296. številka. Tečaj XXVII „EDINOST" Iziuja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne. Naročnina znaša: ca celo let«........24 kron *a pol leta........12 „ u ćetn leta........ 6 ea en me«M»c........ 2 kroni Naročnino e plačevati naprej. Na na-ro£be brfi priložen* naročnine se uprava ne ozira. Fo tohskamah v Trsui «e prodajajo posamezne itevilke po 6 Ptotink (3 nvč.l; izven Trsta pa po 8 ftotink (4 nvć.j Telefon Atv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi »e računajo po vrntiih v petitu, /a več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj s»e pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati Joco Trst. Uredništvo ln tiskarna se iialiHjaia v ulici Carintia štv. 12. Upravniitvo ln sprejemanje inseratov v ulici Molin piecolo stv. 3, II. nadatr. Iadajatelj in odgovorni urednik Pran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Slovenci I 1902 Vlada je letos svojo za Slovence skrajno konservativna stranka v deželnem zboru pro- neug .dno politiko še posebej izvrševala tudi vzročila obstrukcijo, a ne morda iz političnih O iračua v<*peh >v gibanja in stremljenja „a cerkvenem polju. Višek tej p o 1 K Taft narodnih razlogov, temveč agblj le iz si« venskega naroda v sedaj završenem letu ti ki je doBegla z imenovanjem strankarskih interesov. Kaj takega ae drugod ne d (gaja. Slovenski narod mora zapisati v kaže je Ino najneugodaiših bilanc j. odkar se v i š e g a pastirja za tržaško- r*tv.jan>o ped vplivom danes veljavne ustave, k o p e r s k e Slovence in Hrvate, orno knjigo dejstvo, da so Slovenci v svojem Krivda pa ne tiči samo v nidaje trajaj- cm Ta cerkvena politika je razširjena po vsem središču doživeli tak tužen pojav. Kar seje protislovanskem sistemu in občem j olitiškem Slovenskem in po Istri. Upirali so se tej tedaj pojavilo, presega že vse meje dostoj- notranjem P<1 oženju, temveč tudi v politiki in se jej še upirajo samo na P r i- i nosti in tudi — neumnosti ravno od strani slovenskem zastopstvu, s o s e b n o morskem, posebno na Tržaškem : in na- vodstva konservativne stranke, v d r z a v n e m zbor u. Sejati se moremo, da jo bodo odbijali Hrvatje V kranjskem središču se je letos izvršil Kljubu najt*htnejšim vzrokom etezakri- in Slovenci po vFej Istri. četrti shod slovanskih novinarjev. Ti vili glavni slovenski stranki Kianjske voj- Kako strankarsko mišljenje imajo Slo- so hvalili lepi v s prejem in vse, kar je bilo vodinje, da slovenski državni poslanci niso venci o eerkveni polit ki, to dokazuje najža- v zvezi s kongresom. Kako pa so morali nastopali kakor trloa jednota in celota. — lostneje konservativna stranka na Kranjskem, misliti o notranji gnjilobi in kratkovidnosti Kavno ti dve stranki sti se pobijali celo v Namesto da bi pomagala pozitivno pospeše- obeh strank, ki sti na zunaj blisčali, ki pa drž iv nem zboru in sti tako pokazali svoj po- Vati slovansko cerkveno politiko pri- doma kažeti tako politično nezrelost z* vod- htiški nerazum in neopravičeno strankarsko morskih, imenoma tržašk h in istrskih Slo- stvo slovenskega naroda v deželi kranjski, sebičnost, s tem pa tudi hudo kratko- vencev, jih je ta stranka davila in tlačila, še bolj pa za Slovenstvo v skupnosti! ! narodno skupnost. Kar zida jedna, skuša podreti druga; in ob obče koristnih napravah uničujeti druga drugo iz strankarske sebičnosti. »Siidmsrk« deluje proti Slovencem. — Nemci in Italijani pokupujejo slovenske zemlje d a najnevarniših krajih, a da bi kranjski stranki organizovali kako društvo, ki bi zares delovalo v ohranjenje slovenske zemlje, za to nimati ne časa, ne volje, ne razuma. Sedaj že vemo, k< d p ojde nova železnica v Trst, in kje bo pripravna zemlja za gospodarska pc djetja. Kranjski glavni stranki v svojem večnem prepiranju pa nim.ti časa, da bi premišljevali, kako bi tudi Slovenci zasnovali taka podjetja ? ! Pozneje bo katoliška stranka tugovala, da se z nemškimi podjetji širi tudi protest intizem po slovenski zemlji; da bi pa to videla v naprej, tega jej ne vidnost. v celjskem vprašanju, ko eo se Y,šekje kranjska »konservativna« stranka Postopanje Cehov je bilo dalo povod, dopušča nje spec.fični katolic zem. zastopniki ostalih s'o.anrkib narodov poteg nili za interese slovenskegt naroda, nisti mogli kranjski glavni stranki krotiti svojih strankarskih interesov in je ravno v tej točki takozvana M>eralna stranka moralno jako oškodovala ugled slovenskega skupnega zastopstva.' Osrednja uprava je zlasti v justičnem ministerstvu nameščala uradnike neslovenskega rodu po krajih s često slovenskim na-seljenjem. Notranja uprava trp- nadalje tako-ieželno upravo na Koroškem, Štajarskera in Primorskem, da se na mestu i št v a in deželna predseiništva obračajo proti interesom slovenske n ar »dnost ! Slovensko zastopstvo v državnem zboru ni doseglo niti enega večegs. dosegla s tem, da je priredila romanje slo- da so se tudi slovenski poslanci potezali za V pokrajinah zunaj Kranjske so se rodoljubi venskih množc k gomili doslej na Sloven svoje vseučilišče, to tembolj, ko je zahtevajo in društva trudili, da bi po možnosti branili skera najvišega prt 11 ta, ki pa je bil, ali tudi Italijani. Ob tej priliki so se pogumno narodno in vsaka t ;ro domaČo posest in pravo, zavedno ali pa v politični zaslepljenosti, naj- oglašali tudi slovenski dijaki in moralno pod- Primorski in štajerski Slovenci, oziroma istr- ve»"i nasprotnik prave narodne cerkvene po- poro so dobivali zlasti od češke, pa tudi od ski Hrvatje, so se letos hrabro borili za litike. Ta madež ostane madež kranjski drugih slovanskih stranij. Dijaška večina se svoja prava. Tudi na Koroškem storijo redki konservativni stranki, doiler bo še kaj na- je probudila tudi v tem smislu, da ne hodi rodoljubi, kolikor jim dopuščajo razmere, rodne in slovanske zavesti na Slovenskem, več slepo za stopinjami kranjskih strank ; Čudno bi ne bilo, ko bi koroški Slovenci \ isti cerkveni politiki pa se je zagrešila nasprotno se je ta večina ojačila za odločen, obupali, ko jih lastni bratje, sosebno kranjski, tudi kranjska liberalna stranka s svojo mlač-nostjo ali <*ilo nerazumno-tjo. /uačaj obeh kranjskih slovenskih strank je najbolje opisan z dejstvom, da so ee n. pr. štajerski Slovenci i«recno upirali proti temu, da bi se ti dve stranki vmešavali v njih narodno j>olitiko. To se je pokazalo ob (Jelj zapuščajo v narodnopolitiškem in narodnem pogledu. Primorska, Štajerska in Koroška imajo tudi novin, ki Be ne pobijajo med da ne rečemo, z* slovenski narod odločilnega ekem vprašanju in potem tudi ob deželno- vepeha ! In vendar se niso p< slanci zjedinili, ni za skupno postopanje, tem manje za opozicijo, kakor bijedino od- zborsk h volitvah. Ti dve stranki sti bili tudi letos samo nesreča za skupnost slovenskega naroda, ker sti iz strank arskih interfsov prav g o v a r j a i t ravnanju osrednje cinično zaprečili zasedanje kranjskega dežel-uprave in deželnih vlad! Dega zt>ora in sti zunanje S 1 o - Programa slovenskega naroda o nacijo- vence, sosebno koroške pa t r nalm avtonomiji n>o povdarjali ne v dižav- ž a š k e, ne le z a p u š č a 1 i, t e m v e č stranke, po izgledu češkega naroda, doslej še rodoljubi prem šljali, da nem, ne po deželnih »borih. -Jedino štajerski tržaške še pozitivno zavirali. Slovenci so se v-:ij d >ma in po domač h p)- Kjer je trebalo največe moralne pomoči, je iitičnih društvih izjavili za lo"-enje od šta- nisti dajali; kjer pa je bila pozitivna pomoč jerskih Nem«*;\\ Tako dijaštva in slovenskega naroda dostojen program. Tudi se je dijaštvo v obče, sosebno v obmejnih pokrajinah, ztčelo zbirati po posebnih društvih z namenom, da bi prohujalo seboj, temveč skušajo delovati bolj ali manj in poz t vno poučevalo širše mase naroda, vzajemno, ali vsaj mirno. Na Kranjskem pa Tako pojavljenje slovenske mladine kaže, da dnevnika obeh strank dajata najslabši izgled, kranjski glavni stranki ne moreti še duševno in sreča je, da vsaj na pokrajine nimata to-podjarmiti vse inteligencije, kakor ae to godi liko moči, da bi tudi pokrajinske novine na Kranjskem. ostrupljale vse glavne strani narodnega mi-Poleg kranjskih glavnih strank so tudi 1 šljenja in gibanja. Da pa kranjska inteligen-letos zavirali pravilno razvijanje sloveDskih cija posvetnega in duhovnega stanu dopušča množic socijalni demokrati. Njim nasprotuje tako klanje brez odmora, to je žalosten dokaz takozvani krščanski socijalizem kranjske kon- mlačnosti, otrpnelosti, ali pa onemoglosti. — servativne stranke. Prave narodne socjalne Ko bi preprosti svečeniki in pravi posvetni s svojim m o 1 - ni ; vendar pa se na Tržaškem hrabro borč čanjem nakladajo veliko odgo- v smislu take stranke in imajo v ta namen v o r n o s t t u d i na svojo vest, bi že poseben, da-si skromen list. — Tržaška vendar ne dopuščali take razposajenosti v zahtevanje je sicer potrebna, sti ali držali križem roke, ali pa »Edinost« se je letos mnogo posvečala delav- obeh dnevnikih. Inteligencija je odgovorna jgno s pr*tenzjo Nemcev na Češkem, a sti delal: ovire. cem socijalno narodnega mišljenja. za usodo vsega naroda, kolikor bi jo bilo Kaka sebčno t je vladala na Kranjskem Kranjski stranki ste tudi glede na na- možno utrditi ali zboljšati ; in le njo, i n- tudi leto«, je razvidno iz okolnosti, da je rodno gospodarstvo, recimo, prava nesreča za t e 1 i g e n c i j o, bo obsojala z g o - vec iar dokazuje orožje, kakoišno upotreb Ijajo Nemci. r o D i, i s T K K. ~~ Na rojstni zemlji. K*a*er-Šandor-Gjalski : prt-vel M. C. »mladega gospoda«. K«>čij»ž se je bil ravno mu je povsem nenavadno m nekako stra 'sedaj ga niti ni — Inoš Jurio vozi staro go-Nekega s* pteml>erskega dne 188* je prebudil, koje vlak odietel dalje. Sedaj so hotno. Še nikoli ni videl tega. Zato se je spo lo. iz kočije jako in zdravo smrčanje, a na- nad zemljo je zasvetila neka zelena zvezda, j — Tam — tam — pri —kako ee pravi tegnena vratova belcev sta bi'a po-ešena za•• Kočijaž je stal ob izhodu. Z rokama in pod- — v IVpnjaku. Kočijaž sem — ali ne pa ' epano. bradkom naslonjen na šiljaste stebri če ograje, radni — pristavski sem kočijaž. A jaz imam In dešel je še en vlak, ali zopet ni bilo gledal je proti vlaku. Bil je tu sam. Bilo raje tako. — Paradni kočijaž — — — ?-:aia pi e 1 glavu m jMjslopjem postaje v Z. mu povedali, da do večera ne bo več vlakov kar razveselil, ko je čul za seboj, da prihaja -:ar< mo ina, visoka in kratka k< č ja, p«- sa iz Zagreba. Brez nikakega znamenja kake nek vos. Bilje poštni sluga. Kočijaž je takoj jena na ve ta, v p »lukiog zavita »peresa«, nestrpnosti postavil se je zopet h konjema, pr č 1 razgovarjati se žnjim. Pripovedoval mu - s 1 no streho oe'f»ema plemenite vrste, udaril ju, kdo ve šakaj, h j*Btjo p<> gobcih, a sep>tem lepo nategnil, zizthal firoko :n glasno, pak se e'ednjić zavlekel v kočijo ter se tam zvalil aa blazine. < ez nekoliko časa se je razlegalo — Da imam vsaj čaš» vina — nekoliko kruha — e — ali gospa so mi lejx> obroke — eh — kje sem mislil jaz, da zgubim ves dan ! Da bi bil vsaj nekaj prihra nil ! A mladega gospoda ni ! Ali mi plača kaj vina ? — in možiček se je zamislil ter čez malj časa zopet čvrsto zaspal. * * * Ze je nastajal mrak — skoro tema —, ko se je od daleč začulo ropotanie vlaka in v tihem večernem zraku s j je za:resel žven-ket zvon čiči na p< staji. Na lavni črti železniške ceste, daleč v nočni temi, sti zasjali dve veliki ruleči luči. Takoj za tem in tikom za gotovo — eh — da — mašina je mašina — je odgovarjal postiljon, postaren kmet, prehitro sem poiel ! Stara odet v star vojaški plašč. Zatem je snel iz rekl;, naj raz ielim na ust kratko pipico, pljunil trikrat zaporedoma, vsakokrat dalje in močneje. — A koga čakaš? — je vprašal potem kočijaža. — Našega mladega gospoda. Došlo je pismo, da kakor danes djspe semkaj z mašino ; stara gospa s-) me poslali, že ob zori sem moral od doma. In nisem prinesel seboj niti kruha. In tako čakam — čakam — istotako lačen kakor žejen. No — kij briga to gospodo! Bog ve, ali mi »mladi« da za vino ? — Tu imaš -- daj, kadi, ti preide lakota! A pri kom služiš? — Li'.pnjak — e — vem jaz, kje je to! Tam blizu sv. Antona — saj poznam tudi starega gospeda. Bil je nekdaj tam pri nas za sodnika — velikega sodnika. Pes — mi je nekdaj hotel dati batin, ker se je na semnju dogodila tatvina — a mene je bil vrag zanesel v bližino tatov. Eh — bil sem mlad — neumen. — Cnjte — kume — kako to grmi — kako Bipa ! A zakaj pu«ča toliko dima? Glej — ustavil se je ! Ali je došel mladi ? Mej tem ko je možiček tako izpraševal ter se ogledoval na vse strani, stopil je iz voza II. razreda visok gospod v dolgem potnem menčikovu, s škotsko kapico na glavi in pisanim angležkim plašnem t roki. Takoj je prišel k vratom izhoda. Svetiljka ob kraju tira mu je svetila naravnost v lice, ki je bilo suhljavo in mračno. Bilo je spoznati tudi gosto, povBem kratko temno brado in dolije valovite brke. — Je li voz iz Jjipnjaka tu ? — obrnil se je ravno tja, kjer je stal kočijaž. Glas mu je zvenel počasno in zamolklo. Kretnje so mu bile nemirne in videl se je ves nekako nervozen. (Pride še.) d o v i n a. ako se ne postavi v bran z vsemi duševnimi močmi proti tolikim nasprotnikom »'ovenskep" naroda ter ne upr«- vseh sil, da bi se nari.d povspel više in v'še kljubu vsakovrstnim zunanjim in notranjim zaprekam. Naj l»i oovo leto 11HJ3. našlo slovensko razumništvo l>olj na narodni straži, nego se je i-to pokazalo v tem tužoem, ravno mi-nolem letu ! Fr. Podarornik. Po itični oregled. V Trstu. 31. decembra 1902. Deželni zbori. Istrski. Posl. dr. V en i e r je utemeljeval po italijanski večini stavijpni predlog za administrativno zdmsenje I«tre s Trstom, in da se naloži deželnemu <»dl»oni, da zapriene tozadevna mučni /io~ral na prestol, je ilt na*protnikor Sloranor. Poluletni proračunski provizorij je l>il nato v sprejet in je deželni zbor odgojen. Istotako sta odgojena tudi šl e z i j s k i in s o 1 n o g r a s k i deželni zbor. Spravna akcija. Č eški agrarci so odklonili povabilo na spravne konference, a so sklenili, da dotičnega piema ne odpošljejo ministerskemu predsedniku dr.u Koerberju, ampak ministru dr.u Kezeku. Dr. Funke je obvestil dr.a Koerberja da se nemška napredna stranka udeleži konferenc in mu je ob enem prijavil odposlance. Izstop nadvojvode Leopolda Ferdinanda iz cesarske hiše. Uradna \Wie-ner Abendpost« ^iše, da je Njegovo Veličanstvo dovolilo nadvojvodi Leopoldu Ferdinandu, da odloži dostojanstvo nadvojvode, in da sme Jakob Klemene Vsem nakovalcem. ki so r , , . . , _ ime v pieteeeneni letu podpirali trgovec z manufakturnim blagom 1 ' 1 v Trstu. ul. S. Antonio 1 SreČIlO HOVO leto vošči vsem cenjenim odjemnikom v mestu, okolici in n;i deželi veselo novo leto ter naznanja, da ima veliko partijo funtama )>o 2# nve. kakor tudi volneno hlai^o lio .*iO in ."»val preilog, naj ■ ^^ noBiti mefiganfllco ime Wo tiing. Za_ | *e do,leJ' dokler ne *»> dt»ežeao ^ko zdru- jedno da je odredil cesar, da se nadvojvoda ženje, sfcl.oevanje deželnega zbora vri. strogo ^ ^ ^^^ ^^ ^ in Jft ^ p° dolo^l,,h emuta' isti cdpueralnem smislu vo- . „ _ , ... . . . . . _. , nistrom za vname stvari in grotom (jolu- ; .na ret rnaa v deželni zv»or in občinske . ... .. i _. chow^kim. zastope, naj se »lezelnenm odboru nalozi, da . , ., _ _ , , „ ... i Popoludne je bil grof Lamsdoili v av- tekom I. !.♦<>/>. izdela tozaievni nacrt in se-le r . ... dijenci pred cesarjem. Avdjeocija je trajala tri četrt ure. Grt f Lamsdorfl' je razložil ce- e t o m in skimintona podlagi j e d n a k o p ravnost i. J< »SIP STA NT K ' ( K V L J A i: s K i M t > .1 S T K U trst r. ii. /. I'i:im Kosari«« i.-olsko |K>s]<>]>j«>. Jožef Furlan GOSTILNA ANDEMO de KUANZ ulica Geppa štv. 14 v. /i. /. "T. Trst. Ivan Marfelanc & C.o stavbinsko podjetje v garkovljah v t »še i vsem svojim prijateljem in znancem ter eeujeninv trgoveem veselo novo leto. vošči vsem svojim cenjenim gostom '" JOSIP PEROVŠEK. prijateljem M potem naj te stremi za administra tivnirn združenjem Istre e- T r ,, ... . . . „ sariu, kar je videl in doznal v Srbili in v tjoriako-gradiscan-l '' J 1 n e Bolgariji. ' * Ob 6. uri zvečer je bil dvorni obed, na katerem je grof Lamsdorfl' sedel cesarju Da Po*!, dr. Laginja je govoril najprej hr- ^ ^ obed bq bm ^^ tadj ru. vatski m ,>otem iul.j.oski. Povd.rj.l je, da gkega p0Pjaništva ter ve5 ministrov ter vi so- : so bili slovanski poslanci tudi od svejih so- . . j < ■ ^ i J kih dostojanstvenikov, rojakov nasvet >vani, naj v«prejmejo zvezo s Po ooedu je bn obi5ajni ,cercIe • j x - " • r*.-« - 9 * 7 r r o j Dejal je, da se noče umesavati v politične tako združenje. . , . , . . ... J stvari, ki ne spadajo v njegovo misijo, ven- Stvar gradnje nove norišnice dokazuje, je da je njegov obisk v Nišu pri- da se v Trstu ne dela s preveliko naglico. {K)ril0gei {\0 v s posta v ljenja prijateljskih odno- Ako je Trst za vas kulturno središče, ni to za iajev me(i (jvor(ra, v petrogradu iu Nišu.! ležeio zad sten razlog za združenje. Ki pa Xakoj na avdijenci je cesar Fran Josip mogoč«-, da bi ftktorji, ki so v začetku mi- osebno izročil grofu Lamsdpirtu veliki križ nolega t-t >letja določili meje pokrajinam, iste re(ja gV- Štefana. sedaj spremljali laški manjšin, na ljubo. Go- q zgodovini priprav za dunajska pega- vornik je nadalje kritiziral tržaške razmere in janja je de bila »Neue Kreie Presse« daljši je p«rvdarjal, da je tržaška zakoiodaja raz- opia od o9ej)€f ki je imeia _ or pravj __ lična chI istrske. Nasprotoval je posebno za-| zadnje dni priliko razgovarjati se z rinkim htevi, naj bi se deželni zbor skliceval v Po- mjni8trom za vnanje stvari. Poročevalec du- reč. Poreč je bil primeren za glavno mesto v naj8kega lista zatrja, da grof Lamsdorff išče časib, ko se je v veslarskib čjlnih potovalo z na podlagi informacij, dobljenih v Sredcu, veliko brzino, ali od tedaj je Pulj zelo na- načjna? kako bi se zadovoljilo opravičenim predoval in postal važno mesto, ki hoče po- Mhtevam Bolgarske, ne da bi bilo na škodo stati centruui in imeti najmodernejše inst tu- prjncipu statusa Muo. Iz razgovorov med gro- cije. Izjav, je pa, da slovanska manjšina ne fom Lam8dortf'jm in grofom Golucbow*kim priporoča Pu ja sedežem deželnega zbora iz ima dozoreti projekt za to. Dovrš nega na- narednih obzirov, ker središče flovanske grta grof Lamsdoift* ni prinesel seboj. Grof Istre je v Pgzinu. Sicer pa, da istrski poslanci, (^oluch<>u'-»ki da bo imei odločilen vpliv na ki niso milijonarji, bolje poznajo potrebe istr- eventuvelno reorganizacijo Macedomje. Grof sitega kmtta, negojih poznajo tržaške borzne Larn9doj tf je donositelj informacij, ki jih je ne- tvrdke. posredno dob i v B »lgarski. Oba ministra sta Poai. dr. B e n n a t i je predlagal, naj si že 8tar;1 znanca jD 9ta bila že pred 5 leti se predlog posl. dr. I.agmje izroči pristoj- opetovano v dotiki med seboj v Petrogradu. nt mu r.d-eL u. -Sedaj jima je naloga, da nadalje razvijena te- P T K K TRST r. n. /. 11 licu Uilior^o -"»- >kt-ih-nj .">ss. Vsem eenjenim odjemalcem v mestu, okolici in na de/t-li. vosei veselo novo leto Matija Miionig trgovec z jedilnim blagom v Trstu. ul. Ghega 4. trgovec z jedilnim blagom v Trstu ulica Stadion štv. 25. vosri \sem eenjenim odjemalcem v mestu, okolici in na deželi srečno novo leto jniporočnje se tudi za naprej Ido^oliotne podpore. Marija in Janko oprost r. /i. /. Trst. Vsem častnim odjemalcem v mestu, okolici in na deželi vošči srečno novo leto 1 Vil n Toiihizič trgovec v Trstu. ul. Molin a vento št. 3. Vsem svojim cenjenim gostom in prijateljem vošči srečno in veselo novo leto Anton Šorli lastnik ..Trgovinske kavarne" ..Caffe Commercio" v Trstu. Rojansko posojilno in kon-sumno društvo" v Rojanu vošči vsem cenjenim gostom — I > I i l SI \ KNK K IN M Iv* veselo novo leto. Živic i dr.' skladišče strojev in tehničnih predmetov v. /i. /. TRST Trgovinska ulica št. 2. ,-fr. Martini« evoj predlog in je laška veeina vaprejela predlog |k»s1. dr. \'enier-ja. obema vladama res dospela do one točke, kjer ta in oni m nisterski predsednik izjavljata z r. n. L Zborn ca je na to proti glasom slovanske enako odločnostjo, da dalje ne moreta po potu BoaD;>;ne \f»pr«-jela tudi pioračunski provizo• j pogajanja, ali konkretneje rečeno: odjenjava-rij. Ivo eta v hrvatskem jeziku govorila še nja. Nahajamo se torfj v najhuji akutni na- poel. AndrijČić in Mandič, l>ila je seja zaključena ;n zasedanje odgojeno. N i i j e a v s t r i j s le i deželni zlx>r je rešil v svoji včerajšnji seji proračunski provizorij za prve tri meset-e prihodnjega leta. Večina govornikov se je pritoževala radi tega. ker se deželnim zl»orom ne daje dovolj časa ua razpolaganje. C e š k i. P.j daljši debati bil je v včerajšnji seji deželnega zbora češkega v sprejet zakonski n«črt glede užitnine na pivo. Tekom druzega fitanja proračunskega provizorija, je posl. Ba\a, baveči se z habsburško dinastijo, rekel: »J/V $j ue sa kri ramo. tlo je bila ramo halt*huri£a tliua^ttja ona. ki je najrei pn-aperaltt k prot riftt IJoheuzollrrneer. in sicr rzlstl sroje Hesreine politike, s katero si je neretle hitršbr tlimrafijat katero je t'e.a\verk in sicer v zmialu neodjenljivost'. Finančni minister, da se je namreč naveličal ministrovanja in da išče prilike, da bi se (Dalje v prilosri.) Ivan Prelog, trgovec v Trstu voŠri svojim eri!na otda&la . 3 _ 3. Krojni vzorci za otroška oblačila . 3 -Vse tri knjige «1» jed nem naručene K Knjižice za vpisovanje mer za m< ške ali ženske 1 krono. Naslov: M. KUNC, Ljubljana. 2AMBIC trgovec z jedilnim hladom Via Giulia št. 7. Priporoča nvojo zalogo jestvin kolonijalij vsakovrstnega olj a, navadnega in najti nejetja. — Najfineie testenine, [>o jako nizkih cenah, er moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo n r^ oiiuo. — Cenike razpošilja fra no.k Paglianova pijača | ____ _OO-OQ OOO« o M. Aite o 0 trgovina / man i fakt urnim h I asom ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X Naznanjam slavnemu občinstvu. 111 izvrstna in pristna vina. n s .-r dalmatinsko vino po 32 nve.f istrski rt'fošk ]><> 36 nvč.f belo vipavsko po 40 nvč. Kuhinja !»<» vet. Podpisani priporoča svojo pekarno in slaščičarno, v katerej r*» dobiva trikrat na dan pvež kruh in slssčice vsake vr^te. Prodaja tudi : vsakovrzt'ie rnoke iz < grskdi mlinov po najn zjtn ct-nah, in pristni natineji refošk v steklenicah. Sprejema se tudi domač kruh v pecivo I dani A. Peternel. Najboljša čokolata sedajnosti v Reform- čokolada Pripravlja kri in kosti ter sestoja iz vsei snovij, ki 30 potrebne pri razvijanju slabotnega telesnega razvijanja. Glede okusa in izdatnosti neprekašljiva. se lahko raztaplja ter ne prevzrača žeje. •t GLAVNA - ZALOGA - V - TRSTU F. Skrdla in sin. fll. RafSneria i. Prelom, nlica Malin a vento. - - Glavni zastop za Trst. Kras. Goriško, !stro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Fn»nz-Josef>-Ouai št. I u (t lastni hiši). Popolno vplačana glavni *a 2,000-000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske l Trst. Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). ^ obi se bogata izbira p anet. dalmatik, pluvial, humeral, roketov, kvadratov, v Lio, prsuikov, raisalov, brevirjev, ritualov, ditirjov in n< šievdno nabožnih £ fino vezan'h Knjig, svečnikov, kruev. svetilnic. kt-lili >v. cibor ev se srebrno kupo. x Dobi kolarjev ia/. ično fi'»o vezan'h Knjig Jedina zaloga za celo Primorje kipov v vsakovrstni velik« sti in kvalitet*, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih po^ebao za vUžne cerkve. Zaloga sveč in distega Čebelnega voska kakor tudi mtštne sveče I. in II. vrste, podof>. vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsako vr-tnih drugth flel spadajočih k b >gočastju, izvršijo se vezanja (lioami) najfinejša /.a za-tave, p ^grinjahi idr. popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in prazni kili je prodajaln ica zaprta Z odličnim spoštovanjem A11 ton J. \ rič. > > > Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H in 06 H H m H ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Sovi ceniki, izvirni narisi, nacrti za sobe na zalitevanje — - — — — — brezplačno. — — — — — — Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-]tfetodijevo cikorijo. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljati je po železnici ali morju. Podpirajte družbo Cirila in jftefoda! V trgovini z manifakturnim blagom tvrdke Giuseppe Bolle ulica ](tiova, nasproti palači Salem se prodaja 1 zimsku maja za ženske po ne. 50 „ .. moške ,, 55 Velik izbor Manja navadnega, modreea, raflecep, veta izdel. Piket M itd. fOOOOC i p» o ^oocodooo dcx50oooocoooooo®oooooococooccccoccooocooco Prodajalnica obuval Julija Romanelli Corso št. 8. o priliki praznikov. Obuvala za gospode Obuvala za gospe črna. »»iffl*-k^ i«> gld. 3.20. rumen«, r\rna a j rnirien«. angleška po gld. 3.50, amrleaka |m> gld. 3.50. nizki čevlji, lakirani a i l»eli jm gld. Specijalitet* obuval za dečke. 1 90. Ili>i*nt izbor ga loš za moške, ženske in otroke. CCCC| CCOOCC^OCCCCOOOCOCOO«OOOOOOOOCCX3CJCOCOOOOOOCCOOCCOOOC# Automatična briz-galnica. Najboljše stiskalnice » grozdje in OLJKE so našo stiskalnic«* = „ERGOLE" = najB«vej>ejra in najludji« sa sestava z dvoja« in n« |iretrpii* pritiskiilio moejo : zajam-telio najboljše delovanj«*. ki prekata vse drurc stiskalnice. Hidravlična stiskalnica. N si j t »olj se antomatičiH pittni-tovane t rt ne h r i z mi 111 i c e „S Y P H O N 1 A" Plugi. ki delujejo farne od ne tla jil« l>ilo treba goniti. Stroji za grozdje, sadje in oljke. Mlin za Stiskalnica za grozdje. mastiti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žit.a čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih veliki »stih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. Izdelujejo in jx»šilj;tj«» iui jamstvo kot najnovejšo posebnost, izbor-nega. un^nieene^a. najbolj pri poznanega in odlikovanej^a sestavo FH. MA7FARTH & Co. tovarna za poljedelske in vinske stroje Dunaj, II. Taborstrassi' št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 550 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Raijridajalci in zastopniki se iščejo pgvM, kjer Se mm zastopani. C.. ) H-( - I-—^'l t= >(A cz >U >c/% 03 M C« JS _ v E tO o ^ = to s ■ mmm r« c: OD OS CJ CL. i 1 >u ■ i ■ ( Oittorio Gasparini k Prodaja za \ velikonočna in novoletna darila 2 85 ducata angl. žepnih rut s podobami ^ 125 „ „ .. .. (battista) za gospe 260 service za 6 oseb od belega dimaska ® 210 .. ..6 ..z barvanim robom ^ 325 .. ,.6 v a jour barvani • 238 1 , ducata brisalk 2 358 1ducata brisalk platnenih s poveski. TRDNE CENE. IO°/0 odbitek od označenih cen. Vsled bližajočega se zaključka sezije razprodaja po znižanih cenah ves fuštanj nahajajoč se v skladišču. \ /v Odlikovana 1894. z . Odlikovana /f^oazm^ 1QQ4 iS ABTISTIrA V /V loy4. GflRIZLV ^ 189-1 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih mm-kili tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivan Doli t Šota pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsak V lastni hiši. 1 s s;). S S zveze z drugimi, ustanovljena 1. ** ? Lastne žage. Tovarna razpolaga z mizarji, -veščimi od najnavadnej^ili do najfinejših del \ -eh Blogov. enako z izvrf-tnimi struparji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako, da lahko p rev/, n ni p in izvrši t n»j krajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tu ii mebiiranje vil, prenoći-ć. uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. Za mizarje. = Velika zbirka obkladkov t remeša), strugarskih in rezljarskili izdelkov, za i/>'»■.ova-oje zrezanega in pooblanega lesa. vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev i u vs-h drugih mizarskih potrebščin. Vsaka l < i Le i«i- f s biljne« ra. Ver >e dela san o iz lesa. pc sušenega v nala-< z to naprapljenih pereh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči za \sak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. * F * * * * * * * * X- Antoii Skerl s | mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fono^rafi. plašče in ci-Jin«lr: za g«*dbo v velikem izboru. Internacijonalna g-cdba in pelje. V><- j k) cenah, da sr ni bati konkurence. Specijeliteta: Pri j »ni ve za točtnje piva. NIJ. V olajšanj** nakupovanja proda ajo vsi predmeti tuli na mesečne ol»r >ke. o P a s» »4 M« & M- P ¥+ 10 Friderik Steindler % S CA TJ n V < 3 w ž G) ® X 0 1 i 3 — 3 0) mi ulica Aquedotto št. 2. irra\en ^vptlji- f*ai;a O. Gkcnl'*'!. t^iieeijaliteta v prejenfga domaćega zdravila na »e pazi edino le na originalne steklenic«' v zavitkih z na^o va - trei»ni za dotnav-> ial> ia ':»n. Originalni Singerjevi šivalni stroji ao n:yi.-»'j raza>jen v t»vam >kem p ^ -u. Originalni Singerjevi šivalni stroji s<> nedolžni v šivan u in t pežn< -t'. Originalni Singerjevi šivalni stroji so n^jpiii žuejši za modera«> nm^ijm vezen>. Brezplačni poučni tečaji v vseh domačih Šivalnih delih kakor tudi v modelnem uaieteljnem veznji Zaloga svile za pletenje v velikem barvinein izboril. Elektromotori posamiciic bivalne stroje za domaeo rabo. Pariz 1900 ..Grand Priz 1 Najveće odlikovanje Singer Co. delniško društvo šivalnih štrojev TKST Corso, Falazzo Salem TRST Priloga ..E d i 11 « s t I" k številki *278. Rihard Novak poslovodja prciajaiDice jestvm tvrdke SCAPIN iu PIRICH pri Sv. Ivanu vošči vsem cenjenim prijateljem in znancem. jiosebno pa svojim častitim odjemalcem sreeno novo leto. Tvrdka J. MACHNE v Trstu ulica San Francesco št. 1 O. vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto. JOSIP KRANJEC trgovec z jestvinami v Trst 11. iiliesi Medla stv. l:» vošči vsem »vojini cenjenim odjemalcem v mestu, okolici iu na deželi srečno novo leto. 1. Pipan & C. zaloga kave, riža in olja v Trstu, ulica Commerciale štev. 3 v bližini kavarne Fabris) vošči vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem srečno IlOVO leto. ffma in Srećko kartel • Jsudvik Sfflahorćič p. f. (prnf. m< gel umakniti na lep in časten način. Politični pvet pričakuje sednj]«krajno napetostjo, da li f»e po poeredovanju.cassrjevem posreči najti i r Ii ^»d iz soteske, ali pa pride do skrajne kon-sekvence : do gospodarskega ločenja. Zadnja brzojavna p< roč.la javljajo, da je cesar na avdijenci obeh ministerskih predsednikov odločno izjavil, da noče čuti besede »demisija« in da je izrazil živo željo, naj se p gajanja nadaljujejo. Ali konferenca, ki sojo rneli včeraj popoludne gospoda Szell in Ko-erber ter oba finančna ministra, da je prinesla le konstatacijo, da nadaljnja pogajanja ne morejo odpraviti še obstoječih d i le r e n c. Szell je pa ostal včeraj še na Dunaju, Ker se nadeja, da Koerber odjenja. Scell odpotuje baje danes v Budimpešto. gir, južno pa puščava Sahara. Površina znaša kakih sOO OuO km-, prebivalstvo se ceni na kakiii 10 n» i 1 i j o n o v duš, ki so skoraj vsi mohamedanske vere in se delijo v glavnem v Arabce in Berberce, Evropejcev je le neznatno število. Sedanji samovladar je sultan Abdul Aziz, mlajši sin pokojnega sultana. Ko je 1. 1995. umrl prejšnji sultan, imel bi bil nast< piti vladarstvo najstarejši njegov sin Mulai Mohamed, a vsled intrig najvišjega dvorja :a, Si Ahmeda. bil je ta vržen v ječo in je prevzel vladarstvo njegov mlajši brat Abdul Azir. Že leta 1895. je v Maroku vit d tega navstala ustaja, a je bila kmalu zatrta. Iskra ustaje pa je vedno tlela in je te dni zopet močno vsplara'ela pod vodstvom nekega Berberca, Omar Zar-humi ja, ki si je nadel ime »Bu Hamara« Josip Gregorič trgovec z oljem, kisom, milom itd., itd. v Trstu ulica Barriera vecchia štv 4 vošči svojim cenjenim odjemalcem v mestu in lia deželi srečno novo leto. Obitelj jamšek r. n. /. ('»prine. Jakob Perhavec zaloga vina in likerjev v Trstu, ulica delle Acque štv. 1 vošči vsem svojim rast iti m odjemalcem v mestu, okolici in na deželi, prijateljem in znancem veselo in srečno novo leto 1903. r o o .-C ZALOLiA POHIŠTVA iz tovarne mizarske zadruge v Gorici-Soikanu v Trstu. ul. Piazza vecchia i VOŠČI vsem njenim cenjenim »►d jemalcem srečno in veselo novo leto! m Andrej pirich trgovec s kolonijalnim blagom • v TRSTU ulica Stadion vo-ri vsi iii »vojini <-cnjenim odjemalcem in prijateljem veselo novo leto. M. U. Dr. Alt ZahorsKF r. n. /. TRST. Gregfor Zid ar trsotei* z jedilnim Mairom v Kocolu (reška cesta št. 263) vošči vsem -vojiiii cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem srečno novo leto. n. /. una. Jakob Bambič trgovec z jedilnim blagom v Trstu ulica Giulia štv. 7 vošči vsem svojim cenjenim <»0.000 nemškem posrečilo zlomiti opozicijo proti oboroženih mož, kateri pretijo maiokanskemu nemškemu car n-kmu tar tu in je bilo raču- glavnemu mestu Fez-u. Zatrjuje se, da Bu neti z eventuelnostjo, da nam Nemčija z Hamara bržkone premaga sedaojega sultana novim letom pogodbo odpove, so isti dtinaj- Abdul Aziza. ski 1 sti zaklicali v svet, da so dogodki v državnem zb il u nemškem tako delovali na vladne kroge v tej in onej polovici monarhije, da sta oba ministerska predsednika kar v enem dnevu premagala v?e diference in da je gospodarska nagodba toliko kolikor perlekcijonirana. Le glede par toček da je Danes opoludne je preminula po jako š-» poravnat'". Po današnjem stanju stvari, kratki bolezni jedna najpoznauejih ličnosti kakor je opisujejo danes isti listi, vidimo, mecj tržaškimi in okoličanekimi Slovenci, kako eo dunajski listi, njim na čelu »Neue Ubogi Frane ! Po njega odhodu v več- Free«, lagal.! nost nam bo vedno nečesa manjkalo. Bil nam Čehi in Madjari Madjar dr. Czambol je žjva kronika, poosebljeno ustno sporočilo je iz ial delo o >češko-elovaškem zjedinjenju«, Q tržaških dogodkih nad pol stoletja. Kdor katero označuje kakor najaktuvelnejo pro- je hotel ^aj jZVedeti, kdor je potreboval kako pa^ando. Govorč o tem delu pravi »Magvar- iQforinacijo o dogodkih v tem razdobju in o orszag«, organ Košutov, da so Cehi najsrčneji osei)ah, ki so igrale kako ulogo — ta je šel iu da hočejo energično izvojevati svojo sa- ^ Žitku. Fruil Dollenz. mostalD°9t- Madjarski list priznava, da je ta Mlad, v nežni dobi je došel v Trst mej težnja opravičena. Ali nevarna da je tudi za tuj žiyeij in tu gj je, dečko iz revne hiše na Madjare, ker hoče sv< jo propagando razte- pivki, pridnostjo m neumorno delavnostjo gniti tudi na Slovake ter slednje združiti s pridobil lepo imetje. Mal, mal odstotek je bilo y ^^ 5agih takib) ^i so v taki nežni dobi prišli semkaj, ne da bi se bili izgubili svo- Anton Furlan V Trstu, na trgu San Francesco Št. 2 upliv 5eški Slovake je za pričel tedaj, ko 7a7odu'. F rl nžTtko pa jeo st a 1 vošri \>em svojim cenjenim prijateljem, j ee je Husov nauk zanesel v severne kraje n a § 0(i tedaj do danes opoludne, ko je iz- l Čehi. Najizvrstneji češki književniki da so sprožili to vprašanje ter zapričeli akcijo. Ernest Pegan znancem in posebno odjemalcem v mestu Ogrske. Razlika v jeziku da je sicer ovira ^jhnil svojo dušo. in deželi popoinemu zjedinjenju. l>a pa si Čehi osva- Neprestano se je udeleževal našega na- srečno in veselo novo leto. Jaj° teren' temu 80 vzrok g°8Podarske in rodnega gibanja. Vrstnik je bil onim, ki so kulturne institucije. Slo ,-aški dijaki, ki kakor' pokladali prve kali socijalnemu življenju Slo-štipendisti študirajo na Češkem, delujejo, po-vrnivši se domov, v češkem duhu. Kulturni zalogi kave. riza. čaja. olja. delikates itd. in gospodarski razvoj sta odvisna od inteli-v TRSTU gencije naroda. Niži sloji naroda, prepuščeni Ulica S. Francesco štv. 2 j93mi fiebi- ne raorej° premagati duševne in . . materijalne sile. V taki situvaciji da 8e na- ouiauiLJ ^ vošči vsem svojim cenjenim od jemalcem . haja.o slovaki Kako naj 0dpomoremo temu ? ; in hranilnico pa pomenja Žtkova smrt na- 111 P1'J511''.lt>m vprašuje madjarski list ter odgovarja: Ma- ravnoat nenadomostno izgubo. Tako zaneslji- srecno in Veselo IlOVO leto. jdjarska vlada naj vzame v zašSito Slovake vega informatorja ne dobi več z lepa. Bil pa na kulturnem in materijalnem polju, kakor Malorua', kajti : ako vencev v Trstu — bil je sobojevnik Lebanu, ŽvaDUtu, Doksatu in pozneje Dolinarju, Dolencu — in tako smo ga tudi do danes Še videli pomagati, kjer je mogel. Izlasti »Del. podp. društvo« je dolžno ohraniti mu hvaležen spomin. Za posojilnico ,. .. . 1 : da je tako storila z \ sem svojim cenjenim odjemalcem J - . ; Slovaki {»ostanejo Cehi, potem bodo pod ; vplivom češke ku'ture in nehote bodo v nasprotstvu z madjarskim patrijotizmom. Češka akcija je v rizvoju na vseh linijah, j>a siromašni Slovaci da niti sami ne vedo, da eo sredstvo češke invazije. Po mnenju madjarskega lista bi bilo _._ prvo sredš-tvo to, da se slovaški jezik te- \ 1*^1711 ; meljito prouči, da se slovnica in slovar j»re \ i l' J A1 j \ 1 naredita ter uvedejo slovaške knjige mesto v mestu, okolici iu deželi vošči veselo novo Teto fran Skapin trgovec s kolonijah Trstu ul. Caterina št. 6. je seveda člen in podpornik tudi drugim narodnim društvom. Z Bogom, Frane! Večni Ti mir! trgovec z jestvinami v Trstu ul. Barriera vecchia 2 vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu, okolici iu na deželi srečno noro leto. čeških. Slovaški jezik in slovaško književnost da treba povzdigoiti na odgovarjajočo sto jiinjo. Tako da priporoča avktor gori navedeni knjige. Ako ogrska vlada in ogrsko javno mnenje vzameta stvar v roko, potem da se bo Slovaštvo moglo rešiti iz nevar-n >sti, ki mu grozi. Glejte, glejte. Madjari so ee ztčeli bati celo Slovakov ! Sila kob lomi ! S la uči Ij udi Boga moliti, Madjare pa uči celo — spoštovati alovtski jezik! Kako še le bi jim mogli vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem imponirati Hrvatje se svojo zgodovino, in iu prijateljem svojo avtonomijo, oprto 111 državne ]>.» 3van Vatovec trgovec z jestvinami v Trstu Piazza Barriera vecchia 6 veselo novo leto svojo avtonomijOj oprlo godbe! Tako j>a Madjari na hrvatskem 111 pnj • 1 1 teritoriju usiliujejo Hrvatom madjarski jezik »njMUoea se tudi za naprej za Ida- J , ? . ,, . . pohotno podjtoro. v takih področjih, kjer je po pogodbi piipo znan izključno le hrvatski kakor uradni je-' Izlasti, če potuješ po železn ei, te kar žalost obdaja. Svojim cenjenim odjemalcem v mestu. Da bi se vendar enkrat hrvatski narod okolici in na deželi vošči vzdramil in pahnil v obnemoglost tiste »hr- srečno in veselo novo leto vat*ke pomike«, ki služijo takemu zi.temu £eopol9 Štrekelj in s tem sebi ! ! Ustaja V Maroka. Maroko je na se trgovec z jestvinami v Trstu vero llnem rihajala ho že poročila, da smo končno vendar srečno izvo-jevali to dolgoletno borbo . . ., da so na Dunaju vendar enkrat ppoznali, da ne gre, da bi na dalje trajal tak škandal, da mora lojalen narod tako rekoč krvaveti za to, kar mu je država in občina dolžna dati sama od sebe. Poročila so zatrjala, da je naš utok ugodno rešen ; potem pa je j>rišlo sporočilo, da nismo še izvojevali trdega boja za svoja človeška j>rava . . . ! In tako smo tudi minolo leto na vseh poljih vršili S;s;fovo delo, z muko in krva- vimi in! i >riio »e trudili, da l>i težki kamen -v«.je ekz^ttorc ;n l>odočnoati zvalili navzgor, ali volja in krivica ljudi je l>ila močnejša, nego naša vo ia, Trpka čutstva Dam navstajajo v duši, ko se oziramo na dogodke minolega leta. Ali enemu čutov ni mesta v našem sreo. Obu-[Kjvan a ne zastonj doživeli toliko prevar ! In ko se na ruševinah tolikih naših prevarjenih nad dvigne zgradba nase bodočnosti! Zato rojaki dragi, kvištco srca ia tudi v letu KM)3. nam lodi geslo : delo, delo in 3opet de o zi bodočnost naroda — delo do... cilja. Vedelo in trčeno novo leto vsem ! Dosodki v Ricmanjih O dogodkih v Riemen ub minolega ponedeljka smo še izvedeli: Vss pota in steze okoli Ricmanj so bile zasedene p> orožnikih. Tudi v Borštu je bila p-zerva kakih dvajset orožaikov. Komisijo je Ob tej priliki moramo pohvaliti tudi naše delavce in delavke, poštene slovenske može in žene, mladeniče in dekleta, ki so členi naše bratovščine in ki s svojim težko zasluženim denarjem podpirajo in vzdržujejo našo bratovščino. Kaj pa naša gospoda ? Malo jih je, ki bo čieni naše bratovščine, zato pa imajo lepo navado, da darujejo našim pevcem za Novo leto »dobro roko«. Tudi letos jih prosimo, da ohranijo svojo lepo navado. Odbor naše bratovščine je pooblastil nabirati letos darila za pevski zbor nastopne gospode: 1. za župnijo Novi Sv. Anton: gg. Fr. Katalan in Frana Vrabec. 2. za župnijo Stari Sv. Anton: g*. Iv. Zabrič in Jurja Tomažič. 3. za župnijo Sv. Vincencija : gg. Jakoba Stojkovič in Blaža Hrib. 4. za župnijo Sv. Jakoba : gg. Antona Murovec in Ivana Vovk. 5. pri veleč, gospodih svečenikih: gg. Luko Saražin in Josipa Turk. Vsi darovi se objavijo v lislu »Edinost«. Ruskij kružok na Dunaju. Kakor spremljalo v H cmanje deset orožnikov z na- znano, deluje ta krožič že mnogo let in je sajenimi bodali. Veeh konsigniramh orožnikov dal podstavo snovanju jednakih društev na je bilo kali li Vai on žniki so bili pre- Slovenskem, Češkem in drugod. Na Dunaju ^krbljeni z — zapestnicami. »Pri lovcu« je tudi dejanska ruska naselbina, katera more nad bošketcm pa je bil pripravljen oddelek pošiljati v kružok raznih svojih močij, da ali tržaških redarjev. I« firovža je komisija od* sodelujejo ali se udeležujejo društvenih ponesla tri knjige, obedovala pa v Borštu na rečnih ali zabavnih sej in večerov, pdšti, v zianem zavetišču bratov Butignoni- E°tos se vrši poučevanje v ruščini, ka- jev in drugih italijanskih duhovnikov. Prebivalstvu v Ricmanjih pa treba vnovič izreči glasno hvalo, tla je bilo tako mirno in da ni dalo ni najmanjega posla temu velikemu aparatu ! Slovesna sveta maša staroslovenskim boffosluženjetn l>o v Ricmanjih jutri ob 10. uri predpoludne. Scavi na irroboh! Ko so minolo nedeljo na rimsko-katohškem pokopališču pokopavali ona dva nemška ponesrečenca, o kor prejšnjih let, v 2 oddelkih, namreč z« začetnike in za že napredovavše v znanju ruščine. Novo pa je letos to, da se členi kružka shajajo vsako nedeljo na takozvani »čaj«, ki podaja zares izvrsten čaj, poleg tega pa predavanja raznovrstnega obsega. Dr. Vergua kakor predsednik kružka je tudi na to si ran jako marljiv in je v več predavanjih označal nekatere novejše ruske pisatelje pa pesnike ter tako seznanil poslušalce z imeni, ki «o proslula v Rusiji in pri katerih je že sporočila »Edinost«, je bila drugih narodih. A tudi drugi ruski členi tamkaj velika množ Va ljudstva. Nekateri so bili prišli spremit omenjena ponesrečenca, drugi so prišli obiskat grobove svojih dragih pokojnikov. Med zadnjimi je bilo (kar je umevno samo po sebi) tudi več Slovanov. razpravljajo razne točke ruskega sveta, in tako je letjs nedeljski »čaj« v dunajskem ruskem kružku še posebne vrednosti. Dijaki bi se mogli v večem številu u leleževati v ruskem kružku ; slovenskih je nekoliko, a moglo bi biti tudi teh veČe število, nego jih Dve Slovenki, ki sti iskali kak grob Je doslej, dobiček v kružku je že od tega, svojcev, sti — kar je tudi naravno — slovenski govorili med Beboj. Neka laška »fraj-lica«. ki je gotovo šla na pokopališče le z namenom, da se tam nagleda — lepih obrazov, se je čutila užaljeno po tej slovenski govorici naših dveh žensk in je rekla precej glasno; »Tu se ne govori tuje laška zemlja!« da je prilika slišati govoriti in razpravljati inteligencijo iz Rusije, torej privaditi uho pristnemu izgovarjanju ruščine. V. Zopet je počila cev vodovoda. Sinoči je nekoliko po 10. uri zopet počila ----j ----j- š č a v o — jedna glavna cev brojenskega vodovoda in sicer pred reservoirom na Greti. Cevi bro- Nekemu pametnemu laškemu gospodu jenskega vodovoda morajo biti res izvrstne, se je zdel" tako j>ostopanje »frajlice« nedo- , da tako zaporedoma pokajo. Vodovodna stojno, zato jo je p.-av primerno zavrnil družba je bržkone že tako izračunila, da bodo rek- : »Kako si upate še danes in celo na cevi komaj držale dctlej, ko bo po pogodbi tem me»tu občega miru govoriti o ščavih ! Tu smo si in si moramo biti vsi jednaki! Tumora ponehati vsako sov- morala izročiti vodovod občin;. Poskus samomora. 35 letna kuharici Ana P., stanujoča v ulici Valdirivo, se je ražtvo!« Lihonska izzivalka je na umestne hoteli zastrupiti s povžitjem nekoliko mazila besede zbežala in se pomešala med množico, opcdeldock. Zdravnik dr. [Brun z zdravni-dočim sti užaljeni S ovenki glasno in odločno ške postaje pa jej je še pravočasno izpral protestirali proti gnjusnemu napadu na njiju narod in jezik. Kakor vidite, nismo niti n* grobeb varni pred podivjanostjo izvestnih lahonov in la-honk. ali zapomnijo naj si te hijene na gro- želodec in jo tako spravil iz nevarnosti. — Vsprejeli so jo potem v boinišn co. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7, uri zjutraj 8.o ob 2. uri popoludne 12.5 C. — Tlakomer ob7. uri zjutraj 757.4. beh, da prej ali slej dobe plačilo za Lako — Danes plima ob 10.6 predp. in ob 11.7 postopanje proti svojim s deželanom in za tako Kan-ha lako postopanje na — grobeb ! Kratovešina st. Cirila in Metodija v Tr^tu. Pišejo Dbm:J Dan na dan prihajajo tožl>e, kako so Slovenci v Trstu zapostavljeni povBod — — tudi v cerkvi. Italijanski brezverci in ž nj;mi združeni naš mladi reformatorji gledajo na vsako priliko da bi v tržaških cerkvah /atrli vsaki slovenski sled. Proti tak m na-protnikom ne smemo Slovenci držati križem rok, ampak cdlcčno in vstrajno moremo braniti svoje pravice. Naša cerkvena bratovščina sv. Cirila in Metodija z'»ira pc štene Slovence in {»odpira slovensko petje po vseh tržaških cerkvah. Dika naš- bratovščine je njen pevski zbor. Pod vodstve m sedanjega pevovodja g. Kralja bratovski pevsii zbt,r lepo napreduje, o če pop. ; oseka 4.24 predpoludne in ob 4 28 popoludne. Vrsibe premičnin. V petek, dne 2. jan. ob 10. uri predpoiudn« se bodo vsite aaredh« tuk. o. «r. okrajnega sodišča vilne stvari vršil« nledeČe draž»'« prememu : na V rdeli št. 43»o, voz; ulica Stadion štev. 14, hišna oprava ; ulica deli' Ae občinstvo našega mesta in bližnje okolice na Silvestrov večer, ki ga priredi nocoj »Tržaški Sokol« v družbi e »Slov. pev. društvom« in ob sodelovanju vojaške godba, v veliki dvorani botela »Evropa«. Stari naš običaj, da skupno in v bratski s'ogi preživimo zadnje trenutke zahajajoč?ga leta in pozdravimo skupno nastop novega leta: ta običaj, pravimo, nas gotovo tudi nocoj združi v velikem številu! Sosrbno pa letos, ko nam je zagotovljena to'i lepa zabava. Na Silvestrovih večerih dobivamo v spod -bilje za bodoče delovanje, da veselo in dobrih neti prestopimo v novo leto, kakor pomlajeni horiteiji za pravice svojega naroda. Kdor le more, naj torej danes pohiti v bratsko slovansko družbo, na »Silvestrov večer« v hotel » E n ropa« ! Z i če te k ob S in pol uri zvečer. Pevsko drnštvo »Slovan« v Padrieu priredi pevsKi večer na novo leto popoludne ob 4. uri pri Martinu Grg č u. Odbor. Domača zabava. Šj enkrat opozirjamo Ogorčenje g. dopisnika je bilo velikansko in najbr/e tudi njegova subjektivnost, ker mož ni znal ali ni hotel pojasniti vse ! Se to ga vprašamo: Ali je bilo dosedanje uzorno županstvo setavljeno izključno le iz Slovencev ? ! Ne ! Odnošaji v Nabrežini, v občini, ki je preteŽTO obrtna, zahtevajo, da se račana s tem. lil treba mislit', da ne trpi narodna ideja, potem pa tudi na to, tla se kolikor možno povzdigujeta obrtnija in trgovina ! Zato treba spretnih moči, treba mož, ki imajo /misel za to stroko ! Radi tega ste stavili Vi v listo svojih kandidatov one 4 ptujce, zato mi ta dva ! Zafo se je veselila vsa Nabrežina, izvzemši onih, ki bo morali predati ž^zlo gospodarstva. Narodna Nabrežina je hotela dokazati, da ima še drugih mož. kateri so sposobni za ta posel in vrtilni te časti! Zato so jih Nabre-žinci izvol li brez onih podpor »z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi srel*tvi»! I>e umirite sp, gosj 0 la ! Bodočnost dokaže, da more Nabrežina napredovati pod novim vodstvom, ne da bi radi tega narodna misel trpela ni najmanje. Kar se dostaje narodu h društev, ni po-trebn-- da bi se rušila radi izida volitev. na domačo zabavo, ki bo jutri v društvenih I Ako so vsi res narodno napredni in zavedni, prostorih pri sv. Ivanu v korist naši šolski ne izstopijo iz teh društev ! Kajti mi menimo, družbi sv. Cirila in Metodija. Začetek ob 4. da društev ni vzdrževal ol činski zsstop, ob-uri pop. Ustopnina 25 nvč. črnsko Btarešinstvo, ampak je člene družilo Zavod SV. Nikolaja vabi v3e svoje od-j le isto mišljene, ista ideja, isti smoter — bornice, da pridejo v petek 2. jan. ob 4. uri napredek naroda. Kavno sedaj lahko doka-pop. v prostore »Delavskega podp. in bral- žej«-» gospodje, da so res — narodno-na-nega društva« v ulici Stadion 11*. na važen pred ni ! pogovor. V nadi, da se udeleže vabi i Vmirite se ! Razmotrite vse mirno m vodstvo. objektivno! V tolažite fc, da nste takrat zmagali ! Drugi pot pojde morda drugače. se jim jemo. z± to tukaj prav lepo zah valju- Vesti iz ostale Primorske. iz Nabrežine smo prejeli: Ozirom na poročilo o občinskih volitvah v Nabrežini v Edinosti« dne 23. t. m. blagovolite objaviti naslednje pojasndo : Akoje g. dopisnik ravno hotel prevzeti nalogo kronista in zabeležiti izid občinskih volitev v Nabrežini v neizbiisen spomin, potem naj bi bil nepristranski, neinteresiran ter naj bi, kakor opazovalec, govoril z objektivnostjo v veej stvari in naj bi ne kvaril svoj lepi stil z neresn;čno vsebino ! Čuditi nam se je drznosti, s katero je razcepil Nabrtžino v dva velikanska tabora, katerih enega imenuje narodno-naprednega, hoče va9'ce 80 se potrudili že marsikaj, da bi dobili šolo, toda brezvspešuo. Lahko bi otrcci iz Kozjan ol iskovali čolo na Tatrah, katera vas je je oddaljena eamo 20 miLUt od prej imenovane vasi ; in to bi se t-*m lažje zgo- drugemu pa ne daje imena, ampak ga karakterizirati le z irredentizmom in socijalizmom, samo da s tem meče lepše pesek v oči on m, ki niso opazovali volilne borbe in ki ne poznajo razmer, ki vladajo v občini Nabrežina ! Res je, da je prvi in drugi dan, v tret-jem, drugem in prvem razredu propadla ona stranka, katera je hotela vsiliti zopet v občinski zastop večinoma ude ene družine, one družine, ki je imela do s"daj občinsko gospi dst'-o in samo\laet v svojih rokah; res Videli bos'e, ako bomo vsi korakali po isti poti, složno na narodnem polju, da ne bo trpela nan daost prav nič ter di ni še v toliki nevarnosti, kakor si slikate sedaj Vi ! Iz istrskih Brkinov. Na meji gor ško-'strski smo. Tukaj loSi dotok Padež gor ške Brkine od istrskih. Tik meje na goriški strani je vte prijaznih vase, ki so preskrbljene z rednimi šolaur, opravljenimi |K) c. kr. okr. šolskem svetu v Sežani. Takoj nad potokom Padežein se vzdiguje strm hrib, na katerem se razprostira vas Kozjane, ki pripada ( kr. glavarstvu v Volovskem. Ta vasica šteje okoli 40 hšt. in ima toliko šologodnih otrok, da I »i sami zadostovali za jedno šolo. Prebivalci te za- dilo, ker na Tatrth ob&t J i že redna šol*. Ali v to poklicani čin t-lji n so ničtsir storili v tem zmisdu in tako so Krz anci ostali brez vsacega pouka. Kar ni stor i okt. šolsk: svet v Voh vskem, poskušali so doseči Kozjanci sami. In to tako e: Pred nekaj leti je bil pri p /toku Padežu nt 33 je, daje tudi ta družina nalQdno napred- mlin, kater* ga gospodarje bil premožen po-nega mišljenja, ali radi tega se ne more tr- sestnik. Po slabem gospodarstvu je prišel poditi, da je propadla narodno napredna stranka, ustnik tega mlina ob vse imetje. Da bi ss ampak — številke v dokaz — nasprotno ! P* preživel, bil je mnogo let poljski čuvaj po Narodno-napredna stranka je zmagala! ; bližoj li vasicah in je uporabljal svoj svobodni V občinski zastop je bilo izvoljenih 18 čas v to, da je čital razne časopise ter starešin (od kater h je ld vrl h narodn.h mož) proti 2 Italijanoma. V slučaju, da bi zmagala nasprotna stranka, katera se baha z imenom narodno-napredna, ;meli bi 4 (reci in p ši štiri) Italijane v ol činskem starešinstvu, katere so si stavili vrli narodno napredni nekdaj gospodujoči možje mej svoje kaucbdate ! Evo imena, katera so se blestela na listi njih kandidatov: Lupieri, Boschett', Donda, Frit« ! ! Komentarja ni treba. Im^na so zadosten dokaz že po sv.»ji zunanjosti, po i bliki ! Na tako zmago bi bila res lahko ponosna narodna Nabrežina. v l-atere starešinstvu bi sedeli 4 ptujci, v katerega sejah bi se glasila milodoneča govorca ptujca in bi se pritrjevalo z »dolce «i«! Gospo la, ali imate Vi pravico monopo-liz rati vzvišeno nt rodno idejo in ime na-rodno-napredte stranke 7 ! Ali niste hoteli ravno Vi imeti, mimo večine sorodstva, dva ptujca več v občinskem starešinstvu ? ! Ali pa se morda motimr, in so oni g»ri imenovani Vaši kandidatje narodno napredni ? ! Da, narodni po, napredni tudi, celo 7a vedni, a, žal — Slovenci niso, ampak prstki Italijani !! S temi gotovo niste hoteli rušiti mostu iz kraljestva ob sinji Adriji — a gospod dopisnik "? ! M< žqo, da sie mu stavljali stebre ? ! tako priučil nekoliko čitsnju in pisanju. Tega človeka so Kezjanci pozvali, da naj poučuje nj hove otroke in je pestal na ta način »naroden učitelj«. Z veseljem se je poprijel novega poklica ter navdušeno začel poučevati kozjansko mladino v prostoru nalašč najetim za to. Da ima dobre volje do napredka njemu izročenih učencev, pokazal je nt ketra dne, ko je skrivnostno sladko-gii jen obležal za vrati šole, tako da bo ga morali starejsi njegovi »učenci« prenesti na zrak, da tako < htanijo drageceno življenje svijega »požrtvovalnega učitelja«. Da pa je v šoli potrebno mnogo oprave, to ni spravilo Kozjancev v zadrego: odbili so pokrov neke stare »skrinje« ter gi uporabljajo za šolsko desko. Odškodniuo svojemu »učitelju« plačujejo Kozjanci sami s tem, da ga branijo po hišnih števiikah. I/govoril si je, da mu mora dati vsakdo vina, kolikor ga more piti. Pa zadosti o tem, povrnimo se k stvari. Ljudem ni zamerits ker si pomagajo, kakor si pač morejo. Ta dogodek pa glasno obsoja osebe, katerim je izročena skrb za izobrazbo istrskega ljudstva. Ako sejim cč t^, da istrskim Slovanom nočejo dati šal, odgo-vaijajo na vse grlo, da se ljudstvo samohrani istib. Zgoraj navedeni slučaj pa jasno prča, da ti izgovori niso resn.Čni, marveč, da je nese ljudstvo ukaželjno in hrepeni po napredku in izobrazbi ter da ao le imenovani mog>.f«M t »ti, ki t»e l>oje dati našim ljudem šol, ker dol»ro vedo, da je lažje raznaroditi neoliksnr>a, nego pa izobraženca. Poživljamo torej j* »ki dane oblasti, da r m prej preskrbe, da preneha to nezakonito poučevanje na Jvozjan h, je nečastno ne le za iste oblasti, temveč tudi škodljivci za otroke. Dajte torej tudi Kozji neem p trebne izobrazl»e! Opazovalec. Konsumn« društvo pri < e/arjih pri Kopru javlja, da bode imelo svoj redni občni zl>or v n »v h društvenih prostorih dne t>. ja-nuvarja P.'03. ob 2. popolulne se sledečim dnevnim redom : I. Poročilo tajnika o dosedanjem stanju n del »vanju društva. II. Poročilo blagajnika. III. Kazprava o premeščenju društvenih prostorov. IV. Kazno. Razne vesti. Lastno zeno ubil V Pet- vsega 8 ovanstva : 2. ustrezati želji jugozapadnih Slovanov, da bi se seznanjali z rusk'm jezikom v toliko, (ia bi postal ruski jezik polagoma obči jezik za občevanje Slovanov med sebf j : '■>. pospeševati trgovinske odn< saje zapadnih slovanskih dežel z Uusijo in obratno. »SI. Vek« je pokazni doslej, tla ga je resna volja, služiti razgovarjanju in presojevanju slovanskega mišljenja. Vsakomur iz členov slovanskih narodov je dana svoboda, izraziti se v listu v svojem narečju v izvirnem tekstu in ruskem prevo Iu. Tako se morej > čitatelji vaditi v učenju ruskega jezika. za katero se dajajo še v vsaki številki ruski teksti s povdsrkom. \ sled takega ustroja v listu so se že nekateri s'ovanski rodoljubi naučili ruščine samo s pazljivim proučavanjem r^znovistne vsebine, ki jo od »t. do št. navršča »SI. Vek«. Po vsebini še važnejši in odličn ši je ta list radi tega, da pretresa za današnjo dobo zakon olajšuje neumno delovanje vsled alko-' holnega vpliva. Di pa že tudi lajiki vedo za vpliv alkohol?, in naj je njfgova količina tudi najmanjša, dnkamjejo strelci in hril>o-hodei, kateri bolj jn bolj spoznavajo njegove slabosti in se že cele tedne vzdržujejo pijače, pred no gredo na delo, jn to le zato, da bo nj h >vo gibanje, njihovo delovanje, zanesljivo. (Pride še.) Brzoj&vn^ poročila S 14! DUNAJ 31. (B> »\Viener Zeitunj« objavlja cesarsko naredbo o l 30. decfmbra o nadaljnjem p »biranju davkov od 1. januvarja do 30. junija 1004 na podlagi § 14 diž. ts-meljnjih zakonov, dalje zakon, s katerim se podaljšuje sračacno /auatavljfn'e progresivnoga višanja najetn n i u-kega davka in o°/0 davka v mestu tržaškem in v okolici ; potem zakon o pogojevanju podpor iz državnih sredstev za lajšanje bele: in slednjič naredbo skupnega nrnuterscva o spremembi v Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli ..PRI AKGELJU" Ljubljana. Dunajska cesta. LEKARJA Piccoli - ja v Ljubljani. Dobiva se v lekarnah krepča malokrvne, nervozne in slabotne osebel glavna kulturna vprašanja slovanskih naro-•nji jc 'Ine — ■ j »lov. S t*m širi pravo znanje in m šjenje o t. m. rae~rsk. obrtnik S »lin MihaljevV, . če Slovanstvu. S tem pozitivnim delom kaže, ;)vei, «»'r< 'k, -irell svojo lana, kletno s,- , ^ ^ mkemu ,lovan8kerau narodll iu ! vvrtč,„ju nekaterih krajev v se,nam aktiv- FT H muo. In MV j je ustrelil »tL,!,^,, reh naro v kate. j D'h uradnikov. O pa za.iej v tilnik, tako, da je ob Upnicah pala rem morej0 vi(leti 8e|)e Parar< a zajedno na trelM.i, ter na mestu iz 1*1,nil. du*>. glike< ^akoršne bi nas bližale vzorom, ide-Davn., je blo že znano, da ta dva zakonika a,om Slova ostva. I/st je popolnoma za rese n : ne živita v miru med eebaj =n često je bilo vanj ^^ skuAeni) ugen; in g|o!)oko mfs|ečj ostrih r: a-topov mej njima. Ali da h , imelo | možje r„u B!ovanskih plemen. Zajedno po- ! nrra ob*du Je 1,11 na 9t*nu Srof' -----— t___ -- ----i — _- i razgovor med njim in gr. fom G >lucho\v Dane IiastovVa. kjer je zvalil na g]ovl ,n. Na lice zl. čina je Mrn sodna lfOf»fcje o važn h literaturah delih, dostaja- sija .n ubijalca so aretirali. Vse prebivalstvo )Q&h ^ siovanstva ali posamičnih slovanskih . »UNAJ 31. (B) L sti javljajo: Sinoči se zgra/a seveda na zavra'nem umorstvu. narodov z"Pet * ren«?ji med ministerskim Roman na saksonskem dvoru. Nemški j Kakor v?pm siovanskim pieR)fDom, je P^edsedn k- m d rom Kocrberjem in g. pl. listi p da je saksonski prest »Ion uled- ligt Hokff7al (lodej> (}a se še posebe zanima Sze]l m' ki Pa Je haJe ostaIa brezu s- nik iz^kel *eljo po fožitvi zakona s prince- /a Sloven^ katerim je še posel* naklonjen. Pe š n zinjo Lujizo. Kralj da je že dol« čil sestavo Pj vsem tPm pri{>oro5amo ta |;st> ne v smislu kake nzhe reklame, temveč kakor dol« čil sestavo sodišča, ki bo imelo reš ti to zadevo. Ker že ita pritcezinja I.ujiza in prt f. ;7rei]a„ Vfcžno Uterarno podjetje, ktt-ro nima rosti. Na zdar! ODBOR. K reformi dijaštva. (I* j «lr. G aule-j u predaval A. R.» (I)jilje.) Ker alkohol izptemeoja naše ž'vjenje v toliko, da postajamo nenormalni, zato mo ramo, ako hočemo razumeti proces, nsjprvo ništvo rečeuega Ista je došlo nstnrečveč povedani, kaj je cormaloo delovanje osred-k m eto v n me tak: h, ki so odločno oporekali DJe?a živfevja. Najbolje je bržčas, če si v ta vestem o kakem »atentatu«. Župljani v R - namen mislimo, da naše telo normalno de metu žive vedno v »oglas u z župnik« m in so luJe' kaiar "Plivi XUDaojega 8vetd provzro-mirt l tibni ljudje. Na B, ž č je b la cerkev 5aJ° v na9 Z ba°je- natlačeno polna, da pc zneje došli niso našli Svitloba udarja na oko, glas na uho, prostora. Ti fo iskali in našli me-ti na koru. In^rda tudi zadevlje kaj neprijetnega ob ntšo Ko je d osel župcik, pa j.m je velel, naj se kožo' olec r^asnih risanic.ih in m'rib ia l'3c; po starem običaju steljsil v grmovje nekoliko <»h?utkov provzn ča gibanje, velikokrst en »delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko nad župnim dvorom, in o tej priliki sta pa občutek več gibanj. V kaki zvezi sta cčutek neprev • I no* t i pala dva strela v okno pri- in Kit>anje mejsebo«, moremo izraziti na ta tličja žnpn»g* dvorca. Ta neprevidnost o aačin. dn merimo hitrost in jakost obeh. streljanju — ki se mera gra ati in tudi ka- ta nači" Pa 30 '^vedeli in izmerili znovat — dala je povoda za govoričenje o tudi vpliv pa delovanje alkohola na živčevje, atentatu in uporu preti župniku. Kmetje so Prišli so do zaključka, da je 1) kar se tiče zatrje\ d i vnovič, da oni žive v flogi se svo- ol-čutlov isti tem manje natančen in zane- jim župn k. m. da pa sjK Štujejo in da jim sljiv» 5ina veča Je množina alkohola. Velike niti ca kraj mi^li ni b lo, da bi se puntal', množine mučijo občut-k popolnoma, tako da karno-li . 2. Kir se tiče tega, --kako se izj reminjajo občutki v gibanje, so mnenja, da male količine večajo hr1r>at gi 4U.OUU kron znsša glavni dobitek lo- banja, velike pa jo zmanjšujejo. Končno se tenje dunajskega društva zi umetne obrti > ob5utki p.>!oh n več ne zpreminjajo v gi Op.zsrjamo ntse cenjene čitatel e, «ia ho . . „ , , J J banje. o. O giban u samem vemo, da male Ženska srečkanje nepreklicno dne 15. i a n u v a r j a 1903. Književnost in umetnost. ..Maijanskij Vek** <( ViatraHCk* fi Bi.ki.) izhaja, kakor znano č tateljem »Klinosti«, na Dunaju kakt-r lumesečnik F<»daj že tietje kol č ne večajo hitrost gibinja, a tudi manj šajo zanesljivost za dosego c lja. Vsled ve i like množ ne uživanja otr,me gibanje popol noma. Splcšno lahko r« č^mo, da se ti znanstveni podttii popolnoma ujemajo z ljudsko izkušnjo. D?* vinjenemu Človeku udje odpovedujejo in pijane c otrpnj°n ptdi pod m z >, to ve leto. Dosjei je ravno sedaj do r>7. številke. Narcčnina, ki zna«a za vse let<* lo kron, za' vsakdo*: da ne čuti in je topast, to tudi ve, |h>1 let* ') kron, se pošilja neposredno na adre*" uredništva (dr. I). N. Vergun): I>unaj, kdor je že h tel kedaj vzbuditi pijacca. Da bi malo pijani radi hitreje delovali, t. j. VIII l»enogasee 22. Si. Veke sam označuje občutke hitio izpreminjali v gibanje, je splo-avrjo nalog., v Dasleclnjem : 1. dati ruskemu šco znano. Da ia taki ljudje pogosto tudi pa slo\ anskemu čitatelju polno, jasno in pra- | nespametno de'ujejo, da z negotovo^jo streme v ino predstavljenje o kulturnem življenju po ciju, je tudi zotao; saj se celo kazenski modra in dobra gospodinja iz poštene rodbine se /.eli poročiti z možem 4.~> let in stalno službo. Naslov F. K. poste restante. glavna pošta Trst. oooooooooooooooo Zahtevajte povsod ■v voščilo (biKs) v korist družbe sv. Cirila in Metoda se dobi pri sledečih gg. trgovcih: Emil Cumar Trst in Opčine, Vekoslav Plesni^ar ul. Stadion. Ivan Tomažič Barr. Vecchia, Ivan Prelog Barr Vechia, Josip Urdich ul. Sta»lion, Matej Millonig ul. Ghega, v okolici: Fran Suman. Anton Sancin v Skedniu; Skapin in Pirich, Anton Bak. Stanko Go lina. Svetko Hanibal Skerlj pri sv. Ivanu : Ivan Oergol, (Jolognati Ben., Josip Pertot, Ant~»n Brumat v Barkovljah : Jaka Žtoka na Kontovelju, Josip Gustinčič. Ivan Seles pri sv. Križu. Ivan Fr. Mabnič v Bazovicu Glavna zaloga: tvrdka J. Drufovka v Gorici. 0000000000009000 FERDO GUSTINCIC klesarski mojster TRST i?ia Sinliaai 11 — BlRB/LIfi zum pV^iliVd Izvršuje vsakovrstna iu najtineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in Jako nizke. Priporočuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani Ferdo Gustinčič kletar*ki mojster. Tržaška posojilnica in hranilnica rsaisrroraaa ladrnza i omeieiim porošrrom, ulica S. Francesco štev. 2, I. Telefon 952. < < < i Hranilne ulore se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/, Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom iu sicer na uknjižbo po 51,0 ,,, na menjico po 6 °/0 na zastave po 51 Uradne ure bo: od 9 —12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje se : vsaki dan ob uradnih urah ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnićni račun 816.004. Krasen slovenski • • • • • skladni koledar za trgovine, obrte, tirade, pisarne, šole in posameznike je izšel v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke Ivana Bonaca ? Ljubljani. Cera je vzlic okusni vezavi zelo nizka, samo 70 vin., s posto 20 vin. več. Prekupef dobe velik rabat in se na zahtevo ošlje cenik. Trgovci porabijo istega lahko kot lepo novoletno darilo in se brezplačno vtisne njih firma. t Fran Valetič krčmar ..TRATTORIA AL BELVEDERE• ulica Belvedere 23 B Žalosti j*>trtim srcem nagnanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, ♦la j* nas preljubljeni in nepozabni brat, svak in stric, gospod vo-ici vsem svojini cenjenim gostom m znancem srečno in veselo novo leto. Fran Žitko veleposestnik v Trstu »-ven«kim društvom v mestu in okoli /a • lovanje pri plenili. I«;ra toiko v nava in L, kakor v sestavljenili [>!♦*■* li več n«'in* nniodue k'rnade Ur novo ju^oelovanako čctvork«». Cene zmerne. V'ei1 se izve pri Josipu Rože. ulica Giuiia 32. r (ilijzij Gaijcrti) K3CX XKXXK«*r XftXXX ( nasl. Fr. Hitty | TRST.-nI. Barriera veccbia 13-TRST. * X X X X X X I Zaloga snovi j za m o š k e iz tu in inozemskih tovarn. Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo. »5 X X x x x X X Svoji k svojim ! ZAL( >G A pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge t Gorici (Mm vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej /mton Čcrnigoj Trst. Via di Piazza vecchia (Rosario) it. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorske dežele. Solidnoot zajamčena, kajti les se osu^i v to nalašč pripravljenih proatorib s tem-j»eraturo »iO stopinj. — Najbolj udobno, mo- | zimsKo perilo. | I I/l»or <1 ro b n a rij. I derni sestav. Konkurenčne cene. Album pohlftev brezplačen X X X X X X X X X X X X X X X i< X X DRHGOTIN GODINH v. n. I. TRST. V.. Os; 'Rodbina Ivana 5u^ana s i)OSlilnirarj;i in posestnika Klepar !van Godina ulica Scussa I. vosei vsem svojim eenjenim odjemalcem. 1'ojiikou in liojakinjam sr«kcin> in veselo novo leto. \ sem eenjenim odjemalcem v mestu okolic" in n:i deželi vosei srečno novo leto Vekoslav Plesni čar trgovec kolonijal v ulici Giuiia 25 lil »Ik- ul. Molin grande 16 ••tsesodMestt«« Martin Kerže trgovec s kuhinjsko posodo v Trstu Trg S. Giovanni 1 vošči vsem eenjenim odjemalcem zdravje in veselo novo feto. Vsem cenjenim odjemalcem v mestu, okolici in de/.eli vošči srečno in veselo novo leto Ivan Grilc trgovec z jedilnim blagom v Trstu ul. Giuiia (vogal ul. Pilone 4). r. ti. I. Jvan-^frst. I Sprejema naroćhe za obleke po meri. 100 do 300 g o icitfjje morejo si pridobiti e vsakeira stanu v vsakem kraju gotovo in polteno, hwz kapitala in rizika z razpečevanje in zakonit*) (L.irtjemJi državnih papirjev in srečk. Ponudite p«tri naslovom Ludvvig Oester-reicher v Budimpešti. Vlil Deutshegasse. 8. Sllikuilir L 6 v i lini £ © »1. it Ttlefnn It. 67O. (S G V c lil j v D« izzM.' u- irfi't ur^i-t ud! po poiftmi'i iS Gtuo brtf koukareatf« & ILDITIDTilJ Slili llITOU Ji uAlitf t Prec m 2t: puntivio »a otx jorea * ». io>c.z.vr.o iram.'a w> & ss 5? Si Oj »i V Oi xxxxxxxxxxxxxxxx mi je uaznaniti p. n. 9'. obžin^'vu tne^ta Trsta in okolice. «ia hcid te dni ot**»»ril zalogo dalmatinskih naravnih vin. lJr<»-Hajam po zm rn li cenah im d^l>"lo in v •»tekletlical) Z d-ga se D-h »ja v h ši Emila grofa Alberti-ja. ulica Ghega št. 8 m dej na dvoriš u. Namizna vina, črna, bela „Opalio" (sclOcler). Prod»ia«ii tudi na a ven in pristen tro p i n j p v e c in o i j e. Ker n:iša dalrnnt;nsk:i vins ne ^anlO na trla^u kakor.i*vrsfna, anipsk še znanifniia, tudi kakor okrepljajočaza bolnike n na a 1 o k r i v n i k e, nadejam se z« tr'n >f la m*1 l>o s', občinstvo najmn©goefx*vdn*-je po^aS^alo »e svojimi n«ročb«nii ter st^ra vršilo na«^ narodno treslo: Svoji k iVOjilll ! O liienim «poštf»vanjena Mat k o Paie. Anton Vouk trgovec v Trstu. Androna deli'Olmo vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem srečno in veselo novo leto. Ivan Krže trgovec s kuhinsko posodo v Trstu Trg S. Giovanni 6 vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu in na deželi srečno in veselo novo leto. Velika zaloga pohištva, izdelanega v svoji lastni tovarni Aleksander Levi Min/i vCrstu, piazza itosario štv. 2 (šolsko poslopje) vošči vsem svojim cenjenim odjeninikoni zdravje in srečno novo leto ! i FRAN JIRAS civilna in vojaška krojačnica TRST tf^ ulica C a ser m a str. g se priporoča v priliki imenovanja gg. častnikov in kadetov. v rezervi. Moško obleko i/ tli in inozemskih snovfj izvršuje točno In po jako uirodiijli cenah. ANT. CARJA) C ATT A 1 zaloga in prodajalnica usnja v Trstu ■V ul. Torrente nasproti („Resiaunini Aurora") vtišči svojim oiljemalcein v mestu, okolici in na deželi srečno in veselo novo leto.