PRINT POST APPROVED PP318852/00020
Hisli
LETO - YEAR 61 ŠTEVILKA - NUMBER 1
JANUAR - FEBRUAR 2012
Thoughts
http://www.glasslovenije.com.au
Misli
januar - februar 2 0 12
"t

V S E BIN A
Naše Misli so dopolnile 60 let....................3
60 let delovanja slovenskih frančiškanov
v Avstraliji in 60 let revije Misli..........4
Brez te kapljice bi bilo morje drugačno......6
Spomini do danes......................................8
Izpod Triglava............................................9
Odprtje Razstave "Avstralski Slovenci
za Slovenijo" v Ljubljani...................12
Avstralski Slovenci za Slovenijo..............14
Sv. Rafael Sydney...................................15
Sv. Družina Adelaide...............................22
Iz Kraljičine dežele..................................15
National Archives of Australia.................27
Sv. Ciril in Metod Melbourne...................28
Po poteh naše dediščine.........................38
Mladi glasbenik Simon Koštrica..............38
Dogajanje pri Slovenskem
klubu Jadran...................................39
Slovensko društvo
Ivan Cankar Geelong......................40
Slovensko društvo St Albans..................41
Vaši darovi..............................................41
Življenje pri Slovenskem
društvu Sydney...................,,,,........42
Pojasnilo o odcepitvi Kluba Triglav
od SD Sydney.................................43
Iz Kluba Triglav Panthers........................44
Obisk veleposlanika dr. Milana Balažica
v slovenskih klubih.........................46
Raising children bilingually......................47
Čestitke in zahvale..................................48
Oglasi .....................................................50
7V*A-5e MtéLI se ({o v rinile. ¿>0 let
60 LET DELOVANJA SLOVENSKIH FRANČIŠKANOV V AVSTRALIJI IN 60 LET REVIJE MISLI
Slovenski frančiškani smo v letu 2011 obhajali 60-letnico delovanja med slovenskimi rojaki v Avstraliji. Pri življenjskih jubilejih imamo navado reči, da ob 60-letnici obhajamo biserni jubilej. Torej tudi slovenski frančiškani smo za božič 2011 obhajali biserni jubilej navzočnosti in dela med Slovenci v Avstraliji.
Naše brate je v Avstralijo pripeljala prošnja Slovencev, ki so pod Južni križ prišli iskat manj žuljav kos kruha, naj jim škof Rožman pošlje slovenske duhovnike. Škof se je obrnil na naše brate v Združenih državah, in sad tega je bil, da sta sredi leta 1951 prišla v Avstralijo prva slovenska frančiškanska patra. Kako naj se lotita pastoralnega dela na tej prostrani celini, kjer Slovenci še niso bili organizirani v društva in se mnogi tudi med seboj še niso poznali? Vsekakor sta se najprej lotila najbolj učinkovitega načina pastoralnega delovanja, to je osebnega srečevanja z ljudmi po mestih, v katerih so živeli. Vendar pa sta takoj spoznala, da bo ta oblika delovanja dosegla samo manjši del tistih, zaradi katerih sta prišla sem. Čeprav sta bila pripravljena prepotovati tisoče kilometrov, so bile razdalje vendarle prevelike in Slovenci preveč raztreseni po prostranstvih nove domovine, da bi mogla obiskati vse.
Po navdihu sta se spomnila edinega načina, po katerem bi lahko dosegla bolj manj vse tiste, zaradi katerih sta prišla v Avstralijo. Kakor je že sv. Frančišek Asiški, ko zaradi bolezni ni mogel več osebno pridigati, začel pisati pisma, sta se tudi onadva odločila, da bosta za povezovanje, informiranje in oblikovanje rojakov uporabila zapisano besedo. Tako so se rodile "MISLI". Prva številka nove revije je izšla 25. januarja 1952. Tudi Misli torej obhajajo biserni jubilej in so 25. januarja 2012 dopolnile 60 let in stopile v 61. leto izhajanja.
Preko Misli sta oba patra mogla priti do ljudi, ki so bili prostorsko preveč oddaljeni, da bi jih mogla obiskovati osebno. Slovenska beseda je začela prihajati v domove, ki bi bili brez Misli popolnoma odrezani od vsega slovenskega.
PISMO - odgovor g. škofa Gregorija Rožmana
g. Gorazdu Jožetu Čuješu, ki je pisal škofu v Cleveland in ga prosil, da bi poslal slovenske duhovnike k rojakom v Avstralijo.
35AI L	st
n£v?JU*l 1. UiHJ

..j not matL
COftUČG MREO
4» i
rr
A/fei^j i*
a. Cft pf}Q,
svm
tO M	t.


t

t^H^ «ulf Uf
_____
£
*	r'
H^H lir

Vsekakor je bil prvotni namen Misli ohranjati in oblikovati versko zavest in versko življenje Slovencev. S tem pa je bilo neposredno povezano obveščanje o dogajanju doma, ki je bilo v tistih časih za ljudi še kako dragoceno in težje dostopno. Naši patri so jih želeli s pomočjo Misli oblikovati kot kristjane, kot Slovence in kot demokrate. Prepričan sem, da je bila zaradi bogoslužja in Misli v slovenskem jeziku Avstralija manj oddaljena od Slovenije in tujina manj tuja kot sicer. Skozi slišano, zapeto in prebrano besedo je zadišalo po domu, po domači družini, po prijateljih, po znanih stezah in običajih, po delavniku in po praznovanju, ki so ga tako živo nosili v spominih...
Za prvima patroma so urejanje prevzemali drugi - vse do danes, ko Misli sicer izhajajo kot dvomesečnik, še vedno pa potujejo ne samo na vse konce Avstralije, ampak po vsem svetu. Hvaležen in ponosen sem na naše brate, ki so iz skrbi za versko življenje in iz ljubezni do slovenske besede znali pogumno stopiti na pota oznanjevanja s pisano besedo.
Ko ob bisernem jubileju čestitam vsem urednikom, dopisnikom in vsem bralcem Misli, je v meni tudi jasno spoznanje, da so Misli v polnosti izpolnile in še vedno izpolnjujejo svoje poslanstvo - nagovarjajo in povezujejo Slovence v Avstraliji, v domovini in po svetu - še posebej sedaj, ko jih lahko beremo tudi na svetovnem spletu na naslovu: http://www.glasslovenije.com.au in v Digitalni knjižnici Slovenije, ki deluje v sklopu NUK-a (Narodne in univerzitetne knjižnice) v Ljubljani na spletnem naslovu: http://www.dLib.si p. Stane Zore OFM, provincialni minister slovenskih frančiškanov
Slovenski patri frančiškani, ki v letu 2012 delujejo med rojaki v Avstraliji, skupaj s
svojim provincialnim ministrom p. Stanetom Zoretom. Na fotografiji z leve so: p. Darko Žnidaršič - Sydney, p. Janez Tretjak - Adelaide, p. Valerijan Jenko - Sydney, provincial p. Stane Zore iz Ljubljane, p. Ciril A. Božič - Melbourne. Fotografija je nastala ob njihovem srečanju v Merrylandsu, 11.01.2012.
petek, 8. julija 2011, zbralo lepo število avstralskih Slovencev, ki so se skupaj s p. Janezom Tretjakom, p. Cirilom Božičem in še nekaterimi drugimi duhovniki, prijatelji Avstralije, Mariji Pomagaj in Bogu zahvalili za varstvo in blagoslov s sveto mašo.
V	pogovoru se je porodila misel, da mineva 60 let organiziranega slovenskega dušnega pastirstva in s tem navzočnosti slovenskih frančiškanov v Avstraliji. Pa tudi Misli, ki povezujejo Slovence pod Južnim križem in širše, so dočakale biserni jubilej. Priložnost torej, da kot provincialni minister slovenskih frančiškanov ponovno obiščem brate in ljudi, ki jim kot dušni pastirji služijo. Ponovno zato, ker sem jih obiskal ob podobni priložnosti,
pred desetimi leti, ko so obhajali zlati jubilej - bratje svojega delovanja, Misli pa svojega izhajanja.
Ko se je letalo spuščalo nad prostranstva v okolici Melbourna, sem razmišljal, kaj je teh deset let pomenilo za ljudi, ki se zbirajo v verskih središčih, pa tudi v klubih, kjer so organizirali različne dejavnosti, ki jih družijo in povezujejo med seboj. Seveda smo danes vsi za deset let starejši. Precej je tistih, ki so v zadnjih desetih letih naredili še zadnji korak svoje življenjske poti in se preselili k Očetu. Slovenskih napisov na pokopališčih je vedno več. Ali to pomeni, da je slovenskega življenja po verskih središčih in po klubih vedno manj?
V	dobrem mesecu in pol, kolikor sem bil med rojaki v Avstraliji, sem obiskal bolj ali manj vse kraje, kjer se zbirajo Slovenci in tudi drugi, ki so se jim pridružili v isti želji po povezanosti z Bogom in med seboj. Pogovarjal sem se z brati, spoznaval, kaj jim je v veselje in kaj jih skrbi, kako doživljajo sedanjost in

kakšna se jim zdi prihodnost. To so bile lepe ure, ki so se včasih zavlekle pozno v noč in prebujale naslednji dan. Srečeval sem se z ljudmi pri slovesnih svetih mašah: za praznik Brezmadežne in pri polnočnici v katedrali pod milim nebom v Kew v Melbournu, na praznik Svete Družine in na novega leta dan v cerkvi Svete Družine v Adelaidi, za praznik svetih Treh kraljev v Merrylandsu, na fatimski dan v januarju v romarskem središču Marian Valley v Queenslandu. V pripravi na božič smo poromali na hribček v Ta Pinu, da bi v sebi poživili zavest, da ne moreš sedeti doma na zapečku, če hočeš priti v Betlehem in doživeti rojstvo Božjega Otroka. Ustavili smo se v nekaterih društvih in klubih, ali pa smo se srečali s predstavniki teh ustanov, ki so spregovorili o osvojem delu in težavah, s katerimi se srečujejejo. Tudi spovedoval sem. Na različnih mestih. Priznam, da sem bil presenečen. Imam občutek, kot da sem med spovedovanjem v času priprave na božič spovedal več Hrvatov kot Slovencev. Bog ve, kako naj razumem in razmišljam o tem dejstvu? Kako naj sedaj povzamem svoje vtise? Najprej sem bil ponovno presenečen, ko so pred mojimi očmi ponovno zaživele podobe naših bratov, ki so svoje duhovništvo, ali pa vsaj nekaj let, preživeli tukaj. Hvaležen sem jim in ponosen sem nanje, ker v vsem, kar so naredili, vidim njihovo neomajno zavezanost duhovništvu. Tukaj so bili kot oznanjevalci besede, veselega oznanila, in kot delivci zakramentov. Tega prvenstva ni nikoli niti ogrozilo kaj šele zamenjalo kar koli drugega. Sem so prišli zato, da bi ljudem pomagali ohranjati vero v Boga. Da jim tujina ne bi zameglila misli in srca s svojimi obeti, s svojim bogastvom, in jih spremenila v brezdušne hlastače po standardu, medtem ko bi v njih počasi umrl slovenski človek, slovenski kristjan. Obenem s tem prvim poslanstvom
pa so uresničevali še drugo poslanstvo. Enako predano, enako požrtvovalno - brez delovnega časa, brez urnikov. Skrbeli so za narodno zavest teh ljudi, da bi se ne posušile njihove korenine, ki so toliko časa rasle iz slovenske zemlje. In če bi izgubile stik s to prstjo, bi bilo nevarno, da bi se posušilo celotno drevo. Kajti kjer ni korenin, tam prva sapa vetra naredi razdejanje.
Obema namenoma so skozi vseh šestdeset let služile tudi Misli. V začetku, prve številke, še čisto skromne, takšne so bile takrat razmere. Pa vendar tako zelo dragocene, ker so govorile z domačo besedo, ker je za njimi utripala misel, ki so jo ljudje poznali, ker je iz njihovih strani zadišalo po domovini, po praznikih, po običajih, po poznanih gorah in po letnih časih. V teh letih se jih je nabralo za dober poldrugi meter, kakor je povedal p. Ciril v Melbournu, ki jih skupaj z laiško misijonarko Marijo Anžič urejata že enajsto leto. Na videz nič posebnega, pa vendar - šestedeset let dela, iskanja, prečutih noči, spodbujanja sodelavcev, iskanja sredstev za tisk in razpošiljanje, iskanja Slovencev in njihovih naslovov, saj so bile konec koncev namenjene njim. Ob tem pa molitev, blagoslavljanja tistih, h katerim so jih odpošiljali. Ena sama velika družina, ki se je povezovala preko tolikokrat skritega dela urednikov in vseh sodelavcev skozi desetletja. Še vedno nadaljujejo svoje poslanstvo, še vedno je v njih moč zaslutiti utrip življenja po verskih središčih, njihova praznovanja in prireditve. Obenem pa je moč začutiti tudi drugačne odtenke. O svojih dogajanjih pišejo tudi razni klubi in društva, kar pomeni, da se vremena jasnijo in da postaja vedno bolj jasna zavest, da nas ni dovolj, da bi si mogli privoščiti medsebojno razdrobljenost, kaj šele razhajanja in nasprotovanja. Moči in talenti morajo biti uporabljeni v dobro vseh. Tudi to je mogoče eno od tistih življenjskih znamenj, da je Slovenija vendarle že dvajset let samostojna in da z njo postajajo vedno bolj samostojni tudi njeni ljudje. Vedno več je tudi sporočil o bratih in sestrah, ki so se poslovili s tega sveta, zato tudi ni presenetljivo, da poslani izvod Misli vse pogosteje pride nazaj s pripombo: naslovnik neznan. Tisti, ki so jih naročili in brali, odhajajo, tisti pa, ki ostajajo,
Provincial p. Stane Zore je imel v Kew veliko različnih srečanj. V petek, 16.12.2011, so se srečanju z nadškofom Melbourna, dr. Denisom Hartom, pridružili tudi trije bivši avstralski provinciali, patri, ki sedaj živijo v samostanu St. Paschal's v Box Hillu. Na fotografiji z leve so: p. Ciril, p. Kevin Goode, p. Campion Murray, nadškof dr. Denis Hart, provincial p. Stane Zore, p. Cormac Nagle in na steni še fotografiji s. Eme in p. Bazilija.
imajo velikokrat težave z branjem slovenske besede. Toda Misli še vedno izidejo vsaka dva meseca v 1450 izvodih!
Imel sem lepo priložnost srečati tudi naše avstralske brate frančiškane. Znova se je potrdila resničnost besed iz Vodila sveta Frančiška Asiškega, naj bodo bratje domači med seboj in naj svoje potrebe razodevajo drug drugemu. Bratski odnos so doživeli prvi bratje, saj so naši bratje najprej stanovali v njihovih samostanih in avstralski frančiškani so jih spremljali na njihovih poteh na škofije in urade, da so urejali vse potrebno za organiziranje verskih središč in zidanje cerkva in dvoran. Enak odnos ohranjajo tudi danes, saj se naši bratje lahko vedno obrnejo nanje, kadar potrebujejo nasvet, pomoč ali oporo. Ko smo se pogovarjali o vprašanjih, ki se zastavljajo našim verskim središčem in njihovim ustanovam, so pokazali zavzetost, kot da gre za njihove probleme in načrte. Kako lepo je živeti v zavesti, da bratje tudi tukaj lahko računajo na pomoč bratov.
Hvaležen sem jim za bratsko bližino skozi vseh šestdeset let.
Prav je, da spregovorim še o sestrah frančiškankah Brezmadežnega spočetja.
V	Melbournu in v Sydneyu sem ponovno naletel na sledi, ki so jih pustile v času svojega skoraj tridesetletnega delovanja v Avstraliji. Pa ne mislim samo na stavbe, v katerih so živele in na prostore, v katerih so delale. Njihovo delo mi je prišlo naproti v besedah ljudi, ki se jih s hvaležnostjo spominjajo in jih pogrešajo še po tolikih letih, ko so zaradi pomanjkanja poklicev morale opustiti ti dve postojanki. Če je v ljudeh še vedno tako živ spomin nanje, so bile nedvomno v ogromno pomoč našim bratom pri uresničevanju njihovega poslanstva.
V	času tega obiska sem se večkrat srečal z vprašanjem, ki je morda več kot samo vprašanje -zdi se kot nekakšna mora, ki bremeni razmišljanje
Slovenski in avstralski provincial
p. Stane Zore in p. Paul Smith s p. Cirilom pred mozaikom v Kew.
ljudi. Kako da ni mladih? Kakšna je prihodnost društev, klubov, verskih središč, če ni mladih? Kakšna bo prihodnost, si ne upam napovedati. Vem pa, kakšna je bila preteklost. Prepričan sem, in to prepričanje je v meni zelo globoko zakoreninjeno, da so vse te ustanove od samega začetka pa do današnjega dne izpolnjevale in izpolnile poslanstvo, zaradi katerega so bile priklicane v življenje. Naši ljudje, ki so prihajali na to prostrano celino iskat manj žuljav kos kruha, so v njih ohranjali vero in živeli svojo povezanost z Bogom, obenem pa so našli tudi družbo, zabavo, vse tisto, kar človek potrebuje, da preživi kot čovek, ne samo kot telo. Zato se mi zdi prav, da izrazim vso hvaležnost in priznaje našim bratom in vsem drugih ljudem - znanim in neznanim - ki so se pogumno lotevali novih pobud in jih včasih z neverjetno požtvovalnostjo, smelostjo in iznajdljivostjo tudi uresničili. Konec koncev vse, česar so se lotili, vse, kar so začeli, živi in nadaljuje svoje poslanstvo še danes.
Za preteklost in sedanjost smo torej lahko hvaležni, Bog pa nam bo pokazal pot za prihodnost, če se le ne bomo v prevelikem strahu in zaskrbljenosti zapirali pred njo.
Ko sem pred prihodom v Avstralijo na prošnjo urednika p. Cirila napisal uvodnik za Misli, sem se odločil za naslov: Kapljica v morje... Ko sedaj razmišljam o srečanjih, doživetjih, mislih in bolečinah, o verskih središčih in drugih slovenskih ustanovah, posejanih po avstralskih prostranstvih, predvsem pa o ljudeh, ki se s svojimi življenji izrisujejo za vsem tem, moram naslov dokončati: Brez te kapljice bi bilo morje drugačno.
p. Stane Zore, provincialni minister slovenskih frančiškanov; Kew, 18. januarja 2012
po celi zemlji Vsem ljudem mir bodi! Tako so peli angeljceV glasovi V VišaVah pri Mesijesa prihodi; da smo očeta enega sinovi, ljudje Vsi bratje, bratje Vsi naredi, da ljubit mor'mo se, praV' uk njegoVi.
dr. France prešeren, %rst pri 6aVici
BILO JE MAJA LETA 2002,
najprej zlata maša v Avstraliji, nato sem imel srečo, da sem ponovil zlato mašo tudi na Ameriških Brezjah, v Lemontu, kjer so me lepo sprejeli sobratje. Najprej smo obhajali sv. mašo pri lurški votlini, kjer sem obhajal svojo novo mašo pred 60-timi leti. Nato sem obhajal zlato mašo v Johnstownu, kjer sem deloval štiri leta v župniji sv. Male Terezije. Kar precej rojakov se me je še spomnilo po tolikih letih. Župnijo sedaj vodi p. Bernard Karmanocky OFM. Nato me je pot vodila v Ljubljano, kjer sem obhajal slovesno zlato mašo v domači župniji sv. Frančiška 16.6.2002. Kar hitro je desetletje okoli in že se pripravljamo na biserno mašo, ki jo nameravam obhajati, če Bog da, najprej v Avstraliji, nato pa v Sloveniji, v Ljubljani, med svojimi domačimi, so-brati frančiškani, našimi sorodniki, prijatelji, znanci. Marsikaj se je v teh desetih letih spremenilo, nekajkrat sem moral iskati zdravje tudi v bolnišnici in še nisem popolnoma gotov, ali bom zmogel dolgo pot. Zato sebe in vse vas izročam Bogu in njegovi Previdnosti, on pa bo poskrbel, da bo najbolje.
V tem času se je veliko rojakov poslovilo s tega sveta, med njimi p. Vendelin Špendov OFM, ki je vodil petje na moji novi maši 25.5.1952. Moji domači niso mogli biti navzoči, so se pa zbrali k sveti maši v cerkvi Marijinega obiskanja na Rožniku nad Ljubljano. Osebno smo se znova srečali šele leta 1961, ko sem prvič prišel iz Amerike. Takrat sem prvič maševal v domači Šiški, v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška, na Svetih Višarjah in pri Mariji Pomagaj na Brezjah, kamor smo prav tako poromali. Po sv. maši na Brezjah sem opazoval svojo mamo, kako je šla po kolenih okrog oltarja. Srečali smo se sobratje frančiškani in veselje je bilo nepopisno.
Kmalu po svoji biserni maši bom srečal še enega Abrahama. Prihodnje leto, 23. oktobra 2013, bo minilo 50 let, odkar sem priplul z ladjo na južno celino. Pričakali so me p. Bernard Ambrožič, p. Odilo Hajnšek ter hrvaški pater Rok Romac. Vsa ta leta sem povezan z Mislimi, v katere sem redno objavljal prispevke, pred 17. leti podlistek o sv. Mariji od Križa - Mary MacK-illop, ki jo je blaženi papež Janez Pavel II. razglasil
tedaj za blaženo. Doživel sem štiri papeževe obiske: Leta 1970 obisk Pavla VI., ki mu je Olga Lah izročila mašni kelih v imenu naše skupnosti; dvakrat obisk bl. Janeza Pavla II. (1986 in 1995) in ob svetovnem dnevu mladih julija 2008 nas je obiskal sedanji papež Benedikt XVI. Kmalu bodo minila štiri desetletja od blagoslova naše cerkve (2013). Vsa dogajanja smo več ali manj objavljali v naših Mislih in Rafaelu. Danes za članke v Mislih skrbi mlajši sobrat in še drugi rojaki, ki pridno poročate o dogajanjih, zlasti tisti, ki ste bolj oddaljeni od naših verskih središč. Jaz pa z veseljem pogledam in še kaj dopolnim, kar manjka in tega prav tako nikoli ne zmanjka. Le k pisanju svojih spominov se zelo težko spravim.
Za MISLI pa želim, da bi še naprej bile zveste svojemu poslanstvu in da v svoji zvestobi tudi mi ne omagamo. Stopimo v novo desetletje s pogumom in zaupanjem, zvestobo in zavednostjo svojim koreninam in dediščini, ki jo ustvarjamo sedaj.
Naše Misli že od junija 1979 tiskajo v tiskarni Distinction Printing v Brunswicku, ki jo je do marca 2000 vodil g. Simon Špacapan, ko se je upokojil. Takrat sta tiskarno odkupila njegova dolgoletna tiskarja Simon Kovačič in James Rizzo, ki sta vedno vesela, ko Misli prinesemo v tisk, oziroma sedaj, ko se pojavijo na njunem računalniku.
JUBILEJNO LETO LJUBLJANSKE NADSKOFIJE.
Na god Svetega Nikolaja, 6. decembra 2011, se je začelo jubilejno leto ljubljanske nadškofije. Na ta dan leta 1461 je cesar Friderik III. ustanovil ljubljansko škofijo, 6. septembra naslednje leto pa je njeno ustanovitev potrdil takratni papež Pij II. Že v nedeljo pred sv. Miklavžem so po župnijah brali pastirsko pismo ob začetku jubilejnega leta v spomin na 550-let-nico ustanovitve osrednjega cerkvenega središča na slovenskih tleh. Ljubljana je prav zaradi tega sčasoma postala tudi kulturno, izobraževalno, gospodarsko in politično središče, ki je dalo pečat našemu narodu. Na nedeljo po Miklavžu je sledil še slovesen začetek jubilejnega leta s sveto mašo ki jo je v stolni cerkvi daroval ordinarij nadškof Anton Stres. Z njim je poleg apostolskega nuncija Juliusza Janusza somaševalo še deset škofov in nadškofov. Nadškof Stres je v pridigi spregovoril o pet in pol stoletnih prizadevanjih za svetost, za ljubezen do Boga in do bližnjega, za poglobitev in utrditev vere ... Ta prizadevanja so se vrstila v veselju in preizkušnjah, v vojnah in miru, v letih obilja in letih revščine in lahkote, zmag in porazov. Maša je bila zahvala za vse, ki so skozi stoletja ohranjali zvestobo Bogu ter prošnja za nas in naše zanamce. 500 LET PRIKAZANJA STRUNJANSKE MARIJE. Štirinajstega avgusta 2012 bo minilo 500 let, odkar se je po piranskih zapisih Marija prikazala dvema stražarjema vinogradov v Strunjanu. Še istega leta je mestni svet v Piranu sklenil, da bodo zgradili današnjo cerkev Marijinega prikazanja. V spomin na ta dogodek in ob 100-letnici kronanja Marijine podobe, so v nedeljo, 1. januarja 2012, v župniji Strunjan začeli jubilejno leto. Sveto mašo v romarskem svetišču, za katerega skrbijo frančiškani, je daroval koprski škof Metod Pirih. Med mašo je razglasil začetek jubilejnega leta in se skupaj z verniki Bogu zahvalil za vse milosti, razsvetljenja, dobrote, navdihe in spodbude, ki jih prejemamo po posredovanju strunjanske Matere Božje. Škof je med mašo blagoslovil jubilejne zastave, ki bodo krasile strunjanske hiše in piransko občinsko stavbo ter družinske sveče s simbolom jubileja. Rektor svetišča in župnik p. Niko Žvokelj je po maši s piranskim županom podpisal dogovor, s katerim bo frančiškanski samostan ob cerkvi, ki je bil po vojni zaplenjen, vrnjen lastniku. Vrh praznovanja bo 14. in 15. avgusta letos. Do takrat pa želi p. Niko urediti ploščad pred cerkvijo in postaviti kapelo sv. Nikolaja, zavetnika mornarjev, ki so vsa stoletja radi prihajali s prošnjami in zahvalami k strunjanski Mariji.
60 LET OD ZAZIGA ŠKOFA VOVKA. Novomeška škofija, ki je v zadnjih letih dobila kar tri blažene, ki so kot mučenci izpričali svojo vero za Kristusa, je 21. januarja 2012 s sveto mašo in spominsko slovesnostjo počastila še enega mučenca - božjega služabnika škofa Antona Vovka. Rojen je bil sicer na Gorenjskem, v rojstni hiši Franceta Prešerna, mučeniška smrt pa je prežala nanj na železniški postaji v Bršljinu pri Novem mestu, kjer so ga 20. januarja 1952 polili z bencinom in zažgali. Kljub načrtom partije in ozne pa takrat ni umrl, saj je imel Bog z njim drugačne načrte. Pri življenju ga je ohranil še dobrih deset let. Slovesnost v novomeški stolnici ob šestdeseti obletnici tega dogodka je vodil ljubljanski nadškof Anton Stres. V pridigi je primerjal razmere v času zažiga in danes. Škof Vovk je zaradi neomajne zvestobe Kristusu in Cerkvi veliko pretrpel. S svojim zgledom je pokazal, kako trpeti za Kristusa, če želimo biti njegovi zvesti učenci. Kljub demokraciji in spoštovanju človekovih pravic je pri nas danes veliko sovražnega govora in širjenja neresnic na račun katoličanov in Cerkve. To se je in se bo dogajalo, saj se v vsakem času kdo spozabi in gre čez mejo. Po besedah nadškofa Stresa je bolj zaskrbljujoče to, če državne ustanove in javno mnenje takim spodrsljajem dajejo potuho ali celo javno podporo. To se je zelo očitno zgodilo pred šestdesetimi leti v Novem mestu in še neštetokrat pozneje v podobnih, četudi manj brutalnih primerih. Po maši so pred stolnico blagoslovili doprsni kip škofa Vovka.
PREDČASNE VOLITVE BREZ PREPRIČLJIVEGA ZMAGOVALCA. Na prvih predčasnih volitvah v državni zbor, ki so potekale 4. decembra 2011, so se v parlament uvrstile Pozitivna Slovenija, SDS, SD, Lista Virant, DeSUS, SLS in Nova Slovenija. Presenečenje volitev je nova stranka Pozitivna Slovenija nekdanjega ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, ki je kot zmagovalka volitev dobila 28 poslancev. SDS Janeza Janše, ki so mu ankete napovedovale zmago, je s 26 poslanci pristal na drugem mestu. Doslej vladajoča SD Boruta Pahorja je dobila 10 poslancev, sledi ji Lista Gregorja Viranta z 8 poslanci, po 6 poslancev imata Slovenska ljudska stranka Radovana Žerjava in DeSUS Karla Erjavca, Nova Slovenija Ljudmile Novak, ki se je kot prva stranka znova vrnila v parlament pa ima 4 poslance. Stranki Zares in LDS, ki sta bili v prejšnji koaliciji, sta izpadli iz parlamenta. V novem parlamentu sta še poslanca italijanske in madžarske narodnosti. Volilna udeležba je bila 65 odstotna. V 90 članskem državnem zboru je 55 novincev, približno tretjino
sedežev pa so dobile ženske. Po pošti je iz tujine na državno volilno komisijo prispelo 6851 glasov. Točnih seznamov udeležbe volivcev po posameznih državah ni. Veliko pa na primer pove podatek, da je na veleposlaništvu v Buenos Airesu volilo 356 rojakov, medtem ko je leta 2008 v argentinski prestolnici glasove oddalo 1334 volivcev. Razlog za to je podoben, kot v Avstraliji: glasovnice niso prišle pravočasno, čeprav volilna komisija že vrsto let ve, kakšne roke bi morala upoštevati. JANKOVIC OD ZMAGOVALCA DO PORAŽENCA. Sprva je kazalo, da bi novega mandatarja lahko dobili do novega leta, vlado pa v začetku januarja 2012. Zoran Jankovič, katerega stranka je dobila največ glasov, je pogovore z morebitnimi koalicijskimi partnerji začel že dan po volitvah. Sprva precej neuspešno, saj so ga zavrnili v vseh strankah razen v DeSUS. Po dveh tednih sta se pogojno za vstop v koalicijo s Pozitivno Slovenijo odločili še SD in Lista Gregorja Viranta. Prvi preizkusni kamen trdnosti te koalicije je prinesel zanimiv razplet. Ker stranki tranzicijske levice Pozitivna Slovenija in SD, za kateri nekateri nekdanji partijski veljaki menijo, da gre za eno stranko, nista mogli najti skupnega kandidata za predsednika državnega zbora, sta ostali praznih rok. Kandidatka Zorana Jankoviča je na izredni seji 21. decembra 2011 nazadnje dobila le 28 glasov v 90-članskem parlamentu. S hitrim dogovorom je predsednika državnega zbora Gregorja Viranta izvolila desnosredinska koalicija. To je bil prvi poraz Zorana Jankoviča in njegovih podpornikov z nekdanjo partijo in borci na čelu, ki jih poosebljata Milan Kučan in Janez Stanovnik. V naslednji dneh so sredinske stranke Lista Virant, SLS in DeSUS uskladile pobudo za oblikovanje vlade narodne enotnosti. Medtem je predsednik države Jankoviča tudi uradno imenoval za mandatarja. Ko je sredinski trojček ugotovil, da nima možnosti, so stranke SD, Lista Virant in DeSUS nadaljevale pogovore z Jankovičem. Zaradi programskih razhajanj je Lista Virant prekinila pogovore z mandatarjem in začela usklajevanja z SDS, SLS in NSi. Pred glasovanjem v državnem zboru so se zgodile še Dražgoše, kjer je nekdanja partijsko-borčevska elita odkrito podprla Jankoviča in vse druge razglasila za „hlapce". Večer pred odločanjem je Jankoviča v televizijskem nastopu podprl še predsednik države, ki ne skriva politične pripadnosti levici. Pred glasovanjem je imel Jankovič zagotovljene glasove svoje stranke ter SD in stranke DeSUS, skupaj 44 glasov. Zagotavljal je, da bo dobil še 45. in 46. glas, nekateri pa celo, da ima kar 48 glasov. Na tajnem glasovanju 11. januarja 2012 je dobil le 42 glasov, kar pomeni, da so zatajili celo v lastnih vrstah. Ker Jankovič v naslednjih dneh ni mogel zagotoviti še dveh glasov za minimalno večino, je pogajanja z njim prekinil tudi DeSUS. Predsednik
države, ki je po porazu Jankoviča večkrat ponovil, da se mu ta še vedno zdi dober kandidat za mandatarja, je na presenečenje vseh 17. januarja 2012 za mandatarja imenoval bančnika Marka Voljča, ki se je za to mesto potegoval že pred dvajsetimi leti, ko so rušili Peterletovo vlado. Stranke pa tudi javnost ga je že prvi dan zavrnila.
NOVO VLADO BO SESTAVIL JANEZ JANŠA.
Po dvojnem porazu Zorana Jankoviča je desnosre-dinska koalicija z Janševo SDS dobila prosto pot za oblikovanje vlade. Predsednik države ga sicer zaradi osebnih zamer ni želel imenovati za mandatarja. Brez posvetovanja s poslanskimi skupinami je poskušal v igro poslati bančnika Marka Voljča, ki je že pred dvajsetimi leti neuspešno poskušal zamenjati Lojzeta Peterleta. Zato je pet desnosredinskih strank na čelu z Janezom Janšo, ki se zaveda, da je dobil na volitvah za dobra dva odstotka manjšo podporo kot Jankovič, 25. januarja 2012 predstavilo svojega mandatarja. Stranke, ki so sklenile koalicijski dogovor, imajo 50 glasov. Povabilo v koalicijo je dobila tudi Pahorjeva SD, a se za to ni odločila. Stranke SDS, Lista Virant, SLS, DeSUS in NSi so se še dogovorile, da bodo oblikovale koalicijo za izhod iz krize in da ne bodo odpirale ideoloških tem. Janez Janša je uspešno prestal preizkušnjo v državnem zboru in zdaj je na vrsti oblikovanje ministrske ekipe, ki bo namesto sedanjih petnajst imela le deset ministrstev. NADOMESTNE ŽUPANSKE VOLITVE. Poslanci in poslanke, ki so prišli 4. decembra 2011 v državni zbor kot „župani", so se morali tej funkciji odpovedati. Zato bodo potrebne nadomestne volitve. V občinah Polzela, Železniki, Slovenj Gradec, Destrnik, Bovec, Mirna Peč, Metlika, Krško, Radeče in Duplek bodo potekale 11. marca, v Ljubljani pa 25. marca 2012. NAFTNI DERIVATI DOSEGLI REKORDNO VREDNOST. Cene pogonskih goriv in kurilnega olja v Sloveniji so dosegle nov rekord. Cena najbolje prodajanega neosvinčenega 95-oktanskega bencina je 24. januarja 2012 znašala 1,406 evra. Dražji je bil le še v Italiji, medtem ko je cenejši na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji. Za dva centa je dražji neosvinčen 100-oktan-ski bencin. Liter dizelskega goriva pa je stal 1,324 evra. Kurilno olje, ki ga mnogi uporabljajo za ogrevanje v zimskem času, pa je prvič dražji od enega evra za liter. Visoke cene goriv so prizadele marsikoga, najbolj pa jih občutijo prevozniki. Lahko bi sicer zvišali cene prevozov, a jih zaradi ostre konkurence verjetno ne bodo.
LJUBLJANSKA OPERA SPET ODPRTA. Sredi decembra so v slovenski prestolnici odprli prenovljeno in razširjeno operno-baletno hišo. S tem so člani opernega in baletnega ansambla po šestih letih spet v svojih prostorih, kar jim omogoča normalne razmere
za delo. Prenova stavbe „Deželnega gledališča" iz leta 1892 je bila nujna zaradi težav z akustiko, tehnične zastarelosti in prostorske stiske. Slovesnost ob odprtju obnovljene operne hiše so poimenovali Zlitje stoletij.
V	njej so se z odlomki iz oper Gorenjski slavček, Carmen, Slovo od mladosti in Aida ter iz baletov Otroci z roba resničnosti in Rajmonda predstavili vsi umetniški ansambli in nekateri najvidnejši solisti. Slovesnost je bila nekakšen uvod v slavnostno sezono, v kateri bodo praznovali 120-letnico delovanja te ustanove. POSLEDNJI DESETI BRATJE ZORKA SIMČIČA. Prvi dni leta 2012 je pri Študentski založbi izšel obsežen roman Zorka Simčiča, ki so ga napovedovali že ob njegovi devetdeseti obletnici rojstva novembra lani. Roman, ki je v končni obliki dobil naslov Poslednji deseti bratje, je avtor začel pisati pred desetletji v Argentini in ga dokončal pred leti v domovini, kamor se je vrnil po njeni osamosvojitvi. V središču romana je kolektivna usoda dela narodovega telesa, zapisana skozi vrsto osebnih zgodb, ki se odvijajo na različnih celinah. Simčič motiv desetništva, ki je pogost v starejši slovenski literaturi, predstavi kot neprostovoljno bivanje na tujem in se pri tem sprašuje, ali ima tujstvo nek globlji smisel. Pisatelj izhaja iz dejstva, da je človek popotnik na tem svetu. Preseljevanja je bilo v letih po vojni izredno veliko, pa tudi danes se ljudje nenehno selimo, kot da bi šlo za preseljevanje narodov. V tujem svetu se usode ljudi odvijajo različno. Kot je dejal Zorko Simčič na predstavitvi romana: „...se mnogi čisto zgubijo in postanejo ne-tujstvo, tujci, oziroma čisto nekaj drugega. Kdor ima pa korenine ... v svoji družini, v svojem rodu v svojem narodu, tega to samo obogati.
V	tem smislu je tujstvo rodovitno. Tako ga je doživljal tudi Simčič, ki je po vojni prek Italije odšel v Argentino, si tam ustvaril dom in se kmalu po rojstvu Slovenije z družino vrnil v prvo domovino. REVOLUCIONARNO NASILJE NA SLOVENSKEM. Študijski center za narodno spravo je izdal prvo knjigo iz zbirke, ki bo skušala celostno prikazati revolucionarno nasilje v času druge svetovne vojne. Delo z naslovom „Revolucionarno nasilje na Slovenskem 1941 - 1945" je sad večletnega raziskovanja, ki želi prikazati to plat zadnje svetovne vojne po posameznih slovenskih pokrajinah, torej na Štajerskem in v Prek-murju, na Koroškem, Gorenjskem, Dolenjskem z Belo krajino, Notranjskem in Primorskem. Avtor prve knjige Damjan Hančič je na njeni predstavitvi povedal, da delo poskuša odgovoriti na vprašanja, v kakšni obliki se je kazalo partizansko oziroma revolucionarno nasilje nad prebivalstvom, koliko je bilo to nasilje usmerjeno proti resničnim sodelavcem okupatorja, koliko pa proti političnim nasprotnikom Osvobodilne fronte oziroma vrha Komunistične partije. V svoji študiji se je osredotočil na vzhodno Gorenjsko v času med leti 1941
in 1945 s poudarkom na Kamniškem. V knjigi je na kratko predstavljena nemška okupacijska politika, delovanje partizanskih enot in partije med okupacijo, pa tudi organizacija in delovanje enot, ki so izvajale revolucionarno nasilje. Sledi natančen popis revolucionarnih dejanj. V knjigi je objavljen tudi seznam žrtev ter dokumenti in pričevanja, na katerih temelji delo. Hančič je imel največ težav pri razkrivanju nasilja, ki se je na primer dogajalo med »navadnimi« partizani, ki so se želeli boriti proti okupatorju ter med partizani »revolucionarji«.
MARIBOR - EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE.
Slomškovo mesto je z novim letom dobilo ugleden naziv „Evropske prestolnice kulture". Tako se bodo v Mariboru in partnerskih mestih Slovenj Gradcu, Velenju, Novem mestu, Murski Soboti in Ptuju zvrstile številne prireditve, na katerih se bodo poleg domačih predstavili tudi kulturni ustvarjalci iz številnih držav sveta. To ponuja lepo priložnost za kulturni in duhovni preporod tega dela Slovenije. Slovesno odprtje prestolnice med 13. in 15. januarjem 2012 je zaznamovala premiera opere slovenskega skladatelja Marija Kogoja Črne maske. Gre za koprodukcijo mariborske in ljubljanske opere v režiji Janeza Burgerja in pod taktirko Uroša Lajovica, ki je za to priložnost opravil redakcijo 815 strani zajetnega rokopisa ene najboljših ekspresionističnih oper na svetu. TINA MAZE TUDI LETOS ODLIČNA. Alpska smučarka iz Črne na Koroškem Tina Maze v letošnji sezoni iz nastopa v nastop nabira točke in dokazuje, da je boljša od nje le Američanka Lindsey Vonn. Tina Maze je od sredine decembra osvojila že vrsto srebrnih in bronastih odličij, manjka ji le še zlato. Daleč pred njo je le Vonnova, ostale smučarke pa po točkah v skupnem seštevku prav tako daleč za Tino Maze. Naj dodam, da so v tej sezoni napredek pokazali tudi smučarski skakalci. Robert Kranjec je na smučarskih poletih v Kulmu sredi januarja 2012 dočakal prvo zmago v sezoni. Že sredi decembra 2011 pa so v Harrachovu na tretjo stopničko stopili Jernej Damjan, Jure Šinkovec, Peter Prevc in Robert Kranjec, ki so v ekipni tekmi zaostali le za Norvežani in Avstrijci.
MISLI so 25. januarja 2012 dopolnile 60 let in so stopile letos v 61. leto svojega rednega izhajanja. Izšle bodo v šestih številkah kot dvomesečna revija. Naročnina za letošnje leto je $50, letalsko po svetu $100. Hvala vsem, ki redno poravnate naročnino za tekoče leto in darujete v tiskovni sklad patra Bernarda. Hvala vsem sodelavcem in dobrotnikom našega misijona in pri reviji Misli; hvala za vse Vaše delo, darove in praznična voščila. Bog živi!
V Ljubljani so v prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (V nadalievanin 7,RC SA7TF) 1 fi. iannaria 2012
Walesu (oziroma Historical Archives for Slovenian Australians NSW IE v nadaljevanju HASA NSW), ie hila nod imenom »Naša riot v samostoino Slov-
Razstava predstavlja najpomembnejše prelomnice slovenske zgodovine in zajema obdobje od časa osamosvajanja pred dvajsetimi leti. V ospredju so dogodki, ki so se godili v začetku 90-ih let 20. stoletja in preko katerih obiskovalec spozna aktivnosti slovensko-avstralske skupnosti v času osamosvajanja Slovenije in njihova prizadevanja za mednarodno priznanje njihove prve domovine.
Otvoritve dogodka seje udeležilo preko 50 ljudi, ki so izrazili navdušenje nad skrbno izbranimi gradivi in zanimivimi fotografijami. Med njimi je bilo prisotnih precej nekdanjih avstralskih Slovencev, ki zdaj živijo v Sloveniji, in tudi dva nekdanja odpravnika poslov Veleposlaništva Republike Slovenije v Canberri, Jure Gašparič ter dr. Zvone Zigon. Razstava je pripravljena na pregleden način in deluje strokovno ne glede nato, da so jo pripravile nepoklicne ljubiteljske arhivarke, Marija Grosman, Zora Johnson, Martha Magajna in Mihaelca Sušteršič, ki s prostovoljnim delom v združenju HASA NSW zbirajo arhivsko gradivo. Pri postavitvi in tisku panojev za potrebe razstave v Ljubljani je imel glavno vlogo Florjan Auser, ki je na otvoritvi razstave prikazal tudi kratek dokumentarni predstavitveni film o aktivnostih združenja
HASA NSW.
Obletnico avstralskega priznanja slovenske samostojnosti je v istem času z razstavo »Živimo tukaj, v mislih smo doma KB lovenci v Avstraliji«, obeležila tudi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. V njenih prostorih je
Živimo tukaj, v mislih smo doma -Slovenci v Avstraliji
Razstava Avstralsko slovenskega tiska v Narodni univerzitetni knjižnici
Besedilo: Helena Janežič
Slovenci so Avstralijo kot možno izbiro za naselitev odkrili konec devetnajstega stoletja, ko so v službi avstrijske mornarice pripluli tudi na ta konec sveta.Tja so začeli odhajati po prvi svetovni vojni, v dvajsetih letih predvsem s Primorske, bolj množično pa so se na petem kontinentu naseljevali po letu 1945. Danes živi v Avstraliji med 25.000 in 30.000 Slovencev.
16. januarja pred dvajsetimi leti je Avstralija priznala Republiko Slovenijo in prav na ta dan bomo v NUK odprli priložnostno razstavo o Slovencih, ki bivajo na celini pod Južnim križem. Hkrati želimo opozoriti na številno gradivo, ki so ga ustvarili avstralski Slovenci v desetletjih bivanja v tujini in je sedaj po zaslugi gospoda Florjana Auserja dostopno tudi na portalu www.dlib.si. Avstralija ni le dežela kengurujev in skrivnostne gore Uluru.To je tudi dežela slovenskih pesnikov in pesnic ter pionirjev slovenskega rodu, ki so zgodnja leta svoje naselitve v Avstraliji delali na projektu Snežnih gora, enem največjih inženirskih čudes na svetu.
Razstava tiskanih Misli v Narodni univerzitetni knjižnici
Sodelavke HASA-NSW smo lahko ponosne na razstavo »Naša pot v svobodno Slovenijo«, ki
smo jo pripravile za proslavo 20-letnice slovenske samostojnosti. Obširna zgodovinska razstava je bila glavna tema proslave 26. junija 2011 v dvorani Verskega središča v Merrylandsu. Veliko ljudi si je razstavo ogledalo in številni so izrazili zelo pohvalna mnenja. Razstava prikazuje zgodovino slovenskega naroda od zgodnjih stoletij preko Karantanije do danes, posebej pa obeležuje čas slovenske pomladi v poznih osemdesetih letih 20. stoletja, in čas, ko smo avstralski Slovenci pokazali složnost in na različne načine pripomogli k samostojni Sloveniji. Pregovor pravi, da gre dober glas v deveto vas in tako se je tudi dogodilo...
Zaradi uspešnosti in zanimivosti razstave v Merrylandsu so že julija lani začeli potekati pogovori, da se razstava predstavi tudi v Ljubljani. To se je zgodilo 16. januarja letos, na dan 20. obletnice, ko je Avstralija kot prva prekomorska država priznala slovensko samostojnost. V atriju ZRC SAZU-ja (Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti), Novi trg, Ljubljana, je bila razstava prikazana tudi rojakom v domovini. Gospod Florjan Auser, direktor Slovenian Media House, član Sveta Vlade RS za Slovence po
svetu ter odličen fotograf in elektronski strokovnjak, je z moderno tehniko prenesel fotografske kopije panojev originalne razstave na stene atrija ZRC SAZU tako, da izgleda popolnoma enako kot original - mogoče še lepše. Pri tem so nas podprli častni generalni konzul RS g. Alfred Brežnik AM, ki pa se zaradi zdravstvenih razlogov tega pomembnega dogodka ni mogel udeležiti in ga je nadomestil g. Florjan Auser. Odprtje razstave sta se med drugimi visokimi gosti udeležila tudi minister za Slovence po svetu, dr. Boštjan Žekš, in veleposlanik Avstralije na Dunaju, gospod Michael Potts. Razstava je bila odprta od 24. januarja 2012.
K praznovanju 20-letnice avstralskega priznanja Slovenije se je pridružila tudi Narodna in univerzitetna knjižnica z razstavo »Živimo tukaj, v mislih smo doma - Slovenci v Avstraliji«, ki
skozi tiskano gradivo prikazuje naše življenje tukaj v Avstraliji. Ta razstava je bila odprta do 6. februarja 2012.
Po neuradnih virih v teku pisanja tega članka smo že izvedeli, da je bila razstava zelo dobro sprejeta. Gotovo bomo v prihodnje slišali še kaj več o tem, trenutno pa se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki ste HASA NSW ob pripravi te razstave na kakršen koli način pomagali.	Maria Grosman

- *


i v 9 » ■ m? i «*«a 11o s* m«~
lan^prs
p. Darko Znidaršič OFM p. Valerijan Jenko OFM, OAM ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION 313 Merrylands Road, PO Box 280 MERRYLANDS NSW 2160
Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478 Mobile: 0409 074 760; 0419 236 783 Fax: (02) 9682 7692 E-mail: darko@pacific.net.au
valerian@pacific.net.au
STATISTIKA VERSKEGA ŽIVLJENJA KRSTI: V naši slovenski cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu je zakrament Božjega otroštva v letu 2011 prejelo samo 7 otrok: 5 dečkov in 2 deklici.
Veseli smo novih članov Cerkve, čeprav jih je bilo v zadnjem letu najmanj doslej. Hkrati pa ne pozabljamo na svojo dolžnost - dolžnost občestva pri molitvi za nove kristjane in njihove družine, za starše in botre, da bi se vedno in povsod zavedali tega velikega daru in naloge ter vestno vodili in vzgajali za življenje v družini, v družbi, za življenje z Gospodom in s Cerkvijo. Prav pri botrih sva patra včasih v skrbeh, ker jih večinoma ne poznamo in jih moramo skrbno povprašati, kdo so in ali so vredni, zgledni kot kristjani in bodo odgovorno prevzeli to nalogo. - V zadnjem času kdaj pokličejo, se zanimajo za sveti krst pri nas Avstralci ali ljudje drugih narodnosti, včasih iz okolice, drugič s čisto drugega konca prostranega Sydneya (le kje so nas našli?), pa celo družinica, ki se je nedavno priselila iz naše okolice v daljno Kraljičino deželo, se je oglasila. Te smo, seveda po pogovorih z njimi, usmerili v krajevne župnije, saj niso s Slovenci nič povezani.
POROKA je bila letos samo 1 (ena). Povprečna starost poročencev je 33 let. CERKVENIH POGREBOV je bilo 18: 13 moških in 5 žensk. Najstarejša je bila žena, ki je dočakala 99 let, najmlajša je dopolnila 59 let. Najstarejši moški je dočakal 86 let, najmlajši 65 let. Povprečna starost vseh rajnih je 75 let. Veseli smo, da so bili vsi prevideni (vsi so prejeli zakramente). Hvala Vam, dragi rojaki, da vestno skrbite, da naši bolni in ostareli prejmejo zakramente, da naju pridno obveščate o naših bolnikih, ali pa obvestite najbližje duhovnike ali bolniške duhovnike. Žal pa se še vedno najdejo tudi ljudje, ki poskrbijo prej za vse drugo, za tolažbo, ki jo daje Gospod v svetih zakramentih, ali za to, da bi naju obvestili, pa komaj kdo ali sploh ne,
in zveva po ovinkih ali davno potem. PRVOOBHAJANCEV in BIRMANCEV lansko leto ni bilo. Za letošnje leto sta se že priglasila dva kandidata, upamo, da se bo še kdo. BIRMO bomo imeli predvidoma naslednje leto, 2013, če bo dovolj prijavljenih kandidatov. Prijave za pripravo na prvo sv. spoved in prvo sv. obhajilo sprejemamo do konca februarja.
NEDELJNIKI: Obisk pri nedeljskih sv. mašah je povprečno 172 v Merrrylandsu, v Figtreeju 44, v Canberri 53, v Newcastlu 12, na Zlati Obali in na Planinki - Cornubii po 20. SV. OBHAJIL: v Merrylandsu 12.072, v Figtreeju 843, v Canberri 600, v Newcastlu 60. - Vsakih 14 dni je sv. maša za italijanske vernike iz Merrylandsa in okolice, sv. maše se udeležuje povprečno 30 ljudi. UDELEŽBA pri sv. mašah med tednom je različna. V poletnem času so sv. maše ob 7.00 zvečer, v zimskem času ob 6.00 zvečer, razen ob četrtkih, ko je ob 10.30 dopoldne. Pač pa je vigilna sv. maša -nedeljska, ob sobotah zvečer zelo slabo obiskana. Nekaj udeležencev je odšlo k nebeškemu Očetu, pri drugih so se razmere kaj spremenile idr. Še najbolje je takrat, ko so po sv. maši kakšne prireditve, proslave ali igre na odru, toda v zadnjem času so le redkokdaj. Sporočite nam, če bi želeli ob sobotah bolj zgodnjo uro, ali predlagate kako drugače. VERSKI TISK: Naročniki MISLI ste kar pridni, veliko vas je že poravnalo naročnino in dalo za sklad, prav tako velikodušno darujete za naše glasilo RAFAEL, ki se bo čez 3 leta srečal z Abrahamom. »Rafaela« redno tiskamo v 1.400 izvodih, na nekaj manj naslovov ga razpošljemo po pošti. Nekaj številk pride tudi nazaj. Včasih se kdo preseli ali kdo umre, imeli pa smo tudi težave z računalniškim programom pri naslovih rojakov. Zato prosimo, da nam sporočite, če Rafaela niste dobili, prav tako vsako spremembo naslova. V primeru smrti naročnika nam sporočite, na koga naj prepišemo naročnino.
Slovenski katoliški tednik DRUŽINA dobivamo 15 izvodov, Brata Frančiška 5 in Misijonskih obzorij 5. Mohorjeve knjige iz Celovca dobivamo redno za našo knjižnico, še trije ste naročili zbirko Mohorjevih knjig, kar je razveseljivo. Mohorjeva družba v novem letu praznuje 160-letnico, časopis Družina pa je prav tako dopolnil 60 let.
PRED NAMI...
MERRYLANDS - SV. RAFAEL
V sredo, 25.1.2012, sklepamo molitveno osmino za edinost kristjanov. Ta dan nas bosta obiskala novi slovenski veleposlanik dr. Milan Balažic in partnerka Nina Krajnik. Gospod veleposlanik obiskuje vse slovenske skupnosti in organizacije in se želi srečati tudi s predstavniki slovenskih skupnosti v Sydneyu. Srečanje bo v naši dvorani v Merrylandsu ob 6.00 zvečer.
Četrtek, 2.2.: SVEČNICA: Ob 10.00 dopoldne je redno srečanje molitvene skupine in ob 10.30 praznična sv. maša z blagoslovom sveč. - Sv. maša bo ta dan tudi ob 7.00 zvečer, ko bosta praznovala 55. obletnico poroke predsednik Slovenskega društva Štefan ŠERNEK in njegova žena Ana ŠERNEK.
Petek, 3.2.: SV. BLAŽ, PRVI PETEK: Pri sv. maši boste prejeli blagoslov sv. Blaža. Sv. Blaž, škof v Sebasti v Armeniji in mučenec, je priprošnjik, ki nas varuje bolezni v grlu. Preden je postal škof, je bil zdravnik. Znan je po tem, da je rešil dečka, ki se mu je v grlu zataknila ribja koščica. Nedelja, 19.2.: PUSTNI PIKNIK: Kosilo pripravlja 2. delovna skupina. Gospodinjam se priporočamo za krofe in pecivo. Vsem pa za obilo dobre volje, ki si jo bomo podelili drug drugemu. Naj bo ta vsakoletni dogodek znova priložnost, da se po počitniškem premoru povežemo med seboj. Sreda, 22.2.: PEPELNICA - STROGI POST: Sv. maši z blagoslovom pepela in obredom pepelenja bosta ob 9.30 dopoldne in ob 7.00 zvečer. - Ta dan je strogi post, kar pomeni, da se samo enkrat na dan najemo do sitega in se vzdržimo mesa oziroma mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. do začetega 60. leta, zdržek ob petkih pa vse, ki so izpolnili 14. leto.
KRIŽEV POT bomo molili in premišljevali vsak četrtek ob 10.00 dopoldne in vsak petek ob 6.30 zvečer, nato je sv. maša. Na 5. postno nedeljo, 25.3., pa bo DRUŽINSKI KRIŽEV POT ob 9.00 dopoldne.
Nedelja, 26.2.: 1. POSTNA NEDELJA, DRUŽINSKA SV. MAŠA IN BLAGOSLOV OTROK:
Po počitniškem premoru bo vsako 4. nedeljo v mesecu, če ne bo kdaj določeno drugače, spet družinska sv. maša v angleščini. Pri tej sv. maši v februarju bo blagoslov otrok (tudi najmlajših) in šolskih torb ob začetku šolskega, katehetskega in delovnega leta. Šolarji lahko pridete v šolskih uniformah, če to želite. Ker se po božiču mnogi kmalu razpršimo na počitnice v razne kraje, je blagoslov otrok ob začetku šolskega leta naravnost primeren čas. Čim bolj se obvestimo med seboj, da res pridemo skupaj.
OTROKE in ODRASLE vabimo v tečaj slovenskega jezika, ki bo ob sobotah po dogovoru, ali ob drugem času. Slomškove šole za otroke nismo imeli dve leti, ker je bilo premalo prijavljenih, starejši so zrasli in imajo vse več dejavnosti. DOSEDANJI TEČAJNIKI SE DOBIMO na prvem srečanju v soboto, 11.2., ob 2.00 popoldne in ob 3.30 popoldne.
SREČANJE IGRALSKE DRUŽINE MERRYLANDS
bo drugi torek v februarju, 14.2., ob 7.30 po večerni sv. maši. Čas bi že bil, da naštudiramo in uprizorimo kako novo igro, pa da vrnemo obisk rojakom oz. igralcem iz Melbourna, ki so že trikrat gostovali pri nas. Vendar nam primanjkuje igralcev, zlasti moških, in pa mladih, deklet in fantov. Zato naj bo še en MALI OGLAS, ki ga posredujmo še drugim poznanim in primernim in jih povabimo k sodelovanju. Če niste igralski talent, boste dobrodošli za kaj drugega: tehnične stvari, postavitev kulis, elektrike, ozvočenja,... Lahko boste šepetali pri igri. Pridružite se nam na tem srečanju, 14.2., in se dogovorimo!
FIGTREE - WOLLONGONG - CERKEV VSEH SVETIH
Sv. maši sta vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 5.00 popoldne: 12. in 26.2., 11. in 25.3. Sv. maši bosta tudi na cvetno nedeljo, 1.4., in na veliko noč, 8.4., ob isti uri. - Na veliki petek, 6.4., bodo obredi ob 7.00 zvečer.
V	februarju beremo pastirsko pismo slovenskih škofov za postni čas 2012. Na 1. postno nedeljo, 26.2., bo pri sv. maši obred pepelenja. CANBERRA - GARRAN - SV. PETER IN PAVEL Sv. maša je vsako 3. nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer: 19.2. in 18.3.
V	aprilu bo sv. maša na veliko noč, 8.4., ob 6.00 zvečer in blagoslov velikonočnih jedil. Naslednjo nedeljo, 15.4., ne bo slovenske sv. maše. Prav tako
bo sprememba v maju, ko bo sv. maša v Canberri 4. nedeljo v mesecu, na binkošti, 27.5., ker bo na 3. nedeljo, 20.5., biserna maša p. Valerijana pri sv. Rafaelu. - Zabeležimo si datume. NEWCASTLE - HAMILTON - KATEDRALA SRCA JEZUSOVEGA
Sv. maša je vsako 5. nedeljo v mesecu (kadar jo mesec ima) ob 6.00 zvečer: 29.1., 29.4. in nato spet 29.7.2012.
ZLATA OBALA in PLANINKA
Na Zlati obali (Gold Coast) bo sv. maša v soboto, 4.2.2012, na Bocce klubu Lipa v Ashmoru, ob 4.00 popoldne.
Na Planinki bo sv. maša v nedeljo, 5.2., ob 10.30 dopoldne v dvorani društva in nato skupno kosilo. Velikonočni sv. maši bosta v soboto, 14.4. na Zlati obali in v nedeljo, 15.4.2012, na Planinki.
SV. KRST: JASPER FLYNN REBEC SMITH, rojen 18.9.2011. Oče Peter James Smith, mati Louisa Helen Rebec. Botra je bila Marija Eddy, priča krsta (Christian Wittness) Roslyn Dent. Merrylands - Sv. Rafael, 18.12.2011.
NAŠI POKOJNI MARTIN JANŽEKOVIČ je umrl 14.8.2011 v Dianelli, WA. Luč sveta je zagledal 19.11.1928 v Bukovcih v župniji Sv. Marko niže Ptuja. Leta 1960 sta se poročila z Marijo Fabjančič pri Sv. Frančišku v Paddingtonu, NSW. Družina je najprej živela v Sydneyu, leta 1969 pa se je preselila v Perth, WA. Martin je bil po poklicu krojač. Rad je raztegnil harmoniko. Bil je dejaven član slovenskega kluba v Perthu in je tudi prišel k Božji službi v krajevno župnijo in k slovenski sv. maši v Osborne Park, dokler je mogel. Pred skoraj 5 leti mu je umrla žena Marija. Tudi sam je zadnja leta bolehal. V bolezni je prejel zakramente, p. Darko ga je prav tako obiskal ob obisku rojakov v Perthu avgusta 2010. Martin zapušča sina Milana z ženo, hčer Anito, 4 vnuke, v Sydneyu brata Janeza in družino ter sestrično Nežko Kiner in družino, doma v Sloveniji 3 sestre in njihove družine. - Pogrebna sv. maša je bila 23.8.2011 v župnijski cerkvi Marije vnebovzete v Dianelli. Pokopan je na pokopališču Karrakatta, WA. MARIO TERLIKAR je umrl 24.11.2011 v St. Joseph's Hospital v Auburnu, NSW. Luč sveta je zagledal 29.7.1946 v Borjani. Po poklicu je bil avtoprevoznik, šofer tovornjaka. Poročen je bil z Lydio Hamati, ki je doma iz Libanona. Poleg nje zapušča sinova Roberta in Petra in vnuke Daniela, Alexio, Sophie in Olivio. Mario je bolehal šest mesecev. Žena Lydia in njegovi najdražji so ga redno obiskovali, žena je ves čas bedela ob njegovi bolniški postelji in mu skrbno stregla. Pogrebno sv. mašo smo obhajali pri Sv.
Rafaelu 29.11.2011, nato je bil pokopan na slovenskem delu pokopališča Rookwood. STANKO ŽLAHTIČ je umrl v bolnišnici v Liverpoolu na praznik Brezmadežne, 8.12.2011. Rojen je bil 13.10.1925 pri Sv. Martinu pri Vurberku. Po poklicu je bil tapetnik in tesar. Poročen je bil z Ano Grajfoner, ki je bila doma iz Vurberka in je sedaj že pokojna, umrla je leta 2008. V Avstralijo sta prišla leta 1953. Stanko zapušča hčer Danico Moge, zeta Lojzeta Mogeta, sinova Stana in Johna, 4 vnukinje, 8 pravnukov ter sestro Marijo in njeno družino v Sloveniji. Pogrebno sv. mašo smo obhajali 14.12.2011 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu. Stanko in Ana počivata na Božji njivi v Liverpoolu. MARIJA PODGORNIK, rojena GOMBAČ, je umrla v četrtek, 22.12.2011 popoldne v Scalabrini Village v Drummoyne-u, NSW. Rojena je bila v Hrušici pri Ilirski Bistrici 10.9.1912 očetu Antonu in materi Ivanki. Poročila se je v Trstu z Albinom Podgornikom. Oba sta leta 1955 prišla v Avstralijo. Mož je bil po poklicu mizar, Marija pa je bila gospodinja in mati. Zadnjih šest let in pol je preživela v Scalabrini Village v Drummoyneu. Rada se je udeleževala svete maše v tamkajšnji kapeli, hišni duhovnik ji je tudi podelil zakramente in jo blagoslovil. Marija zapušča sina Pavla, svakinji Margaret in Susan in vnukinjo Emmo. K pogrebnemu obredu in molitvam smo se zbrali v četrtek, 29.12.2011 v Northern Suburb Crematorium - East Chapel, nato je bila pokojnica upepeljena.
ZAHVALA
Iskrena hvala za molitve in sodelovanje pri pogrebni sv. maši, ki je bila v sredo, 5.10.2011, v slovenski cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Pokojna IRENA DALTON, rojena CELIN, se je rodila v Ilirski Bistrici 07.06.1952. Krščena je bila v cerkvi sv. Petra in Pavla v Ilirski Bistrici. Živela je v Berkeleyu. Po dolgih letih bolezni jo je k sebi poklical naš nebeggški Oče k večnemu počitku 25.09.2011 v bolnišnici v Wollongongu. Zahvaljujemo se patru Darku za lep obred in pozornost, Barici Brodnik in pevkam ter Andrewu Žičkarju, ki je igral na orgle. Sv. maša je bila slovenska in angleška. Berili je brala Natalie Brcar Moroney, prošnje vernih njen mož Michael. Posebna zahvala Marti Jennings, ki je vodila molitev rožnega venca in lepo prebrala molitev sv. Frančiška (njegov god smo obhajali dan prej), in Frances Yates, za slavospev. V dvorani je za nas gostoljubno poskrbela gospa Ema Mailow. Hvala tudi predsedniku kluba Planica Wollongong Ivanu Rudolfu za vso skrb. Irena zapušča moža Kennetha in sina Rolanda, mamo Marijo, brata Jožeta, sestro Klaro, nečakinje Michelle, Julie in Natalie in družine, ter vnukinji Kristal Jade in Ruby.	Klara Brcar z družino
MED NAMI JE BILO...
VESELI DECEMBER,
kot ga v novejšem času imenujemo, je bil tudi pri nas kar pester, adventni čas pa nas spomni, da pregledamo prehojeno pot in pripravimo Gospodu pot. Le vreme ni bilo kaj prida, ker je bil mesec deževen in poln nalivov, pa še ohladilo se je. Na poti v Canberro, kamor sem šel maševat na 4. adventno nedeljo, je bila temperatura na sredi poti samo 14 stopinj, doma v Sydneyu se je že otoplilo, v glavnem mestu pa je bilo 23 stopinj Celzija. Po vročinskem valu, ki nas je presenetil proti koncu oktobra že z 41 stopinjami in nekajkrat v novembru, je bil december res presenetljivo mrzel. Za praznik Jezusovega rojstva pa smo imeli spet vroče in soparno vreme.
MIKLAVŽ je obiskal naše občestvo in naš »pušeljc« -naše otroke prvo nedeljo v decembru in spet povprašal, če so bili kaj pridni. Otroci so bili veseli daril, nekateri so bili še nekajkrat poklicani na oder, pa za rezervo smo poskrbeli. Bogu hvala in Bog povrni pomočnikom! Angela in parklji so pri nas bolj »mala čreda«, pa vendar oboji ustvarijo svojevrstno vzdušje. Brez njih bi kar nekaj manjkalo.
Ko sem bil (p. Darko) še župnik na prejšnji župniji doma v Sloveniji, so fantje in dekleta kar tekmovali, kdo bo kar najbolj priden in kdo bo kot parkelj kar najbolj zagodel. Nekatera dekleta so se našemila v parklje in so včasih tako dala vetra, da si samo gledal, pa, ko se na vaseh vsi poznajo bolj ali manj, ni bilo kaj hudega.
SREČANJE MOLITVENE SKUPINE, BOLNIKOV IN UPOKOJENCEV na praznik Brezmadežne, 8.12., je
prav tako lepo uspelo. Zbralo se nas je kakih 60 pri praznični sv. maši ter pri kosilu v dvorani. V minulem letu smo pripravili tri takšna srečanja: v postnem času,
ob materinskem dnevu in sedaj v adventu. Srečanje v septembru je lani odpadlo. Manjka zlasti pridnih rok v kuhinji. Zato smo bili zelo veseli novih moči. V decembru sta za kuhinjo poskrbeli Greta Raber in Ivica Kustec, pomagale so še Sonja Fisher, Vilma Kobal, Ema Jaksetič, Zora Johnson in Danica Petrič. Bog povrni tudi ostalim.
BOŽIČNA DEVETDNEVNICA je bila bolj obiskana kot leto ali dve poprej. Že prej, v začetku adventa, smo med devetdnevnico v čast Brezmadežni molili za našo domovino Slovenijo. Ta naveza mora držati še naprej, saj domača dežela tako zelo potrebuje zdravo pamet in močno vero, klene in poštene ljudi s pravo mero in pravo vero. Bomo vztrajali? PRVO SLOVENSKO BOŽIČNO POLNOČNICO obhajamo v Figtreeju-Wollongongu.
Stoletje star Božji hram vseh svetih že dolgo ni bil tako poln kot zdaj za božič (razen ob pogrebih). Tokrat nas je k božični sv. maši prišlo veliko več, bilo je kar nekaj mladih, veseli smo bili gostov oziroma sorodnikov iz Slovenije in še iz Avstrije so prišli sorodniki našega rojaka. Bogoslužje smo obhajali v obeh jezikih, p. Darko je pozdravil v nemščini goste iz Avstrije.
PRI SV. RAFAELU je bila BOŽIČNA POLNOČNICA prav tako lepo obiskana, nekaj več ljudi kot leto prej, nekaj manj pri dnevnih sv. mašah ob 8.00 in 9.30 dopoldne. Patra sva pred polnočnico spovedovala, naš mešani pevski zbor pa je pripravil božičnico - skupaj smo peli božične ljudske pesmi. Jezuščka je v procesiji - v spremstvu otrok z lučkami - prinesla ministrantka Lauren Stariha. - Italijanske sv. maše ob 7.00 zjutraj se je udeležilo 44 vernikov. Zvečer je bila sv. maša v Canberri, kjer se nas je zbralo 63. Vstopno pesem Sveta noč je spremljal s harmoniko naš ministrant Simon Koštrica, njegova sestra Mateja, tudi ministrantka, je posnela video, veseli pa smo tudi treh novih ministrantov, Tonyja, Denisa in Benjamina (fotografija levo).
ŠTEFANOVANJE - in praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije
smo tudi tokrat pripravili že dopoldne po sv. maši. Kosilo je skuhala 1. delovna skupina. Kulturni program sta pripravili Olga Lah in Danica Petrič, slavnostni govornik je bil častni generalni konzul g. Alfred Brežnik AM, vse navzoče je kratko pozdravil novi slovenski veleposlanik dr. Milan Balažic. Za glasbo, zabavo in ples sta poskrbela člana ansambla The Masters, Julie in Jimmy, ki je zamenjal kitarista Luka, Dalmatinca.
Z nastopajočimi v programu: dr. Milan Balažic, p. Valerijan Jenko, Olga Lah, Alfred Brežnik AM, Zora Johnson, Danica Petrič in Florjan Auser.
Kljub zelo lepemu vzdušju smo Luka, ki je odličen pevec, kar pogrešali. Hvala tudi dobrotnikom - darovalcem nagrad, vsem, ki pa še čakate na to, da boste izžrebani, pa več sreče prihodnjič.
Po novem letu je na tretji sveti večer, 5.1.2012, pristal na sydneyskem letališču NAŠ PROVINCIAL pater STANE ZORE, ki je naš stari znanec, saj je bil pri nas že dvakrat, 1998 in 2001. Na letališču sva ga pričakala p. Darko in p. Valerijan. - Pater VALERIJAN je naslednji dan praznoval svojo 86. pomlad. Njegov jubilej smo proslavili najprej pri BOŽIČNEM KOSILU NA SLOVENSKEM DRUŠTVU SYDNEY, kjer se nas je zbralo kakih 70 rojakov in prijateljev. Božično kosilo je obenem zahvala - nagrada našim zvestim članom občestva, prostovoljcem, članom delovnih skupin, pevcem, sodelavcem, kuharicam in šoferjem. Ekipa kuharic in kuharjev se je res potrudila, Ivica Kustec je spekla jabolčni zavitek. Odbor SD Sydney pa je priskrbel veliko torto (fotografija spodaj).
V	nedeljo, 8.1.2012, na praznik Gospodovega razglašenja, smo obhajali ZAHVALNO SV. MAŠO s patrom provincialom STANETOM ZORETOM ob 60-letnici delovanja slovenskih frančiškanov med rojaki v Avstraliji. Tudi v Merrylandsu smo voščili p. Valerijanu pri sv. maši v cerkvi in potem v dvorani, za torto je poskrbela molitvena skupina. Bog povrni! Pater PROVINCIAL je opravil tudi redno vizitacijo naših hiš, pregledal knjige in se pogovoril z nami. V torek, 9.1., in v sredo, 10.1., smo se v Merryandsu skupaj sestali patri, ki delujemo v Avstraliji. Obiskali smo tudi generalnega vikarja v Parramatti, g. Petra Williamsa, in si ogledali katedralo sv. Patrika v Parramatti, naslednji dan pa smo obiskali še Dušana in Sašo Lajovic in v Waverleyu avstralskega provinciala p. Paula Smitha.
V	četrtek, 12.1., sva provincial p. Stane in p. Darko odpotovala na Zlato Obalo, kjer smo naslednji dan, na Fatimski dan, poromali v Marian Valley. Zbralo se nas je kakih 100 romarjev, od teh 20 Slovencev.
Somaševanje je vodil p. Andrew, somaševali smo trije duhovniki, poleg naju še Fr. Tim, Filipinec, ki je prav tako pripeljal romarje. Po romarskem kosilu in pobožnosti pri lurški votlini smo zmolili litanije še v naši kapelici Marije Pomagaj, p. provincial pa je blagoslovil nova vhodna vrata in novo sliko sv. Marije od Križa - Mary MacKillop, ki jo je Jože Gjerek dobil v dar. Radi bi napravili še enako ali podobno sliko Božjega služabnika duhovnika Danijela Halasa, prekmurskega rojaka, upamo, da bo kmalu razglašen za blaženega. Za kapelico Marije Pomagaj v Marian Valley bi radi nabavili nov, večji kip Srca Jezusovega, še prej pa iščemo dobrotnika (ali več dobrotnikov), ki bi pomagali pokriti stroške za nova vrata in za manjše stojalo za čajne svečke, ki jih prižigajo obiskovalci. Spominska knjiga se pridno polni in naša kapelica Marije Pomagaj je zares obiskana in priljubljena.
V soboto, 14.1., smo pater provincial, p. Valerijan in p. Darko obiskali slovenski Klub Triglav Panthers,
kjer nas je sprejel predsednik g. Peter Krope, in si ogledali hrvaško cerkev sv. Nikolaja Taveliča v St. John's Parku, kjer nas je sprejel novi predstojnik p. Smiljan Berišič, p. Ivo Tadič in p. Miroslav Mandič pa sta pripeljala na obisk patre iz Bosne, ki so prišli pomagat za božične praznike, zlasti za spovedovanje in sedaj za blagoslov hiš.
S patrom Stanetom pri vhodu in opekah - temeljih Kluba, ki jih je blagoslovil nadškof dr. Alojzij Šuštar leta 1983.
V nedeljo, 15.1., smo se znova zbrali pri naši sv. maši pri Sv. Rafaelu. Pater Stane, provincial, se je poslovil od nas. Popoldne sva se odpeljala v CANBERRO (fotografija zgoraj in levo), kjer je p. Stane vodil nedeljsko bogoslužje in nagovoril rojake, ki so se zbrali v lepem številu v cerkvi sv. Petra in Pavla. Pri večerji na Slovensko-avstralskem društvu v Philipu, ki je bila tudi »likof« za tamkajšnje naše pevce in pomočnike, tudi tiste, ki so pomagali na lanskem slovenskem koncertu, je predsednik g. Franc Čulek podelil društvena priznanja našim patrom in laiški misijonarki Mariji Anžič - dosmrtno članstvo. Povabili smo tudi p. Valerijana in p. Cirila, ki pa sta se opravičila. Naslednji dan je p. Stane odpotoval proti Melbournu in v sredo, 18.1., domov v Slovenijo. Vse rojake in patre lepo pozdravlja in se zahvaljuje za gostoljubje in doživetja med nami.	p. Darko in p. Valerijan
ŠTEFANOVO IN PROSLAVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI RS
Skupno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije in cerkveni praznik sv. Štefana vsa slovenska skupnost v Sydneyu vedno praznuje v dvorani verskega in kulturnega središča Merrylands (fotografija spodaj). Po končani jutranji sveti maši smo se zbrali v lepo okrašeni dvorani, kjer je Olga Lah s svojo skupino organizirala proslavo. Po okusnem domačem kosilu so v dvorani zazveneli zvoki slovenske in avstralske himne in navzoče sta nagovorila ambasador Republike Slovenije dr. Milan Balažic in častni generalni konzul RS Alfred Brežnik AM. Sledil je kulturni program, v katerem sta Danica Petrič in Zora Johnson predstavili nekaj domoljubnih pesmi avstralsko-slovenskega pesnika Ivana Kobala.
Direktor Slovenia Media House Florjan Auser je pripravil zanimiv videofilm o dogodkih, ki so pripeljali do slovenske samostojnosti, program pa se je končal s posnetkom izredno žive in živahne izvedbe Avsenikove skladbe »Golica« v izvedbi nadvse popularnega slovenskega zbora »Perpetuum Jazzile« na velikem ekranu, ki je vse navzoče spravila na noge od navdušenja. Programu je sledila bogata loterija in ples ob zvokih dela glasbene skupine »The Masters«.	Martha Magajna
Ijifp
i(h.«M; Ik
iii.irM "Ms.

d

p. Janez Tretjak OFM
HOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION
51 Young Avenue
WEST HINDMARSH SA 5007
Tel.: 08 8346 9674; 08 8121 3869 Mobile: 0434 197 097 Email: tretjakj@gmail.com
BOŽIČNI ČAS GRE počasi v zaton; za nekatere veliko lepih doživetij, ki
so pustili poglobitev duhovnosti, za nekatere pa čas praznjenja denarnice, bogato obložena miza, čas dopusta in praznina po praznikih, ki ne pušča nobenih duhovnih koristi. Povsod je tako lahko veselje ali razočaranje, duhovna rast ali duhovna praznina. Odvisno je od nas, kako znamo osmisliti praznovanje, koliko damo prostora v naših srcih in domovih Bogu in Jezusu. Nobena materialna stvar ne more nadomestiti Božje prisotnosti v naših družinah in skupnostih. Pa naj bo to velika ali majhna skupnost. Pri nas v Adelaidi je slovenska skupnost v primerjavi z Melbournom in Sydneyem majhna in skromna, vendar pa se vedno kaj dogaja. V adventnem času smo se, tako kot skozi vso leto, ob petkih in nedeljah zbirali pri daritvi svete maše in molili za duhovniške in redovniške poklice in za svetost duhovnikov. Včasih se nam zdi, da Bog ne sliši naše molitve, oziroma, da nismo uslišani, za kar prosimo. Bog kliče po naših vztrajnih molitvah povsod po svetu.
Na prvo adventno nedeljo je, kot običajno, našo skupnost obiskal MIKLAVŽ.
Letos je prišel pomlajen - vlogo je opravil Sam Baxter, oče dveh otrok in mož naše organistke. Prišlo je kar nekaj otrok in veselje je bilo ob obdarovanju veliko. Po obdarovanju v cerkvi so bili otroci pogoščeni, saj je Miklavž njihov.
Zadnji teden v adventu so sodelavci našega verskega središča postavili jaslice in božična drevesa in jih okrasili, okoli cerkve pa je bilo generalno čiščenje, tako, da smo pričakali praznike v lepo urejenem okolju. Letos je bila sveta maša na sveti večer ob 9. uri zvečer, ne opolnoči, kakor smo bili navajeni. Udeležba je pokazala, oziroma zgovorno pove, da je ta čas za otroke in starejše bolj prikladen in da se lahko oboji udeležijo. Letos so po dolgem času sodelovali otroci pri procesiji na začetku svete maše z lahternicami in prižganimi svečami so pospremili Jezusa do jaslic. Lahternice (svetilke) je pred več kot dvajsetimi leti naredil Tone Jesenko in so kar nekaj časa čakale v shrambi. Starši so se radi odzvali vabilu in pomagali pri uresničitvi doživetja božične svete maše in seveda otroci so bili tisti, ki so polepšali božično slavje.
Po končani sveti maši so bili obdarovani s skromnimi darovi božiča. Svoj velik delež so doprinesli pevci z ubranim petjem slovenskih božičnih pesmi.
Praznik SVETE DRUŽINE smo praznovali v petek, 30. decembra 2011, ko je bil na obisku iz Slovenije naš provincial pater STANE ZORE. V četrtek zvečer so se pripeljal iz Melbourna provincial p. Stane, p. Ciril in laiška misijonarka Marija Anžič. V petek zjutraj smo somaševali pri sestrah v domu svetega Rafaela za sestre in ostarele. Po sveti maši sta se p. Ciril in misijonarka Marija odpeljala nazaj v Melbourne, midva s p. provincialom pa k cerkvi Svete Družine. Kljub delavniku in vročemu vremenu se je pri maši zbralo kar nekaj ljudi. Po maši je bilo srečanje ob kavi, pecivu in osvežilni pijači ter klepetu. Čas se je nagnil proti poldnevu, ko smo odšli na svoje domove. Zvečer pa sva bila gosta družine Rozke in Ivana Legiša.
V nedeljo, na novo leto, 1. januarja 2012, je bila nedelja in zunanja slovesnost Svete Družine.
Sonce ni prizanašalo, saj je bilo čez 41 stopinj Celzija
-	rekli so, da je bila zadnjič taka vročina na novega leta dan pred 120-timi leti. Prepričan sem bil, da bo cerkev prazna (če je mrzlo, pravijo je premrzlo; če je vročina, je prehudo za nas); pa se je cerkev kar napolnila in presenečenje - tudi otrok je bilo kar nekaj. Sveto mašo je vodil provincial p. Stane, somaševala pa sva p. Noel
-	avstralski frančiškan in p. Janez - voditelj misijona
Svete Družine. V pozdrav se je oglasila slovenska božična pesem, nato je sledil pozdrav: gospa Stanka Sintič je na kratko podala zgodovino revije Misli ob 60. obletnici in zgodovino slovenskega misijona, Rosemary pa je orisala zgodovino v angleškem jeziku. Dobrodošlico je izrazila Ashley Horvat in patru provincialu izročila šopek in Mija šopek p. Noelu. Za darovanje so otroci v procesiji prinesli prižgane sveče, Poklarjeva oče in mama pa darove za sveto mašo. Po sveti maši se je gospod Ivan Legiša zahvalil patru provincialu za obisk in spodbudne besede in mu izročil jajce avstralskega noja. Nato smo s pevci naredili posnetek v spomin na praznik Svete Družine in v zahvalo za lepo petje pri sveti maši, zatem smo se preselili v dvoranico na praznično kosilo. Čeravno je zunaj pripekalo, je v dvoranici s klimo bilo prijetno. Gospe Angela Dodič in Albina Kalc sta s sodelavkami pripravile in v prazničnem vzdušju postregle z odličnim kosilom, kot se za tako slovesnost spodobi. Med kosilom smo zapeli gospe LOTE AHLIN, saj je na novo leto obhajala 85. rojstni dan. V prijetni družbi čas hitro teče in ob 2. uri popoldne sva morala biti s patrom provincialom na radijski postaji, oddajo je pripravila in vodila gospa Vida Končina in povabila patra provinciala, da spregovori slovenskim rojakom. Že na božič sta ob 2. uri popoldne pater provincial in misijonarka Marija Anžič spregovorila rojakom v Južni Avstraliji o božičnem sporočilu.
V ponedeljek sva bila kljub vročini zvečer gosta pri gospe Silvi Šajn v družbi mame Julijane, Nade in Johna. Ob domači besedi smo preživeli lep večer. V torek, ko se je malo ohladilo, smo obiskali bolnike. V sredo smo odšli na pot in Jože Vuzem je naju vozil. Oglasili smo se pri Francu in Vidi Končina, se osvežili, nato smo v spremstvu gospe Vide odšla k bolnici oziroma ostareli gospe Erni Mežnar v Galwar. Gospa Erna je bila obisk izredno vesela. Po prijetnem pogovoru je prejela sveto obhajilo in maziljenje, nato smo naredili posnetek in se odpeljali do turistične stene ,Whispering Wall', kar rad vidi vsak turist, ki obišče Južno Avstralijo in ga pot pelje k temu zbiralniku vode. Steni tega jezu govoriš na eni strani in slišiš na drugi strani. Dolžina stene je 70 metrov in tu je nastal posnetek, ki bo v spomin na obisk p. provinciala v Južni Avstraliji. Od tu smo se peljali nazaj h Končinovim in v Adelaido. Gospod Jože pa je pokazal p. provincialu Mont Lofty in Handorf. V četrtek, 5. januarja 2012, zadnji dan obiska, sva še dopoldne obiskala bolnico v domu ostarelih, proti večeru pa smo krenili na pot do letališča, kjer smo se poslovili od p. provinciala Anica Zupančič in Tone Jesenko. Obisk provinciala p. Staneta je bil eden od redkih obiskov, sproščen; kot brata sva preživela teh par dni skupaj. Kamor koli sva prišla na obisk, so bili iskreno veseli
patrove preprostosti, prijaznosti, predvsem pa globokih duhovnih misli. Za mene je bilo to srečanje še toliko bolj doživeto in z občutkom dveh pravih bratov, kot si je zamišljal naš redovni ustanovitelj sveti Frančišek Asiški, po tem, kar sem doživel v Švici, ko so me prebudili iz kome, sta ob moji postelji stala provincial p. Stane in p. Ciril in z mi nasmeškom, besedo in molitvijo dajala korajžo in zaupanje. Pater provincial, Bog povrni za obisk, skupno molitev brevirja, opo-gumljanje in nasvete!
KAJ JE PRED NAMI?
V	nedeljo, 12. februarja 2012, je obletnica blagoslova naše cerkve, posvečene v čast Sveti Družini. Po maši bo maziljenje starejših in bolnikov. Praznik Lurške Matere Božje je v soboto, 11. februarja, ko navadno podelimo sveto maziljenje; letos bo pri nas dan pozneje.
V	sredo, 22. februarja 2012, bo pepelnica: dopoldne ob 10. uri bo sveta maša in obred pepeljenja.
V	POSTNEM ČASU bo križev pot vsak petek po maši, ob nedeljah pa pred sveto mašo.
Ob nedeljah in petkih bo po maši priložnost za sveto spoved.	p. Janez
FOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI
p. Stane Zore: naslovnica zgoraj,6. p. Ciril A Božič: naslovnica spodaj,2,5,7,15,29,33. Zorka Černjak: logo 60 let Misli. Arhiv družine Bauer: 2. Metka McKean: 2. Marlene Alenka Paddle Roberts: 2. Karen Kay Černjak: 2. Maria Grosman - arhiv HASA: 4. Marija Anžič: 5,6,21,28,29,30,31,32,33,34,40,46,49,50,51. Martha Magajna: 7,18,19,20,21,44,45,51. Florjan Auser: 12,13,20,52. Maria Grosman: 14. p. Darko Žnidaršič: 19. p. Janez Tretjak: 22,23. Ana Marija Zupančič: 22,23. Mirko Cuderman:25,26. Irena Jernej:25. Janika Rutherford: 29. Fani Natlačen: 37. Jožica Koštrica: 38. Marija Iskra: 39. Matilda Martinčič: 40. Mario Jakin: 41. Štefan Šernek: 42,43. Lucija Srnec: 50. Danila Štolfa: 51. Zinka Škraba: 51. HVALA VSEM SODELAVCEM!
Naj bo začetno poročanje v tem novem letu o uspešnem Miklavževem obisku. Ta letna prireditev je kljub temu, da nismo več tako mladi, še vedno priljubljena med rojaki. Najprej je Miklavž s spremstvom angelov in parkeljna prvo nedeljo v decembru 2011 obiskal društvo PLANINKA, kjer se je zbralo kar precej mladih družin z otroci. Zato je bilo veselja na pretek. Otroci so bili veseli igrač in dobrot in nekateri so Miklavžu celo obljubili, da se bodo učili slovenske govorice. Miklavž je obdaril tudi precej pridnih starejših rojakov, ki pa so imeli problem s parkeljnom, predno so dobili darila. Tudi oni so morali obljubiti, da se bodo poboljšali, kar je še bolj poživilo veselo vzdušje v dvorani. Naslednjo nedeljo so Miklavža z njegovim spremstvom sprejeli na društvu LIPA. Tudi tam je Miklavž razdelil tako velik koš daril, da ga je moral pripeljati z malim vozom, katere je razdelil mladim in ne tako mladim. Upam, da bosta predsednica Irena Jernej in pa Vlasta Borcul, ki sta se veliko žrtvovali za uspešno miklavževanje, še kaj več poročale o tem veselem srečanju.
Zemljišče in vrt društva Planinke je bil nedavno lepo očiščen. Predsednik društva Planinke g. Vladomir Langeršek se zahvaljuje vsem prostovoljcem, ki so pomagali pri tem potrebnem delu. Predvsem gre zahvala vsem navedenim: Tonetu Brožiču, Lucianu Bukarica, Tonetu Živiču, Albinu Tomšiču, Danilu Maverju, Joe-u Podobniku, Ivanu Hlubiču in Vinku Urbasu. Vladomir je tudi izrazil željo, da bi se rojaki številno odzvali na naslednji občni zbor, ki bo prvo nedeljo v februarju, 5. 2. 2012.
Rednega mesečnega praznovanja Fatimske Marije v Marijini dolini (Marian Valley) v petek, 13. januarja 2012, sta se udeležila tudi naša patra Darko iz Sydneya in provincial pater Stane Zore, ki je bil na obisku tukaj iz Slovenije. Oba sta somaševala pri sveti maši. Po skupnem kosilu iz popotne torbe in tamkajšnje kuhinje smo odšli v procesiji do kapele Fatimske Marije, kjer je bilo lepo Marijino češčenje. Po končanem sporedu smo se navzoči rojaki ustavili pri naši slovenski Mariji Pomagaj, kjer je pater Darko vodil litanije in pater Stane blagoslovil novo sliko svete Mary MacKillop. To lepo umetniško delo je posebej za našo kapelico izdelal slikarski mojster na Gold Coastu, ki ga je naprosil Jože Gjerek. Pater je blagoslovil tudi nova steklena vrata kapelice. Vsi navzoči smo bili veseli novih steklenih vrat, ki so res mojstrsko izdelane in nam bodo odslej varovale notranjost kapelice pred netopirji, divjimi purani in ptiči. Kapelica je sedaj res v lepem stanju po zaslugi Jožeta in Marte Gjerek. Posebna zahvala pa gre vsem darovalcem, ki so kljub slabemu ekonomske-
mu času in vremenskim nesrečam poplav in požarov, ki so v dobi gradnje prizadele Avstralijo, pomagali z darovi, da je kapelica končana. Tudi v tem se vidi, da nam je Marija Pomagaj ves čas res vidno pomagala in vodila. Jože Gjerek mi je posebej omenil, naj ne pozabim tega dejstva omeniti in se zahvaliti vsem darovalcem in sotrudnikom. Pri tem se moramo zahvaliti tudi Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki nam je tudi priskočil na pomoč z darom pri nakupu steklenih vrat. Marijina dolina in kapelica Marije
Iz brisbanske slovenske skupnosti bi vam rad še poročal o veseli novici.
Nam vsem dobro poznana MARIJA ČEH (rojena Halc) je namreč v petek, 13. januarja 2012, praznovala svoj visoki jubilej - 100 letnico - saj je bila rojena leta 1912 pri Mariji Snežni nad Mariborom.
Marija se je poročila leta 1933 in prišla z možem Francem in hčerko Ljudmilo v Avstralijo leta 1949. Najprej sta bila oba z možem šest let zaposlena v hotelu v Tenterfieldu. Od tam so se odselili v Brisbane, kjer sta začela z lokalom 'Fish and Chips'. Po dveh letih (leta 1957) je zaradi bolezni na srcu umrl njen mož Franc. To srčno bolezen danes uspešno zdravijo z operacijo by-pass, kar pa v tistih časih še niso poznali. Marija je sama eno leto vodila trgovino Fish and Chips. Kmalu je morala to prodati, ker je bilo prenaporno za njo. Po moževi smrti je ostala sama in skrbela za svojo hčerko. Sedaj pa se je njena družina že povečala na 31-člansko družino. Vsi imajo Marijo zelo radi in so povezani med seboj. Njena hčerka Ljudmila skrbi za mamo Marijo v Redcliffu. V slovenski skupnosti je Marija dobro poznana, posebno zaradi njene vloge v prvi slovenski igri v Brisbanu - Finžgarjeve drame: Razvalina življenja, kjer je leta 1969 igrala vlogo potovke. Te uspešne igre se je v Brisbanu takrat udeležil tudi pokojni pater Bernard Ambrožič. Marija je bila presenečena nad tako veliko pozornostjo, ki jo je bila deležna ob njenem visokem jubileju. Prejela je voščila od kraljice Elizabete, PM - predsednice zvezne vlade, naše premierke, vseh političnih voditeljev, lokalnih predstavnikov in mnogih prijateljev. Najbolj pa je bila vesela, da je njen župnik Fr. Michael McCarthy za njo daroval sveto mašo in Marijo pozdravil v svojem govoru na njen rojstni dan v polni cerkvi Holy Cross, kjer so ji vsi verniki zapeli Happy Birthday. Prejela je veliko vrečko kartic, polnih dobrih želja, a je bila še posebno vesela kartice mariborskega župana, ki ji je voščil vse najboljše. Marija je vsakemu posebej hvaležna za vso pozornost, ki jo je bila deležna.
Pomagaj vabi vse rojake širom Avstralije in po svetu, da jo obiščejo. Vsi navzoči smo se po končani slovesnosti veseli razšli domov. Tone Brožič je gosta, p. Darka in p. Staneta Zoreta sprejel na letališču in jih tudi iz Marijine doline peljal nazaj.
Naj ob koncu še dodam žalostne novice o pokojnih rojakih, ki so nas zapustili v zadnjem času.
STANE CERAR je umrl 2. decembra 2011 v Redlandbay bolnišnici. Rojen je bil 13.10.1930 v Brezovici pri Domžalah. V Avstralijo je prišel že leta 1957. Dolga leta je delal v rudniku v Mount Isi. Tam je spoznal mlado vdovo Mary Ba-growski, avstralskega rodu, z 8 otroci (4 fantki in 4 punčke) in jo poročil. Vsem otrokom je bil zelo dober in skrben oče. To so večkrat izrekli z iskreno hvaležnostjo na pogrebni slovesnosti vsi - sedaj že odrasli otroci - in tudi radi to ponovili nam vsem navzočim. Pokojni Stane je imel velik pogreb, kjer je bilo navzočih veliko rojakov. Veliko več pa je bilo njegovih avstralskih prijateljev, ki so ga očitno zelo spoštovali. Stane je bil dobrega in radodarnega srca. Društveno kuhinjo je oskrboval z zelenjavo s svojega vrta in rad je postregel prijateljem z domačo pijačo. Nabavil je lepo gorenjsko narodno nošo zase in za svojo ženo Mary in sta tako večkrat pred avstralskim občinstvom ob zvokih polke in valčkov tudi zaplesala in nas lepo predstavila. Pokojnemu Stanetu je bila Slovenija vedno zelo priljubljena. Po pogrebni slovesnosti smo se zbrali na društvu Planinka, saj mu je bilo naše društvo zelo pri srcu. Naj počiva v miru. V petek, 6. januarja 2012, pa smo se poslovili od IVANA VERČONA, doma s Črne na Koroškem.
Rojen je bil 24.08.1931; umrl pa je 1. januarja 2012. Pogrebna sveta maša, ki jo je daroval tamkajšnji župnik Fr. Anthony Girvan, je bila v cerkvi svetega Patrika v Beenleigh, saj je v tem kraju dolga leta živel s svojo ženo Elizabeto, s katero se je poročil na Koroškem leta 1950. V poslovilnem govoru na pogrebni maši nam je govornik govoril o njegovem kvalitetnem delu. Po poklicu je bil strugar - toolmaker. Ivan nam je v društvu Planinka pogostokrat igral na harmoniko. Posebno ob razglasitvi samostojne Slovenije nas je s svojo harmoniko predstavil na tukajšnji televiziji. Pokojni Ivan zapušča vdovo Elizabeto in sestro Viko Flakus, ki se nahaja v domu onemoglih na Sunshine Coastu ter njenega sina Zlatkota. Naj počiva v miru.
Isti dan, 6. januarja 2012, je bil pogreb pokojne KATARINE GOLOBIČ v Toowoombi, ki je umrla 22. decembra 2011. Rojena je bila 25.11.1937 v Zalu pri Kamniku. Pogrebno mašo je opravil Fr. Ray Crowley v kapeli Toowoomba Crematorium. Pokojna Katarina je izgubila moža Slavkota in sina Slavkota-mlajšega zaradi bolezni raka že leta 1996. Pokojna Katarina - Katy je prišla v Avstralijo leta 1960. V Mount Isi so živeli 30 let in 20 let v Toowoombi. Zapušča sina Dannyja z ženo Melisso in vnučke Nikkita, Eustacia in Ariane. Naše sožalje Dannyju in njegovi družini. Hvala Pepci Šilec za sporočilo. Še ena žalostna vest nas je presenetila. V četrtek, 12. januarja 2012, je v Bundabergu umrl JAKOB KAPELJ, zadet od možganske kapi je po več kot treh tednih zdravniške pomoči podlegel bolezni. Pripeljali so ga v
Nambour bolnišnico, kjer je umrl. Jakob je bil med nami poznan kot Jaka. Rojen je bil 11. maja 1950 v Kalu na Primorskem. Leta 1972 je prišel v Avstralijo, najprej k svoji sestri Mariji Špilar v Melbourne. Bil je pleskar po poklicu. Od tam je odšel v Canberro, kjer je bil zelo delaven v slovenskem društvu Triglav. Nato se je se je preselil v Queensland in se tukaj leta 1976 priključil delu v upravnem odboru društva Planinka, kjer je prevzel ključno vlogo pri nakupu društvenega zemljišča. Leta 1977-78 je že dobil podpredsedniško mesto v društvenem odboru. Velikokrat nam je govoril o vzornem društvenem delu v Canberri na gradbišču, ki ga je vodil takrat Cvetko Falež. Z Jakovo pomočjo nam je uspelo do lastnega zemljišča, ki smo ga že takrat imenovali hribček. Z velikim navdušenjem smo v tistih časih z Jakovo pomočjo postavili prve mize in klopi in začeli z rednimi pikniki na svoji slovenski zemlji. Ko se je Jaka preselil v Bundaberg, je tam delal kot pleskar in kasneje tudi kot ribič na ribiški ladji. Pred leti se je za kratek čas vrnil v Brisbane in obnovil ter prepleskal Marijino znamenje na društvu Planinka. Žalostno je dejstvo, da se je Jaka oddaljil od svojih in sta v času njegove večletne bolezni skrbela zanj prijatelja Frank in Fay Matičič iz Red-cliffa. Zapušča hčerko Diano in sina Jakoba, sestro Marijo Špilar v Melbournu ter brata in dve sestri v Sloveniji. Naši skupnosti je bilo sporočeno, da je bil Jakob že upepeljen, zato nam ni bila dana možnost, da bi se poslovili od pokojnega. Naj v miru počiva. Čestitke MISLIM za 60 let in lep pozdrav vsem bralcem. Mirko Cuderman
National Archives of Australia
'Family stories are gifts from one generation to the next; collectively they embody the richness of our cultural heritage.' (National Archives of Australia)
I was recently researching my family history and came across a wonderful resource that we have at the National Archives of Australia in Canberra that I wish to share with you all. There website is located at: http://www.naa.gov.au/ A great deal of information can be located on this website; my particular interest was to locate immigration records for my parent's arrival to Australia some 40 years ago.
Immigration Records
The National Archives of Australia holds many records relating to immigration to Australia in the 20th century. Prior to 1945, the main records that were archived were passenger lists of all ships and aircrafts including people embarking and disembarking at each port and records of movement of people in and out of Australia. From 1945 onwards, selection documents for people applying to migrate to Australia under the assisted passenger scheme were also kept. Only records that are over 30 years of age are released for public access.
Migration selection documents vary in the amount of detail they provide. They can include personal information such as name, address, date and place of birth, gender, mari-
tal status and nationality. Other documents may include photographs, physical description, health checks, occupation, proposed occupation, education and names of family members, application for entry for residence to Australia and interview sheets from the country of origin for requests to migrate to Australia.
Many other records are available from the National Archives of Australia, including information on the accommodation centres where many migrants spent their initial time in Australia and where some personal details on migrants may be archived.
Various immigration records are listed on the National Archives of Australia record search database (click the yellow search the collection tab on the top right hand side) where a quick search can be undertaken to determine whether the National Archives of Australia hold documents on the person that is being researched. For a small fee, all of the documents that are held by the National Archives of Australia can be provided by post.
If records cannot be located on the quick search, contact the National Archives of Australia via email on archives@ naa.gov.au or Tel: 1300 886 881 where they will be able to undertake an advance search and further assist you with your enquiry. Happy searching, kind regards in lep pozdravcek!	Barbara Brozic, Melbourne VIC
p. Ciril A. Božič, OFM, OAM Marija Anžič
Sts. CYRIL & METHODIUS
SLOVENIAN MISSION
Baraga House, 19 A'Beckett Street
PO Box 197, KEW VIC 3101
Tel.: (03) 9853 7787; Fax: (03) 9853 6176
Mobile: 0412 555 840; 0437 096 304
E-mail: cirilb@bigpond.com
DOM POČITKA - MOTHER ROMANA HOME
RES JE BIL KAIROS, milosten in prazničen čas adventa, božiča, novega leta in naprej. Vse po
načrtih in še več, kot smo objavili v programu v novembrsko-decembrskih Mislih 2011 na straneh 5 do 6 in 26 do 28. O vsem našem praznovanju 60. obletnice delovanja slovenskih frančiškanov v Avstraliji in 60. dopolnjenih letih naše revije Misli je veliko napisanega v tej prvi številki leta 2012 ob vstopu v 61. letnik revije. Iz srca sem hvaležen patru provincialu Stanetu Zoretu za veliko pomoč od 8. do 27. decembra 2011 v našem misijonu v Melbournu in po drugih mestih, za bratski obisk, pomoč v pastorali, za pogum in navdušenje pa za vse zapisano v teh Mislih. Naj ve, da je bil in je vedno dobrodošel v naših občestvih in med svojimi brati, slovenskimi frančiškani, ki smo obhajali 60. obletnico pastoralnega, kulturnega in socialnega delovanja med rojaki pod Južnim križem.
V	to delovanje seveda spada tudi 60-letnica MISLI.
S svojo močjo naj tudi fotografije spregovorijo o mnogih srečanjih, dogodkih, romanju, praznovanjih in preprostih stvareh in tokrat še celo vse v barvah! Hvala tehnični urednici Mariji Anžič za lepo oblikovane Misli že enajsto leto.
V	tem času je imel pater provincial zares veliko raznih liturgičnih in delovnih srečanj z rojaki, avstralskimi frančiškani in škofi. Prispel je v zgodnjih jutranjih urah praznika Brezmadežne, v četrtek, 8. decembra 2011. Že dopoldne je daroval praznično sveto mašo, naslednji dan prav tako in imel srečanje z molitveno skupino;
v soboto, 10. decembra 2011, je vodil romanje v TA PINU (nad 150 romarjev se nas je zbralo - dva avtobusa in osebni avtomobili) in nato od tam še na Slovensko društvo Ivan Cankar v GEELONG, kjer so nam rojaki pripravili lep sprejem in okusno kosilo. Seveda smo se zbrali pred njihovo kapelico Marije Pomagaj in zapeli. Tretjo adventno nedeljo, 11. decembra 2011, je maševal in spovedoval v KEW, v GEELONGU ter v ST. ALBANSU in po maši obiskal Slovensko društvo Ivan Cankar v Geelongu ter v St. Albansu Slovensko društvo St. Albans, kjer smo pomolili pred njihovo kapelico Lurške Matere Božje (fotografija desno zgoraj). V ponedeljek, 12. decembra 2011, je bila seja Pastoralnega sveta v Baragovem domu (fotografija desno). Naslednji dan, v torek seja z zaupniki Doma matere Romane, v sredo, 14. decembra, delovno srečanje z avstralskim frančiškanskim provincialom Fr. Paulom Smithom in zvečer s pevci, v četrtek s članicami Društva sv. Eme. Z našim nadškofom dr. Denisom Hartom in tremi bivšimi provinciali avstralskih frančiškanov se je srečal
v petek, 14. decembra 2011 v Kew, ko smo se tudi s hvaležnostjo spomnili 14. obletnice škofovskega posvečenja našega nadškofa. V dar smo mu poklonili lepo pateno z reliefom bl. Slomška.
Za začetek božične devetdnevnice smo
darovali sveto mašo v Domu matere Romane in vsi so prejeli zakrament sv. maziljenja; obiskovali smo bolnike in v soboto, 17. decembra, je bila sveta maša z božično devetdnevnico posebej za bolne in ostarele. Srečanje in pogostitev je pripravila skupina Pastoralnega sveta za diakonijo. Po maši pa še okrepčilo v dvorani Baragovega doma.
Na ČETRTO ADVENTNO NEDELJO - tretji dan božične devetdnevnice, 18. decembra 2011, smo imeli glavno praznovanje 60. obletnice delovanja slovenskih frančiškanov v Avstraliji, najprej v cerkvi pri sv. maši, kamor smo ob začetku sv. maše na oltar simbolno položili letnike Misli 1952 - prvo leto, letnik 1956 - ko je uredništvo prevzel p. Bernard Ambrožič, 1972 - uredništvo prevzel p. Bazilij A. Valentine, 1998 - uredništvo p. Metoda Ogorevca, 2002 - uredništvo p. Cirila A. Božiča in Marije Anžič in zadnjo številko november-december 2011. Po sv. maši smo imeli v dvorani DRUŽINSKO KOSILO, ki so ga pripravile članice Društva sv. Eme. Med kosilom smo se zahvalili njim ter ostalim skupinam, ki so nam vsako tretjo nedeljo v mesecu pripravile odlična kosila in se jim seveda priporočili za prihodnje leto. Ta dan smo predstavili NOVO KUHARSKO KNJIGO dr. Elizabeth TOMAŽIČ, From Hands and Hearts - Slovenian Recipes in Australia.
Po kosilu je bil bogat KULTURNI PROGRAM ob praznovanju 60. obletnice delovanja slovenskih frančiškanov v Avstraliji (1951 - 2011) in 60 let izhajanja revije MISLI. Program sta pripravili voditeljici Igralske skupine Kew, Draga Gelt OAM in Ljubica Postružin, besedilo je pregledal p. Darko Žnidaršič, program so oblikovali člani Igralske skupine Kew, moški cerkvenega pevskega zbora in sodelavci, ki so sodelovali tudi pri pripravi RAZSTAVE in domiselni okrasitvi odra. Osebne spomine na srečanje s prvimi
patri v Avstraliji so povedali Tone Brne ter Dragica in Virgilij Gomizelj. Program je spretno povezovala Frances Johnson Urbas. Vsem prisrčna zahvala, še posebej pa seveda Dragi Gelt OAM, ki je nosila glavno breme celotne priprave in izvedbe. Hvala Zorki Černjak še za njeno drugo delo - za umetniško sliko - simbol za 60 let delovanja slovenskih frančiškanov v Avstraliji. V kulturnem programu so bili kronološko v besedi in sliki predstavljeni vsi patri in na koncu imenovane tudi sestre, ki so delovale v Avstraliji. Program se je sklenil z nagovorom patra provinciala in vedno navdihujočo in zavezujočo Frančiškovo molitvijo.
RAZSTAVO Kam? V novo bodočnost (originalno za Immigration Museum Melbourne), sta postavili Draga Gelt OAM in Dragica Gomizelj s pomočjo Ivana Horvata ter Anice in Lojzeta Markiča. Razstava je obsegala 13 panojev in predstavila nekatere slovenske begunce, ki so prispeli v Avstralijo, začetek življenja v novi domovini, ohranjanje slovenske dediščine v verskem in kulturnem delovanju, kot tudi o vlogi slovenske Cerkve pri ohranjanju kulturnih dejavnosti, razlaga o kurentovanju, velikonočnih obredih, polnočnici, o folklornih plesih in kleklanju idrijskih čipk. Poleg panojev so bili na razstavi tudi rekviziti: kurent, idrijske čipke (Marija Brne), butarice (Anica Smrdel in Draga Gelt OAM), velikonočne jedi (Anica Kodila), pirhi (Dragica Gomizelj in Draga Gelt). Božično drevo, plašč, čevlji in kovček enega prvih Slovencev povojne emigracije, zibelka in par (lutki) v gorenjski narodni noši. Panoje in vse rekvizite za to razstavo je posodilo Slovensko društvo Melbourne (SDM). SDM ter vsem, ki ste razstavo pripravili, se iskreno zahvaljujemo. Od 18. decembra 2011 do 5. februarja 2012 si jo je z zanimanjem ogledalo veliko rojakov in tudi nekaj Avstralcev. Hvala SDM za spominski dar, ki ga je izročil g. Werner Remšnik. V večeru nedelje, 18. decembra 2011, je pater provincial spovedoval še v MORWELLU (150 kilometrov jugovzhodno iz Melbourna) in ob 6. uri smo tam darovali sveto mašo za naše majhno, a zvesto in hvaležno občestvo ter se nato ob dobrotah pogovarjali v mestnem parku do noči. V tednu pred božičem je bilo še spovedovanje v Altoni North, v Geelongu in v Springvale-u. Pater provincial in Marija Anžič sta posnela še božične radijske oddaje za radio 3 ZZZ, SBS in za slovenski program radia v Adelaidi.
NA SVETI VEČER, v soboto, 24. decembra 2011, smo ob 9. uri zvečer darovali pred jaslicami v lurški votlini slovesno sv. mašo božične noči. Čudovit sveti večer!
Jaslice, razsvetljene s tisoč lučkami, ki jih je mojstrsko postavil Simon Grilj; otroci Slomškove šole so bili oblečeni v betlehe-mske pastirčke in so v procesiji prinesli kip Jezuščka v jaslice, ki jih je p. provincial blagoslovil. Pevci našega pevskega zbora pod vodstvom Metke McKean in občestvo smo ob melodiji orgel ubrano zapeli Sveta noč, blažena noč. Gotovo precej nad petsto rojakov se je zbralo ta večer v Kew v naši 'baziliki' pod milim nebom sijočega Južnega križa (to je 'Veliki voz' Južnega neba!). Pastirčki so sodelovali tudi med pridigo, s prošnjami za vse potrebe in v darovanjski procesiji. Evie Johnson je na harfo zaigrala Sveta noč, Joe in David Jakša pa na klarinet in kitaro.
Moški pevski zbor Planika je pod vodstvom Rolanda Carmodyja med svetim obhajilom zapel Rajske strune in ob koncu naše slovenske 'polnočnice' še Slovenec sem. Vse to je bilo lepo vključeno v slovesno sveto mašo svetega večera, zato ni bilo nobenega progama pred mašo. Navzoči in sodelujoči so to sprejeli z navdušenjem, kar so nam povedali. Na božični dan smo darovali še zorno sv. mašo ob 8. uri zjutraj ter dnevno praznično ob 10. uri dopoldne. Slovenskega božičnega praznovanja v Kew se je udeležilo okrog 800 ljudi.
Hvala Zori Kirn za lepe jaslice v cerkvi in redno krašenje ter Frančiški Šajn in Francki Anžin za pomoč. Na praznik sv. Štefana, v ponedeljek, 26. decembra, je bila praznična sv. maša ob 10. uri. Po maši je bilo srečanje v dvorani, kjer smo se spomnili tudi slovenskega praznika dneva samostojnosti in enotnosti, zapeli slovensko himno ter še veliko naših lepih pesmi in se poslovili od patra provinciala, ki je naslednji dan odpotoval v Južno Avstralijo, kamor sva ga peljala Marija in p. Ciril. Na poti tja smo se ustavili seveda pri Dvanajstih apostolih; pri sv. Mary MacKillop v Pe-noli smo bili romarji skupaj z Ivo in Lojzetom Jeričem ter Lydijo in Alexom Bratino, ki so tudi bili na poti. V tamkajšnji cerkvi smo darovali sveto mašo. V četrtek pozno popoldne pa je nas tri vesel sprejel pater Janez v Adelaidi. V petek smo še obhajali sveto mašo v domu ostarelih, kjer p. Janez mašuje in ob 7.30 zvečer sva bila z Marijo spet doma, kjer so že čakala sporočila
o bolnih in o smrti. Pater provincial in p. Janez pa sta z rojaki obhajala praznik Svete Družine, zavetnikov njihove cerkve in slovenskega misijona v Južni Avstraliji. Od tu naprej pa piše p. Janez v svojem poročilu iz Adelaide in nato p. Darko iz sydneyskega Veselovega, kakor je Mer-rylands imenoval pokojni p. Bernard Ambrožič.
V	soboto, na zadnji dan leta, na Sil-vestrovo, 31.12.2011, smo darovali v Kew sveto mašo Bogu v zahvalo za vseh 60 let delovanja slovenskih frančiškanov v Avstraliji ter 60 let izhajanja revije Misli - za vse žive in pokojne dobrotnike in sodelavce.
NOVO LETO 2012 smo pričeli z nedeljo in praznikom Marije svete Božje Matere. NAJ BO Z BOGOM IN MARIJO ZAČETO NOVO LETO 2012!
V	soboto, 7. januarja 2012, se je v dvorani Baragovega doma ob 5. uri popoldne srečal s predstavniki slovenskih društev, klubov in organizacij veleposlanik RS v
Avstraliji dr. Milan Balažic. Predstavil nam je nekaj novih načrtov o ustanovitvi častnih konzulatov, poleg že obstoječega v Sydneyu, sedaj še v Melbournu, Adelaidi, Perthu, Brisbanu in Aucklandu v Novi Zelandiji ter nato prisluhnil predstavnikom društev o njihovih problemih in načrtih, kako bi v društveno življenje privabili mlajšo generacijo. O vseh teh stvareh se je veleposlanik pozneje pogovarjal še v Adelaidi, Brisbanu, Gold Coastu, Newcastlu, Sydneyu, Wollongongu in nazadnje še v Canberri. Obljubil je, da bo imel še več podobnih srečanj in da nas bo seznanjal z izsledki pogovorov. Prvo sporočilo z Veleposlaništva smo prejeli tik pred oddajo Misli v tiskarno, a smo ga uspeli še 'stisniti' in objaviti v tej številki. KONZULARNE URE bodo v KEW v petek, 2. marca 2012, od 3. ure popoldne do 6. ure zvečer. V soboto, 3. marca 2012, pa v Slovenskem društvu Ivan Cankar v GEELONGU od 9. do 12. ure. DRUŽINSKO KOSILO so tudi letos tretjo nedeljo v januarju po deseti maši pripravile mame otrok Slomškove šole ob pomoči članic Društva sv. Eme v podporo Slomškovi šoli. Bile so zelo navdušene in so obljubile, da bodo letos to storile še enkrat. Hvala staršem otrok Slomškove šole, otrokom in članicam Društva sv. Eme za pripravo družinskega kosila ter vsem udeležencem tudi za podporo šole s sodelovanjem pri srečelovu. Ravnateljica Slomškove šole Veronica Smrdel Roberts je napisala lepo zahvalo.
ZAHVALA SLOMŠKOVE ŠOLE
Slomškova šola - učenci, učiteljice in starši - se lepo zahvaljujemo skupnosti verskega in kulturnega središča Kew za radodarne prispevke pri našem ,Fundraising' dnevu. Zbrali smo $1,778.20. Zelo smo veseli. Hvala tudi članicam Društva sv. Eme za pomoč pri pripravi kosila in vsem drugim, ki ste nam priskočili na pomoč v nedeljo, 15. januarja 2012. Posebna zahvala: Olgi Bogovič, Marti in Francu Krenos, Ani Horvat, Tilki in Ivanu Horvat, Hildi Vidovič, Ani Špacapan, Ana Mariji in Štefanu Cek, Francki Anžin, Srečku Brožiču in Tereziji Fekonja. Hvala vsem, ki ste se udeležili dobrodelnega kosila in tudi z nakupom srečk podprli Slomškovo šolo.	Veronica Smrdel
ravnateljica Slomškove šole v Kew
PATER PROVINCIAL Stane Zore je v sredo, 18. januarja 2012, ob 10.30 dopoldne daroval sveto mašo v Domu matere Romane v zahvalo za 20 LET Doma. Isti dan zvečer smo se od njega poslovili na letališču Melbourne. Hvaležni smo mu najprej za bratski obisk, za vso pomoč v adventnem in božičnem času ter za vsa mnoga srečanja, ki jih je imel z vsemi skupinami prostovoljcev našega misijona v Kew, ko nas je opogumil za zvesto služenje Bogu in bližnjemu. Srečno se je vrnil domov in že poslal hvaležne pozdrave.
V BARAGOVI KNJIŽNICI lahko kupite Marijan-ske koledarje, Mohorjeve knjige, Družinsko pra-tiko, DVD 37. slovenskega mladinskega koncerta in CD s pesmimi, ki jih je posnel p. Odilo Hajnšek: Slovenski božič, maša, običaji, božične pesmi. Na razpolago je seveda vedno veliko dobrega branja. Naša organistinja Katarina Vrisk pa je pripravila koledarje Slovensko-avstralskih glasbenikov.
SREČANJE ZA VSE PROSTOVOLJCE smo imeli v soboto, 28. januarja 2012. Ob 10. uri dopoldne je bila sv. maša, nato pa zahvalno kosilo in druženje: 85 nas je bilo, a smo se spomnili tudi vseh drugih, ki niso mogli priti. Povsod je pomembno jedro in potrebno je stalno veliko pripravljenosti, žrtev in darovanja, da skupnost obstaja in živi, sicer ni kam priti! In naše občestvo ima, hvala Bogu, še vedno veliko število stalnih ljudi, ki se vsak teden zberejo pri nedeljski sveti maši -samo tu je pravi vir in izvir vsega našega življenja in poslanstva. Med tednom pa ti ljudje kot prostovoljci postorijo marsikaj na različnih področjih
poslanstva našega misijona: Baragova knjižnica, Dom matere Romane z zaupniki in prostovoljci; pevski zbor: pevci in organisti; Slomškova šola: ravnateljica, učiteljice, učenci in starši; Društvo sv. Eme in skupine, ki kuhajo kosila in skrbijo za postrežbo; kulturne skupine: folklorna skupina Iskra, skrb za narodne noše, Igralska skupina Kew, arhivarji; člani pastoralnega sveta; liturgični sodelavci: akolita, ministrantje, mežnarji; člani molitvene skupine; skupina za diakonijo - skrb za ostarele in bolne; gospodarski odbor: skrb za finančno poslovanje ter skupine in posamezniki, ki skrbijo za urejeno okolico cerkve, Baragovega doma in vrta; skupine za čiščenje in krašenje cerkve; mojstri in obrtniki; skupina, ki skrbi za našo kapelico in njeno okolico v Ta Pinu; sodelavci revije Misli in skupina, ki Misli pripravi za na pošto. V sveto daritev smo vključili ta dan, in to seveda storimo pogostokrat, tudi vse naše dobrotnike, naše onemogle nekdanje sodelavce ter naše pokojne sodelavce in dobrotnike, naše pokojne duhovnike in sestre, pa tudi člane naših skupnosti v St. Albansu, Geelongu, Morwellu, Albury-Wodonga in na Tasmaniji, ki so vsi tudi del življenja našega misijona svetih bratov Cirila in Metoda v Melbournu. Ta dan so imele članice Društva sv. Eme občni zbor, ki je izvolil in potrdil stari odbor tudi v novem mandatu: Olga Bogovič je predsednica, Marta Krenos podpredsednica, Tilka Horvat tajnica in Hilda Vidovič blagajničarka. Čestitke njim in seveda vsem zvestim sodelavkam, sodelavcem in dobrotnikom ter s pogumom naprej, kot nas je opogumil pater provincial (fotografija spodaj).
HVALA: Marija in p. Ciril se zahvaljujeva za vse
pozornosti, dobrote, praznična voščila in velik dar - i Pad, ki ste ga podarili na Miklavževo nedeljo. Bog povrni za Vašo neizmerno naklonjenost!
V nedeljo, 29. januarja 2012, je somaševanje v Kew vodil msgr. MARCO LAURENČIČ, direktor Pastoralnega personalnega centra nadškofije Toronto v Kanadi, ki je bil na prvem obisku sestrične Anamarije Cek in bratranca Alexa Bratina ter njunih družin v Melbournu ter še ostalih sorodnikov v Avstraliji (fotografija spodaj). Pri sveti maši smo se spomnili in tudi počastili praznik naše nove domovine Avstralije ob praznovanju Australia Day. Po sveti maši so igralci Igralske skupine Kew uprizorili v naši dvorani drugo ponovitev (tretjo predstavo) veseloigre KJE JE MEJA? Po igri so tudi tokrat članice Društva sv. Eme poskrbele za potrebno okrepčilo. Hvala igralcem in sodelavcem igralske skupine za vsa prizadevanja. Pa tudi sporočilnost igre je pomembna. Sklepno dejanje igre, povezano v pesem, je gotovo naznanilo nadaljnje dogajanje v smislu reka: Konec dober, vse dobro! Bog daj!

VPIS V SLOMSKOVO SOLO IN SESTANEK ZA STARŠE UČENCEV je bil prvo nedeljo v februarju 2012, začetek pouka pa bo tretjo nedeljo v februarju, 19. februarja 2012, po deseti maši. Ravnateljica šole mag. Veronica Smrdel Roberts in učiteljica mag. Julie Kure Bogovič sta se v času počitnic veliko pripravljali na začetek šole in skupaj s starši otrok naredili dobre programe učenja v dveh skupinah: za mlajše in starejše otroke. Tudi razred je dobil nov izgled, opremo in še internetno povezavo. Frances Johnson, Veronica in Julie so skupaj z nami in ob sodelovanju nekaterih staršev dosedanjih učencev pripravili posebno pismo, ki smo ga poslali tudi vsem staršem, ki so v naši cerkvi v Kew v zadnjih desetih letih krstili svoje otroke. Pripravili smo poseben program za večje sodelovanje mladih in o tem je v teh Mislih zapisano v angleščini. Posredujte mladim! Imamo sedaj dobro skupino učencev, staršev in ministrantov v cerkvi, kar je zares opogumljajoče in lepo je videti to radostno mladost. V izseljenski skupnosti je pač tako, da je včasih bolj živahno, potem pa pridejo leta, ko je tega manj. No, sedaj smo lahko veseli in ponosni, da smo živi in pomlajeni z drugim in tretjim slovenskim rodom, ki se v naši in ob naši cerkvi v Kew počuti domače! Hvala vsem, ki se trudite za to!
RAZSTAVA, ki je bila postavljena ob 60-letnici delovanja slovenskih frančiškanov v Avstraliji, je bila na ogled do prve nedelje v februarju, ko smo imeli po maši v cerkvi proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, kakor smo sklenili na zadnji seji pastoralnega sveta in nam je to svetoval tudi pater provincial. Cerkev je vedno in povsod sveti prostor in pa tudi najlepši kulturni hram! Hvala za sodelovanje našemu cerkvenemu pevskemu zboru, moškemu pevskemu zboru Planika, sodelujočim članom Igralske skupine Kew in drugim nastopajočim. Že med sveto mašo smo prosili za Božji blagoslov obeh naših domovin: Slovenije in Avstralije in v duhu velikana Prešerna tudi za mir po vsem svetu. Pred sklepom maše pa smo oblikovali dovolj zgovoren in sporočilen kulturni program, ki nas je usmeril k našim koreninam, zemlji in nebu, kamor se mora odpirati krošnja drevesa življenja.
SLOVAKI so nas zopet prosili, da bi imeli sveto mašo v naši cerkvi, ker bo sedaj štiri leta v Melbournu slovaški duhovnik, Fr. Peter Dikoš SVD (Divine Word Missionaries), profesor na Yarra Theological College v Box Hillu. Vsako četrto nedeljo v mesecu bo ob 12. uri (opoldne) slovaška sveta maša v naši cerkvi v Kew.
POSTNI ČAS se bo pričel na pepelnično sredo, 22. februarja 2012. Ta dan je strogi post. Sveta maša s pepeljenjem bo ob 10. uri dopoldne ter ob 7.30 zvečer.
KRIŽEV POT bomo zopet premišljevali ob petkih in sobotah pred sveto mašo ob 10. uri dopoldne. Cvetna nedelja je letos 1. aprila, velika noč pa 8. aprila 2012.
HOBART - TASMANIJA: Slovenska sveta maša in srečanje z rojaki v Hobartu bo prvo nedeljo v marcu, na 2. postno nedeljo, 4. marca 2012, ob 6. uri zvečer v hrvaški cerkvi, 17 George Street, Granton. Po maši bo srečanje v župnišču, domu prijaznega hrvaškega duhovnika g. Berislava Hunskega.
MORWELL: Sveta maša bo 5. postno nedeljo, 25. marca 2012, ob 6. uri zvečer v cerkvi Sacred Heart church, 266 Commercial Road, Morwell ter ponovno v nedeljo, 24. junija - vsak tretji mesec v letu. POSTNO ROMANJE v TA PINU bomo imeli v soboto, 24. marca 2012.
13. SLOVENSKI FESTIVAL bo na Slovenskem društvu PLANICA v soboto in nedeljo, 17. in 18. marca 2012.
SLOVENSKI KLUB JADRAN: Sveta maša bo v nedeljo, 25. marca 2012, ob 12.30 popoldne.
Nekaj STATISTIČNIH PODATKOV za leto 2011 in primerjava s preteklimi leti:
KRSTOV smo imeli 19 v letu 2011: 10 deklic in 9 dečkov (od teh je bil 1 deček krščen v Geelongu in 1 v St. Albansu, vsi ostali v Kew); v letu 2010 je bilo 14 krstov: 9 dečkov in 5 deklic; v letu 2009 je bilo v Kew 15 krstov: 10 deklic in 5 fantov; v Geelongu sta bila v letu 2009 dva krsta (1 deklica in 1 fant), v St. Albansu 1 fant - skupaj je bilo v letu 2009 vseh krstov 18 . V letu 2008 je bilo 21 krstov, v letu 2007 pa 17 krstov. POROČNA KNJIGA je v letu 2011 zabeležila 6 porok - prav toliko in isto velja za leto prej, 2010 (3 v Kew, 3 drugod); v letu 2009 je bilo 8 porok - od tega sta bili le dve v Kew, ostale pa drugod. V letu 2008 je bilo pet porok, v letu 2007 je bilo 8 porok. SMRTI: V Viktoriji smo se v letu 2011 poslovili od 46 rojakov: 19 žensk in 27 moških in ena Slovenka je umrla na Tasmaniji ter eden Slovenec v Novi Zelandiji; v letu 2010 smo se v Viktoriji poslovili od 56 rojakov: 32 moških in 24 žensk; v letu 2009 od 41 rojakov: 28 moških in 13 žensk; v letu 2008 od 37 rojakov: 20 moških in 17 žensk; v letu 2007 je bilo 36 pogrebov: 20 moških in 16 žensk. SVETA OBHAJILA: V naši cerkvi v Kew smo v letu 2011 podelili blizu 12.000 svetih obhajil, v letu 2010 pa nekaj nad 11.000. Bogu hvala za vse milosti leta 2011, ko smo skupaj obhajali 60-letnico delovanja slovenskih frančiškanov v Avstraliji in 60 let Misli.
O D S L I S O
ANNA JOLANDA PRIBAZ rojena DILICH je umrla 06.12.2011 v St. Vincent's Hospital v Melbournu. Rojena je bila 09.01.1924 v vasi Padna (Krkavč) pri Piranu. V domačem kraju se je 07.02.1948 poročila z domačinom Jožetom Pribazem. V Avstralijo sta prišla 10.06.1954 s sinom Julianom in hčerko Rosalie, v Avstraliji se je rodila hčerka Marina. Deset let je Anna delala v Royal Melbourne Hospital, sicer pa se je vsa posvetila družini in zato so ji bili otroci na pogrebu hvaležni. V slovo ji je izredno lepo spregovoril sin Julian, ki je direktor plastične kirurgije v Bostonu v ZDA. Pogrebna sveta maša je bila po molitvi rožnega venca 23.12.2011 v cerkvi Sacred Heart v St. Albansu. Somaševanje je vodil domači župnik Fr. John O'Reilly, somaševala sva poljski duhovnik g. Jozef Micacz in p. Ciril. Anin mož Joe - Jože je namreč zakris-tan v župniji Sacred Heart v St. Albansu, kjer imamo tudi Slovenci sveto mašo vsako drugo nedeljo v mesecu in nam Jože tudi takrat vse pripravi za mašo. Pokopana je na pokopališču Keilor. Sožalje Jožetu in vsej družini. AGATA FRANČIC roj. SRŠA je umrla 12.12.2011 v St. Vincent's Hospital v Melbournu. Rojena je bila 31.01.1936 v kraju Sveti Martin na Muri. Poročena je bila s Franjem Frančičem, doma iz Murskega Središča. Vedno sta bila povezana s slovensko skupnostjo, Franjo pa je velik dobrotnik in pomočnik pri sestrah karmeličankah v Kew, zato so se pogreba udeležile tudi sestre. Pogrebno sv. mašo sva darovala provincial p. Stane Zore in p. Ciril v Kew v soboto, 17.12.2011. Pokopana je na pokopališču Springvale. Sožalje možu Franju, hčerki Marinki z možem Garryjem - živita v Bruneiju ter hčerki Margareth z možem Stewartom in njuni hčerki Caitlin ter sestri v Medvodah in sestrama v Murskem Središču. PETER NATLAČEN je umrl 30.12.2011 v Royal Melborne Hospital. Nekaj dni pred svojim srečanjem s Stvarnikom je prejel sveto maziljenje. Rojen je bil 14.10.1934 v vasi Orehek pri Postojni. Peter se je v Sloveniji izučil za dimnikarja. Leta 1957 se je v kampu v Italiji poročil s Fani roj. Knafelc iz Zagorja pri Pivki. V Melbourne sta prispela leta 1960 z deset mesecev
staro hčerko Cvetko - Floriano na ladji Toscana k bratu Albinu, ki se je pozneje vrnil v Slovenijo in je sedaj že tudi pokojni. V Avstraliji se je rodil sin Peter. V Avstraliji je delal v glavnem kot mizar in seveda tako kot večina naših rojakov obdeloval vrt in delil s prijatelji dobrote domače hiše. Pevec Boris Kopitar, ki je bil pred leti njegov gost, je dejal: »Če se oglasiš pri Petru Natlačen, od njega ne greš lačen!« Pogrebno mašo smo darovali zanj v cerkvi St. Christopher's v Airport West in pred mašo molili rožni venec 05.01.2012; pokopan je na pokopališču Keilor. Pri
maši in na pokopališču so mu v slovo peli pevci moškega zbora Planika pod vodstvom Rolanda Carmodyja. Sožalje ženi Fani, hčerki Floriani in sinu Petru ter družinama.
MILICA RITONJA roj. ŠTICL je umrla 02.01.2012 v Gee-longu. Rojena je bila 09.12.1934 v Mariboru. Tam živita še njena sestra Olga in brat Edi Šticl, ki ju je Milica večkrat obiskala. Tudi med svojo boleznijo je ostajala pozitivna in se ni bala umreti. Pogrebna maša je bila 09.01.2012 v St. Mary's Basilica v Geelongu. Sožalje sinovoma Bojanu in Milanu, hčerkama Sonji in Belindi, njihovim družinam ter ostalim sorodnikom. Hvala Marti Mrhar za sporočilo. ERMINIA VALERIJA BRENKOVIČ je umrla 13.01.2012 v Elthamu, stara 87 let. Doma je bila blizu Trsta. Pogrebne molitve so bile v cerkvi St. Gerard's Catholic Church, War-randyte 20.01.2012. Pokopana je na pokopališču Andersons Creek Cemetery. Hvala Mariji Kerec za sporočilo. ALBIN SMRDELJ je umrl v nedeljo, 08.01.2012, na svojem domu v Greenvale v Melbournu. Rojen je bil 18.02.1932 v Knežaku. V Avstralijo je prispel leta 1952 in se leta 1960 poročil s Tončko roj. Smrdelj, doma iz vasi Selce pri Pivki. Lep dom sta si ustvarila že pred leti v Greenvale, v lepem delu mesta Melbourne blizu letališča Tullamarine. V njegovi bolezni so izredno požrtvovalno zanj skrbeli žena Tončka, hčerka Magda z možem Johnom in družino ter sin Peter z Mario in družino in ga imeli ves čas doma. Nekaj dni pred odhodom je Albin izrekel svoj zadnji Amen, prejel sveto maziljenje in bil pripravljen na srečanje s Stvarnikom. Pogrebno mašo smo darovali zanj v naši cerkvi v Kew in pred mašo molili rožni venec 13.01.2012; pokopan je na pokopališču Keilor. Sožalje ženi Tončki, hčerki Magdi in sinu Robertu z družinama, sorodnikom in prijateljem, še posebej pa družini Tončkine sestre Nade Bole.
FRANK ZADEL je umrl v nedeljo zvečer, 15.01.2012, v bolnišnici v Footscrayu, ko je prej pred sedmimi urami prejel molitev Cerkve in sveto maziljenje v navzočnosti vseh njegovih najbližnjih in z očmi potrdil svoj Amen. Rojen je bil 09.03.1933 v Zagorju pri Pivki. V Avstralijo je prispel 10.02.1954 na ladji Toscana. Poročil se je z Doro roj. Fabič iz Podgraj. Rodile so se jima hčerke Susy, Irena in Maria. Pogrebno mašo smo darovali zanj v cerkvi St. Martin de Porres v Avondale Heights in pred mašo molili rožni venec 20.01.2012; pokopan je na pokopališču Keilor. Pri maši in na pokopališču so peli pevci zbora Planinka. Sožalje ženi Dori, hčerkam Susy, Ireni z možem Shawnom in družino in Mariji s sinom Blake-m, sestri Ivani Barbis z družino v Melbournu ter sestri Mariji v Franciji. Sestra Mila in brat Tone pa sta že pokojna. PAVEL KNAFELC je umrl po dolgoletni bolezni med spanjem na svojem domu v Avondale Heights 19.01.2012. Rojen je bil 10.01.1935 v Zagorju pri Pivki v družini osmih otrok; Pavel je bil peti po vrsti. Dve starejši sestri Angelca in Marija sta že pokojni, kakor tudi starejši brat Albin. V Avstralijo je prispel leta 1962 na ladji Roma k bratu Albinu v Ascot Vale in delal kot zidarski pomočnik. Pozneje je poklical iz Slovenije svoje dekle Lucijo roj. Čeligoj iz vasi
Parje pri Pivki. Leta 1965 je prispela v Avstralijo in leta 1966 ju je p. Bazilij poročil v Kew. Rodila sta se jima sin Pavel (1969) in hčerka Sandra (1973). Pavel je bil vesele narave, toda žalost se je pričela z boleznijo februarja 1992 in pred tremi leti še zahrbtna bolezen. Vsa ta leta je z vso ljubeznijo skrbela zanj žena Lucija ob pomoči sina in hčerke. Rožni venec ter nato pogrebna sveta maša je bila v cerkvi St. Martin de Porres v Avondale Heights 25.01.2012. Pokopan je na pokopališču Keilor. Tudi tokrat so peli pevci zbora Planinka. Sožalje ženi Luciji, sinu Pavletu in hčerki Sandri z družinama - vsem šestim vnukom: Lucas, Nicholas; in Sandrinim: Briana, Frenkie, Alessia in Michael; bratu Danilu in sestri Fani Natlačen z družinama v Melbournu ter sestri Anki Albreht in bratu Francu v Postojni. MARIJA PAVEL je umrla januarja 2012, so zapisali v Novicah s Planice.
SOZALJE domačim in sorodnikom pokojnih. Lepo je, da pravočasno pokličete duhovnika, da se poslavljajoči s tega sveta skupaj z domačimi, v molitvi in zakramentih Cerkve pripravi na veliko srečanje s svojim Bogom. Tako je veliko lažje tistemu, ki se poslavlja, kakor tudi vsem nam, ki še ostajamo popotniki in romarji na poti življenja. Hvala vsem, ki poskrbite za to veliko milost.	p. Ciril
Slovenian Heritage Trail Po poteh naše dediščine - www.sloveniana.com Spletna kartografija slovenske skupnosti
V	letu 2011 je naš spletni razvijalec Bojan Ažman naš izhodiščni projekt, ki ga je ISSV s pomočjo finančne podpore ustanove Modern Language Teachers' Association of Victoria (MLTAV), izpeljal kot elektronsko brošuro Slovenian Heritage Trail, nadgradil s spletnim mestom sloveniana.com z izjemnim "spletnim atlasom", ki s pomočjo googlovih kart mapira predstavitve ustanov, fotografskih albumov in zgodovinskih dogodkov slovenskih skupnosti po Avstraliji. Obenem pa je ustvaril uporabniško preprosta spletna orodja, s katerim lahko posamezniki in ustanove sami vpisujejo predstavitve, utrinke in mnenja in dodajo fotografije. Uredništvo pa bo prispevke ustrezno ovrednotilo in dopolnilo skupaj z originalnimi avtorji.
V	letu 2011 smo pripravili 27 albumov in predstavitev organizacij zvezne države Viktorije, ki smo jih pridobivali in ustvarjali pri našem delu za šolstvo in arhivskem delu ter na naših terenskih raziskavah pri dokumentiranju ročnih del.
V	letu 2011 smo pripravili 27 albumov po kategorijah: Arts and Culture, Community, Education, Media, History. Vnešeni so vsi slovenski klubi, mediji, verski center s svojimi ustanovami, kulturne ustanove in pomembne dejavnosti/ projekti v Viktoriji. Prav tako zgodovinski sledovi kot so obletnice, razstave, šole in slovensko pokopališče.
Novo ustanovljeno spletno mesto www.sloveniana.com je kljub dejstvu, da ga uradno še nismo predstavili, v preteklem letu doseglo povprečno preko 32.574 vidikov na mesec. Po naših izkušnjah je to za prvo leto obstoja lep dosežek. Načrtujemo, da priključimo druge zvezne države Avstralije in sčasoma tudi Slovence po svetu.
mag. Aleksandra L. Čeferin, predsednica - Viktorijski inštitut za slovenistiko Ink.
MLADI GLASBENIK SIMON KOŠTRICA
Iz Canberre se vam javlja SIMON KOŠTRICA, ki ga pa
ni treba posebno predstavljati med avstralskimi Slovenci, kajti že njegova ljubezen do slovenske glasbe in njegove harmonike ga sama dobro predstavi. Navdušenje za harmoniko je dobil pred dobrimi petimi leti, ko je ob popoldanskem pikniku na njo zaigral Lojze Kavaš mlajši in že se je Simon predstavil še isto leto na koncertu tukaj v Canberri. Od takrat naprej pa nam je z veseljem zaigral ob danih priložnostih tako v slovenskem društvu v Canberri, kateremu je tudi hvaležen za vso podporo, in med domačimi ob posebnih priložnostih. Lepo je videti, da se še vedno mladi odločajo za ta tradicionalni slovenski instrument tako v Sloveniji in po svetu. S svojim znanjem se je predstavil na slovenskih koncertih, kjer ga je tudi spremljala njegova sestra Mateja. Lani, 17. avgusta 2011, se je udeležil 6. mednarodne Avsenikove delavnice, na katero mu je omogočil priti Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Posebna zahvala pa seveda ministru dr. Boštjanu Žekšu za podporo in spodbudo. Simon se jim je imel čast ob njihovem obisku v Avstraliji pred dvema letoma predstaviti in jih navdušiti s svojim talentom. Posebno jih je navdušil s svojim razmišljanjem o igranju in širjenju te tradicije tudi tukaj v Avstraliji. Narodno-zabavna glasba je posebno tisti element, ki je pri srcu vsem generacijam na ta ali pa drugi način. Posebna zahvala pa seveda vsem pri Avsenikovi glasbeni šoli, ki so omogočili doživeti nepozabne, a seveda doživete sanje. Simon bo tako nadaljeval in promoviral Avsenikovo in ostalo slovensko glasbo, ob kakršni koli priložnosti. Ob koncu pa bi se posebno rada zahvalila vsem vam, ki posebno ob tej priložnosti prebi rate te vrstice in mu dajete veselje in voljo, da vedno z veseljem pride med vas.	Lep pozdrav, Jožica Koštrica
MIKLAVZEVANJE
V nedeljo, 04.12.2011, smo pri slovenskem klubu Jadran' praznovali miklavževanje. Točno ob poldne smo začeli z BBQ kosilom in šele potem nadaljevali s proslavo. Da ne bi bilo zamere, sta se Miklavž in Dedek Mraz kar skupaj pripeljala v odprtem avtomobilu. Otroci so strmeli in tudi napeto čakali darila, katera pa so dobili šele pred odrom v dvorani. Kmalu zatem se je pridružila tudi umetnica Syndy in otrokom naličila lička z raznoraznimi slikicami. To je bilo veselja. Za razvedrilo pa je poskrbela glasbena skupina ,Rockin Harmonik'. Še en uspešen dan.
IZLET NA PODEŽELJE
Pri slovenskem klubu 'Jadran' sta Romana Žetko in Zlata Vitez organizirali dvodnevni izlet z avtobusom. Odpotovali smo z zemljišča kluba in se počasi vozili
po lepem viktorijskem podeželju. Občudovali smo lepo urejeno in zeleno okolje. Po dolgih letih suše je bilo to prava paša za oči. Naša prva postaja je bila v mestecu Eurora, kjer smo se okrepčali. Nadaljevali smo pot do Corowa R.S. kluba, kjer smo imeli kosilo in se tudi nekateri srečali s sorodniki in prijatelji, kateri živijo v tem delu Viktorije.
Drugi dan smo nadaljevali pot v Yarrawongo in v Shepperton. Cilj našega izleta je bila trgatev češenj. Ni nam uspelo biti na sami trgatvi, smo pa imeli priložnost kupiti sveže kakovostne češnje po zmerni ceni. Na posestvu oliv, (lastnika posestva sta naša rojaka Franc in Marija Vodušek), smo lahko kupili zelo kvalitetno olivno olje in druge izdelke iz olivnega olja. Naše potovanje je prav gotovo popestrilo srečanje z našimi znanci, Jadranko in Brankom, na njunem posestvu blizu Sheppertona. V velikem hangarju, kjer je parkirano tudi njuno športno letalo, smo ob kosilu, pijači in petju preživeli nekaj lepih trenutkov. Hvala Jadranki in Branku za njuno gostoljubnost. Želimo si še takih lepih in prijetnih izletov. Hvala Romani in Zlati za njun trud.
SILVESTROVANJE
Silvestrovanje pri slovenskem klubu 'Jadran' je bilo zelo živahno. To 'najdaljšo noč v letu' nam je popestrilo precej gostov iz Slovenije. Glasbena skupina 'Tempo-6' je s svojim odličnim igranjem poskrbela za živahno in prijetno vzdušje. Zadnji dan v
letu smo preživeli tudi ob dobri postrežbi kuharic in natakarjev. Poslovili smo se od starega in z lepimi željami za zdravje in srečo zakorakali v novo 2012. leto:
SVETA MAŠA NA JADRANU: Sveta maša bo po prazniku sv. Jožefa v nedeljo, 25. marca 2012, ob 12.30.
Naj Vam novo leto nakloni: spoznati dobre ljudi, storiti prave reči, najti prave poti, ter v sebi in drugih najti prave stvari.
Za 'Jadran' Marija Iskra
39
SLOVENSKO DRUŠTVO IVAN CANKAR GEELONG
Kaj se dogaja v Geelongu? Veselja nam ne manjka, le pridite k nam v vas in ne bo vam dolg čas. Rada bi nekaj lepega povedala o naših mladih. Ko so naši potomci videli, da nam zmanjkujejo moči, so z veseljem pristopili. Malo po starih šegah, malo po mladih šegah in naš klub je poživel. Najprej so začeli s slovensko šolo. Veliko je bilo vloženega dela in časa, ki ga požrtvovalno darujejo vsi odborniki in učiteljice. Imamo dober šolski odbor, ki je pohvale vreden in dve sposobni učiteljici. Viki Mrak je že dolga leta učiteljica slovenskega jezika. Njej ni prav nič pretežko in je z lepo prijazno besedo dodala, da bo šlo. Ni ji težko priti v Geelong, četudi ima eno uro in pol vožnje. Zjutraj ob 9. uri uči slovenske plese in ob 10. uri slovenski jezik. Hvala Ti, Viki, res si naš ponos, mladini pa lep zgled. Tudi naša Emy je učiteljica, ki bi jo nujno potrebovali v Sloveniji. Z njo delati je tako lepo. Pa naj še kdo reče, da mladi in starejši ne morejo skupaj delati. Hvala Ti, Emy. Imamo tudi predsednico mlajše generacije. To je naša Marta Mrhar. Res se trudi, da bi v slogi in prijateljstvu šlo vse naprej. Pa naša kuhinja: Kot vedno so v kuhinji veseli obrazi, čeravno jih velikokrat obliva znoj. Naš bar: v baru imamo tri lepe mlade fante z lepo čisto slovenščino, ki vas bodo sprejeli in vam ponudili Laško pivo ali vino ali kar si kdo zaželi.
Kaj ni to lepo, prelepo, da se naša mladina žrtvuje in daruje svoj dragoceni čas za slovensko kulturo. Kaj se pa v naši domovini godi? Kje so tisti časi, ko smo lahko rekli, da smo svoje zemlje gospodar!
Lepo vas pozdravlja, Matilda Martinčič.
SLOVENSKO DRUŠTVO ST. ALBANS
MIKLAVŽ "The traditional MIKLAVŽ Piknik was held again last year on Sunday December 4th 2011 at the Slovenian Australian Social and Sports Association St. Albans. Members and guests came along with their children to enjoy the culture and tradition of celebrating Christmas with St. Nikolas and Santa Claus. The famous Pig on the Spit was prepared for lunch and the House Band "Naš Quartet" provided the music for all to dance and dine to. Both St. Nikolas and Santa Claus handed out the presents to the lucky children who really did enjoy the afternoon dancing and singing to the Slovenian songs. What a great opportunity it was to be able to show the next generation the tradition of St. Nikolas. All of the kids were totally enthralled when St. Nikolas entered the hall to the sound of his Angel ringing the bell, and what a special moment it was, surely this is a moment that the children will not forget. Of course Santa Claus with his "HO HO HO" on his entrance made all the children cheer and
clap. The smile on the faces of the parents when Santa and St. Nikolas handed out the presents said it all.
The Slovenian Club at St. Albans holds this important event every year and it is very important that the club carries on and maintains the culture and tradition of St. Nikolas for future generations and that it will never be lost or forgotten. The photo shows St. Nikolas, his Angel and Santa Claus enjoying the moment together. Our thanks go to all who helped to put this function together and the Club invites all members and guests to come along on Sunday December 2nd 2012 to celebrate the arrival of St Nikolas and Santa Claus once again." Regards, Mario Jakin, president
VAŠI DAROVI
ZA BERNARDOV SKLAD: $500: Dušan in Saša Lajovic. $350: Alfred in Jeni Brežnik. $250: Milan & Filipa Beribak. $200: Slovensko društvo Sydney. $70: Frank & Rezika Fekonja. $60: Antonia Sankovič, Barica & Jože Brodnik. $50: N. N., Frank & Kristina Janežič, Frank Kampos, Vincent Štolfa, Jakob Čuk, Albin & Zora Gec, Janez Robar, Branko Repolusk, Jože Košorok, Milan Zadnik, Franc & Ivanka Baša, Matilda Martinčič, Alojz Cehtel, Jadranka Rutar, Erna Mežnar, Jože Matkovič & Lojzka Kuhar, Antonia Smrdelj, Dušan Jenko, J. & A. Kučko, Maria Golenko. Jožica & Franci Bresnik, Irene Ivetič. $40: Ronald & Melinda Mrak. $35: Hilda Vidovič. $30: Marija & Lojze Kerec, Božidar Mavko, F. & M. Uršič, Maria Pongračič, Emilija Rutar, Tereza Kaiser. $20: Maria Rogl, Jože Topolovec, Alojz Seljak, Jože Grilj, Ivan & Ivanka Kolačko, Werner Remšnik, J. & A. Mavlak, Jože & Terezia Krušec, Bruno Vidau, Branka Iskra, J. & M. Juraja, Kristina Hafner, Olga Dobrovšak, Ana Horvat, Maria Gregorič, Maria Kolar, Ivanka Smrdelj, Ivanka Kontelj, Nino & Bruna Burlovič, Tomaž Možina, Franc Tanšek, Toni Urbančič, Lojze & Anica Markič, Mirko Ogrizek, Anton Špiclin, Family Jaklič, Rezka Smolič, Tončka Stariha, Peter Bole, J. & A. Ličen. $15: Anton Kociper. $10: Frank Kohek, Alojzija Vučko, Mariana & John Šmit, Vinka Markovski, Fani Maver, Milica Dular, Maria Prelc, Joe Belovič, Majda Skubla, Maria Kromar, Stanka Peršič, Alojz Korošec, Emilia Kuzma, Slavka Ivančič, Jože Podboj, Frances Ludvig, Maria Boelčkey, Branko Jerin, Maria Urbas, S. Kovačič, Frank Tomazin, Milka Zidar, Draga Vadnjal, Irma Zadel, Pavel Trček, Toni Zrimšek, Alojz Fabjančič, L. & I. Hozjan, Hedvika Košak, Drago Tomac, Viki Mrak, Marija Vončina, Slavka Kastelic, E. & M. Kalčič, Angelca Povh, A. & O. Brne, Lidia Bole, Gusti Glavnik, Lidija Čušin, Liliana Kure, Angela Brala, Ana Lešnjak, Anton Gjerek, I. Bacchetti, Maria Senčar, Marian Saksida, Melita Zupan, Jože Balažič, Romeo Hvalica, Iva & Lojze Jerič, Fani Natlačen, Anna & Anton Poklar, Franc Murko, Milena Birsa, Maria Marčina, Lucia Knafelc, Anka Pekol, N. N., Kristina Vičič, Ivanka Gosar, Valentin & Tilka Lenko, F. & P. Kramberger, Pavla Kalister, Elvira Čuk, Frank in Marija Gril. $5: Mirko & Maria Godec, Milena Kalusi, Maria Majcen, Terezia Jošar, Olga Todorovski, S. Bec. ZA LAČNE: $300: Franc & Ivanka Žabkar. $100: Tone & Anica Konda (namesto božičnih voščilnic), Jože Topolovec, Janez Šveb. $50: Nadia Vonič, E. & M. Surina, Alojzija Gusar, Maria & Vinko Ovijač, Barica & Lojze Brodnik (namesto božičnih voščilnic). $30: Alojzija Gusar, Alma Čuček. $20: Alojz Gašperič, Alojzija Gosak, Tone & Gizela Mlinarič. ZA MISIJONE: $200: Sonja Lipold. $150: N. N. $100: Janez Šveb, Mara Ferjančič, Janez Šveb & Maria Rogina. $60: Ivanka Bajt (od prodanih ročno izdelanih verižic - prodajala jih je Zora Kirn). $50: E. Rutar, N. N. za misijone v Afriki, Anica Lapuh za misijone v Afriki, Eva Vajon. $40: Marija & Stanko Kolar. $35: Anton Kociper. $30: Maria & Ivan Harej, Damian Fortuna, Milka Stanič. $20: Milica Hajek. $10: Angela Torjan, Anton Stariha. ZA SALOMONOVE OTOKE: $1500: N. N. za šolanje bogoslovca na Salomonovih otokih. $300: N. N. $250: N. N., N. N. $200: Valentin & Tilka Lenko (namesto cvetja na grob bratu Janezu Lenku, ki je umrl v Sloveniji in Agati Frančic). $100: Tončka Stariha (prispevek od prodaje Gingerbread men). $150: Jože & Terezia Krušec - za semenišče na Salomonovih otokih. $100: N. N, N. N. $20: Pepca Kunek. ZA p. HUGOTA in p. MILANA: $100: Tončka Stariha (prispevek od prodaje Gingerbread men). ZA p. STANKA ROZMANA: $1190: Zinka Černe i n dobrotniki iz Canberra. $50: Alojz Gašperič. Za kapelico TA PINU: $50: Jože Povh. BOG POVRNI VSEM DOBROTNIKOM!
ŽIVLJENJE PRI SLOVENSKEM DRUŠTVU SYDNEY
PRIHOD SV. MIKLAVŽA smo praznovali v nedeljo, 4.12.2011, ob 3. uri popoldan. Številni so prinesli darila za svoje otroke in prijatelje, ki jih je Miklavž s svojim spremstvom razdelil. Tudi Slovensko društvo Sydney je pripravilo darila za otroke. Imeli smo okrog 30 mladih in dva dojenčka, ki so jih matere prinesle. Bilo je veselo in živ žav je bil povsod. Za ples in zabavo so nam igrali ansambel Alpski odmevi.
V	četrtek, 8.12.2011, smo pripravili večerjo s tremi obroki za 6. razred šole West Public School , ki so imeli poslovilni večer z učitelji. Bili so zadovoljni z okusno hrano. Plesali in zabavali so se do 10. ure zvečer, ko so prišli po njih starši. Ta šola ima pri nas vsako leto zaključno večerjo za šestošolce.
V	soboto zvečer, 17.12.2011, so imeli božično večerjo in ples iz organizacije East Timorja. So se zabavali ob njihovi odlični glasbi.
V	nedeljo popoldan, 18.12.2011, smo imeli božično kosilo in ples za vse člane SDS. Tokrat se nas je zbralo več kot 200 članov SDS. Vsi, ki so prišli, so bili zadovoljni s hrano in postrežbo. Predsednik Štefan Šernek je prevzel vso organizacijo za ta popoldan. Imeli smo ansambel Alpski odmevi. Vsak se je lahko naplesal in razveselil. Zahvalim se kuharicam, kuharjem, natakaricam in natakarjem za odlično pripravljeno in postreženo kosilo. Veliko članov mi je reklo, da bo ta dan ostal v spominu še mnoga leta. OBČNI ZBOR IN VOLITVE smo imeli pri SDS v nedeljo popoldan, 13.11.2011. Prisotnih članov je bilo okoli 150. Izbrali smo člane: predsednik Štefan Šernek, podpredsednik Stane Jug, blagajničarka je Stephanie Zafošnik, tajnica
Lim Pušenjak, podtajnik Vlado Ches, nosilec dovoljenja Jože Nemeš, ostali odborniki: Ana Šernek, Lola Jug, Erika Žižek, Ivan Truden, Mirko Kalac. In to je sedaj vodilna skupina, da vodi društvo v letu 2012. SILVESTROVANJE smo imeli v soboto zvečer, 31.12.2011. Dvorana je bila skoraj polna (fotografija spodaj). Veliko članov ni bilo, ker ne radi vozijo ponoči, so že priletni.Imeli smo se lepo in veselo. Na vsako mizo smo podarili po eno belo in rdeče vino. Imeli smo srečelov. Prvi dobitek je bila digitalna TV (80cm); drugi je bil mikrovalovka, ki jo je dobila Danica Petrič in jo je podarila za naslednji srečelov, ki bo ob 55-letnici. Bilo je še 12 drugih dobitkov.
Imamo pa tudi veliko platno, da lahko prikazujemo filme in nastope iz domovine Slovenije.
Tokrat smo prikazali ognjemet našega Sydneya. Ob polnoči sta prišla predsednik Štefan Šernek z ženo Ano na oder in sta zaželela srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 2012. Poljubčki in objemi so trajali do 2. ure zjutraj. Večerja je bila v eni uri servirana, bili smo pohvaljeni. Igral je ansambel Thirolian Echoes.
V soboto popoldan, 7. januarja 2012, smo gostili vse prostovoljce, ki redno pomagajo pri slovenski cerkvi v Merrylandsu. Prav tako so nas obiskali pater provincial Stane Zore, p. Valerijan, p. Darko in g. Edi Sedevčič. Pripravili smo tudi torto p. Valerijanu za 86. rojstni dan in Štefan Šernek mu je s pomočjo še drugih zapel pesem Kol'kor kapljic tolko let, Bog Vam daj na svet' živet'...
V	nedeljo popoldne, 8.1.2012, je bila havajska poroka v stilu Elvisa Presleya. Bilo je nekaj zanimivega. Poroka je bila na vrtu in gostija v dvorani. Nevesta je bila Ivanka Zadravec Polumbo in ženin Bradley John Cartwright. (fotografija zgoraj) Imeli smo lep popoldan.
V	nedeljo, 29.1.2012, je bilo kosilo, ples in balinarsko tekmovanje za Prešernov pokal med slovenskimi klubi SDS, Triglav - Panthers in Planica Wollongong.
_Štefan Šernek, predsednik SDS
Pojasnilo o odcepitvi Kluba Triglav od Slovenskega društva Sydney (SDS)
V zapisu gospe Marthe Magajna, Misli, november -december 2011, stran 32 do 33 smo brali o odcepitvi Kluba Triglav, veje Slovenskega društva Sydney. No kmalu bo 40 let, ko ste naredili največjo napako v slovenski zgodovini v Sydneyu in razbili slovensko skupnost na dva tabora, ker se naši predniki Slovenskega društva Sydney niso strinjali z režimom komunizma. Iz komunističnega režima smo pobegnili in je bilo nemogoče podpirati komunistično Slovenijo iz Avstralije. Je živ dokaz, da je bilo tako. Ali v srcu pa vedno nosimo in spoštujemo našo prelepo rojstno domovino Slovenijo. Osebno sem mislil, da je ta rana zaceljena in ne bomo več slišali za to bolezen. Ampak rana se je zopet začela odpirati. Lepo vas prosim, ne odpirajte ran, pozabimo na preteklost, mislimo na prihodnost in ne na rane, ki ste jih vi naredili. Kar se tiče pa združitve SDS in Triglava: Prvič, da se Slovensko društvo Sydney ni hotelo združiti s klubom Triglav, je neresnično. Ko sem prišel v odbor leta 1982 in bil dve leti podpredsednik, smo dobili pismo od Ivana Koželja, da odstopi kot predsednik. Takrat je odbor odločil in mi zaupal vodenje kluba
in ključe. To je bilo leta 1984. V mojem vodstvu smo se morali odločiti za prodajo našega kluba z zemljiščem in nakupom nove parcele in gradnje novega objekta. Takrat smo imeli tri sestanke z odborom Triglava pri SDS z željo, da se združimo. Odbor SDS je bil 99% za to, da se združimo in da naredimo novi dom za Slovence v Sydneyu in ne bi imeli nobenih preglavic v bodoče. Ampak dobili smo odgovor od odbora Kluba Triglav na treh sestankih, da naj prodamo dom SDS in prinesemo denar v Klub Triglav. Tako ne bi bilo več SDS in ne 55-letnice obstoja našega društva Sydney sedaj. No bilo je rečeno, da mi drugega kluba ne bomo gradili, ker imamo svojega. Sem dal odgovor odboru Triglav, da bomo prodali naš klub, vi prodajte vašega, ker je bilo veliko zanimanja iz hrvaške cerkvene organizacije, ker so bili sosedje. In samo gospod Karlo Samsa je prišel k meni in mi je rekel, če bo do realizacije prišlo, bomo zgradili novi dom v šestih mesecih za vse Slovence v Sydneyu na novem zemljišču, kjer stoji sedanji klub in tako obdržali našo mladino skupaj in boljšo bodočnost za Slovence. To so bili odgovori voditeljev Slovenskega društva Sydney. No, vseeno smo naredili novi dom v Sydneyu, ki je velik ponos vsakega Slovenca. Napis na našem domu je še vedno v slovenščini in je last članov SDS. A, na žalost je moral odbor prodati vaš dom, ki so ga pošteni Slovenci gradili, zaradi slabega vodstva, velikega deficita in sodelovanja s komunističnim režimom in je banka takrat naredila svojo odločitev.
Sedaj se SDS pripravlja, da slavi 55. obletnico svojega obstoja, ki jo bomo obhajali 22. aprila 2012. Štefan Šernek, predsednik SDS
LETNO BALINARSKO TEKMOVANJE ZA POKAL IVANA CANKARJA, december 2011
Vsako leto se zberejo na baliniščih Kluba Triglav Panthers balinarji iz vseh slovenskih klubov: Planica Wollongong, SD Sydney in domači balinarji Kluba Triglav, da se pomerijo v prijateljskem tekmovanju za pokal Ivana Cankarja. Minili so časi, ko smo se borili klub proti klubu. V današnjih časih se pomeša imena vseh tekmovalcev in potem žrebajo tekmovalne skupine, kakor jih žreb izbere, vse v smislu in namenu prijateljskega sodelovanja. Zmagovalne ekipe
so bile: prvo mesto: Dora Hrvatin in Tristan Giacometti (Triglav) in Toni Markočič (Planica Wollongong). Drugo mesto: Mirko Kalac (SDS) in Rudi Gerdevič (Triglav). Tretje mesto: Maria Leich (Triglav) ter Silvo Franca in Miro Smrdel (SDS). Četrto mesto: Ana Erzetič in Jože Markočič (SDS) ter Gino Belet (Triglav).
BOŽIČNI KONCERT V KLUBU TRIGLAV Prvi teden v decembru je člane kluba Triglav razveselil pevski zbor učencev osnovne šole Williama Stimsona iz Wetherill Parka s koncertom božičnih in drugih pesmi, skupaj z žrebanjem velikega števila otroških igrač in iger. Ves dobiček je šel v korist te šole.
MIKLAVŽEVANJE
Po dobri stari slovenski tradiciji je otroke v klubu obiskal sveti Miklavž, dobrohotni svetnik, ki dobre otroke obdari, nagajive pa posvari, da drugič ne bodo dobili daril, če se ne poboljšajo. Poleg obiska svetnika, angelov in parkljev je bil v klubu pripravljen tudi BBQ prigrizek za otroke, poslikavanje obrazov, čarovnik, gumijasti grad in darila za otroke. V preteklih letih je bil na dan sv. Miklavža tudi ples za odrasle, v zadnjih letih pa se je pokazalo, da zaradi tako številnih aktivnosti za otroke muzika in ples sploh ne prideta na vrsto in se zato skoraj res ne izplača najemati muzikantov. Miklavževanja se zato udeleži nekaj manj starejših članov, je pa več mladih družin.
Fotografije od zgoraj navzdol: Tekmovalci iz treh slovenskih klubov. Miklavž je obiskal naš klub. Čarovnik z otroki. Kuharji Lojze, Emil, Milan in Peter. BBQ kosilo, Milan, Emil in Štefka.
SILVESTROVANJE
Še ena lepa tradicija, ki zbere vse ljudi dobre volje in dobrega zdravja, da skupno dočakajo novo leto in se poslovijo od starega. Na žalost dolga desetletja našega bivanja v novi domovini pripravi sedaj mnogo naših prijateljev, s katerimi smo včasih skupno praznovali, silvestrovanje doma, saj postaja marsikomu vse težje, da vozi ponoči ali na velike razdalje. Vseeno se nas je zbralo kar lepo število ob dobri večerji, dobri kapljici in v prijetni družbi, da smo ob zvokih ansambla "The Masters" in bliskanju ognjemeta na velikem ekranu zaplesali v novo leto. Nepričakovano hladno vreme, kakršnega ob tem času še nismo doživeli v Avstraliji, je tudi pripomoglo k veselemu razpoloženju.
NOVI PROGRAMI V LETU 2012 V NAŠEM KLUBU TRIGLAV PANTHERS
Po nekaj tednih odmora so se v našem klubu ponovno pričele organizirane dejavnosti. Tai chi je vsak ponedeljek ob 10. uri dopoldne, bingo vsak torek in četrtek ob 10. uri dopoldne, karaoke ob četrtkih zvečer ob 7.30, loterija ob petkih zvečer ob 7.00 in nato živa plesna glasba ob 8.30 zvečer.
Balinanje je na vrsti vsako sredo popoldne od 12.30 dalje in vsako soboto, namesto v nedeljo popoldne, kakor je bila navada prejšnja leta, s skupno večerjo ob 5. uri zvečer. Restavracija je odprta vsak dan od 11.30 dopoldne dalje, z okusno svežo hrano po naročilu. Enkrat na mesec je tudi ples, z domačo glasbo, največkrat tretjo nedeljo v mesecu, razen za priložnosti, kot sta materinski ali očetovski dan, ko se datumov ne more spremeniti. Podrobnosti o družabnem programu so redno objavljene na radiu SBS na slovenskem programu ob nedeljah zjutraj.
SLOVO OD PROVINCIALA PATRA STANETA ZORETA
V zadnjih dnevih obiska patra provinciala Staneta Zoreta v Avstraliji smo se srečali z njim v Klubu Triglav Panthers. Pater provincial je obiskal Triglav ob svojem zadnjem obisku pred desetimi leti in tokrat si je ogledal spremembe, ki so jih prinesla leta. Pred obiskom našega kluba je skupaj s patrom Darkom in patrom Valerijanom obiskal tudi sosednje hrvaško versko središče kardinala Stepinca, ki ga prav tako vodijo redovniki frančiškani. V Klubu Triglav so se srečali z balinarji, ki so se pripravljali na popoldansko tekmovanje, in nato sedli k skupnemu kosilu z rojaki, ki so se zbrali k srečanju.
Pater Stane, p. Valerijan in p. Darko po kosilu z rojaki in balinarji na baliniščih Triglava.
Ivica Krope in Milka Mavko sta imeli srečo pri žrebanju vstopnic. Brata Tone Markočič iz Wollongonga in Jože Markočič iz Slovenije sta
z družinama proslavila vstop v novo leto. Mojca Kovač,
Ema Zrim, Marička Ritlop in Herman Zrim.
Veleposlanik dr. Milan Balažic je januarja 2012 obiskal slovenska društva, versko-kulturna središča in ostale institucije slovenske skupnosti v Avstraliji: Melbourne (fotografija spodaj s srečanja v Kew), Geelong (fotografija na sredi te strani in na strani 40), Adelaide, Brisbane, Gold Coast, Newcastle, Sydney, Wollongong in Canberra. Zaradi oddaljenosti sta ostali neobiskani le slovenski društvi v Perthu in Aucklandu na Novi Zelandiji. Novonastali klub v Aucklandu bo obiskal v mesecu februarju, nekaj dni po predaji poverilnih pisem Generalnemu guvernerju Nove Zelandije v Wellingtonu. Glavna tema pogovorov je bila prihodnost slovenske skupnosti v Avstraliji in širši pretres pogojev, da slovenstvo na tem oddaljenem kontinentu preživi. Starejši generaciji avstralskih Slovencev se je veleposlanik dr. Balažic zahvalil za to, da so v zadnje pol stoletja v včasih težkih pogojih avstralskega 'talilnega lonca' ohranili slovenstvo, narodno identiteto, kulturo in jezik. Ob tem je izrazi željo RS in veleposlaništva v Canberri, da tvorno prispeva k razpravi o konkretnih korakih k ohranjanju slovenstva, obenem pa se angažira pri pomladitvi društvenega življenja in animaciji mlajše generacije slovenskih Avstralcev. Gre za to, da je potrebno v novih pogojih demokratične multikulturne avstralske družbe iznajti novo avstralsko slovenstvo, ki se bo sposobno soočati z izzivi 21. stoletja in ohranjati stik s svojimi slovenskimi koreninami. V razpravah, ki so bile povečini zelo konstruktivne, so predvsem društva oblikovala predloge za spremembe v delovanju, ki bi omogočile oživitev društvenega življenja in pomladitev članstva. Ključni poudarki predlogov, da bi laže začeli proces oblikovanja novega avstralskega slovenstva, so naslednji:
Izdelati način nagovora mladih (predvsem tretje generacije) in mladih družin, da se udeležujejo dejavnosti društev; enako velja za izdelavo specifičnega nagovora 'novih Slovencev'. Društva velja odpreti lokalni skupnosti, v kateri delujejo, in medse sprejeti tudi avstralske prijatelje slovenske kulture. Začeti postopek pomladitve vodstev slovenskih društev. Povečati stopnjo poslovnosti društev, ki bodo potem lahko tudi več ponudila svojim članom (npr. taborjenje mladih). Kjer se kaže večji interes, znova oblikovati šole slovenskega jezika, kulture, kuharsko šolo ipd.
Društva naj oblikujejo svoje
spletne strani, na katerih bodo člane in širšo javnost privlačno obveščali in poročali o svoji dejavnosti; k temu spada tudi oblikovanje mladinskega spletnega središča. Izdelati je potrebno ustrezno strategijo promocije slovenstva v Avstraliji: njen ključni element je odslej obvezni dvojezični pristop.
Republika Slovenija (Urad za Slovence po svetu, veleposlaništvo v Canberri) mora poskrbeti za kulturno ponudbo, ki jo potrebujejo društva: gre predvsem za slovenske filme, video-nosilce glasbe, turistične filme o Sloveniji itd., vse podnaslovljeno v angleščini. V delovanju društev in v odnosih med slovenskimi društvi mora prevladati strpna enotnost, utemeljena na vrednotah slovenske samostojnosti.
Razprava o slovenstvu v Avstraliji se bo nadaljevala z okroglimi mizami, forumi in zbori, kjer velja na posebej organizirane pogovore povabiti mlajšo generacijo Slovencev-Avstralcev, da se jim omogoči avtonomno izražanje interesov. Po vsej verjetnosti bodo pokazali največ zanimanja za slovensko glasbo, ples, film in literaturo, kar vse lahko le okrepi kulturno življenje.
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Canberri 31. januarja 2012
RAISING CHILDREN BILINGUALLY
On December 11, 2011, I attended a seminar, 'Raising Children Bilingually', sponsored by the Victorian Multicultural Commission and presented by The Research Unit for Multilingualism and Cross-Cultural Communication of the School of Languages and Linguistics at The University of Melbourne. The seminar was co-ordinated and opened by Professor John Hajek who is the Head of School and Director of the Research Unit for Multilingualism and Cross-cultural communication (RUMACCC) at the University of Melbourne. He trained in Italian, French and Romance linguistics and he completed his studies in Italy and Great Britain before returning to Melbourne. He also specialises in describing the minority and endangered languages in Europe and Asia-Pacific. Professor John Hajek is of Slovenian background whose daughter Ruby was a past pupil at Slomškova šola at Kew. Professor John Hajek was also an active member of the group of parents who assisted in the development of the current Slomškova šola classroom. There were three hundred people who attended the seminar and Professor Hajek provided the audience with a personal reflection on growing up in a Slovenian speaking home and his appreciation of being able to communicate effectively on his recent visit to the village of his family in Slovenia. He reflected on how grateful he was for this opportunity. He emphasised how even a small amount of language knowledge can enhance your life experiences and communication.
The seminar focused on how bilingualism influences a child's development and what parents and other carers can do to help a child speak multiple languages. Bilingualism is normal and children are not confused or overburdened by speaking more than one language, despite parent concerns. Speaking more than one language enhances a child's metalinguistic awareness and it has been found that bilingual or multilingual children move more quickly through the cognitive stages of development than monolingual children (one and a half years earlier). It also emphasised that bilingualism is NOT detrimental to a child's ability to learn the English language.
The presenter of the seminar Dr Susanne Dopke who specialises in language acquisition, bilingualism and cross-cultural communication, stated that it is recommended that you start speaking another language to a child at birth. As at nine months a child is already beginning to make grammatical predictions. It was found that a most successful set up for raising children bilingually is for one parent to speak the language other than English (LOTE) and the other parent to speak to the child in English. This has been found to be a very successful way of teaching children, however it requires the parent who is teaching the LOTE to be very persistent. Persistency is not so important for the parent teaching the child English
as a child will learn English very quickly if he/she lives in an English speaking country. Grandparents, and extended family can also be used to help a child learn another language however, this approach has been found not to be terribly successful, due to grandparents and extended family not living in the home with the child. To teach language successfully, a child must hear the language frequently and parents must be consistent and persistent in speaking and teaching their child. It is also necessary that parents decide together whether a child will be taught another language as the English speaking parent must be extremely supportive of the parent teaching the LOTE to the child.
Many people often comment that they do not have time to teach their child/children another language but it has been shown that a child's understanding is mostly affected by the richness of the quality of interaction with the child in the language. It is this that will determine how much a child will learn. Various examples and scenarios were presented where parents who interacted and played most with their child in the LOTE were most successful in teaching them. If you choose to teach your child another language, it is important that this relationship is established from the very beginning, as changing from speaking one language to another with your child later in life has been proven to be very difficult.
The seminar is held annually at the University of Melbourne. There is no cost, however registration prior to attendance is required. The seminar was extremely valuable and informative and also allowed for the opportunity for questions from the audience to be addressed throughout and at the conclusion. As an educator, I highly recommend and encourage attendance at this seminar in 2012. I thank Professor John Hajek for being so welcoming and for the generosity of his time during the afternoon. The 2012 seminar will be advertised to the Slovenian community in Melbourne and I hope that I will be able to take a group of parents to meet Professor John Hajek and Dr Susanne Dopke.
As part of a major early literacy initiative for children, RUMACCC has launched a series of early readers in many languages including Slovenian - Chicken Little goes for a walk (Piščanček gre na sprehod). You can access and download this free resource on the following website:
http://rumaccc.unimelb.edu.au/reading/index.html.
It has been designed to help children enjoy reading and to show parents, extended family and educators how easy and simple it is to prepare enjoyable reading material for children.	Veronica Smrdel Roberts
PRIZNANJE PRAVNIKU dr. SRECKU KONTELJU
Dr. SRECHKO »STRETCH« KONTELJ OAM KSJ je uspešen mladi Slovenec, ki je bil rojen in je zrastel v Geelongu. Že pred leti je bil župan (mayor) drugega največjega mesta v Viktoriji - City of Greater Geelong in več let občinski svetnik.
Sedaj je skupaj s svojim bratom EDDYJEM ponovno občinski svetnik. Srečko je odgovoren za večje projekte mesta, Eddy pa za zadeve Aborigenov ter multikulturo. Dr. Srechko ali Stretch, kot ga kličejo, je 24. novembra 2011 v Melbournu prejel izredno veliko priznanje »The Corporate Lawyer of the Year Award« za leto 2011.
Srečko je Legal direktor Asia Pacific Specsavers. Sodniki so prisodili to veliko priznanje Srečku za njegovo široko pravno znanje in izkustvo na področju komerciale, prava in na znanstvenem področju, ki ga opravlja že več kot dvajset let. Opazili pa so tudi njegov velik prispevek v delu za skupnost kot občinski svetnik, župan, član Refugee Review Tribunal in kot »Specialist Reserve Legal Officer with the Australian Airforce«. Čestitke Srečku, Eddyju in seveda vsej družini Kontelj, prav posebej pa seveda tudi staršema uspešnih sinov - mami Ivanki in očetu Marjanu. Eddy je tudi podpredsednik Slovenskega društva Ivan Cankar v Geelongu, ki je sedaj pomlajeno in zelo dejavno s slovensko šolo.
ZAHVALA
Pevski zbor Planika iz Melbourna je zapel v slovo mojemu možu PETRU NATLAČENU, ki je dokončal svojo pot na zemlji 30.12.2011. Vaši glasovi so zadoneli in dosegli naša srca. Sem prepričana, da je bil Peter vesel. Hvala Vam! Prisrčna hvala patru Cirilu za molitev rožnega venca, lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred na pokopališču. Hvala ženskam na klubu Jadran: Anici, Mariji, Marici, Bruni in Mimici, ki so pripravile lepo sedmino na Jadranu, predsedniku kluba Jadran Sto-janu Brnetu; Ninotu Burloviču in Ivanu Valenčiču, ki sta poskrbela, da niso bili gosti žejni. Iskrena hvala vsem za pomoč in izraženo sožalje. žena Fani Natlačen s hčerko Floriano in sinom Petrom z družinama
PETER
VORICH je 23. 01. 2012 dopolnil 90 let. Dobrohotnemu
sosedu v Domu matere Romane iskreno čestitamo!
VABILO NA 13. SLOVENSKI FESTIVAL
Pododbor SSOV (Svet slovenskih organizacij Viktorije) pripravlja že 13. SLOVENSKI FESTIVAL, ki bo v soboto in nedeljo, 17. in 18. marca 2012, na Slovenskem društvu PLANICA, Springvale, 11 Soden Road, Bangholme VIC. V ta namen sporočamo in vabimo vse bralce Misli, da se nam pridružite in se veselite z nami ob glasbi ansambla Vagabundi iz Slovenije. Prisrčno vabljeni! V novem letu vam želimo sreče, veselja in trdnega zdravja. Za pododbor SSOV, Lucija Srnec
Štefanovo 2011 na Planici,
I LOVE AUSTRALIA
I love Australia because it's very rare to have natural disaster and it's a safe place with many opportunities. I love Australia because I get the opportunity to go to university and get a good job, to have a good education, to have a nice landscape to be safe and most of all to have a good life. I love the beautiful features, the life, the green, the democracy. I like being able to go on holidays to have a picnic and when my heads down I know the next day that I will be able to pick up again. I love that I know that I'll be safe to go for a walk, to know that there are no wars, that our government knows that violence doesn't solve anything. I love the feel when I put my feet on the nice soft golden sand, to cool off my hot body in the nice cold water in the summer. I like to see, to have, to belive. I'm lucky to have such a nice place to live but most of all I like having FREEDOM. I love Australia.	Daniel Stolfa, Melbourne
PRIZNANJE KATEHISTINJI KLARI BRCAR
Naša katehistinja KLARA BRCAR je 9. septembra 2011 prejela posebno priznanje za njeno 25-letno prostovoljno delo katehistinje v državnih šolah. Začela je leta 1986 v Blacktownu in pozneje še v Penrithu. Klara je tudi katehistinja, ki pripravlja otroke na zakramente spovedi, svetega obhajila in birme tudi v naši slovenski cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu.
Priznanje je Klari izročil škof Parramatte dr. Anthony Fisher OP na slovesnosti v cerkvi St. Patrick's v Blacktownu. Slovenci Sydneya smo ponosni nanjo kot katehistinjo in na njeno pridno delo na različnih področjih. Čestitamo!
Martha Magajna
STAN (STANKO) PENCA je bil izvoljen kot »Executive Member of Ethnic Communities Council of Victoria« (ECCV) in tudi kot blagajnik.
Stanko je seveda vedno aktiven član Slovenskega društva Melbourne in sedaj njegov predsednik, pred tem pa tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Viktorije (SSOV). Sedaj predseduje SSOV FRED TOPLAK. Ob čestitki Stanku izrekamo priznanje tudi vsem sedanjim in nekdanjim predsednikom in drugim članom upravnih odborov slovenskih društev v Avstraliji kakor tudi vsem nekdanjim in sedanjim delavnim članom društev in klubov. Z ogromnim požrtvovalnim delom je naspala in obstaja velika slovenska sled v Avstraliji._
ANDREA KATE SKRABA
je na slovesnosti Univerze Melbourne - The University of Melbourne -6. decembra 2011 prejela diplomo magistre okolja -Master of Environment.
Čestitke mladi in že uspešni znanstvenici!
60 let - Misli Thoughts - Božje in človeške - Misli Thoughts - 60 let
Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesečna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljena (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji | Glavni urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Ciril A. Božič OFM OAM, Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101 | Urednica (Production Editor) in računalniški prelom: Marija Anžič, Kew | Naročnina in naslovi: Angelca Veedetz | Stalni sodelavci: Florjan Auser, Mirko Cuderman, Zorka Černjak, Draga Gelt OAM, Tone Gorjup, Marija Grosman, Danijela Hliš, Marija Iskra, Irena Jernej, Lenti Lenko OAM, Martha Magajna, Anica Markič, Ivan Rudolf, Štefan Šernek, Cilka Žagar. | Skupina prostovoljcev v Kew, ki pripravi Misli za na pošto. | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176 | E-mail: misli@bigpond.com | Naročnina za leto 2012 je 50 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije - letalsko 100 dolarjev | Naročnina se plačuje vnaprej | Bančni račun pri Commonwealth Bank v Kew, BSB: 06 3142. Številka računa: 0090 1561 | Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew VIC 3101 | Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141. Misli na intemetu: | Florjan Auser | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI. | ISSN 1443-8364
Dom počitka matere Romane - slovenski dom za starejše Mother Romana Home - Slovenian Aged Care Facility
11-15 A'Beckett Street, KEW VIC 3101. Phone: 03 9853 1054, Fax: 03 9855 0811 E-mail: romanahome@optusnet.com.au
Dom počitka matere Romane je ustanova Slovenskega misijona v Melbournu, ki nudi bivanje v domačem okolju ostarelim in tistim, ki potrebujejo nego. V Domu matere Romane nudimo strokovno oskrbo, prijazno krščansko okolje, toplo sobo, odlično domačo hrano, veselo družbo in popolno zdravniško nego. Življenje v domu matere Romane je prijetno, vsak dan se dogaja kaj novega in zabavnega. Do slovenske cerkve svetih bratov Cirila in Metoda je le 20 metrov.
Ste mogoče že razmišljali, kakšno bi bilo življenje v Domu? Če želi družina za krajši čas na dopust, nudimo tudi kratkoročno nego 'Respite Care'. do 63 dni v letu. Pogoj za sprejem v Dom je tako imenovani "Aged Care Assessment Document" - sprejemni dokument, katerega Vam pomaga preskrbeti Vaš zdravnik. Osnovna tarifa je 85% od pokojnine. Vstopni znesek, imenovani 'Bond ali Ingoing Contribution', ki ga nadzoruje Centrelink, je
vezan na posameznikovo premoženje. Bond je zavarovan po vseh predpisih zveznega ministrstva za zdravstvo in ostarele.
Za vse dodatne podrobnosti pokličite upravo Doma, telefon (03) 9853 1054. Dobili boste pravilne odgovore na vsa vprašanja.
Zaposlene v Domu matere Romane z upravnico Michelle Norman (stoji tretja z leve).

FREE HOME LOAN HEALTH CHECK
We will find the best loan and the best interest rate to suit your needs
-	Home Loans
-	Land loans
-	Construction
-	Personal loans Commercial foare
PREMIUM LOANS. LOW RATES.
riHWJIHlllW.«
Q133 455
CALL I ASK US HOW MUCH WE CAN 5 AVE YOU I
ROYAL
G LJ A H O I A N
L^J

sloveNia
tel..: +386 1 254 9 ljo fax: I 214 9 140 www.cttyHOteLsi
! N ft) (@>Ci ty HOt ëLï !
rnoHHESEEHnn
full »uiïet BHcaïdast purakijH 'to fö'
mescauitaïii £ svmnui [¿nun:*
CONVCNllOf CÏNtRI
wtftt 1,-yivn (Sift
U! HI LII v I Hit NljLV rets wrlcomc
fB.ee HMUH IHDtlllCI
I p it safety	üii
fkfc »Ihr MHTtl ftfc psirjii»
HOspitaLity in tHe ssâï of tHe city
si'im ijvtiiiHi	▼	/
t a ff
cityHotei.
I J u -I I 1 a u j
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Telefon: (+61)02 6290 0000 Fax: (+61)02 629o 0619 e-mail: vcafggovC http://canbe rra. veleposlanistvo.si/
Veleposlanik: dr. Milan Balažic Konzularne zadeve: mag. Metka Čuk
Embassy of the Republic of Slovenia 26 Akame Circuit, O' Malley ACT 2606 POBox 284,CivicSquare CANBERRA ACT 2i608i
GENERALNI KONZULAT RS za NSW
Častni generalni konzul: Alfred Brežnik AM 78 Parramatta Road CAMPERDOWNNSW 2050
Telefon: (+61) 02 9517 1591 Fax: (+61) 02 9519 8889 e-mail: slovcon@emona.com.au
Are your dentures more comfortable in a glass...? If so, for a free consultation contact:
KONFIDENT Pty. Ltd. S TAN KRNEL
dental prosthetist
specialising in dentures and mouthguards 391 Canterbury Road, Vermont VIC 3133
Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...? Če ne, z zaupanjem pokličite za prvo brezplačno posvetovanje.
STANKOKRNEL
zobni tehnik specialist
za umetno zobovje in zaščitne proteze
TOBIN BROTHERS
FUNERALS
816 Doncaster Road, Doncasrer Telephone (03)9840 1155 Branch Manager - Leigh Fisher For 24 hour service and enquiriespleasetelephoneour Funeral Advice Lme (OS) 937S 7000
WW W. TOB IN BROTHERS COM. AU
V našem voznem parku si boste zagotovo lahko našli vozilo, s katerim se boste z veseljem in varno vozili po Sloveniji in ostalih državah Evrope. Nudimo Vam večja in manjša osebna vozila z ročnim ali avtomatskim menjalnikom ter kombinirana vozila za prevoz največ 8 oseb.
Za najem vozila smo Vam na razpolago na spletni strani www.budget.si ali elektronskem naslovu info@budget.si, v naših poslovalnicah, kijih najdete v Ljubljani, Bledu, Kranjski gori, na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Lahko pa me pokličete kar na telefon: + 386 4164 4626, moje ime je Igor.
S čimprejšnjo rezervacijo si zagotovite najboljšo ceno najema. Ko se bo sezona približevala, bo povpraševanje po avtomobilih večje, zlasti avtoma-tikih. Zal bo višja tudi cena, tudi preko interneta.
Omogočamo vam:
•	najem manjših, srednjih družinskih , večjih in kombi vozil
•	najemi tu & rni tam / najem v Ljubljani vračilo na letališču ali obratno v vseh naših poslovalnicah po Sloveniji
•	vračilo vozil v tujini
•	možnost najema vozila s šoferjem
•	možnost najema vozila z GPS-om
•	transfer oziroma prevoz oseb z raznih lokacij ali letališč / do 8 oseb /
Na Vaši poti do cilja Vam Budget Slovenija ponuja zelo ugodne cene, ob predložitvi kupona pa še dodaten popust.
Izkoristite priložnost tudi Vi____
Hvala in nasvidenje v Sloveniji!
Budget
Mitli - Avstralija
Rent a car Slovenija
mW
Ljubljana
Letališče Ljubljana Bled
Kranjska Gora
dodatni popust ^^ ^ za rezervacije preko ^ \
www.budget.si ^