovostni trgatvi z odbiranjem poškodovanega in bolnega grozdja, hitri predelavi grozdja, ob odstranitvi motnih delcev in ostankov škropiv in usmerjenem vrenju mošta z vinskimi kvasnicami. Vinogradniki naj smotrno, ne premočno gnojijo z dušikom. Pri trtah naj odstranijo zalistnike, zgodaj naj vršičkajo in v času dozorevanja grozdja odstranijo liste iz okolice grozdja. Z racionalno zaščito trte naj zmanjšujejo razvoj bolezni in gnilobo grozdja. S tem zmanjšujejo nezaželene kemične spremembe v sami grozdni jagodi in tako zmanjšujejo potrebo po večji uporabi žvepla v vinu. Samo iz zdravega grozdja lahko pridobimo sortno čisto in za porabnika neoporečno vino. Ob trgatvi je potrebno preprečiti mehanično poškodbo grozdja (tlačenje grozdja v brento), odbrati moramo poškodovano in gnilo grozdje, ki ga predelamo ločeno od zdravega (razsluzenje na smrt, hitro prešanje, pretok, čiste kvasnice). O ponovni vključitvi zelenega silvanca v trsni izbor kot primerne sorte v sevemovzhodnem in jugovzhodnem vinorodnem območju Slovenije (in priporočene sorte v prekmurskih goricah), je podal poročilo prof. Biotehnične fakultete dr. Lojze Hrček, ki je o tej sorti napisal tudi prispevek za Dol L (8/12 1988). Namesto nekdanjega zelenega silvanca izvira sedanji sadilni material te sorte, ki ga trsničarji cepijo (tudi dolenjski, trsničarji, kooperanti KZ, TZO Šentjernej), od brezvirusnega klona iz Kalifornije, prvotno razmnoženega v pedagoškem, raziskovalnem vinogradu Biotehnične fakultete v Kromberku pri Novi Gorici, nato pa v matičnih vinogradih na Rakovniku pri Šentjerneju (trsničar Martinčič), Gradišču pri Trebnjem in Roginski gord (vrštajnski vinogradi). Avtor sodi, daje sorta tudi za Dolenjsko ustrezna. Katedra za vinogradništvo Biotehnične fakultete (mag. Zora Korošec-Koruza in inž. Igor Blažina) poroča o uvajanju nekaterih sort vinske trte na zahodnem vinorodnem območju Slovenije. Poskusi so v kolekdjskem nasadu v Ložah pri Vipavi, kjer zajemajo 17 sort, in v Krepljah. Nekatere sorte v poskusih so znane le na tem območju in to celo izpred pojava trtne uši. Prikaz v tabeli pove, da je sorta glera 2 dosegla 5,35 kg grozdja po trti, poljšakica 3 kg po trti, pergolin 3,05 kg po trti, zunek durelo 5,80 kg po trti, cundar 4,65 kg po trti, zelenika 4,60 kg po trti, vitovska grganja (nasad Kreplje) pa celo 12,20 kg po trti (povprečje 13 trt) z 710 sladkobe po 0e m. t Vitovska grganja je v celotnem nasadu dala v povprečju 9,78 kg pridelka po trti, mošt pa je pridobil 78° sladkobe po 0„ m.t. s 6,9 g/l kisline. Povprečna teža grozda te sorte je 29,3 dag, povprečno število grozdov po trti 153 ^ 41 T. DOBERŠEK (Drugič dalje) ,\V\ V\\\\WWVVVVV\\\VVVVWWVV\'V\'VVVVVVVWV' Seme je tudi samozavest Ob rekordnem pridelku pšenice v Sloveniji Ni le slaba novica novica. Ni novica samo to, če je človek ugriznil psa, ampak tudi, čeje pes ugriznil človeka. Resda ne senzacionalna, a vsaj novička, zlasti če obstaja utemeljen sum, da je pes stekel Navajena zgolj slabih novic, zdaj javna pozornost prezre dobro vest, denimo o letošnji pšenični letini o slovenskem pšeničnem rekordu. Ne bi smeli pozabiti če bo kruh, potem bo tudi potica. Na stran šalo o novinarski poklicni deformaciji! Dejstvo je, da so po statističnih podatkih slovenska polja letos dala 176.000 ton pšenice, kar je največji pridelek, ki je bil kdajkoli dosežen na naših tleh. Vsem neurjem, po-leganju, rjavenju plevic, prepoznemu sejanju in pomanjkljivi agrotehniki navkljub smo v naši republiki dosegli magično mejo povprečnega donosa — 4 tone zrnja na hektar, kar je trikrat toliko, kot je znašalo predvojno povprečje. Tudi v jugoslovanskem merilu je — dolgoročno gledano — pridelovanje pšenice zelo napredovalo. Pred vojno je na ozemlju današnje Jugoslavije znašal pridelek od 1,17 milijona ton v letu 1920 do 3,03 milijona ton v letu 1938, kar je skoraj še enkrat manj kot letos, ko smo naželi za 5,6 milijona ton zlatega zrnja. Nekaj izgubljene samozavesti, ki jo vnašajo te številke, ne bo odveč zdaj, ko se bo treba pripraviti na novo setev. Kmetijski inštitut je že objavil vsakoletni izbor priporočenih sort Jugoslovanska sortna lista je samo v zadnjih dveh letih bogatejša za 75 no- vih domačih sort ozimne pšenice in za 4 tuje. V primerjavi z lanskim izborom so izločene iz teh ali onih razlogov slabše sorte, kot so: baranjka, una, cibalka in partizanka nizka, odsvetovane pa so tudi nizija, iskra in dukat Na Dolenjskem ima pridelovanje pšenice večno domovinsko pravico, nove sorte in boljša agrotehnika pa ji lahko še utrdijo njeno mesto. Velja zavihati rokave! M. LEGAN • Tri reči razvesele najbolj srce in oko: lepa ženska, lep konj in lep vinograd • Trta iz pota poganja in grozdje na žuljih rodi " • Kdor hoče, da bi mu vinograd kaj rodi! mora iz njega devetkrat pajke pregnati • Trta rodi perje, delo pa grozdje. • Vinograd pravi: primi se me, če ne, se bom jaz tebe. • Če hodi kdo pogostoma v hram, je kazno, da ga ne pije sam. (Ljudska modrost) (Ekonomska politika) Traktoristi zmagovalci Devetletni Robi krotil zetorja — Marjan sploh ni kmet, Anica je že osmič tekmovala TRŠKA GORA — Po razdelitvi pokalov in priznanj za najboljše orače traktoriste smo se na sobotnem tekmovanju zapletli v pogovor z nekaterimi najzanimivejšimi tekmovalci. Anica Žnideršič Robert Žnideršič ROBI ŽNIDARŠIČ, doma iz Dobrniča, je bil zvezda tekmovanja traktoristov, saj mu je komajda devet let, na tekmovanje pa sta ga pripeljala oče Gusti in teta Anica, oba že izkušena orača traktorista in tekmovalca. Mali Robi je zmešal štrene tekmovalni komisiji, ki pa mu je kljub njegovim rosnim letom dovolila nastopiti. V najštevilnejši kategoriji mladih zadružnikov bi moral z 258,3 točke osvojiti drugo mesto, pa je na koncu prejel le posebno priznanje za pioniija orača. Robi ni zgovoren, kar zna, pokaže s traktorjem. *• m .v * xm: Matjan Miklič MARJAN MIKLIČ je med mladimi zadružniki zbral največ točk. Zanimivo je, daje Maijan uslužbenec, doma iz Kamene pri Novem mestu, torej sploh ni kmet. Delo s traktoijem mu je le kot konjiček in vozi traktor pri svojem bratu, ki je ostal na kmetiji. Tudi brat je pred • leti tekmoval, a tudi Maijan ni bil to pot prvič na traktorskem tekmovanju. Lani je celo osvojil četrto mesto na republiškem srečanju traktoristov. ANICA ŽNIDARŠIČ je dala v koš tudi vse moške tekmovalce in med zadružnicami (bili sta le dve) osvojila prvo mesto. Tudi Anica je že stara znanka traktorskih tekmovanj, saj je bila letos že osmič za krmilom tekmovalnega traktorja. Lani je bila na državnem prvenstvu. Doma je iz Dobrniča in pridno študira na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Čimprej bi rada končala študij in se zaposlila v kmetijstvu v trebanjski občini. J. P. IZ NKŠIH OBČIN rsvsi ilTiit IZ NKŠIH OBČIN lil PRIZNANJE OB 60-LETNICI DRUŠTVA — Predsednik gasilskega društva S mo len ja vas Anton Avsec je za svoje društvo, ki praznuje 60-letnico, prejel iz rok predsednika KK SZDL Mali Slatnik Borisa Dularja bronasti znak OF za leto 1989. To je bilo v nedeljo popoldne, ko so po gasilskem tekmovanju pred gasilskim domom hkrati praznovali praznik krajevne skupnosti Mali Slatnik in gasilskega društva. Ob tej priložnosti je predsednik krajevne skupnosti Alojz Dragan izročil gasilcem tudi ključe novega gasilskega kombija, z željo, da bi ga bilo treba čim manj uporabljati, številni krajani in gasilci pa so za svoje delo v KS in gasilskem društvu dobili priznanja in pohvale. V kulturnem programu sta sodelovala pevska zbora Orehovica in Mali Slatnik ter učenci osnovne šole. (Foto: T. Jakše) DOGOVARJANJE ŠEPA KOČEVJE — Poročali smo že, daje Komunala lepo uredila Kidričevo ulico in območje za stolpnicami. Lepo in prav bi bilo, da bi hkrati uredili še okolico stanovanjskih stolpnic in blokov, ugotavljajo tako pri Komunali kot stanovalci. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti pa so povedali, da bi bilo lepo in prav, če bi se pred začetkom urejanja posameznega dela mesta zbrali in dogovorili vsi, ki so za to zadolženi, saj bi bilo tako urejanje še bolj načrtno in cenejše. Zanimivo je, da smo le pri nas v Jugoslaviji uvedli tako imenovano »družbeno dogovarjanje in sporazumevanje« in prav pri nas — in Kočevje ni nobena izjema — tega sporazumevanja in dogovaijanja sploh ni ali ga je zelo malo ali pa do njega ne pride ob pravem času. Tako je ob urejanju Kidričeve ulice padlo v vodo tudi dogovarjanje o namestitvi cevi za bodočo kabelsko televizijo in se še danes ne ve, kdo bi bil dolžan za to poskrbeti in plačati. J. P. Zopet knjigama »Iz usmiljenja do občanov Metlike« METLIKA — Približno leto dni je bila Metlika brez knjigarne, pretekli mesec pa je Mercator v prostorih, ki jih je odkupil od Mladinske knjige, zopet odprl knjigarno in papirnico. To so v Mercatoiju storili tudi iz usmiljenja do občanov, kot pravi poslovodja Bojan Flajnik, saj so morali ljudje po šolske potrebščine v Črnomelj ah celo v Novo mesto. »Priznam, da v Mercatoiju nimamo izkušenj s knjigarnami, da zato še tipljemo po tržišču, žal pa smo v glavnem prepuščeni sami sebi. Vendar pa se bomo potrudili, da kupci ne bodo razočarani. Na voljo bo vse za šolo in ves potreben material za delovne organizacije, naročiti bo tudi moč pisalne stroje vseh vrst, računske stroje, Bojan Flajnik kalkulatorje ter razmnoževalne in fotokopirne stroje,« pove Flajnik in pristavi, da njihov trud že doslej očitno ni bil zaman, saj prihajajo večje stranke tudi iz Črnomlja in Semiča, ne samo iz domače občine. Sedaj imajo v knjigami največ dela s šolarji. Ta teden so začeli prodajati učbenike in delovne zvezke, razen berila za 1. in 8. razred ter slovenskega delovnega zvezka za petošolce. »Imamo smolo, ker ne moremo prodajati na obroke, zlasti še, ko vidimo, da so nekateri starši v veliki stiski. K nam je prišel kupec, ki ima štiri šolarje, pa je naročil le delovne zvezke. Za kaj več je zmanjkalo denarja,« potarna poslovodja. Bojan zagotavlja, da nihče od šolarjev ne bo odšel oid njih praznih rok, prosi pa jih, da z nakupom ne odlašajo do zadnjega dne. M. B.-J. Izvoz Adrii ne prinaša dobička Adria, prikoliška dejavnost IMV, je zopet pridobila tuje trge, domača nesoraz-merja pa ustvarjajo izgube — Prodaja doma zelo upadla — Težave z dobavitelji NOVO MESTO — Adria, prikoliška dejavnost IMV, se je tudi v letošnjem polletju znašla zelo visoko med izgubarji v dolenjski regiji, saj je z 39303 milijoni din izkazane izgube na drugem mestu, takoj za Iskro Tenel, ki vodi na lestvici. Na prvi pogled bi se to zdelo čudno, saj je znano, daje Adria z novimi modeli in izboljšavami starih ponovno osvojila evropski trg, saj dosega plan proizvodnje, izvozni plan pa je s preko 30 milijoni dolarjev ustvarjenega izvoza v letošnjem prvem polletju celo nekoliko presegla. Adrio pesti predvsem to, da izvaža kar 90 odstotkov svoje proizvodnje — na domačem trguje letos prodala zaradi slabe kupne moči le kakih 900 prikolic — s tem pa je zaradi nesorazmerja med rastjo domače inflacije in rastjo tečaja dinarja »pridelala« od 33 do 34 milijard dinarjev minusa. Drugače povedano: priliv deviz ne pokrije hitre rasti cen domačih materialov, osebnih dohodkov in ostalih stroškov, pri tem pa so izvozne stimulacije skoraj izostale, prav tako tudi izvozni krediti. »To so seveda zunanji dejavniki, na katere nimamo vpliva, nikakor pa nočemo reči, da so tu edini vzroki, saj se zavedamo tudi lastnih pomanjkljivosti. Z obratom v korak z Zahodom V črnomaljskem obratu Imevejeve Adrie gradijo nove proizvodne dvorane ČRNOMELJ — V črnomaljskem obratu Imevejeve Adrie so končno začeli uresničevati dolgo načrtovano in želeno naložbo. Š to naložbo bodo izboljšali pogoje za delo, ki so sedaj prav v Čr ............... Smomlju najslabši v vsem IMV, boljša bo ga ganizacija proizvodnje, ki bo le na eni lokaciji, imeli bodo več prostora in »Ije bodr i bodo lahko izkoristili stroje. Ta naložba je glede na zahteve zahodnoevropskega trga nujna, saj bo omogočala boljšo in večjo proizvodnjo, ki je danes že v vzponu. Proizvodnja prikolic je namreč po besedah vodje obrata Branka Koširja tista, ki se srečuje z velikimi težavami v pozitivnem smislu, saj ne vedo, kako zadovoljiti povpraševanje na zahodnem trgu, in to kljub temu, da so za letošnje leto v Adrii začrtali za petino večjo proizvodnjo kot lani. Osnovna proizvodnja bo v črnomaljskem obratu kljub novi naložbi še vedno razrez hlodovine v deske, umetno sušenje ter izdelava karoserijskih delov (sten in podov) in pohištva za prikolice in avtodome. Vendar pa bo naložba omogočala tudi specializacijo programov. Eden od razlogov za investicijo so tudi prihranki rezanega lesa, saj bodo v novo proizvodno dvorano nanovo postavili linijo, ki bo omogočala dober izkoristek lesa, odstranila vse napake v le- su ter spajale tudi krajše kose. rvi fazi bodo v Črni V prvi fazi bodo v Črnomlju zgradili proizvodno dvorano s 3.600 m2 ter s pomožnimi in pisarniškimi prostori, kamor bi preselili večino proizvodnje z Zadružne ceste, stare prostore pa naj bi odprodali. Hkrati gradijo tudi drugo fa- MALO DENARJA ČRNOMELJ — Čeprav je bila črnomaljska občina zaradi velike.škode, kije nastala v neurju s točo sredi julija v semiški krajevni skupnosti, upravičena do republiških solidarnostnih sredstev, bodo ta sredstva zaradi številnih letoš- • Kljub večji proizvodnji v črnomaljskem IMV ne nameravajo nanovo zaposlovati, ampak se bodo potrudili izboljšati izobrazbeno strukturo delavcev, saj lesnih delavcev s četrto ali peto stopnjo izobrazbe tako rekoč ni moč dobiti. njih naravnih nesreč v Sloveniji kaj pičla. Črnomaljska občina bo dobila le 7,5 odst. vrednosti ocenjene škode ali okrog 400 milijonov din. V Črnomlju je pri zo energetskega objekta, v katerem bodo trafo postaja s kompresorsko postajo in delavnice za vzdrževalce. Koliko bo naložba veljala, je težko napovedati. Nekaj denarja bo lastnega, nekaj pa iz prispevka za nerazvite. Velik del opreme, zlasti pa omenjeno linijo, bodo Rdečem križu odprt žiro račun za pomoč prizadetim v neurju, na katerega pa seje do sedaj nateklo malo denarja. Poleg Rdečega križa Slovenije, ki je namenil 20 milijonov din, sta prispeli le še dve nakazili. Denar so razdelili krajevnim organizacijam Rdečega križa v semiški krajevni skupnosti, prejela pa so ga tista prizadeta gospodinjstva, ki nimajo razen kmetijstva drugih dohodkov. Se posebej pa so sredi avgusta z dopisom zaprosili za pomoč delovne organizacije in obrtnike. Formaldehid uhaja iz Melamina V ozračje prihaja iz kemične tovarne Melanim Kočevje preveč formaldehida Sodi v spojine, ki so glavne povzročiteljice raka (kancerogene snovi) KOČEVJE — Mnogi občani so se pritožili, da jih je močno dušil dim, ki se je 14. avgusta popoldne in 15. avgusta zjutraj valil iz kemične tovarne Melamin v Kočevju. Zahtevali so ukrepanje inšpekcije. radi atmosferskih razmer, ko je pritiskalo te pline k tlom. Sicer pa je bila kon- Obiskali smo sanitarnega inšpektorja Predraga Petroviča. Najprej je povedal, daje Kočevje sodilo še pred leti v tretje območje po onesnaženosti zraka, zdaj pa sodi v drugo, kar pomeni, da se je onesnaženost zmanjšala. Za nadzor v kočevski kemični tovarni tudi ni pristojna (med)občinska, ampak republiška inšpekcija. V zvezi s pritožbami občanov pa je dejal: «Trenutno je v Kočevju glavni vir onesnaževanja zraka podjetje Melamin. Ta kemična tovarna v svojem tehnološkem procesu ne upošteva normativov za znižanje prostega formaldehida v proizvodnem procesu in emisijah v ozračje. Največ prostega formaldehida je v njihovih smolah«. eksternih in internih Uradne meritve so bile letos v kočevski kemični tovarni opravljene le enkrat, pokazale pa so, da emisijske koncentracije formaldehida iz obratov Melamina presegajo za faktor 1,5 do 5 najvišjo dovoljeno emisijsko koncentracijo. Za določitev povprečja pa bo potrebnih še več meritev, kijih opravlja Zavod SRS za varstvo pri delu Ljubljana. Inšpektor Petrovič je povedal, daje kočevska kemična tovarna pač sredi mesta in da vsak občan že kar brez meritev občuti te spremembe, ki so bile v omenjenih dveh dneh še bolj očitne za- • Na vprašanje, kakšni bodo ukrepi v zvezi s tem onesnaževanjem, je inšpektor Petrovič odgovoril, da bo kemična tovarna morala urediti čistilne naprave ali pa spremeniti tehnologijo. Potrebno pa je tudi spremeniti zavest članov tega kolektiva. Omenil je še, da so bili pred leti podobni zapleti zaradi plinov iz impregnacije plastike v Opremi, kar pa so v tem podjetju rešili s svojo čistilno napravo, da zdaj odvajajo v zrak dim brez plinov, hkrati pa so pridobili tudi brezplačno toplo vodo. centracrja formaldehida v ozračju enaka kot vedno. J. PRIMC 6. do 14. ure ne ustreza. Pospraviti moramo najprej pred lastnim pragom.« Daje to moč napraviti, kažejo rezultati tovarne v Belgiji, ki zelo dobro posluje in je v tej sezoni prodala že več kot tisoč avtodomov različnih modelov. Medtem ko je povpraševanje po avtodomih na trgu poraslo, pa za prikolice stagnira. S hudo konkurenco Adria sedaj ne bo šla v boj z novimi modeli, zato pa se namerava posvetiti tehničnim izboljšavam, predvsem konstrukciji, teži in varnosti. Edina bistvena novost za prihodnjo sezono je polintegrirani avtodom, na katerega razvoju sedaj intenzivno delajo. T. JAKŠE ki jih moramo odpraviti,« pravi glavni direktor Adrie Jože Sagadin. »V pri- merjavi z našimi konkurenti na Zahodu imamo na enoto proizvoda še vedno od 20 do 30 odstotkov več delovne sile. • »Cene domačih surovin in proizvodov, ki jih vgrajujemo v prikolice, rastejo čez vse meje. Večina tujih surovin, s katerimi primerjamo blago z domačega trga, je bistveno cenejših, kvalitetnejših in dobavljivih v kratkih rokih. Gre za les, stiropor, vezane plošče, tekstil, svetila, ki jih še kupujemo od domačih dobaviteljev. To za nas kratkoročno sicer ne bi bil problem, širše gledano pa je problem za državo, ki ni sposobna v izdelku, kot je prikolica, vgraditi vsaj 40 do 50 odstotkov lastnih materialov,« pravi Jože Sagadin. KANAL NAPREDUJE — Kljub neznosni vročini dela pri kanalizaciji v Češči vasi hitro napredujejo. Udeležba pri akciji je velika, saj bi vaščani cesto radi čimprej usposobili. Sedaj je promet stavljen, celo zbiralec mleka ne more v vas, ki oddaja kakih 800 1 dnevno. (Foto: T. Jakše) Češča vas je vsa prekopana Kljub vročini velika udeležba pri prostovoljnem delu — 500 m dvocevne kanalizacije v enem tednu ČEŠČA VAS — Kljub sparini in vročini je bilo prejšnji teden na gradbiš-' Češči vasi vse živo. Vaščani so se ču v ( Presežek delavcev rešujemo sicer z naravnim odlivom, imamo pa tudi še vedno slabo kadrovsko strukturo zaposlenih, kar poskušamo popraviti. Oktobra ali novembra bo ves IMV prešel na predajo na delovnem mestu, se pravi, da ne bo več izgubljenega časa med eno in drugo izmeno, prav tako pa bomo prilagodili delovni čas vse administracije, ki opravlja posle s tujino, saj sedanji od pod vodstvom predsednika gradbenega odbora Franca Kolenca in vodje gradbišča Alojza Drganca lotili gradnje kanalizacije, ker pa bo le)ta tekla pod vaško cesto, so pohiteli, saj jim globok jarek sredi ceste onemogoča ves promet v vasi. delom in na lastne stroške napraviti tudi hišni priključek. T. J. »Do sedaj so dela potekala normalno in hitro napredujemo,« je povedal vodja gradbišča Alojz Drganc, »čeprav smo imeli v spodnjem delu pri Krki nekaj težav s podtalnico, kije vdirala v jarek, in kar nam dela težave pri betoniranju jaš- uvozili iz ZRN in bo veljala milijon 700 tisoč nemških mark. M. BEZEK-JAKŠE kov. Jaškov je kar 21 na celotni napeljavi, dolgi 500 metrov. Cesto skoz vas, pod katero sedaj polagamo cevi za kanalizacijo, nameravamo s pomočjo krajevne skupnosti Prečna asfaltirati, zato moramo vsa ta dela prej izgotoviti, da ne bo treba, kot je pri nas že navada, komaj asfaltirane površine zopet prekopavati.« V Češči vasi polagajo dvocevni kanalizacijski sistem. Meteorno vodo bodo od hiš takoj, ko bo napeljava gotova, spustili v Krko, na fekalne cevi pa se bodo gospodinjstva priključila šele potem, ko bo v bližini novih stavb BTC, ki jih nameravajo kmalu pričeti graditi, dograjena tudi nova čistilna naprava. Na sistem, ki ga gradijo sedaj, se jih ne bo moglo od 35 gospodinjstev priključiti sedem, ampak se bodo zaradi nagnjenosti terena priključila pozneje na kanalizacijo BTČ. Za primarno kanalizacijo so krajani poleg lastnega dela in samoprispevka prispevali po milijon do milijon in pol po gospodinjstvu, s svojimi traktorji so organizirali tudi ves prevoz materiala, izkop jarka pa je prispevala Opekama Zalog. Seveda bo moral vsak z lastnim Veliko le obljub Gostinstvo Bela krajina ureja kopališče v Podzemlju in kamp v Vinici ČRNOMELJ — V Gostinstvu Bela krajina so konec junija dobili 560 milijonov din iz sredstev za nerazvite in ta denar namenili za ureditev kampa v Vinici in kopališča v Podzemlju. Denarja pa je znatno manj, kot so obljubljali in kot je bilo načrtovano, zato bo tudi narejenega veliko manj, kot so sprva nameravali. Za kopališče v Podzemlju so od omenjene vsote namenili 200 milijonov din. Napeljali so 450 metrov vodovoda do gostišča, prebelili prostore, uredili sanitarije ter dohod v vodo. V Vinici pa so z deli v kampu, ki so sicer že plačana, pričeli okrog 20. avgusta, ker niso hoteli z gradbenimi posegi preveč vznemirjati gostov. Uredili bodo nabrežine, ogradili kamp ter delno opremili tujske sobe, kupili pa so tudi že kuhinjsko opremo, za katero so odšteli 145 milijonov din. Z denarjem, ki so ga dobili, bo Gostinstvo Bela krajina lahko krpalo le najnujnejše potrebe v viniškem kampu. Če pa bi hoteli uresničiti vse, kar so zapisali v elaboratu, to pa je ureditev in razširitev kampa, sanacija nabrežin, gradnja igrišč, ureditev dohoda, potem bi po današnjih cenah potrebovali 9 milijard din. Morda bo drugo leto več uspeha. Spomini na davno leto 1941 A. Dvojmoč, eden od organizatorjev vstaje, praznuje 70 let ČRNOMELJ — Na novi stavbi SDK v Črnomlju bodo v soboto, 26. avgusta, odkrili spominsko ploščo padlim v NOB in žrtvam sovražnikovega nasilja iz črnomaljske občine v letih 1941—45. Na plošči, ki jo bodo odkrili 44 let po osvoboditvi, bodo napisana imena 24 žrtev in 87 padlih, med njimi tudi prvih belokranjskih borcev, ki so proti koncu leta 1941 padli na Gornjih Lazah. Eden pomembnejših organizatorjev partizanske vstaje v Črnomlju je bil tudi Anton Dvojmoč, nosilec partizanske spomenice, ki prav te dni praznuje 70. rojstni dan. Takole se spominja dogodkov izpred 48 let: »Mladi fantje, ki so se odpravljali na odhod v partizane, so imeli 11. avgu- Anton Dvojmoč sta 1941 vrsto diverzantskih akcij po Beli krajini. Ena od uspešnih akcij je bil tudi napad na italijansko stražo pri vranoviškem mostu in v spomin nanj praznujejo danes črnomaljske mestne krajevne skupnosti svoj praznik. Sam sem vodil dve akciji, in sicer pri vodni črpalki in na železniški progi v Črnomlju. Po teh akcijah so fantje v glavnem odšli v partizane, jaz pa sem po nalogu CK ostal v Črnomlju. Organiziral sem preskrbo partizanov in odhode fantov v gozdove. Tako nam je kmalu uspelo organizirati prvo belokranjsko četo, v kateri so bili borci iz metliške in črnomaljske občine. Njihova prva akcija je bila na Bučki, ko pa so se vračali, so bili na Gornjih Lazah napadeni. Težko mi je bilo, ko smo Črnomaljci izgubili svoje prve hrabre partizane, čeprav je bilo pozneje teh izgub še veliko. Mnogih smo se spomnili že na raznih mestih, ob odkritjih različnih plošč in spomenikov, prav pa je, da se jih z žrtvami terorja spomnimo tudi skupaj, na enem mestu. Zato smo se njim v spomin odločili odkriti ploščo na stavbi SDK,« je povedal Dvojmoč. M. B.-J. ZELEN JAV ARJI — Starejša gospa^ govca, ki je stal pred zelenjavno trgojjj* I#c Dželadini v Kandiji lepo vprašala, do|J?j ^ imajo odprto. Fant ni premaknilnoW|JJ fi ga dela telesa, vključno zjezikom. Slo^r^ ci smo ponižen narod, ženska je | goslovansko struno in izustila: »Do »*"* imate otvoreno?« Na to je bil prodajal^ še bolj tiho. Gospa žal ne zna albanska? »ta tako nikoli ne bo zvedela, do kdaj ^ omenjena trgovina. Sicer pa je tja ne ^ nikoli več. ^arftod SLADKOR — Naknadno smo i..n li, zakaj v nesreči pred Doienjkinitn®? ^ ketom na Cesti herojev (tovornjak je ^ besedno zdrobil nekaj tam parkir^' . avtomobilov) ni bilo ranjenih adi ctju^j p0f tvih. V trgovini so ravno takrat dobi? r te|. i vin. v ugv/vuu au iavuu y JJjJj ceni sladkor iz državnih rezerv. Vse, ^ lahko leze in gre, se je iz avtov presej ^ vrsto za sladkor. Sreča v nesreči ali k*? ael, država, ki se maje, posredno rešuje nja svojih podanikov. J vrei DVOJNO MERILO? — Pricg^ p^j podozu pod železniško progo v JURJ milj stoji nekakšna točilnica oziroma oktfr „„„ stoji nekakšna točilnica oziroma i»»-r otro valnica. Lastnik je hotel bolje poskrbe” svoje stranke in brez potrebnih dovW r— zgradil nadstrešek. Na vrat na nos se P drveli inšpektorji in zadevo ukinili, i je tudi prav. Če pa so bili inšpektor.. V— tam, bi se lahko premaknili kakšnju £ metrov naprej in malo pogledali, ka»W ]0va različnimi dovoljenji za gradnjo avWt"' „Cn) ne postaje. Ena gospa je rekla, da bo'jfjl P“te' so veljali za udeležence fP^^Hpoču afere.________________iia®. Sprehod po Meti® | GOSTILNIČAR EDO MAC®$ ^ bifeja Rajmer je kupil pred kratki®^ od metliških mesnic meso za pri . 600.000 dinaijev. Ko je hotel plaj\ J bankovci po 5.000 dinarjev, mu je , rekel: »Edi, zdaj nimam časa šteU.b05 čal jutri.« Tako je tudi bilo. J PRI TREH FARAH BO 27. Us veselica, ki jo pripravljajo rosalniškiRj «ske; ci. Gre za tradicionalno fežto, na kajj" *ot k igral ansambel Čof. Tega dne bo phj »če farah tudi žegnanje, zato se ne gre ™ Prod; obisk. ,/i }VJore V TEJ NAŠI RUBRIKI SMO PoJIJ( KAR MALCE pozabili na P°leB!j« ko' turne prireditve na grajskem dvomj*,gleda Metliki. Zadnja letošnja predstava Jivi k soboto, 26. avgusta, ob 20*30. Obgl Jeti | cem se bosta predstavila mojster ele ovajs, ske harmonike Silvester Mihelčič u> o, m lec Ivo Ban, ___J £*• f Črnomaljski ^____________________________ PEČENKA MENDA BO -'fp nik občinskega sveta Zveze sinHapre jan Vipavec je maja izgubil na tumiiju s sekretarjem občinske ‘JTcbtrj ce SZDL Zvonetom Butalo. Togo%r lt0 £ bi zaslužilo vrstic v tej rubriki, če A ^ za stavo: poraženec bi moral P‘a~“J)Jlcaj nega jagenjčka. Glede na Zvonete?^ KrnVinfnACf ip Kil Knin nnu HfllS brohotnost je bil Bojanov dolg na 3 kg pečenke, ki pa je Butala <**;.2 bil deležen. Toda nadvse razumeli kretar Socialistične zveze, zelo surj svoje baze, je to vrlino pokazal *u^r' r sL zamudi. Tolaži se, da se Vipavec,®rl PLl lik gurman, ne more odločiti, kanj je ( jega tekmeca (pri tenisu) povabi; v |Jajar čenko, saj znajo v številnih kra# ri;bl g krajini in njem okolici odlično P C jaz jagenjčka. Nekoliko bolj nestrp-krjkoi mladinski sekretar Boris MužarJJj,), ^n. tekmi sodil in upa, da bo pri P0!^ AVSg« Da nekaterim metanje za žogo s? J,. gla stuje, da bi prišli do pečenke, dfl^taf ^ di naslednji primer. Črnomaljski. i NO taši bodo morali pripraviti kon . ■!, Kc sambla Avsenik, če hočejo P ji’r"ec cvenka. Načrtujejo, da bo priredil'£*ay< v soboto, 2. septembra, ob 1? ’, o.?"1 maljski športni dvorani, o^^pjicf: po^1 !;innreveSc]}^ogo( kuto >’b 1)0 »je 2.000 ljudi. Da naval na zmernih cenah ne bi bil prevel ^goi moč kupiti tudi v predprodaji biroju. Drobne iz KoČef n KOMARJI SE ŽENIJO -Rinža ne slovi po pretirani ^ ribe iz nje po oceni nekaterih sicc * ne, po oceni drugih pa ne. «*- 1 že sicer plava ponekod sloj pa nekak sluzast sloj, kjer se v tJa “sre1?? Solo1- bh» * vega šolskega leta. Za varnejši P pot v šolo bodo v teh dneh obn -j J. 1 prometno signalizacijo in ozn*c^ poti v šolo TR( OPROŠČE^lTuRISTlČ^ri; — Zvedeli smo (iz zanesljivih ^ so občani kočevske občine čila turistične takse na območJu J aKAkia) D il k V Alšairrl/a /"\K^inaJ , ič DftiJ občine) Rab. Kdčevska obSovin?1 pobratena z občino Rab. pi*\ ^ijij0r jAuuau.nu i. uuvuiu rvau. ... t lo največ internirancev na joju kočevske občine (in takrat tud' čevali turistične takse). A Ribniški zobotrebci rj) I! J'*? JOČI, PETER - Ribniški mla-Wj ®C| so sklenili, da bodo po svojih močeh I Jj8Jev?li k ustvarjanju vzdušja pred bliž-*jet ti ^mom suhe robe, lončarstva in obr-ovin0 ’ bo 3. septembra v Ribnici. V ta na-“ so. za 25. avgust povabili na betif" * '°vanje koprski rock ansambel »Ne jo-oVf Ui,’,, , r'‘- Koncert bo na ulici pri mladin-lUf1 **“> Wubu. kf j j. UGRABITVE NI BILO - V Ribnici K'°ceyju so se pred kratkim razširile skoj^ sezonk^h6” novlce- da je skupina petih . uT ton , »ovice, aa je snupina petin j "j* iji h*®!* delavcev iz južnih krajev ugra-n* DO J** Otrntn i-r _:i_:xi.~ j_ -Zadf atodn i®*1’ S!!m< otrokom na moiju in da so naj- bila ueiavcev iz juzmn krajev ugra-7,h otr°ka iz ugledne ribniške družine. . . Kvufn,0. s.mo preverjali pri najbližjih so-lien' ” m zveUe*‘’ da s° starši z “Ugrab- j bliži' ™°m na moiju m da so naj-MJI jn^Ofodniki »žrtve« o ugrabitvi zvedeli l0? P„^0KA NA POKOPALIŠČU — frpjj Palice 1 Sm°’ daJeJuniJa Pnao na poko- ugotovili, da sta dva mlado-' stelfln°tr°^a’stara komaj 8 in 6 let, razbila W gem v "? svetilki na enem grobu, na dru- “ Sem „r T clllK' na enem grobu, na j vrela °bu snela keramično ploščico in jo £ katcrem8ta 5 * »J spomenik, na katerem sta j! mili^n i°Va a s*'k° pokojnika. Na predlog teS otrok •,,s° zadevo rešili kar starši obeh 0Kln oškodovani lastniki grobov. I Lobanjske iveri i lom J*0™ v Kostanjevici nad Šentruper-2agnan r sy°){ hvalevredni vnemi in ka nkj°iStl P°P*sovali, fotografirali, škrat-smetišča v nekaterih Wek? b'VŠi kamno!om in kup nesnage. Potezo0 S0 tudi ekologi in s to dorUačim>Vr'-rOČll‘,Val vznemiijenja med liso ra,1! Ge Je kateri vznemirjen, ker . Ut u. ^kovnici našli na Slepšeku niče- ^ ,™?K°valci našli na Slepšeku niče- 0f bo v v, -^ P1 00 rokavov Mirne. Tam jib,V svojega Plh odpadkov 8otovo našel kaj Počutil0^*1 xT ^ Trebnjem bi se dobro namrpi ~ Napoleon. O tem vojščaku ■"'j PohodnfraviJ0’ ^ Je' vračajoč se z bojnih ; "e: J_oseRhi": ffjjjgg v Brežicah S iiKŽNOST pA TAKA < «5kem K NOST PA TAKA - V bre- 10 * pošli« ‘n 8a — ne boste verjeli — ne CkorVv»WadlSče-Tan! naJ si sam pomaga, Toleda. ?» ®.zPa’ Plohice naj poišče in po-■a W^ivik“J,h lmaJO dovolj. Ko si potrpež-sk°'1 Deti <1 „ 831,1 Poišče blago, pa ga prese-ekO* dvajsetrxSna n?vica- Če hoče uveljaviti in ^ no, mn« totn,‘ POP115123 nakup z gotovimi Ni na banko in tam vnovčiti ^ 2a^eča^VmemrŠn° W CSJAVA ov,RA promet - Vrtni«.tan^’. ^ nasproti okrepčevalnice ved^erajkP j-a dostavni tovornjak in za- . ---------------------------✓ a b?ji, je (^Y BAZENU — Kot smo že pisa- 1»» ^"»aniški bazen še vedno prSem h vjRuS11S?. 8arderobe že uredili, lastniku ififTO ba *u banovo pa nikakor ne uspe, da en /j bo konec t PUŠČa’ P°Pravil. Kaže pa, da •n V^i^Ok6®3 tedna bazen vendarle upo-&& brestanitK njem bodo namreč organizirali ^rooTr^ m veselico z ansamblom 11^, 'hogiiu^Ge bazena tisti večer še ne bodo '^SjSSSS'^8^ f^KrKoiM PRIMERJAVA MERITEV «vA P°saVsif'iuVG rezultate meritev v črpališčih v ^ zaradj VnrZnatl P°večano vsebnost tritija ylento (ia,,?3 at°mske elektrarne, svetu-^obiem bodoče delajo primerjave med P° njej 3 Preu‘5Kem letu v hišo učenosti, ie^anjšimi" pa Predstavlja še nekaj. Z 1 ^ ni usn#»lr» i—::___________ v I 15.30 Poročila - 15.40 Pr°8*j ‘ls (ponovitev) — 17.45 Poročil* a: es TV koledar — 18.05 Številke >»y Ok 18.25 Guldenburgovi (nadalje"% ^ 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 P°'l0J gazin — 21.05 Zabavni program J. Dnevnik 2 — 22.30 Program P1UT Poročila PETEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice. Minute s klasiko, 17.00 Tema, ------------------------------------- 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kroni- sem tedna, 16.30 Novice,. ka, 18.30 Biba, TV spored danes. PONEDELJEK: ni* 8.00 Marketing program Studi At Redni program Studia D, P65-jiiif' 10.30 Novice, 11.00 Želeli ste, j: ponovitev oddaje, 12.30 N°v. jjf Športna oddaja, 14.30 Novice- ^ sem tedna, 16.30 Novice, rodno-zabavne glasbe, 17.1° ‘j $ Kronika, 18.30 Biba, TV spore« */# ČESTl^ ČETRTEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SOBOTA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke in želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. TOREK* D 1 8.00 Marketing program StmjjL* tt-Redni program Studia D, ‘ffljPr Redni program Studia D, 10.30 Novice, 12.30 Novice, 1^5,1 ; -------------, --- p.-*, varjamo se z .... 14.30 Novice, s j? sem tedna, 16.30 Novice, • ko, 17.00 Tema, 18.00 Krom Biba, TV spored danes. I NEDELJA: 8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem ted- SREDA: „ .-.p/; 8.00 Marketing program StujJ^, to na, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, »M obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev i&ssr.Sft&ssi! darst 16.30 Novice, Čestitke in darstva, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 .„.^0 Novice, Čestitke m slušalcev, 17.00 Strokovnjri^^^ PO SLOVENSKO m gfrmr m ^jv /f tl V" - ipn«Per aids- ku§° ao- stoletja, noP^prečevan)e vedno edi-niVi ravdo’ čeprav znanstveni^0 vsem svetu mrzlično knJ*0 sre,istvo, s katerim bi nčno lahko premagali to 8m„, premagan to Jrtonosno bolezen. Aids je - A26'?, pri kateri človek iz- iji enhi j ' Pri kateri človek iz-A m; l odP°rnost pred okužba- ™s uieu urugim SkPu,a®a.tudi s krvjo, so za-ki m j ni Predvsem prejemni-ie l’lti1a^alci krvi- Zato se nam umestno, da iz prve », e zyemo, kako pri nas v ‘ovenpi ugotavljajo okužbe trn oma Preprečujejo širjenje L, . ) P°ti. Vabilu na pogovor PirJ6 odzvala prof dr. Ljerka ,; ,nar>. specialistka transfu-fii7;0®\n'a Zavoda SRS za trans-cirm,0ikrvi in banica interna-n;at na§a združenja strokov-bawK°V’k*8e na ta ali °ni način le-ij? z.virusom HIV ali bojijo aids. dalitvd.a,l,i za zadetek pove-okll* 0l-^0 b°inikov oziroma tisn^KSTet,u>e tačasokoli 16C Pa bolrjlkov, okuženih ljud j najbPt 0c^. več' deset do pet d!' bili P^dijonov. V Sloveniji je H atislirr,0^6’ šest bolnikov ir « ženiu ’da so št*rje umrli. Oku ie tn sf okrog 30. Sorazmerne ^ god in Vll° manjše kot dru H še na Primer za Amerike 4 Časif,mta|amo- vendar se po A Af^^totkovbol 5 zijoklVZavod^RSzatr3 w ierpamVl 8mo Predvsem zain f, «srPiani za krvodajalce m z, i «^wsf«!5te! W °ku^Pr?e in so zaradi te£ & 'eni 2 virusom HIV. Le 1985 smo pričeli s poskusnim testiranjem, od 6. januarja 1986 pa testiramo vsako dozo odvzete krvi na protitelesa virusa HIV. Naše rezultate preverja laboratorij v Atlanti in ta nas zelo dobro ocenjuje. Sodelujemo namreč v krožnem preizkusu, pri katerem ugotavljajo, kako laboratoriji po svetu testirajo vzorce odvzete krvi.« • Ali ste med krvodajalci v Sloveniji naleteli na osebe, ki so bile že okužene? Xaj ukrenete v takih primerih? »Med krvodajalci smo odkrili šest seropozitivnih oseb in te morajo priti na kontrolo. Serum odpošljemo referenčnemu centru Mikrobiološkega inštituta Medicinske fakultete v Ljubljani. Okuženega darovalca krvi najprej pokličemo na ponoven kontrolni odvzem, nakar ga napotimo k zdravniku infektologu. Testiranje krvi opravljamo pri nas 24 ur dnevno. Izvid je narejen v nekaj urah. Krvodajalcem ga ni treba plačati, medtem ko na Infekcijski kliniki za nekrvo-dajalce baje zahtevajo plačilo. K nam pride lahko vsak, tudi tisti, ki želi ostati anonimen. Do zdaj smo že imeli anonimnega seropozitivnega krvodajalca, ki smo mu naredili izvid in ga vpisali v knjigo kot osebo X.« • K vam torej prihajajo na pregled krvi prostovoljno? Kaj pa rizične skupine, jih prav tako testirate? »Da, prostovoljno, najsi povedo ime ali ne. Če spadajo v rizično skupino, vsakemu obrazložimo, zakaj ne morejo biti več krvodajalci. Za testiranje rizičnih skupin nismo pooblaščeni, res pa je, da pridejo k nam, ker ne vemo, da spada vanjo. Sicer so pa naši krvodajalci dobro prosvetljeni in ve- činoma vedo, kdaj lahko darujejo kri in kdaj ne. Če kdo izmed njih sodi v rizično skupino in ugotovimo, da je seropozitiven, opravimo z njim razgovor. Ta je zelo zahteven, saj osebi prvič povemo, da je okužena z virusom HIV in zato je vsaka močno prizadeta.« • Kolikšna je možnost, da okuženi zboli? »Približno 35 odst. jih zboli, morda še manj. Natančneje bomo vedeli čez nekaj let, ker je inkubacijska doba včasih zelo dolga. Mi vsakomur povemo, da ni nujno, da bo zbolel, čeprav je okužen. Mislim, da so prizadeti kljub temu zelo prestrašeni, ker se zavedajo, da še ni zdravila, ki bi bolezen aids zares ozdravilo. Vendar so zdaj že zdravila, ki podaljšujejo bolezen oz. življenjsko dobo bolnikov. Tisti, ki so seropozitivni, so lahko normalno zaposleni, dokler ne zbolijo. Toda tudi bolniki se med boleznijo večkrat počutijo zdrave in lahko delajo, vendar samo dotlej, dokler ne pridejo v stadij, ko tega ne zmorejo več. Po možnosti ostanejo skupaj z družino, dokler je mogoče. Med bolniki, okuženimi osebami in njihovimi svojci smo delali pri nas tudi anketo, pri kateri je sodelovalo veliko strokovnjakov z raznih področij. Tudi psiholog, da je sestavil vprašalnik, v katerem smo želeli zvedeti, kako se počutijo osebe, ko zvedo, da so seropozitivne. Na vsebino odgovorov močno vpliva čas, ki je minil od trenutka, ko so prizadeti zvedeli šokatno novico. Najhuje je na začetku. Čim pozneje odgovarjajo, tem bolj opažamo, da se sprijaznjujejo s svojim položajem. Redno hodijo na kontrolo in se nasploh ravnajo tako, kot jim svetuje zdravnik infektolog. Tu in tam imamo pogovore z njimi pri nas, po pravilu pa se z njimi pogovarja zdravnik infektolog, z otroki pediater in s hemofiliki zdravnik hematološke klinike oz. njihov zdraveči zdravnik.« • Je kaj upanja, da bodo kmalu našli zdravilo proti aidsu? »Veliko strokovnjakov predvsem v Združenih državah Amerike in drugod v razvitem svetu dela na tem, torej ne smemo obupati. Za zdaj so na primer že odkrili zdravilo, ki podaljšuje bolezen, vendar je tudi toksično. Upam, da bo kmalu prišel čas, ko aids ne bo več nepremagljiv. Tudi vakcine za sedaj še ni, čeprav se strokovnjaki trudijo v tej smeri. Veliko jih je zainteresiranih zanjo. Morda je zanimivo to, če povem, da se je pri iskanju vakcine pojavil s svojo skupino tudi Salk, ki je dal vakcino proti poliomielitisu. Salk je velik strokovnjak in o njem so obetavno govorili na mednarodni konferenci o aidsu.« • Ali menite, da so ljudje o nevarnostih te bolezni dovolj informirani prek televizije, radia, časopisov, plakatov in drugih sporočilnih oblik? »Predvsem mislim, da vsi po vrsti delajo to preveč kampanjsko, da zaženejo vik in krik, potem za nekaj časa vse utihne, ker pozabijo na aids. Res pa je tudi, da je za to treba imeti denar, saj na primer izdaja lepakov ali letakov veliko stane. Osebno menim, da je treba več pozornosti posvetiti mladini, tistim, ki vstopajo v spolno življenje, jih posvariti pred nevarnostmi in jim predlagati varnejši način življenja.« Prof. Glonarjeva je sama precej prispevala k informiranju. Sodelovala je na različnih okroglih mizah, v Cankarjevem domu, na radiu in televiziji in imela je številna predavanja za starše in mladino na šolah in drugih ustanovah. Doma je sodelovala na prvi in drugi konferenci o aidsu v Jugoslaviji, na trans-fuziološkem kongresu v Mariboru ter na številnih mednarodnih srečanjih in konferencah. J. TEPPEY V” Štorklje prinašajo otroke tudi na Dolenjskem Bela štorklja (Ciconia cico-nia L.), ptica, značilna za severovzhodni del Slovenije, se v zadnjih letih vse pogosteje pojavlja tudi pri nas na Dolenjskem. Kakšen je vzrok širitve vrste areala, to še ni povsem jasno, bržkone pa imajo odločilen vpliv nanj drastični posegi v prostor, med katerimi prednjačijo hidro-melioracije. Živali in rastline, vezane na mokrišča in močvirja, postajajo v evropskem merilu najbolj ranljivi in ogroženi. Štroklja je v evropskem prostoru ogrožena živalska vrsta. Nekdaj široka poselitev se je danes zreducirala na le posamezna gnezdišča. Tako že vrsto let tečejo prizadevanja za njeno ohranitev, v katera se vključujemo tudi mi. V Sloveniji je bil prvi popis opravljen leta 1965 ter za tem še leta 1979. Letos »Akcija štorklja« ponovno teče, vodi pa jo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Zadnji popis bele štorklje je ugoto- vil, da je bilo v Sloveniji samo 168 zasedenih gnezd oziroma 695 štorkelj, kar zgovorno potrjuje ogroženost te živalske vrste, zaradi česar je tudi zakonsko zavarovana. Kakšni bodo rezultati letošnjega popisa, še ne vemo, z veseljem pa ugotavljamo, da štorklje prinašajo otroke sedaj tudi na Dolenjskem. Danes poznamo le dve gnezdišči, upamo pa, da to še ni vse. Najstarejše gnezdo je v kraju Zaloke (Krško), kjer je gnezdo nastalo leta 1982 vrh električnega droga nedaleč od avto ceste. Sosedje Kržanovi vedo povedati, da se je v teh letih zvalilo že trinajst mladičev, ki se na pomlad vračajo v jati s starši. Letos se je jata glasno sprla za staro gnezdo, po običaju pa so morali mlajši prepustiti gnezdo starima zakoncema. Kmalu sta se v gnezdu zvalila dva zvedava mladiča. Pridna starša sta skrbno skrbela za svoje potomstvo, potem pa je prišlo do pravcate družinske tragedije. Gnezdo vrh električnega droga je najverjetneje zaradi dolgega obdobja slabega vremena razpadlo in se skupaj z mladičem znašlo na tleh. Padec je bil za enega mladiča usoden, medtem ko se za drugega štorklji nista več zmenili. Nebogljenega mladiča sta očitno odpisali, zavedajoč se dejstva, da ga ne bosta mogli pripraviti za dolgo pot na jug. Narava ne pozna usmiljenja; tu vlada trda selekcija, boj za preživetje in ohranitev vrste. Kržanovi so se na vse načine trudili, da bi štorklji obdržali mladiča, a zaman. Seveda so tako sami prevzeli skrb za siroto. V začetku je bilo težko, vendar se je mala štorklja kmalu navadila na novo oskrbo. Skrb za vedno prazen mladičev kljun pa ni preprosta, loviti je bilo notrebno žabe, kače, ptice... Štorklja sedaj domuje pri Kržanovih že dober mesec. Najbolj se je navezala na gospodinjo, ki jo hrani. Žal pa človek le ne more nadomestiti pravih staršev, njihove prehrane in potrebne vzgoje. Opazi se, da je štorklja nekoliko zaostala v razvoju in le malo upanja je, da se do jeseni razvije v sposobnega letalca. Na pomoč smo zato poklicali Ljubljanski živalski vrt, v katerem je našlo zatočišče že več štorkelj. Drugo znano gnezdišče je v vasi Šentjakob na Šentjernej-skem polju, kjer se je prvi par naselil lani. Bržkone so to potomci gnezda iz omenjene Zaloke. Gnezdo si je par spletel na lipi z odstranjenim vrhom, ki raste na dvorišču domačije Lenič. V gnezdu sta se lani zle-gla dva mladiča, letos pa že štirje. Vaščani so prijazne goste hitro sprejeli za svoje, saj je štorklja ptica, ki prinaša srečo; kjer gnezdi, tja ne udari strela in tam sta sreča in zadovoljstvo doma. Toliko vemo danes. Vse bralce, ki poznajo še morebitna druga gnezdišča štorklje na območju dolenjskih občin (vključno z Brežicami in Krškim) prosimo, da nas o tem obvestijo. Nadvse zanimivi so tudi podatki o gnezdih v preteklosti, če so ta kje obstajala, ter o opažanju še redkejše črne štorklje, ki je dolga leta gnezdila v Krakovskem gozdu, danes pa je ne zasledimo več. ANDREJ HUDOKLIN 7 (3 V neobvezen premislek KOLIKO PRED IN ZA BORISOM? Novica tega tedna je nedvomno sporočilo predsedstva CK ZK Slovenije, da so minuli četrtek v Novem Beogradu miličniki, delavci beograjskega sekretariata za notranje zadeve, brutalno pretepli Borisa Muževiča, člana predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Toše je zgodilo med postopkom identifikacije, potem ko je policija ustavila službeni avto CK ZKJ, ki ga je vozil Muževič. O dogodku centralni komite slovenskih komunistov niti po štirih dneh ni dobil nikakršne javne ali drugačne uradne informacije pristojnih organov, na ljubljanskem radiu pa je bilo v torek, ko to pišemo, slišati informacijo, da beograjska policija v celoti zanika incident oziroma dogodek. Neverjetno je, da bi vodstvo slovenskih komunistov izdalo sporočilo, ki je pravzaprav protest in zahteva za temeljito preiskavo, ne da bi prej razpolagalo z dovolj dokazov o resničnosti nezaslišanega dogodka. V trenutku, ko so nacionalistične strasti v državi blizu vrelišča, bo imel incident z Muževičem še posebno hude politične posledice. V vsaki pravni državi je policijsko pretepanje državljanov že samo po sebi dejanje izven razuma in civilizacijske stopnje večine človeštva, še posebno hudo pa je, če so razlogi za policijsko nasilje politične narave. Stališča Borisa Muževiča do dogajanja ljudstva so znana vsem poznavalcem jugoslovanskih političnih razmer, do sklepa, da gre za fizičen obračun z drugače mislečim, je torej manj kot korak. Nihče se torej ne sme čuditi, da predsedstvo CK ZK Slovenije zahteva, da se na temelju ugotovljenih dejstev začne postopek za ugotovitev odgovornosti neposrednih akterjev in njihovih nadrejenih, svoje pa bosta po mnenju slovenskih komunistov morala povedati tudi predsedstvo CK ZK Srbije in predsedstvo CK ZK Jugoslavije, katerega član je Boris Muževič. Tisto »svoje« mora biti nedvoumno politično stališče. Prišli smo tako daleč, da policija pretepa člana najvišjega jugoslovanskega političnega foruma in to tik pred začetkom konference neuvrščenih, ko so oči pol sveta uprte v Beograd. To, da je dobil buške in podpludbe Boris Muževič, je žalostna novica tedna. Ob njej spoznamo, da živimo pravzaprav v nepravni državi in daje to stanje, ki traja od leta 1945, po mnenju nekaterih pa še dlje, od leta 1919. Koliko ljudi je bilo pretepenih, drugače trpinčenih ali celo uničenih pred Borisom Muževičem in koliko jih bo za njim? Ali veste za ime vsaj enega od otrok ali žensk, ki jih je jugoslovanska policija letos na Kosovu ubila kot protidržavne elemente? Gole in neoborožene. Ne veste. Zato, ker je živeti v nepravni, policijski državi najbolj običajno jugoslovansko stanje. Dokler ne bodo pretepli vas. MARJAN BAUER H Mojster vrbovih viter Pletarji so dandanes redki in tudi v Mrtvicah bo ta obrt z Jožetom Bogolinom izumrla. Daleč naokoli znani mojster kljub svojim osmim križem in dvema letoma povrhu še vedno po tri ure na dan presedi v delavnici in plete. Delal bo, dokler bo mogel, le škoda, da ne zna računati. Tega se zaveda in tudi pove, da prepoceni dela, zato nič nima. Vendar tak je in ne želi biti drugačen. Pletarstva se je Bogolin naučil pri svojem očetu že kot otrok. Kot šolar mu je veliko pomagal, vendar sam ni želel delati v tem poklicu pod trdim očetovim nadzorstvom. Kot pripoveduje, je bil oče siten in čeprav je moral vsak dan delati do devetih zvečer, mu ni nikdar dal denarja. Jože se je v šoli dobro učil, zato bi šel rad študirat za učitelja, a ga oče ni pustil. Pozneje je nagovarjal očeta, da bi šel za kaplana, vendar tudi o tem ni hotel nič slišati. Njegov odgovor je bil vedno enak: »Kot sem jaz živel, tako boš pa ti.« Mama pri tem ni imela besede in mu ni mogla pomagati. Jožek je bil bister otrok. Brati se je naučil že pred šolo iz Domoljuba. Potrudil se je tudi zato, ker mu je oče obljubil nahrbtnik za šolske potrebščine in mu ga potem kupil. S pletarstvom je pri Bogoli-novih začel oče. Poslali so ga v pletarsko šolo na Ptuj, ker se je vrnil domov kot invalid. Dobil je strel skozi stopalo in moral je nositi protezo. Po pletarski šoli je naredil še obrtno šolo, da je imel papirje za samostojno obrt. Sin še danes ne more dojeti, zakaj je tako nasprotoval njegovemu šolanju, saj ga niti v obrtno šolo ni pustil. Jože se je oženil še pred vojno, 1935. leta. Štiri leta pred tem mu je umrla mama. Ko so Nemci zasedli Jugoslavijo, so jeseni 1941 izselili tudi njegovo vas. Vojno so Bogolinovi prebili v Nemčiji, v izgnanstvu. Tam sta umrli dve Jožetovi sestri. Od treh je ostala samo ena, pozneje pa je izgubil še njo. Umrla je na porodu. Dom, v katerem danes prebivajo Bogolinovi, je kupil pred tridesetimi leti, leto dni po očetovi smrti. K hiši sodi tudi pet hektarov zemlje. Kmetijo je obdelovala pretežno žena, Jože pa je delal svoj poklic, zato si je kmalu po nakupu novega doma naredil tudi svojo delavnico. Za pletarje so bila najboljša prva povojna desetletja. Takrat so imeli polne roke dela in so lahko prodali vse, kar so naredili. Bogolinovi so imeli včasih še konje in Jože se je z njimi vozil na sejme v bližnje in oddaljenejše kraje:, v Krško in Brežice pa v Sevnico in Šentjernej. Spominjam se, da se je nekoč v nedeljo prepozno pripeljal z robo v Šentjernej, ko so se ljudje že razhajali od maše. Pa so ga ženske na poti ustavile in pokupile vse, kar je imel na vozu. Ob takih priložnostih se je vračal domov zadovoljen, pa naj je bilo plačilo še tako skromno. Imel je lepe izdelke za vsakdanjo rabo, tu in tam tudi kaj posebnega, kaj boljšega, narejenega po lastni zamisli ali po naročilu. Bogolin je naredil nič koliko košar vseh vrst in vseh velikosti, največ pa je zagotovo opletel steklenic za vino. Teh mu še dandanes precej nanosijo. Za opletanje steklenice potrebuje dve do tri ure, odvisno od tega, kakšne kakovosti so šibe, in od tega, kako velike so steklenice. Za 50-litrsko naredi navadno kar košaro, ker je pretežka in prenerodna, da bi jo opletal. Vse pletarske izdelke dela iz vrbovih viter, ki jih nareže s strojem. Po šibe so včasih hodili k Savi, včasih v Loče in Mihalovec, zdaj pa jih že vrsto let kupujejo na Ljubljanskem barju. Šibe z barja so zelo kvalitetne in se skoraj ne lomijo. Domače jim niso par- Med izdelki, na katere je najbolj ponosen, je polica za radio in uro, napravljena kot grad s številnimi stolpiči. Na; redil jo je po lastni zamisli pred dvajsetimi leti. Celo zimo jo je pletel po več ur na dan-Nekoč je prišla k njemu Hor-vatičeva gostilničarka z Ma-lenc z željo, da bi ji jo prodal, a jo je samo posodil, in tako je grad štirinajst dni visel v gostilni. Potem ga je Bogolin spet odpeljal in obesil v delavnico-Za noben denar ga ne bi prodal in novega ne bi več naredil- »Imam vsaj nekaj, česar nO; beden nima,« dopoveduje sebi in drugim in prav ta izdelekga osrečuje, saj prinaša v njegovo skromno delavnico nekaj domišljijskega, sanjskega sveta. V delavnici stoji tudi pletena polica, ki jo je takoj po vojni naredil po naročilu za naročnico v Brežicah. Pogodila sta se za 450 dinarjev. Vnaprej jm je prejel 50, za preostalo vsoto sta se dogovorila ob izročitvi-Polico, visoko kot omara, )e pripeljal na tržnico, pa mu ]e stranka ponujala zanjo samo še 20 dinarjev, češ da je drug0 plačala vnaprej. Bogolin ji P°' lice ni prodal, vrnil ji je aro m tudi potem, ko mu je ženska ponujala štiri stotake, se m omečil. Delo svojih rok je bol) cenil kot goljufiva ženska, zato je polico odpeljal domov in »c danes mu dobro služi. Kaže, da ima rad okoli sebe izdelke, v katere je poleg deta !-vložil tudi nekaj svoje ustvarjalne domišljije. Za okno sil® naredil karniso, za koledar na lističe viseči podstavek na steni, za rože najrazličnejša stojala in druge reči. Zelo je P°g nosen tudi na vrtne garnitur stolov in mizice. Delala sta jm z očetom, on sam pa je splete zadnjo pred dobrim letom vendar je to delo zanj z prenaporno. Samo s pletarstvom ne b mogel preživljati družine, kombinaciji s kmetijo je pa »m Bogolinu je umrla žena PreP sedmimi leti. Doma gospodar najmlajši sin, vendar je zapO' slen. Drugi sin živi v Ljubljam hčerka pa v Švici. Pletaril n bo nobeden, ker se dandane od tega ne da živeti. y novoles Zelo ugoden nakup kopalniške opreme kolpO-SOH in kuhinjskih pomivalnikov V nOVO Odprtem flOVOlGSovem razstavno prodajnem salonu v tovarni kopalniške opreme kolpo-sah v Metliki, Rosalnice 5. Tel-S 068/58*292, 58-273 Na največjem razstavnem prostoru boste poleg rednih programov našli izdelke v ocenjeni vrednosti in primerke ekskluzivnih izvoznih programov. Pričakujemo vas v petek, 1. septembra, ob 11. uri, sicer pa vsak dan od 8. do 16. in ob sobotah od 8. do 12. ure. novoles Je mogoče živeti od koz? Na Planini, vasici pod Mirno goro — če bi ji danes sploh še lahko rekli vas —, je bilo pred v°jno nekaj deset hiš. Pred nekaj leti je naselje ostalo orez zadnjega stalnega prebiralca. Marsikje je na mestu, ajer so bila nekdaj stanovanjca in gospodarska poslopja, ostal le kup kamenja, zidovja, kl ga preraščata trnje in ple-reh Le še nekaj hiš kljubuje zobu časa. To je prvi vtis, ki ga dobi obiskovalec te belokranj-ske planinske vasi. Ko pa se Potrudi in stopi od hiše do hi-“ei spozna, da se je v kraj le za-celo vračati življenje. Nekaj P>s, skritih med starim sadnim drevjem, ki bi jih lahko preštel j!3 prste ene roke, je obnov-fjenih, pred nekdanjo šolo stojijo kmetijski stroji, najživah-?®Je Pa je okrog zadružnih dlevov pod vasjo, ki so same-sli in propadali kar 20 let. In e smo še pred letom iskali v našem časopisu dobrega gospodarja za omenjena hleva, se Jf. Sedaj prižgala iskrica upanja za stavbi, ki naj bi v bodoče ne propadali več. Prva misel, ki spreleti pri-|.leea, je, kdo so pravzaprav ‘Judje, ki so se v teh težkih ča-?‘n odločili za življenje v odro-cm, zapuščeni vasi, s sabo pa Pripeljali še okrog 50 koz in 20 vac? In to za ceno udobja, ki , §a prav gotovo lahko privoščili v dolini. Pri Gajičevih v ovem mestu so že dolgo azmišljali o tem, da bi imeli jrjetijo- Vedeli so za propada-ee hleve na Planini in ko so - ?P)e povprašali na Črnomaljci kmetijski zadrugi, so bili am veseli, da se zanje sploh do zanima. Tako so februarja etos Gajičevi z zadrugo pod-P*san prvo pogodbo, ko pa so in?67 P°zneje na občini usklajevalni sestanek, so bili lovci Proti naselitvi drobnice na Pla-»I?1' ®a)ičevi so prepričani, da ?to, ker so se bali, da bodo očrnjena njihova lovišča. »Doro vemo, da je paša konj in drobnice v gozdovih prepovedana in to bomo upoštevali. Toda od nas do gozdov je še daleč. To, kar nas obdaja in kar smo v veliki meri že skrčili, je grmovje, ki je preraslo nekdanje travnike in pašnike,« povedo Gajičevi, ki so kljub nasprotovanjem lovcev in težavam, ki so jih imeli z njimi ob naselitvi v nekdanji šoli, prišli sredi maja z ovcami in kozami v razdejane hleve. Na enem je streho obnovila kmetijska zadruga, popravila drugega pa se bodo morali lotiti popolnoma sami. Glede na to, da so številnim, ki so se odločili za rejo drobnice, vsi načrti padli v vodo, so tudi pri Gajičevih previdni z izjavami. Ne želijo, da bi pozneje kdo za njimi kazal s prstom, češ, poglej jih, imeli so le velike apetite. Če se bo seveda izkazalo, da se v naši družbi ni moč iti višinskega kmeta z drobnico, potem se bodo raje vrnili, odkoder so prišli. Kaj se splača in kaj ne, pa bo pokazal čas. In če bo ta čas na njihovi strani, potem so se pripravljeni tudi za stalno naseliti na Planini. Sedaj pa so tam še premalo časa, da bi lahko z gotovostjo rekli tudi to, ali bodo imeli prihodnje leto s čredo tolikšen zaslužek, da bo dovolj za kruh. Seveda pa ne stojijo križem rok in čakajo, kako se bo končalo letošnje leto in kaj bo prineslo prihodnje, ampak pridno delajo in kujejo načrte. Pri tem je najbolj zagnan oče Ljubo, upokojenec, ki preživi na Planini večino časa. Rad pa mu, če le more, priskoči na pomoč sin Darko, po svojih močeh pa tudi že šestletni vnuček Miha, ki odločno pove, da bo tudi on kmet, ko odraste, in s peščico soli odhiti v hlev k svoji najljubši kozi ter se s ponosom postavi pred objektiv. »Na Planino nismo prišli vohat rožice in lovit metuljčke, ampak delat, da bomo imeli kaj od tega mi in kraj. Po našem mnenju lahko pričakujemo bodočnost le v tem, da se začnemo vračati k naravi. Zavedati pa se moramo, da takšno vračanje včasih zahteva tudi svojo ceno, zlasti če gre za življenje v hribih, kjer živali počasi rastejo, tako da inflacija hitreje žre zaslužek, kot je prirast. Pri nas sedaj še ne računamo z izubo, ker si šele ustvarjamo osnovno čredo, ko pa bo prireja stekla tako, kot načrtujemo, bodo morali biti računi čisti,« pojasni gospodar. Če bodo na okoliških travnikih nakosili dovolj krme, potem bodo do zime povečali čredo na 100 glav. Prostora-bodo imeli v dveh hlevih, ki merita po 400 m2, več kot dovolj. V kratkem pričakujejo še molzni stroj, uredili pa naj bi tudi molznico in sirarno, če seveda ne bodo prodali mleka. Po sedanjih zagotovilih s prodajo ne bi bilo težav, saj bi bili pripravljeni priti iz Ljubljane ponj vsak dan, če bi imeli vsaj za 20 litrov mleka odjemalcev. Gajičevi pa bi, če bi povečali čredo, namolzli na dan približno desetkrat toliko. To je seveda le del načrtov, ki jih imajo novi prebivalci Planine. Mnoge še skrbno hranijo zase. Ne želijo se, kot rečeno, prenagliti z izjavami. »čez leto pa se bomo morali že odločiti, ali se bomo ustalili tukaj ali pa bomo odšli. Takrat ne bo smelo biti več nihanj in ugibanj,« pravijo. In če jim bo uspelo, kar so se namenili, potem bodo lahko tistim, ki še tuhtajo, ali bi stopili po njihovi poti ali ne, dali vrsto koristnih nasvetov. Sami so jih bili deležni bolj malo, saj rejci navadno ljubosumno skrivajo svoje izsledke, literatura o reji koz in ovac pa je pri nas tudi bolj pičla. Zanesti se bodo torej morali na lastne izkušnje, a Gajičevi so si jih že doslej nabrali obilo. Predvsem se zavedajo, da z drobnico ni moč na hitro kovati velikih zaslužkov. Ta zmota je pokopala že marsikaterega rejca. M. BEZEK-JAKŠE I Božič bo dela prost dan n nedavnega je bilo v jav-krJH slišati zahtevo, naj bo mu Praznik, pri »odgovor-7T, pa odgovor, da 25. de-J^ber ne more biti tudi dela sk^Stidan'Zda) )e Preb sloven-lno. s,kuPŠčino drugačen pred-DrncPj 'nai bo odslei dela ki nr, daR’ ne pa tudi republiš-lu braznik- Tako piše v besedi-k jiP.redl°ga zakona o prazni-Slrv.!n d®*a Pfostih dnevih v SR Duhe*!1*1’ ki ga je oblikoval re-bnrii1^1 izvršni svet. Tako oao, če bo skupščina SRS za-on sprejo, prazniki SR Slo-dan ,6: ?• februar - Prešernov nji, 'Ilf ovenski kulturni praz-Ve AS,7 • april — dan ustanovit-julii *" 8l°venskega naroda, 22. sln,L dan oborožene vstaje vemknSkeSa naroda in 1. no-tva ~ dan spomina na mr-niiitTu prosti dnevi v Slove- novembh0d°27april'22-iulii’'1' Pen® m posle> še 25' de' O tem, kako praznovati bo-ka»o?m° Prelili že veliko tis-ka*LkeSa črnila in- kot zdaj Drpni ne brez haska, saj bo vSplagana odločitev ustregla lina ’tako vernikom kot tudi dn,ki i‘m božič pomeni uzinski praznik. £nv5as?’ ko smo se javno po-hol7!ali’ kam in kako s praz-ttirii3?*em božiča, pa je postalo ho« b? J )asn°. kakšen je od-itinr.- asti (P° domače: ko-Ok/^tov) do vernih ljudi in bo nn^V' kot vemo, ni bil ved-bila i )boliši- Vendar temu ni stičp riva >>d°ktrina« sociali-nPtJPe®a Sibanja, kriva je bila rPn°st (sektaštvo) do dru-ttttsledih. Zato ne bo odrekaj besed o tej temi. banin8odovifle delavskega gi-biinv )e znano, da Zveza ko-ibiptn ov trima (bi ne smela terpo n'kakršnih posebnih in-banii°V' V socialističnem gi-prJu ne lasti nikakršnih vjCp 1C'k' ne bi bile hkrati pra-m interesi, potrebe in cilji delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, ne glede na možne razlike v svetovnonazorskih vprašanjih. KPS je svoje razmerje do religije in cerkve načelno izrazila že pred NOB. S tem, ko je v čebinskem manifestu zapisala, da »pravi borec za svobodo slovenskega naroda, v prvi vrsti pa vsak komunist, spoštuje versko prepričanje svojega sobojevnika«, se je opredelila za svobodo verskega prepričanja. To usmeritev je Komunistična partija oziroma Zveza komunistov Slovenije uveljavljala med narodnoosvobodilnim bojem ter po njem in jo uveljavlja tudi danes, ob upoštevanju načela, da je religijski ali nereligijski svetovni nazor človekova zasebna stvar in vprašanje njegove osebne svobode. Komunisti kot marksisti se zavedajo (bi se morali zavedati) globokih družbe-no-zgodovinskih korenin religije, s tem pa tudi potrebe, da je občan kot vernik svoboden. Zveza komunistov zato uradno zavrača vse poizkuse politizacije stičnih točk oziroma nasprotij med socializmom in religijo. Politizacija te problematike namreč usmerja k političnemu ločevanju vernih in neverujočih ljudi v škodo njihovih skupnih socialističnih in specifičnih verskih intere- Komunisti se zavedajo, da so religiozna prepričanja, pa naj jih (o)vrednotimo zgodovinsko ali konkretno, lahko spodbuda ali ovira v narodnem in razrednem osvobodilnem boju. Temeljna izkušnja našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije je, da vera ni ovirala in ne ovira enakopravnega vključevanja vernih delovnih ljudi v narodnoosvobodilni boj in samoupravno življenje družbe. Zato ni razlogov, zaradi katerih ne bi bil — kot eden izmed specifičnih interesov človeka — spoštovan interes vernika, da bi bil svoboden. Celo nasprotno: spoštovanje verskega interesa in njegovo usklajevanje z drugimi interesi, zlasti še v Socialistični zvezi, je eden izmed pomembnih pogojev za široko sodelovanje delovnih ljudi v upravljanju družbe. Ovira za takšno sodelovanje, brez katerega ni samoupravnega socializma, je lahko le dogmatsko zasnovan in idealistično sektaško pojmovan marksizem na eni ali s protisocialističnimi prizadevanji spolitizirana in s posebnimi interesi cerkvenih struktur obremenjena religioznost (politični klerikalizem) na drugi strani. S tem, ko komunisti sprejemajo marksizem v vseh njegovih, tudi svetovnonazorskih razsežnostih, nikakor ni rečeno, da vrednotijo (vidijo) svojo vlogo v družbi in zgodovini v razširjenju in uveljavljanju ateizma. Ateizem je za komunista sam po sebi brez vsakršne cene — zgolj »negativna religija« (Marx). Komunisti si kot marksisti prizadevajo za brezrazredno družbo in osvoboditev človeka; ali pa bo takšna družba tudi družba brez religije in ali osvobajanje človeka pomeni tudi osvobajanje od religije, pa je stvar vernih ljudi samih in nikogar drugega. Kot vsi delovni ljudje, zato tudi verni delovni ljudje lahko brez zadržkov sodelujejo pri obrambi in razvoju samoupravne socialistične družbe. Prav zato lahko sprejemajo tudi marksizem — njegove humanistične vrednote, znanstvena spoznanja in metode družbene analize, teorijo razrednega boja in socialistične revolucije — kot napotilo za akcijo pri oblikovanju družbe, v kateri bo »svoboden razvoj vsakega posameznika pogoj svobodnega razvoja vseh«. (Mara) Načela, da vernih ljudi ne sprejemajo v Zvezo komunistov Jugoslavije, bi ljudje ne smeli razumeti kot dogmo, marveč kot rezultat zgodovinskih pogojev delovanja organiziranih socialističnih sil v jugoslovanskih razmerah. Bistvena sestavina teh razmer je bila tudi povezanost komunistov z vernimi delovnimi ljudmi v boju za narodno osvoboditev in socialistično preobrazbo družbe — v Ljudski fronti, Protiimperialistični in .Osvobodilni fronti, kasneje in danes pa predvsem v Socialistični zvezi in vseh oblikah samoupravnega organiziranja. V. BLATNIK IGRALCI POKRA Mladi slovenski pesnik Alojz Ihan, ki mu je že prvo pesniško zbirko Srebrnik »posrebri-la« nagrada Prešernovega sklada, je letos izdal pri Cankarjevi založbi svojo drugo pesniško knjigo Igralci pokra. Že njen naslov pove, da gre za neko navezavo na Šalamunov Poker, prvo modernistično zbirko novejše slovenske poezije. Vendar pa Ihanova nova knjiga meri na več kot na zgolj poigravanje z naslovom Šalamunove zbirke. Ustvarja podobo neuspelega, zavoženega igranj a navidezno velikih igralcev pokra, slika prispodobo bridkih stvari življenja. Vse skupaj je ena sama metafora življenja s pridatkom ironije nezaresne igre v ustvarjanju, ne nazadnje tudi v poeziji: Življenje je pač takšno, da daje, dokler daje in dokler se pusti prelisičiti. Ko pa razkrije zvijačo, je dobitkov konec in tudi igralci pokra naposled končajo kot slabiči in nespret-neži — ob praznih kozarcih in kletvah. Bralcu se to spoznanje razkrije že v uvodni pesmi, ki je dala novi Ihanovi zbirki naslov. Ihanova pesniška govorica ostaja v Igralcih pokra takšna, kot je bila v Srebrniku. Se pravi preprosta in jasna, z navadnimi in nezvenečimi, vendar pa polnimi besedami opisana življenjska resničnost. To je izsek iz realnega sveta, toda dvignjen v poezijo pesnikove resnice, vse pa spremlja oseben, požlahtnjen odtenek ali posmeha ali ironične drže ali ustvarjalne skepse ali nezaupljivost v stvari in dejstva, kot jih dojema pesnik s svojimi duhovnimi očmi. Realnost torej postaja nova pesniška resničnost, ki jo kot tako moramo sprejeti in ji slediti povsod, do koder nas vodi. Pesnik Ihan pa zarisuje svoje videnje resničnosti v novo pesniško realnost nekako scela, tako da so posamezne pesmi (tudi) v Igralcih pokra kot celote metafore. To je poezija, ki jo je lepo poznati in imeti za svojo, kot je na zavihku zapisal T. P., in verjamemo, da bo temu pritrdil še marsikateri bralec, ko bo po branju premišljal o sporočilu Ihanovih Igralcev pokra. ROMANSI- RANA ZGODOVINA Amerika ni samo obljubljena dežela tisočerih možnosti in neslutenih uspehov, ampak je njena notranja podoba tudi na moč mračna in brezupna. Takšno Ameriko slika v svojih delih tudi Joyce Carol Oates, ena najboljših ameriških pisateljic srednje generacije. »Zanima me samo eno, moralne in socialne okoliščine moje generacije«, pravi Oatesova, katere roman Oni, napisan v dveh delih, lahko beremo tudi v slovenskem prevodu Maje Kraigher. Izdala in slovenskim bralcem ga je predstavila Pomurska založba iz Murske Sobote. Roman Oni so nekakšna li-terarizirana družinska kronika, zajema pa čas od konca prve svetovne vojne do šestdesetih let. To je velika ameriška freska in pisateljica jo gradi na usodah Lorette VVendell in njenih dveh otrok. Avtorica uvodoma pove, da je zgodba napisana po pripovedi neke njene učenke iz večerne šole. Zato je roman še bolj prepričljiv in zapusti v bralcu močan vtis resničnosti. To je dejansko romansirana zgodovina, zgodovina manjšinske Amerike, ki je v literaturi sicer bolj malo navzoča. Podobno kot v svojih drugih delih prikazuje Oatesova tudi junake v romanu Oni kot brezizhodne ujetnike velemestnih in družbenih razmer. Kot rastline so, ki nenehno hrepenijo po soncu, se pehajo za boljšim življenjem, dokler ne omagajo in ne obupajo — skoraj vsi. Usode so popisane sugestivno in bralcu se zdi, kot da vsak od teh ljudi govori o svojem življenju vsaj nekoliko tudi skoz njegova usta. Z usodo marsikaterega od teh lahko vsaj za kanček poistoveti svoje življenje. I. Z. MISEL JE MOČ Družbene krize so človeka .vselej silile, da bi nanovo pregledal in premislil svoje dotedanje ravnanje in znova poiskal ravnovesje, ki se je porušilo. Enega od ključev za razume v an j e dogaj arij v človeku j e že pred več kot petimi desetletji, pred drugo svetovno vojno, ponudil Slovenec Martin Kojc. Kojc je torej že leta 1935 napisal in izdal Učbenik življenja. Knjiga je najprej izšla v nemščini, tako daje bila njena slovenska izdaja, ki je sledila, prevod iz nemškega izvirnika. Medtem ko sta avtor in vsebina njegovega Učbenika pri nas kmalu potonoila v pozabo, pa so po svetu, zlasti ob izbruhu najrazličnejših alternativnih gibanj, ki so povlekla za sabo tudi alternativna filozofska razmišljanja, kar tekmovali z izdajanjem tega Kojče-vega dela. V mnoge jezike so ga prevedli, marsikje ponatisnili in pred nedavnim so to storili celo na Japonskem. Z vsem tem se le potrjujeta tehtnost in veljavnost Kojčevih Zabeleženo— PONATIS SPEEROVIH SPOMINOV Arhitekt Albert Speer je sodil v intimni krog, ki se je zbiral okrog Hitlerja. Firer ga je naj prej izbral za človeka, ki bo v mogočni Nemčiji gradil velike, impozantne zgradbe, nato pa za ministra, odgovornega za oboroževalno industrijo. Speer pa se ni ukvarjal samo s svojim poslom, ampak je znal tudi ostro pogledati v zakulisje okrog Hitlerja, kjer so se kovale politika, igre pa tudi spletke nacističnih mogočnikov — Goringa, Goebelsa, Himmlerja in drugih. Na nurnberškem procesu je bil Speer obsojen na dvajset let zapora. Kazen je prestajal v spandauski trdnjavi, zaporu za najhujše nacistične zločince. Tam so nastali njegovi znameniti Spomini, ki pa jih jc dokončal, ko je bil že na prostosti — januarja 1969. Knjiga je osupnila svet in tudi zgodovinarje, saj je Speer preneka-tero stvar, ki je bila do takrat nejasna ali celo popačeno prikazana, osvetlil z novimi dejstvi, kar je kot avtentični pričevalec seveda lahko storil. Speerovi Spomini so ena najboljših dokumentacij o obdobju nacistične vladavine v Nemčiji. To je svojstveno pričevanje problematične osebnosti, ki se opravičuje za svoja dejanja, poudarja lastno osebnost, hkrati pa tudi priznava svojo krivdo in krivdo vrstnikov. Slovenci smo Speerove Spomine v prevodu brali že pred sedemnajstimi leti. Zanimiva knjiga pa je kmalu pošla in je zadnja leta ni bilo dobiti niti v kakšnem antikvariatu. Avtor je medtem umrl, povpraševanje po njegovi knjigi pa na slovenskem knjižnem trgu ni pojenjalo. Mariborska založba Obzorja se je zato odločila za ponatis. Tako je 2. izdaja Spee-rovih Spominov pred kratkim spet prišla na knjižne police, seveda pregledana in dopolnjena, kjer je bilo to nujno. Bralci bodo to dejanje prav gotovo pozdravili. I. Z. razmišljanj in dognanj izpred pol stoletja. Za novo slovensko izdajo Učbenika življenja je poskrbela alternativna založba Domus, kije knjigo izdala v zbirki Sopotja (v nje je npr. izšla tudi Trstenjakova knjiga Človek in njegova pisava). Kot zvemo iz predgovora Simona Boruta Pogačnika, je bil Kojc odkrit čisto po naključju — med odležanimi knjigami v antikvariatu, tako da je do zdajšnje izdaje prišlo bolj po osebni zaslugi kot pa iz kake velepotrebe ali zaradi zanimanja širokega kroga zainteresiranih. (No, pač še en dokaz slovenske nečimrnosti!) A zdaj je knjiga tu in z veseljem pišemo te vrstice o njej. In kaj je v Učbeniku življenja tisto, zaradi česar je postala ta knjiga tako zanimiva za sodobnega človeka kjerkoli v svetu, zakaj je prava uspešnica? To je pravzaprav vsa njena vsebina, predvsem pa Koj-čeva dognanja. Po avtorjevem trdnem in filozofsko utemeljenem prepričaju je bivanjsko oporišče človeka v njegovi miselni sferi. V tej sferi je tudi vir energije, ki jo vsakdo potrebuje v življenju. Kojc takole pravi: »Vse veliko je imelo svoj začetek v sanjah, željah, slutnjah, ki so ostale dolgo časa brez vidnega uspeha. Toda neomajno zaupanje v prihodnost je ohranjalo živ pogum, prikazovalo vse ovire kot lahke in samoumevne, dokler se slednjič miselne slike niso začele uresničevati.« Človekove misli so lahko torej ogromna ustvarjalna sila, njihova moč' je neslutena, zato jih je treba uporabljati modro. Ali kot je moč prebrati v prvih stihih Dhamapade, temeljnega dela budistične filozofije: »Misel vodi vse stvari, / misel jih rodi in oblikuje«. In nauk za nas: večna spoznanja ne zastarajo. Zato velja vzeti Kojčev Učbenik v roke in se učiti — življenja. I. ZORAN ENCIKLOPEDIJA OD E DO HRV Enciklopedija Jugoslavije, ki sodi v vrsto tako imenovanih narodnih enciklopedij, je izšla v letih 1955 do 1971, in sicer v osmih zvezkih. Objavil oziroma izdal jo je Jugoslovanski leksikografski zavod v Zagrebu. Pobudnik za to pomembno dejanje je bil književnik in leksikograf Miroslav Krleža, kije postal tudi glavni urednik enciklopedije. Od leta 1980 izhajajo knjige spremenjene 2. izdaje Enciklopedije, Jugoslavije, in to vzporedno v vseh jezikih jugoslovanskih narodov ter v latinici in cirilici. Slovenci smo dobili prvi zvezek te enciklopedije v svojem jeziku leta 1983. Pomočnik (zdajšnjega) glavnega urednika dr. Jakova Sirotkoviča za izdajo v slovenščini je dr. Avguštin Lah, ki vodi redakcijo za Slovenijo. Pred kratkim je Jugoslovanski leksikografski zavod izdal že četrti zvezek Enciklopedije Jugoslavije v slovenskem jeziku. Zajetna, več kot 740 strani enciklopedijskih besedil in ilustracij obsegajoča knjiga objavljagesla od črkeE (kot prvo: Eberst, Anton) do črkovne skupine HRV (kot zadnje: Hrvati, južnoslovanski narod v SFRJ). Koliko časa so tekle priprave na izdajo te knjige, o tem ni podatkov, je pa na koncu navedeno, da so bili rokopisi zanjo redakcijsko zaključeni 7. decembra 1988, tisk pri Mladinski knjigi v Ljubljani pa končan 20. junija letos. Kdaj bomo dobili peti zvezek tega temeljnega priročnika o Jugoslaviji in potem še vse ostale, lahko samo ugibamo. Res pa je, da lahko upamo na hitrejše izhajanje, kot so se zvezki Enciklopedije Jugoslavije vrstili do zdaj. K temu naj bi pripomogel lani poleti v zvezni skupščini podpisani družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah dotedanjega dokumenta, ki nalaga obveznosti pri pripravi in financiranju druge izdaje Enciklopedije Jugoslavije. 9 GB E Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih, ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so, ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni Zažgala moža Miru v Logarjevi družini že dolga leta ni bilo več. Majda in Franci sta se prepirala vsakodnevno, vzrok številnim prerekanjem so bili otroci in njihova vzgoja. Franci je hotel vzgajati po svoje, strogo in dosledno, Majda je bila tolerantna, otrokom je dopuščala marsikaj, kar Franciju ni bilo pogodu. Spori so se iz domače hiše preselili celo na dopust. Franci je zahteval, da sin in hčerka po osmi uri zvečer nimata zunaj kaj iskati, hotel ju je videti doma, medtem ko je Majda otrokoma dovoljevala večerne izhode. Franci je zato predčasno odpotoval z morja. Tisto leto so bili prepiri še posebej pogosti. Med enim od prerekanj je Majda Francija celo polila z vrelo vodo, potem ko jo je on udaril po glavi. Življenje v družini je postajalo neznosno, oče je sinu, ki je v Ljubljani obiskoval strokovno šolo, prepovedal spanje v domači hiši, kadar je ob koncu tedna prišel domov. Majda je zaradi vsega tega vložila zahtevo za ločitev, toda na poravnavi sta se zakonca pobotala in Majda je tožbo umaknila. Toda mir je bil le začasen. Prepiri so bili znova vse pogostejši; naposled je Majda sinu priskrbela stanovanje drugje. Kmalu se je za njim odselila še hči in poslej živela pri bratu. Majda in Franci sta v hiši ostala sama. Da tudi poslej med njima ni bilo sloge, so vedeli povedati sosedje, ki so bili priče domala vsakodnevnemu vpitju in zmerjanju. Nihče pa ni mogel niti v sanjah predvideti, da bodo imeli prepiri in prerekanja tako grozovit konec. Konec junija je bil Franci na orožnih vajah. Domov se je yrnil v petek zvečer. Ženi je že pri vhodu očital, da se grdo drži in razlogi za prepir so bili tu. Majdi je očital, kako Sta jo proti njemu naščuvala lastna otroka. Tudi večerje ni hotel pojesti, češ da je v njej strup. Zaloputnil je z vrati in odšel iz hiše. Majdi je očitno že tisti hip v glavo šinila strašna ideja. Med časom, ko moža ni bilo doma, je odšla v garažo po bencin, kantico z gorivom pa zanesla na verando. Kasneje je povedala, da zgolj zato, ker je hotela uničiti zakonsko spalnico. Okoli 20. ure je mož prišel domov, Majda je takrat gledala televizijo. Franci jo je takoj izključil, rekoč, da televizije ne bo gledala, ker da je njegova. Oba sta nato odšla spat, s prerekanjem pa nadaljevala v postelji. Drug drugemu sta očitala, kakšno žlahto imata. Naposled je Francija le premagal spanec. Dobro uro zatem je na novomeško UNZ prispelo sporočilo o požaru. Preiskovalni sodnik, ki se je napotil do Logarjeve hiše, je že na asfaltni poti do hiše našel drobce stekla, enako še potem pred gospodarskim poslopjem, ki je oddaljeno od hiše kar 15 metrov. Na vrtu je bil močno ožgan kavč, enako blazina, ožgan je bil tudi jogi vložek. V sobi na preprogi so preiskovalci našli 3-litrsko kantico. Ko so jo odprli, je iz nje močno zaudarjalo po bencinu. Kantico so preiskovalci vzeli s seboj. Majda je povedala, da takrat, ko je šla spat, kante ni bilo v sobi. Kar do druge ure zjutraj je trajal ogled, vmes je bilo zaslišanih še nekaj sosedov. Eden od njih je povedal, kako je videl iz hiše priteči Majdinega moža. Ves je bil v plamenih. Gasil si je majico in tekel proti cesti. Z njega so padali celi kosi kože. Od bolečin je vpil: »Ubijte me, ubijte me!« Naslednjega dne okoli 18. ure je Franci v bolnišnici poškodbam podlegel. Opečenega je imel kar 80 odstotkov telesa, bolečine, ki jih je trpel, so bile strašne. Periskovalci so bili kmalu na pravi sledi. Že 29. junija ob 3. uri so prišli po Majdo, ki so jo utemeljeno osumili umora svojega moža. To je naposled tudi priznala. Kmalu zatem, ko je Franci tistega večera zaspal, je Majda vstala iz postelje in odšla na verando po kantico z bencinom. Kak liter goriva je polila po zakonski postelji, stopila do vrat in od tam na posteljo vrgla gorečo vžigalico. Bencin je eksplodiral, posteljo in spalnico j e ogenj zaj el hipoma; kot rečeno, je jmel Franci hudo opečenega kar 80 odstotkov telesa. Senat novomeškega okrožnega sodišča je Majdo obsodil na 10 let zapora. Po njeni pritožbi na Višje sodišče je tudi to potrdilo prvostopenjsko sodbo in pritožbo zavrnilo. Majda je kazen prestajala na Igu. Prosila je za pomilostitev, a je bila prošnja zavrnjena. Enako kot prošnja njenega sina, ki je prav tako vložil zahtevo za izredno pomilostitev svoje matere, češ da je sam in da težko vzdržuje hišo. Vrhovno sodišče je ostalo neizprosno. trimo TRIMO Trebnje p. o. razpisuje natečaj za zbiranje PONUDB ZA ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV Površina poslovnih prostorov znaša 3978 m2. Zainteresirani ponudniki naj dostavijo svoje ponudbe v 15 dneh od dneva objave na: TRIMO Trebnje .o., Prijatljeva 12, 68210 rebnje. 469/34 AFORIZMI Notranja politika je v bistvu kolektivno pometanje pred tujim pragom. Mnogi govorniki so kot pudljica, ki si domišlja, da bo z lajanjem postala volčjak. Tudi v komunizmu mora marsik- daj iti gora k Mohamedu. Najteže je ugrizniti v kislo jabolko, če imaš sladko življenje. Cena teletine je tako visoka, ker jo določa telečja pamet. Ko si enkrat na vrhu, te ne zanima delavska panorama. Mnogi kritični pogledi prihajajo iz oči —- kratkovidnih! Očitno razbremenitev gospodarstva ne gre vštric z obremenitvijo zasebnih bančnih računov. Vodne ujme so vse bolj podobne potezam državne administracije. Tudi marsikateremu politiku bi lahko rekli: »Ne lajaj, če nisi prijavljen!« , MARJAN BRADAČ Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto RAZPISUJE A. NAGRADE ZA LETO 1989: — 10 nagrad za dosežke na področju množične inventivne dejavnosti — 10 nagrad za raziskovalne dosežke in pospeševanje raziskovalne dejavnosti — 2 nagradi za raziskovalno delo mladih — 2 .nagradi za mentorsko delo z mladimi na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti — 1 nagrado za dolgoletno razvojno-raziskovalno delo Organizacije združenega dela, delovne skupnosti, druge organizacije in skupnosti ter posamezniki iz občine Novo mesto naj do vključno 22. septembra 1989 pošljejo dokumentirane predloge na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto, Kidričev trg 3. B. IZVAJANJE RAZISKAV ZA LET01990 na naslednjih področjh: a) usmerjanje družbenega razvoja b) energije c) varstva okolja d) surovin e) družboslovnih raziskav f) tehnološko-tehničnih raziskav Prijave raziskovalnih nalog, pripravljenih v skladu s smernicami skupnosti, pošljite najkasneje do 15. oktobra 1989 na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto, Kidričev trg 3, kjer dobite tudi dodatna pojasnila (tel. 21-820). Prednost pri uvrstitvi v program bodo imele naloge, ki bodo služile nosilcu kot osnova za pridobitev magisterija ali doktorata. 474/34 Blagovno transportni center JAVNA SKLADIŠČA ODDAJA V NAJEM V SVOJI POSLOVNI ENOTI V NOVEM MESTU, Ljubljanska cesta 27, popolnoma opremljeno kuhinjo z jedilnico in bifejem. Sodobna kuhinja zadostuje za pripravo okoli 130 obrokov dnevno. Jedilnica ima 28 sedežev. V novem bifeju so poleg gostinskega pulta štiri mize. Možen je najem za daljše obdobje. Pisne ponudbe pričakujemo do 5. 9.1989 na naslov: BTC Javna skladišča Ljubljana, POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO, Ljubljanska c. 27, »za najem«. Vsi interesenti bodo vabljeni na širši informativni razgovor. O® pAZ* Rezki je bilo takrat dve leti in je bila najmlajša med štirimi i otroki, ki so ostali očetu. Lesena hiša pa je bila takrat sko- t Kocmur je še Kraljev »če že kaj ža ni velika, naj bo vsaj ime sloveče, so včasih rekli oče, ko so še mislili, da bo nekoč brat prevzel ta kočmur, nama s sestro pa niso pustili, da bi se poročili. Tudi starejšemu bratu so dolgo branili, češ, kam jo boš pa dal. Pa se je brat ujezil in je šel.« Tako pripoveduje Kranjčanova Rezka, kakor ji pravijo po domače, sicer pa edina iz lesene hišice ali »kočmurja«, kakor jo ljubkovalno imenuje, ki še nosi sloveči priimek Kralj. Druge je iz nje odnesel čas. Očeta po stari ršegi še onika, kot se spodobi, spomine nanj pa drobi s pravo mero spoštovanja, strahu pa tudi očitkov, kakršni so pač še bili odnosi takrat v patriarhalni družini, v kateri je zagledala luč sveta pred triinosemdesetimi leti. Rezka je doma iz Kota, vasice, stisnjene v dolino med Mehovim in Gorjanci, in ko se pogovarjava kar tam na njivi, medtem ko se naslanja na motiko, s katero je še malo prej kopala krompir, bi ji človek nikakor ne prisodil osem križev. in še nekaj čez. Živahno stopica sem in tja in mimogrede spusti med pripovedovanjem še kakšno šegavo, da se smeh razlega po zeljniku. »Takšna sem, bolj vesele narave, kadar sem med ljudmi. Saj ni treba, da vidijo, kako se mi znotraj v žalosti trga srce,« pravi in se zopet zasmeje. Njena mati je rodila devet otrok, le štirje so preživeli. Zadnjega otroka, komaj rojenega, so ji položili v naročje na parah in ju skupaj pokopali. raj taka kot danes: veža s črno šijo, soba s kmečko pečjo, v kateri so tudi kuhali, na desnem koncu pa hlev, ki je bil takrat še poln živine. »Vsi smo spali skupaj v istem prostoru, starejši brat pa se je najraje zaril kar v seno nad hlevom. Tudi pozimi, saj je od živine prihajala toplota,« se spominja Rezka tistih časov, »in nobenih omar nismo imeli, vso obleko smo imeli zloženo kar v skrinji. Pa saj je tako ali tako ni bilo dosti.« Oče je bil strog in otroci so morali kar dobro poprijeti za delo. Pri hiši je bilo precej živine, ki jo je bilo treba krmiti ali pasti po košenicah, pa vinograd je bilo treba obdelati in listja nagrabiti za nastilo. Ko so se otroci že sami malo znašli, je oče večkrat ostajal zdoma. »Šli so v Dolž, kjer imamo vinograd, po vino s putrihom na rami. Pa je bilo toliko žejnih duš med potjo nazaj grede, da so imeli na pol poti že praznega. Kaj so hoteli. Šli so nazaj, in tako je trajalo včasih tudi po tri dni, da so prišli zopet do- mov. Potem so se pa kregali na nas otroke, saj so se bali, da bomo mi prej začeli. Kuhali pa so tako redek močnik, da je bil kot juha.« Starejši brat Martin je odšel od doma, jezen na očeta, ker se ni smel oženiti, že sedemindvajsetega leta. Enkrat je še prišel domov ponoči, ko očeta ni bilo doma, vzel stvari in odšel v noč. Od takrat ga Rezka ni več videla. Očeta so pri Koroški vasi po razpadu Italije, ko je šel pogledat, kaj je z bratom Johanom, ki je bil v delavskem bataljonu pri odstranjevanju ruševin v Novem mestu, ustrelili prodirajoči Nemci. Brat je iz mesta pred Nemci le ušel, potem pa so ga kmalu zvabili v mesto pod zaščito, kakor se je temu reklo-Ostal je pri belogardistih in p° vojni je izginil. »Saj sem hodila spraševat, kje da je, pa mi niso nič povedali. Eden, ki sem ga poznala, je rekel, da bo zunaj čez dve leti, da so tisti, ki niso nič zakrivili, obsojeni na dve leti. P°; tem sem šla spet čez dve vprašat, pa je rekel, da so jim podaljšali na dvajset let. P° dvajsetih letih pa nisem S'3 več vprašat. Medtem sva s sestro sami gospodarili. Ona je bila za ženska dela, jaz pa za moška. Če bi nama vsaj tako) povedali, da je bil ubit. Tako bi se vsaj ena od naju poročila-Imela bi otroke in bi bilo življenje pri hiši. Ne bi bilo Kraljev, kakor so hoteli oče, bi Pa bili drugi. Bolje kot sedaj. Sestra je umrla, jaz sem že stara, za mano pa ne bo nobenega,* razglablja o svoji usodi Rezka- I Še dobro, da je pri teh len*1 tako čila. Preživlja se s skromno kmečko pokojnino, s tem kar pridela na njivi, do Pre° kratkim pa je še vedno v gozdu vihtela sekiro in cepila drva, ki jih je prodajala v mesto-Njen »kočmur« je še vedn° ves obložen z metrskimi P°" leni. j,\ Preden se poslovim od živahne podgorske Rezke, m? pospremi do svoje lesene hišice in mi jo razkaže: »Saj so z® bili tukaj iz mesta in so si j JtK ogledali. Pravijo, da je sedaj z® ^ več vredna, kot pa nova zidana. Pa kaj bi s tako, sedaj, k sem sama, imam tudi v tej do-vol) prostora.« ^ JA(.S6 ^ Ir Pa GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO zbira interesente za nakup POSLOVNO TRGOVSKEGA CENTRA Z GARAŽNO HIŠO V KAREJU L NA NOVEM TRGU V NOVEM MESTU 1. BLAGOVNICA: 2. POSLOVNI OBJEKT B: av za! de je da bi postala tiranija, es- | D. COSIČ Mafijski botri z rdečo zvezdo ^ sovjetskem podzemlju so v modi sicilijanske metode — Kako je neki Beli zaradi -----------plejbeka velel oropati 75.000 rubljev — Državljani molče n° zve^/*0 ,nedavnega so v Sovjeski jo-! pom,-.r3 uradno) ob besedi mafija na sončno Sicilijo, zdaj pa j e dfje ta pojem za organizirani rz- : ir- zanic „vJets^a Kosija je te dni objavil Jašev °..metodah dela sovjetskih mafi-1 kot ’^ anek, ki pove o kriminalu več ravn * f^^stike. Novinar je šel na-tnac,^ klzvoru podatkov, k zaprtim Dir^' Največ mu je povedal ec wi?J j^lih, imenovan tudi Beli. zverffp dru8lm so bralci podrobno pafi]fl’ kako je Belijeva banda na-oroPala skupino glasbenika internet- K0?111*113- Skupina se 1 Do{; uJ.eE>lnamik, med daljšo turnejo Ijev t Rus‘J‘*> zaslužili 75.000 rub-Dra’„ 23 sedem lad denarja, torej bod ';oio nravnP«wigrie osebe, ki pred licitacijo vplačajo varsutno . „ .i stavniki pravnih oseb morajo predložiti pooblastil. Ogled in plačilo varščine bosta na dan licitacije na samem kraju od 8. do 10. ure. Prometni davek za izlicitirano ceno plača kupec. Kupljeno blago mora kupec plačati in prevzeti najkasneje v roku treh dni po licitaciji, sicer bomo smatrali, da odstopa od nakupa, pri čemer bomo zadržali varščino. Za kupljeno vozilo tozd Imperial Krško poznejših reklamacij ne bo upošteval. 470/34 v v Igor Fabjan: REKA IN PUŠČAVA SMRT NA CESTAH Stavilo iirtvih v proratnih nesrečah ® 28 188888 avtov lic DAVEK CEST — Poletje je čas turističnih potovanj, vese- in jR^iriiic, nekoliko lahkotnejšega življenja. A tudi poleti naše ceste Ho,/8*6 svetu pobirajo hud krvni davek, zato velja ostati za vola-kaie p[rreYiden in pozoren tudi v počitniškem času. Graf tega tedna Jtoliko mrtvih pride na sto tisoč avtomobilov v nekaterih drža-Grjj. "°|tni rekorder v tem pogleduje Portugalska, pri vrhu so še pro ia ,n Španija. Slovenija se s povprečno 550 mrtvimi udeleženci v i \ I\)Jve|ri| in okrog 600 tisoč avtomobili prav tako uvršča v sam vrh. J N^^ahte kdaj tudi na to, ko ste na cesti! Egipčanske piramide! Vsekakor si jih je treba ogledati. Ob misli, da stojijo že več kot 4500 let, pač ne moreš biti ravnodušen. S piramido so stari Egipčani primerjali sestavo človeške družbe. Na vrhu je faraon, hkrati kralj in božanstvo. Pod njim si slede v vedno nižjih plasteh in v vedno večjem številu dvorjani, visoki uradniki, pisarji, obrtniki, delavci in kmetje. Največjajestovita Keopsova piramida, ki se je po 45 stoletjih znižala za borih 9 metrov in še vedno dosega zavidljivih 137 metrov višine. Približno dva milijona in pol kamnitih blokov, težkih povprečno po 2,5 tone, je bilo potrebnih za grobnico, ki so jo gradili več kot dvajset let. Poleg matematikov, kamnosekov, zidarjev in nadzornikov je bilo v času gradnje vselej potrebnih približno 4000 mož, ki so premikali in nameščali težke kamnite bloke. Po kratkem ogledu sva se poslovila od piramid na obrobju velemesta in rekla zbogom Keopsu, Kernu in Miceriusu, ki so v svojih grobnicah na svoj način le našli nesmrtnost. Kahn el khalili je gotovo ena največjih tržnic na svetu in se nahaja v muslimanskem delu Kaira. Spotikala sva se po labi- rintu ozkih ulic in se čudila pi-sapi ponudbi: spominkom iz usnja, steklenim in lesenim izdelkom, »starinam« iz faraonskih grobnic, parfumom, papirusom, poslikanih s podobami iz življenja starodavnih Egipčanov. Nekateri predeli so prave pasti za turiste. Agresivni in vsiljivi trgovci skušajo nagrebsti denarja, kolikor je le mogoče. Prodajalci so včasih še prav nesramni. Komaj se rešiš enega, že te napade drugi, ki je še bolj vztrajen in nepopustljiv. Grabi te za roke, obleko, nahrbtnik in obenem žlobudra mešanico svetovnih jezikov. Presrečna sva bila, ko sva se otresla rolt poslednjega vsiljivca in se posvetila eni izmed preprostih restavracij, kjer navadno srečuješ le domačine. No, težko je reči restavracija luknji z nekaj majavimi mizami, rojem muh in velikim škafom mešanice testenin in riža, ki jo nasmejani debelu-har z mastnimi rokami meče na krožnike. Ob prvem stiku z železniško postajo se naju je skoraj polotil obup. Pravo mravljišče pisane množice ljudi, od najrevnejših z velikimi culami preko ramen do elegantnih poslovnežev z obvezno kravato in kovčkom. V vagone tretjega razreda so se gnetli ljudje z obsežnimi kupi prtljage, med katero je bilo tu ter tam videti kako kletko s perutnino. Tudi kakšna ovca ali koza me ne bi presenetila. Okna vagonov imajo enako vlogo kot vrata in če ti v nepopisni gneči uspe zasesti vsaj polico nad sedeži, ki je drugod sicer namenjena prtljagi, si lahko kar srečen. Ob misli na prepotena telesa v pripekajoči vročini sva bila pripravljena žrtvovati nekaj funtov več za drugi razred. Povsod sami napisi v arabščini, ki nama je bila ravno tako tuja kot staroegipčanski hieroglifi. Končno sva se le znašla v pravi vrsti. V mislih sem ponavljal nekaj arabskih besed, s katerimi naj bi razložil, kakšne karte želiva, in obenem klel dolgo vrsto, ki se nikakor ni hotela zmanjšati. Možakar za nama se je čudil, zakaj čakava v vrsti, ko imajo ženske vendar prednost. Prijateljica je res stopila do malega okenca. Pričakoval sem, da se bodo ogoreli domačini začeli razburjati, a nič takega se ni zgodilo. * * * Asiut, milijonsko mesto nekje na pol poti proti Asuanu, se ponaša z nekaj univerzami in dobil sem občutek, da je vsak drugi prebivalec neprivlačnega sivega mesta študent. Oko- J lica železniške postaje daje tipično sliko preprostega življenja. Nekaj enoličnih blokov, ulice prekrite z debelo plastjo prahu, pod katerim lahko samo slutiš ostanke asfalta. Nedaleč od dokaj spodobnega hotela se stiskajo hiše iz ilnate opeke. Strehe tako kot drugod tudi tu nadomeščajo kleti in so pisano zbirališče več ali manj neuporabnih stvari. V bližnji zadimljeni pekarni so ravnokar koričali prvo peko za arabski svet tako značilnega ploščatega kruha. Še vroče hlebčke so metali kar na pločnik, kjer se kruh najbrž najhitreje ohladi. Pred tiranskim soncem sva se umaknila v eno od številnih preprostih gostilnic, kjer posedajo le moški ob vodni pipi, čaju in tauli, povsod priljubljeni igri. Za ženske je takšno okolje neprimerno, toda na tujke gledajo drugače, tako z Maričo nisva zbujala velike pozornosti. V gostilnici sva spoznala Mohameda, ki naju je potem vodil po celem mestu in se kar preveč trudil okoli naju. Povabil naju je tudi na dom, kjer nama je postregel z neko posebno mešanico čaja. Da je bila mešanica res posebna, sem ugotovil šele kasneje, ko je prijateljici postalo slabo in se ji je začelo vrteti v glavi. POTA m s 'm? & OB KOKOŠI — Neznani storilec je v noči na 20. avgust iz nezaklenjenega kokošnjaka Izidorja Finka iz Podgore pri Dol. Toplicah ukradel 16 kokoši. Putkeso bile med brati vredne 3,5 milijona din. NA HLADNO — Miličniki so 18. avgusta pridržali do iztreznitve Janeza Gregorčiča iz Grobelj, ker je v gostilni Penca v Grobljah razgrajal in se stepel. Miru ni dal tudi doma. Čaka ga pot k sodniku za prekrške. VLOM — Še neznani nepridiprav je v noči na 19. avgust vlomil v nedograjeno stanovanjsko hišo Andreja Eržeka iz Novega mesta. Odnesel je motorno žago znamke Husqama. Škode je za 3 milijone din. TAT V KAMPU — V noči na 14. avgust je v avtokampu na Otočcu tat pristopil h kombiju Cornelisa Die Greefa iz Nizozemske in skozi odprto desno okno ukradel nahrbtnik, v katerem je bil fotoaparat s priborom. Škode je za 15 milijonov din. NA DVORU NOVO GASILSKO VOZILO DVOR — Tukajšhje gasilsko društvo je 12. avgusta slovesno predalo namenu nov gasilski avto TAM 35 T. Gasilci sami brez družbene pomoči vozila ne bi mogli nabaviti. Naleteli so na veliko razumevanje pri delovnih organizacijah, občanih in sisu za požarno varnost. Pri nabavi avtomobila sta se posebej trudila Jože Ban in Anton Legan. ODNAŠAL ORODJE RIBNICA — Stabilizacijski ukrepi že porajajo zavest, da je rešitev v delu, zato nekateri odnašajo iz službe orodje domov. 29-letni V. L. iz Dolenje vasi je odpovedal službo v Riku Ribnica in se zaposlil drugje. Pri Riku so nato ugotovili, da niso izgubili le delavca, ampak tudi nekaj orodja. Miličniki, ki so zadevo raziskovali, so našli pri V. L. doma kar 23 kosov raznega orodja, za katerega upravičeno sumijo, daje bilo nekoč last Rika. jel-'« v. * iHr j i ' M TRIJE V BOLNIŠNICO TREBNJE — Jovan Tasič iz Ljubljane je 14. avgusta ob petih zjutraj vozil z osebnim avtom od Zagreba proti Ljubljani. Kc jc pripeljal v bližino vasi ';drga, je v blagem levem ovinku zapeljal z aviom na levi prometni pas. Takrat je iz nasprotne smeri z osebnim avtom pripeljala Monika Dragič iz ZR Nemčije. Avtomobila sta trčila, Tasičev avto je prevrnilo na desni bok. Vozilo Dragičeve je zaneslo preko ceste, ustavilo se je na travnatem nasipu. Ranjeni so bili voznik Jovan Tasič, njegov sopotnik Tomislav Takič iz Ljubljane in Dragičeva. Vse tri so odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 100 milijonov din. tl A*«*??' ,šr* JUBILEJ GASILCEV IZ MAHAROVCA — Gasilsko društvo iz Maharovca, kije eno najbolj delovnih v občini, je te dni praznovalo petinsedemdesetletnico obstoja. Ob tej priložnosti so razvili društveni prapor. Zadnja leta se lahko pohvalijo, da so zgradili nov dom in kupili novo gasilsko vozilo. V okviru praznovanja so pripravili sektorsko tekmovanje, domači desetini sta osvojili najboljša mesta. Mlada gasilska četa je bila tudi letošnji zmagovalec velikega občinskega avtorelija. (Foto: Jože Grgovič) Šest mrtvih na dolenjki Minuli teden je magistrala terjala še dvakrat po tri življenja — Voznika zapeljala v levo KRŠKO — Minuli teden sta se na magistrali med drugim zgodili dve hudi prometni nesreči. Vsaka je terjala po tri življenja, ranjeni so bili štirje ljudje, gmotne škode pa je za več kot 100 milijonov. Ivan Janežič iz Novega mesta je 16. avgusta nekaj minut po polnoči vozil z osebnim avtom iz zagrebške proti ljub-janski smeri. Pri Gmajni je iz neznanega vzroka nenadoma zapeljal na levo v trenutku, ko mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Mihajlo Drobina iz Sombora. Drobina je zaviral, vendar trčenja ni mogel preprečiti, avtomobila sta treščila skupaj s prednjo levo stranjo. V silovitem trčenju so na kraju nesreče umrli voznik Ivan Janežič, njegov sopotnik Vladimir Horvat iz Novega mesta ter voznik Mihajlo Drobina. Hudo ranjena sta bila sopotnika v avtu Dro-bine, in sicer Jožef Balaž iz Sombora in Etelka Buligovič iz Sombora. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 50 milijonov din. Podoben scenarij je imela smrt tudi tri dni kasneje pri Mokricah. Milovan Zdravkovič iz Celja je 19. avgusta okoli pete zjutraj vozil z osebnim avtom proti Ljubljani. Pri Mokricah je iz utrujenosti ODNESEL ELEKTRIČNI KABEL NOVO MESTO — Med 11. in 14. avgustom je nekdo zlezel skozi ograjo odprtega skladišča Elektra v Bršljinu. Odnesel je 30 metrov električnega kabla. Škode je za 1,4 milijona din. VLOMIL V ŠEST VIKENDOV METLIKA — V noči na 17. avgust je neznani storilec vlomil v šest vikendov v naselju Boldraž pri Metliki. Enemu od oškodovancev je odnesel motorno žago znamke Tomos, zaboj jedilnega olja, daljnogled, 15 nabojev ter nekaj hrane, v ostalih počitniških hišicah pa seje oskrbel s hrano. Škodo so ocenili na 27 milijonov din. NESREČA PRI DELU NOVO MESTO — Alojz Šterk iz Črnomlja je 18. avgusta v novomeškem Pioniiju z brusilko obdeloval alumini- jaste opaže, pri čemer seje opaž, ki gaje imel v delu, začel majati. Šterk gaje ho- tel z obema rokama pridržati, vendar pri tem ni odložil brudilke, ki gaje ranila v levo podlaht. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. NAŠEL GRANATO ŽUŽEMBERK — Franc Jankole z Dvora je 16. avgusta med kopanjem v Krki našel granato in jo prinesel iz vode. Ugotovili so, da gre za italijansko blago iz druge svetovne vojne. Granato je prevzel pirotehnik, ki bo poskrbel za uničenje. NEREGISTRIRAN — V nedeljo popoldne je Jože Pavlovič iz Drašičev vozil z neregistriranim motorjem znamke Jawa iz Metlike proti Novemu mestu. Pri vasi Trnovec ga je v desnem ovinku zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo zaneslo na levo. V tem trenutku mu je z osebnim avtom pripeljal nasproti Robert Crutzen iz Nizozemske, kije začel zavirati in se umikati na desno, vendar nesreče ni mogel preprečiti. V trčenju je bil Pavlovič huje ranjen, odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 80 milijonov din. zapeljal v levo v trenutku, ko mu je nasproti s tovornjakom pripeljal Matija Ruga iz Zagreba. Ruga kljub močnemu zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Na kraju nesreče so umrli voznik Milovan Zdravkovič, sopotnica Marica Zdravkovič (5 let) iz Celja in sopotnik Nenad Stankovič (9 let) iz Žitoradja. Hudo ranjeni sta bili sopotnica Malina Zdravkovič in Milan Zdravkovič, oba iz Celja. Odpeljali soju v brežiško bolnišnico. Gmotne škode je za 60 milijonov din. NESREČA PRI DALLASU KOČEVJE Skoraj bi prišlo do hujšega mednarodnega incidenta. * Voznik BMW G. J. iz Rakitnice je 15. avgusta zvečer izpeljaval izpred gostilne Dallas v Ložinah in izsilil prednost voznici fička B. M. iz Za-potoka, ki je na začasnem delu v Nemčiji in je vozila po magistralki proti Kočevju. Voznica je hotela nezgodo preprečiti, zato seje umaknila na levi prometni pas, do trčenja pa je kljub temu prišlo. Šopotnik v fičku, sicer kanadski državljan, je hotel fizično obračunati z neprevidnim voznikom BMW in si je že slekel suknjič, srajco ter snel verižico in uro. Na srečo pa je mednarodni incident preprečil prihod miličnikov, ki so ugotovili, da seje nedostojno vedel tudi sopotnik v BMW. Končna ugotovitev miličnikov je taka: oba voznika sta vozila pod vplivom alkohola, sopotnika pa sta se nedostojno vedla in bo vse štiri obravnaval sodnik za prekrške. Voznica fička je lažje poškodovana. Materialne škode je za okoli 15 milijonov din. J. P. ODNESEL JEZUSA IN ZVON MENIŠKA VAS — V noči na 17. avgust je nekdo vlomil v cerkev sv. Antona v Meniški vasi in odnesel razpelo ter bronast zvon. Župnijski urad Dolenjske Toplice je na škodi za 2 milijona din. Iz Krke je izginjala kozmetika Pet Novomescanov osumljenih, da so iz tovarne odnašali izdelke TREŠČIL V VSEK IN UMRL VINICA — Ivo Benetič z Goleka pri Vinici je 20. avgusta ob pol štirih zjutraj vozil z osebnim avtom po dovozni poti proti kampu Kolpa na Vinici. Zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo ga je v blagem desnem ovinku zaneslo v levo na travnato bankino in v vsek. Po 35 metrih vožnje je s prednjim delom avta trčil v zemljo vseka, od koder gaje odbilo nazaj na cestišče. Avto seje prevrnil na streho in drsel še nekaj metrov. Benetič je bil takoj mrtev. NOVO MESTO — Novomeščani J. S. (roj. 1947), L. A. (roj. 1938), F. G. (rojen 1942), R. R. (roj. 1933) ter G. J. (roj. 1944) so utemeljeno osumljeni, da so od lanske jeseni do 11. julija letos iz skladišča tovarne zdravil Krka v Ločni vozili kartonske škatle s kozmetiko in drugimi Krkinimi izdelki. S temi dejanji je bila Krka oškodovana za 10 milijonov din. Pri treh osumljencih so našli precej odpeljanih predmetov in jih zasegli. Utopil se je v reki Kolpi Janeza Pluta iz Gradnika niso mogli oživiti PREBLIZU ROBA — Tunjo Franče-ševič iz Kranja je v nedeljo ob pol štirih zjutraj vozil z osebnim avtom od Zagreba proti Ljubljani. Ko je v bližini vasi Ribnica pripeljal v blagi desni ovinek, je z avtom zapeljal preblizu desnemu robu ceste. Zato gaje potegnilo še bolj na desno, avto je preskočil travnati nasip in kolovozno pot ob magistrali ter obstal na kolesih. Vozi.................. Voznik je bil laže ranjen, sopotnika Ljuba Frančeševič in Mario Frančeševič pa huje. Odpeljali so jih v brežiško bolnišnico. Gmotne škode je za 30 milijonov din. PRIMOSTEK — V Kolpi se je na kopališču v Primostku 16. avgusta popoldne utopil 27-letni Janez Plut Gradnika. S prijateljem Antonom Paši-čem s Krvavčjega Vrha sta šla v vodo, hodila nekaj časa po sredini reke, nato je Pašič odplaval, Plut pa seje začel vračati. Pašič je menil, da gre nazaj zaradi dekleta, zato ni bil pozoren, kaj počne Plut. Eno uro kasneje ga je začel iskati, našli so ga utopljenega v Kolpi. Zdravnica je poskušala z oživljanjem, vendar ni bilo pomoči. KOČEVJE — Če se po jutru pozna dan in če po trenutni klimi, ki vlada v naši kolesarski reprezentanci, skušamo napovedati učinek naših potnikov na svetovno kolesarsko prvenstvo v Chamberyju, potem bo dosežek reprezentantov v Franciji zelo slab. Taka ocena je nastala ob vtisu, ki smo ga dobili v času desetdnevnih priprav naše reprezentance v Kočevju, ki so bile končane v nedeljo popoldne. Znano je, da že dalj časa obstaja »kratek stik« med zveznim kapetanom Cvijetkom Biličem in nekaterimi našimi klubi. V tem irimeru so najglasnejši v ljubljanskem šogu, kjer imajo svoja merila za izbor članov reprezentance, zvezni kapetan pa Je bil pred vrati bojkot? Jugoslovanska kolesarska reprezentanca pred svetovnim prvenstvom na pripravah v Kočevju PRVI JANEZ JUHANT NA PRILIPAH PRIL1PE — Na mednarodnem tekmovanju v motokrosu, kije bilo preteklo nedeljo na stezi v Prilipah pri Brežicah, se je v razredu do 250 ccm pomerilo 23 tekmovalcev iz Avstrije, Češkoslovaške, Sovjetske zveze, ZR Nemčije in Jugoslavije. Okrog 3000 gledalcev je uživalo v zanimivih vožnjah, domačini pa so bili tudi nekoliko razočarani nad padcem Marjana Zdovca. V obeh vožnjah je zmagal Janez Juhant iz kluba FAM Lukovica, v končni razvrstitvi pa sta mu sledila Urbanija in Horvat. ANDOLJŠEK ŠESTI RADENCI — 20. avgusta je bilo v organizaciji Mototuring kluba iz Radencev na Janeževem vrhu tekmovanje za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 80 ccm. Na izredno težki progi sta med 22 tekmovalci iz Slovenije in Hrvaške nastopila tudi Andoljšek in Murn, člana AMD Novo mesto. Andoljšek je zasedel 6. in Murn 12. mesto. Zmagal je Šipek (Za-bok), drugi je bil Valpotič (Radenci), tretji Založnik (Slovenske Konjice) itd. LOVREKOV MEMORIAL SEVNICA — V Sevnici se bo v soboto, 26. avgusta, ob 16. uri pričel tradicionalni Lovrekov memorial. Pomerile se bodo ekipe Celja. Šoštanja, Istra Turista iz Umaga (vsi I. B zvezna rokometna liga), Inlesa iz Ribnice, Krškega (oba SRL) in domačinov Sevnice. Tekmovanje prirejata Zveza telesno“kulturnih organizacij Sevnica in rokometni veterani. Zaključek Lovrekovega memoriala bo na sevniškem kopališču ob 21. uri, kjer bo za zabavo poskrbel ansambel Tornado iz Maribora. Novomeščani segli po dobrih uvrstitvah NOVOMEŠČANA V VRHU SLAVONSKA POŽEGA — Na cestnohitrostni dirki za nagrado Slavonske Požege 89 so se med najboljšimi jugoslovanskimi motoristi iz 27 klubov najbolje izkazali slovenski tekmovalci, med temi pa sta imela dosti uspeha tudi novomeška dirkača. Hmeljak je zasedel prvo mesto v razredih do 125 in do 175 ccm, Pavlič pa je bil v skupinah do 80 in do 125 ccm tretji. ČETRTO MESTO ZA DAGREJO GORNJA RADGONA — Na tradicionalnih kasaških dirkah, ki jih je v okviru radgonskega sejma pripravil konjeniški klub Ljutomer na hipodromu na Tratah, je v dirki za triletne kasače, ki sojo točkovali za prvenstvo Slovenije, zasedla Dagreja pod vajetmi Jerneja Narata iz Šentjerneja 4. mesto, in sicer s časom 1:24,3. Zmagala je Fru-Fru, ki je ugnala Aroso. Tretja v tem nastopu je bila Larina II. ob tem poudarja, da je Gorazd Penko iz Roga celo nagovarjal reprezentante k bojkotu priprav in odhoda na svetovno prvenstvo. »Zveza nima denarja. V tem pogledu ji na pomoč večkrat priskočijo klubi, potem pa hočejo, ker so dali denar, sami sestavljati reprezentanco. Jaz nisem za tak način dela in najboljše bom izbiral sam,« pravi Bilič. Modre barve bodo v Franciji branili tudi trije Novomeščani. Sandi Papež, ki m u bo to četrto svetovno prvenstvo, pravi, da bi bil zadovoljen z uvrstitvijo do 20. mesta v posamični in do 12. mesta v ekipni konkurenci. Robert Šebenik, ki mu bo to tretje svetovno prvenstvo, je dobil na pripravah ugoden vtis, upa pa na uvrstitev okrog 10. mesta v ekipnem nastopu. Tretji član novomeške Krke na svetovnem prvenstvu bo Srečko Glivar. Sicer bodo za reprezentanco vozili ekipno Robert Pintarič, Bvrane Ugrenovič, Sandi Papež in Robert Šebenik in posamično Papež, Glivar, Bonča, Pintarič in Premužič. M. GLAVONJIČ GOSTJE IZ KRŠKEGA IN BRAUNSCHWEIGA ČRNOMELJ — 29. avgusta ob 17. uri bo v športni dvorani v Črnon'-lju rokometni turnir, na katerem se bodo pomerile ejdpe iz Braunschv**" skei kak tgra Pat okviru svojih priprav za nastope v II I ga. Krškega in Črnomlja, Tekme or- .. ^ ganizirajo črnomaljski rokometaši j " ' !sem ...... spornladTvrnifi obisk"igrajo v nemški l o v slovenski ligi. Rokometaši iz Braun; schvveiga. ki jim bodo Cmoma^ II. zvezni ligi. V gosteh konja in godba kak nek sko ene Pist mili sam bolj Kvalifikacije za mladinski atletski pokal Slovenije — Domačin rekorder To nedeljo ob 15. uri dirke na šentjernejskem hip0' bin( dromu — Prvič tudi tuji konji — Finale A-J_^. obiskovalce posebej privlačno, saj ^ ŠENTJERNEJ — To nedeljo bodo na šentjernejskem hipodromu spet prišli na svoj račun ljubitelji konjeniškega športa. Na prireditvi, ki se bo začela ob 15. uri, bo osrednja točka sporeda fialna dirka za pokal Alpe-Jadran, v kateri bodo navijači lahko pozdravili poleg italijanskih in avstrijskih tekmovalcev tudi slovenske reprezentante Martina Križmaniča iz Šentjerneja, Slavka Mikšo iz Maribora in Zvoneta Vidica z Brda pri Kranju: Po zadnji dirki za točke za pokal A-J vodijo s 24 točkami tekmovalci iz Furlanije-Ju-lijske krajine, druga je z zaostankom 2 točk slovenska ekipa, predstavniki avstrijske Koroške pa so z dosedanjimi nastopi zbrali 9 točk, kar jih trenutno uvršča na zadnje mesto. V nedeljo bosta na šentjernejskem hipodromu nastopila tudi avstrijska konja Doctor Bruter in Orkan M, kar bo za jugoslovanski kasači tako imeli, ' jerneju prvič doslej, mednarodno koo^11' ^ basa Avstrijski Wildon, od tu sta konja, se bo na nedeljskih dirkah p^ro, u koncertu v Šentjerneju. „ lisia Da ; Po dosedanjih prijavah je startih ^ taka: 1. dirka: Adam Adono, A***7|i1 „ , Doctor Buter, Eurovision, Fidas, j:. Orkan M, Talbot; 2. dirka: Harj7 " t „' Salko Carolain, Rom, Dudek, Dom , , Pilatus, Amila, Linča II, Panto, Npr ' dirka: Diplomat, Briška, Koradevi, Fantast, Dagreja, Don Galvestone, f VI. Ala. Pilota. Linfild: 4. dirka K VI, Ala, Pilota, Linfild; 4. uu~.ALJrejknied pokal Alpe-Jadran): BriškaJLjD 6^. Z NOGOMETNIH IGRIŠČ Dominant, Don Galveston, Fantast, Panto, Salko B, Sokol; 5. dirka: Astro. ^ rola, Dudka, Firka, Fista, Fini, ba" Perto, Sindran; 6. dirka: Dio Boj, D p, Enisa, Lee, Libero B, Lekran, MuajMj » lestra, Perla; 7. dirka (dveletni k®>" j BELA KRAJINA — MEDVODE 4:2 (0:1) ČRNOMELJ — V 3. kolu pokala NZS sta se v Črnomlju pomerili ekipi Medvod in Bele krajine. Gostje so že v 6. minuti prešli v vodstvo in nato prednost zanesljivo obdržali do konca prvega polčasa. Mnogo bolj so se igralci Bele krajine potrudili v nadaljevanju in krona vsega sta bila zadetka Perčeca v 53 in 56 minuti. V 73. minuti je rezervni igralec Terzič povišal na 3:1, v 81. minuti pa so gostje rezultat znižali na 3:2. Vse upe jim je pokopal Per-čec, ki seje še tretjič vpisal med strelce, ko je dosegel končni izid tekme 4:2. ka (dveletni »»r « ; Arijan, Asko, Di Efendi, Dimbo. t* TO, - - -- ■ MN Nuška, Pa|D1* * i Ideal Proud, Letja, Mix, Nuška, Perzej, Pinas, Venka III. >Kqi ✓ » 1 San ZMAGAL LAZIČ fe Na rednem hitr0^ SEVNICA ____________ nem tumiiju šahovskega kluba Majcen Sevnica za avgust je • osvojil Predrag Lazič z 10 * [0i (lOO)odstotno). Premagal je vse n v t. nike. Drugi je bil Povše (9 točk)m vj njec (8 točk), 4. Kolman (7t0®’, oSiij POSTOJNA — Atleti iz zahodne in osrednje Slovenije so nastopili na kvalifikacijah za mladinski atletski pokal Slovenije v Postojni. Moči je merilo prek 150 tekmovalcev iz 11 klubov. Posebej se je izkazal domačin Primož Moljk, ki je pri skoku v višino izboljšal dosedanji pionirski državni rekord Apostolovskega. Moljk je preskočil letvico na 203 cm. Naslednja velika preizkušnja sposobnosti bo za atlete zaključno tekmovanje v Mariboru 2. in 3. septembra. REZULTATI — mladinci: 100 m — Bilač (Kp) 10,5 (izven konk.), Božič (IT Nm) 10,9, Trebušak (Žak) 11,0; 400 m — Božič/IT Nm) 50,6, Novak 51,7, Vratuša (oba Žak Ljubljana) 51,7; 1.500 m — Pavlinič (IBL OI) 4:10,6, Počič (IT Nm) 4:12,9, Drinovec (Kp) 4:13,6; 3.000 m — Dragan (IT Nm) 9:04,1, Šinko (Tr) 9:07,5, Počič (IT Nm) 9:16,2; krogla — Otonočar (Post) 13,36 (iz. konk.), Žižek (IT Nm) 12,40, Tašner (IBL Ol) 11,62; disk — Tašner (IBL OI) 29,56, Vrtač (Tr) 29,42, Rus (IT Nm) 29,42; kladivo (7 kg) — Malnar 47,82 (iz. konk.), Rus (oba IT Nm) 27,60, Tašner (IBL OI) 25,90; kladivo (5 kg) — Žižek 57,08, Rus (oba N IT Nm) 32,72. Mladinke: 800 m — Železnik (Žak) 2:20,8, Udovč (IT Nm) 2:28,7, Monica (Kp) 2:31,3 itd. SLAVIJA—ELAN 0:3 (0:1) LJUBLJANA — V 3. kolu pokala NZS so nogometaši novomeškega Elana gostovali pri vevški Slaviji. Elanovci so bili boljši v vseh elementih igre in so zasluženo premagali tokrat zelo slabe gostitelje. Strelci za Elan so bili Dujakovič, Horvat in Matijašič z 11. m. (6 točk) itd. V skupnem seštevku turnirjev letošnjega leta je vrstni reo j mesto Povše, 76 točk (8 tumiO g j Kranjec 52 (6 turnirjev), 3. Lazič. ^ J (Si tnrniripvA d npr^tVPIl.SCK, I itd. Za končno uvrstitev šteje 8 Jj tako da se bodo točke na nasledili niiju nekaterim prištevale, drugim g BELA KRAJINA—ELAN 1:0 (0:0) ČRNOMELJ — V 4. kolu pokala NZS sta se v Črnomlju pomerila Elan in domača Bela krajina. Igra Črnomaljcev ni nič kaj spominjala na tekmo z Medvodami, a je škripalo tudi v Elanovem napadu. Edini zadetek na tem srečanju je dosegel Perčec in s tem zagotovil zmago svoji ekipi. V 5., zadnjem kolu prvega kroga 3. skupine pokala NZS Novomeščani gostujejo v Medvodah, Črnomaljci pa na Loki gostijo ljubljansko Svobodo, kije za nakup novih igralcev porabila kar 150 milijonov din. M.GORENC NOGOMETNI TURNIR V ZBURAH ZBURE — Nogometni klub Mladost bo priredil v nedeljo, 27. avgusta, na igrišču v Zburah turnir v malem nogometu. Prijave zbirajo na ta dan do 7.30. Vabljeni! TRIATLON LISCA & SEVNICA — V nedeljo jej 'ey -• vremenu in ob rekordni udelezB movalcev iz raznih krajev SlovenU« ^ odlični organizaciji ZTKO SevJtegof|!S| 4. triatlon Lisca 89. Rezultati: »“Ju?** A 1. Janez Imperl (Sevnica), Z. *aIli šek (Radeče), 3. Aleš Prosen (UF^ Kategorija B: 1. Igor Kogoj či) z najboljšim časom 1.37.43, ^ n Bokalič (ljubljana), 3. Franc p (Škofja Loka). Kategorija C: : Mf £ 3 v, I (Ljubljana), 2. Rudi Škapin rt > sko Kosirnik (Ljubljana). Katego J j jj Op Drago Smodiš (Ljubljana), z 6 ^ starejši udeleženec, jedosegelčas • ^ 2. Peter Katič (Šmartno na PakO Cesar (Trbovlje). Kategorija t: i- ^olje Debeljak (Tolmin) z najboljšim ^ 2.02.16, 2. Ksenija Škapin ' pL Spominka Boldin (Litija). Katež? ^tl&no, Marta Škapin (Celje). Sponzorj Lisca 89 sta bila Beti Mirna Pec ‘nrisPe4, Qpunira Nlaorniifi DB SO P n kolor Sevnica. Nagrade pa sevniška podjetja in obrtniki. urami) adaptirali nogometno igrišče, postavili razsvetljavo in zasci • urami) adaptirali nogometno igrišče, postavili razsvetljavo in zasci ^ J V akciji so sodelovali tudi gasilci, lovci, odbor Mirpopeškega 0riteV V akciji so soaeiovau iuai gasuci, iovci, ouuui .voi,» i,.1, Vrednost vseh del je prek 150 milijonov din. V soboto so pripravili ^ri5^ družabnimi športnimi igrami. Med najzanimivejšimi je bila odbojka, se pomerili očetje in sinovi. (Foto: J. P.) St. 34 (2088) 24. avgusta ŠE ENKRAT: milicniki-gradbinci ^btek, 27. julija je bila v Dolenjki01 ‘slu objavljena kratka vest o tem, ittraHr*S' ko^evsk' miličniki vse sami ei- J1™1!1 v enem tednu, poklicni zidaiji v-, j. 33 se vedno gradijo podobne garaže vj osr v občinske skupščine Kočevje. H-1 j. J.e bila namenjena moji obrti, ker fl | * Jaz J svojimi delavci gradil občin-£! k Vašemu novinarju ne bi vze-■ 11 k1®0 časa, da bi se sam prepričal, za I n»L.e.8,araže gre. Zbiti leseno garažo je -J 4o kakor Pa zgraditi beton- en p^bčinske garaže smo zgradili v 0; ™ mesecu, kakor sem se bil ob pod-I mii;xP??odbe tudi obvezal. Kočevski I *** zaslužijo pohvalo, ker so si -ri boli 280311111 garaže- Da so miličniki ,0- bincjUp01 Srstlitelji kot poklicni gradil P ^RASIM SEDIČ S Lahk° BI me napadel * medved j^edaj mgjj počitnicami preživim veliko itd Nekeoa‘n!Šf0lt^rku’ kJer gradimo hišo. ms «omW,ltn‘5kega dne sem se s kole-joč kun v g?^ kJer ima stara mama la 0 tem v<»i **° P0?*so bile blatne luže, zato potem 1 P°časi. Kmalu sem prišel do drv, lista pa j™ se zapeljal še do Škorajce. Tam ic-Nfclved 3 tS.bla z napisom »Območje i»®,1>edveHa< kije prehajal iz » f-i? i P3 M drobtine, ki so že m pd' *“*■ Le nekaj je bilo tako sreč-' ^«in^liP08oltnili grižljaj. »Darova-P°leg njega stoječi gestapovci so ZA DRAGE ,v instrumente ‘ Pri OORvdra®e medicinske instrumen-®*acija j.?° prispevali: osnovna orga-lv° m«Td,kata k°nir TOZD MKI ofietn »i "7" namesto venca pokojne-%‘,-^OR3 Lovka din 400.000 din; j t'imc«CC MarJana Kozine NoVo mesto ? Ž.OOn aaa1103 na grob Alojza Lovka klub Maksa Perca Novo sP'4tiiVlina i^V*16510 venca na grob Jerneja ovl"Ln°NlR T”®bnJega 400.000 din; G1P »gf^Piestov ®ZL> TKI Novo mesto — dr^Hu Andrejinemu očetu Alojzu lfj|ev U„ Tr din; družina Mazovec, V teH^te,ia nak 4č b*ovo mcst0 — namesto ‘ ^ Vse^rob Lojzetu Lovku 150.000 darovalcem iskrena hvala! Iz »gradbene« v politično afero Ob sodnem epilogu novomeške »gradbene afere« so nujne posledice Sodni epilog novomeške »gradbene afere« je tak, kot gaje bilo pričakovati. Ker ni dokazov, da so obtoženi res storili očitana kazniva dejanja, je tožilec umaknil obtožnico in sodišče ustavilo preiskavo. Obtožnico, ki je bila od samega začetka na trhlih nogah, so sestavili »strokovnjaki« v maniri Višinskega. To je bil potem kronski dokument, s katerim je novomeška politika s stalinističnimi metodami obračunala z Boštjanom Kovačičem in Božidarjem Zajcem. Obveljalo je staro stalinistično načelo, da ni pomembno, ali je nekdo kriv ali ne. Pomembno je, daje obtožen in kdo je tožnik. Potem je samo stvar tehnike, da se vnaprej sestavljena obtožnica dokaže. Da takšno »dokazovanje krivde ne bi bilo videti kot politični obračun, je v javno »psovanje« potrebno vključiti še javnost, ki bo v imenu in na račun ohranjanja revolucionarne kontinuitete in boljševiške ideologije ter po meri oblasti zahtevala »glave«. Oblast in politika bosta samo izpolnjevala izraženo voljo. To je tudi njihovo opravičilo in pokritje za početje in glavni razlog, da ne sprejema odgovornosti za svoja dejanja, ampak jih prelaga na to množično izraženo voljo. Javnost je tako udejanjanje volje oblastnikov. Takih in podobnih scenarijev imamo v pretekli in polpretekli zgodovini, kot tudi danes v deželah socrealizma, nešteto, pa tudi v Sloveniji in Jugoslaviji. Pred našimi očmi tečejo tudi tukaj in danes, ne da bi se mi tega zavedali. Ti sistemi so res ne-veijetno trdoživi. Medtem ko si tisti, ki so spravili to Jugoslavijo na rob bankrota, delijo odlikovanja in zaslužne pokojnine, ko na mednarodnih konferencah pozivajo na spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, doma s pomočjo dobro izšolanih naslednikov neusmiljeno obračunavajo s svojimi nasprotniki. Imajo vse; oblast in moč. Novomeška politično »gradbena afera« seje razvijala po zakonitostih do sedaj znanih političnih programov, samo čas je bil spremenjen. In ravno ta čas, v katerem ni mogoče več pripeljati stalinističnih metod popolnoma do konca, daje upanje, da ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Odstavljanje in etikiranje drugače mislečih ljudi ni in ne more biti privilegij oblasti in politike. Če je to značilnost obdobja, ki ga radi imenujemo stalinizem, potem moramo zablode in zaslepljenost posameznikov ali skupin (t. i. zdravih sil), ki to počenjajo danes, na pragu 21. stoletja in v imenu povsem določene »religije«, ne samo obsoditi kot nevredno človeške vrste, ampak tudi storiti vse, da se samo misel in mož- se ironično smejali. Sotrpin, bilje Čeh, kije v moji bližini tudi gledal »predstavo«, kakor jo je sam imenoval, sije otr-nil solze in me potrepljal po rami, rekoč: »Še eden, ki ne da užitka avtotju...« Ko sem ga vprašal, če bi on pobral kruh, ki bi mu ga vrgel in bi bil sam, mi je odločno rekel NE. »Moja čast in ponos, da sem tak, kakršen sem, mi tega ne dovoljujeta.« Da je nekaj potrošnikov takih, kot omenjeni Čeh, tudi pri nas, je razvidno iz izjave prvega anketiranca v tej zadevi (Naša anketa — Tržnost ali sociala?! DL od 17.8.), dal pa jo je moj nekdanji sodelavec in prijatelj Lado Osolnik. Sprašujem se, ali niso imeli pri taki odločitvi pristojni — politiki ali gospodarstveniki — razdeljevanje takih »dobrin« tudi za šalo oziroma za prepričanje naše kulture in njene vrednosti(l). Pokazalo bi se, kdo se prišteva k revnim, le tako, da bi se vsakdo ob nakupu teh »dobrot« moral podpisati, na za to pripravljeni seznam — revežev! Trdno sem prepričan, da bi ne bilo gneče, kot je bila tokrat. Tako bi dobili popust pri nakupu res socialno ogroženi. To bo potrdil vsakdo, ki ni sprt s srčno kulturo. Tako pa seje dogajalo, kot pravi tisti stari pregovor: »Kaj me briga, če cigane zebe.« Kako se živi od pokojnine, če sta od nje odvisna dva, menda ni treba dokazovati. Bil bi pa užaljen, če bi me uvrstili med upravičence do teh dobrot, to je med reveže. FRANC LUZAR Gabrje 109 Ubt, ubt, ubt! Po naključju mi je prišla v roke junijska številka Valja, glasila novomeške mladinske organizacije. Prav ogorčen sem bil, kosem na drugi strani v rubriki »Iz zapiskov UMB« lahko prebral da je bilo na nekem sestanku v Novem mestu (menda ZB) med drugim rečeno dobesedno tole: »Še premalo smo jih pozaprli in postrelili!« Prepričan sem, da je ta izjava morala prizadeti vsakega človeka, zlasti pa tiste borce, ki so se s poštenimi nameni pridružili narodnoosvobodilnemu boju. Izrečeni stavek ni vreden resnega razmisleka ali komentarja, saj človeku zmanjka primernih besed zanj. Nehote pa sem se ob njem spomnil na knjigo Nevama razmerja. v kateri je Jože Javoršek tako dobro opisal pojav vojvodstva med partizani F. D. nost za takšna dejanja v kali zatro. To je seme, ki vodi k samouničenju. Človeško dostojanstvo je nekaj, česar ni možno kupiti niti prodati, zato gorja, ki so ga doživeli odstavljeni in opljuvani v novomeški aferi in njihove družine, ni mogoče popraviti. Odgovornost je nekaj, česar naša oblast in politika ne poznata, je nekaj, kar je samo na drugi strani. Toda čas je, da se začne odgovorno obnašati in za svoja dejanja nositi tudi posledice. Ne potrebujemo novih Golih otokov ali Sibirije. Potrebujemo samo pravno državo, katere vzpostavitev bo možna šele s spremembo političnega sistema. Na to pa bo potrebno še počakati. In da se ne bi sklicevali, da bodo obtoženi rehabilitirani, ko se bodo vzpostavili normalni mehanizmi, ne moremo moralno odvezati tistih, ki so v tej politični igri sodelovali, kot tudi teh, ki danes zasedajo najodgovornejše položaje v občini. Moralnih in povsem praktičnih posledic ne morejo nositi samo tisti, ki so bili obtoženi vnaprej, temveč tudi tisti, ki so pri tem sodelovali. To ni sla po maščevanju, prav obratno, to je in bi moralo' postati obče človeško ravnanje, posebno za oblast in politiko. To je moralna drža moralnih ljudi. In oblast in politika morata biti predvsem to. Seveda v sistemu, kjer »kadija tuži in kadija sudi«, to ni mogoče. Kajti vodilni politični ljudje se v našem političnem sistemu obnašajo kot nadljudje, zato je ta v svojem bistvu nedemokratičen in stalinističen. Seje predsedstva OK SZDL in razprave, na katerih sem sodeloval, so bile žolčne in so kulminirale v skladu z dnevnimi političnimi potrebami. Nesklepčne seje raznih organov so kar naenkrat postale sklepčne. Politične organizacije so delovale kot stroj za uničenje. V slabih treh tednih je bilo vse odločeno. O ključnih vprašanjih občine ni bilo razprave na organih. Na sejah predsedstva OK SZDL so izstopale in bile odločilne, predvsem za prepričanje še neprepričanih, razprave Ivana Somraka, Naceta Stamcaija, Matjaža Verbiča, Francija Cvelbarja, Jožeta Floijančiča in Iva Longaija. Ljudi, ki še danes zasedajo ključne funkcije v občini. Novomeška afera je bila dobro zrežirana in temperatura seje spretno dvigovala do samega finala, to je do odstavitve Boštjana Kovačiča. Vse je bilo pokrito s sklepi organov. Na videz pošteno in korektno. Toda če pregledamo sklepe organov, predvsem sindikata in partije, je jasno, daje občinska skupščina bila samo orodje politike za izpeljavo že davno sprejete obtožnice. Drugačnih sklepov po obdelavi terena in »baze« ni bilo pričakovati. Občinska oblast in politika sta s svojim ravnanjem in iskanjem grešnih kozlov v bistvu prikrivali svojo nesposobnost, da se dvigneta nad sivino. To je zakonitost tega sistema, ki potrebuje občasna samoočišče-nja, da bi vladala sivina. Po razpravah .in stališčih »čelnih« funkcionarjev v občini je več kot jasno, da se morajo umakniti s svojih položajev. In to na podlagi enakih stališč in agrumentov, ki so bili kronski argumenti za gonjo proti Boštjanu Kovačiču in Božidarju Zajcu. Njihovo javno delovanje in nastopanje je bilo nemoralno, zato so naredili ogromno škodo, ne samo posameznikom, ampak je to seme nezaupanja veliko globlje. Jasno je bilo, da bo prišel čas, ko bodo vsi akterji te umazanije morali javno polagati račune. HVALA ZA PRIJAZNOST Med najrazličnejšimi vsakdanjimi dogodki so tudi še taki, ki nam potrjujejo, da je med ljudmi še tovarištvo. Tu bi omenil, da mi prenekaterikrat, ko pešačim v to ali ono smer, ustavijo avtomobilisti in mi tako prihranijo marsikateri korak. Vsem voznikom motornih vozil, ki se me še spominjajo iz mojega aktivnega dela in mi ustavljajo ter me vzamejo v vozilo, se prisrčno zahvaljujem za usluge. Vaš IVAN ŽUNIČ Nojevsko tiščanje glave v pesek in skrivanje za stališči organov, kot da se z oprostilno sodbo ni nič zgodilo in spremenilo, samo razgalja njihovo nemoralnost in gnilobo sistema, ki to omogoča in tolerira. Odgovornost ni in ne more biti kolektivna. Odgovornost je samo individualna in porazdeljena glede na funkcijo in položaj, ki ga nekdo zaseda. Odgovornost plačanih funkcionarjev pa je največja. Od te odgovornosti ne more in ne sme pobegniti nihče, ki je bil vpleten v novomeško afero. Če hočeta oblast in politika povrniti zaupanje, je nujen kadrovski pretres, pa ne samo zaradi tega. Zakon negativne selekcije v občini že daje dobre rezultate, zato je potreben globok rez. Potrebni sta streznitev in zdramitev, pa tudi osvežitev. Potrebujemo ljudi s programi, vizijami in predvsem z odgovornostjo, ki bodo morali presekati z desetletno agonijo tega južnega dela Slovenije. Orožje modeme oblasti ne moreta biti laž in etiketiranje, ampak moč argumentov in udejanjanja od volilcev potrjenega programa. Oblast in politika naj ne bosta samo legalna, ampak si morata pridobiti legitimnost. Nemogoče je pristajati na prakso, da obstajajo dvojna pravila igre. To ni samo konec pravne države, ampak imata oblast in politika proste roke, da »nekaznovano« obračunavata s svojimi nasprotniki. In od tu, do sežiganja na grmadah drugače mislečih, je samo še korak. Moralno je, da se tisti, ki so s pozicije svojih položajev in moči vnaprej obsojali in etiketirali, umaknejo. To je politika. Obtožene v novomeški aferi lahko moralno in politično rehabilitiramo, toda kdo jim bo vrnil vzeto človeško dostojanstvo in ugled. Zaradi naše majhnosti bodo zaznamovani celo življenje. Ni denarja in odlikovanj, da bi storjeno odpravili. Toda ne glede na to je potrebno storiti vse, kar je v tem trenutku mogoče, da bi bila krivica odpravljena. Naj bo ta primer v opomin vsem in istočasno obveznost, da vzpostavimo kontrolne mehanizme, ki bodo onemogočili ponovitev scenarija. Težko je sicer verjeti, da lahko od istih ljudi, ki so »zakuhali« novomeško afero, pričakujemo moralno držo, vendar je minimum, kar moramo zahtevati, to, da vsi, ki so bili »zraven«, odstopijo s položajev v oblasti in politiki. Ta njihova drža bi bila moralna in bi odprla novo stran v odnosu med javnostjo in oblastjo. Vztrajanje na zablodah in stališčih ter bežanje od odgovornosti ni samo nemoralno in brezobzirna aroganca, temveč je to tudi dokončen polom novomeške oblasti in politike, ki bo imel dolgoročne posledice. BOJAN FINK V Kočevju so 11. avgusta spremili na zadnjo pot na domače pokopališče Oskarja Kopitarja, nekdanjega upravnika kočevske Mlekarne, kije bil rojen pred 83 leti v Stopičah pri Novem mestu v učiteljski družini. Dokončal je študij agronomije in se zaposlil kot referent za kmetijstvo pri takratnem sreskem načelstvu v Kočevju. Kot Slovenec je bil deležen raznih šikan, zato seje zaposlil pri kočevskem Rudniku rjavega premoga, saj mu je življenje in delo z revolucionarnimi in borbenimi rudarji bolj ustrezalo. Po italijanski okupaciji leta 1941 je postal aktivist OF in je delal v odporniškem gibanju. 5. marca 1942 so ga Italijani zaprli, nato pa internirali. Do konca vojne je bil v italijanskih in nemških taboriščih. Po vojni je bil predavatelj na takratni nižji kmetijski šoli v Kočevju in upravnik kmetijskega obrata Mlaka. Nazadnje je bil upravnik mlekarne v Kočevju, kjer je tudi dočakal upokojitev. Deloval je v raznih družbenih organizacijah in društvih, najbolj zagnano v turističnem društvu. Bil je rezervni oficir. Za svoje delo je dobil več priznanj in odlikovanj, med drugim red zaslug za narod. j p PRAZNOVANJE OB TEDNU UPOKOJENCEV Trebanjsko društvo upokojencev pripravi vsako leto ob obletnici ustanovitve društev v Sloveniji tradicionalno srečanje svojih članov. Prisotne je na nedavni slovesnosti med drugimi pozdravil tudi predsednik zveze društev upokojencev Slavko Kržan, ki je pohvalil naše društvo, predvsem pa kegljaško in strelsko sekcijo ter mešani pevski zbor. Za veselo razpoloženje je s svojo harmoniko poskrbel Jože Šinkovec. Naj ob tej priložnosti povabim vse, ki imajo posluh in veselje do petja, da se pridružijo našemu pevskemu zboru in pridejo v petek ob 20. uri na pevske vaje v kulturni dom. REZKA MAJER POMISLEKI ZARADI PROMETNE ZAPORE KOČEVJE — Prometna zapora mesta, kije uvedena od spomenika padlih borcev do poslopja tržnice na predlog KS, samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje ter Komunale, je povzročila vrsto negodovanj. Prebivalci tega kraja menijo, da se izvedbe niso lotili načrtno. Sedanja zapora skoz mestno središče povzroča vrsto nevšečnosti trgovcem in ostalim obiskovalcem. Mimo vzdušje navzlic vsemu motijo vozniki motornih koles in mopedov. Zoper te pa nihče ne ukrepa. y p Stavka še ni napovedana Pojasnilo republiškega sveta ZS Slovenije Republiški odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma je v torek, 8. avgusta, na seji izvršnega odbora med drugim razpravljal tudi o napovedi stavke delavcev dejavnosti, če zahteve za izboljšanje družbenoekonomskega položaja dejavnsoti ne bodo uresničene. Nekatera množična občila so sklep izvršnega odbora o napovedi stavke napačno povzela — da bodo slovenski gostinski in turistični delavci stavkali 15. septembra. Izvršni odbor je sklenil, da bo republiški odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma napovedal splošno stavko delavcev v gostinstvu in turizmu še septembra letos, če zahteve ne bodo uresničene do 15. septembra. Izvršni odbor je namreč ugotovil, da že večkrat izrečene zahteve za izboljšanje družbenoekonomskega položaja dejavnosti kljub zagotovilom pristojnih dejavnikov še niso uresničene. Zato jih je navedel še enkrat; popraviti je treba položaj in obravnavo gostinstva in tu- rizma ter ju izenačiti z drugimi izvozniki; znižati davčno osnovo za obračun davka na promet alkoholnih in brezalkoholnih pijač ali zmanjšati sedanje osnove; zmanjšati davke in prispevke iz dohodka iz že tako nizkih dohodkov delavcev dejavnosti; izenačiti pogoje dela v zasebnem in družbenem sektorju; sprejeti ukrepe, da bi bili lastniki novih objektov, pretežno namenjenih tujim turistom, v prvih treh letih oproščeni plačevanja davka iz dohodka; razbremeniti davkov in dajatev del gostinstva, ki se pretežno ukvarja z družbeno prehrano; sprejeti ukrepe za zmanjšanje obveznosti za infrastrukturo pri gradnji novih objektov; sprejeti ukrepe za ukinitev omejitve obratovalnega časa gostinskih obratov ter za ukinitev prepovedi točenja alkoholnih pijač v jutranjih urah; plačevanje prispevkov v sklad za nerazvite omejiti na plačevanje v sezoni; dosledno izvajati naloge, zapisane v srednjeročnem programu razvoja in re-solucijskih dokumentih Slovenije. RSZSS TRIJE ZVONOVI V OBNOVLJENI CERKVI — Preteklo nedeljo so ob cerkvi Marije vnebovzete v Zagozdecu v Poljanski dolini pripravili proslavo ob dokončni obnovitvi več kot 300 let stare cerkve, kije propadala kar pol stoletja. Ob tem so predali v uporabo tudi tri zvonove: eden je ostal od porušene cerkve v Dolu, za drugega so denar prispevali domačini in prijatelji Bele krajine, največjega pa sta plačala Doris in Rudi Mihelič iz Švice. Največ zaslug za to, da bo cerkev v Zagozdcu, kije bila neuporabna, zopet služila svojemu namenu, ima starotrški župnik Lojze Rajk. Prav z njegovo prizadevnostjo in delom so v Poljanski dolini obnovili že več cerkva, poleg zagozdaške še v Vidmu, Predgradu, v Čepljah, Dolu, Radencih. Na fotografiji: trije zvonovi, obešeni pred cerkvijo, so zbujali nemalo zanimanja, posebno lepo pa je zvenelo potrkavanje, čeprav sta se nova zvonova komaj dodobra ohladila, saj sta bila slab teden pred slovesnostjo še v livarskih pečeh. (Foto: M. Bezek-Jakše) Sredstvo prot iv bolova Metlika je zaenkrat še v Sloveniji a V metliški lekarni se je pojavil fenalgin zoper glavobol in v splošno zadovoljstvo proizvajalca so kolone hipohondrov drvele za prodajalno mizo. Proizvajalec si je omislil tudi zanimivo propagandno akcijo, saj so vsi kupci fenalgina dobiti tudi listič z anketnimi vprašanji: Kako pogoste jemljete analgetike? Zakaj jih uporabljate? Koliko minut po uporabi fenalgina vam bolečina poneha? Itd Vse skupaj sploh ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bil propagandni listič z anketnimi vprašanji napisan v brezhibni ijekavščini. Je že res, da je veliko kupcev v metliški lekarni hrvaško govorečih in res je tudi, da tudi vsi ostali nismo nikoli in verjetno tudi nikoli ne bomo delali težav zaradi tega, če nekdo govori bodisi slovensko bodisi srbohrvaško. Zaradi meje je lahko napisan tudi v cirilici, vendar pa obstaja vedno neki »vendar«. Če se je hrvaško govorečemu kupcu fenalgina ponudila možnost izpolnjevanja ankete v hrvaščini naj se tudi nekemu Slovencu ponudi možnost v slovenščini, še posebej, če vemo, da je Metlika vendarle še vedno v SR Sloveniji Sam jezik, v katerem je napisan listič z anketo, niti ni toliko pomemben, saj resnično upam, da bo rešil glavobola tako Kranjce kol Hrvate in vse ostale kupce. Vendar pa zdravilo zaenkrat še vedno plačujemo v dinarjih, na katerih je napis tako v slovenščini, kot tudi v vseh ostalih jezikih narodov SFRJ, mar ne! Zagotavljam vam, da se ob anketo v srbohrvašačini sploh ne bi spotikal če bi bila proizvajalka fenalgina Pliva ali Galenika. Ker pa je to ljubljanski Lek, se vendarle lahko vprašam, kje je meja republike za tiste iz slovenske metropole. MATJAŽ RUS V TFM TFnNII lf 7ANIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI W I tl*I ICUI1U VHOCHmiVIH PRODAM —KUPIM —POSEST —ŽENITNF PflNIlflRF — RA7NI1 — OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE — ZAHVAI F tedenski koledar Četrtek, 24. avgusta — Jernej Petek, 25. avgusta — Ludvik Sobota, 26. avgusta — Aleksander Nedelja, 27. avgusta — Monika Ponedeljek, 28. avgusta — Avguštin Torek, 29. avgusta — Sabina Sreda, 30. avgusta — Feliks KRŠKO: 25.8. (ob 22. uri) ameriški erotični film Ljubezenski stroj. 27. 8/ (ob 18. uri) ameriški akcijski film Teksaški graničar. kino NOVO MESTO — DOM JLA: Od 25. do 27.8. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Policijska akademija — 5. del. Od 28. do 30. 8. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Programirana za ubijanje. BREŽICE: 25. in 26. 8. (ob 20. uri) ameriška komedija Zasvojena z luno. 25. in 26. 8. (ob 22. uri) japonski erotični film loran. 27. (ob 18. in 20. uri) in 28. 8. (ob 20. uri) ameriški film Smrt v avtokinu. 29. in 30. 8. (ob 20. uri) Ta naga stvorenja. ČRNOMELJ: 24. 8. (ob 21. uri) ameriški pustolovski film Ostani z menoj. 25.8. (ob 21. uri) ameriški erotični film Voajer. 27. 8. (ob 21.uri) ameriški erotični film Modri žamet. 29. 8. (ob 21. uri) ameriški znanstveno fant. film Zvezdne steze IV. •NOVO MESTO — DOM KUL-TURRE: 24.8. (ob 10. uri) ameriška risanka Mišek, veliki detektiv. 24. 8. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Nora invazija na Kalifornijo. Od 25. do 27.8. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski grozljivi film Krvi žejne ptice. Od 25. do 27. 8. (ob 22. uri) ameriški erotični film Začetnik v hiši ljubezni. 28. (ob 18. uri) in 29. 8. (ob 10. in 18. uri) avstralski pustolovski film Krokodil Dundee — I. del. 28. in 29.8. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Policijska zaseda. MIRNA PEČ: 25. 8. film Nazaj v šolo. službo dobi POTREBUJEM akviziteije za prodajo knjig (območje Brežice — Krško — Novo mesto). Tel. (0608) 82-944, 82-842. (P34-4MO) IŠČEMO sodelavce za prezentiranje posode AMC na območju Slovenije. Informacije na tel. (061) 341-349, od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. (P34-34MO) HONORARNO DELO za pomoč v kuhinji takoj dobi kuharica ali pridno dekle. Tel. (068) 84-688. (2862-SD-34) ZAPOSLIM stavbnega kleparja in dva delavca. Kleparstvo Ivan Hvala, Dolenja vas 50 b, Krško, tel. (0608) 77-162. (P34-41MO) SNAŽILKO in pomočnico za delo v kuhinji zaposlimo. Gostilna Brunskole, Hrast, tel. (068) 50-125. (2871-SD-34) DVA MIZARJA zaposlim redno ali honorarno. Ostalo po dogovoru. Mizarstvo BOBIČ, Belokranjska 15, Novo mesto. (P34-59MO) službo išče Z ZNANJEM TIPKANJA, obvladam tudi rač. program WORDSTAR, bi se rada zaposlila, najraje pri obrtniku. Naslov v upravi lista. (2881-SI-34) HONORARNO ZAPOSLITEV v popoldanskem času iščem. Brez izbire del. Naslov v upravi lista. (2846-SI-34) stanovanja ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero, lahko neopremljeno, vzamemo v najem. Ponudbe pošljite na naslov »KREMEN« Novo mesto. (rač.-ST-34) OPREMLJENO GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno iščem. Tel. 21-958. (2863-ST-34) DEKLE sprejmem na stanovanje. Tel. 20485. (2859-ST-34) ENOSOBNO STANOV AN JEoddam v Novem mestu za dve leti. Predplačilo. Tel. (068) 26-274. (P34-46MO) STANOVANJE pod nujno išče mlad zakonski par. Naslov v upravi lista. (2831-ST-34) 126 P, letnik 1987, ugodno prodam. Tel. (0608) 33-559. (P34-58MO) R 4, letnik 1979, registriran do 2. 8. 1990, prodam. Fink, Kettejev drevored 41, Novo mesto, tel. 21-826 int. 400. (P34-60MO) KADET, letnik 1976, prodam. Branko Luzar, Dolenja vas 11, Raka. (P34-63MO) Z 101, letnik 1985, prodam. Tel. 20-596. (P34-64MO) PASSAT diesel, letnik 1980, registriran do avgusta 1990, prodam. Tel. (0608) 68-334. (P34-65MO) Z 101 GTL, letnik 1985, prodam. Tel. 84-874. (P34-66MO) 126 P, star dve leti, prodam. Vintar, Šentjernej, tel. 42-159. (P34-68MO) MINIJA 1100, letnik 1979, prodam. Tel. (068) 25-676. (2893-MV-34) JUGO 55 GVL, star 5 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Prodam tudi električni mešalec za gnojevko. Tine Medle, Jugorje 12, Brusnice, tel. 85-928. (P34-70MO) APN 6 in italijansko čelado ugodno prodam. Tel. (068) 65-233. (P34-71MO) JUGO koral 45, nov, prodam. Tel. (0608) 75-632. (P34-72MO) 126 PGL, letnik 1987, ugodno prodam. Marija Košale, Potočna vas 23 a, Novo mesto. (2895-MV-34) JUGO 45, letnik 1986, prodam. Markovič, Prapreče 3, Straža, tel. 86-102. (2896-MV-34) 126 P, letnik 1987, prodam. Tel. 85-394. (2898-MV-34) JUGO koral 45, letnik 1989, ugodno prodam. Tel. 27434. (2897-MV-34) BT 50, letnik 1988, registriran, prodam ali z ustreznim doplačilom zamenjam za APN 6. Informacije na tel. (068) 26-150, od 1L do 18. ure. (P34-53MO) motorna vozila CITROEN super 13, letnik 1980, dobro ohranjen, ugodno prodam. Vuica, Pod vinogradi 36, Straža. (2847-MV-34) R 4 GTL, letnik 1983, prevoženih 65000 km, dobro ohranjen, prvi lastnik, prodam. Tel. 56-766, popoldne. (P34-35MO) MINI 1100, letnik 1980, modre barve, z vgrajenim 2 leti starim pogonskim motorjem, prodam. Tel. dopoldan (068) 23-611 popoldan pa 21-798. Z 101, letnik 1978, kompletno obnovljeno, prodam. Piletič, Dol. Prekopa 19, Kostanjevica. (P34-55MO) GILERO RV 200, cestna, letnik 1986, prodam ali menjam. Tel. (0608) 61-138. (P34-54MO) ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam. Ivan Žagar, Uršna sela 138, ogled po 15. uri. (2857-MV-34) 126 P, december 1987, prodam. Nataša Šušteršič, Zagrebška 21, Novo mesto, tel. 22456. (P34-37MO) 126 PGL, letnik 1987, registriran do a Ronf " W 1200 J, letnik 1975, registriran do julija 1990, prodam. Tel. 85-451. (2883-MV-34) ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, in ZASTAVO 850, letnik 1982, neregistrirano, vozno, prodam. Milan Mlakar, Nad mlini 41, Novo mesto, po 17. uri. (2890-MV-34) Z 128, staro dve leti, zelo dobro ohranjeno, prodam. Tel. 24426. (ček-MV-34) APN 6 prodam. Prečna 49, Novo mesto. (P34-56MO) MOTORNO KOLO Tomos avtoma-tik 3 S, novo, prodam. Tel. 73-243. junija 1990, prodam. Brigita Rončelj, Soteska 29, tel. 65-714. (2860-MV-34) R 4, letnik 1988, ter OPEL rekord diesel, letnik 1985, ugodno prodam. Tel. (068) 84-688. (2862-MV-34) BMW R 65 LS, letnik 1982, motorno kolo prodam. Groblje 8, Novo mesto. (2866-MV-34) Z 101, letnik junij 1981, prodam. Luk-šič, Podgrad 12, Novo mesto. (2865-MV-34) AUDI 80 L, letnik 1974, garažiran, prevoženih 80.000 km, odlično ohranjen, registriran do avgusta 1990, ugodno prodam. Tel. (068) 51-173, zvečer. (P34-38MO) FIAT 126, letnik 1988, registriran do junija 1990, zelo ugodno prodam.Tel. 28- DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge], Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 6.000 din, naročnina za 2. polletje 150.000 din; za delovne in družbene organizacije 320.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 150.000 din, na prvi ali zadnji strani 300.000 din; za razpise, licitacije ipd. 170.000 din. Mali oglasi do deset besed 120.000 din, vsaka nadaljnja beseda 12.000 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 051, 21-257, zvečer 23-659. (2867-MV-34) BMW 316, metalik modra, 31000 km, letnik 1987, ugodno prodam. Jože Osterman, Cesta brigad 35, Novo mesto, tel. 25-136. (P34-I8MO) prodam ZASTAVO 101, letnik 1987, potrebno manjših kleparskih in ličarskih del, prodam. Tel. 49-488. (2868-MV-34) 126 P, letnik 1982, prodam. Tel. 65-136. (P34-40MO) LADO 1200, letnik 1987, prodam. Tel. 26-434. (P34-42MO) Z 101 GTL, letnik 1987, prodam. Tel. 20-460. (P34-43MO) Z 128,11/87, temno rdeče barve, kovinska platišča, ugodno prodam. Tel. 57-169. (P34-44MO) FIAT 126 P, junij 1985, prodam. Tel. (068) 26-274. (P34-47MO) GOLF diesel, 1985, prodam. Adamičeva 9, Novo mesto, tel. 28-446. (P34-45MO) VW PASSAT, letnik 1976, in ojačevalec Pioneer SA-760 2 x 50 V sinusne moči, poceni prodam. Gliha, Dol. Kamence 44, Novo mesto. (ček-MV-34) JUGO 45 AX, oktober 1987, 41.000 km, prodam. Tel. (068) 82-569. (P34-48MO) Z 750, letnik 1984, prodam. Alojz Avguštin, Hrib pri Orehku 8, Stopiče. (2876-MV-34) Z101,letnik 1986,prodam.DarkoTr-lep, Dol 14, Trebnje, tel 44-509. (2875-MV-34) GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Bevc, Šmalčja vas 7, Šentjernej. (2877-MV-34) Z 750, letnik 1982, prodam. Tel. 42-953. (2877-MV-34) LADO 1300 caravan, letnik 1985, po ugodni ceni prodam. Cvelbar, Male Poljane 16, Škocjan. (2874-MV-34) WOLKSVAGEN »ŠIROKO«, letnik 1977, prodam. Marko Štamcar, Obrh 16, Dolenjske Toplice, tel. (068) • 65-506. (2872-MV-34) 126 P, maj 1987, 16000 km, ugodno prodam. Tomaž Barborič, Mačkovec 9, Novo mesto. (2873-MV-34) R 4 GTLJ, 1984, prodam. Tel. (0608) 75-866. (2878-MV-34) JUGO 55 A, 11000 km, letnik 1987, in Z 128, 31000 km, letnik 1986, prodam. Tel. 22-863. (P34-52MO) JUGO 45, rdeče barve, letnik 1987, prodam. Telefon dopoldne od 7. do 14. ure (068) 58-254. (P34-51MO) ETZ, letnik 1982,1987 in 1986,sspoj-lerjem, ter jugo 45, 1987, prodam. Turk, Mali Orehek 5, Novo mesto. (2879-MV-37) ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Andrej Kovačič, Vrh 10, 68310 Šentjernej. (2822-MV-34) R-4 GLT, letnik 1984, prodam. Tel. 22-217. Osebni avto HONDA PRELUDE in SIMCO 1300 6 GLS prodam. Tel. (068) 51-515. (P34-20MO) Z 750 LE, letnik 1984, prodam. Leopold Zabukošek, Stranska vas 14, Novo mesto, tel. 43-541. (P34-22MO) Z 101 GTL/5V, letnik 1986/11, prodam. Jože Berkopec, Zemelj 2, 68332 Gradac. (2844-MV-34) GOLF JX diesel, letnik 1985, prodam. Cekuta, Mihovica 21, Šentjernej. (2845-MV-34) OPEL KADET, letnik 1986, prodam. Tel. 27-556. (P34-26MO) R 18, letnik 1983, prodam. Tel. 25-227, popoldne. (P34-28MO) Z 126 P, letnik 1982, ugodno prodam. Tel. (0608) 33-234. (P34-29MO) Z101 de luxe, letnik 1979, registrirano do novembra, obnovljeno, prodam. Tel. 24-240, dopoldne. (P34-30MO) MOTOR Tomos — colibri, pony ex-pres — PUCH in čelado Boeri prodam. Tel. (068) 25-803. (2849-MV-34) R 4, letnik 1979, registriran do avgusta 1990, prodam. Alojz Drab, Gornja Težka voda 15, Novo mesto. (2850-MV-34) Z 128, 1987, prodam. Tel. 65-753 (2851-MV-34) OPEL ASCONO, starejši letnik, v dobrem stanju, prodam ali menjam za manjši avto. Golob, Vel. Slatnik 15, Novo mesto. (2852-MV-34) VESPO, 1987, rdečo, kot novo, prodam. Tel. 23-355. (2855-MV-34) Z 750, letnik 1977, registrirano do marca 1990, prodam. Informacije: Marjan Miškovič, Slavka Gruma 6, Novo mesto, popoldne. (2854-MV-34) JUGO 45, letnik 1984, prodam. Tel. 85-366. (P34-32MO) GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Tel. (0608) 60-207, popoldne. (P34-33MO) JAVO 350, neregistrirano, letnik 12/87, prodam. Rugelj, Brezovica 21, Mirna. (P34-17MO) OPEL REKORD sprint, letnik 1973, vozen, neregistriran, prodam. Janko Molan, Piršenbreg 25, Globoko. (P34-3MO) AVTOMATIK prodam. Tel. 86-282, popoldne. (P34-6MO) Z 750 LE, letnik 1984, prodam. Tel. (0608) 77-002. (P34-7MO) AVTO VW 1300, letnik 1972, in čoln z motoijem prodam. Cena po dogovoru. Ogled možen na domu vsako popoldne. Vojko Sladič, Stan 45, Mirna. (P34-10MO) OPEL MANTO, letnik 1978, prodam ali zamenjam za drug avto. Tel. (0608) 33-269. (P34-11MO) 126 P, letnik november 1987, in rezervne dele za kombi IM V 1900 D prodam. Informacije: Boris Žagar, Laze 12, tel. 65-725. (2833-MV-34) Z 750, registrirano do avgusta 1990, prodam. Alojz Modic, Verdun 15, Stopiče. (2829-MV-34) KADET 1,3, letnik 1980, prodam. Potočar, Gor. Vrhpolje 23, Šentjernej. (2836-MV-34) Z 101, staro 10 let, zamenjam za hrastovo in smrekovo hlodivno ali žagan les. Tel. (061) 852-030, zvečer. (P34-16MO) JUGO 45 A, karamboliran, ugodno prodam. Ciril Može, Adamičeva 35, Novo mesto, tel. 43-790. (2839-MV-34) KRAVO, staro 4 leta, brejo 7 mesecev, prodam. Slavko Poglavc, Gaj 6, Straža, telefon 86-132. (2880-PR-34) BARVNI TV TOSHIBA ugodno prodam. Tel. 26-694. (2882-PR-34) TELEVIZOR Gorenje, črno-beli, ugodno prodam. Tel. 28-706. (P34-69MO) ZAMRZOVALNO OMARO (2101) v garanciji prodam 30% ceneje. Prodam tudi priključek za prikolico za FIAT 126. Tel. 24-433. (2886-PR-34) BARVNI TV Grunding prodam. Tel. 23-230. (P34-61MO) DVA KAVČA, dobro ohranjena, ugodno prodam. Branko Štanc, Mestne njive 6, Novo mesto. (2891-PR-34) UGODNO prodam računalnik Com-modore 64 in Spectrum 48 K z vso dodatno opremo ter električno kitaro EKO. Mehič, Naselje Heroja Maroka 4, Sevnica, tel. (0608) 82-639, vsak dan. (P34-75MO) BARVNI TV sprejemnik Iskra prodam. Tel. 44-294, popoldne. (P34-74MO) PRODAM otroški voziček Knokin-kombinirani, otroško posteljo in zibelko, električno kitaro EKO-kopija Gibson. Tel. (0608) 70-461, popoldne. (P34-23MO) BOJLER na drva za kopalnico, nov, prodam. Tel. 23-451. (P34-25MO) PRODAM diatonično harmoniko Melodija C, F, B in Yamaha 80 cross. Mirana Jarca 35, Novo mesto. (2848-PR-34) BUKOVA DRVA in peč za centralno (staro) prodam. Tel. 22-063. (2858-PR-34) ZAMRZOVALNO OMARO (310 I), staro dve leti, prodam. Tel. 26-239. (2861-PR-34) BARVNI TV Gorenje, star 9 let, prodam. Tel. 24-535. (2870-PR-34) ŠTEDILNIK Kuepperbusch, dobro ohranjen, in električni štedilnik prodam. Tel. 26-988. (2870-PR-34) KNJIGE za III. letnik pedagoške prodam. Tel. 85-041. (P34-49MO) SURF za začetnike poceni prodam. Tel. (0608) 79-385. (P34-5MO) KABINO, tovarniško novo, za traktor Steier (18 KM) in vinske hrastove kadi (500 in 700 1) prodam. Tel. 52-518. (P34-8MO) PRODAM vinsko kad (1000 litrov), lesena, in hidravlično stiskalnico za grozdje. Informacije na tel. (0608) 81-259. (2828-PR-34) NOVO MOTORNO ŽAGO 35 cm z rezervno verigo prodam v vrednosti 500 DEM. Tel. 25-827. (P34-1MO) SPALNICO, rabljeno, z jogijem, po ugodni ceni prodam. Telefon 24-820. (2825-PR-34) KOTLE za žganjekuho in alfa peči, nove, prodam. Erjavec, Smrekaijeva 44, Ljubljana. (P34-13MO) PRODAM otroško posteljo in avto sedež, odlično ohranjeno. Tel. (0608) 32-474. (P34-15MO) kupim SMREKOVE PLOHE, suhe, 1 m3, kupim. Tel. 23-355. (2855-KU-34) TAKOJ KUPIM Sipov dvoredni rabljen silokombajn in štore 402. Navedite ceno in stanje. Maijan Gorenc, Zbure 38, Šmaiješke Toplice. (2864-KU-34) FOTOAPARAT LEICA, razglednice do leta 1945 in predvojni radio kupim. Tel. (0608) 61-084. (2819-KU-33) posest PARCELO s starejšo hišo v okolici Novega mesta. Tel. 27-556. (P34-27MO) GRADBENO PARCELO na regr-ških košenicah, vse urejeno, prodam. Telefon 25-645, popoldne. (P34-36MO) STANOVANJSKO HIŠO v centru Krškega, primerno za obrt, prodam. Tel. (0601) 81-749, zvečer. (P34-39MO) NA BOHORJU prodam parcelo za vikend (4 a 32 m2). Tel. (0608) 70-088. (P34-50MO) GOZD (80 a) v bližini Krškega (10 km) prodam. Tel. (068) 28-244. (2888-PO-34) STAREJŠO HIŠO z njivo pri Novem mestu prodam. Tel. (066) 33-655, dopoldne. (P34-67MO) HIŠO, kozolec, hleve, njive in gozd pri Sevnici prodam. Tel. (041) 155-205. (2892-PO-34) V GRADCU v Beli krajini (na robu vasi, bližina silosa) prodam 74 a 62 m2 kmetijskega zemljišča. Tel. (068) 22-794. (ček-PO-34) HIŠO v Črnomlju (Loka) prodam v tretji fazi. Prostor za lokal, voda, elektrika, telefon vgrajen. Tel. 9949-7030-227965, od 7. do 10. ure. (2832-PO-34) NOVO MESTO — Hišo, vseljivo (220 m2), prodam. Juvane, Mala Cikava 9. (2840-PO-34) kmetijski stroji TRAKTOR Ursus 335, star tri leta, prodam. Gorše, Meniška vas 9, Dolenjske Toplice. (2887-KS-34) TRAKTOR Deutz, 40 konj, prodam. Franc Horžen, Jelše 16, Leskovec pri Krškem. (P34-62MO) TRAKTOR IMT 533 prodam. Vidmar, Dolenja vas 7, Otočec. (2889-KS-34) TRAKTOR univerzal 445 prodam. Vinko Tomac, Stojanski vrh 2, Cerklje ob Krki. (P34-73MO) SAMONAKLADALNO prikolico SIP 17 ugodno prodam. Tel. 49-329. (P34-21MO) STEIER 18 prodam. Tel. 42-571. (P34-31MO) ŽITNI KOMBAJN Zmaj 133, odlično ohranjen, prodam. Franc Perše, Zbure 30, Šmaiješke Toplice. (2864-KS-34) OBRAČALNIK za TV zelo ugodno prodam. Milan Kozole, Reštanj 20, Senovo. (P34-14MO) razno KUPIM dele za traktor Deutz, letnik 1960, pogonski mehanizem (diferencial) in prodam PARCELO za gradnjo hiše. Tel. 43-637. (2884-RA-34) ZAMENJAM zdrav vinski hrastov sod cca 9001 za zdrav vinski hrastov sod 500 1. Vprašajte: Marija Glogovšek, Krško, Papirniška 18, telefon 0608 — 31-433, vsak dan po 21. uri. (ček-RA-34) obvestila IZOLACIJE — SERVIS ZAMRZOVALNIKOV Viktor PAJEK, Ptujska cesta 89, Maribor Generalno popravljamo in obnavlja' mo ohišja zamrzovalnih apartov. Prihranite 50% elektrike, podaljšate kompresorju življenjsko dobo pa še garancijo dobite. Cene naših storitev* » gibljejo od 1.100.000 do 1.850.000 , din. Do novega leta bomo vsako stranko nagradili s praktičnim dan- j lom. Se priporočamo! OBVEŠČAM vse interesente, ki bi se radi učili harmoniko, klavir in kitaro, naj se zglasijo na tel 23-011, Slavko Rauch, Ragovo 2, Novo mesto. (2869-OB-34) Stotnija , u - Moja dežela SAMONAKLADALNO PRIKOLICO »Novi Pionir« 17 prodam ali zamenjam za osebni avto. Boris Leščai.ec, Bo-žakovo 23, Metlika. (P34-9MO) ZAHVALA Po dolgoletni bolezni meje v svojem 54. letu starosti zapustila draga žena ZLATA MANCE z Zagrebške 13 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem hišnemu svetu Zagrebška ulica 13, prijateljem in znancem iz Zagrebške 11 do 15 za vsestransko pomoč in skrb v času bolezni, bolnišnici v Novem mestu — nevrološkemu oddelku in Domu starejših občanov za skrb v času bolezni, kolektivu IMV za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremljanje na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Mož Davor Mance INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO TOZD POSEBNA VOZILA ponovno razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD TPV JAVNO LICITACIJO ZA ODPRODAJO ODPISANIH OSNOVNIH SREDSTEV Zap. Naziv osnov, sredstva štev. Moč v KW Izkl. cena : 1. Elektromotor »Rade Končar« 103292 5,2 2. Elektromotor »Rade Končar« 374475 5,5 3. Elektromotor »Rade Končar« 352255 1,1 4. Elektromotor »Rade Končar« — 5,5 5. Elektromotor »Simens« 11590670 7,5 6. Elektromotor »Škoda« 2180 1 7. Elektromotor »Škoda« — 3 8. Elektromotor »Škoda« — 4 9. Visoko frekvenčni pretvornik — 2,2 10. Elektromotor »Sever Subotica« 124202 2,5 11. Elektromotor »Sever Subotica« 516414 15 12. Elektromotor »Sever Subotica« N2K3 2,2 13. Elektromotor »Sever Subotica« N2K4 2,2 14. Vodna črpalka Elekt. kovina — — 15. Visoko frekvenčni pret. žičnica — 1,5 16. Kompresor z elekt. mot. 5001 — 45 17. Kompresor z elekt. mot. 500 1 — 4,5 18. Krož. žaga z elekt. mot. (dom. izd.) 5 19. Krož. žaga z elekt. mot. (dom. izd.) 5 20. , Var. apar. C02 z omarico 1.100.000,' 1.100.000,-500.000,' 1.100.000,' 1.500.000, ' 500.000, ' 700.000, ' 900.000, ' 500.000, ' 700.000, ' 3.500.000, ' 700.000,' 700.000, ' 1.500.000, ' 500.000, ' 5.000. 000,' 5.000. 000,' 2.500.000, ' 2.500.000,' 500.000^, Licitacija bo 1.9.1989 ob 10. uri v prostorih obrata Suhof kj^r „ bo možen tudi ogled osnovnih sredstev od 6. do 10. ure dne. Pred licitacijo se vplača 10% varščina. neN0 Navedena osnovna sredstva se prodajajo po sistemu VIDfc|N - KUPLJENO. <0 Kupljena osnov, sredstva se plačajo in prevzamejo v roku dni po razprodaji. Informacije na telefon 068/50108 (50 006) Komisija za sredsj^ PROIZVODNO PODJETJE RAZPISUJE prosta dela in naloge 1. ekonomist (oskrba, trženje, finance, DT in & ter gostinstvo) Pogoji: VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonoms^ smeri 2. tekstilni inženir s komercialnimi izkušnja111' Pogoji: VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe tekstilne oz-mercialne smeri 3. komercialist Pogoji: VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe komercialne srTie Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim de lovnim časom. 3paP°' Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je tre! slati na naslov: «c./j£, Proizvodno podjetje »OPREMA« Kočevje, 61330 KOCfc ^ Tomšičeva cesta 13 — Kadrovska služba, v roku 15 un dneva objave. 4^ a /Ija- Pri-offl- j! ran- | se J 000 1 ako1 * J ela. ZAHVALA Ob bolečem slovesu od mojega moža, brata in strica MIRKA MODICA iz Lobetove 32 « zahvaljujem vsem, ki ste se od njega poslovili na zadnji poti, mu da-■ovau vence m cvetje. Se posebej hvala sosedom za vso pomoč, Elektru ovo mesto, kirurškemu oddelku bolnišnice v Novem mestu in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija in ostalo sorodstvo Novo mesto, dne 16. 8. 1989 ZAHVALA Ob nenadnem slovesu mojega dragega moža IVANA GAZVODE iz Straže iskreno zahvaljujem vsem, ki ste se od njega poslovili na zadnji poti, l u kovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Zahvaljujem se do-,m sorodnikom in sosedom za denarno in ostalo pomoč. Se posebej se ZR c, ltjern ^r- Dragici Dular, ki muje pomagala v najtežjih trenutkih, straža za organizacijo pogreba, ZTP kurilnici Novo mesto, govor-. u za poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi na pihala Novoles m Pečem za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Angela, brat Franjo z ženo Ljubico, nečaki, nečakinje in ostalo sorodstvo i (f - : : jer 0» 10 10 tva ti Če bi te solza obudila, te ne bi črna zemlja krila. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša najdražja mama, babica in prababica TEREZIJA LUZAR rojena GORIŠEK, iz Cerovega loga 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, podarili cvetje ter pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo govorniku Jožetu Zagorcu za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter pevskemu zboru Orehovica. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Zaprta vrata za otroke Zaradi prostorske stiske v metliškem vrtcu po novem _____letu ne bodo več sprejemali otrok ^1 4£ ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica JOŽEFA KLOBUČAR iz Gradca 80 kp J * govornicama za poslovilne besede, pevkam za zapete žalostin- R Župniku ZR lpnn nnrgvlioni rtKroH upniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Siva pločevina in cesta kriva zapeljala te je na drugi svet, tiha, nema je globina, kjer počivaš, očka, ti, a v naših srcih za vedno ostala bo praznina — sin Franci V S P O M I N 17. avgusta je minilo leto, odkar je tragično preminil mož, oči, sin, brat, stric FRANC OŠTIR iz Krške vasi 7 a Iskrena hvala vsem tistim, ki ste ga imeli radi, ki mu prinašate cvetje, prižigate sveče, postojite ob njegovem preranem grobu in z lepo mislijo počastite njegov spomin. Vsi njegovi 11 BRtŽIŠK PORODNIŠNIC^* V času od 4. do 11. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Jasmin Ilc iz Krške vasi — Samija, Mateja Pajič s Senovega — Benjamina, Frančiška Bogolin iz Sp. Dul — Sandija, Vesna-Lucija Krčelič iz Brdovca — Martino, Zdenka Bogovič iz Arnovega sela — Tadeja, Matjana Sokol iz Brežic — Elviro, Mojca Turk iz Globokega — Bojana, Valerija Marčen iz Krškega — Špelo, Irena Železnikar s Studenca — Polono, Pavica Geušič iz Ceija — Nikolo, Darinka Žetjav iz Brežic — Ivana, Katarina Sikošek iz Gor. Pirošice — Leona, Mojca Zupanc iz Pleteija — Aleksandro. Čestitamo! • Vse, kar je v življenju lepega, je nemoralno, nezakonito ali pa redi (Murphviev zakon neizbežnosti) • Ce je dobro, tega ne delajo več. Če ti je pra v, je grdo. Če ti je všeč, nimajo tvoje številke. Če ti je prav in všeč, je predrago. (Murphyjevi nakupovalni zakoni) • Če se počutiš dobro, ne skrbi, bo že minilo. (Murphyjeva filozofija) METLIKA —Kakšen je šok staršev, ki iz vzgojnovarstvene organizacije (VVO) dobijo obvestilo, da njihov otrok ne bo sprejet v jasli ali vrtec, vedo najbolj tisti ki so tako hladno prho že doživeli In takšnih bo, kot vse kaže, v metliški občini vse več. Vsi tisti, ki so zaprosili za sprejem otroka po 1. januarju 1990, so že dobili negativen odgovor s pojasnilom, da v tukajšnji VVO do 1. septembra prihodnjega leta zaradi zasedenosti oddelkov ne sprejemajo več otrok. Izjemo bodo naredili le, če se bo izpraznilo katero mesto. V VVO predvidevajo, da bo do prihodnjega septembra zavrnjenih okrog 30 otrok zajaslične oddelke, seveda pa sem ne štejejo otrok staršev, ki so zaposleni v metliški občini živijo pa na Hrvaškem. Teh prošenj pa tudi ni malo. V VVO ob tem ne stojijo križem rok, ampak se trudijo, da bi čimbolj ublažili prostorsko stisko. Že nekaj časa po Metliki iščejo prostor za zunanjo malo šolo, saj bi tako lahko sprejeli v jasli 15 enoletnih otrok. Nekoliko čudno se sliši da takšnega prostora v mestu ni. Res, da nekateri, kot na primer bivši mladinski klub, niso najbolj primerni ponekod pa je šlo najbrž samo za princip lastnikov, kot na primer v gasilskem domu. Tako zunanja mala šola še vedno ostaja v vrtcu in s tem zaseda dragocen prostor, ki bi ga lahko uporabljali za malčke. Seveda pa je pomanjkanje prostora v VVO družbeni in ne le problem vrtca Kako pa lahko družba rešuje ta problem, zgovorno pove že to, da na skupnosti otroškega varstva ne uspejo zbrati dovolj denarja niti za svojo redno dejavnost, kaj šele, da biga namenili za razširitev vrtca V sedmih mesecih letos so zbrali na tej skupnosti za 306 odst več denarja kot v enakem obdobju lani medtem ko so samo osebni dohodki v VVO višji za 390 odst, da o rasti cen drugih materialnih izdatkov niti ne izgubljamo besed Povrh vsega se je pri- VRNITEV KOČEVSKIH OTROK KOČEVJE — V nedeljo, 20. avgusta, se je vrnila s počitnic skupina 56 kočevskih otrok, ki je 10 dni letovala v počitniškem domu mestne Zveze prijateljev mladine Maribor v Poreču. Letovanje na otroka je veljalo skupaj s stroški za vzgojitelje, prevozom in dodatno prehrano 1,45 milijona din, starši pa so prispevali za otroka največ do 900.000 din, medtem ko je razliko pokrila občinska ZPM Kočevje iz drugih virov. Med letovanjem so se neplavalci učili plavati. Otroci so povedali, da je bilo na počitnicah lepo. Ogledali so si zanimivosti Poreča, Rovinj in otoke okoli Poreča. Zadovoljni so bili tudi s hrano, vodstvom letovanja in vremenom. ■f!“ f Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal smrt te vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal ZAHVALA V 32. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, očka, sin in brat VLADIMIR HORVAT s Ceste herojev 26 Iskren • tako v°ru za*lva*Jujerno vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in vence ter pokojnika v KOLArnc ^tevi'u PosPremih na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo tovarni zdravil KRKA TOZD zapete* i- *n ^ GOSTINSTVO Novo mesto za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru za ** Gostinke in godbi na pihala iz Tuhlja ter gospodu Lapu in patru Luku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Danijela in ostalo sorodstvo Markeljcu se zahvaljujemo za poslovilne besede. Prav tako se zahvaljujemo tovarni zdravil Krka dUl~u Izolacije in TOZD Zdravila, občini Brežice, PGE, Nuklearni elektrarni Krško za nesebično pomoč, ovmkoma pa za lepo opravljeni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 57. letu starosti zapustil naš dragi JOŽE ŠUŠTAR iz Metlike, Župančičeva 10 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju nevrološko-intenzivnega oddelka UKC Ljubljana in dr. Mlačku za lajšanje bolečin, delavcem in upokojencem Novoteksa, TOZD Predilnica Metlika, DO Beti, govornikom Mirku Čadoniču, Jožetu Matjašiču in Vladu Udovču za poslovilne besede, g. proštu za lepo opravljeni obred, cerkvenemu pevskemu zboru in godbi. Posebej se zahvaljujemo LD Gradac in njenemu predsedniku Vidu Kambiču za vso pomoč, pobrateni LD Žakanje, LD Metlika in prijateljem lovcem iz Italije. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi DOLENJSKI UST 15 FRANC KOŠIR Življenje Franca Koširja, ponosnega, pokončnega, še vedno polnega življenjske energije, čeprav ga je pred devetimi leti zadela možganska kap, je bilo polno bede, žalosti in razočaranj. S svojo neizmerno življenjsko močjo pa je zmogel, da so med to trpljenje posvetili tudi sončni žarki, kijih je bilo predvsem veliko, ko je bil direktor semiške Iskre. Te dni mineva sedem desetletij, odkar se je Franc kot tretji izmed sedmih otrok rodit železničarju v Metliki Brezskrbnih otroških dni pa je bilo kmalu konec, kajti očeta so zaradi sodelovanja v železničarskem štrajku vrgli na cesto in mu prepovedali opravljati kakršnokoli državno službo. Začele so se selitve s trebuhom za kruhom po vsej Beli krajini Zadnja postaja Koširjeve družine je bila v Rožnem dolu, kjer je leta 1939 umrla mati leto pozneje pa še oče. Tako je tik pred vojno sedem otrok ostalo revežev. Franc še sedaj ne ve, ali ni bil zanj morebiti prav poziv k vojakom, ki ga je dobil dva meseca po materini smrti, rešitev iz te bede. Morda res, toda le začasna rešitev, kije peljala v še večje razočaranje. Ko je že imel v rokah civilno obleko in mislil na dom, čeprav pravega doma ni imel več, so sprejeli odlok, da se vojaški rok podaljša z 19 na 24 mesecev. Domov seje torej vrnil, ko je že divjala vojna vihra, že na poti k stricu v Semič pa so mu sporočili, da ga iščejo orožniku Ko je tudi skrivališče v Semiču postalo prevroče, se je avgusta 1941 podal tudi v partizane. Dogodkov v NOB je bilo toliko, da bi Košir o njih lahko napisal debelo knjigo. Med vojno se je izšolal za radiotelegrafista, zato je bila po osvoboditvi njegova prva služba v PTT direkciji v Ljubljani Njegova želja je bila, da se vrne v rodno Belo krajino. Uresničila se mu je, pa je moral že leta 1948 na oblastni komite v Ljubljano. Tam je bilo takrat zaposlenih sedem ljudi, leto pozneje pa stokrat več. Ko je komite razpadel, je Košir zopet postal predsednik črnomaljskega okraja. Leta 1962pa drugi direktor semiške Iskre. Četudi se je njegovo službovanje v Iskri pričelo na dan mrtvih, pa je bilo v njegovem vodenju kaj malo dogodkov, ki bi tudi celo samo simbolično spominjali na ta dan. Ko je prišel v Iskro, je bilo v njej zaposlenih 239 delavcev, ko je po 12 letih iz nje odšel v pokoj, pa petkrat več. Ze nekaj mesecev po Koširjevem prihodu je postala Iskra samostojna, razširili so proizvodnjo, hkrati pa je tovarna prinesla boljše življenje v reven se-miški konec. » V začetku so ljudje postrani in z nezaupanjem gledali na Iskro, pojavile so se govorice, da bomo le pokvarili ženske. A so kmalu spoznali, da so v zmoti in da je življenje v njihovem kraju odvisno od uspehov ali neuspehov v tovarni,« je zdaj zadovoljen Košir. Čeprav so Koširju po upokojitvi zdravniki neprestano svetovali, da mora izpreči delo in več časa posvetiti sam sebi, jih ni dosti poslušal K počitku ga je sedaj prisilila bolezen, pravega miru pa še vedno nima. Disciplina, kijije bil zvest vse življenje, da drži še danes. Četudi težko hodi vsak dan telovadi in gre na sprehod. Pa v knjižnico, kjer so marsikdaj že v zadregi ker težko najdejo knjigo, ki je Košir še ni prebral Po šest jih prebere vsak teden. Njegov komentar ob vsakodnevnem spremljanju dogodkov v naši domovini pa je kratek: »Če bi se tisti moji borci, ki so kot prvi Belokranjci padli na Gornjih Lazah, spet vrnili v življenje, bi bili razočarani Za to, kar je danes v Jugoslaviji, se niso borili« M. BEZEK-JAKŠE tUl Tradicionalni ribniški sejem bo 3. septembra Mišja mrzlica tudi na Dolenjske Prvi primer bolezni že leta 1984, doslej pa skupno 10 — Tudi smrtna žrtev — Ki ko se varujemo pred okužbo, govori za naš list dr. Albin Pečaver Priprave v teku — Pokrovitelj Dom Ljubljana RIBNICA — Tradicionalni ribniški sejem suhe robe, lončarstva in obrti bo letos v nedeljo, 3. septembra. Minuli teden so se dokončno dogovorili, da bo pokrovitelj prireditve podjetje DOM Ljubljana, ki bo na sejmu postavilo pet stojnic svojih kooperantov — izdelovalcev predmetov domače obrti iz Ribniške doline. Podpredsednik ribniškega turističnega društva Andrej Klemenc je povedal, da se organizatorji trudijo, da bi privabili čimveč izdelovalcev suhe robe in drugih predmetov domače obrti. Sejem bo potekal podobno kot vsa minula leta, začel se bo s parado in slavnostno otvoritvijo. Že po tradiciji bodo pripravili razstave ali vsaj svoje štante gobarji, lovci, ribiči, gasilci in drugi. Dogovorili so se, da bo kulturni hram Miklova hiša sejma dobil vsaj streho. Začetek obnovitvenih del na znameniti Johanovi hiši bodo prestavili iz avgusta v september, da ne bi Ribnica prav za sejem dobila še dodatnega ozkega grla. Sejem torej zagotovo bo in ni treba preveč resno jemati besed Andreja Klemenca, ki v slogu nekaterih jugoslovanskih govorcev zatrjuje: »Bistrica bo očiščena ali pa sejma ne bo!< in dodaja, daje bila na naj višjem občinskem vrhu dana izjava, da bo Bistrica dvakrat na leto očiščena, kljub temu pa je letos niso očistili niti enkrat. J. P. NOVO MESTO — Vse pogosteje beremo in slišimo o epidemiji mišje kuge ali mišje mrzlice. Poročila o obolelih in žrtvah te virusne bolezni prihajajo predvsem iz Črne gore, Bosne in Hercegovine ter južne Srbije. Primere so odkrili tudi v Sloveniji, predvsem na Dolenjskem in v Pomurju. S spremljanjem te bolezni se pri nas ubada Zavod za socialno medicino in higieno iz Novega mesta. Po besedah njegovega direktorja dr. Albina Peča-verja pojav te bolezni na Dolenjskem ni nič novega. V Novem mestu so prvega okuženega odkrili že leta 1984. V tem času, do danes, je v vseh štirih dolenjskih občinah za mišjo mrzlico zbolelo 10 občanov, starih od 25 do 50 let. V občini Črnomelj so odkrili tri bolnike, v Metliki (Gradac), enega v Trebnjem (Zagorica, Dobrnič, Mirna) tri bolnike, v občini Novo mesto pa tudi tri okužene, med katerimi je eden lani tudi umrl. Trenutno je v novomeški bolnišnici le en bolnik, ki se zdravi za to boleznijo. prečevanje te bolezni. Samo lani so d«j lavci Vojno-medicinske akademije c Beograda na okuženem območju D* lenjske in Bele krajine polovili in PT gledali prek sto miši in med njimi odkn- OTOŠKI TURISTIČNI UTRIP ŠE TRAJA OTOČEC — Hotel Grad Otočec nadaljuje s prireditvami in akcijami za popestritev poletja. Tako še traja tamkajšnja reklamna akcija karlovške pivovarne »vsako četrto pivo zastonj«. Veliko žrebanje bogatih nagrad v okviru te akcije bo v soboto, 9. septembra, v motelski restavraciji. Tudi to nedeljo bodo hotelski delavci ponudili obiskovalcem živžav na terasi, ki so ga veseli zlasti malčki. Ti se bodo lahko po 16. uri posladkali s sladoledom, povzpeli na ponija in zabavali z ansamblom Miss Dior, ki za odrasle igra vsak večer razen ob ponedeljkih. V avli Garnija so še na ogled akvareli Janeza Ošabna. Ob tej ponudbi so obiskovalcem Otočca na voljo tudi plavalni bazen, savna in masaža v Garniju ter čolnaijenje po Krki. Ljubitelji konj lahko gredo na izlet s konji ah pa obiščejo šolo jahanja. Nič več skrivnosten sveti Jakob Presenetljiva odkritja restavratorjev v podružnični cerkvi sv. Jakoba v Naklem — ____ Kdo je avtor mojstrskih srednjeveških fresk v prezbiteriju?______________ NAKLO PRI ČRNOMLJU — O še pred nedavnim malo znani cerkvici sv. Jakoba v Naklem in freskah vrhunske kvalitete, ki so jih v njej odkrili, smo v našem časopisu pisali pretekli mesec. Potem ko so opravili najpomembnejše restavratorsko delo v prezbiteriju, je črnomaljska kulturna skupnost pripravila predstavitev srednjevjeških fresk in potek odkrivanja, ki si joje v torek pretekli teden ogledalo veliko ljubiteljev umetnosti iz vse Bele krajine. To, kar so odkrili v nakelski cerkvi, preseneča celo strokovnjake, saj srednjeveške freske iz sredine 15. stoletja sodijo v sam vrh slovenske kulturne dediščine. Kdo je avtor motivov, ki so naslikani z izredno veščo roko, in od kod je prišel, še ne vedo, skoraj gotovo pa ga je povabil zakonski par, naslikan ob svetniških figurah, sicer pa oblečen v obleke tedanjega časa. Očitno sta bila donatoija bogataša, ki sta lahko plačala delo dobrega umetnika, prav to, da so poleg svetniških tudi posvetne figure, pa jp v slovenskem slikarstvu redek primer. Da bodo razvozlali uganko o imenu avtoija, bo gotovo potrebno še veliko raziskovanj, odgovora pa skoraj zagotovo ne bodo dobili v Beli krajini, saj so edine poslikave iz tega obdobja v deželi ob Kolpi le še pri Treh farah, pa še tu so ohranjeni le fragmenti. Sicer pa so si obiskovalci lahko ogledali dobro ohranjene freske angelov, ki nosijo simbole Kristusovega trpljenja, svetniške figure, križanje. Da so lahko prišli do vsega tega bogastva, je bila potrebna velika potrpežljivost, saj je restavratorsko delo — po besedah Marka Butine iz Restavratorskega centra Slovenije — počasno, na- zasteklitve podružnične cerkvice, na osnovi katerih je že sedaj moč sklepati, da sodijo poslikave v sam vrh slovenske likovne umetnosti. M. BEZEK-JAKŠE Obraz za film Mojca Hotko kot najbolj filmski obraz potuje v Rim NOVO MESTO — Dvajsetletna Mojca Hotko z Žibertovega hriba v Novem mestu je bila na tekmovanju prve dni avgusta izbrana za obraz za film. Prireditev, kjer sojo izbrali Je bila v znanem turističnem kampu Sobec na Gorenjskem. Še nikoli se nisem udeležila lepotnih in drugih podobnih tekmovanj. Brat Iztok in fant Tomaž sta me posnela in fotografije sem poslala na razpis revije Stop in turistične agencije Klas iz Ljubljane. Izbrali so me med 86 kandidatkami. Dvajset so nas poklicali pred stroge oči žirije in petnajst nas je ostalo za finalno prireditev v Šobcu. Prav nič izkušenj o obnašanju na takšnem tekmovanju nisem imela. Tik pred odhodom na oder smo se učili hoje, ličenja in drugega. Na koncu nas je na odru ostalo le šest. Izbrali so me za prvi obraz, miss Slovenije Anka Kocmur pa je bila šele tretja,« je povedala simpatična Mojca, ki bi rada pokukala tudi v svet mode, filma in drugega. Sedaj jo čaka Rim. Tam se bo med 10. in 15. septembrom srečala s tekmicami, ki so bile izbrane na italijanskih tekmovanjih za izbor obraza za film. Mojco je film že od nekdaj privlačil, doslej je kot statiska že grala v dveh slovenskih in enem ameriškem filmu. Sicer pa Mojca ne bo pozabila na študij na ekonomski fakulteti, kjer sedaj obiskuje prvi letnik. J. P. • Hemoragična mrzlica z ledvičnim sindromom (HMLS), popularno u«t' novana mišja kuga, je akutna nalezljiva bolezen. Povzroča jo virus iz rofl11 Bun va-viridae-Hantaan virus. Prenašajo jo predvsem mali glodalci, med k*,e' rimi so najpogostejše prenašalke poljske miši. Človek se okuži slučajno, ko# zadržuje na okuženih območjih. Najbolj ogroženi so kmetje, gozdaiji, lovci,Vr borniki, vojaki, brigadiiji in drugi. Bolezen se ne prenaša s človeka na človek* Med načini okužbe so najpogostejši primeri z vdihavanjem kontaminirane? prahu, uživanjem z virusom okužene hrane ali vode ali z neposrednim st'koin mišmi. Bolezen se pri ljudeh pojavlja v obliki manjših epidemij. Inkubacijska«*' ba od okužbe do izbruha bolezni je 10 do 30 dni. Bolezen najpogosteje potek*' blagih oblikah, možne pa so tudi težke okvare organizma s smrtnim izidoi* Mišja mrzlica se prične z glavobolom, vnetjem oči, s povišano temperatur«® pritiskom, z bolečinami v trebuhu, z blago drisko, s hudimi bolečinami v križu® grlu. Ob hujših primerih in pri manj odpornem organizmu se pojavijo še krv* vitve v koži, sluznicah in notranjih organih. Zdravljenje spremlja okvara led'11 in v hujših primerih, kjer bolnik preživi, je potrebna stalna hemodializa. V novomeškem Zavodu za socialno medicino in higieno so v zadnjih letih naredili že precej za odkrivanje in pre- SREČANJE HARMONIKARJEV V ZABUKOVJU ZABUKOVJE — V soboto, 26. avgusta, ob 15. uri bo v Zabukovju pri lovski koči srečanje harmonikarjev, ki ga prireja Kulturno prosvetno društvo Alojz Kolman — Marok. Organizator bo pripravil tudi razstavo ljudskih instrumentov. Za zabavo bo poskrbel ansambel Vihar. li deset in več okuženih z virusom ©$ kuge. Resje, daje vse miši nemo#1« poloviti in pregledati, okužbe se lu*® j obranimo le z redno higieno, ufflf njem po vsakem delu na polju ah drugačnem stiku z naravo. »Velik« . koristila tudi deratizacija, ki je v no' meški občini zadnja leta ne jemljejo]' j tako resno, saj jo opravljajo v zmaAl ; nem obsegu in le enkrat na leto. Zap ventivo očitno vedno manjka denafflj ko je bolezen tu, pa je največkrat , prepozno,« pripominja dr. Albin " čaver. J. PAV GREH JE SKRIVATI ROMEO V ČRNOMLJU ČRNOMELJ — Jutri ob 21. uri bo nastopil v diskoteki Grad v Črnomlju ansambel Romeo, ki ta hip sodi gotovo med najbolj priljubljene skupine s tovrstno glasbo. KOČEVJE— V ponedeljek, gusta, je zasebnica Milena novno odprla svoj prenovljeni »Žaba«. Novost butika sta tudi tilot j, v0 v eni izmed njiju seksi žensko *di si ga je ena izmed kočevskih aP^jjpio j _Z i m IsaV a a ak/a« až aa / a, n/l 1 V— 1 * MARTIN KRPAN NA LOKI NOVO MESTO — Jutri ob 20. uri bo nastopila v Novem mestu na Loki skupina Martin Krpan. Koncert znanih glasbenikov, ki bodo z omenjenim nastopom popestrili bližajoči se začetek novega šolskega leta, organizira OK ZSMS Novo mesto. najprej temeljito ogledala, potem PL jala udeležencem otvoritve: »L0.-™ vam, da je greh tako lepo perilo skn ab 5 pod krilom.'« »no V NEDELJO SEJEM J £ NOVO MESTO — V nedeljft*J>Ci|j tei ‘nte £ studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista avgusta, bo od 9. do 12. ure prt no dvorano sejem malih živali. Kef pojavila nevarna kunčja bolezen, t jhte kuncev na sejmu ne bodo prodaj**' ‘'figi! 11 kc mik iuč Žreb je nagradi Studia D za ta teden dodelil MARTINI ZUPANČIČ iz Podlipe in ŽICI M ADEN iz Ivančne Gorice. Lestvica za ta teden je takšna: 1 (1) Časa sreče - TONI VERDERBER 2 (3) kadar si sam — TOPLAR 3 (5) Vračanrse k materi zemlji — ANSAMBEL B. KLAVŽARJA 4 (2) Več ne bom čakala — HENČEK 5 (4) Če ženka krega te — SLOVENIJA 6 (7) Polka ples je za Slovenca — LIPA 7 (6) Sestavljena polka KARLI GRADIŠNIK 8 (—) Pozabi skrbi — ANSAMBEL B. KOVAČ 9 (8) Za naše prijatelje — ANSAMBEL V. MU 10 (9) Piši mi — SLOVENSKI MUZIKANTJE IČA ENIČA Predlog: Ti boš pozabil — ANSAMBEL M. KAPŠA tančno in dolgotrajno. Ker so cerkev elovali in j pozneje predelovali in jo tudi nanovo poslikali, je bilo najprej potrebno odstraniti naknadne beleže. In da ne bi poznejše poslikave popolnoma uničili, so se odločili, da bodo eno od fresk Franca Blaznika, kije nastala konec preteklega stoletja, sneli. Odločili so se za kronanje na Oljski gori, tako da bo zanamcem ohranjen tudi del poslikave, ki je motivno sledila prvotni, čeprav Blaznik po kvaliteti ni dosegel neznanega mojstra. Žal so zaradi predelav nekaj fresk uničili gradbeniki, nekaj pa tudi vlaga, vendar so restavratoiji obljubili, da bodo rešili vse, kar se še da rešiti. Ponosni so, da so odkrili tudi delčke stekla prvotne Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati zato pa je lažje telefonirati. Ce vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili zanimiv dogodek iz do- na mačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 19. in 20. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. GOZDARSKA NOČ VENDARLE BO DOLENJSKE TOPLICE — Gozdarska noč, ki je konec junija odpadla zaradi slabega vremena, bila naj bi uvodna prireditev v Srečanje v moji deželi, bo v soboto, 2. septembra. Tako so sklenili organizator Zdravilišče Dolenjske Toplice in gozdaiji iz Podturna in Črmoš-njic, ki sodelujejo na prireditvi. Prireditev bo na gozdni jasi ob 17. uri, vsebina pa je podobna, kot je bila že predvidena junija: gozdarska kopa, prikaz gozdarskega orodja in veščin, šaljive gozdarske igre, prikaz izdelave skodel pa seveda kultur-nozbavni program s folkloro in plesom, moč bo poskusiti stare domače jedi pa lovski golaš in še bi lahko naštevali. Dolenjska turistična zveza bo v okviru gozdarske noči v osnovni šoli Dolenjske Toplice priredila razstavo Gozd, gobe, cvetje. Razstava bo odprta v soboto, 2. septembra, od 9.30 do 20. ure in v nedeljo, 3. septembra, ob 8. do 20. MAJHNA CERKEV Z BOGATO DEDIŠČINO — Kot sta na predstavitvi fresk v naklski cerkvi povedala Marinka Dražumerič iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta in Marko Butina iz Restavratorskega centra Slovenije, so prav podružnične cerkve navadno bogate s poslikavo, ker je bilo v njih manj možnosti za predelave. To seje pokazalo tudi v cerkvi sv. Jakoba, kjer so si Belokranjci z zanimanjem ogledali freske neznanega mojstra iz 15. stol. in tudi tisto Franceta Blaznika s konca preteklega stoletja, ki so jo sneli s stene. (Foto: M. B.-J.) Top lestvico sestavljajo v uredništvu radia Glas Ljubljane in teleteksta ljubljanske tele ^ je. Po valovih studia D jo lahko slišite vsako soboto ob 11. uri, preberete pa vsak ce Dolenjskem listu. 1 (5) Lorelei - POGUES 2 (7) Ha ve I told you lately — VAM MORRISON 3(1) Nothing ever happens — DEL AMITRI 4 (9) Everybody knows — NVASHINGTON SQUARES 5 (—) How bad do you want it — DON HENLEY 6 (2) Writing on the wall — ONE 2 MANY 7 (—) Bible and gun — JASON & THE SCORCHERS 8 (3) Love units — WIN 9 (—) King of the New York Street — DION 10 (4) Under tehe god — TIN MACHINE NE VEM, KOGA NAJ MRZIM Vseskozi berem in poslušam, da se ljudje mrzimo med seboj. Slovenci da smo zoper Srbe, ti so proti Šiptarjem in Makedoncem, A Ibanci da ogrožajo Srbe in Črnogorce, Črnogorci imajo nekaj proti Vojvodincem, Hrvati proti Srbom, Srbi proti Hrvatom. In tako naprej in tako dalje. V krog mržnje bi radi potegnili tudi mene. Toda, lepo vas prosim, kako naj mrzim Hrvate? Predsednik izvršnega sveta skupščine Repičeva draga, kjer prebivam, delam in živim, je Hrvat Naj ga mrzim? Predsednik skupščine občine Repičeva draga je Srb. Naj mrzim njega? Direktor Hitrotkala, kamor se vedno zatečem po dobitke za srečelov, je Makedonec. Naj ga mrzim? Šef notranje uprave v Repičevi dragi, tej najmanjši občini celotne Repičevine.je Črnogorec. Skupaj hodiva lovit ribe v Zeleno reko. Ce ujame večji kos, ga da meni Nepošteno in nespametno bi ga bilo mrziti Naj mrzim Nuhiia, Šiptarja, ki prodaja zelenjavo pri repiški avtobusni postaji? Še ne sedemletni hčerki Jasmini je naročil, da mi mora vedno postreči z najboljšim sadjem in z najsoč-nejšimi lubenicami » Ta stric je učitelj pa še v časopise piše,« ji je zažugai Da stanujem v bloku, je nepomembno, morda pa bo zanimivo to, da bivajo tu tako Bosanci kot Slovenci, da, celo družino Romov imamo v pri- tličju. Janez, Suljev sin, se igra z mojim sinom. Skupaj sta od jutra do večera, sposojata si igrače, vozita se z istim kolesom. Janez je lepo vzgojen otrok, je tovariški in pozoren. Je Bosanec. Če bi še tako iskal vzrok, da ga naženem iz stanovanja ali da mu pri-solim zaušnico, ga ne bi našel Z ženo rada zaideva v gostilno Pri razbiti buči Dolga leta nisem niti pomislil da je lastnik lepo urejenega lokala Srb. Pri razbiti buči imajo dobro hrano, še boljšo pijačo, in kar je najvažnejše: prijazni so. Čika Jovo naju pozdravi z besedami »Došli su moji Kranjci pripremite najbolju mizu« Nikoli mi ni prišlo niti na kraj pameti, da bi mu rekel žal besedo, kaj šele, da bi ga mrzil.. Lniašk' Repičeva draga je tik ob hn^ meji Še dobro, da je, sicer ob ne<"L0l Repičani ne bi imeli kam v trg0, kajti repiške trgovine so ob neaei^ zaprte. Pa ne samo to: hrvaški ‘ ^ obratno. mržnje... Šolo nikakršne , da se'"