84 številka. „SDIIfMT" iihaja po trikrat na teden ▼ ieetili t»-danjih ob torkih, Aatrtklh in MboUUl. Zjutranje irdunje iihaja ob avadnih vratic. !'o»Una oumrtniee in javnefahvale, domači oglasi itd. ne nčunajo po pogodbi. Y»i dopi-i naj 10 poliljajo uredništvu : ulica Cnnerini It. 13. Vsako pumo mora biti frank ovitno, ker nefrankovana »e ne ■ prej ti m j o. Rukopiii »e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase »prejema uprovniitvo ulica Caiertaa 13. Odprte reklamacije >o proate poštnine. ,r »Mn»tM J* m—t'. Boj za slovensko šolo. Visoko o. k. namestništvo je torej odklonilo vse itiri prošnje tržaških Slovencev, d« bi prisilila mestna občina osnovati slovenske iole v mestu. Ia raslogov posnemljemo: Ii poročila o koaiaijonalnih poizvedovanjih je razvidno, da je bilo vkupno 483 prosilcev, od katerih 174 •li ni bilo analiianib, ali pa se ia različnih vzrokov na morejo poštevati. Zasliianib je bilo torej 309 prosilcev. Od teh je bilo aopet brisanih 193 in aicer ker: ali atannjejo tuna) mesta, ali niso oienjeni, ali nimajo otrok, ki bi bili podvrieni šolski dolžnosti v kvin-kvenijo 1888-1889—1892 1893, ali ao druge narodnosti, ne pa slovenske, ali slednjič, ker ni bilo možno dognati, da je podpia avtentičen. V podlago ta proračunjenje povprečnega števila iolskemu obiskovanju podvrženih otrok vtelo se je torej 116 prosilcev. Tako to proračunali ta omenjeni kvinkveniji 854 otrok, in sicer: at 1888-89 135, 1889 90 154* 1890-91 174, 1891-92 188 in 1892-93 203. Povprečno itevilo aa vseh pet let anaia torej 170'/.. a 1 o v e n a k i h otrok, ki stanu-jejo t mestu aamem. R• a je aioer, da v mestu samem — katero obaega vse mestne iolske okraje in kojega meje ao bile določene i deželnim aa* konom t dne 1. aprila 1882, in aicer v prvi vrati ▼ ta namen, da ae določijo volilni okraji, v drugi vrati pa ta kataatralne in semlje* knjižna evrhe — ni nobene občinake slovenske iole, četudi živi v tem obsegu toliko elo-venskih otrok, kolikor jih aahteva Šolski aakon. Toda proti postavni obvoai, da bi morala občina osnovati alovenako iolo — in le o tej obvetl je tu govor — treba poitevati nastopno : V smislu itatuta neposrednje-državicga mesta triaškega sestavljata mesto Trst in njega okolica jedno jedino občino ; po tukom sta mestu in okoliea združena v jedno oamo lolako občino, otiroma v jeden in iati iolski okraj. Poteg tega je v smislu §§. 22. in 23. statuta sa organitaoijo meitnega magistrata — potrjeno t Najvišjim odlokom t dne 23. maroa 1872 —mesto a predmestji ratdoljeno v 10 okrajev, med tem ko je 11 okoličanskih vasij ratdeljenih v dva kmetska okraja in da ao med 10 slovenskimi mestnimi Šolami tedaj itiri take, ki leže ▼ mejah ome-ujenih upravnih mutnih okrajev. In ta ao: a) v X. mestnem rojanskem okraju: šoli v Bark uvijah in r Rojanu; b) v IX. mestnem Svetoivanakem o« kraju: šola na Vrdeli, in o) v VI. okraju F ar ne to: lola na Kali n a r i. V ostalem pa je ae ataliiča šolsko oblasti — koje tej poslednji raspravljati o tem, ali bi ae morala na temelju postave osnovati kaka šola — merodajna okolnost, da-li je se šolami, že sedaj obstoječimi v občini, zadoščeno potrebam pouka s ozirom na oddaljenost bivališč ioMtemu obisku podvrženih otrok, ia česar sledi, da po postavnih določilih, po katerih bi bila občina tržaška obvezana osnovati nove slovenske osnovne šole, nikakor ne more biti merodajen moment, češ, da bi take šole morale stati uprav v obsegu, določenem po deželnem zakonu z leta 1882. Gledć na potrebe pouka pa je mero-dajno načelo, izraženo v § 59. državnega zakona o ljudskih šolah, po katerem načelu ae mornjo brezpogojno ravnati tudi pokrajinska zakonodajatva, to je: da se mora osnovati nova šola v vseh takih krajih, kjer snaša petletno povprečno število šolskemu obisku podvrženih otrok 40, kateri morajo hoditi v šolo, oddaljeno nad 4 kilometre. Ker pa slovenski otroci, podvrženi šolskemu obisku in bivajoči v mestu — kakor so potrdili pri komisijonalnih poizvedovanjih pooblaščenci prosileov sami — morejo obiskovati slovenske šole, in sioer najbližje v Rojanu ali na Vrdeli, v Barkovljah in v Skednju, do katerih krajev znaša daljave od koje si bodi točko v mestu manj nego 4 kilometre : namestništvo ni moglo, poštevajoč omenjene okolnosti, izvajati postavne obveze aa tržaško občino, da mora ista osnovati slovensko ljudsko Šolo, katere okrožje bi imelo svoje središče na trgu delle Legna, četudi je v mestu aamem sadoatno število otrok. In to, ker manjkajo pogoji, določeni v § 59. drž. zakonika o ljudskih lolab, na katero pogoje se treba ozirati ob tem vpraSanjl za ustanovitev šul, temelječim na členu XIX. drž. temeljnega zakona t dne 21. decembra 1867. Kar pa se tiče druge podrejene zahteve, da bi namreč država na svoje stroške osnovala slovenske ljudske šole, se naravno ne more ozirati na isto v navzočem odloku; ista zahteva se pa predloži visokemu c. kr. ministerstvu sa nauk in bogočaatje, da ono odloči, kakor ae mu bode videlo potrebno. * * * Tu ao torej ▼ velikih potezah navedeni vzroki, zakaj je namestniitvo odbilo prošnje sa osnovo slovenske šole, Komentar o tej naredbi napišemo pozneje, dasi je vso to že znana stara pesem — pravcati oirculus vi-tioius. Politiške vesti. Preosnova davkov. Davčni odsek poslanske zbornice je vsprejel v svojo predlogo o neposrednih osebnih davkih: osebni dohodninski davek. Ta davek bode plačevati od osebnih dohodkov. Naraščal bode progresivno od dohodkov 600 gld. do 100.000 in čea, in sicer bode znašal: od 600 gld. a 7io odstotka, to je 3 gld. 60 nvč.; 1000 gl. z 1 odstot., to je 10 gld.; 3000 gld. > 2 odstotki ali 60 gld.; 10.000 gld. s 3 odstotki odira kmotom kožo in niti z ušesom ne gane, kadar tisti komornki krt Ordak zalaja nanj. Ali ni to čudna reč P Nas bi bili za to že desetkrat obesili. Nas I nasmehne so Peter in načne drugi vrč. Seveda 1 Ali to so drugi računi z našim gospodarjem. Gospoda imajo vraga za botra. Naš gospodar, ko se mu je tisto primerilo in ko mu je umrla gospa Jelena, je samo škripal z zobmi, pil vodo in žensko mu niso kvarile posta. Pa jo šel v Požun. Pogledat sem ga izpod ubrvij, ko so jo povrnil. Vihal »i je biku, smijat so, pil viuo zu dva človeka in ljubil žensko na potek in svetok. Dobro jo, mislil som si. Strela ne trešči v koprivo in tudi mi lahko veselo živimo. — Vraga veselo! zamrmra advokat, po-maknivSi čopico na čelo. Ko som malega Gaša v Turopolji služil — juh, bilo je zlata kot blata! Ali tu? Brrr! Opravka, da so no moreš oddahniti, a povsod nosiš glavo v torbi. Pa kaj imaš od tega, kaj P Ta vsakdanji kruhek, nekoliko probitih groiev. Vedno se motaš na istem mestu. Meni je že tonno, prokleto tesno tu pri tem skopem vragu, jezi se pijani dimen, izpraznivši tretji vrč, potlej nadaljuje smeje se: Da me no drži tu žena, bi pobegnil. — Žena? zavzame se Peter, odkedaj si ti oženjen P zapojeni frater P — Vsak dan, amico, hihihi t namuz* se Šituen in ga pogleda postrani. Mar ne veA, da živim kot vrabec na tujem smetišči P — A katera te vraga hoče P vpraša pozorneje Peter. — Loličevka! Loličevka! šepne Šimeu. — Loličevka; zgane so Peter, saj ona — (Dalje prih.) PODLISTEK. Kmetski upor. Jf><*Wiwka povest iMtnuJstvga veka. - Spisal Argunt Šenoa. Preložil J. P. Planinski. - — Ej pa po tvoji volji, zmaje Peter z rameni in gre za pijanoem v pivnico. Soba je bila mračna, dolge lesene mise prasne, a v kotu drema debela krčmarioa. — Prinesi nama, mati, dva vrča poganskega, sakliče dimen, šakaj, dasi sem dober kristijan, nimam rad krščenega vina, a ti ga suai krstiti, posebno kadar je človek pijan. — Ne bojte se, boter, nasmeje ae debela žf-na, saj vi ste trezni. — Kaj ne da sem P Vidiš, Peter, da si osel, nasmeje se advokat in sede za miso, sa katero je sedel tudi njega tovarii. Krčmarioa postavi dva vrča pred gosta ter odide. Razgledavši so po sobi, pogleda advokat v vrč in reče, vzdignivši nos, svojemu debelemu tovarišu : — Glej, Peter, kadar sem tako sam in vidim svoj ovetoči nos v vinskem ogledalu, spopade me nekakova čudna volja in začnem modrovati, to je v svoji pameti premetavati vse, kaj, kako in zakaj je na tem svetu tako. — Pa o čem modruješ P — O vaem, brate Petor I Exempti gratis, o našem starem volku na Sosedu. Mar ni, povej mi, ta človek vragu prodal dufio P Niti cesar mu no moro nič. Glej, luto d ni j je, kar ao bili komisarji tu. Ali bo jo vpilo! že sem mislil, da oderii našega milostnega na meh. Mar ti ni ta podžupauska buča napisala oelo plahto, s katoro bi se mogla mož in žena tudi prvo noč pokriti P Pa kaj je P Brus t Nič iu nič! Tahi sedi mirno, viha brke, ali 300 gld. ; in od 10.000 gld. in čez a 4 odstotki ali 4000 gld. Načelo temu preraču-njeuju je očevidno to, da bodi odstotek davka tem večji, čim večji jo dohodek. Pripoznati moramo, da je povsem opravičeno to načelo, oziroma progresivno višanje davka. Saj je gotovo, da še ložje plača 4000 gld. davka tisti, ki ima 100.000 gld. dohodkov, kakor pa 3 gld. G0 nvč. oni, ki ima bornih 600 gl. prihodkov na leto. Ali čudom se čudimo, zakaj je davčni odsek s progresivnim višanjem davka obtičal pri dohodkih od 100.000 gld. na leto! Ali z drugimi besedami: zakaj I naj bi milijonarji, ki imajo po več ato-tisočo? gld. letnih dohodkov, plačevali iste odstotke, kakor imovitniki s 100,000 gld. dohodkov P t To je krivično! Ako bi taki bo-gataši, kojim na tisoče delavnih in žuljavih rok v potu svojega obrasa nanaša na kup neizmerna bogastva, plačevali tudi po 20 od sto, ostalo bi jim gotovo ie sa aol — in za šampanjec tudi. Ministri na potovanjih. Trgovinski miuister grof Wurmbrandt potuje sedaj po Češkem. Te dni se je mudil v Liberci, kjer sta ga v mestni hiši posdravila mestni župan I dr. Dayer in predsednik trgovinake zbornice Ginzkey, Minister jima je odgovoril v daljšem govoru, nagtaSajoč, da ga posebno veseli, da se podjetja v Liberci ne preosnov-Ijajo v delniške družbe, ampak 4a sin nadaljuje, kar je zapričel oče. Staro stalno ime vzbuja zaupanje in pospešuje sosebno izvoz. — O nakanah vlade se je isjavil minister, da je vladi namen primakniti bližje svoji ro-Sitvi rasne gospodarske naloge, pustivli v ozadju vse strankarsko koristi. „In vi gospoda moja — se jo obrnil minister do članov gosposke zbornico — delajte posebno na to, da se doseže aporazumljenje med delodajalci in delavci !* Proti anarhistom ! Italijanska zbornica jo VBprejola v svoji poslednji seji modificirani zakonski načrt gledć javne varnosti. Zakon se je premenil v toliko, da so brisali oni odstavek, ki je določal, da to smejo odgnati tudi take osebe, katere so bile sposnme nekrivim le radi pomanjkanja dokazov. Na drugi Btrani pa so je vsprejelo določilo, da se sme določiti posebno bivališče, kojega ne smejo zapustiti, vaem takim osebam, ki so bile že kaznovane radi zločina javnega nasil-stva, proti varnosti življenja ali imetja, radi ščuvanja vojakov na zločine in radi kaznji-vega uporabljanja razstreljnib tvarin. Gleda na odgon ima določati posebna komisija, potem, ko je zaslišala obtoženca. Sicer pa ame komisija na odgon za dobo do 5 let obsoditi take osebe, pri katerih je videti namen, da hočejo škodovati ustanovam človeike družbe. O rekurzih proti sodbam te komisije odloča minister za notranjo stvari. Ako je slutiti kako novarnost, tedaj ima komisija pravico, dotičnika, ki je obsojen na prisilno bivališče, dati tudi zapreti. Prepovedane so tudi vsa druitva in aveze, kojim je namen ruiiti organizacijo človeške družbe. Ta zakon stopi takoj v voljavo in neha z 31. decembrom 1895. Utemeljevaje ta zakonski načrt rekel je ministerski predsednik Crispi, da je sedanji trenotek jako resen, ko se mora človeška družba boriti proti takim bitjam, ki ne po> znajo domovine in ki se ne poslužujejo drugih sredstev, nego rušenja politiške in socijalne organizacij e. Sedanje položenjo nima vrstnika v preteklosti. Ministerski predsednik prosi torej, da zbornica preide r podrobno razpravo in se zjedini o zakonu, kojemu je nam< n uduiiti kugo, hotečo ae iiriti v človeški družbi. Cel6 Anglija, koja država je bila doaedaj varoo pribežališče vaem, se pripravlja sedaj na take naredbe. Italija ne sme zaostati sa to svobodno državo. Stambulov — politišk zločinec! Minister Tončev so jo izjavil proti dopisniku lista „Novoje Vromja": Ako sklene Bobranje, da so prično pravda proti Stambulovu, tedaj nam poda sleherni Čin njegovega vladanja obilnega zatožnega gradiva i.i brez dvojbo tapusti Stambulov obtožno klop — kot p o-litiSk zločinec. Isti dopisnik trdi, da le tako je Stambulov obvarovan pred srdom ljudstva, da je pol kompanije vojakov vedno pripravljenih, da ga branijo; po deželi pa, na pr. v Trnovem, bi ga ljudstvo gotovo rastrgalo. Mestni sv6t tržaški. (XV1. sya ditć 12. julija 1804). Predsednik: župan dr. Pitteri. Vladni sastopnik : namestništveni svetovalec dr. bar. Conrad. Navsočih 38 svetovalcev. Po odobrenju sapisnika sadnje seje so se rešili razni prispevki. Zatom je dal župan prečkati zahvalo generalnega konzula francoskega na izraženem sožalji povodom smrti prodsednika francoske republike. Tukajšnje delavsko društvo „Societb operaia triestina* vabi mestni svet na slavnost, kojo priredi to društvo prihodnjo nedeljo povodom 25-letnice svojega obstanka, Na predlog svetovalca dra, d' Angel i j a dovoli se temu društvu is občinake blagajne dar 5000 kron na koriat njega uduvski in sirotinski salogi. Svetovalec D o 11 e n s priporoča, da ae kanalizuje ulica pri Škrlih na G r e t i. Tu je kakih 20 hišic, v katerih bivajo večinoma pridno perice. Ker imajo te žene navado metati umazano vodo na ulico in ker ta ulica ni kanalisovana, so na njej večne mlake, kar jo jako pogibeljno za zdravjo prebivalstva. Priporoča torej, da so tu napravi kanal, kateri naj bi se zlival v bližnji Rojanski potok. Zupan je obljubil, da se hoče ozirati na priporočilo. Zatem je prečital tajnik pismo inženirja Barazerja, katero je priloži! poslednji svojemu načrtu za preskrbljcnje mesta z vodo. hžnnir priporoča, da naj nj*gov načrt proučijo stro-kovnjaki in poten naj se ga proučuje tudi s finančno-gispodarskega staliiča. Darazer je pripravljen položiti 2 milijona frankov jamčevine takoj, ko pričnejo pogajanja; obljubuje zajedno, da ae bode služil, ako se vsprejme njegov načrt, izključno domačih delavcev in obrtnikov. Svetovalec dr. Venezian je predlagal, da se izroči Barazerjeva ponudba odseku za preukrbljenje vode ▼ proačevanje; tega proučevanja naj ae udeleži poseben strokovnjak. Zupan je prijavil, da ae je vodovodni inženir Palladini v Milanu iijavil pripravljenim, da pride v Trat kot ve.ščak ter da iuti doipe že v nedeljo Bpmkaj. O dr. Vcnezianovem predlogu bila je zatem daljna razprava, tekom katere ae je pokazalo, da jo isti v soglasju z dosedanjimi sklepi mestnega sveta gledć proskrbljevanj« z vodo in zato je zbor vsprejel soglasno omenjeni predlog. Nadalje privoli zbor, da ae v smislu predloga mestne delegacije razpiSo ožji natečaj za It/ssettijov spomenik za dotične tri kiparje, katerim se je bila prisodila prva nagrada o izložbi modelov za ta spomenik. Ti trije umetniki so: Fran Facce v Rimu, Mauro Benini v Itimu ter Rivalta & Garella v Florenci. Spomenik naj se postavi v ulici Giulia pred javnim vrtom. Vsled predloga svetovalca Gairingerja, katerega je podpiral svet. Burgntaller, preložen je obrok natečaja od 31. decembra t. 1. do konca februvarja 1. 1895. Prišla je na dnevni red točka: „Čitanje namestništvenega odloka, s katerim se odbijajo Štiri p r o i n j e zasebnikov, da bi si. vlada prisilila mestno občino, d a osnuje slovensko ljudsko h o 1 o v mest u*. Ko je poročevalec dr. Slocovich nastopil, da prečita dotični odlok, ostavili so naši okoličannki poslanci dvorano; obsedel pa je mirno, kar je umevno samo ob sebi, „okuIičanHki* poslanec gospod Polde Mau-roner. (Korporativno in demonstrativno so odSli kakor jeden mož: starosta naiih poslancev vitea Nabergoj, dr. Sancin in I. Gori up med sikanjem in žvižganjem fukinaže na galeriji. Gg. poslanca V a to v e c in Dolenc odila sta potem, ko so bili omenjeni trije gg, poslanci žo iz dvorane. Nekoji hudobneži smatrali so to vedenjo gg. Vatovca in Dollenza nekako dvoumnim, češ, da sta so hotela mulče opravičiti pred pobalini na galeriji in pred večino mest* noga sveta, kakor da ne bi se strinjala s postopanjem svojih treh tovarišev, mi pa pripisujemo to obotavljanje omenjenih dveh gospodov nekaki politilki neizkušenosti ter ju zaradi tega za sedaj radi opravičimo. Ko sta izišla vendar iz dvorane, spremljalo ju je itak isto pobalinsko sikanje in sviiganjo. No, prej ali slej — osoda bila jima je iste,; priporočamo zatorej tema gospodoma, da se držita v prihodnjič stroge discipline! Por.) C. k. namestništvo navaja v svojem odloku bliio iste vzroke, kakorčne je bil navel svoječasno poročevalec d' Angoli v sofistićhem svojem poročilu. Zbor ju naravuo vzel ta odlok z veseljem na znanje. Konečno je odobril mestni svet predlog mestue delegacije, da se dozida tretje nadstropje na občinskem poslopju, v katerem je c, kr. državna obrtna šola, da se pridobi po!robni prostor za poseben elektro-tehniški tečaj na isti šoli. V to svrho je dovolil zbor bri>z razprave potrebne stroške v znesku 40.000 gld. — Ob % na 9 je župan zaključil sejo. Različne vesti. Premeščenja pri pofttl. Postni tajnik Matija Berka je premeščen iz Brnu v Trst, in poštni tajnik Alfred Kiirting iz Trsta v Brno. Iz Po8tojlne smo prejeli naslednjo objavo: Združena odboru narodno čitalnico in „So-kola" v PoBtojini imata skrbeti z ozirom na bližujoči so slavnostni dan 5. avgusta t. 1. za razreditev društev po gostilnah in na slavnostnem prostoru, da so b tem izogne običajnim pritožbam, in osobito za preskrbitev in določitev znižane vstopnine v sijajno razsvotljeno postojinsko jamo tistim društvom, ki se slavnoHti udeležiti nameravajo. — Ker so se dosedaj pa5 prijavila skoraj vna sokolska druAtva (posebej omenjamo In vaškega .Sokolu" iz Zagreba), druga narodna društva, katerih nikj'r no po- greismo, kjer gre za probujo naroda, pa odlašajo prijaviti svoj prihod bolj na zadnje dni, prosimo vsa slavna narodna društva, da blagovolijo svojo udeležbo — tili korporativno sli po d<>putacijnh s približnim številom udeležencev — naznaniti čitalniškemu ali sokol* skemu odboru v Postojini vsaj do 25. julija t. 1. — Skupna odbora objavita po sprejetih naznanilih brez zamude in pismeno slavnim društvom njih razreditev in znižane vstopnine za jamo. Omenjamo šo, da je že zagotovljen poseben vlak iz Celja z jako znižanimi cenami in da se tudi v Trstu dela na prireditev posebnega vlaka. ODBORA Čitalnico in Sokola v Postojini. Volilni Shod V Kanalu. Kakor smo bili že javili, predstavila sta se minolo nedeljo volilcom v Kanalu državna poslanca dr. A. Gregorčič in grof Alfred Coronini. Dr. Gregorčič je v jako obsežnem govoru poročal o njiju delovanju, zlasti pa je jako mikavno pojasnjeval razna politiikn in gospodarska vprašanja. Nek volilec je poživljal govornika, da bi poslednji deloval za spravo na Goriškem. G. dr. Gregorčič je nato jako rtzfco obsodil tiste ošabne kritike, ki hnfiejo soditi o njegovem, govornikovem, ketoličan* stvu. Vskliknil je: „Mi v*i srno jedni sami pcStena, katoliška, slovenska, narodna, avstrijska stranka ; mi ljubimo sv. Očeta, smo udani svojemu nadškofu, spoštujemo svoj'.) duhovščino, a ljubimo iskreno tudi svoj narod, za katerega smo pripravljeni boriti se do zadnjega diha ter žrtvovati zanj kri in imetje; mi vsi smo udani svojemu cesarju in želimo, da bi naša Avstrija postala trdna in srečna, da bi vsi njeni narodi živeli srečno in zadovoljno v njunih mejah. Taki smo vsi; med nami ni razlike in je ne bo. Kdor se nam noče pridružiti, ta ni dober katolik, ni dober Slovenec, ni zvest Avstrijan, in tak stori res najbolje, da se izloči iz vrste narodove !a Po teh besedah priredili so volilci dr. Gregorčiču viharno ovaoijo tur izrekli zaupanje gg. poslancema na predlog vč. gosp. vikarja Frana K a f o i a. Okolo 11. ure zvečer zapuščala sta gg. poslanca prijazni Kanal med petjem in pokanjem topičev. — Izvestni Goriški gospodje pa bi storili dobro, da ne prezrejo teh pojavov, kajti: „Ljudstva glas je Božji glas la Saj jim je poreda! dr. Gregorčič dovolj jasno, v katerem taboru je najti dobrih Slovencev, zvestih Avstrijcav in — dobrih katolikov! Prihodnja žetev v Severni Ameriki. Mi- nisterstvo poljedelstva Združenih držav severnoameriških objavlja o prihodnji letini sledeče, za evropsko tržišče jako važne podatke : Letina kaže za koruzo 95 %, za zimsko plenico 85 9 %, za letno pšenico 68*4 %, za oves 77-7 %, za rž 87 %, za ječmen 76.8 %. Ker se naravno ne more žeti več nego 1007». razvidno jo iz gornjih itevilk, da bademo morali tudi letos računati z veliko konkuren-cijo od strani Amerike, kar bode vsekakor jako vplivalo na naše cene. Velika tatvina v Bruselju. Predvečoraj-Hnjem prišel je nepoznan človek v banko Balsorjevo v Bruselju povzdignit nok ček. O tej priliki jo ukradel omot, v kojem je bilo 183 komadov po tisoč frankov in pobegnil z dragocenim plenom, ne da bi ga bil kdo opazil, Drzni tat bodo šol lahko hladit ae v tej pasji vročini z lahko „zasluženimi" novoi v kojo gosposko kopelj. Prav mu bodi! Po poslednji seji mestnega sveta prijel je nadzornik mestnih stražarje? g. Mikolič pred mestno palačo dočaka Auiilc-tra Ranoovicha, siua mestnega svetovalca, ker je bil nekoliko poprej na galeriji mestno zbornice žvižgal odhajajočim okoličomkim poslancem in žalil tudi nndzor-nika snuiogii. DeČaka so zaslišali pri policijskem ravnateljstvu na zapisnik in ga potem izpustili, dokler ga ne pokličejo na sodišč« nn odgovor za dokazano junaštvo, Škedenjski cerkovnik zblaznel. Minoli Četrtek zjutraj je nenadoma zblaznel cerkovnik župnijske cerkve v Skednju, 20letni Josip Saricn, stanujoč v Skednju hit. 36. Blaz-njeneo hotel jo razbiti vse, karkoli mu je prišlo pod roke, grozil bo ljudem in kričal, da je bila groza. Poklicali so zdravnika iz zdravniško postaje, a osmero mož imelo je dokaj opraviti, da so ukrotili besnega blaz-nenoa. Odpeljali so ga v mestno bolnišnico na opazovanj«1. Poskusen samomor. 38letnl trgovski ng- nt Spiridijon Kuiiellopulos, rodom iz Akrate na Grikem, stanujoč žo mnogo let v Trstu, poslednjič v ulici Carintia hit 10, ustrelil se je minoli četrtek na svojem stanovanju. Pognal si je iz revolverja dva hitca v prsi in jednega v desno sence. Domačini so poklicali zdravnika iz zdravniške postaje, kateri je, obvezavši rane nonrečnežu, ukazal istegn urno preaesti v bolnišnico, Kanello-pulo.i oatavil j« nekako oporoko, katere izvršitev je poveril tukajšnjemu trgove« Ivanu Bucuri, in pismo, s kojim so poslavlja od svojih bratov in sester v domovini. Ne znamo vzroka groznemu koraku, kajti Kanellopulos je živel jV jako dobrih gmotnih razmerah, kljubu temu, da je bil nekaj Časa brez službe. V svoji oporoki razpolaga s svoto nad 2000 gld. Pollcijeko. Minolo noč so baje udrli neznani tatovi v stanovanje gostilničarja in periČnika Andreja Gerdola v I. nadstropju hiše št. 357 na Vrdeli in ukradli nekoliko parila; koliko?, toge. Gerdol niti sam nežna, a tudi ne vč, koliko je bilo vredno dotično perilo. — Dninar Jakob Kebar, stanujoč v I. nadstopju hst. 66 n« Škorklji, prijavil je policijskemu komisarijatu, da se je popolu-noči na včeraj vtihotapil neznan tat po lestvici v njegovo stanovanje in mu ukradel spodnje hlače in hlače, v katerih je bila novčarka z 1 f. 50 nč. Lnstvico si je „izposodil* tat v bližnjem letovišču Palese. — 43letnrga tirjalca Antona K. iz Motovuna so zaprli, ker jo bil poneveril svojemu gospodarju zoesek 14 gld. — Predsinočneui je ukradel neznan uzmovič v ljudski kopelji natakarju Viljelmu Petriču novčarko, v k nji so bili 4 goldinarji. Natakar j« bil se voda ostavil svoje hlače z novčarko vred v za to odrejenem prostoru predno je šel v vodo, v bodoče pa bode menda — zaradi te britke izkušnje — šel rajie popolnoma oblečen v in o rjo. Koledar. Danes (14.): Bonaventura, šk.; Kami). — Jutri (15.): 9. pobinkoštna nedelja; Henrik I., ceu. — V ponedeljek (16.): Marija škapul.; Favst, m. — Prvi krajec. — Sobice izide ob 4. uri 29 min., zatoni ob 7. uri 41 min. — Toplota včeraj : ob 7, uri zjutraj 27 5 stop., ob 2 pop. 30 stop. Najnovejše vesti. lil 13. Cesar je danes zjutraj dospel semkaj, Dunaj 13. „Fromdonblatt" in „Presse* povdarjata lojalno navdušenost prebivalstva med popotovanjem Nj. Veličanstva po južnem Tirolskem, katera navdušenost je jasen dokaz globoko ukoreninjenega avstrijskega mišljenja. Oba lista izražata nadejo, da bode vlada na temelju teh izrazov lojalnosti našla ustavno pot, po kateri moro poravnati dosedanji razpor med južno in severno Tirolsko. Reka 13. Današnja „Bilanci«' preklicu je vest, da so morski volk>vi požrli dva otroka. To grozno povest so Bi izmislili nekateri popotniki, prišedSi iz Senja na Reko. Carjigrad 13 Včeraj popoludno ob 4. uri pojavil sejo zopet močan sunek. Ljudstvo je znova vznemirjeno ter zapušča poslopja, Prodajalnice so zaprte. Službena poročila trdijo, da je ubitih 110 oseb ; škode do sedaj ni bilo možno preceniti. Poslopji vojnega in finančnega ministerslva eti močno poškodovani ; brzojavni urad so namestili začasno v mestnem glodulišču. Anatolnka železnica je poškodovana v daljavi 480 km. Carjigrad 13. Tudi na bližnjih otokih je provzročil potres mnogo škode. Več ljudij jo ubitih in razno železniške postajo so se razsule. Iz notranjih pokrajin ni šo poročil. Berolin 13. „Berliner Tagblatt" poroča, da so v Hirtičnaji zaprli nekoga poljskega dijaka, na čigar stanovanju bo našli bomb«), napolnjeno z angleškim razstreljivom. Tudi nekega drugega dijaka, katerega jo Žo dolgo časa iskala policija, so zaprli. Policijska preiskava je baje dognala, da se je kovala zarota proti življenja carjevemu. Pariz 13. Razni listi poročajo, da so včeraj zaprli v Tulonu tri osebe, katero so hotelo z nova zanetiti ogenj v arzenalu, med tem ko so jo spuščala v morje oklopnica „Carnot". Chicago 13. Razni vodje Pullamnnove tovarno vagonov nagovarjali so vodjo strnj-kovoov Debsa, na naj proglasi štrajk kon- čanim, da se obvaruje dežela večjega zla. Delavci v Pullmannovi tovarni so se pridružili t-mu nasvetu, v-ded česar seje nadejati, da štrajk konča zares. Železniški promet pričel je redn o. — Poročila iz Kalifornije pa javljajo, da je položij še nespremenjen. London 13. „Daily TelegrapM poroča, da se je poslednje dni Angleška sporazumno z drugimi državami trudila neizmerno, da prepreči vojno med Kitajsko in Japonsko. Vendar pa misli Angleška, da s prijateljskim posredovanjem ni po popolnoma dosegla svojega namena. — Od drugo strani trdijo, da je Angleška ponudila svoje posredovanje, katero da Japonska vsprejme, a Kitajska, da še ni odgovurlia, toda bržkone je VBprejme tudi ona. Tvgovinakl braajavl. Bndimpoita. Pšonioa r.a jesen 6 85-«.86, ca spomlad 7-18-7 20 Koruza za jull-avgust 5-08 do 6 09 O vos na jesen 5-95-5 9«. Rž 5-16-5-18. PSmii™ nova od 77 kil. f. 7-00—7-05, od 78 kil. T. 7 10-715. od 79 kil. f. 7 20—7-25. od 80 kil. f. 7 36—7-85, od 81 kil. for. 7-30—7 45. Ječmen ■—•— • proso —■_._ Silne ponudbe po pšenici, povpraševanj« srednje. Prodalo sejo 20.'00 mot. stot. mlafno. — Vreme: jako velika vročina. Praga. Noralinirani sladkor za julij f. 15.50 nova roba za september f. 14-52, brez po»la, mlačno. Havre. Kava Santos good average in jull 9775, za november 88 25, mirno. Hamburg. Santos good average za juli 78-50. september 75-50, december 69-25, mlačno. Dunajska borza 13. Julija* 1194, danes včeraj Državu! dolg * papirju .... 98-15 98-10 , „ v srebra .... 98-05 »8-10 Avstrijska renta t alatu , . . 122.15 122-10 „ „ v kronah . . . »7'BO 97'80 Kreditno akcije.......351 40 350 75 London 10 Lst....... 125 15 125 20 Napoleoni.........»-95'/, 9 914'/, 100 mark.........61*35 H1-37V. 1"0 itnlj. lir........44-65 44.55 Na Prošeku ima na prodaj več hektolitrov vina: „brzaminaw, „terana" in trdega belega -pro8ekarja\ Eliza Tance. Gostilna „Ali'An tir o Moro" ulica Solitario 12, (po domnže pri „Vrvačkovru") prodaja <'rna in bela vina prve vrste iz prvaikih in dornberSkih vinogradov, in sicer: doinaie črno po H/l, belo po modra frankinja po 40, črno kraSko po 40 in rizlink po 48 ni. liter. Izvrstna kuhinja, — Držeč se gesla: „Rojak k rojaku", priporoča s* podpisani za obil obisk. Anton Vodoplvec, gostilničar. Gostilna „Stoka", poleg kavarne „Fabris", priporoča so Slovencom v mostu in na deželi. Točijo ae izborna vine istotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino 1.« dobolo, tako me&čauoin, kakor na deželo. Cl. Mlekarna Frana Griine na Notranjskom (Via Campanille v hiSi Jakoba Brunnerja St. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dftn frišno opresno mloko po 14 kr. liter no-dosredno iz Št, Petra, »veža (friSna) smetana. Na zahteranje, pošilja so tudi na dom. Mflrtin Krita P>a'.za S. Oiovanni it. 1. '"I l»l ima trgovino z mnogovrstnim lesonitu, žoloznim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. 01. fCAVAVnl ,Commerolo« A»V»rm ftn ,Tedesoo' v ulici Ca^erma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. N* razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. D.tbra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton Š o r 1 i, Cl kavarn ar. Gostilna Josipa Katalana v Rojanu, »Pri dvanajstih murvah", priporoča ho »lavnemu sluvonskemu občinstvu za obilen obisk. — Točila so bodo Bcaasao domaća lKvratna vina. 104 -M m vpisana zuitruga z omejenim poroštvom v Rojauu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre« sarbljeno (v ulici Belvedore at. 8) pristopno zadružnikom in nozadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od imunta, z obširnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer bo točijo izborna domača vina, teran, pivo v steklenicah itd. Točna postrežba e gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo v Rojanu (poprej Pertotova) kjor se prodaj« govejo in telečje rneio, po najnižjih tržnih conah Priporoča so slavnemu ob' činstvu in udom. Novi čl Ani so so vodno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6— 7 uro zvečer in ob nedeljah od 9—10 uro prodp. 101—5 Luatnik politično društvo .Ediuođt* — I/.duvatt-lj iu odgovoru! urednik : Julij Mikota. — Tiska Tinkama Doleuc v Trstu.