delegatska
tribuna
VII. LETO
8. SEPTEMBER 1981
0LAS1LO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Nk
r
-------------------------- ——---------------------------------------------—--------------------------\
Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste—Polje
sklicujem
44. sejo družbenopolitičnega zbora,
Ki bo
v ponedeljek, dne 28. septembra 1981 ob 12. uri
v sejni sobi št. 74/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1 in predlagam naslednji
dnevni red:
1.	Ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnikov:
—	6. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 24. junija 1981
—	skupnega zasedanja zbora združenega dela (42. seja), zbora Krajevnih skupnosti (43. seja) in družbenopolitičnega zbora (42. seja) z dne 24. junija 1981
—	nadaljevanje 42. seje družbenopolitičnega zbora z dne 29. junija 1981
—	43. seje družbenopolitičnega zbora z dne 9. julija 1981
3.	Analiza poslovanja gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v l. polletju 1981
4.	Predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje in statuta mesta Ljubljane
5.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo III. samoprispevka v Ljubljani
6.	Predlog družbenega dogovora za uresničevanje posebnega družbenega interesa pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanjem lovišč v lovskogojitvenem območju Zasavja
7.	Predlog družbenega dogovora o sodelovanju na področju inšpekcijskega nadzora na območju občin ljubljanske regije
8.	Odločba o zadržanju izvršitve sklepa delavskega sveta d. o. Toplarna
9.	Kadrovske zadeve
10.	Predlogi in vprašanja delegatov	*	PREDSEDNIK
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Anton KOROŠEC, 1. r.
Na podlagi 111. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
sklicujem
skupno zasedanje zbora združenega dela (44. seja) in zbora krajevnih skupnosti (45. seja).
Ki bo
v ponedeljek, dne 28. septembra 1981 ob 16,30 uri
v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c 1/1 in predlagam naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnikov:
—	6. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 24. junija 1981
—	skupnega zasedanja zbora združenega dela (42. seja), zbora Krajevnih skupnosti (43. seja) in družbenopolitičnega zbora (42. seja) z dne 24. junija 1981
—	skupnega zasedanja zbora združenega dela (43. seja) in zbora krajevnih skupnosti (44. seja) z dne 15. julija 1981
3.	Analiza poslovanja gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v I. polletju 1981
4.	Predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje in statuta mesta Ljubljane
5.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo III. samoprispevka v Ljubljani
6.	Predlog družbenega dogovora za uresničevanje posebnega družbenega interesa pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju lovišč v lovskogojitvenem območju Zasavja
7.	Predlog družbenega dogovora o sodelovanju na področju inšpekcijskega nadzora na območju občin ljubljanske regije
8.	Obravnava ostalega gradiva za seje zborov Skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov za seje zborov Skupščine mesta Ljubljane dne 1. oktobra 1981
9.	Odločba o zadržanju izvršitve sklepa delavskega sveta d. o. Toplarne
10.	Kadrovske zadeve	PREDSEDNIK
11.	Predlogi in vprašanja delegatov	SKUPŠČINE OBČINE
Matjan MOŠKR1Č, 1. r^
GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE
ANALIZA
poslovanja gospodarstva občine Ljubljana Moste— Polje v 1. polletju 1981
X__________________________________________________/
V analizah poslovanja organizacij združenega dela gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje je bilo zajetih 127 OZD. Analiza vsebuje finančne pokazatelje poslovanja, zaposlovanje, podatke o investicijah v teku in stanje v zunanjetrgovinski menjavi. Informacija o OZD, ki presegajo dogovorjeno maso osebnih dohodkov bo skupščini predložena naknadno.
1. FINANČNI REZULTATI GOSPODARJENJA
r 103 din			
Element	I - t 1980	1 - 6	1981	Indeks
Celotni prihodek	15.857.414	21.763.925	137,2
porabljena aredatva	11.855.804	16.398.899	138,3
od tega : surovine In material	5.037.738	7.375.640	146,4
energija	US.771	232.958	201,2
amortlz. po min. st.	433.222	557.174	128,6
Dohodek	4.002.144	5.365.025	134,0
Razporejeni čisti dohodek	2.81«.023	3.639.837	129,3
Izguba	29.621	6.003	20,2
Izplačani čisti osebni dohodki	1.275.719	1.623.044	127,2
povpr. štev. ra po sl. na podi. del. ur	25.791	25.635	99,3
povpr. Izplačani čisti OD na delavca	8.244	10.552	128,0
planirani celotni prihodek	15.962.785	22.131.662	138,6
planirani dohodek	4.088.996	5.267.538	128,8
.. V polletju 1981 je gospodarstvo občine realiziralo 21.764 mio Ugodni indeksi finančnih pokazateljev poslovanja so v veliki ‘n celotnega prihodka oz. za 37 % več kot v lanskem polletju. V meri rezultat povišanja cen, saj pri spremljanju fizičnega obsega Prui,eijavi s planom je bil celotni prihodek realiziran 98 procentno. proizvodnje opažamo, da organizacije združenega dela, ki 3r Porabljena sredstva so glede na polletje 1980 porastla več - za ustvarjajo pretežni delež družbenega proizvoda občine, ne dosegajo med porabljenimi sredstvi je največ porastla energija za lanskoletnega obsega proizvodnje (kot npr. Saturnus, Indos, Julon, tih nekoliko manj surovine in material 46 %. Glede na tako Olma, HP Kolinska, Velana, Pletenina, Ellux, Arbo).
Ribanje celotnega prihodka in porabljenih sredstev je dohodek k°kHltcl manj in sicer za 34 %, čisti dohodek pa za 29 %. Dohodek . bl* v primerjavi s planom realiziran 102 procentno.	2. DELITEV DOHODKA PO NAMENU
v 000 din
			Z n	e s e k	:	Struktura v %		
	I.-VI.1980	I.-VI.1981	Indeks	1.-V1. 1980	I.-VI.1981	inaeks
22 *• not°on	1.266.497	1.629.125	128,6	31,6	30,4	96,2
"■»LžfLskupno porabo v TOZD	266.242	274.175	103.0	6.6	5, 1	77.3
	1.532.739	1.903.300	124.2	38.2	35.5	92.9
'lejt,0llodl(* M skupno porabo	196.118	427.778	218,1	4,9	8,0	163,3
Za ®kupno porabo kot davki ln ^i^EevkllzOD	518.436	546.029	105.3	12.9	10.2	79.1
"^ESLskupna poraba :	714.554	973.807	136.3	17.8	18,2	102,2
de! tj°bo<ika za splošno porabo	57.435	54.121	94,2	1,4	1,0	71,4
88 ®Plošno porabo kot davki ln ^^SEevkl iz Ol)	43.064	51.814	120.3	1.1	1.0	90,9
''■^CSlza splošno porabo :	100.499	105.935	105.4	2.5	2.0	80,0
^»dacija	900.725	1.348.626	149,7	22,4	25,2	112,2
*,r druge namene (obresti, za 6na sredstva,za LO, za DSSS,	765.622	1.023.221	133,6	19,1	19,1	100
•^^okolja, Itd)						
razporejeni dohodek !	4.014.139	5.354.899	133,4	100,0	100,0	100
V delitvi dohodka je akumulacija še vedno v porastu. V prvem polletju je porastla za 50 %. Ta tendenca je opazna že iz leta 1980. Delež akumulacije v dohodku se je zvišal za 12,5% oz. za 2,8 strukturnih točk.
Akumulacija se je povečala predvsem na račun neto osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev ter delno v letošnjem polletju tudi splošne porabe. V globalu so neto osebni dohodki (obračunani) porastli za 28,6%. Kar je za 14% manjši porast kot je bil porast dohodka. Bruto osebni dohodki so porastli za 21,8 %, zaradi zelo nizkega porasta davkov in prispevkov iz OD za skupno porabo (za 5,3 %) in davkov in prispevkov za splošno porabo (za 20,3 %) pa so neto OD porastli več kot bruto.
Obremenitev bruto osebnih dohodkov s splošno in skupno porabo je bila v letošnjem polletju izredno nizka. Delež davkov in prispevkov iz OD za skupno porabo se je zmanjšal za 10,9 %, delež davkov in prispevkov iz OD za splošno porabo pa se je zmanjšal za 9,1 %. Ob manjši obremenitvi osebnih dohodkov pa se je bistveno povečala obremenitev dohodka OZD in sicer se je del dohodka za skupno porabo povečal za 118,1% oziroma se je delež skupne porabe iz tega vira povečal za 63,3 %. V celoti se je skupna poraba povečala v letošnjem polletju v primerjavi z lanskim za 36,3 %, kar je za 8,7 % več kot pa je znašalo povečanje dohodka.
Tako povečanje skupne porabe pa je nasprotno določilom resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981, ki pravijo, da naj bi sredstva za skupno porabo (razen sredstev pokojninskega in invalidskega zavarovanja) rastla za 10% počasneje od rasti dohodka.
Največji porast so v letošnjem polletju dosegli prispevki iz dohodka za SIS zdravstva za 571 %, vendar je tako visok porast tudi rezultat spremembe v osnovi za pridevke, prispevki iz bruto osebnih dohodkov so se bistveno znižali, zato pa so se povečali prispevki iz dohodka.
Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb v republiki in občinah bi morala po določilih resolucije rasti za 30 % počasneje kot znaša porast dohodka. V celoti se je v občini v prvem polletju povečala za 5,4% in je tako porastla za 84% mani kot pa dohodek. Delež splošne porabe v dohodku se je znižal za 20 %.
3. SREDSTVA ZA REPRODUKCIJO IN AKUMULATIVNA SPOSOBNOST
v 103 din
	i.-Vl.i98l	l.-VI.1980	lnd.k.
Amortizacija po predpisanih stopnjah	433.222	557.174	128,6
Amortlzac. nad predp. atopnjaml	180.942	209.933	116,0
Poslovni sklad Del čist. doh. za Izboljšanje materialne	615.992	988.761	160,5
osnove dela	7.463	5.932	79,4
Rezervni sklad	90.272	139.775	154,8
Drugi skladi	6.056	4.226	69,8
Skupaj aredstva za razširjeno reprodukcijo i	1.333.947	1.905.801	142.9
Obv.zno.il z« zapadi« neplačana odplačil« dolgo roč. kreditov	98.869	116.246	117,3
Odplačila za dolg. kredite, ki zapadejo v	X		
naslednjem letu	559.451	895.603	1-60,0
Rezervni sklad	90.272	139.775	154,8
Drugi ek ledi	6.056	4.226	69,8
Prosta sredstva za Investicije (skupaj z združenimi sredstvi)	579.299	749.951	129,3
Sredstva za reprodukcijo so se v prvem polletju tega leta povečala za 42,9% in znašajo 1.906 mio din. 40% teh sredstev predstavljata obe amortizaciji, delež se je glede na lansko polletje zmanjšal za 6 strukturnih procentov. Poslovni sklad je udeležen z 51,9 % in se je njegov delež povečal za 5,7 strukturnih procentov.
Iz sredstev za razširjeno reprodukcijo je potrebno poravnati še obveznosti za dolgoročne kredite, po odštetju teh in rezervnega sklada ostane prostih sredstev za investicije samo 750 mio din oz. nekoliko manj kot znašata obe amortizaciji (767 mio din).
V prostih sredstvih za investicije pa so vštete še vse obveznosti za združevanje sredstev, ki so v letu 1980 znašala 57% od poslovnega sklada. Ce bi od prostih sredstev odšteli enak delež združenih sredstev ostane prostih sredstev za investicije v TOZD samo še 186 mio din, kar je le 33 % obvezne minimalne amortizacije.
Kljub visokemu povečanju absolutnega zneska akumulacije (kot je razvidno iz tabele o delitvi dohodka za 49,7 %) se je akumulativna sposobnost gospodarstva občine (računana kot razmerje med akumulacijo in povprečno uporabljenimi sredstvi) povečala za samo 10%. Po področjih se je akumulativna sposobnost povečala razen na področju obrti in stanovanjsko-komunalne dejavnosti, vendar je kljub zmanjšanju tukaj še vedno večja kot pa v gospodarstvu v celoti. V spodnji tabeli so naštete organizacije združenega dela, ki izkazujejo manjšo akumulativno sposobnost kot področje v katerega spadajo v povprečju.
OZD, KI DOSEGAJO MANJŠO AKUMULATIVNO SPOSOBNOST
	Akumulativna sposobnost 1.-VI.1980 I.-VI.1981		Indeks	Dele! akumulacije v dohodku I.-VI.1980	I.-Vl. 1981		Indeks
GOSroiMHSTVO	4.0	4.4	110	22.3	23.1	112
INDUSTRIJA	4,2	4,8	114	23,0	28,3	123
Toplarna	-	0,3	-	-	10,3	•
GIP Gradis TOZD Kovinski obrati	7,3	2,8	38	27,9	'10,0	72
SCT TOZD Mehanični obrati	3,6	2,8	78	21,7	24,1	111
ŽG Cl) TOZD Za vzdriev. lokomotiv	2,0	1,6	80	8,0	9,6	120
Ellux Kem. tov. Moste -Protektor TOZD Prolzv.	6,8	2,8	41	23,6	11,6	49
Al-sulfat	12,0	0,3	3	47,6	2,3	5
J ugot ek st 11-Julon	-	0,2	-	-	5,2	-
Totra TOZD Izdelki is plast, mas	5,1	4,0	78	23,5	22,9	97
Mineral	6,1	4,3	70	25,9	20,7	80
Izollrka - tov. Izolac. materiala	8,2	1,1	13	31,4	7,4	24
Papirnica Vevče TOZD Grafični papir	3,8	0,1	3	30,1	1,7	6
Papirnica Vevče TOZD Tehnični papir	19,8	1,6	8	26,3	5,7	22
Pletenina TOZD Pletivo	3,4	4,7	87	34,1	29,7	87
Kemična tov. Moste-Protektor TOZD GTI	3,2	0,6	19	10,8	2,3	21
"	"	"	"	" Protektlranje 1,2		2,1	173	3,9	5,4	138
Žito TOZD Mlini	2,8	2,2	79	31,1	26,3	85
Perutnina Zalog TOZD Meso	8,3	4,6	54	28,3	22,0	77
Emona- Mesna ind. Zalog	3,2	2,6	81	16,7	14,5	87
Žito TOZD Šumi	3,2	2,1	66	17,9	12,7	71
Agroeinona - Tov. močnih krmil	1,5	0,3	20	18,0	7,2	40
KMETIJSTVO	7.7	8.4	109	34,2	39.0	114	_
Kmot. zadrugo Lj. TZO Dobrunje	7,7	4,4	57	32,8	25,7	78
gradbeništvo	4.9	5.4	110	21.6	22.3	103
Gll> Gradis TOZD Lj. okolica	3,9	3,1	79	30,0	20,6	69
CII* Gradis - uprava del. domov	8,6	-	-	12,3	-	-
G1P Gradis - Sl'O	5,5	2,5	45	24,0	16,7	70
Gll' Gradis TOZD Železokrivnica	9,8	4,7	48	36,1	25,2	70
SGV Pionir TOZD Gradb. sekt. Lj.	1,6	1,2	75	10,3	4,4	43
SCT TOZD Mehanizacija	5,3	4,7	89	20,9	21,1	101
Obloga-slikoplastika	17,4	5,4 .	31	22,0	10,7	49
PROMET IN ZVEZE	3.0	3.3	110	13.2	13.9	105
ŽG ŽTO TOZD Kontejnerski terminal	0,4			4,1	0,1	2
1 ŽG ŽTO TOZD Za transport Ljubljana	0,8			2,6	0,1	4
ŽG ŽTO TOZD Za promet Zalog	0,8	-	-	2,5	0,1	4
Sap-Vlator TOZD Turbus	0,7			2,5		
Petrol TOZD Delavnice						
Sap-Vlator TOZD Ceprom	2,1	1,4	67	5,0	3,0	60
Sap-Vlator TOZD Globus-Avtošpedicija	1,5	1,4	93	4,0	3,8	95
IBG OV1NA	3.1	3.1	100	27.6	26.9	97
Jugotekstil ONA-ON	4,3	3,1	72	26,7	22,5	84
Žito TOZD Blagovni promet	5,5	1,7	31	14,1	6,3	45
Emona TOZD Blagi, center TOZD Prehrana	2,8	1,7	61	27,7	18,7	68
Pletenina TOZD Trženje	0,8	1,1	138	10,5	19,6	187
Emona TOZD Globus	1.2	2.3	192	16,2	30,2	186
GOSTINSTVO IN TURIZEM	2.1	2.2	105	13.0	11.4	88
^pirnica Vevče TOZD Družb, standard	0,4	0,5	125	2,2	2,5	114
Emona Globtour		1,7	-	-	11,9	
22111 iN OSEBNE STORITVE	8.0	5.4	68	22.2	16.3	73
5®P-Viator TOZD Servo Meh. obrati	4,4	3,4	77	12,1	9,1	75
Pianov, kom- dejavnost	12,9	6.3	49	25,4	7.3	54
podj. Lj. TOZD Javna razsvetljava	11,4	5,8	51	38,9	29,5	76
BHančne IN DRUGE POSL. STORITVE	2.9	4.2	115	29.3	29.8	102 «
^Pirnica Vevče TOZD BlagoVnl promet	0,6	1,1	183	13,8	16,9	122
ito TOZD Razvoj.inženiring	2,4	3,8	158	2,9	4,1	141
4 IZGUBE	5. INVESTICIJE
. Izgube v polletnem poslovanju izkazujejo tri organizacije Rženega dela:
«tr°l TOZD Delavnice	4.192.879,69 din
v Viator TOZD Turbus	1.340.314,35 din
ohrka TOZD Obrtna dejavnost	469.614,85 din
KuPaj:	6.002.808,89	din
*z°lirka TOZD Obrtna dejavnost
,9 Vzroki izgube so predvsem v neplačani realizaciji, ki je 31. 6. z * znašala 1.487.782,00 din. Za pozitiven finačni izid bi T0?n°Va*° žc ^ procentno plačilo teh obveznosti. Po 15. 7. je nekaj teh neporavnanih obveznosti že izterjal.
SaP"Viator TOZD Turbus
'z8ube v Sap-Viatorju TOZD Turbus so povečanje cija' ll_a!nih stroškov (goriva, maziva ter repromateriala), akumula-
Pirk^3^8, *car onemogoča obnavljanje voznega parka, star vozni san P.a Ponovno povzroča povečanje stroškov. Kot glavni ukrep ~~ parkc‘J° izgube TOZD predvideva investicijska vlaganja v vo;
za vozni
P«tr,
°I TOZD Delavnice
5g5*fci
iganizacija je bila ustanovljena 1. 1. 1981 z ..Vy0se -	— TOZD Avtopark-Delavnica. Vzrok izgube je
z„ SC8anje dohodka zaradi napačnega vrednotenja uslug. Ukrepi
Vriy8nacij° izgub so uveljavitev novih prodajnih cen, imenovanje dolžnosti individualnega poslovodnega organa, pravočasna bela 0Vltev repromateriala, oblikovanje nove temeljne organizacije priri vLnica s širšim obsegom dejavnosti in tako večjo možnostjo Ivanja dohodka.
Po podatkih SDJ je bilo na dan 31.3. 1981 v občini Ljubljana Moste-Polje v gradnji 40 investicijskih objektov v skupni predračunski vrednosti 5.526 milijonov din. Od tega je bilo na področju gospodarstva v teku 30 investicijskih objektov, vendar je bilo enajst takih, ki imajo predračunsko vrednost manjšo kot 10 milijonov din. Podatki SDK o investicijah v teku so samo za investitorje v občini in bo zato potrebno pridobiti še podatke o investicijah investitorjev iz drugih občin, ki investirajo pri nas (za manjše investicije, večje investicije so znane in so del letnih oz. srednjeročnih planov).
Delež investicij v teku v proizvodne dejavnosti je v občini Ljubljana Moste-Polje največji - 82 % v drugih občinah je manjši oz. v mestu Ljubljani znaša samo 45 %.
Za investicijo Kurivoprodaje je izvršni svet predlagal odložitev, za investicijo 1MP TOZD Klima pa je IS SOb Bežigrad predlagal ustavitev oz. odložitev. Stališče do obeh investicij je potrebno še uskladiti z občinama Ljubljana—Center in Ljubljana-Bežigrad. Prav tako bo izvršni svet ponovno proučil realnost in ekonomsko upravičenost vseh investicij v pripravi.
Investicijska dejavnost v občini se počasi umirja, saj so se v gospodarstvu izplačila za investicijska vlaganja zmanjšala za 25 %, v industriji in gradbeništvu, ki sta vse doslej največ investirala pa za 29 % oz. 26 %. Povečanje investicijskih vlaganj kažejo dejavnosti, ki sicer ne investirajo v večje objekte (kmetijstvo, gostinstvo in turizem). Osnovna sredstva dana v uporabo so v gospodarstvu porastla za 34 % in bo tako verjetno tudi do konec leta, saj se morajo letos po terminskih planih zaključiti večji investicijski objekti (industrija in trgovina).
6.	ZAPOSLENI
v 000 din
Povprečno število zaposlenih na podlagi stanja konec meseca je v gospodarstvu v celoti (po organizacijskem principu) ostalo na ravni lanskega polletja - indeks 99,8.
Število zaposlenih je zmanjšalo tudi gradbeništvo za 2,5 %, ki je sicer navadno zaposlovalo letno tudi do 8 % več. Zmanjšanje števila zaposlenih v gradbeništvu je že rezultat prilagajanja gospodarski situaciji, ki obeta tudi v bodoče manjšo investicijsko gradnjo.
Stabilizacija zaposlovanja v industriji pa se nadaljuje že iz leta 1980, vendar pa iz teh podatkov ni razvidno ali je zmanjšanje na proizvodnih ali neproizvodnih delih in nalogah.
Zaposleni po teritorialnem principu (po obrazcih RAD-1) pa so se napram juniju 1980 povečali za 1,6%, vendar so v industriji ostali na ravni lanskega leta (indeks 99,8), v gradbeništvu pa se je zaradi ukinitve nekaterih gradbišč zmanjšalo število zaposlenih celo za 12%. Povečanje števila zaposlenih gre na račun zaposlovanja v trgovini, stanovanjsko—komunalni dejavnosti in finačnih storitvah, vendar gre velik del povečanja na račun preselitve Emone.
7.	ZALOGE
	1 - 6 1980	1 - 6	1981	Indeks
zaloge surovin, drobnega Inventarja in embalaže	2.085.722	3.021.127	144,8
zaloge nedokončane prolzv.	900.370	1.142.090	126,8
Zaloge gotovih proizvodov	338.304	486.165	143,7
zaloge blaga	1.042.580	1.018.444	97,6
Zaloge so sicer porastle, vendar moramo reči, da so vzrok porastu, tako višji fizični obseg zalog kot tudi višje ovrednotenje blaga na zalogi. Zaloge gotovih izdelkov so se povečale za 44 %, kar še ne kaže na to da bi bila motena prodaja in bi se blago kopičilo v skladiščih.
Tudi zaloge surovin so porastle za 45 % in kažejo na določeno tendenco po zagotovitvi večjih količin surovin, vendar sodeč po številkah kopičenja zalog še ni pretirano.
OZ D	Znesek	Delež v celotnem Izvozu
1. Papirnica Vevče	366.519	31,7*
2.	Emona »Globtour 3.	Emona Commerce TOZD	178.047	15,4*
Globus	110.223	9,5*
4. Saturnus TOZD Tov. avtoopr.	83.625	7,2*
5. lntertrade	76.356	6,6*
6. Viator TOZD Globus	48.357	4,2*
7. Saturnus TOZD Tov. embalaž.	38.957	3,4*
8. Julon	31.950	2,8 *
9. Perutnina TOZD Reja	30.042	2,6*
10. Kolinska TOZD Tov. hranil	28.578	2,5*
11. Emona Mesna Ind. Zalog	18.248	1,6 *
Glede na zgornje podatke vidimo, da je 11 OZD izvozilo kar 88 % celotnega izvoza občinskega gospodarstva.
V strukturi izvoza glede na namen se je največ povečal izvoz storitev, to gre predvsem na račun izvoza Emone Globtour (turizem), ki lansko polletje še ni bil zajet v obdelavi izvoz blaga široke potrošnje, ter repromateriala in investicijske opreme se je povečal predvsem na račun povečanega izvoza v Julonu za 141 %, v Papirnici Vevče za 95 %, Saturnusu TOZD Tovarna embalaže za 115%. in zaradi letos upoštevanega izvoza Emone Commerce TOZD Globus.
Uvoz
OZD v občini Ljubljana Moste-Polje so v I. polletju 1981 uvozile za 988 mio din. Uvoz se je zmanjšal za 5 % glede na isto obdobje v letu 1980. Velik del zmanjšanja uvoza gre na račun omejitev v uvozu repromateriala in osnovnih sredstev, delno pa je zmanjšanje rezultat tudi končanega uvoza opreme za Julon, kije v lanskem letu pomenila kar 26 % celotnega letnega uvoza.
Pomembnejši uvozniki v občini:
v 000 din
OZD	Znesek uvoza % uvoza v celotnem uvozu
8.	VIRI POSLOVNIH SREDSTEV
Trajni viri posl. »radstev Krediti za osn. sredstva Združena sredstva Denarna sredstva in vrednostni papirji
Čeki in menice Terjatve do kupcev Obveznosti do dobaviteljev Dolgoročni krediti za obratna sredstva Krediti za obratna sredstva
1 - 6 1980	1 - 6	1981 Indeks
8.961.147	U.583.424	129,2
3.070.757	4.678.493	152,3
1.470.453	2.123,625	144,4
1.429.306	2.028.584	141,9
3.368.228	5.215.918	154,9
2.087.853	3.320.503	159,0
1.838.506	3.091.663	168,2
672.009	601.325	89,4
1.590.341	2.243.809	141,0
Struktura virov poslovnih sredstev se še vedno slabša, saj se delež trajnih virov poslovnih sredstev niža, veča pa se delež kreditov. Porast trajnih virov poslovnih sredstev v primerjavi z lanskim polletjem je bil 29 %, porast kreditov za osnovna sredstva pa je bil bistveno večji in sičer za 52 %.
Neugodna je tudi struktura virov obratnih sredstev, saj so se dolgoročni viri obratnih sredstev močno znižali za 11%, povečali pa so se kratkoročni viri. To povzroča manjšo likvidnost v gospodarstvu. Če gledamo gibanje terjatev do kupcev, ki so se povečale za 59 % in obveznosti do dobaviteljev, ki so se povečale za 68% vidimo, da se je bistveno povečala tudi medsebojna zadolženost organizacij združenega dela, kar spet vpliva oz. je rezultat manjše likvidnosti. Te medsebojne obveznosti so se povečale kljub uporabi drugih plačilnih inštrumentov čekov in menic.
. 1. Papirnica Vevče	'261.477	26,5
2. Julon	144.000	14,6
3. Agroemona TMK	85.093	8,6
4. Teol	57.115	5,8
S. Saturnus TOZD Tov. embalaže	48.458	4,9
6. Emona Commerce TOZD Globus	42.571	4,3
7. Kolinska TOZD Tov. hranil	37.284	3,8
8. Saturnus TOZD Tov. avtoopreme	30.501	3,1
9. Velana	28.258	2,8
10. Emona BC TOZD Prehrana	25.641	2,6
Deset organizacij združenega dela v občini realizira 77 % vsega uvoza.
Uvoz v celoti se je zmanjšal za 5.2 %. Kot smo že ugotovili se je zmanjšal predvsem uvoz investicijske opreme za 87,7%. To zmanjšanje gre predvsem na račun uvoza investicijske opreme za Julon, seveda pa tudi na račun omejitev utoza opreme in repromateriala. Delež uvoza opreme se je zato zmanjšal od 41,7 % leta 1980 na 5,4 % leta 1981 oz. za 87%. Kljub omejitvam seje uvoz repromateriala povečal za 51 %, višjih oblik menjave za 76 % (HP Kolinska TOZD Tovarna hranil za 76 %) in storitev za 422 %, predvsem na področju gostinstva in turizma in sicer Emona Globtour ter na področju finančnih in poslovno tehničnih storitev Emona Inženiring.
Razmeije uvoz izvoz
Razmerje med uvozom in izvozom je v I. polletju 1981 0,9:1, medtem ko je bilo v 1. polletju 1980 slabše 1,9:1. V letošnjem polletju je gospodarstvo občine prvič izvozilo za 17% več kot uvozilo.
9.	ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA V PRVEM POLLETJU 1981
Izvoz
Gospodarstvo občine Ljubljana Moste—Polje je v I. polletju 1981 izvozilo za 1.158 mio din, kar pomeni povečanje za 110% glede na isto obdobje v letu 1980. Tako visok indeks izvoza glede na leto 1980 gre predvsem na račun izvoza Emone.
Pomembnejši izvozniki v občini so:
Največje negativne razlike imajo v naslednjih OZD:
v 000 din
z D	absolutni znesek % delež v
prlmanl 'jaja celotnem ____________________________________________primank.
1.	Julon	112.OSO	26,9
2.	Agroemona TOZD Tov.
močnih krmil	85.093	20,5
3. Teol	56.513	13,6 ,
4. Emona BC TOZD Prehrana 25.641		6,2
5. Ar bo	22.785	5,5
6. Velana	20.446	4,9
7. Indov	13.975	3,4
8. ŽG CD TOZD za vzdržev.		
lokomotiv	11.197	2,7
9. HP Kolinska TOZD		
Kemin	10.612	2,6
10. Saturnus TOZD Tov.		
embalaže	9.501	2,3
Deset OZD ustvari 368.803 din primanjkljaja oz. 88 % primanjkljaja, ki ga ustvari celotno gospodarstvo občine (primankljaja, ki še ni saldiran s presežki)
Pomembnejši pozitivni saldo med uvozom in izvozom imajo samo naslednje OZD (v 10^ din):
1.	Emona Globtour	169.723
2.	Papirnica Vevče	105.042
3.	Intertrade	76.356
4.	Emona Commerce-Globus	67.652
5.	Saturnus TOZD Tov. Avtoopreme	53.124
6.	Sap-Viator TOZD Globus-Avtošpedicija	47.454
Problematika v OZD
Na splošno lahko iz problematike, ki so jo nam posredovale OZD ugotovimo, da OZD kot dolgoročnejši problem postavljajo težave pri uvozu investicijske opreme in izpad dohodka, ki je pri skoraj vsakem izvozu spremljajoč pojav.
Omejevanje uvoza repromateriala pa povzroča prekinitve in težave v proizvodnji in zatonedoseganje planirane proizvodnje in kpad dohodka. Pridobivanje deviz s samoupravnim sporazumevanjem še vedno ne pomeni dohodkovnega povezovanja vaeh Uvoznikov (neposrednih in posrednih v celotni reproverigi) pri pridobivanju deviznega dohodka in tako v resnici mnogokrat zasluži izraz samoupravni sporazum pod narekovaji.
Julon:
t*važa skoraj 90 % vseh uvoženih surovin. Kratkoročno gledano se
delež uvožene substance znižal le nekoliko zaradi spremenjene tehnologije v novem obratu, ki dražjo surovino granulat zamenjuje ® 25 % cenejšim kaprolaktamom. Dolgoročno bo problem uvozne ^vlsnostl zmanjšan z gradnjo tovarne kaprolaktama v Ljutomeru, ^ndar šele po letu 1987. Podobna tovarna je Progres v Prizrenu, ki P® Ima zaradi ugodnejšega deviznega režima manj težav pri Pridobivanju deviz.
Julon pridobi 35 % deviz z lastnim izvozom, ostalo pa z Jhuževanjem. Poseben problem v Julonu predstavlja zagotavljanje ~7viz za zagon proizvodnje v novem obratu. Z izvozom iz ^stoječe proizvodnje je zagotovljenih za 65 mio din deviz, manjka Projz k Za 95 mi° °*n' *zPa<* te*t k* ogrozil zagon nove
i Julon ocenjuje, da je kljub težavam v preskrbi z repromaterla-D°mx planirano proizvodnjo dosegel, vendar zaradi teh težav oh akuje za 2 mio din manjši letni dohodek. Izvoz iz obstoječega I Drata bo v celoti dosežen (čeprav zato tega blaga v Jugoslaviji ni n 8a tekstilne tovarne uvažajo), bolj problematičen pa je izvoz iz 0Vega obrata, ki letos ne bo dosežen v planiranih količinah.
Teol;
Ria8*8 Prihližn0 85 % vseh porabljenih surovin. Devize pridobiva v Usn,nem 2 z<Jruževanjem deviznih sredstev s čevljarsko, tekstilno in •njarsko industrijo, oz. z uslužnostno predelavo surovin. Za odk<0 industrijo in industrijo detergentov je Teolu od SISEOT-a Pla°brena <Jcvizna kvota v znesku 50 mio din. Kljub težavam je bil ■ n proizvodnje dosežen. Sorodna tovarna v Jugoslaviji je Kutrilin m reb*. Probleme rešuje podobno kot Teol.
Jue ,žn08t* nadomeščanja uvoženih surovin ni, ker je v zbor avii‘ Proizvodnja organskih surovin minimalna. Stanje se bo ko^-T*0 Sele po treh letih, ko bo začel proizvajanje petrokemični *0,*Pleks INE na Krku in HIP Pančevo.
g
UgQ?n®'Blagovni center TOZD Prehrana:
Mani/8, <J® j* $tanje na področju uvoza hrane bistveno boljše kot Po»/S5em *ctu (reprodukcijski material, surova kava in blago široke tro|nje, južno sadje).
Indov:
prav tako ugotavlja, da pri uvozu repromateriala v letu 1981 niso imeli bistvenih problemov. Delež uvoženih surovin in repromateriala znaša 57 %. Od tega z lastnim izvozom pridobijo 7 % deviz s samoupravnim sporazumom pa 93 %.
ZG CD TOZD za vzdrževanje lokomotiv:
Kjjub nekaterim težavam, večjih zastojev v proizvodnji zaradi uvoza nima. Uvaža od 25-30 % rezervnih delov glede na celotno porabo surovin in rezervnih delov. Možnost nadomeščanja z domačimi deli je majhna, tam kjer pa je jo že izkoriščajo. Devize pridobivajo v okviru ŽG.
HP Kolinska TOZD Kemin:
uvaža 90 % vseh surovin. Zaradi pomanjkanja materiala iz uvoza je Kemin v letošnjem polletju prekinil proizvodnjo za dva meseca.
HP Kolinska TOZD Tovarna hranil:
uvaža 11 % vseh surovin in repromateriala. Zaradi pomanjkanja teh surovin je bila proizvodnja za 10% nižja od planirane. Z lastnim izvozom pridobijo 61 % deviz, z združevanjem pa 39 %. Izvoz za klirinško področje ne poteka po planu (19%), izvoz na konvertibilno področje (polletni indeks doseganja plana 63 %) pa bo do konca leta težko doseči.
Saturnus TOZD Tovarna embalaže:
uvaža 70 % repromateriala. Oskrbo bele pločevine so prenesli na uporabnike embalaže, to pa vpliva na obseg proizvodnje, k|je sicer dosegel planirano, vendar je še vedno za 15 % manjši kot leta 1979.
Saturnus TOZD Tovarna avtoopreme:
uvaža približno 30% celotnega repromateriala in surovin. Proizvodnja zaostaja za planirano za 14 %, vendar je zastoj le delno povzročen s pomanjkanjem uvoženega repromateriala.
V celotni delovni organizaciji je 63 % deviz zagotovljenih z izvozom, 37% pa z združevanjem, vendar tu niso upoštevani primeri, ko naročnik sam zagotovi repromaterial, to pa je glede na celoten uvoz več kot polovica.
2ito TOZD Sumi:
ugotavlja, da so se problemi pri uvozu repromateriala v zadnjih dveh mesecih zmanjšali kljub temu pa je proizvodnja zaostala za planirano za 8 %. Potrebe po devizah TOZD Sumi 80 procentno pokriva z lastnim izvozom, 20 pa z združevanjem. Izvoz je v prvem polletju nad planom. Pospešen izvoz pa vpliva na manjši dohodek.
Totra:
je v prvem polletju uvozila samo 9% letno planiranega uvoza repromateriala zaradi pomanjkanja surovin beleži Totra za 16 % manjši dohodek. Totra uvaža 6 % vseh porabljenih surovin, večina teh surovin bi lahko nadomestila z domačimi, vendar jih je v Jugoslaviji premalo. Z lastnim izvozom si Totra zagotovi 9 % deviz, ostalo pa z združevanjem. Izvoz je bil v prvem polletju realiziran 65 %, vendar do konca leta ne bo v celoti, zaradi zmanjšanja investicijskih del v tujini.
Olma:
uvaža približno 30 % vseh surovin. 46 % dobi kot devizno kvoto preko združenja malega gospodarstva, drugo pa združuje. Zaradi težav pri uvozu je letošnje polletje proizvodnja za 20% pod planirano količino.
Indos:
uvaža 10% vseh repromaterialov. Približno 50% deviz dobi z lastnim izvozom, druge pa z združevanjem. Izvoz ne poteka po planu, ker je izpadel celoten izvoz v Poljsko.
Emona - Mesna industrija Zalog:
ni uvozila planiranih količin zaradi zapore izvoza mesa v države EGS. Uvaža samo 2 % repromateriala in zato dosedaj težav ni imela.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 151. seji obravnaval Analizo poslovanja gospodarstva občine v nrvem oolletiu 1981 in sprejel naslednje
v prvem polletju 1981 in sprejel
UGOTOVITVE IN SKLEPE:
1.	Izvršni svet ugotavlja da so finančni rezultati poslovanja ugodnejši od pričakovanih, vendar je v občini več oiganizacij združenega dela, ki ne dosegajo lanskoletnega fizičnega obsega proizvodnje. Kot vzrok navijajo težave pri preskrbi bodisi z uvoženimi ali domačimi surovinami in repromaterialom.
2.	Ob priliki obiskov v delovnih organizacijah je Izvršni svet opazil, da so strokovne podlage za obravnavo periodičnih obračunov sicer pripravljene, vendar zaradi različne metodologije in obsežnosti nudgo zelo različno osnovo za obveščanje delavcev v delovnih organizacijah. V večini organizacij združenega dela ni bila pripravljena ocena individualnega poslovodnega organa, ki so jo dolžni pripravljati v skladu s 150. in 151. členom Zakona o združenem delu.
3.	V zunanjetrgovinski menjavi se je izvoz povečal, uvoz pa je ostal na lanskoletni ravni, organizacije združenega dela pa kot dolgoročni problem izpostavljajo zaostrene pogoje pri uvozu investicijske opreme. Kot tekoči problem organizacij opozarjajo na dejstvo, da je združevanje deviz v bistvu nakupovanje z vsemi negativnimi posledicami.
♦
Izvršni svet bo vztrajal, da vsi nosilci dosledno izvajajo sklepe, ki so bili sprejeti ob priliki obravnavanj^ izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 na seji vseh zborov dcupščine dne 24. junija 1981.
Organizacije združenega dela, ki so ob polletju 1981 poslovale z izgubo, so dolžne pripraviti sanacijske
programe ne glede na to, ali je v posameznih temeljnih organizacijah predvideno pokrivanje izgube v okviru
delovnih organizacij. Izvršni svet bo v vseh organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo opravil neposredne razgovore o ukrepih za odstranitev vzrokov negativnega finančnega poslovanja.
Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj je dolžan pripraviti informacijo o investicijah v teku, ki jih investitoiji iz naše občine izvajajo drugje in o investicijah, ki jih investitoiji iz drugih občin izvajajo pri nas. Od investicij v teku Izvršni svet predlaga začasno ustavitev investicije" Kurivoprodaje in vskladil z občino Uubljana-Bežigrad stališče glede preložitve gradnje objekta IMP TOZD Klima.
Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pripravi za devetmesečne periodične obračune enotno metodologijo priprave poslovnih poročil za vse organizacije in terminski plan priprave analize poslovanja gospodarstva občine in obravnave teh analiz v strokovnih in družbenopolitičnih sredinah.
J
PREDLOG
Z-------------------------------------\
Na podlagi 3. odstavka 276. člena in 186. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je sprejela skupščina občine Ljubljana Moste—Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne.1981
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste—Polje
V_____________________________________
1.	člen
V statutu občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: statut) se 3. člen dopolni tako, da se glasi: ..Delovni ljudje in občani uresničujejo določene skupne interese ter izvršujejo določene pravice in dolžnosti v mestu Ljubljani kot Posebni družbenopolitični skupnosti zaradi uresničevanja tistih nalog, ki zahtevajo enotno urejanje in izvajanje v Ljubljani in so določene s statutom mesta Ljubljane ter so se zanje občine soglasno odločile, da se uresničujejo v mestu".
2.	člen
Za 3. členom statuta se doda nov člen, ki se glasi:
3/1. člen
„Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij SO DOLŽNI, DA v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ZAGOTAVLJAJO POGOJE ZA uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu in za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi |n občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih in v občini.
Svoje pravice in dolžnosti morajo organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij izvrševati tako, da je mogoče uresničevati družbeno nadzorstvo nad njihovim delom".
3.	člen
ORGANIZACIJA, SESTAVA IN NAČIN DELA KOLEKTIV-NlH ORGANOV OBLASTI IN SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI SE UREJAJO TAKO, DA SE ZAGOTAVLJAJO KOLEKTIVNO
delo, odločanje in odgovornost in enakopravnost ČLANOV TEH ORGANOV PRI URESNIČEVANJU
njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti.
VSAK ČLAN KOLEKTIVNEGA ORGANA JE OSEBNO ODGOVOREN ZA SVOJE DELO IN V SKLADU S SVOJIMI PRAVICAMI IN DOLŽNOSTMI ZA DELO IN ODLOČITVE
tega organa.
. VSAK ČLAN KOLEKTIVNEGA ORGANA, KI JE DOLOČEN, DA SODELUJE PRI DELU DRUGIH ORGANOV IN
teles, je dolžan ravnati po načelih delegatske-
Ca SISTEMA V SKLADU S POOBLASTILI, SMERNICAMI IN
STALIŠČI organa, katerega član je.
4.	člen
Drugi odstavek 4. člena statuta se spremeni in se glasi: »Občino kot pravno osebo zastopa predsednik izvršnega sveta skupščine občine. Predsednik izvršnega sveta lahko prenese s P°sebnim pooblastilom pravico zastopanja občine za posamezne Primere na druge člane izvršnega sveta.”
5.	člen
V zadnji vrsti 20. člena se za besedo »referendum" postavi ••Pika", besede: »ali z drugo obliko osebnega izjavljanja" pa se drtajo,
6.	člen
Drugi odstavek 27. člena statuta se spremeni in sc glasi:
. »Družbeni plan občine temelji na dogovorih o temeljih družbenega plana občine in samoupravnih sporazumih o temeljih
planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih planov, kakor tudi na skupno ocenjenih možnostih in pogojih za razvoj v občini".
7.	člen
V	28. členu se v drugem odstavku črta beseda »praviloma", v tretjem odstavku pa beseda »lahko".
4.	odstavek 28. člena se spremeni in se glasi:
»Dolgoročni družbeni plan se sprejema za obdobje desetih let ali za daljše obdobje".
8.	člen
29. člen statuta se spremeni in se glasi:
»V skladu z načelom sočasnega in kontinuiranega planiranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja v občini sprejemati letne planske akte kot temeljne izvedbene akte srednjeročnih planov za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnih planov ter po potrebi usklajevati planska predvidevanja z dejanskimi možnostmi in potrebami, določiti konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeti ustrezne smernice in ukrepe."
9.	člen
V	statutu se 37. člen črta.
10.	člen
1. odstavek 38. člena statuta se spremeni in se glasi:
»Družbeni plan občine sprejme skupščina občine na podlagi poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.”
11.	člen
V	40. členu statuta se za 1. odstavkom doda nov 2. odstavek, ki se glasi:
»Udeleženca dogovora o temeljih družbenega plana občine sta tudi Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije in Občinska konferenca SZDL."
12.	člen
V	4. odstavku 45. člena se črta beseda »bistvene" in se odstavek začne: »Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine ...“
13.	člen
Za 45. členom statuta se dodajo novi členi:
45/1. člen
Občinski upravni organi so v mejah pravic in dolžnosti občine dolžni spremljati pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje družbenega plana in drugih planskih dokumentov občine ter v okviru svojega delovnega področja sprejemati oziroma predlagati ukrepe za njihovo uresničevanje.
45/2. člen
Strokovne in druge naloge na področju družbenega planiranja opravlja kolegijski upravni organ, ustanovljen za to področje.
Ta upravni organ usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planiranja in opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvajanje sistema družbenega planiranja v občini, na družbeni plan in druge planske dokumente občine, na spremljanje tekoče politike razvoja v letnih planskih aktih in na njihovo izvrševanje, na sodelovanje in usklajevanje občin in mesta na področju družbenega planiranja in na sodelovanje občine z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi pri pripravi in uresničevanju skupnih planskih aktov in politike razvoja.
45/3. člen
Strokovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem za potrebe občin lahko opravlja tudi strokovna organizacija za področje družbenega planiranja.
14.	člen
V	predzadnji in zadnji vrsti 50. člena statuta se besedilo
»imamo tak družbenoekonomski položaj, kot je določen z zakonom" spremeni in se glasi:	»imajo praviloma enak
družbenoekonomski položaj kot delavci v združenem delu".
15.	člen
Drugi odstavek 52. člena statuta sc spremeni in se glasi:
„V teh samoupravnih interesnih skupnostih se delovni ljudje kot uporabniki proizvodov in storitev združujejo z delovnimi
ljudmi, ki opravljajo te dejavnosti in zadovoljujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sredstva po načelih svobodne menjave dela in določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in načine opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo in uresničujejo programe dela in razvoja, vplivajo na oblikovanje cen in sodelujejo pri odločanju o politiki cen, uresničujejo druge skupne interese ter medsebojno urejajo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti.”
16.	člen
Za 73. členom statuta se doda nov člen:
73. a člen
V OBČINI SE USTANOVI KOT OPERATIVNI ORGAN OBČINSKI KOMITE ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO, KI ZAGOTAVLJA ENOTNOST, PRAVOČASNOST IN UČINKOVITOST DELOVANJA CELOTNEGA OBRAMBNO SAMOZAŠČITNEGA SISTEMA V OBČINI.
OBČINSKI KOMITE ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IMENUJE SKUPŠČINA OBCl-NE NA PREDLOG KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE.
PREDSEDNIK OBČINSKEGA KOMITEJA ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO JE OSEBA, KI OPRAVLJA NAJODGOVORNEJŠO FUNKCIJO V KOMITEJU OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV,
Člani pa so predsednik skupščine obCine, predsednik IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE, PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA, PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE, PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV, KOMANDANT TERITORIALNE OBRAMBE V OBČINI, FUNKCIONAR, KI VODI UPRAVNI ORGAN ZA UUDSKO OBRAMBO, KOMANDIR POSTAJE MILICE, POOBLAŠČEN DELAVEC DRŽAVNE VARNOSTI IN DRUGI DRUŽBENI IN STROKOVNI DELAVCI, KI IMAJO IZKUŠNJE S TEGA PODROČJA.
OBČINSKI KOMITE ZA SPLOŠNO UUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO JE ZA SVOJE DELO ODGOVOREN SKUPŠČINI OBČINE, PRISTOJNEMU POKRA-JINSKEMU KOMITEJU ZA SPLOŠNO UUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO TER KOMITEJU ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE.
TEMEUNE NALOGE OBČINSKEGA KOMITEJA ZA SPLOŠNO UUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO SO:
-	OPERATIVNO SPREMUA IN OCENJUJE POLITlCNO-VARNOSTNE IN OBRAMBNE RAZMERE V OBČINI;
-	SPREMUA IZVAJANJE DOLOČENEGA RAZVOJA OBRAMBNEGA IN DRUŽBENO -SAMOZAŠČITNEGA DELOVANJA IN SPREJEMA USMERITVE, STALIŠČA IN UKREPE ZA NJEGOVO DOSLEDNO URESNIČEVANJE;
-	USMERJA OBRAMBNE PRIPRAVE IN DRUŽBENO-SAMOZAŠClTNE AKTIVNOSTI;
-	USMERJA IN SPREMUA IZDELAVO IN USKLAJEVANJE OBRAMBNIH IN VARNOSTNIH NAČRTOV OBČINE IN VSEH NOSILCEV IZDELAVE TEH NAČRTOV V OBČINI, V KRAJEVNI SKUPNOSTI, ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA, DRUŽBENOPOLITIČNI ORGANIZACIJI, SAMOUPRAVNI INTERESNI SKUPNOSTI IN DRUGIH;
-	SKUPNO S SVETOM ZA SPLOŠNO UUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO SPREJEMA OBRAMBNI IN VARNOSTNI NAČRT OBČINE;
-	USMERJA RAZVOJ TERITORIALNE OBRAMBE, NARODNE ZAŠČITE, CIVILNE ZAŠČITE, MILICE IN SISTEMA ZA OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE;
-	USMERJA USPO SABU ANJE ZA OPRAVUANJE NALOG SPLOŠNE UUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE DELOVNIH UUDI IN OBČANOV, MLADINE, PRIPADNIKOV TERITORIALNE OBRAMBE, MILICE, CIVILNE ZAŠČITE, NARODNE ZAŠČITE, ENOT ZA ZVEZE IN SISTEMA ZA OBVEŠCEVANJE IN ALARMIRANJE, REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN IN OBVEZNIKOV DELOVNE DOLŽNOSTI;
-	SPODBUJA IN USKLAJUJE UKREPE IN DELOVANJE VSEH OBRAMBNIH DRUŽBENOSAMOZAŠClTNIH DE-JAVNOSTI IN AKTIVNOSTI ZA UČINKOVITO IN
ENOTNO DELOVANJE V IZREDNIH RAZMERAH, V NEPOSREDNI VOJNI NEVARNOSTI, VOJNI IN OB DRUGIH NEVARNOSTIH;
-	V IZREDNIH RAZMERAH IN DRUGIH NEVARNOSTIH SPREJEMA V SKLADU Z ZAKONOM UKREPE ZA NJIHOVO PREPREČEVANJE IN ODPRAVUANJE;
-	OB NEPOSREDNI VOJNI NEVARNOSTI USMERJA IZVAJANJE UKREPOV PR1PRAVUENOSTI, V VOJNI PA VODI SPLOŠNI UUDSKI ODPOR NA OBMOČJU OBČINE IN V TA NAMEN SPREJEMA UKREPE ZA UPORABO VSEH SIL IN SREDSTEV, USMERJA IN POVEZUJE DELOVANJE VSEHNOSILCEV POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA SISTEMA V OBČINI;
-	SPREMUA IN USMERJA DELO KOMITEJEV ZA. SPLOŠNO UDUSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH IN TEMEUNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA TER OPRAVUA DRUGE NALOGE S KATERIMI SE ZAGOTAVUA ENOTNOST, PRAVOČASNOST IN UČINKOVITOST OBRAMBNEGA IN SAMOZAŠČITNEGA DELOVANJA.
17.	člen
106. člen statuta se spremeni in se glasi:
,,0 začasnih ukrepih odloča skupščina občine s sklepom na predlog izvršnega sveta skupščine občine ali družbenega pravobranilca samoupravljanja”.
18.	člen
Prvi odstavek 112. člena se spremeni in se glasi:
, Javni pravobranilec lahko na zahtevo občine zastopa občino v premoženjsko pravnih sporih.”
4.	odstavek istega člena se spremeni in se glasi:
..Organizacijo in financiranje javnega pravobranilstva določa skupščina mesta Ljubljane v soglasju z občinami in po načelih svobodne menjave dela.
19.	člen
V	IV. poglavju se doda nov podnaslov:
1. Družbeni sistem informiranja” z novima členoma:
122/1. člen
OBČINA RAZVIJA DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA, S KATERIM ZAGOTAVUA NEPOSREDNO PRIDOBIVANJE IN RAZPOLAGANJE Z INFORMACIJAMI IN PODATKI, POMEMBNIMI ZA PLANIRANJE, ODLOČANJE IN UPRAVUA-NJE TER SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE IN DOGOVARJANJE DELOVNIH UUDI IN OBČANOV V ZADEVAH SKUPNEGA IN POSAMIČNEGA POMENA.
V	TA NAMEN OBČINA SPREJME PROGRAM RAZVOJA IN PLANIRA ZBIRANJE, OBDELOVALNE IN IZKAZOVANJE PODATKOV IN INFORMACIJ TER ZARADI RACIONALNOSTI IZGRADNJE SISTEMA DRUŽBENEGA INFORMIRANJA USKLAJUJE TE PLANE IN PROGRAME Z OSTALIMI OBČINAMI MESTA UUBUANE OZIROMA SKUPNO Z OBČINAMI IN MESTOM UUBUANA GRADI IN URESNIČUJE INFORMACIJSKO MREŽO OBClN IN MESTA.
122/2. člen
DELOVNI UUDJE IN OBČANI IMAJO PRAVICO BITI REDNO, POPOLNO, PRAVOČASNO IN OBJEKTIVNO INFORMIRANI O ŽIVUENJU IN DELU V OBČINI IN NJENIH ORGANIH.
V	TA NAMEN OBČINA ZAGOTAVUA REDNO IZHAJANJE OBČINSKEGA GLASILA NAŠA SKUPNOST, KI SE SKUPAJ Z DELEGATSKO TRIBUNO, GLASILOM SKUPŠČINE OBČINE IN SKUPŠČIN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUP" NOSTI TER GLASILI ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA, ŠOLSKIMI GLASILI IN GLASILI KRAJEVNIH SKUPNOSTI TER DRUGIMI INTERNIMI OBLIKAMI INFORMIRANJA POVEZUJE V SISTEM DRUŽBENEGA INFORMIRANJA V OBČINI IN NAPREJ V ŠIRŠI DRUŽBENOPOLITIČNI SKUPNOSTI.
Ostali podnaslovi v tem poglavju pa se preštevilčijo.
20.	člen
19. alineja 180. člena statuta sc spremeni in se glasi:
-	„voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine občine".
20. alineja istega člena se spremeni in se glasi:
-	»voli in razrešuje predsednika ter podpredsednika in člane izvršnega sveta skupščine občine”.
25. alineja istega člena se spremeni in se glasi:
-	..imenuje in razrešuje funkcionarje, ki vodijo upravne organe*'.
27. alineja istega člena se črta.
21.	člen
Druga alineja 185. člena statuta se spremeni in se glasi:
-	,.volijo člane Predsedstva SR Slovenije'*,
5.	alineja istega člena se dopolni in se glasi:
-	..odločajo o podelitvi priznanj in nagrad občine".
22.	člen	<
186. člen statuta se spremeni in se glasi:
I.	Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
1.	Odločajo:
-	o uvedbi postopka za spremembe in dopolnitve statuta občine,
o pobudi za uvedbo postopka za spremembe in dopolnitve statuta mesta Ljubljane,
-	o razpisu referenduma,
-	o razpisu javnega posojila,
-	o pobudi za spremembo območja občine.
2. Sprejemajo:
-	statut in spremembe ter dopolnitve statuta občine,
-	poslovnik skupščine občine,
-	družbeni plan občine,
-	smernice za uresničevanje družbenega plana občine za
posamezno leto,
~ družbeni načrt razvoja ljubljanske regije,
odloke in druge akte, ki se nanašajo na:
-	družbenoekonomski razvoj občine, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan občine ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki,
-	uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka,
-	ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini,
-	kadrovsko politiko v občini,
-	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
-	skrb za udeležence NOV,
-	pristojnost, organizacijo in delo sekretariata skupščine občine,
-	ustanavljanje in organizacijo občinskih upravnih organov
in strokovnih služb,	•
razpis javnega posojila prispevka,
ter uvedbo občinskega samo-
-	občinski referendum,
-	podelitev priznanj in nagrad občine,
-	ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles skupščine občine,
~ ustanavljanje družbenih svetov.
3- Dajejo soglasje:
k spremembam statuta mesta Ljubljane, k družbenemu načrtu mesta Ljubljane, k urbanističnemu programu mesta Ljubljane in urbanističnemu načrtu mesta Ljubljane.
Volijo in razrešujejo:
' predsednika in podpredsednika skupščine občine,
^ predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta,
^ predsednika in člane stalnih delovnih teles skupščine občine, ^ predsednika in sodnike temeljnega sodišča,
' predsednika in sodnike sodišča združenega dela, sodnike za prekrške.
j Imenujejo in razrešujejo:
^ javnega pravobranilca in njegove namestnike,
družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove na-__ mestnike,
javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike,
" PREDSEDNIKA IN ČLANE OBČINSKEGA KOMITEJA ZA UUDSKO obrambo in DRUŽBENO SAMOZAŠČITO,
-	sekretarja skupščine občine,
-	predsednika in člane občasnih delovnih teles skupščine občine,
-	funkcionarje, ki vodijo upravne organe in njihove namestnike,
-	člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih po zakonu in drugih predpisih imenuje skupščina občine.
6.	Delegirajo delegate:
-	za zbor občin skupščine SR Slovenije,
-	za skupščino skupnosti občin ljubljanske regije,
-	za skupščino skupnosti slovenskih občin.
Zbori skupščine občine opravljajo nadzorstvo nad delom skupščinskih teles, izvršnega sveta skupščine občine, občinskih upravnih organov in strokovnih služb ter opravljajo druge zadeve, določene z zakonom in tem statutom.
23.	člen
V 187. členu statuta se črta štirinajsta alinea.
24.	člen
188. člen statuta se spremeni in se glasi:
„0 zadevah, o katerih samostojno odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejema družbenopolitični zbor samostojno stališča, predvsem o tistih zadevah, ki se nanašajo na temeljne cilje, razmerja in politiko razvoja na vseh področjih družbenoekonomskega razvoja v občini, zlasti pa na področjih:
-	družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine,
-	združevanja občanov,
-	odnosov z verskimi skupnostmi,
-	obveščanja v občini in
-	drugih zadev, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic človeka in občana. Družbenopolitični zbor glasuje o izvolitvi delegatov v
družbenopolitični zbor skupščine mesta Ljubljane in skupščine SR Slovenije.
25.	člen
V prvi alinei 189. člena statuta se črta beseda „splošne“.
26.	člen
194. člen statuta se spremeni in se glasi:
„Zbori v okviru svojega delovnega področja najmanj enkrat letno obravnavajo poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine in o realizaciji zastavljenih ciljev in nalog ter ugotavljajo ali je izvršni svet v celoti opravil svoje funkcije, ki jih ima po zakonu in tem statutu.
Ce izvršni svet poročila ne posreduje v obravnavo ali zbori ocenijo delo izvršnega sveta kot neuspešno, lahko, začnejo postopek za njegovo razrešitev.
Zbori lahko v okviru svojega delovnega področja zahtevajo od izvršnega sveta v celoti ali od posameznega člana poročila o njegovem delu in mu postavljajo vprašanja ter predlagajo ustrezne ukrepe.
Zbori lahko v okviru svojega delovnega področja zahtevajo poročila in pojasnila tudi od funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe".
27.	člen
Besedilo naslova četrte točke V. poglavja se spremeni in se
glasi:
„4. Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki zborov".
28.	člen
Prvi odstavek 197. člena statuta se spremeni in se glasi: »Skupščina občine ima predsednika in podpredsednika".
Tretji in četrti odstavek istega člena se spremenita in se glasita:
»Kandidata za predsednika in podpredsednika sta izvoljena, če sta dobila najmanj dve tretjini glasov delegatov vsakega zbora.
Predsednik in podpredsednik se volita za DVE LETI in sta lahko ponovno izvoljena, vendar največ še za eno mandatno dobo".
29.	člen
V 198, členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Predsedniki zborov in njihovi namestniki se volijo za DVE LETI in šo lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo".
30.	člen
Črtajo se 202., 203. in 204. členi statuta.
31.	člen
Besedilo četrtega odstavka 205. člena se nadomesti z novim: ..Sekretariat skupščine ima položaj strokovne službe in se njegovo delovno področje določi z odlokom”.
32.	člen
V 206. členu statuta se osma alinea spremeni in se glasi: komisijo za odnose z verskimi skupnostmi,“
Deseta alinea istega člena se spremeni in se glasi:
komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem
delu,“
33.	člen
VI. poglavje ..DRUŽBENI SVETI” se v celoti nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
211.	člen
Skupščina občine in njeni organi, družbenopolitične organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije v občini skupaj ustanovijo družbene svete kot obliko organizirane demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj, medsebojnega sodelovanja in posvetovanja o načelih in drugih bistvenih vprašanjih v zvezi z določanjem in izvajanjem družbene politike in razvojem socialističnih samoupravnih odnosov.
212.	člen
Udeleženci v delu družbenih svetov, upoštevajoč svojo družbeno funkcijo, dolžnosti in odgovornosti za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, v postopku dogovarjanja ocenijo, za katera področja družbenega življenja in dela v občini in za katera upravna področja ali posamezne upravne organe naj se v občini ustanovi družbeni svet. Pri tem upoštevajo zlasti potrebe po širšem družbenem vplivu na uresničevanje funkcije oblasti ter na določanje in izvajanje politike in upravljanje drugih družbenih zadev v občini, kakor tudi za družbeni pomen področja ali dejavnosti.
Pri družbenih svetih za upravna področja oziroma za občinske upravne organe se upošteva tudi naravo nalog ter vpliv ukrepov in odločitev občinskega upravnega organa na pogoje in način uresničevanja pravic in obveznosti ter interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti ali na njihov ekonomski položaj.
212/1. člen
Občinski družbeni sveti oziroma družbeni sveti za posamezna upravna področja ali za posamezne občinske upravne organe se ustanovijo z odlokom skupščine občine na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu družbenega sveta.
Občinski družbeni sveti se ustanovijo za eno ali več področij družbenega življenja in dela v občini, upravni družbeni sveti pa za eno ali več upravnih področij iz občinske pristojnosti oziroma za posamezni občinski upravni organ.
212/2. člen
Z odlokom iz prejšnjega člena se določi področje oziroma občinski upravni organ za katerega se ustanovi družbeni svet, udeleženci in način njihove udeležbe pri delu družbenega sveta, način opravljanja strokovnega in drugega dela za družbeni svet, kakor tudi druga vprašanja pomembna za delo družbenega sveta.
34.	člen
VII. in VIII. poglavje se zdmžita v skupno VII. poglavje, ki se
glasi:
»IZVRŠNI SVET IN OBČINSKI UPRAVNI ORGANI” Besedilo se v celoti spremeni in se glasi:
»SKUPNE DOLOČBE
213.	člen
Zadeve državne uprave v mejah pravic in dolžnosti občine opravljajo izvršni svet skupščine občine in občinski upravni organi, vsak na svojem delovnem področju v skladu z ustavo, zakoni, tem statutom ter drugimi predpisi in splošnimi akti.
Pri opravljanju svojih nalog sodelujejo izvršni svet in upravni organi z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami in društvi.
214.	člen
V mejah svojih pravic in dolžnosti izvršni svet in upravni organi ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za razvoj socialističnega samoupravnega družbenega reda, razvoj delegatskega sistema in uresničevanje funkcije skupščine občine.
Pri opravljanju svoje funkcije delujejo na način, ki ustreza interesom delavskega razreda, razvoju samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, ustavnim svoboščinam, pravicam in dolžnostim delovnega človeka in občana, enakopravnosti narodov in narodnosti ter zagotavljanju ustavnosti in zakonitosti.
215.	člen
Izvršni svet in upravni organi obveščajo delovne ljudi in občane o svojem delu prek tiska, predvsem občinskih glasil in drugih sredstev javnega obveščanja. Obravnavajo mnenja in predloge zainteresiranih organov in organizacij ter občanov, vabijo na seje predstavnike teh organizacij in skupnosti, kot tudi predstavnike javnega obveščanja.
Izvršni svet in upravni organi odrečejo podatke oziroma obvestila, ki so z zakonom ali drugim predpisom določeni kot državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost.
216.	člen
Sredstva za delo izvršnega sveta in upravnih organov se zagotovijo v proračunu občine.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE
217.	člen
Izvršni svet je KOLEGIJSKI izvršilni organ skupščine občine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren skupščini občine za izvajanje politike in izvrševanje predpisov ter drugih splošnih aktov skupščine občine ter za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov.
218.	člen
Izvršni svet pri uresničevanju svoje odgovornosti zlasti:
—	nastopa z ukrepi, s katerimi se zagotavlja izvrševanje politike skupščine občine, izvajanje zakonov in drugih predpisov, družbenega plana in proračuna občine, odlokov in drugih aktov skupščine občine;
—	daje pobude ter organizira in usmerja pripravljanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma dogovora o temeljih plana občine in daje ustrezne predloge nosilcem planiranja za uskladitev posameznih planov s skupnimi in splošnimi potrebami, interesi in cilji ter jim zagotovi ustrezno strokovno pomoč;
—	predlaga skupščini občine izdajo odlokov in drugih aktov, predlaga družbeni plan občine, proračun občine in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
—	izvršuje proračun občine;
—	daje skupščini občine mnenja o predlogih odlokov in drugih aktov, ki jih skupščini občine predložijo pooblaščeni predlagatelji;
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine;
—	skrbi za izvajanje politike obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo, skrbi za mobilizacijo in uporabo vseh sil in virov za oborožene sile, za izvajanje SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE, določa predlog obrambnega načrta občine, opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe v skladu z zakonom;
—	sprejema in skrbi za izvajanje ukrepov za odpravo nevarnosti, reševanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer in imenuje občinski štab za civilno zaščito;
—	usklajuje, usmerja in nadzoruje delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb pri izvajanju zakonov in drugih predpisov, izvajanju politike in izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine ter nadzoruje zakonitost njihovega dela;
—	predlaga ustanovitev in odpravo upravnih organov in strokovnih služb, predlaga ukrepe za izboljšanje njihovega dela, določa splošna načela za notranjo organizacijo & sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v upravnih organih, določi način programiranja dela ter način ocenjevanja opravljenih nalog, določa razporeditev delovnega časa, odloča o sporih o
pristojnosti za odločanje v upravnih stvareh, odloča o spornih vprašanjih med delavci delovne skupnosti in funkcionarjem, ki vodi upravni organ;
-	ustanavlja stalna in občasna delovna telesa za opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti;
-	imenuje in razrešuje funkcionarje, ki vodijo upravne organe in jih ne imenuje skupščina občine, vodje strokovnih služb, vodilne delavce IN SEKRETARJA IZVRŠNEGA SVETA ter daje soglasje k imenovanju in razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi;
-	imenuje in razrešuje člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, če ni to v izključni pristojnosti skupščine občine;
-	sprejme poslovnik o svojem delu;
opravlja druge zadeve,določene z ustavo, zakonom, statutom ter odlokom in drugimi predpisi skupščine občine.
219.	člen
Izvršni svet sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja politika skupščine občine in za katere je pooblaščen po predpisu oziroma ga pooblasti skupščina občine.
Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo občini kot ustanovitelju nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini.
Izvršni svet izdaja odredbe za izvrševanje predpisov, kadar je za to posebej pooblaščen, v mejah zakonskih pooblastil izdaja izvršni svet odločbe v upravnem postopku, sprejema smernice, stališča in navodila.
Kadar ne določi z drugim, sprejme izvršni svet sklep.
220.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in člani, katerih število določi ob izvolitvi skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta.
Predsednika izvršnega sveta voli skupščina občine na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Predsednika in člane izvršnega sveta voli skupščina občine na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva in v soglasju s predsednikom izvršnega sveta.
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov vsakega zbora.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve funkcionarje, ki vodijo upravne organe.
Predsednik in podpredsednik izvršnega sveta sta izvoljena za Štiri leta in po preteku te dobe ne moreta biti ponovno izvoljena za Uto funkcijo.
Člani izvršnega sveta so izvoljeni za štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno izvoljeni, vendar največ še za eno mandatno dobo.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini občine razrešitev vseh ali posameznih članov izvršnega sveta.
221.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje Neta in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi, da se Uresničuje delovni program in sklepi sveta, predpisuje akte, ki jih *Prejema izvršni svet ter skrbi za sodelovanje z organi drugih občin, družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in njihovimi združenji ter s *8moupravnini interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami v občini in republiki.
Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah, dolžnostih in odgovornostih Podpredsednik izvršnega sveta.
Predsednik lahko pooblasti podpredsednika, da ga stalno ali občasno nadomešča v posameznih njegovih pravicah, dolžnostih in odgovornostih na določenih področjih.
2^2 člen
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje Poračuna občine. Izvršni svet pa lahko za izvrševanje te naloge Pooblasti tudi podpredsednika ali člana izvršnega sveta.
^23. eicn
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in
stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo.
Član izvršnega sveta je osebno odgovoren
ZA SVOJE DELO IN V SKLADU S SVOJIMI PRAVICAMI IN DOLŽNOSTMI ZA DELO IN ODLOČITVE IZVRŠNEGA SVETA.
224.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto, kot jo imajo delegati v skupščini občine.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet.
• Predsednik izvršnega sveta je dolžan obvestiti skupščino občine o odločitvi glede imunitete članov izvršnega sveta.
225.	člen
Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah. Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta na lastno pobudo, na zahtevo predsednika skupščine ali na zahtevo najmanj 1 /3 članov izvršnega sveta.
Izvršni svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta. Izvršni svet prejme odločitve z večino glasov vseh članov izvršnega sveta.
226.	člen
Izvršni svet lahko oblikuje stalne ali občasne komisije in odbore za predhodno obravnavo vprašanj, za spremljanje in proučevanje stanja v občini ter pripravo predlogov za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti.
Izvršni svet $ sklepom določi stalne in občasne komisije in odbore, njihovo delovno področje in število članov.
227.	člen
Za opravljanje strokovnih in organizacijskih nalog v zvezi z delovanjem izvršnega sveta ima izvršni svet sekretarja, ki ga imenuje izvršni svet na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Sekretar izvršnega sveta je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan. Sekretar izvršnega sveta je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu. Naloge sekretarja se določijo s poslovnikom izvršnega sveta.
228.	člen
Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu. V poslovniku določi svojo notranjo organizacijo, način dela izvršnega sveta in njegovih delovnih teles ter druga vprašanja, pomembna za njegovo delovanje.
OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
229.	člen
Občinski upravni organi samostojno opravljajo naloge v mejah svojih pravic in dolžnosti, pri tem so dolžni ravnati v skladu s smernicami skupščine občine ter načelnimi stališči in smernicami izvršnega sveta.
230.	člen
Občinski upravni organi delajo in sprejemajo svoje akte in odločitve na podlagi ustave, zakonov, statuta in odlokov skupščine občine. Vsakomur morajo zagotoviti enako pravno varstvo pri uresničevanju njegovih pravic in pravnih koristi ter pri izpolnjevanju obveznosti pri upravnem organu.
231.	člen
Za uspešno opravljanje svojih nalog se občinski upravni organi organizirajo tako, da zagotavljajo učinkovitost in strokovnost, spoštovanje človekove osebnosti in varovanje ugleda organa ter preprečujejo nastop birokratskih in drugih negativnih pojavov, zlasti do občanov.
232.	člen
Občinski upravni organi izvajajo politiko, ki jo je določila skupščina občine, zagotavljajo izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov in jih tudi sami izvajajo, če so za to pooblaščeni, izvajajo smernice skupščine občine ter načelna stališča in smernice izvršnega sveta skupščine občine, odgovarjajo za sprotno ugotavljanje in takojšnje obveščanje skupščine občine in izvršnega sveta o stanju in pojavih na področjih, za katera so ustanovljeni, za zakonitost in učinkovitost uresničevanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij,
predlagajo ukrepe oziroma ukrepajo v mejah svojih pooblastil in so odgovorni za učinkovitost ukrepov, ki jih predlagajo oziroma izvajajo ter za pravilnost informacij, odločajo o upravnem postopku, opravljajo inšpekcijsko in upravno nadzorstvo ter druge upravne zadeve, pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov ter drugo strokovno gradivo in opravljajo druga strokovna opravila za skupščino občine in njen izvršni svet, opravljajo naloge na področju ljudske obrambe v skladu s posebnimi predpisi ter smernicami in sklepi skupščine občine in njenih organov za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter spremljajo uresničevanje sistema družbene samozaščite in o tem obveščajo skupščino občine in izvršni svet.
233.	člen
Če upravni organ ni pravočasno ukrepal ali predlagal ukrepov, se v izvršnem svetu ali skupščini občine začne postopek za oceno njegovega dela in če je potrebno tudi postopek za oceno strokovnosti dela posameznih odgovornih oseb ter za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje in se ustrezno ukrepa.
Postopek za ugotavljanje odgovornosti upravnega organa v smislu prejšnjega odstavka se opravi na način, določen s poslovnikom skupščine občine oziroma s poslovnikom izvršnega sveta.
234.	člen
Občinski upravni organi so: komiteji, sekretariati, uprave in oddelki.
235.	člen
Individualno vodeni upravni organi se ustanovijo za področje gospodarskoupravnih zadev, področje nadzorstva nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, področje upravnega nadzorstva, proračun in skupne zadeve, področje krajevnih skupnosti, področje urbanizma,gradbeništva, komunale, varstva okolja in premoženjsko pravnih zadev, področje ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za področje družbenih prihodkov.
236.	člen
Kolegijski upravni organi se ustanovijo za področje družbenega planiranja in družbenoekonomski sistem, področje kmetijstva in gozdarstva ter za področje družbenih dejavnosti, družbenega varstva pravic borcev in invalidov in varstva spomenikov in drugih obeležij NOV in socialistične revolucije.
Kolegijski upravni organ sestavljajo predsednik in določeno število čanov, ki jih na predlog izvršnega sveta, določi skupščina občine s svojim aktom.
237.	člen
Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, administrativnih in tehničnih nalog in opravil skupnega pomena za nemoteno delovanje skupščine občine, izvršnega sveta in upravnih organov se ustanovijo samostojne strokovne službe.
238.	člen
Podrobnejšo organizacijo upravnih organov in strokovnih služb, delovna področja in naloge, razmejitev pristojnosti in medsebojno sodelovanje upravnih organov določi skupščina občine z odlokom.
239.	člen
Komite vodita v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon, komite kot kolegijski upravni organ in predsednik komiteja. Sekretariat vodi sekretar, upravo vodi direktor, ODDELEK VODI NAČELNIK, samostojno strokovno službo pa vodja službe.
Sekretarje in predsednike komiteja ter direktorja uprave IN NAČELNIKA ODDELKA imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve,, imenovanja in kadrovske zadeve, za dobo 4 let in so lahko ponovno imenovani, vendar le še za eno mandatno dobo.
SEKRETARJE IN PREDSEDNIKE KOMITEJEV IMENUJE SKUPŠČINA OBČINE IZMED ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA.
Vodje strokovnih služb imenuje in razrešuje izvršni svet za dobo 4 let in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani, vendar največ še za eno mandatno dobo.
V POSTOPKU PONOVNEGA IMENOVANJA FUNKCIONARJEV IZ TEGA ČLENA SE OCENI USPEŠNOST NJIHOVEGA DELA V PRETEKLI MANDATNI DOBI.
240.	člen
Funkcionar upravnega organa ima lahko namestnika, ki nadomešča funkcionarja, ki vodi upravni organ, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi funkcionarja ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih določi. Način in postopek za imenovanje oziroma razrešitev namestnika je enak kot za funkcionarja, ki vodi upravni organ.
Če v upravnem organu namestnik funkcionarja ni imenovan, določi izvršni svet vodilnega delavca v upravnem organu ali funkcionarja drugega upravnega organa, ki nadomešča odsotnega ali zadržanega funkcionarja.
RAZMERJA
RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO SKUPŠČINE OBČINE
241.	člen
Izvršni svet poroča skupščini občine o izvajanju določene politike, o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja, o izvrševanju predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina občine ter daje predloge za določanje politike, izdajo predpisov in drugih splošnih aktov.
Izvršni svet je dolžan dajati pojasnila in odgovore na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skupščine občine, njihova telesa in delegati v zborih skupščine občine.
242.	člen	*
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja predpisa ali drugega splošnega akta skupščine občine, katerega se predlaga ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, lahko postavi vprašanje zaupnice oziroma odstopi.
Če skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti.
243.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali večina njegovih članov, kar ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet oziroma njegov član ima pravico in dolžnost svoj odstop obrazložiti.
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
243/1. člen
Če izvršni svet oceni, da se rta določenem področju družbenega življenja v občini ne izvaja določena politika, ne izvršujejo zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ali družbeni plani, mora nemudoma ukreniti to, za kar je pooblaščen oziroma predlagati skupščini občine ustrezne ukrepe.
Če izvršni svet tega ne ukrene pravočasno, se v skupščini občine začne postopek za ocenitev njegovega dela in za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje, da se ustrezno ukrepa.
RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV DO SKUPŠČINE OBČINE 243/2. člen
Razmerja upravnih organov do skupščine občine temeljijo na njihovi odgovornosti za stanje na področju, za katerega so ustanovljeni in na odgovornosti za druge funkcije upravnih organov.
Upravni organi so se dolžni ravnati po smernicah skupščine občine.
Upravni organi so dolžni poročati skupščini občine vsaj enkrat letno o izvajanju določene politike, izvrševanju odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina občine o stanju in razvoju na posameznih področjih ter ji predlagati ustrezne ukrepe.
Zaradi odgovornosti za podro^e, za katero so ustanovljeni, imajo upravni organi pravico in dolžnost predložiti v obravnavo zborom skupščine občine pomembnejša vprašanja s teh področij. Po naročilu skupščine ali posameznega zbora so upravni organi dolžni raziskati stanje na posameznem področju oziroma proučiti določeno vprašanje.
O vprašanjih, pobudah in predlogih, ki jih dajejo skupščini občine, si upravni organi predhodno pridobijo načelno stališče in mnenja Izvršnega sveta.
O izvrševanju svojih dolžnosti do skupščine občine obveščajo upravni organi izvršni svet.
243/3. člen
Upravni organi so dolžni zagotavljati pogoje za delovanje delegacij in delegatov v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine.
Upravni organi so dolžni zagotavljati pogoje tudi za delovanje skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije.
243/4. člen
Upravni organi so dolžni na zahtevo skupščine ali izvršnega sveta izvajati organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvajanja del in nalog, začeti postopek za ugotovitev odgovornosti vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugih delavcev in postopek za odvzem pooblastil delavcem,ki nezakonito, nesmotrno in nepravočasno opravljajo naloge, ki so jim bile s posebnimi pooblastili poverjene.
RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV IN IZVRŠNEGA SVETA 243/5. člen
Izvršni svet nadzoruje delo upravnih organov. Prt tem lahko razveljavi akt izven upravnega postopka, ki ga je izdal upravni organ v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom skupščine občine oziroma aktom izvršnega sveta.
Upravni organi morajo obveščati izvršni svet o svojem delu, mu poročati o izvajanju politike in izvrševanju zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov ter načelnih stališč in smernic skupščine občine in izvršnega sveta.
Upravni organi morajo obveščati izvršni svet o stanju na področju, za katerega so ustanovljeni in mu na njegovo zahtevo dati podatke, poročila in mnenja oziroma raziskati stanje na posameznem področju ali proučiti posamezno vprašanje. Pri svojem delu so se upravni organi dolžni ravnati po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta. Izvršni svet je dolžan na zahtevo upravnih organov zavzeti načelna stališča do posameznih vprašanj s področja dela upravnega organa.
243/6. člen
Izvršni svet je dolžan ugotoviti dejansko stanje, kadar ga skupščina občine, njen organ ali družbenopolitična organizacija opozorijo na nepravilnosti v delu upravnega organa. Izvršni svet začne postopek za oceno njegovega dela ali pa, če je potrebno za oceno strokovnosti posameznih odgovornih oseb ter ustrezno ukrepa.
O svojih ugotovitvah in ukrepih obvesti izvršni svet organ, ki gaje opozoril na nepravilnosti.
MEDSEBOJNA RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV
243/7. člen
Medsebojna razmerja upravnih organov v občini temeljijo na pravicah in dolžnostih določenih v ustavi, zakonu in statutu ter na sodelovanju in medsebojnem obveščanju in dogovarjanju.
Če upravni organ neutemeljeno odkloni sodelovanje z drugim upravnim organom obvesti upravni organ, ki mu je bilo sodelovanje odklonjeno, o tem izvršni svet.
Upravni organi sodelujejo med seboj v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo izkušnje, mnenja, podatke in obvestila, ustanavljajo skupna delovna telesa, organizirajo skupna posvetovanja in sestanke ter druge oblike medsebojnega sodelovanja.
243/8. člen
Če nastane spor o pristojnosti oziroma je sporno drugo vprašanje med upravnimi organi, morajo to sporočiti izvršnemu svetu, ki odloči v sporu o pristojnosti oziroma da smernice za rešitev zadeve.
Izvršni svet odloča o zahtevi za izločitev funkcionarja, ki vodi upravni organ, o izločitvi druge uradne osebe pa odloča funkcionar, ki vodi upravni organ.
243/9. člen
UPRAVNI ORGANI SODELUJEJO IN SE DOGOVARJAJO Z MESTNIMI UPRAVNIMI ORGANI, USKLAJUJEJO PROGRAME DELA TER JIM DAJEJO POBUDE, MNENJA IN PREDLOGE
O ZADEVAH IZ OBČINSKE PRISTOJNOSTI, KI SO JIH S STATUTOM POVERILI MESTU LJUBLJANA.
Upravni organi sodelujejo in se dogovarjajo tudi z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti o vprašanjih skupnega pomena, dajejo pobude, izmenjujejo izkušnje, usklajujejo akcije in razvijajo druge oblike sodelovanja.
243/10. člen
Izvršni svet in upravni organi se pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti povezujejo z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in družbenimi organizacijami ter društvi.
Izvršni svet in upravni organi morajo omogočiti samoupravnim organizacijam in skupnostim iz prejšnjega odstavka, da izrazijo svoje stališče, mnenje, pobude in predloge o vprašanjih,za katera so zainteresirane in, da na drug način prispevajo k reševanju teh vprašanj.
RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV DO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
243/11. člen
Izvršni svet in upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije o stanju in pojavih, ki so jih ugotovili v občini oziroma na posameznih področjih družbenega življenja v občini, ki imajo pomen za uresničevanje družbene vloge teh organizacij.
Izvršni svet in upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije o vprašanjih, ki imajo pomen za spremljanje dela ter vplivanje družbenopolitičnih organizacij na njihovo delo, proučujejo njihove pobude, mnenja, pripombe in predloge ter jih obveščajo o sprejetih ukrepih in posledicah teh ukrepov.
243/12. člen
Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z družbenimi organizacijami in društvi v vprašanjih, ki imajo pomen za uresničevanje ciljev interesnega združevanja delovnih ljudi in občanov ter za zagotovitev opravljanja družbenih zadev, ki so jim poverjene. Predstavniki izvršnega sveta in upravnih organov se na povabilo udeležujejo sej družbenih organizacij in društev.
Izvršni svet in upravni organi pri tem obveščajo družbene organizacije in društva o vprašanjih s svojega delovnega področja, obravnavajo njihova mnenja, predloge in pobude ter jim sporočajo svoja stališča o njih.
RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV DO SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
243/13. člen
Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov do organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, temeljijo na pravicah in dolžnostih določenih v ustavi, zakonu, statutu in na medsebojnem sodelovanju, obveščanju in dogovarjanju.
243/14. člen
Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi predvsem pri družbenem planiranju in nosilcem planiranja nudijo strokovno pomoč. Opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela samoupravnih organizacij in skupnosti, predlagajo in Izvajajo ukrepe za razvoj odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka ter ukrepe za družbend varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine.
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so v skladu z zakonom dolžne izvršnemu svetu in upravnim organom na njihovo zahtevo pošiljati podatke in obvestila s področja njihovih dejavnosti.
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti vabijo predstavnike izvršnega sveta oziroma upravnih organov na tiste seje svojih teles, na katerih obravnavajo vprašanja, ki bi lahko vplivala na odgovornosti izvršnega sveta za stanje v občini oziroma odgovornosti upravnega organa za stanje na področju za katerega je ustanovljen.
243/15. člen
Izvršni svet in upravni organi sodelujejo s samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini o vseh vprašanjih skupnega pomena, še posebej pa v zadevah,o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno z zbori skupščine občine.
Sodelovanje med upravnimi organi in organi samoupravnih interesnih skupnosti se uresničuje predvsem z usklajenim programom dela, izmenjavo mnenj, izkušenj in pobud, usklajevanjem stališč in predlogov, z dogovarjanjem o potrebnih ukrepih, kot tudi z ustanavljanjem skupnih stalnih in občasnih delovnih teles.
Izvršni svet oziroma upravni organi imajo pravico in dolžnost opozarjati skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na stanje, pojave in gibanje na področjih, za katera so ustanovljeni, dajati pobude za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov na teh področjih ter sodelovati pri predlaganju ukrepov skupščini samoupravne interesne skupnosti.
RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV DO DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
243/16. člen
Razmerja upravnih organov do delovnih ljudi in občanov temeljijo na zaupanju in medsebojnem sodelovanju, na spoštovanju človekove osebnosti občana in varovanju ugleda organa ter občana.
Upravni organi nudijo delovnim ljudjem in občanom pri uresničevanju in izvrševanju njihovih pravic, interesov in obveznosti pred upravnimi organi strokovno pomoč in dajejo potrebne podatke, obvestila in napotke.
243/17. člen
Upravni organi morajo obravnavati in odgovoriti na vse vloge in predloge, ki jim jih predložijo občani. O vseh zadevah morajo odločati v predpisanih rokih.
Delo upravnega organa mora biti organizirano tako, da delovni ljudje in občani na čimbolj enostaven način uveljavljajo svoje pravice in izpolnjujejo obveznosti.
35.	Člen
V	247. členu statuta se tretji odstavek dopolni z novim stavkom, ki se glasi: ..Skupščina občine sprejema v enofaznem postopku tudi odloke, ki se sprejemajo oziroma spreminjajo ali dopolnjujejo zaradi usklajevanja z zakoni ali splošnimi akti.”
36.	člen
V	263. členu statuta se v zadnji vrsti pred besedo „svet” doda ..izvršni”.
37.	člen
V	276. členu statuta se v drugi vrsti prvega odstavka črta beseda „statutarnopravna", v prvi vrsti drugega odstavka pa beseda ..posebno”.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38.	člen
Odloke in druge splošne akte, KI NISO V SKLADU S TEM SKLEPOM, JE TREBA USKLADITI Z NJIM NAJPOZNEJE V ENEM LETU OD SPREJEMA. ENAKO MORAJO TUDI SKUPŠČINA OBČINE, NJENI ORGANI IN OBČINSKI UPRAV-NI ORGANI USKLADITI SVOJE DELOVANJE S TEM SKLEPOM V ENEM LETU OD SPREJEMA.
DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO NA OMEJITEV PONOVNE IZVOLITVE OZIROMA IMENOVANJA FUNKCIONARJEV V ORGANIH OBČINE PA SE UPORABLJAJO OD KONSTITUIRANJA NOVO IZVOLJENE SKUPŠČINE OBČINE V LETU 1982.
39.	člen
PRI UPORABI STATUTARNIH DOLOČIL, KI SE NANAŠAJO NA OMEJITEV PONOVNE IZVOLITVE OZIROMA IMENOVANJE VOLJENIH IN IMENOVANIH FUNKCIONARJEV V OBČINSKIH ORGANIH, SE ŠTEJE CELOTEN CAS OPRAVLJANJA ISTE FUNKCIJE NEPOSREDNO PRED UVELJAVITVIJO TEH DOLOČIL.
OMEJITEV IZ PREJŠNJEGA ODSTAVKA TEGA ČLENA NE VELJA ZA VOLJENE IN IMENOVANE FUNKCIONARJE,
KI SO ISTO FUNKCIJO OPRAVUALI MANJ KOT POLOVICO MANDATNE DOBE.
40.	člen
Z dnem sprejetja tega sklepa prenehajo veljati tista določila statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) in določila odloka o izvršnem svetu in občinskih upravnih organih občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 15/79 in 8/80), ki jih ureja ta sklep oziroma so v nasprotju s tem sklepom.
41.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Številka:
Datum:
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE MARJAN MOŠKRlC
PREGLED
pripomb in dopolnitev o osnutku sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Moste-Polje z ugotovitvami in stališči komisije za pripravo predloga sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnem besedilu: ..komisija").
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je osnutek sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje, ki je objavljen v prvi številki Delegatske tribune z dne 15. januarja 1981, potrdila kot osnutek na skupnem zasedanju vseh treh zborov dne 28. januarja 1981 ter ga dala v javno razpravo, ki se naj vodi v skladu s sklepi predsedstva OK SZDL Ljubljana Moste-Polje in zaključki sveta za razvijanje delegatskega in skupščinskega sistema pri predsedstvu O K SZDL.
Kljub široki razvejanosti favne razprave v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, so pripombe na osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine posredovali samo svet za razvijanje delegatskega in skupščinskega sistema pri predsedstvu OK SZDL in delegaciji krajevnih skupnosti Kodeljevo in Polje.
Po zaključku javne razprave je komisija skupaj z družbenim svetom za vprašanja političnega sistema obravnavala vse pripombe oziroma dopolitve na tekst osnutka ter zavzela stališče do vsake pripombe posebej in v skladu z njimi oblikovala predlog sprememb in dopolnitev statuta občine.
S stališči je bilo seznanjeno tudi Predsedstvo O K SZDL ter nanje ni imelo pripomb.
Ob oceni o poteku javne razprave v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter v občinskih družbenopolitičnih organizacijah in državnih organih je razvidno, da so delovni ljudje in občani ugodno sprejeli predlagane spremembe in dopolnitve statuta občine ter. da se strinjajo z restriktivnim pristopom k spremembam besedila statuta.
Pripombe na osnutek sklepa,dane v javni razpravi je komisij* obdelala po posameznih predlateljih ter tiste pripombe, ki niso bile upoštevane oziroma zahtevajo dodatno pojasnilo, posebej obrazložila.
Svet za razvijanje delegatskega in skupščinskega sistema pri OK SZDL
1.
V 3. členu statuta je imel svet pomisleke, zakaj naj bi zastopal občino kot pravno osebo predsednik Izvršnega sveta in ne Izvršni svet, kot je navedeno v sedaj veljavnem statutu.
Zastopanje in vstopanje v pravno razmerja, tudi na področju družbenopravnih razmerij, je po predpisih vezano na osebo in ne na organ in sicer na osebo, ki ta organ predstavlja, to pa je predsednik izvršnega sveta.
2.
O primernosti formulacije 16. člena osnutka je svet menil, da je potrebno pridobiti mnenje pravobranilca
Obravnavo te materije smo .združili z obravnavo pripombe mestnega javnega pravobranilca.
3.
V 218. členu se naj v sredini besedila......... za izvajanje
splošnega ljudskega odpora ” nadomesti z......za izvajanje splošne
ljudske obrambe in družbene samozaščite..
Pripomba je upoštevana.
4.
K 229. členu je svet predlagal, da bi se uporabila ista dikcija kot v 205. členu sedanjega statuta.
Vprašanje je nejasno, ali gre za to, da se naj bi za opravljanje imvedenih del in nalog organiziral sekretariat Izvršnega sveta ali gre za organ, ki naj bi imenoval sektretarja Izvršnega sveta. Menimo, da je nesporno, da je sekretariat Izvršnega sveta organ Izvršnega sveta in, da ga na predlog predsednika Izvršnega sveta imenuje Izvršni svet. Glede organizacije sekretariata Izvršnega sveta kot strokovne službe, pa menimo, da bi bila takšna organizacija nesmotrna in neracionalna, ker obseg dela ni tak, da bi bili delavci samostojno organizirani v sekretariatu polno zaposleni. Boljša je zato rešitev, da tehnično-administrativna dela za Izvršni svet zagotavlja upravni organ, kot je to navedeno v odloku o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in občinskih upravnih organih pri pristojnostih Sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve.
5.
Pripombo sveta, da je potrebno vsebino 243. člena prenesti za 243/5. členom ne moremo upoštevati, ker gre izrecno za razmerje Izvršnega sveta do Skupščine občine s poudarkom na obveznosti Izvršnega sveta o poročanju Skupščine občine glede njegove odgovornosti za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini
6.
Pripomba na 37. in 40. člen, da je potrebno roke uskladiti, je bila v celoti upoštevana.
Krajevna skupnost Polje
Krajevna skupnost Polje je predlagala:
1.	da se razširijo in dopolnijo določbe statuta občine o krajevni skupnosti in sicer se naj bi upoštevale ustavne določbe o Krajevnih skupnostih in določbe Resolucije o nadaljnjem razvoju Krajevnih skupnosti ter z ugotovitvami, stališči in sklepi o zagotavljanju materialne osnove za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti;
2.	da se v skladu s predpisi jasneje opredeli položaj krajevne skupnosti nasproti upravnim organom ter
3.	da se okvirno v statutu občine opredeli vsebina statuta krajevne skupnosti
Menimo, da pripombe niso sprejemljive. Sedaj veljavni statut občine daje v celoti zadostno podlago za uresničevanje ustavne koncepcije krajevne skupnosti, kakršne koli dodatne določbe v tej smeri bi pomenile kršenje samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ter poseganje v njihove neodtujljive pravice. Za novo ustanovljene krajevne skupnosti veljajo statutarne določbe, kot za vse tiste, ki že delujejo.
Nadalje v statut občine ni potrebno vnašati določb o razmerjih med upravnimi organi in krajevnimi skupnostmi. V osnutku in sedaj predloženem predlogu statuta so v razmerjih tudi Posebej predeljena razmerja med upravnimi organi in samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, med katere sodi tudi krajevna skupnost. Pri tem pa velja omeniti dvoje. Prvič, da se vedno lahko posamezni upravni organi obrnejo na Krajevno skupnost glede Posamezne zadeve in. da je ta dolžna odgovor tudi posredovati Drugič pa naj bi delovni ljudje in občani s statutom Krajevne skupnosti določili da lahko Krajevna skupnost oziroma njeni organi se z občino, samoupravno interesno skupnostjo ali drugim predlagateljem dogovorijo za določene nove oziroma drugačne naloge, predlagatelj pa mora hkrati z delom jim zagotoviti tudi sredstva za realizacijo teh nalog. Pri tem je treba ponovno Poudariti da so delovni ljudje in občani samostojni pri določanju Pravic in dolžnosti krajevne skupnosti ter načinu njihovega uresničevanja, pri določanju območja ter organiziranju krajevne skupnosti pri načinu urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter Pri reševanju drugih vprašanj skupnega pomena in, da je vsebina statuta krajevne skupnosti natančno in dovolj opredeljena v ustavi
SRS in občina to vsebino nima kaj dopolnjevati, predvsem ne v tem trenutku, ko še vedno ni razjasnjen sistem financiranja krajevne skupnosti in nekatera druga vprašanja. Komisija si je zadala nalogo, da bo v naslednji fazi dopolnjevanja statuta dala pod drobnogled tudi področje krajevnih skupnosti
Krajevna skupnost Kodeljevo
1.
Pripomba na 197. člen statuta, da naj bi se predsedniku in podpredsedniku Skupščine občine podaljšal mandat na dve leti z možnostjo ponovne izvolitve, je utemeljena in v celoti upoštevana.
Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane
V zvezi s 16. členom mestni javni pravobranilec opozarja, da javno pravobranilstvo po zakonu zastopa družbenopolitična skupnost pred sodiščem in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi
Komisija meni, da se poraja dvom v nadaljnjo upravičeno delovanje javnega pravobranilca, ki naj bi zastopal občino na premoženjsko pravnem področju. Prvič, občino kot pravno osebo zastopa predsednik Izvršnega sveta in drugič se je z ustavo pojavil nov organ družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki ima v svoji funkciji tudi varstvo družbene lastnine.
Primemo tem stališčem je komisija preoblikovala 1. odstavek 112. člena statuta in sicer, da javni pravobranilec lahko na zahtevo občine jo zastopa v premoženjsko pravnih sporih. S to določbo javnemu pravobranilcu ni odvzeta njegova pravica zastopanja, ki jo ima po zakonu, temveč je samo občini prepuščeno, da bo glede na vsebino posameznih zadev primemo določila organ oziroma posameznika, ki jo bo zastopal
Ta odgovor vsebuje tudi odgovor na drugo pripombo sveta za razvijanje delegatskega in skupščinskega sistema pri OK SZDL.
Ob obravnavi pripomb iz javnega razprave in na podlagi stališč koordinacije med ljubljanskimi občinami in mestom Ljubljana, je komisija vnesla tudi nekaj redakcijskih popravkov in nekaj vsebinskih, predvsem na podlagi vskladitve s sprejetimi zveznimi in republiškimi amandmaji ter v skladu z enotnim urejanjem skupnih vprašanj v mestu Ljubljana in sicer:
1.	besedilo 2. člena osnutka sprememb in dopolnitev statuta, ki govori o kolektivnem debi, odločanju in odgovornosti je všklajeno in dopolnjeno z besedilom 1. amandmaja k ustavi SRS;
2.	mandat predsednikov zborov Skupščine občine in njihovih namestnikov je v 27. Členu osnutka usklajeno z mandatno dobo predsednika in podpredsednika skupščine občine, v 29. členu pa je črtana omejitev mandata pri sekretarju skupščine občine, ker gre predvsem za strokovno funkcijo in bi z omejevanjem mandata samo izpostavljali funkcionarstvo, kar pa ni namen. Enaka obrazložitev velja tudi za spremembo pri sekretarju Izvršnega sveta;
3.	36. člen osnutka sprememb in dopolnilnitev statuta je črtan, ker bi bilo nezakonito sprejemati kakršnekoli spremembe in dopolnitve statuta po drugačnem postopku, kot to velja za sam statut;
4.	v poglavju o Izvršnem svetu skupščine občine in občinskih upravnih organih so v celoti črtani 220. in 222. člen ter nekatere določbe 225., 227. in 243/3. člena, ker so to bolj poslovniške določbe in ni treba s tem obremenjevati statuta. Potrebno pa bo te določbe upoštevati pri dopolnjevanju poslovnika Skupščine občine in poslovnika Izvršnega sveta.
Ljubljana, 20. 8. 1981
%
KOMISIJA
ZA PRIPRA VO PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA OBČINE LJUBU AN A MOSTE-POLJE
OSNUTEK
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. 1. SRS št. 23/77) in 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 3/73) ter 186. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Ur. list SRS št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora
združenega dela dne.... na ..... seji zbora krajevnih
skupnosti dne...in na.....seji družbenopolitičnega
zbora dne....sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka III na območju občine Ljubljana Moste-Polje
V________________________________________________y
1.	člen
Za območje občine Ljubljana Moste-Polje se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje enotnega programa ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol, vzgojnovarstvenih, zdravstvenih in kulturnih objektov.
2.	člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, se financira gradnja po naslednjem programu:
Predviden rok dograditve	Objekt in lokacija	Kapaciteta		Končna inveet, vrednoet v aio din
Leto 1982 LJ. Beligred	- W0 I. KavSiS	160	76,1
LJ. Bešigrad	- OŠ M. ŠušterSiS	8 u	56,1
Leto 1983 LJ.'Bežigrad	- VV0 Gmajna črnuSe	110	55,1
LJ. Bešigrad	- Oenter aa rehabilitacijo predšoleka elušno in govorno prlaa- enota in detih	adravet. eaiSita	37,6		
LJ. Hoete-Polje	- W0 love Jarše	100	*4,3
LJ. Moete-Polje	- OŠ Jože HoškriS	8 u	42,1
LJ. Moete-Polje	- OŠ Karel Deatovftoik Kajuh	6 u		54,2
LJ. Šiška	- WO Doloaiteki odred 200		98,2
LJ. šiška	- Zdravatveni dom Medvode	4407 B2	264,8
LJ. ViS-Hudnik	- W0 Bonifacija	200	97,8
LJ. Vii-Hudnik	- W0 Trnovo	40	20,0
LJ. Vi8-Rudnik	- Zdravilišče Rakitna 2197,0 B*		47,0 .
LJ. ri8-Budnik	- Glaebena šola	894,0 B*	35,0
Leto 1984			
Ljubljana. Bešigrad - OŠ Stošioe		18u, lv, Ib lk	262,2
LJ.Bežigrad	- Zdravatveni doa KS Stošioe	4000 B2	350,0
LJ. Center	- Lutkovno gledallšSe Adaptacija Meetnega done 102,0		
LJ. Moete-Polje	- W0 Kodeljevo	80	40,4
LJ. Moete-Polje	- VVO Stepanjako načelJe	120	63,»
LJ. Moete-Polje	- OŠ Kette Murn	1 v	24,0
LJ. šiška	- OŠ Stane Koeeo	4u, 1J, lk,	la 126,3
LJ. šiška	- OŠ Bratov Babnik	18u, lv, ls	264,7
LJ. šiška	- Varetveno delovni oenter	3299 b2	223,0
LJ. ViS-Hudnlk	- VVO Viško Polje	200	107,9
LJ. Vi6-Hudnik	- VVO Lavrica	80	44,8
LJ. ViS-Budnik	- VVO Ig	100	47,9
LJ. ViS-Budnik	- OŠ Koleslja	lk, lj,16u, lv, Ib	220,0
LJ. ViS-Budnik	- OŠ Trnovo	lk, 1J. is	30,1
LJ- ViS-Budnik	- OŠ BiSevJe	lk.lj,leski.	35,0
LJ- ViS-Budnik	- Zdrave tvena po a taja	, Škofljica	600		51.6
LJ. ViS-Budnik	- Zdravstvena postaja Velike Lašče	600 a2	VI: V »•TlBo 28,>
Lelfo 1983			
LJ. Bežigrad	- VVO KS K. part!aani	144	107,6
LJ. Moete-Polje	- OŠ A. Jakhla	6 u	69,0
LJ. Moete-Polje	- Zdravstveni doa fužine	4000 a2	564,5
Bok iagradnj« I. fm*e porodnišnice (lokacije - občina LJ.-Center) bo določen naknadno.
Skupaj vrednoet objektov samoprispevka III po občinahi
Občina
1.	BO LJ. Beligrad
2.	80 LJ. Center
3.	80 LJ. Hoste?PolJe
4.	80 LJ. Šiška
5.	80 LJ. Vič-Hudnik
Skupaji
L B 0 B H D A i
Vrednoet v aio din 922,7
1472,0
682,1
977,2
783,6
4,837.600.000
-	u - učilnica
-	v - velika telovadnica
-	n - Bala telovadnica
-	J - Jedilnica
-	k - kuhinja
3.	člen
Skupna investicijska vrednost objektov, navedenih v prejšnjem členu, znaša 4.837.600.000 din. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 3.807.000.000 din, temeljne zdravstvene skupnosti v okviru medobčinske zdravstvene skupnosti bodo prispevale 849.700.000 din, kulturna skupnost Slovenije
46.000.000 din, ostala investicijska sredstva v znesku din
134.900.000	pa bodo prispevali Ljubljanska kulturna skupnost, Skupnost pokojninskega zavarovanja ter Stanovanjska skupnost mesta Ljubljane.
4.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let in sicer od 1.
1.	1982 do 31. 12: 1986. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Ljubljana Moste-Polje po stopnji 1,5 % od naslednjih osnov:
1.	delavci, ki dosegajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih od čistega osebnega dohodka in nadomestila osebnega dohodka,
2.	občani, ki imajo dohodek od pokojnin,
3.	delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in od vrednosti lesa, odkazanega za posek,
4.	delovni ljudje, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku od osebnega dohodka, zmanjšanega za prispevke in davke ter od nadomestila osebnega dohodka,
5.	delovni ljudje, Id plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot:
-	glavni poklic od osnove, ki ustreza letnemu povprečnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v SR Sloveniji za preteklo leto, preračunano/ iz devet mesečnega povprečja,
—	postranski poklic od osnove, ki ustreza trikratnemu pavšalnemu davku, odmerjenu iz dejavnosti v istem letu,
6.	delovni ljudje in občani, od priložnostih dohodkov iz kmetijskih, gospodarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, avtorskih pravic ter osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku, zmanjšanih za davek in prispevke po odbitku ter pri dohodkih iz avtorskih pravic, za normirane ali dejansko priznane materialne stroške.
Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega člena plačujejo samoprispevek delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč po stopnji 0,5 %.
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij, dijakov in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevka tudi ne plačujejo:
1.	delavci in občani, ki imajo čiste osebne dohodke iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih in pokojnin, ki ne presegajo 7.000 din mesečno,
2.	delovni	ljudje	in	občani,	ki	imajo	osebne	dohodke	od
kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 11.500 din na gospodarstvo in so zdravstveno zavarovani kot kmetje oziroma združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva,
3.	delovni	ljudje	in	občani,	ki	imajo	osebni	dohodek	od
kmetijske dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov,
4.	delovni	ljudje	in	občani,	ki	imajo	osebne	dohodke	od
samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti za čas,ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu.
6.	člen
Znesek iz 5. člena točka 1 lahko občinska skupščina vsako leto valorizira z indeksom povečanja povprečnega devetmesečnega čistega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.
7.	člen
Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu oziroma nadomestila ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 3.50G din mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka.
O zahtevkih občanov bo na podlagi mnenja občinskega organa, pristojnega za socialno varstvo, odločila posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina.
8.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala izključno za izvajanje programa, navedenega v 2. členu tega sklepa in se bodo zbirala na posebnem računu.
S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja organ, ki ga imenujejo občinske skupščine in samoupravne interesne skupnosti, ki sofinancirajo program objektov.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenujejo občinske skupščine v soglasju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki sofinancirajo ta program.
9.	člen
Referendum bo v nedeljo, 22. novembra 1981, od 6. do 19. ure, na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
10.	člen
Pravico glasovanja imajo vsi občani občine Ljubljana Moste—Polje ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujočiv občini Ljubljana Moste—Polje, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
11.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. 1. SRS št. 23/77).
Občinska volilna komisija vodi referendum ter ugotovi in razglasi rezultate referenduma na območju občine.
Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih volilni odbori, ki jih imenuje občinska volilna komisija.
Odlok o uvedbi samoprispevka sprejme občinska skupščina, se bo večina vseh upravičenih glasovalcev na območju občine Rjavila na referendumu za samoprispevek.
12.	člen
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
13.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno m tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Na referendumu dne 22. novembra 1981 Za uvedbo samoprispevka v denarju za °bmočje Ljubljana Moste-Polje za sofinanciranje enotnega Programa ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol, vzgojnovar-stvenih, zdravstvenih in kulturnih objektov za dobo petih let, to je °d 1. 1. 1982 do 31. 12. 1986.
GLASUJEM
ZA	PROTI
ŽIG
Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnico tako, da obkrožijo besedo „za”, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo ..proti”, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo.
14.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovijo občine mesta Ljubljane.
15.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
SRS.
Štev.:	Predsednik
Datum:	skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje MARJAN MOŠKRIČ
OBRAZLOŽITEV
Na Cem TEMELJI PROGRAM:
Program izgradnje objektov družbenega standarda v okviru tretjega samoprispevka temelji na samoupravnih sporazumih o temeljih plana SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1981 - 1985, na solidarnosti in vzajemnosti, izenačevanju dostopnosti dobrin družbenega standarda občanov in delovnih ljudi Ljubljane ter celovitem' razvoju mesta Ljubljane.
PROGRAM OBSEGA:
-	12 vzgojno varstvenih organizacij
-	11 osnovnih šol (prizidki in novogradnje)
-	izgradnjo glasbene šole
-	izgradnjo I. faze porodnišnice
-	3 zdravstvene domove in 2 zdravstveni postaji
-	adaptacijo Mladinskega zdravilišča Rakitna
-	sofinanciranje varstveno delovnega centra
-	sofinanciranje Centra za slišno in govorno prizadeto mladino
-	sofinanciranje prenove mestnega doma za potrebe mestnega Lutkovnega gledališča.
skupno 34 objektov
KAJ BOMO DOSEGLI Z REALIZACIJO PROGRAMA:
Z realizacijo predloženega programa bomo na območju mesta Ljubljane dosegli načrtovanih 53 % vključitve predšolskih otrok v otroške vrtce, 1,2 hmenski pouk v osnovnih šolah, 15 % vključitev otrok v celodnevno šolo, 27 %' vključitev otrok v podaljšano bivanje m osnovnih šolah, izboljšali preventivno zdravstveno varstvo, odpravili nevzdržne razmere, p katerih se še vedno letno rodi 5000 otrok ter omogočili otrokom obiskovanje kulturnih prireditev p okviru Lutkovnega gledališča.
KOLIKŠNA SREDSTVA MORAMO ZBRATI:
Skupna investicijska vrednost navedenih objektov znaša
4.837.600.000	din. Od tega zneska bomo s samoprispevkom zbrali
3.807.000.000 din, preostala sredstva v skupnem znesku
1.030.600.000	din pa bodo na podlagi sprejetih srednjeročnih dokumentov zagotovile interesne skupnosti
NA KAKŠEN NAČIN BOMO ZDRUŽEVALI SREDSTVA:
Samoprispevek III bo uveden za dobo petih let, in sicer od 1. januarja 1982 do 31. decembra 1986. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani po stopnji 1,5 % od izplačanega osebnega dohodka, s čemer bomo zbrali 3.807.000.000 din, pri čemer računamo, da bo letna stopnja rasti sredstev (rast OD in število zaposlenih) rast k po stopnji 21,4 %.
KDO JE OPROŠČEN SAMOPRISPEVKA:
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev, dijakov in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevka prav tako ne bodo plačevali občani, katerih čisti OD iz delovnega razmerja in pokojnin ne
presegajo 7.000,- din mesečno, ki se lahko letno varlorizira, oziroma 3.500,- din na člana družine, občani katerih letni katastrski! dohodek negozdnih zemljišč ne presega 11.500.— din na gospodarstvo ter delovni ljudje in občani, ki imajo OD od kmetijske dejavnosti oziroma samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov.
KAJ BOMO UPOŠTEVALI PRI GRADNJI OBJEKTOV:
V vrednosti izgradnje objektov iz predloženega programa III. samoprispevka so vključena tudi obvezna zaklonišča z več kot 5000 mesti, izgradnja objektov pa je načrtovana na podlagi veljavnih in sprejetih normativov in izkušenj I. in II. samoprispevka. Program je vrednoten po cenah na dan 30/6-1981, izračun ocene končne investicije vrednosti posameznega objekta pa vključuje tudi predvideno rast cen v gradbeništvu in časovni plan izgradnje posameznih objektov.
Časovni plan izgradnje objektov upošteva prioritete na področju družbenih dejavnosti v okviru občin. Pri tem bodo upoštevane tudi priprave in oprema potrebnih zemljišč. Interesne
PREDLOG
Na podlagi členov 34. in 35. Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, zaradi uresničevanja zadev posebnega družbenega pomena in sicer:
—	oh raje vanja, vzdrževanja in izboljševanja življenskih pogojev za divjad,
—	izbire vrste divjadi,
—	ohranjevanja in vzdrževanja ustrezne strukture in števila divjadi,
—	vnašanja novih vrst divjadi v lovišča,
v Zasavsko lovskogojitvenem območju (Ur. list SRS št. 6/78) sklepajo
—	lovske organizacije, ki upravljajo lovišča v. Zasavsko lovsko-gojitvenem območju,
—	krajevne skupnosti,
—	samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva,
—	kmetijske zemljiške skupnosti,
—	območne samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo,
—	organizacije združenega dela s področja kmetijstva,
—	organizacije združenega dela s področja gozdarstva,
—	občinski štabi za teritorialno obrambo,
—	območne vodne skupnosti,
—	druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti
ter Skupščine občin Ljubljana Moste—Polje, Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Laško
naslednji
DRUŽBENI
DOGOVOR
za uresničevanje posebnega družbenega interesa pri gospodaijenju z divjadjo in upravljanju lovišč v lovskogojitvenem območju Zasavja
1.	člen
Udeleženci družbenega dogovora ugotavljajo, da v loviščih, katere upravljajo lovske organizacije Zasavsko lovskogojitvenega območja žive naslednje vrste divjadi, za katere je po ugotovitvi udeležencev dogovora potrebno usklajevanje skupnih interesov oziroma pogojev za obstoj in ohranitev teh vrst.
- Od sesalcev:
srnjad, jelenjad, mufloni, gamsi, divje svinje, medved, poljski
skupnosti pa so v srednjeročnih planih zagotovile sredstva za povečano dejavnost.
V stroških izgradnje objektov so tako v celoti upoštevana potrebna sredstva za pripravo in komunalno opremo zemljišč, dokumentacijo, gradbena, obrtniška in instalacijska dela ter opremo. Od skupno 34 objektov oziroma prizidkov načrtujemo ponovitev najmanj 11 objektov (8 vzgojnovarstvenih organizacij, 3 osnovne šole).
Občinske in mestna konferenca SZDL Ljubljana so ocenile, da je III. samoprispevek usklajen s stabilizacijskim obnašanjem, ker je varčen in računa le z lastnimi sredstvi brez bančnih posojil Z realizacijo tega programa bomo zagotovili nujno potreben družbeni standard otrokom in samemu sebi Na osnovi teh ugotovitev je bila soglasna ocena vseh družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti in razpravljalcev v prvi javni razpravi, da nadaljujemo s takšnim načinom združevanja sredstev ter s tem ohranimo dosežen nivo družbenega standarda tudi v prihodnje.
V Ljubljani, dne 28/8-1981
zajec, lisica, kuna zlatica in belica, jazbec, dihur, divja mačka, polh, od ptičev:
fazan, gozdni jereb, veliki petelin, race (mlakarica, regeljc in kreheljc), golobi in grlice, poljska jerebica, kljunač, kragulj in skobec
ter ostale vrste sesalcev in ptičev, ki Se po Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč štejejo za divjad in so v smislu
12.	člena citiranega zakona zaradi redkosti zaščiteni vse leto.
Zgornja meja staleža opisanih vrst divjadi na 100 ha lovne površine po posameznih loviščih je podana v prilogi tega dogovora.
2.	člen
Izhajajoč iz ustave SFR Jugoslavije in SR Slovenije, po kateri sta rastlinski in živalski svet pod posebnim družbenim varstvom, je ohranitev okolja in divjadi naloga posebnega družbenega pomena, katere uresničevanje mora izhajati iz smotrnega načrtovanja v prostoru.
Zaradi tega se udeleženci dogovora strinjajo in v enaki meri obvezujejo, da si bodo prizadevali za usklajevano gospodarjenje s prostorom ter da bodo pri načrtovanju in gospodarjenju na področju svojin dejavnosti v enaki meri tudi upoštevali potrebe drugih dejavnosti oziroma koristnikov prostora.
Vsi udeleženci ugotavljajo, da smotrno in celovito izvajanje nalog na področju varstva, gojitve in lova upošteva tudi interese kmetijstva in gozdarstva in s tem posredno tudi varstvo okolja ter da je s pogoji usklajena številčnost divjadi ena od temeljnih nalog za uresničevanje vseh določil, ki jih opredeljuje ta dogovor.
3.	člen
Lovske organizacije, udeleženke tega dogovora, se obvezujejo, da bodo uravnavale številčnost, starostno in spolno strukturo ter zastopanost posameznih vrst divjadi sorazmerno s pogoji okolja in upoštevajoč naslednja merila in gospodarske cilje:
-	stopnja škod od divjadi,
-	stopnja izkoriščenosti rastlinstva s pašo in objedanjem od divjadi,
-	merljive pokazatelje stanja populacij divjadi (telesne teže, teže rogovja, stopnja prirastka in smrtnosti, zdravstveno stanje divjadi).
4.	člen
Eden od temeljnjih smotrov tega dogovora je, dogovarjanje o številčnosti divjadi v skladu z gospodarskimi cilji gozdarstva in kmetijstva ter lovstva (opredelitev zgornje in spodnje meje številčnosti posameznih vrst divjadi na enoto površine v smislu zadnjega odstavka 1. člena tega dogovora).
5.	člen
Določila prejšnjega člena tega dogovora bodo lovske organizacije uresničevale pri sestavi in z izvajanjem lovskogospodar-skih načrtov, letnih načrtov gospodarjenja z divjadjo oziroma s samoupravnimi sporazumi, kar vse zagotavlja celovito in biološko opredeljeno obravnavanje divjadi v njenem življenjskem prostoru.
6.	člen
Na podlagi načel tega družbenega dogovora bodo lovske
organizacije izdelale srednjeročne lovskogospodarske načrte in najmanj na vsakih pet let sklenile samoupravni sporazum o gospodarjenju z divjadjo.
Z lovskogospodarskimi načrti se za posamezno lovsko organizacijo na podlagi zakonskih določil predpišejo tudi smernice za gospodarjenje s tistimi vrstami divjadi, ki niso zajete v tem družbenem dogovoru.
Samoupravni sporazum bo podrobneje določal posege v populacije posameznih vrst divjadi z odstrelom po količini, sestavi in kakovosti z naseljevanjem in vlaganjem divjadi ter obseg biotehničnih del v loviščih.
Na podlagi srednjeročnih lovskogospodarskih načrtov in samoupravnih sporazumov lovske organizacije izdelajo in izvajajo letne načrte gospodarjenja.
7.	člen
Gozdnogospodarske organizacije se obvezujejo, da bodo pri načrtovanju in izvajanju del upoštevale tudi potrebe divjadi in sicer:
-	da bodo na vsej gozdni površini območja ohranjevale ustrezen delež za življenje divjadi pomembnih grmovnih vrst in drevesnih vrst, zlasti s smotrnim načinom nege gozdov in drevesnih vrst,
-	da bodo za potrebe divjadi izločile najmanj 15 % od skupne gozdne površine, v katerih bodo ohranjale drevesni sestoj plodonosnihvrst.ki so nujno pogojene za prehrano divjadi ter da bodo ohranjale za divjad pomembnejše gozdne površine kot območja zimskih stanišč, za jelenjad in gamsa, rastišča divjega petelina, remize za poljsko divjad in podobno,
-	da ne bodo izvajale tako obsežnih premen naravnega gozda, da bi to vplivalo na poslabšanje naravnih pogojev za divjad in s tem ogrožalo ravnovesja v okolju,
-	da bodo pri obnovi obstoječih in osnovanih novih gozdnih površin upoštevale in izvajale ustrezno kemično in mehanično zaščito nove kulture,
-	da bodo vsako poslabšanje naravnih prehrambenih pogojev zaradi načina gozdnega gospodarjenja ustrezno nadomestile (obnova in presekovanje negozdnih neklav, saditev plodovnega drevja in podobno),
-	da bodo v svoji proizvodnji praviloma uporabljale kemična sredstva zlasti herbicide tako, da ne bodo ogrožali divjadi,
-	da bodo pri načrtovanju oziroma pri gradnji gozdnih prometnic in spravilu lesa upoštevale ohranitev življenjskega prostora divjadi,
-	da bodo plan zimske sečnje, v okviru možnosti, prilagajale potrebam divjadi,
~ da bodo plan sečnje v okviru možnosti časovno prilagajale potrebam divjadi, posebno v območju zimskih stanišč divjadi in rastišč divjega petelina,
-	da bodo varovale tiste vrste dreves in grmovja, ki so pomembne za hrano divjadi,
-	da bodo lovskim organizacijam omogočile uporabo gozdnih neproduktivnih površin za izvajanje biotehničnih del oziroma izboljšanje prehrambenih pogojev za divjad,
~ da bodo nudile pomoč ob visokem snegu in primeru drugih elementarnih nesreč.
8.	člen
Kmetijske organizacije združenega dela in kmetijske zemljiške skupnosti se obvezujejo, da bodo pri načrtovanju in izvajanju kmetijske proizvodnje oziroma svoje dejavnosti, ki posredno ali neposredno vpliva na naravno okolje, upoštevale tudi potrebe divjadi v tem:
~~ da bodo na vsej kmetijski površini, na pobudo in v sodelovanju z lovskimi organizacijami, ohranjevale površine, ki neposredno vplivajo na ohranitev divjadi,
~ da bodo z neposrednimi samoupravnimi sporazumi z lovskimi organizacijami urejale obseg medsebojnih pravic in dolžnosti v zvezi z uporabo preventivnih zaščitnih sredstev pred škodo od divjadi,
" da bodo lovskim organizacijam omogočile uporabo manj produktivnih kmetijskih površin za izvajanje biotehničnih del kot pomemben faktor za izboljšanje življenjskih pogojev divjadi oziroma preprečevanje škod od divjadi,
" da bodo uporabljale kemična in druga sredstva tako, da divjad ne bo ogrožena,
" da bodo na pobudo in v sodelovanju z lovskimi organizacijami uporabljale plašilne in podobne naprave, ki imajo namen zmanjševati izgube na divjadi.
9.	člen
Skupščine občin se obvezujejo:
-	da bodo v okviru svojih pristojnosti zagotavljale dosledno usklajenost samoupravnih sporazumov in lovsko gospodarskih načrtov z določbami tega dogovora,
-	da bodo v celotnem spletu dejavnosti prostorskega načrtovanja upoštevale tudi interes ohranitve okolja in obvezno skrbele za vključevanje tega v integralno planiranje upoštevajoč interese, načrte in mnenje lovskih organizacij,
-	da bodo pri svojem delu sodelovale z lovskimi organizacijami in njihovimi asociacijami ter s tem prispevale k uspešnosti uresničevanja njihovih strokovnih in drugih nalog,
10.	člen
Krajevne skupnosti, kot samoupravne organizacije delovnih ljudi in občanov s tem družbenim dogovorom sprejemajo naslednje obveznosti:
-	da bodo v skladu s 114. členom Ustave SFRJ in 73. členom Ustave SRS v okviru svoje dejavnosti sodelovale pri varstvu okolja in s tem pri ohranitvi pogojev za divjad,
—	za zagotovitev tega si bodo v smislu samoupravnega sporazuma iz člena 69. Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, prizadevale za celovito obravnavanje divjadi ih njenega življenjskega prostora in sodelovale z lovskimi organizacijami na vseh področjih preventivnih ukrepov za preprečevanje škod od divjadi, pri tem pa še zlasti skrbele za udeležbo in smotrno uporabo vseh zaščitnih sredstev za preprečevanje škod na in od divjadi.
krajevne skupnosti se obvezujejo, da bodo postopek za spremembo lovskogospodarskega načrta (člen 42. Zakona) pričele šele, ko bodo izčrpane vse možnosti v okviru neposrednih dogovarjanj z lovskimi organizacijami oziroma z njihovimi asociacijami.
11.	člen
Vodne skupnosti se obvezujejo, da bodo v celotnem spletu svoje dejavnosti upoštevale tudi širši družbeni interes za varstvo okolja in s tem pogoje za divjad, še zlasti za tiste stalne ali selilne vrste ptic, katerim so vodne površine osnovni pogoj za obstoj in ohranitev.
12.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se strinjajo, da se koordinacija ski odbor oblikuje po naslednjem ključu oziroma, da udeleženci družbenega dogovora v ta odbor delegirajo naslednje število članov:
-	vsaka občinska skupščina po enega člana,
-	vsaka lovska organizacija v območju po enega člana,
-	vsaka kmetijska zemljiška skupnost po enega člana,
-	vsak zbor krajevnih skupnosti skupščine občine po enega člana,
-	samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva po enega člana,
-	vsaka organizacija združenega dela s področja gozdarstva po enega člana,
-	vsaka organizacija združenega dela s področja kmetijstva po enega člana,
-	vsaka Zveza lovskih družin v območju po enega člana,
-	območna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo po enega člana,
-	območna vodna skupnost po enega člana.
. 13. člen
Koordinacijski odbor iz svoje srede izvoli predsednika in dva namestnika, praviloma so to zastopniki lovskih organizacij -udeleženk dogovora.
Koordinacijski odbor dela na sejah, pri tem pa zlasti:
-	obravnava in sprejema poročila o uresničevanju družbenega dogovora,
-	sodeluje z občinskimi skupščinami, organizacijami združenega dela in skupnostmi pri zagotavljanju pogojev za učinkovito izvajanje namenov in nalog, za katere ga udeleženci dogovora pooblastijo.
Člane koordinacijskega odbora lahko organizacije in skupnosti, katere ti zastopajo, zamenjajo po lastni presoji.
14. člen
Koordinacijski odbor izvoli iz svoje srede 5 do 9 članski izvršilni odbor s funkcijo izvršilnega organa koordinacijskega odbora.
IzvrSilni odbor izvoli iz svoje srede predsednika in enega namestnika. Predsednik je praviloma zastopnik lovske organizacije, udeleženke dogovora.
Udeleženci dogovora se strinjajo, da vse strokovne in administrativno tehnične posle, ki vežejo uresničevanje tega dogovora, opravlja lovska organizacija oziroma praviloma Zveza lovskih družin Zasavje. Sredstva za financiranje tega dela zagotavljajo lovske organizacije območja z letnim finančnim načrtom.
Stroške udeležbe članov koordinacijskega odbora na sejah pokrivajo organizacije oziroma skupnosti, kijih zastopajo, same.
15.	člen	.
Mandatna doba koordinacijskega odbora je praviloma 5 let, kot
je veljavnost srednjeročnega lovskogospodarskega načrta.
16.	člen
Lovska organizacija, ki je nosilec strokovnih in administrativno —tehničnih poslov, ki vežejo uresničevanje tega dogovora, je dolžna:
-	pripraviti samoupravni sporazum lovskih organizacij v območju, ki zagotavlja uresničevanje načela enotnega obravnavanja divjadi oziroma usklajuje lovskogospodarske načrte ter letne načrte gospodarjenja lovskih organizacij,
-	sodelovati z občinskimi skupščinami v zvezi z vsemi vprašanji s področja tega dogovora, samoupravnih sporazumov lovskih organizacij in uresničevanja lovskogospodarskih načrtov in letnih načrtov gospodarjenja,
-	pripraviti samoupravni sporazum, ki ureja medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z zaščito pred škodami od in na divjadi,
-	najmanj enkrat letno sklicati koordinacijski odbor in pripraviti izčrpno poročilo o uresničevanju družbenega dogovora in ostalih samoupravnih aktov v zvezi z dogovorom,
-	izvajati druge naloge, za katere jih podpisniki oziroma udeleženci tega dogovora posebej pooblastijo.
17.	člen
Družbeni dogovor stopi v veljavo, ko ga sprejme večina udeležencev po seznamu, ki je sestavni del tega dogovora.
Družbeni dogovor se objavi v uradnih obvestilih občinskih skupščin, udeleženk.
Veljavnost družbenega dogovora verificira koordinacijski odbor na svoji prvi seji.
Seznam zainteresiranih udeležencev družbenega dogovora v dcladu s 34. členom Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč in kot sestavni del družbenega dogovora v smislu 17. člena.
I.	Lovska organizacija
I	• Lovska družina Pugled
2.	Lovska družina Kresnice
3.	Lovska družina Vače
4.	Lovska družina Laze
5.	Lovska družina Šmartno pri Litiji
6.	Lovska družina Litija
7.	Lovska družina Gabrovka
8.	Lovska družina Polšnik
9.	Lovska družina Dole pri Litiji
10.	Lovska družina Zagorje
II	.Lovska družina Čemšenik
12.	Lovska družina Izlake
13.	Lovska družina Mlinše
14.	Lovska družina Senožeti
15.	Lovska družina Podkum
16.	Lovska družina Dobovec
17.	Lovska družina Trbovlje
18.	Lovska družina Hrastnik
19.	Lovska družina Dol pri Hrastniku
20.	Lovska družina Radeče
21.	Zveza lovskih družin Ljubljana
22.	Zveza lovskih družin Zasavje, Trbovlje
II.	Občinske ricupščine
23.Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana 24.Skupščina občine Litija, Litija 25.Skupščina občine Zagorje, Zagorje 26.Skupščina občine Trbovlje, Trbovlje
27.Skupščina občine Hrastnik, Hrastnik 28.Skupščina občine Laško, Laško
III.	Krajevne skupnosti:
Občina Ljubljana Moste—Polje
29.	KS Besnica, Sp. Besnica 12, Ljubljana Polje
30.	KS Bizovik, Bizoviška 2, Dobrunje
31.	KS Dolsko, Dolsko, Dol pri Ljubljani
32.	KS Klopce, Križevska vas 1, Dolnri Ljubljani
33.	KS Lipoglav, Sela pri Pancah 7. Šmarje—Sap
34.	KS Polje, Polje 12, Ljubljana-Polje
35.	KS Šmartno ob Savi, Kopna pot, Ljubljana
36.	KS Zadvor, Cesta II. grupe odredov 43, Dobrunje
37.	KS Zalog, Agrokombinatska 2, Ljubljana-Polje
38.	KS Zadobrova, Ljubljana-Polje
Občina Litija
39.	KS Litija — desni breg, Litija
40.	Litija - levi breg, Litija
41.	KS Vače, Vače pri Litiji
42.	KS Hotič, Litija
43.	KS Ribče, Kresnice
44.	KS Velika vas, Kresnice 45 .KS Jevnica, Kresnice
46.	Kresnice, Kresnice
47.	KS Velika štanga, Prežganje
48.	KS Štangarske poljane, Šmartno pri Litiji
49.	KS Vintaijevec, Šmartno pri Litiji
50.	KS Šmartno, Šmartno pri Litiji
51.	KS Velika Kostrevnica, Šmartno pri Litiji
52.	KS Gabrovka, Gabrovka
53.	KS Jablanica, Litija
54.	KS Sava, Sava pri Litiji
55.	KS Dole pri Litiji, Dole pri Litiji
56.	KS Polšnik, Polšnik
Občina Zagorje:
57.	KS Zagorje - center, Zagorje
58.	KS Rudnik-toplice, Zagorje
59.	KS Selo, Zagorje
60.	KS Kotredež, Zagorje
61.	KS Ravenska vas, Zagorje
62.	KS Čemšenik, Zagorje
63.	KS Šentgotard, Zagorje
64.	KS Izlake, Izlake
65 .Mlinše - Kolovrat, Izlake
66.	KS Loke-Kisovec, Zagorje
67.	KS Senožeti-Tirna, Zagorje
68.	Podkum, Podkum
Občina Trbovlje
69.	KS Klek, Trbovlje
70.	KS Čeče, Trbovlje
71	.KS Dobovec, Trbovlje
72	.KS Zasavje, Trbovlje
73.	KS Center, Trbovlje
74.	KS F. Fakina, Trbovlje
Občina Hrastnik:
75.	KS Hrastnik, zgornji del, Hrastnik
76.	KS Hrastnik, spodnji del, Hrastnik
77.	KS Prapretno-Plesko, Hrastnik
78.	KS Čeče, Hrastnik
79.	Podkraj, Hrastnik
80.	KS Krnice—Savna peč, Hrastnik
8 l.KS Dol pri Hrastniku, Dol pri Hrastniku 82.KS Marno, Dol, pri Hrastniku 83 .KS Kal, Dol pri Hrastniku
84.	KS Kovk, Dol pri Hrastniku
85.	KS Turje-Gore, Dol pri Hrastniku
Občina Laško
86.	KS Radeče, Radeče 87JCS Jagnjenica, Radeče
88.	KS Svibno, Radeče
89.	KS Vrhovo, Radeče
90.	KS Zidani most, Zidani most
91 .KS Rimske toplice, Rimske toplice
IV. Kmetijske organizacije in skupnosti
92.	KIT Ljubljana. KZ Ljubljani, cesta na Loko 4, Ljubljana
93.	Agroemona Domžale, TOZD poljedelstvo-govedoreja, Levstikova št. 39, Domžale
94.SIS za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska št. 1, Ljubljana
95.	Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska št. 1, Ljubljana
96.	Kmetijska zadruga, Litija, Litija
97.	Kmetijska zadruga Gabrovka, Gabrovka
108.	Kmetijska zadruga Laško, Laško
109.	Kmetijska zemljiška skupnost občine Laško, Laško
V Gozdnogospodarske organizacije
110.	Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Tržaška c. 2, Ljubljana
111.	GG Ljubljana, TOZD Litija, Litija
112.	GG Ljubljana, obrat kooperacije Zagorje, Zagorje
113.	GG Brežice, TOZD in TOK Radeče, Radeče
>R
lO
VI.	Območne vodne skupnosti	v
114.0bmočna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, Slovenčeva 95, Ljubljana	„
VII.	Ostale zainteresirane skupnosti
115.Skupnost za varstvo okolja in zraka, enota Zagorje, Zagorje 11 b.Skupnost za varstvo zraka, enota Trbovlje, Trbovlje 117-Skupnost za varstvo zraka, enota Hrastnik, Hrastnik 1 lS.Komisija za varstvo okolja pri Sob Hrastnik, Hrastnik.
\
*a0000000000000000000000000000000000g0000g00000g0000000g000g00g00ggggggggggggggggggggf*
PREDLOG
98.Ljubljanske mlekarne, obrat Senožeti 99,Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Litija, Litija 100.Zemljiška skupnost občine Litija, Litija 101 .Zasavska kmetijska zadruga, TŽO Zagorje, Zagorje
102.	Kmetijska zemljiška skupnost.Cesta 9. avgusta, Zagorje
103.	Zasavska kmetijska zadruga, TZO Trbovlje, Trbovlje
104.	Kmetijska zemljiška skupnost, Leninov trg 4, Trbovlje
105.	Zasavski premogovniki Trbovlje, Trbovlje
106.	Zasavska kmetijska zadruga, TZO Dol pri Hrastniku, Dol pri Hrastniku
107.	Kmetijska zemljiška skupnost Hrastnik, Hrastnik
Na podlagi 41. člena zakona o notranjih zadevah (Ur. list SRS štev. 28/80) in 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. Ust SRS štev. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora 'združenega dela dne , zbora krajevnih skupnosti dne ter družbenopolitičnem zboru dne sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju dolžnosti komandirja in namestnika komandirja Postaje milice Ljubljana Moste-Polje
I.
Janez ZAKRAJŠEK, rojen 9. 12. 1929, dosedanji komandir Postaje milice, se razrešuje s 31. 8. 1981 omenjene dolžnosti zaradi razporeditve k drugim nalogam.
Ilija SAVIČ, rojen 27. 2. 1936, dosedanji namestnik komandirja, se s 31. 8. 1981 razrešuje omenjene funcije.
II.
Ilija SAVIČ se s 1.9. 1981 imenuje za komandirja postaje milice Ljubljana Moste-Polje.
Mirko GORIČAN, rojen 3. 2. 1942 se s 1. 9. 1981 imenuje za namestnika komandirja postaje milice Ljubljana Moste-Polje.
III.
^ _Ta sklep stopi v veljavo z dnem sprejema na zborih.
Datum:
Predsedhik Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje MARJAN MOŠKRIC
OBRAZLOŽITEV
ZAKRAJŠEK Janez, sedanji komandir postaje milice Ljubljana Moste-Polje, bo v soglasju z njim, razporejen na upravo milice republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije.
SAVIČ Ilija, sedanji namestnik komandirja postaje milide Ljubljana Moste-Polje, je v organih za notranje zadeve od avgusta 1959. Delati je pričel kot pripravnik za miličnika, nato pa jt opravljal naloge miličnika, prometnika usmerjevalca, vodje obhodnega okoliša, pomočnika komandirja oddelka milice', vzgojitelja v izobraževalnem centru republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije, pomočnika komandirja postaje milice, septembra 1980 'pa je bil imenovan za namestnika komandirja postaje milice. Leta 1970 je končal višjo upravno šolo v Ljubljani
Naloge je vedno opravljal vestno, prizadevno in natančno. Z dolgoletnim delom in nenehnim izpopolnjevanjem si je pridobil veliko strokovnega znanja ter organizacijskih in vodstvenih sposobnosti
Na družbenopolitičnem področju se aktivno udejstvuje, za kar je v letu 1979 prejel nagrado in plaketo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
GORIČAN Mirko, sedanji pomočnik komandirja postaje milice Ljubljana Moste-Polje, je v organih za notranje zadeve od oktobra 1966. Leta 1972 je končal strokovno šolo za notranje zadeve, leta 1975 pa višjo upravno šolo - oddelek za notranje zadeve v Ljubljani Kot pripravnik za miličnika, nato miličnik, vodja obhodnega okoliša je bil vesten in vztrajen. Avgusta 1975 je bil razporejen k nalogam pomočnika komandirja postaje milice in jih uspešno opravlja, ker je strokovno in organizacijsko zelo sposoben
Na družbenopolitičnem področju aktivno deluje v raznih organizacijah, je član ZK, član OO ZSMS na postaji milice, član sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, predsednik OQ, ZSS na postaji milice.
V skladu z 41. členom zakona o notranjih zadevah (Ur. list SRS štev. 28/80) je na omenjene razrešitve oziroma imenovanja dal svoje soglasje republiški sekretar za notranje zadeve z dnem 24. & 1981 ter je tako predlog sklepa utemeljen.
PREDLOG
PREDLOG
Na podlagi -25. in 26. člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Ur. list SRS št. 21/75) ter 186. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Ur. list SRS, št. 2/78) je skupščina občine na seji zbora združenega
dela dne ..... na seji zbora krajevnih skupnosti dne...in
na seji družbenopolitičnega zbora dne.....sprejela
SKLEP
o imenovanju namestnika in pomočnika Družbenega pravobranilca samopravljanja v Ljubljani
S______________________________________________________/
Na podlagi 60. člena zakona o rednih sodiščih (Ur. 1. SRS, št. 10/77), 1. člena odloka o doldčitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikpv porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Ur. 1. SRS št. 17/78) ter 2. odstavka 4. člena Dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Ur. I. SRS, št. 17/78) in v skladu s 186. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine
Ljubljana Moste-Polje na__seji zbora združenega dela
dne......... na ...seji zbora krajevnih skupnosti, dne
...... in na.... seji družbenopolitičnega zbora,
dne.......sprejela
SKLEP
o izvolitvi sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani
V___________________________________________________
I.
Za namestnika Družbenega pravobranilca samoupravljanja se imenuje
Katjo KOBAL, mgr. prava, iz Ljubljane, Zibertova 1,
za pomočnika Družbenega pravobranilca samoupravljanja pa
tovarišico
Magdo SMON, dipl. oec, iz Ljubljane, Celovška c. 122.
Številka: 021-12/79 Datum:
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Marjan MOŠKRIČ
OBRAZLOŽITEV
Na podlagi usklajenega predhodnega postopka, ki ga je vodil koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri MK SZDL Ljubljana, predlaga Družbeni pravobranilec samoupravljanja za namestnika Družbenega pravobranilca samoupravljanja tovarišico KOBAL Katjo, mgr. prava, rojena 1942 v Gorici, za pomočnika pa tovarišico SMON MAGDO, dipl ekonomistko, rojeno 1946 v Ljubljani, Celovška c. 122.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana ugotavlja, da Kobal Katja in Smon Magda izpolnjujeta pogoje po 26. členu Zakona o družbenem	pravobranilcu samoupravljanja in
da sta primerni za opravljanje teh dolžnosti
O kandidatkah je razpravljala tudi Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje in ugotavlja, da izpolnjujeta razpisne pogoje ter da sta moralno politično in osebnostno primerni za opravljanje del in nalog namestnika in pomočnika Družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Za sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvoli:
Mitja ŠINKOVEC iz Ljubljane, Valvazorjeva 1.
Številka:
Datum:	PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Marjan MOŠKRlC
OBRAZLOŽITEV
Na podlagi usklajenega predhodnega dogovora in v skladu z 62. členom zakona o rednih sodiščih (Ur. I. SRS, št. 10/77) ter 6. člena dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Ur. I. SRS, št. 17/78), je komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Center razpisala prosto sodniško mesto pri Temeljnem sodišču v Ljubljani Razpis je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 13/81 z dne 30/4-1981.
V razpisanem roku in postopku se je prijavilo devet kandidatov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za sodnike po določilih 65. člena zakona o rednih sodiščih.
Postopek evidentiranja in kandidiranja kandidatov za izvolitev sodnikov je potekal v okviru odbora za kadrovska vprašanja pri medobčinskem svetu SZDL Ljubljana in , s sodelovanjem vseh občinskih konferenc SZDL ter Temeljnega sodišča v Ljubljani
O prijavljenih kandidatih je razpravljala tudi komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in ugotovila, da tov. Mitja Šinkovec izpolnjuje vse razpisne pogoje ter da je moralnopolitično in osebnostno primeren za opravljanje del in nalog sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani.
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Moste-Polje zato predlaga vsem zborom skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, da se za sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani izvoli:
MITJA ŠINKOVEC, roj. 28/12-1949 v Ljubljani, stanuje v Ljubljani, Valvazorjeva 1. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani dne 19. julija 1978. Pripravniško prakso je opravljal na takratnem Okrožnem sodišču v Ljubljani in po reorganizaciji sodišča nadaljeval pripravniško prakso pri Vifjem sodišču v Ljubljani Pravosodni izpit je opravil 2/7-1980. Od 1. oktobra 1980 pa združuje delo kot strokovni sodelavec pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota v Ljubljani. Član zveze komunistov je od maja 1980.
PREDLOG
Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je zbor združenega
dela na seji dne....zbor Krajevnih skupnosti na seji
dne ........ in družbenopolitični zbor na seji dne
.........sprejel
SKLEP
o imenovanju delegata v svet Glasbene šole Ljubljana Moste-Pojje
X_______________________L_________________________________
I.
Za delegata družbenopolitične skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje se v svet Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje, imenuje tovarišico
Metko Kus, zdravnico, iz Ljubljane, Jana Husa 35.
II.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na zborih skupščine.
Številka:
Datum:
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE Marjan MOŠKRIČ
OBRAZLOŽITEV
V skladu z 28. in 29. členom statuta Glasbene Sole Ljubljana Moste-Polje delegira občinska skupščina 1 delegata v svet Glasbene šole.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje v soglasju s Koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL predlaga zborom skupščine, da imenujejo tov. Metko KUS za delegata v svet Glasbene šole.
ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE
V
y
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA, ZBOR
KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
ZAPISNIK
6. skupne seje zbora združene J	oOti
lega dela, zbora krajevnih skupnosti in skupščine občine Ljubljana Moste-ja 1981 s pričetkom ob 16,30 v sejni
družbenopolitičnega zbora —---------- ------- ,	„
Polje, Id je bila dne 24. junija 1981 s pričetkom ob 16,30 v sejn dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1/L
c. i/i.
Skupno sejo je o tvoril in vodil Marjan MOŠKRIC, predsednik tkupščme občine v sodelovanju z Ljubom ZABUKOVCEM, predsednikom zbora združenega dela, Danilom JURCO, predsednikom zbora krajevnih skupnosti in Antonom KOROŠCEM, predsednikom družbenopolitičnega zbora.
oruzoenopouucnegd zouru.
Zapisnik skupne seje je vodila Erika RAClC-ŠIFT, sekretar skupščine občine.
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev verifikacijskih komisij in ugotovitev sklepčnosti
2.	Predlog odloka o podelitvi domicila španskim borcem
KI
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno
izvolili:
1- Gvida SAKSIDO, delegata III. konference delegacij - Žito,
2. Jožeta RIJAVCA, delegata V. konference delegacij - Vulon, Franca JOZLJA, delegata VII. konference delegacij - Papirnica Vevče.
, Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenega dela je *°misija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila:
Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji je navzočih 26 delegatov.
Odsotnih je 13 delegatov in sicer: en delegat II. konference delegacij - Kolinska, en delegat VI. konference delegacij - Velana, en delegat IX. konference delegacij — ŽG ŽTO TOZD za transport, en delegat XI. konference delegacij - ŽG Gradbeno podjetje, en delegat XV. konference delegacij - Gradis, dva delejpta XTV. konference delegacij — Obnova, en delegat XIX. konference delegacij - Petrol, en delegat XIX. konference delegacij -dva delegata XXV. konference delegacij en delegat XXVIII. konference delegaci Zbor združenega delaje sklepčen.
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno
S tanin vest,
I - Kmetijska zadruga, j - Klinični center.
izvolili:
1.	Ilijo GL UMCA, delegata krajevne skupnosti „25 maj“,
2.	Antona BAHA, delegata krajevne skupnosti Hrušica-Fužine,
3.	Milana LAMPIČA, delegata krajevne skupnosti Vevče - Zg. Kašelj.
Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila:
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Na seji je navzočih 25 delegatov. Odsotna sta dva delegata in sicer: en delegat krajevne skupnosti Jože Moškrič Ciril in en delegat krajevne skupnosti Vevče-Žg. Kašelj.
Zbor krajevnih skupnosti je sklepčen.
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov po prezenčni usti in
ugotovila:
Od 18 delegatov je na seji navzočih 10 delegatov.
Odsotnost so opravičili naslednji delegati:
Matjana AGREZ,
Janez JAGODIČ,
Ciril JERIHA,
Nina JEVŠNIK,
Alojz NARDIN,
Tone PODOBNIK,
Božidar TONI.
Odsotnosti ni opravičila Joža CERAR.
Družbenopolitični zbor je sklepčen.
Navzoči vabljeni:
Milan ŠTRUC, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine,
Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine,
Slavka KE RŽAN, članica izvršnega sveta skupščine občine,
Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine,
Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine,
Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve,.
Helena GAŠPERŠIČ, samostojna svetovalka za družbeno planiranje skupščine občine,
Marjana HAUPTMAN-ERJAVEC, vodja del in nalog prostorskega razvoja Razvojno gospodarske skupnosti,
Lado SVETEK, predsednik izvršilnega odbora občinske komunalne skupnosti,
Vladimir MOHAR, predsednik občinske samoupravne stanovanjske skupnosti
Alojz ŠARC, direktor Vulona,
Anton REMS, predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani,
Boris ŽIBERT, vodja Sodnika za prekrške v Ljubljani,
Peter POPOVIČ, predstavnik Sodišča združenega dela v Ljubljani, Aleksandra GORUP, predstavnica Družbenega pravobranilca samo -upravljanja v Ljubljani,
Franc MAZI, predstavnik Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, Željko ŠEPETAVEC, novinar DELA,
Darja JU v AN, novinarka Naše skupnosti,
Nikolaj DEMBSKV, sekretar zbora združenega dela,
Stane BRE Z OVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora.
K 2
ZAPISNIK
skupnega zasedanja zbora združenega dela (42. seja), zbota krajevnih skupnosti (43. seja) in družbenopolitičnega zbora (42. seja) skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bito po končani 6. skupni seji zborov skupščine občine dne 24. junija 1981 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1.
Skupno zasedanjeje otvoril in vodil Maijan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, v sodelovanju z Ljubom ZABUKOVCEM, predsednikom zbora združenega dela, Danilom JURCO, predsednikom zbora krajevnih skupnosti in Antonom KOROŠCEM, predsednikom družbenopolitičnega zbora.
Zapisnik skupnega zasedanja je vodila Erika RAČIČ-ŠIFT, sekretar skupščine občine.
Predsednik skupščine občine je delegatom zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora predlagal spremembo dnevnega reda in sicer, da se predlog dnevnega reda razširi z naslednjimi točkami:
-	Delegiranje delegatov za zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane z dne 2. 7. 1981
-	Osnutek aneksa k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981
-	Predlog sklepa o soglasju k statusni spremembi OŠ Edvarda Kardelja v Polju
-	Predlog sklepa o sklenitvi poroštvene pogodbe za pokritje odražitev in nabavo opreme v kulturnem domu „Spanski orci“
-	Izvolitev 5 delegatov iz ZZD v Skupščino sklada za finansiranje SLO in DS v Ljubljani
-	Izvolitev stalnega delegata za delovanje Skupščine SRS v izrednih in vojnih razmerah
-	Obravnava ostalih zadev za 48. sejo ZZD in 40. sejo ZO Skupščine mesta Ljubljane.
Po takem sklepu so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
Uvodno je predlog odloka o podelitvi domicila španskim borcem obrazložil Maijan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in dmžbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
V spomin in zahvalo za sodelovanje v revolucionarnem boju španskega ljudstva proti fašizmu, ki je bil obenem tudi boj za svobodo delavskega razreda Jugoslavije in njihovih velikih zaslug v narodnoosvobodilnem boju podeljuje skupščina občine Ljubljana Moste-Polje domicil španskim borcem Slovenije.
Ker se nihče več ni javil za besedo in je bil dnevni red izčrpanje predsednik skupščine občine ob 16,45 zaključil 6. skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine.
SEKRE TAR	PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE	SKUPŠČINE OB ČINE
Erika RAČIČ-ŠIFT	Maijan MOŠKRIČ
PREDSEDNIK
ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC
PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Danilo JURCA
PREDSEDNIK
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Anton KOROŠEC
y
dnevni red:
1.	Ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnikov:
-	skupnega zasedanja zbora združenega dela (40. seja), zbora krajevnih skupnosti (41. seja) in družbenopolitičnega zbora (40. seja) z dne 28. maja 1981
-	41. seje zbora združenega dela z dne 28. maja 1981
-	42. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 28. maja 1981
-	41. seje družbenopolitičnega zbora z dne 28. maja 1981
3.	Poročila pravosodnih organov
4.	Ocena izvajanja resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 in analiza akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v letih 1979,1980
5.	Delegiranje delegatov za zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane za dne 2. julija 1981
6.	Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin v letu 1979 in 1980 in osnutek družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin
7.	Predlog družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja narodnoosvobodilne borbe in socialistične izgradnje na območju ljubljanskih občin
8.	Osnutek aneksa k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981
9.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981
10.	Osnutek odloka o spremembi odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah
11.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljana zaradi določitve območja, ki se ureja z urbanističnim načrtom Dol-Dolsko ter premaknitev trase tranzitnega daljnovoda Beričevo—B režice in predlog odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje Dol-Dolsko
12.	Lovsko gospodarski načrt za LD Laze in L D Pugled za obdobje 1981-1985
13.	Poročilo o delu komisije za odlikovanja za leto 1980
14.	Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev dela
obveznosti SR Slovenije v letu 1981 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori
15.	Predlog sklepa o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v o bčini Ljubljana Moste-Polje
16.	Predlog sklepa o soglasju k statutom osnovnih šol v občini Ljubljana Moste-Polje in predlog sklepa o soglasju k statusni spremembi OŠ Edvarda KARDE LIA v Polju
17.	Predlog sklepa o sklenitvi poroštvene pogodbe za pokritje podražitev in nabavo opreme v Kulturnem domu ..Španski borci11
18.	Kadrovske zadeve:
—	imenovanje članov programskega sveta kulturnega doma , .Španski borci11
—	izvolitev 5 delegatov iz ZZD v Skupščino sklada za financiranje SLO in DS v Ljubljani
—	izvolitev stalnega delegata za delovanje Skupščine SRS v izrednih in vojnih razmerah
—	imenovanje delegata v svet OŠ Leopolda MAČKA—Boruta
19.	Obravnava ostalih zadev za 48. sejo ZZD in 40. sejo ZOSkupščine mesta Ljubljane
— Uresničevanje programov s področja enostavne in razšiijene reprodukcije Komunalnega gospodarstva v letu 1980 v Ljubljani
— Poročilo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju
\ mesta Ljubljane
20.	Predlogi in vprašanja delegatov
KI
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno
^	izvolili:
1.	Gvida SAKSIDO,delegata III. konference delegacij - Žito,
2.	Jožeta RIJAVCA, delegata V. konference delegacij - Vulon,
3.	Franca JOŽU A, delegata VII. konference delegacij - Papirnica Vevče.
Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenega dela je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila:
Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji je navzočih 26 delegatov. Odsotnih je 13 delegatov in sicer: en delegat U. konference delegacij - Kolinska, en delegat VI. konference delegacij — Velana, en delegat IX. konference delegacij - ŽG ŽTO TOZD za transport, en delegat XI. konference delegacij - ŽG Gradbeno podjetje, en delegat XV. konference delegacij — Gradis, dva delegata XVII. konference delegacij - Obnova, delegat XIX. konference delegacij - Petrol, en delegat XXIV. konference delegacij - Staninvest, dva delegata XXV. konference delegacij - Kmetijska zadruga, en delegat XXVIII. konference delegacij - Klinični center.
Zbor združenega delaje sklepčen.
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno
ugotovila :
Od 18 delegatov je na seji navzočih 10 delegatov.
Odsotnost so opravičili naslednji delegati:
Maijanca AGREŽ,
Janez JAGODIČ,
Ciril JERIHA,	/
Nina JEVŠNIK,
Alojz NARDIN,
Tone PODOB NIK,
Božidar TONI.
Odsotnosti ni opravičila Joža CE RAR.
Družbenopolitični zbor je sklepčen.
Navzoči vabljeni:
Gabrijela JEL EN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine, Milan ŠTRUC , podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine,
upščine občine,
______________________„	r ibčine,
Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine,
Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proraCun in skupne zadeve.
Helena GAŠPE RŠIČ, samostojna svetovalka za družbeno planiranje skupščine občine,
Marjana HAUPTMAN-ERJAVEC , vodja del in nalog prostorskega razvoja Razvojno gospodarske skupnosti,
Lado SVETEK, predsednik izvršilnega odbora občinske komunalne skupnosti,
Vladimir MOHAR, predstavnik občinske samoupravne stanovanjske skupnosti,	,
Alojz ŠARC, direktor Vulona,
Anton REMS, predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani,
Boris ŽIBE RT, vodja Sodnika za prekrške v Ljubljani,
Peter POPOVIČ, predstavnik Sodišča združenega dela v Ljubljani, Aleksandra GORUP, predstavnica Družbenega pravobranilca samoupravljanja v Ljubljani,
Franc MAZI, predstavnik Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani, Željko ŠEPETAVEC , novinar DELA,
Darja JUVAN, novinarka Naše skupnosti,
Nikolaj DEMBSKV, sekretar zbora združenega dela,
Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora.
K 2
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (40. seja), zbora krajevnih skupnosti (41. seja) in družbenopolitičnega zbora (40. seja) z dne 28. maja 1981 in soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (40. seja), zbora krajevnih skupnosti (41. seja) in družbenopolitičnega zbora (40. seja) z dne 28. maja 1981 nimajo pripomb in ga v celoti potrjujejo.
izvolili:
Ilijo GLUMCA, delegata krajevne skupnosti „25. maj11,
Antona BAHA, delegata krajevne skupnosti Hrušica-Fužine,
3.	Milana LAMPIČA, delegata krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj.
, Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
Delegati zbora združenega dela so obravnavali zapisnik 41. seje zbora združenega dela z dne 28. maja 1981 in soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik 41. seje zbora združenega dela z dne 28. maja 1981 nima pripomb in ga v celoti potrjuje.
ugotovila :
, Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi J* občanov v krajevnih skupnostih.
seji je navzočih 25 delegatov.
°dsotna sta dva delegata in sicer: en delegat krajevne skupnosti Jože MOŠKRIČ-C iril in delegat krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj.
^o°r krajevnih skupnosti je sklepčen.
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve dele-8atov družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost dele-8at°v po prezenčni listi in
Delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 42. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 28. maja 1981 in soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik 42. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 28. maja 1981 nima pripomb in ga v celoti potrjuje.
Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnik 41. seje družbenopolitičnega zbora z dne 28. maja 1981 in soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na zapisnik 41. seje družbenopolitičnega zbora z dne 28. •maja 1981 nima pripomb in ga v celoti potrjuje.
Uvodnih obrazložitev poročil pravosodnih organov ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
Peter POPOVIČ, predstavnik Sodišča združenega dela v Ljubljani, Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine,
Janez GALE, delegat krajevne skupnosti Moste,
Anton REMS, predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani, Aleksandra GORUP, predstavnica Družbenega pravobranilca samoupravljanja v Ljubljani.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
». Uvodno je oceno izvajanja resolucije o družbeno ekonomski ■politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 in analizo akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva
- — - — '	- ' - ' . * V. ' * . . . X' mm « «	V v. V. e - V« ' V UL/	MM« v f M
občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1979,1980 obrazložila Slavka KERŽAN, članica izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
V razpravi so sodelova_.
Alojz ŠARC, direktor Yulona,
Jože KOZLEVČAR, delegat XXIII. konference delegacij - DO KTM Protektor,
Vinko PE STOTNIK, delegat krajevne skupnosti Bizovik,
Dm/IDir ______♦ L-.«:__„1,__iz 1  
-------_----------, —0----------xonference delegacij - Tiskarna
Jože Mošlcrič,
Andrija Vlahovič, delegat krajevne skupnosti Zalog,
Jože LESKOVŠEK, delegat družbenopolitičnega zbora,
Slavka KERZAN, članica izvršnega sveta skupščine občine, in Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
• Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednje
SKLEPE:
1.	Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor sprejemajo oceno izvajanja resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju v občini Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 z ugotovitvami in sklepi izvršnega sveta za izvajanje resolucije.
2.	Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor so sprejeli še naslednje zaključke in sklepe, ki jih naj izvršni svet obravnava in dogradi ter vključi v svoj predlog sklepov.
— Zbori ugotavljajo, da s stanjem v gospodarstvu ne smemo biti zadovoljni. Proizvodnja narašča prepočasi in se na videz ugodni rezultati dosegajo predvsem z višjimi cenami, kar je za vsako organizacijo združenega dela le kratkotrajna rešitev. Ugotoviti je treba vse vzroke, ki ovirajo hitrejšo rast proizvodnje, katere je treba odločno odpravljati in maksimalno izkoristiti vse proizvodne možnosti.
- Ekonomski odnosi s tujino se ne razvijajo ugodno, zato je ej iskati vse možnosti za pospeševanje
<2. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročila o delu pravosodnih organov v letu 1980 in sicer:
1	- Sodnika za prekrške Ljubljana
o.	— Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani — Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani — Družbenega pravobranilca samoupravljanja — Sodišča združenega dela v Ljubljani
v predloženem besedilu ter podpira v poročilih podane predlo-’ ge, usmeritve in zaključke, skupščina občine predlaga, da bi se _ poročila pravosodnih organov v bodoče obravnavala ob koncu
1.	trimesečja.
2.	Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje ugotavlja na podlagi poročil, da so delavci in samoupravni organi v pravosodnih organih v letu 1980 odgovorno in uspešno izvajali svoje naloge. V svojih prizadevanjih so dosegli vrsto uspehov ter je potrebno te napore bolj kot doslej podpirati in se jim zahvaljuje za njihov trud.
3.	V bodoče je potrebno storiti več kot doslej, da se zmanjša število prekrškov in drugih deliktov, da se doseže večja držav-
- Ijanska disciplina in spoštovanje predpisov, a to ne samo s v kaznovalno politiko temveč s široko družbeno-politično akcijo in dopolnitvami posameznih neživljenjskih predpisov še posebej nekaterih vprašanj v stanovanjskem gospodarstvu.
4.	Analizirati je potrebno možnosti za organiziranje učinkovite pravne pomoči občanom.
treba še bolj kot doslej iskati izvoza.
-	Pri gibanju, to je naraščanju cen je potrebna velika disciplina. Sedanje naraščanje resno ogroža standard delovnih ljudi in občanov. Vendar pa smo mnenja, da je treba v nekaterih upravičenih primerih, ko je cena končnega izdelka nižja od cene osnovnega materiala, cene popraviti.
— Povečati moramo delovno disciplino in odgovornost na vseh nivojih in vseh službah.
— Več in konkretno je treba narediti za zmanjšanje porabe na vseh področjih. Zato moramo podrobno pregledati stanje, dosedanje trošenje in konkretno predlagati ukrepe z zavestjo, da vsega tar bi želeli ne bomo zmogli.
-	Vse sile moramo usmeriti v to, da bomo obdržali realne OD, vendar naj bo dvig OD v skladu z rastjo proizvodnje. Večjo skrb moramo posvetiti tistim z najnižjimi OD. Na sploh je treba začeti pravilneje vrednotiti in ceniti proizvodno delo.
3.	Predloge sklepov so dolžne obravnavati vse TOZD, KS in SIS,
ki naj ugotovijo svoje dejansko stanje ter sprejmejo svoje konkretne naloge in ukrepe.
Akcijo o ugotovitvi dejanskega stanja je potrebno začeti takoj, tako da bomo lahko o konkretnih ukrepih spregovorili pa july-ski in septembrski seji občinske skupščine.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira na 48. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate:
za področje gospodarstva:
1.	Armanda KOPITARJA, delegata XXII. konference delegacij - Tiskarna Jože Moškrič,
2.	Franca ZUPANA, delegata X. konference delegacij - ŽG DE Centralne delavnice,
3.	Janeza VILARJA, delegata I. konference delegacij — Satuf*
— za i
nus,
4.	Dano MARINC, delegatko XIV. konference delegacij -Intereuropa,
5.	Nedeljka TOMIČA, delegata XV. konference delegacij -Gradis,
6.	Antona ŽIGONA, delegata XII. konference delegacij -Sap-Viator,
- za prosvetno-kultumo področje: Silvo FINK, delegatko .kor *
XXVII. konference delegacij — Osnovna šola Edvarda Kardelja,
— za socialno-zdravstveno področje: Niko MIHOVAR, delegatko XXIX. konference delegacij - Zdravstveni dom,
za področje državnih organov: Franca BOGATAJA, delegata XXX. konference delegacij - Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira na 44. sejo zbora občin Skupščine mesta ljubljene naslednje delegate:
ligo GLUMCA, delegata krajevne skupnosti „25. maj“,
w	w * m w	m. « mm	■ «	™ a	- 
id
Janeza JANČARJA, delegata krajevne skupnosti Zadvor, Franca ŽIDANA, delegata krajevne skupnosti Besnica, Nebojšo ŠIBIČA, delegata krajevne skupnosti Selo, Marjana BIŠČAKA, delegata Krajevne skupnosti Zalog, Janeza GALET A, delegata krajevne skupnosti Moste.

Predsednik skupščine občine je ugotovil, da je nekaj delegatov družbenopolitičnega zbora sejo predčasno zapustilo in je družbenopolitični zbor nesklepčen. Zato je predlagal, da zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti nadaljujeta s skupnim zaseda-
njem, družbenopolitični zbor pa se v najkrajšem času ponovno
K 6
Uvodno je poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin v letu 1979 in 1980 in osnutek družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin obrazložila Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKL E P:
Zbor združenegi dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin v letu 1979 in 1980 in na osnutek družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin nimata pripomb.
2.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti podpirata pripombe občinske komisije za spremljanje izvajanja družbenega dogovora in pripombe izvršnega sveta skupščine občine, ki so že bile posredovane predlagatelju.
K7
Uvodne obrazložitve predloga družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja narodnoosvobodilne borbe in socialistične izgradnje na območju ljubljanskih občin ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so Oglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine °bčine Ljubljana Moste-Polje pristopata k družbenemu dogovoru o spomenikih revolucionarnega gibanja narodnoosvobodilne borbe in socialistične izgradnje na območju ljubljanskih občin v predloženem besedilu.
— v 5. in 8. členu družbenega dogovora o izgradnji in finansiranju
določeno da bodo ljubljanske občine in mesto zagotovile Jel sredstev za komunalno opremo gradbenega zemljišča v skladu z medsebojnim dogovorom. Del sredstev v višini 9,850.000 din pa bo potrebno zagotoviti že v letu 1981, vendar teh sredstev v osnutku odloka ni izkazanih.
K 10
Uvodno je osnutek odloka o spremembi odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah obrazložil Matjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKL E P:
Zbor združenem dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek odloka o spremembi odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah nimata pripomb. ga prekvalificirata v predlog in sprejemata v predloženem
Kil
Uvodne obrazložitve predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljub ljana zaradi določitve območja, ki se ureja z urbanističnim načrtom Dol-Dolsko ter premaknitev trase tranzitnega daljnovoda Beričevo—Brežice in predloga odloka o sprejetju urbanističnega načrta za obrno^e Dol-Doldco ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine,
Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine,
Franc GRADIŠEK, delegat krajevne skupnosti Dolsko,
Ljubo ZABUKOVEC, predsednik zbora združenega dela, ki je prebral pripombo XIV. konference delegacij - Intereuropa.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti z dvema vzdržanima glasovoma sprejeli naslednji
k o m y
Uvodno je osnutek aneksa k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 in osnutek odloka o spre-joembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 obrazložil Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, skupne zadeve in proračun. V razpravi so sodelovali:
^ranc KOLMAN, delegat družbenopolitičnega zbora,
"jMon JANKO, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas,
Marjan BIŠČAK, delegat krajevne skupnosti Zalog,
rjtoez GRUM, delegat krajevne skupnosti Polje,
jvikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo,
skupne zadeve in proračun,
Mlrrv rxr?Č*w a xt vt_•	„ w.	. _.
SKLEP:
inosti skupščine in
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupi	____
občine Ljubljana Moste-Polje na predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljana zaradi določitve območja, ki se ureja z urbanističnim načrtom Dol-Dolsko ter premaknitev trase tranzitnega daljnovoda Beričevo-Brežice in na predlog odloka o sprejetju urbanističnem načrta za območje Dol-Dolsko nimata pripomb.
K 12
LD^PugT^obrazložitve lovsko gospodarskih načrtov za LD Laze V razpravi sta sodelovala:
Franc ŽIDAN, delegat krajevne skupnosti Besnica, in Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine.
SKL EPA:
U Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek aneksa k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 2 nimata pripomb.
' Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti imata na osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 naslednje
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLE P:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje potrjujeta lovsko gospodarski načrt za LD Laze in LD Pugled za obdobje 1981-1985 v predloženem besedilu skupaj z naslednjima
pripombe :
ugotoviti je potrebno za kaj se bodo porabila sredstva v višini
500.000	din, ki so navedena v osnutku odloka v glavnem namenu 03 — postavka 5.103 - operativni štab za pripravo referenduma za samoprispevek III.;
pojasniti je potrebno zakaj se z rebalansom proračuna znižujejo sredstva za sofinanciranje izgradnje Zaloške ceste v okviru 10 letnega programa izgradnje cest (gl. namen 16) in sicer za
dopolnitvama:
-	odstrel jelenov in košut naj bo v razmerju 2:1 (2 jelena na eno košuto);
-	v lovsko gospodarski načrt LD Laze se naj v besedilo, ki govori o obsegu lovišča, vnese tudi k.o. Sv. Križ.
K13	v
za
1 t ^SO16- £yrazložitve Poročila 0 delu komisije za odlikovanja
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
plačnik za pravočasno izpolnitev obveznosti po kreditni pogodbi, ki jo z banko sklene Skupnost za razvoj družbenega standarda občine Ljubljana Moste-Polje za pokritje podražitev in nabavo opreme v KD »Španski borci'* Moste v višini
16,000.000 din.
^Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine 2. Za podanika poroštvene^pogodbe skupščine občine poobla-
kovanja za leto 1980 nimate pripomb in ga sprejemata v predlože nem besedilu.
K 14
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev dela obveznosti SR Slovenije v letu 1981 za plačilo prispevka kot kredit SR črni gori ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev dela obveznosti SR Slovenije v letu 1981 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori v besedilu, kot ga je predložil odbor podpisnikov družbenega dogovora.
KIS
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v občini Ljubljana Moste-Polje ni bilo.
V razpravi je sodeloval:
Pavel POVIRK, delegat krajevne skupnosti Klopce.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemate sklep o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v občini Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu skupaj z naslednjo
pripombo:
Druga alinea 2. točka se pravilno glasi:
»osnovne šole Križevska vas, Dol pri Ljubljani, Križevska vas, v krajevni skupnosti Klopce zaselke : Klopce, Križevska vas, Vrh,
Zagorica, krajevno skupnost Veliki Dešen v občini Domžale."
K 16
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o soglasju k statutom osnovnih šol v občini Ljubljana Moste-Polje in predloga sklepa o soglasju k statusni spremembi OŠ Edvarda Kardelja v Polju ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednja
SKLEPA:
1.	Zbor združenega Jela in zbor krajevnih skupnosti skupščine
občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata predlog sklepa o
soglasju k statutom obnovnih šol v občini Ljubljana Moste-
Polje v predloženem besedilu.	_ „ .
2.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine	a K L E P :
občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o soglasju k V Skupščino sklada za financiranje SLO in družbene samo -statusni spremembi OŠ Edvarda Kardelja v Polju v predloženem zabite v Ljubljani še imenujejo:
1.	Jurij VABŠEK, Polje C. X/14, 61260 Ljubljena-Polje, zaposlen v OZ D Saturnus, T OZD Tovarna avtoopreme
2.	Milan SAM AR, Atrijske hiše, 61291 Škofljica zaposlen v OZD Kolinska, DSSS
3.	Marija LESJAK, Veije 12 d, 61215 Medvode zaposlena v OZD Izolirka, DSSS
4.	Janez AVBELJ, Zdešaijeva 28,61260 Ljubljana-Polje zaposlen v O TD Papirnica Vevče, TOZD Tehnični papir
5.	Vladimir SČE GLOVSKI, Kvedrova 1, 61110 Ljubljana zaposlen v SOZD Emona ERC.
K 18
KADROVSKE ZADE VE
Uvodno je predlog sklepa o imenovanju članov programskega sveta Kulturnega doma »Španski borci" obrazložil Maijan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLE P:
1. V programski svet Kulturnega doma španskih borcev se imenujejo :
Brane NOVAK, Novo Polje, C. XVM/2 d — delegat zbora združenega dela SO.
Aleksander VALIČ, Klunova 9 — delegat zbora krajevnih skupnosti
Avgpst VIŽINTIN, Ulica bratov Rozmanov 4 — delegat zbora uporabnikov občinske kulturne skupnosti,
Srečko PIŠKUR, Glasbena šola Moste, Ob Ljubljanici 36 a -delegpt zbora izvajalcev občinske kulturne skupnosti,
Vanda BEDENK - ZAHARIAŠ, Klunova 14 - delegatka OK
Mile ŠTIMEC, Ilirska 28 - delegat ZKO,
Jože C ENTA, Vlahovičeva 12 - delegat Z KO,
Zlatka HASANIC A—RABZE L J, Knezova 18 — delegatka Knjižnice Jožeta Mazovca,
Edo DRNOVŠEK, Rojčeva 26 — delegat KS Moste,
Albin MAHKOVEC, Zaloka 76 a — delegat KS Selo,
Aladar ZAHARIAŠ, Klunova 14 — predsednik programskega svete za likovno dejavnost,
Janez TRILER, Dermotova 7 — predsednik programskega svete za glasbeno dejavnost,
Marjanca JEVŠNJAK, Krožna pot 21 — predsednica programskega sveta za dramsko umetnost,
Zdenka KOVAČIČ, HP Kolinska, Šmartinska 30 - predsednica programskega sveta za obveščanje in propagando,
Slavko GE RLICA — delegat Skupnosti za razvoj družbenega standarda.
2. Predsednika programskega svete izvoU svet izmed članov sveta na svoji prvi seji.
občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji
statusni spremembi OŠ Edvarda Kardelja v Polju v pred besedilu.
K 17
Uvodno je predlog sklepa o sklenitvi poroštvene pogodbe za pokritje podražitev in nabavo opreme v kulturnem domu »Španski borci* obrazložil Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, skupne zadeve in proračun.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP
1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sklene z Ljubljanico banko - Stanovanjsko komunalno banko Ljubljana poroštveno pogodbo, s katero prevzema jamstvo kot solidarni porok in
Uvodno je predlog sklepa o izvolitvi stalnega delegata za delovanje Skupščine SRS v izrednih in vojnih razmerah obrazložil Maijan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji:
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o izvolitvi stalnega delegata za delovanje Skupščine SRS v izrednih in vojnih razmerah v predloženem besedilu.
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegata v svet OŠ Leopolda MAČKA-Boruta ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP
V svet osnovne šole Leopolda MAČKA-Boruta Polje se imenuje tov. Cvetka VIDONJA iz Novega Polja, Cesta 11/25 e.
K 19
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so obravnavali še ostale zadeve za 48. sejo zbora združenega dela in ^0. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane in sicer:
Uresničevanje programov s področja enostavne in razširjene leprodukcije komunalnega gospodarstva v letu 1980 v Ljubljani in ^rotilo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju mesta
Uvodne obrazložitve Uresničevanja programov s področja enostavne in razšiijene reprodukcije komunalnega gospodarstva v !etu 1980 v Ljubljani ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so Oglasno sprejeli naslednje
stališče:
Pripombe izvršnega sveta skupščine občine na uresničevanje Programov s področja enostavne in razšiijene reprodukcije komu -jtilnega gospodarstva v letu 1980 v Ljubljani se posredujejo delegp-rom delegiranim za sejo zbora združenega dela in zbora občin Skupščine mesta Ljubljane.
Uvodne obrazložitve poročila o graditvi in vzdrževanju zaklone na območju mesta Ljubljane ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so Oglasno sprejeli naslednje
stališče:
Poročilo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju mesta Ljubljane bo obravnaval še svet za ljudsko obrambo, varnost in "TOžbeno samozaščito skupščine občine in v kolikor bo imel na Poročilo pripombe, se le-te posredujejo delegatom delegiranim za ^jo zborov Skupščine mesta Ljubljane.
K 20
Predlogi in vprašanja delegatov
F rane KOLMAN, delegat družbenopolitičnega zbora, je izrazil •Pnenje, da so seie zborov skupščine občine predolge oziroma P*®°bsime in predlagal, da bi bile v jesenskem času v primem 6*ikega števila točk dnevnega reda dve seji zborov skupščine °bČine mesečno.
. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo Je pretkednik skupščine občine ob 20,05 zaključil skupno zaseda-njc zborov skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski *®P*S skupnega zasedanja je delegatom na razpolago v sekretariatu kuPščine občine.
SKU^ne OBČINE tnka RAČIC-ŠIFT
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Marjan MOŠKRlC
^edsednik
ffORA ZDRUŽENE GA DEL A 4ubo ZABUKOVEC
PREDSEDNIK Z B ORA KRAJE VN1H SKUPNOST I Danilo JURCA
PREDSE DNIK
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Anton KOROŠEC
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
ZAPISNIK
nadaljevanja 42. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 29. junija 1981 s pričetkom ob 9. uri v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1.
Sejo je otvoril in vodil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora.
Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
dnevni red:
1.	Ugotovitev sklepčnosti
2.	Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in ižvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin v letu 1979 in 1980 in osnutek družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin
3.	Predlog družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja narodnoosvobodilne borbe in socialistične izgradnje na območju ljubljanskih občin
4.	Osnutek odloka o spremembi odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah
5.	Lov*0 gospodarski načrt za LD Laze in LD Pugled za obdobje
6.	Poročilo o delu komisije za odlikovanja za leto 1980
7.	Kadrovske zadeve:
-	imenovanje članov programskega sveta kulturnega doma
-	imenovanje delegata v svet OŠ Leopolda MACKA-Boruta
8.	Predlogi in vprašanja delegatov
KI
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je pregledala navzočnost delegatov po prezenčni listi in
ugotovila :
Od 18 delegatov je na seji navzočih 13 delegatov.
Odsotnost so opravičili:
Slavko GERLICA,
Janez JAGODIC,
Nina JEVŠNIK,
Božidar TONI.
Odsotnosti ni opravičil:
Robi DELORENZO Družbenopolitični zbor je sklepčen.
Navzoči vabljeni:
Erika RAClČ-ŠIFT, sekretar skupščine občine,
Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine,
Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine,
Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine.
Uvodno je poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju m izvajanju kadrovske politike na območju ljubljan-
skih občin v letu 1979 in 1980 in osnutek družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin obrazložila Karla NOVAK, članica '
Razprave ni bilo.
lanica izvršnega sveta skupščine občine.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljub-Ijanskih občin v letu 1979 in 1980 in na osnutek družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju m izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin nima pnpomb.
2.	Družbenopolitični zbor podpira pripombe občindte komisije
za spremljanje izvajanja družbenega dogovora in pripombe
izvršnega sveta skupščine občine, lci so že bile posredovane
predlagatelju.
K 3
Uvodne obrazložitve predloga družbenega dogovora o spomenikih revolucionarnega gibanja narodnoosvobodilne borbe in socialistične izgradnje na območju ljubljanskih občin ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje pristopa k družbenemu dogovoru o spomenikih revolucionarnega gibanja narodno-osvobodilne borbe in socialistične izgradnje na območju ljubljanskih občin v predloženem besedilu.
K 4
Uvodno je osnutek odloka o spremembi odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polj e ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah obrazložila Erika RAČIČ-ŠIFT, sekretar skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek odloka o spremembi odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah nima pripomb, ga prekvalificira v predlog in sprejema v predloženem besedilu.
K 5
Uvodno je lovsko gospodarski načrt za LD Laže in LD Pugled za obdobje 1981-1985 obrazložil Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Angelca BUTENKO,
Erika RAČIČ- ŠIFT„ sekretar skupščine občine,
Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine,
Anton KOROŠEC , predsednik družbenopolitičnega zbora.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje potijuje lovsko gospodarski načrt za LD Laze in LD Pugled za obdobje 1981—1985 v predloženem besedilu skupaj z naslednjo
dopolnitvijo:
odstrel jelenov in košut naj bo v razmeiju 2:1 (2 jelena na 1 košuto).
K 6
Uvodne obrazložitve poročila o delu komisije za odlikovanja za leto 1980 ni bilo.
V razpravi je sodelovala:
Angelca BUTENKO.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji	\
SKLEP:
1.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na poročilo o delu komisije za odlikovanja za leto 1980 nima pripomb in ga sprejema v predloženem besedilu.
2.	Družbenopolitični zbor priporoča, da se v krajevnih skupnostih, kjer še niso, ustanovijo Komisije za odlikovanja.
K7
KADROVSKE ZADEVE
Uvodno je predlog sklepa o imenovanju članov programskega sveta kulturnega doma španski borci obrazložil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora.
V	razpravi so sodelovali:
Erika RAČIČ-ŠIFT, sekretar skupščine občine,
Franc MANDELJC,
Angelca BUTENKO,
Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora.
Po končani razpravi so delegati dmžbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	V programski svet Kulturnega doma španskih borcev se
imenujejo:
Brane NOVAK, Novo Polje, C. XVIII/2d — delegat zbora združenega dela SO,
Aleksander VALIČ, Klunova 9 — delegat zbora krajevnih skupnosti SO,
Avgust VIŽINTIN, Ulica bratov Rozmanov 4 — delegat zbora uporabnikov občinske kulturne skupnosti,
Srečko PIŠKUR, Glasbena šola Moste, Ob Ljubljanici 36 a — delegat zbora izvajalcev občinske kulturne skupnosti,
Vanda BEDENK - ZAHARIAŠ, Klunova 14 - delegatka OK SZDL,
Mile ŠTIME C, Ilirska 28 - delegat ZKO,
Jože CENTA, Vlahovičeva 12 — delegat ZKO,
Zlatka HASANICA - RAZBELI, Knezova 18 - delegatka Knjižnice Jožeta Mazovca,
Edo DRNOVŠE K, Rojčeva 26 — delegat KS Moste,
Albin MAHKOVEC, Zaloška 76 a - delegat KS Selo,
Aladar ZAHARIAŠ, Klunova 14 — predsednik programskega sveta za likovno dejavnost,
Janez TRILER, Dermotova 7 — predsednik programskega sveta za glasbeno dejavnost,
Maijanca JEVŠNJAK, Krožna pot 21 — predsednica programskega sveta za dramsko dejavnost,
Zdenka KOVAČIČ, HP Kolinska, Šmartinska 30 - predsednica programskega sveta za obveščanje in propagando,
Slavko GERLICA, delegat Skupnosti za razvoj družbenega standarda
2.	Predsednika programskega sveta izvoli svet izmed članov sveta na svoji prvi seji, ki naj jo skliče OK SZDL Ljubljana Moste-Polje.
Uvodno je predlog sklepa o imenovanju delegata v svet OŠ Leopolda MAČKA-Boruta obrazložil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
V	svet osnovne šole Leopolda MAČKA — Boruta Polje se imenuje tov. Cvetka VIDONJA iz Novega Polja, Cesta 11/25 e.
K 8
Predlogov in vprašanj delegatov ni bilo.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik družbenopolitičnega zbora ob 10.15 zaključil nadaljevanje 42. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine.
SEKRE TAR
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
Stane BREZOVAR	DRUŽB ENOPOLITIČNEGA ZBORA
Anton KOROŠEC
ZAPISNIK
43. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ki je bila dne 9. julija 1981 s pričetkom ob 12. uriv s<jni sobi št. 74/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1.
Sejo je otvoril in vodil Anton KOROŠE C, predsednik družbenopolitičnega zbora.
Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
dnevni red:
!• Ugotovitev sklepčnosti
2. Obravnava poročila o uresničevanju družbenega [lana razvoja Ljubljane za obdobje 1976-1980 in poročilo o uresničevanju resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju mesta Ljubljane v letu 1981
Poročilo o uresničevanju akcijskega načrta priprav za prehod na usmerjeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82 4- Kadrovske zadeve
- razrešitev komandirja postaje milice Ljubljana Moste-Polje tov. Z AKRAJŠE K Janeza in imenovanje komandirja po-. staje milice Ljubljana Moste-Polje tov. SVAIČ Uijo 5i Predlogi in vprašanja delegatov
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve dele-8at°v je pregledala navzočnost delegatov družbenopolitičnega zb°ra po prezenčni listi in
ugotovila :
Od 18 delegatov družbenopolitičnega zbora je na seji navzočih 12 delegatov.
opravičeno odsotni so:
CfHaJEVŠNlK,
;?»nc KOLMAN,
£*°jz Nardin,
"OtidarTONI. polnosti nista opravičila: i °®i DELORENZO in JAGODIC.
rj^ibenopolitični zbor je sklepčen, avzoči vabljeni:
Marjan MOŠKRlC, predsednik skupščine občine,
..Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine u°cuie,
Slavka KE RŽAN, članica izvršnega sveta skupščine občine, Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine.
K 2
Lii U'VOC*no j® poročilo o uresničevanju družbenega plana razvoja lucij -ne za °^°^Je 1976-1980 in poročilo o uresničevanju reso-
pSčine občine ter delegate seznanila s trenutno situacijo y r°čju gospodarstva v občini.
$la^Pravi so sodelovali:
J> Leskovšek,
^gelca B UTENKO,
>e PODOBNIK,
teSEC'
^tWaBL^ ^EN» Pre(lse(lnica izvršnega sveta skupščine občine,
*n**UH, član izvršnega sveta skupščine občine. soda končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora Sn° sprejeli naslednja
1.
SKLEPA:
mesta Ljubljane v letu 1981 ter podpira pripombe izvršnega sveta skupščine občine na omenjeni poročili.
2. Izvršni svet in predsedstvo skupščine naj na osnovi dosedaj sprejetih zaključkov in usmentcv pripravita do julijskega skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti predlog konkretnih sklepov, ki naj jih obravnavajo v vseh temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Uvodno je poročilo o uresničevanju akcijskega načrta priprav za prehod na usmeijeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82 , obrazložil Janez L AH, član izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Slavko GERLICA,
Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine,
Brigita BLAJ,
Tone PODOBNIK.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o uresničevanju akcijskega načrta priprav • za prehod na usmeijeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82 ter 'r odločno podpira naslednja stališča in sklepe koordinacijskega odbora za uresničevanje usmeijenega izobraževanja pri Predsedstvu OK SZDL Ljubljana Moste-Polje:
1.	Koordinacijski odbor ugotavlja, da ponovno udclajevanje mreže šol srednjega usmeijenega izobraževanja, predvsem z vidika izvajanja programa zdravstvene usmeritve, v prostorih meščanske gimnazije pomeni tudi neizpolnjevanje planskih nalog. • > Koordinacijski odbor ne oporeka možnim strokovnim rešitvam, vendar zahteva, da sodeluje pri vseh razpravah - tudi na ravni delovnih skupin—, da bi lahko konstruktivno prispeval k razre- » Sevanju vprašanj prostorskega in vsebinskega značaja usmeijenega izobraževanja na področju občine Ljubljana Moste-Polje.
2.	Koordinacijski odbor predlaga VI. gimnaziji Moste, da ne pristopi k spreminjanju opreme kabinetnih učilnic in kabinetov, ker bi bilo takšno spreminjanje z vidika spreminjanja
J^ibenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-°l)e sprejema poročilo o uresničevanju družbenega plana svoja Ljubljane za obdobje 1976—1980 in poročilo o uresni-evanju resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju
cij v enovito delovno organizacijo šole
3.	Koordinacijski odbor poudaija, da je treba nujno urediti vprašanje individualnega poslovodnega organa nove delovne organi- v zacije in določiti delavce s posebnimi pooblastili, zadolženimi za izvajanje odmirajočih programov.
4.	Na osnovi seznama OZD s področja občine Ljubljana Moste- „ Polje je koordinacijski odbor v dogovoru s kadrovsko službo občine ponovno izpostavil nalogo usklajevanja programa delovne prakse oziroma proizvodnega dela najprej za potrebe šole za zdravstveno varstvo (učencev prvega razreda) in se za to dogovori z OZ D za sklepanje sporazumov s šolo za zdravstveno varstvo.
Kadrovske zadeve
Uvodno je predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju koman-diija Postaje milice Ljubljana Moste-Polje obrazložil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli na- " slednji
SKLEP.
1.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje razrešuje Janeza ZAKRAJŠKA, dolžnosti komandiija Postaje milice Ljubljana Moste-Polje.
2.	Družbenopolitični zbor imenuje Ilijo SAVIČA, za komandiija - Postaje milice Ljubljana MostePolje.
Več pisnih delegatskih vprašanj v zvezi otroškega varstva in odgovornosti izvajanja zaupanih nalog je postavila Angelca BUTENKO. Vprašanja se nanašajo na visoke cene za 10-dnevno letovanje otrok, sredstva za izvajanje programa cicibanovih uric v 4 KS Moste in družinsko varstvo otrok.
Ker je bil dnevni red izčipan in se nihče več ni javil za besedo * je predsednik družbenopolitičnega zbora ob 14,20 zaključil 43. "
sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine.-
SEKRETAR
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
Stane BREZOVAR	PREDSEDNIK
DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Anton KOROŠEC
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
ZAPISNIK
skupnega zasedanja zbora združenega dela (43. seja) in zbora krajevnih skupnosti (44. seja) skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki ie bilo dne 15. julija 1981 s pričetkom ob 16,30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1.
Skupno zasedanje je otvoril in vodil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine, v sodelovanju z Jankom BADOVINCEM, predsedujočim delegatom zbora združenega dela in Danilom JURCO, predsednikom zbora krajevnih skupnosti.
Zapisnik skupnega zasedanja je vodila Erika RAClČ-ŠIFT, sekretar skupščine občine.
Predsednik skupščine občine je delegatom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti predlagal spremembo dnevnega reda in sicer, da se z dnevnega reda umakne 10. točka, to je:
- predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju komandiija Postaje milice Ljubljana Moste-Polje.
Po takem sklepu so delegati zbora združene# dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev verifikacijskih komisi) in ugotovitev sklepčnosti
2.	Poročilo o uresničevanju družbenega plana razvoja Ljubljane za obdobje 1976-1980 in poročilo o uresničevanju resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju mesta Ljubljana v letu
3.	Poročilo o uresničevanju akcijskega načrta priprav za prehod na usmeijeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82
4.	Osnutek družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v letu 1981
5.	Predlog aneksa k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 ter predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981
6.	Predlog odloka o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981
7.	Predlog odloka o financiranju temeljnih nalog požarnega varstva v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1981
8.	Predlog odloka o začasni ureditvi oblikovanja in plačevanja stanarin na območju občin Ljubljane in predlog odloka o zagotavljanju sredstev za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin
9.	Predlog sklepa o potrditvi davčnem zaključnega računa občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980
10.	Obravnava ostalega gradiva za seje zborov Skupščine mesta Ljubljane ter delegiranje delegatov za sejo Skupščine mesta Ljubljane 20 julija 1981
11.	Predlogi in vprašanja delegatov
K 1
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno
izvolili.:
1.	Igorja MARINŠKA, delegata I. konference delegacij - Saturnus'
2.	Angelo BAVEC, delegatko IX. konference delegacij - ŽG ŽTO TOZD za transport
3.	Gregorja OBLAKA, delegata XV. konference delegacij -Gradis
Po pregledu pooblastil delegatov zbora združenega dela je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila :
Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji pa je navzočih 25 delegatov. Odsotnih je 14 delegatov in sicer: en delegat I. konference delegacij — Saturnus en delegat V. konference delegacij - Vulon en delegat VI. konference delegacij - Velana en delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče en delegat VIII. konference delegacij - Emona MIZ en delegat X. konference delegacij - ŽG Centralne delavnice en delegat XIV. konference delegacij - Interevropa en delegat XVI. konference delegacij - SCT en delegat XIX. konference delegacij - Petrol en delegat XX. konference delegacij - Emona ERC en delegat XXI. konference delegacij - Figovec en delegat XXII. konference delegacij — T iskama Jože Moškrič en delegpt XXIV. konference delegacij — Staninvest en delegat XXVIII. konference delegacij - Klinični center Zbor združenega delaje sklepčen.
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno
izvolili:
1.	Janka LOVCA, delegata krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj
2.	Marka GOJKOVIČA, delegata krajevne skupnosti Jože Moškrič—C iril
3.	Ivana MOČNIKA, delegata krajevne škupnosti Zadobrova-Sneberje
Po pregledu pooblastil delegatov zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila :
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih Hudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 21 delegatov.
Odsotnih je 6 delegatov in sicer: en delegat krajevne skupnosti Bizovik en delegat kra' evne skupnosti Dolsko en delegat krajevne skupnosti Lipoglav en delegat krajevne skupnosti Novo Polic en dde#t krajevne skupnosti „25. maj' en delegat krajevne skupnosti Sotočje Zbor krajevnih skupnosti je sklepčen.
Navzoči vabljeni:
Gabrjjela JEL EN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine, Milan ŠTRUC, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine,
Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine,
Slavka KERŽAN, članica izvršnega sveta skupščine občine, Janez LAH. član izvršnega sveta skupščine občine,
Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine,
Jože CVETKOVIČ, predsednik izvršnega odbora občinske samoupravne stanovanjske skupnosti,
Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti,
Nikolaj DEMBSKV, sekretar zbora združenega dela,
Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora.
K 2
Uvodno je poročilo o uresničevanju družbenega plana razvoja Ljubljane za oodobje 1976-1980 in poročilo o uresničevanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju mesta Ljubljane v letu 1981 ter akcijski program izvršnega sveta skupščine občine obrazložila Gabrijela JEL EN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Marko RAINER, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo,
Inka GOREČ AN, delegatka krajevne skupnosti Nove Fužine, Maijan KOPE C K Y, delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče,
Danilo JURC A, predsednik zbora krajevnih skupnosti,
Slavko VRŽE L, delegat krajevne skupnosti Zelena jama,
Mihajlo NASTIČ, delegat XXIII. konference delegacij - DO KTM Protektor in
Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
PTT dejavnost
Poročilo je v tem delu nekritično in ne izpostavlja problemov, ki so na področju Ljubljane veliki.
SKLEP:
Delegati skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ugotavljajo, je poročilo presplošno saj v njem niso zajeti podatki, ki bi dovolj nazorno pokazali stanje v naši občini zlasti na naslednjih Področjih:
~ trgovine oziroma osnovne preskrbe, kjer lahko ugotovimo, da smo v zadnjih letih zanesljivo nazadovali predvsem zaradi najvišjega porasta števila prebivalcev kot posledica izgradnje novih sosede (Stepanjsko naselje, Nove Jarše m Fužine);
~ iz istegp vzroka se pojavljajo tudi problemi na področju družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok ter osnovnega šolstva, čeprav poročilo ugotavlja, da so bile v naši občini načrtovane zmogljivosti skoraj v celoti izpolnjene.
Delegati posebej izpostavljajo vprašanje strokovne usposobljenosti investitorjev za izvajanje del na sprejetih programih in menijo, da je delni vzrok za neizpolnjevanje programov v neodgovornosti in nestrokovnosti posameznih strokovnih dužb, ki zadeve dostikrat ^akomplicirajo in zavlačujejo tako, daje potem investicija slabša in dražja, kot je bilo načrtovano. Zlasti je to opazno na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, kjer so bili dani vsi P°goji za izgradnjo planiranih stanovanj, v poročilu pa je ugotovljeno, da je bila stanovanjska graditev v Ljubljani uresničena le 86 %. Zato delegati menijo, da bi poročilo moralo vsebovati vzroke zakaj Paloge iz srednjeročnega programa 1976-1980 niso bile uresni-čene, ukrepe, ki so bili sprejeti za izvajanje neuresničenih nalog ter taloge, ki se prenašajo v srednjeročno obdobje 1981—1985. Ob Vsem tem pa se v poročilu navajajo le neki objektivni in subjektivni ^oki za neuresničitev sprejetih planskih nalog. Zato delegati ženijo, daje potrebno izpostaviti osebno odgovornost posameznih ^rokovnih služb in nosilcev planiranja in izvajanja nalog.
V poročilu o uresničevanju resolucije o družbenoekonomski Politiki in razvoju mesta Ljubljana v letu 1981 ni izpostavljenih demografskih gibanj, ki bi pokazala, da je naglo priseljevanje prebivalstva v našo občino (priselitveni koeficient je v zadnjih 10 letih v Sloveniji najvišji) povzročilo močna neskladja v ljubljanskem Prostoru itifda zato razvoj naše občine v odnosu na ostale ljubljan-*e občine zaostaja zlasti na področju družbenega standarda. Z Padnjo soseske Fužine se neskladje še povečuje. V izvajanju resolu-PtJ6 za leto 1981 ni ukrepov za izenačevanje občine z ostalimi ®t>činami Ljubljane, niti ukrepov za enakomernejši razvoj med 'jubljanskimi občinami.
. Na posamezna področja prednostnih nalog za leto 1981 pa ima skupščina občine nasledije pripombe oziroma dopolnitve:
Neskrba z energijo
P Skupščina občine opozaija na še vedno nerešeno vprašanje 'uanciranja izgradnje Toplarne v Mostah, saj bo kasnitev del P°vzročila probleme s preskrbo s toplotno energijo novih porabni-,.°v, predvsem z vidika intenzivne stanovanjske gradnje. Izpostavil3 $e tudi vprašanje odgovornosti za časovno izvedbo investicije s strani investitorja.
Stanovanjsko gospodarstvo
Iz poročila so izpadle solidarnostne naloge in oprema novih j^sk s prostori za poslovno dejavnost. Pri slednjem planskih nalog e Spolnjujemo.
vj ..^rimeijava glede cen bi morala biti bolj opredeljena, zlasti z to*- ’ s® vklapljajo cene graditve in cene komunalnih objek-V JT ■raprav v stanovanjskih soseskah v resolucijske okvire. Skupščina občine meni, da gre pri navedbi, da iz programa nat*ovanjske gradnje 1981-1985 doslej še nismo pričeli graditi °bene soseske, za pomoto.
k°«iunalno gospodarstvo
^Ni predvidenega ukrepa za sistemsko ureditev financiranja to i ■*c °bjcktov in naprav za oskrbo z vodo, kanalizacijo, plinom, P'otno energijo, elektro in ptt v stanovanjski graditvi.
^tna infrastruktura
hav^kons,rukciia Smartinske ceste je zaključena, v poročilu pa je cdeno, da se rekonstrukcija zaključuje.
Družbene dejavnosti
Ugotavlja se, da je gradnja OŠ v Štepanjskem naselju v celoti financirana iz sredstev samoprispevka II in predvideva, da je združenje amortizacije mišljeno za osnovno šolo Fužine I. Pri tem je potrebno ugotoviti, da si je izvršni svet skupščine občine sredstva amortizacije v višini 20.000.000 din sposodil na račun počasnejšega priliva sredstev in na ta način zagotovil 50 %-no lastno udeležbo. V kolikor pa je mišljen VVZ Fužine, pa finančna konstrukcija predvideva združevanje sredstev iz prispevne stopnje.
V	zadnjem odstavku „Vzgoja in izobraževanje11, se predlaga, da se beseda „že“ nadomesti z besedo „šele“.
Pri ..Raziskovalnih dejavnostih11, pa ugotavlja, da mestna raziskovalna skupnost ne deluje in tudi ni določila raziskovalnih nalog za leto 1981.
Naloge in ukrepi za uresničevanj^ globalnih usmeritev razvoja
Skupščina občine meni, da ni potrebe, da se v besedilo vključijo v zakonih in drugih republiških dokumentih že opredeljeni sklepi in stališča in da se je pri oblikovanju globalne politike potrebno osredotočiti na konkretne probleme in ukrepe, pri tem pa izhajati iz strokovnih podlag, kot so bile pripravljene.
K 3
Uvodno je poročilo o uresničevanju akcijskega načrta priprav za prehod na usmeijeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82 obrazložil Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine.
V	razpravi so sodelovali:
Inka GOREČAN, delegatka krajevne skupnosti Nove Fužine, Danilo JURC A, predsednik zbora krajevnih skupnosti in Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata poročilo o uresničevanju akcijskega načrta priprav za prehod na usmeijeno izobraževanje v šolskem letu 1981/82 z naslednjimi
pripombami:
1.	Skupščina občine ugotavlja, da ponovno usklajevanje mreže šol srednjega usmetjenega izobraževanja, predvsem z vidika izvajanja programa zdravstvene usmeritve v prostorih moščanske gimnazije, pomeni tudi neizpolnjevanje planskih nalog. Skupščina občine ne oporeka možnim strokovnim rešitvam, vendar zahteva, da sodeluje pri vseh razpravah — tudi na ravni delovnih skupin -, da bi lahko konstruktivno prispevala k razreševanju vprašanj prostorskega in vsebinskega značaja usmeijenega izobraževanja na področju občine Ljubljana Moste-Polje.
2.	VI. gimnaziji Moste predlaga, da ne pristopi k spreminjanju opreme kabinetnih učilnic in kabinetov, ker bi bilo takšno spreminjanje z vidika spreminjanja mreže neutemeljno. Istočasno postavlja tudi vprašanje združevanja osnovnih sredstev ob združevanju treh delovnih organizacij v enovito delovno organizacijo šole za zdravstveno varstvo.
3.	Nujno je treba urediti vprašanja individualnega poslovodnega organa nove delovne organizacije in določiti delavce s posebnimi pooblastili, zadolženimi za izvajanje odmirajočih programov.
4.	Na osnovi seznama OZD s področja občine Ljubljana Moste-Polje se ponovno izpostavlja naloga usklajevanja programa delovne prakse oziroma proizvodnega dela najprej za potrebe šole za zdravstveno varstvo (učencev prvega razreda) in se za to dogovori z OZ D za sklepanje sporazumov s šolo za zdravstveno varstvo.
K 4
Uvodno je osnutek družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v letu 1981 obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
V razpravi je sodelovala Inka GOREČAN, delegatka krajevne skupnosti Nove Fužine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v letu 1981 nimata pripomb, ga prekvalificirata v predlog in sprejemata v predloženem besedilu.
K 5
Uvodne obrazložitve predloga aneksa k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 ter predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 ni bilo.
V	razpravi so sodelovali:
Maijan MOŠ KRIČ, predsednik skupščine občine,
Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine,
Inka GOREČAN, delegatka krajevne skupnosti Nove Fužine, in Maijan KOPECKV, delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednja
SKLEPA:
1.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata aneks k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981 v predloženem besedilu.
2.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 v predloženem besedilu.
K 6
Uvodno je predlog odloka o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 obrazložil Maijan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Razprave ni bilo.	»
Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o prispevku za kolektivne komunalne storitve na območju občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 v predloženem besedilu
K 7
Uvodne obrazložitve predloga odloka o financiranju temeljnih nalog požarnega varstva v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o financiranju temeljnih nalog požarnega varstva v občini Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 v predloženem besedilu.
K 8
Uvodno je predlog odloka o začasni ureditvi oblikovanja in plačevanja stanarin na območju občin Ljubljane in predlog odloka o zagotavljanju sredstev za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin obrazložil Jože CVETKOVIČ, predsednik izvršnega odbora občinske samo upravne stanovanjske skupnosti.
V	razpravi so sodelovali
Peter BELE, delegat krajevne skupnosti Selo,
Maijan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine,
Jože CVETKOVIČ, predsednik izvršnega odbora občinske samoupravne stanovanjske skupnosti,
Marko RAINER, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo,
Inka GOREČAN, delegatka krajevne skupnosti Nove Fužine, Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine in
Slavko VRZ EL, delegat krajevne skupnosti Zelena jama.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednja
SKLEPA:
1.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o začasni ureditvi oblikovanja in plačevanja stanarin na območju občin Ljubljane v predloženem besedilu.
2.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o zagotavljanju sredstev za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin v predloženem besedilu.
K 9
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o potrditvi davčnega zaključnega računa občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 ni bilo.
V razpravi so sodelovali:
Marko GOJKOVIČ, delegat krajevne skupnosti Jože Moškrič-Ciril,
Franc BOGATAJ, vodja odseka za odmero družbenih obveznosti občinske uprave za družbene prihodke,
Marko RAINER, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, in Maijan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o potrditvi davčnega zaključnega računa občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 v predloženem besedilu.
K 10
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so obravnavali še ostale zadeve za 49. sejo zbora združenega dela in 45. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane in sicer:
-	Poročilo o uresničevanju akcijske usmeritve za nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov v bankah na območju Ljubljane
-	Predlog odloka o ureditvi avtotaksi službe v Ljubljani
-	Predlog sklepa o soglasju k naj višjim cenam za opravljanje storitev v zadevah Geodetske službe na območju mesta Ljubljane
-	Predlog sklepa o soglasju k spremembam m dopolnitvam samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Z veze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane
-	Predlog sklepa o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane
-	Predlog sklepa o začasnem ukrepu družbenga varstva v DO , .Pionirski dom“ - Center za kulturo mladih
-	Sanacijski program VIBA FILMA za pokrivanje izgub za leto 1980 ter tekočo izgubo v I. polletju 1981 in ukrepi za gospodarsko poslovanje z družbenimi sredstvi.
Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so do obravnavanih zadev z dnevnih redov zbora združenega dela in zbora občin Skupščine mesta Ljubljane soglasno zavzeli naslednja
stališča:
1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na:
-	Poročilo o uresničevanju akcijske usmeritve za nadaljnji razvoj družbeno ekonomskih odnosov v bankah na območju Ljubljane;
-	Predlog sklepa o soglasju k najvišjim cenam za opravljanje storitev v zadevah Geodetske službe na območju mesta Ljubljane;
-	Predlog sklepa o soglasju k spremembam in dopolnitvam samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane;
-	Predlog sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO ,.Pionirski dom“ - Center za kulturo mladih;
— Sanacijski program VIBA FILMA za pokrivanje izgube za leto 1980 ter tekočo izgubo v I. polletju 1981 in ukrepe za gospodarno poslovanje z družbenimi sredstvi
4 A i
nimata pripomb in pooblaičata delegate delegirane na 49. sejo zbora združenega dela in 45. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane, da glasujejo za sprejem omenjenih zadev.
2. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Pojje imata na predlog odloka o ureditvi avtotaksi službe v Ljubljani naslednja
amandmaja:
a)	1. stavek 1. odstavka 10. člena naj se spremeni tako, da sc glasi: »Voznik avtotaksi vozila mora opraviti še poseben izpit o poznavanju mesta Ljubljane in njene neposredne okolice.“ Ostalo besedilo 10. člena ostane nespremenjeno.
b)	35. člen naj se spremeni tako, da se glasi: »Izvajalci avtotaksi storitev morajo prilagoditi svoje poslovanje določilom tega odloka najkasneje do 31.12.1981 po njegovi uveljavitvi.“
Delegati zbora združenega dela so soglasno sprejeli naslednji SKLEP:
Franca BOGATAJA, delegpta XXX. konference delegacij -SOb L jubljana Moste-Polje — za področje obrtne dejavnosti:
Antona PODOBNIKA, delegata XXXI. konference delegacij -obrtna dejavnost.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira za 45. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate:« Matjana GOSTINČARJA, delegata krajevne skupnosti Polje,
Danila JURCO, delegata krajevne skupnosti Moste,
Franca ČERNIVCA, delegata krajevne dtupnosti Vevče-Zg. Kašelj,
Dušana MERHARJA, delegata krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž,
Petra BELETA, delegata krajevne skupnosti Selo,
Inko GOREČ AN, delegatko krajevne skupnosti Nove Fužine.
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje igira na 49. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljub-e naslednje delegate: za področje gospodarstva:
Janka BADOVINCA, delegata ID. konference delegacij - Žito. Matjana KOPECKEGA, delegata VII. konference delegacij -Papirnica Vevče.
Franja VINKOVIČA, delegata XV. konference delegacij -Gradis,
Marka KOLENKA, delegata XVII. konference delegacij -Obnova,
Franca ZADNIKARJA, delegata XVIII. konference delegacij -Izolirka,
Ivana ROMETA, delegata XXV. konference delegacij - Kmetijska zadruga.
** za prosvetno-kultumo področje:
Stano DIMNIK, delegatko XXVII. konference delegacij -Osnovna šola Edvarda Kardejja " za področje državnih organov:
K 12
Predlogov in vprašanj delegatov ni bilo.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo je predsednik skupščine občine ob 19,20 zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Magnetofonski zapis zasedanja je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine.
SEKRETAR	PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE	SKUPŠČINE OBČINE
Erika RAČIČ-ŠIFT	Marjan MOŠKRIČ
PREDSEDUJOČI ZB ORA ZDRUŽB NEGA DELA Janko BADOVINAC
PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Danilo JURCA
#
rt
“N
ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ
I^a 41. seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste—Polje dne 28. maja 1981 je delegat Ciril JERIHA postavil naslednje delegatsko vprašanje:
V ..Odbor podpisnikov družbenega dogovora o varstvu, vzdrževanju in obnavljanju spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije na območju občine Ljubljana Moste-Polje zahteva pojasnilo oziroma razloge za zavlačevanje zadeve s spominsko hišo v Podlipoglavu. Sredstva za obnovo spominske hiše so zbrana, vendar se z obnovo hiše ne more pričeti, ker postopek na sodišču ni končan. Zato odbor meni, da je potrebno reševanje omenjene zadeve pospešiti.“
: Delegatsko vprašanje smo posredovali Temeljnemu sodišču v Ljubljani in Javnemu pravobranilstvu mesta Ljubljane, ki sta pripravila naslednji odgovor:
»Na postavljeno vprašanje, daje treba pospešiti sodni postopek katerega predmet naj bi bila spominska hiša v Podlipoglavu vam sporočamo, daje zapuščinski postopek po pok. Janezu VIRANTU, opr. št. D 231/79 končan, in sicer 21.2. 1980 in zemljiškoknjižno izveden 17. 9. 1980. Kakšna pravda v teku zapuščinskega postopka, oz. po končanem postopku za sedaj še ni bila vložena.
, Zvedeli smo, da zadevo obravnava po pooblastilu vaše skupščine Mestno javno pravobranilstvo v Ljubljani, zato smo vaše delegatsko vprašanje odstopili temu organu.
, Predsednik sodišča Anton REMS, 1. r.“
..Ureditev premoženjskih razmerij glede spominske hiše v Podlipoglavu 19 in s tem tudi obnove te hiše je najprej oviralo dejstvo, da je prodajalec hiše umrl, preden je z Občino Ljubljana Moste—Polje kot kupcem stavbe sklenil dopolnitev prvotne nepopolne kupne pogodbe. Sprva so vsi dediči pokojnega prodajalca priznavali, daje bila nepremičnina pravno veljavno prodana občini. Po končanem zapuščinskem postopku pa je žena pokojnika začela trditi, da je hiša pridobljena v času trajanja zakonske zveze in daje pokojni mož brez njenega soglasja prodal tudi njeno polovico hiše. K^r sporazum s prodajalčevo ženo glede lastnine ni možen, je občina po Javnem pravobranilstvu mesta Ljubljana vložila tožbo, s katero zahteva ugotovitev, daje hiša Podlipoglav 19 s pripadajočim zemljiščem družbena lastnina v uporabi Občine Ljubljana Moste-^ Polje. Pravda je zapletena in bo po predvidevanjih trajala dalje časa.
Interesi občine ,so zavarovani s tem, da je v zemljiški knjigi vpjsana prepoved razpolaganja s stavbo, dokler se spor ne reši. Razen tega se je Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter
varstvo okolja občine sporazumel z ženo pokojnega prodajalca, da dovoljuje delno adaptacijo hiše, čeprav teče pravda o lastnini stavbe.
Javni pravobranilec mesta Ljubljane Nikola DMITROVIČ, za: podpis nečitljiv*1.
Na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora knrievnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 24. junija 1981 je delegacija krajevne skupnosti Sotočje postavila naslednje delegatsko vprašanje:
»Na 2. seji skupščine krajevne skupnosti Sotočje je delegat ulične skupnosti Vlahovičeva 39 opozoril na problematiko onesnaževanja zraka z SO2, za katerega je ugotovljeno, da je v ozračju prisoten, ter da ogroža zdravje nas vseh.
Skupščina krajevne skupnosti je pooblastila delegacijo, da le-ta zahteva pojasnilo, ali so bile izvršene strokovne ekološke meritve in kakšni so rezultati teh meritev.**
Toplarna Ljubljana je pripravila naslednji odgovor:
»Pri zgorevanju premoga v kotlih Toplarne Ljubljana nastaja tudi precejšnja količina plina SO2, ki se preko dimnika izloči v ozračje, vendar zaradi višine dimnika, temperature dimnih plinov in gibanja ozračja ta plin praktično ne obremenjuje ozračja v Ljubljani.
Redne meritve koncentracij SO,, v dimnih plinih Toplarne Ljubljana v nobenem primeru niso presegle dovoljene meje.
Meritve onesnaženosti ozračja po Ljubljani ne kažejo, da bi S02 iz Toplarne obremenjeval ljubljansko ozračje, pač pa so za onesnaževanje kriva predvsem individualna kurišča, lokalni ogrevalni viri z nizkimi dimniki, industrija in promet.
Obratovanje Toplarne Ljubljana predstavlja za Ljubljano in tudi za ožje območje Most bistveno zmanjšanje onesnaženja ozračja z S02. To so pokazale meritve onesnaženosti po Ljubljani in v Mostah pred in po začetku obratovanja Toplarne; isto pa dokazuje tudi redno spremljanje onesnaženosti ozračja v Ljubljani, ki ga vrši Meteorološki zavod.	!
Prekinitve obratovanja Toplarne in različne smeri vetra na onesnaženost ozračja z S02 v Ljubljani celo ne vplivajo. To je trden dokaz, da je Toplarna dejansko prava rešitev za varovanje ozračja pred SO2 v Ljubljani, pa tudi v neposredni okolici objekta.
TOPLARNA LJUBLJANA**.

rli!;/(.. •	
'v ‘	• i’- '
;	, .1 1 ir. Ji.	
. i vi '	■ r>n
• J-VM. f.v.	■ a: v
■ M v	!:.	..bi.
i.ih.ii tal.'.	!•!-,
i/:u.ibu/af)1.-	
	rij c '
	1	au/:
		tli
Vl,;	,V'V . ■i 'i "<	.	*	'117.' n
..
IZ DELA
DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ
OBČINSKA KONFERENCA ZKS
Občinska konferenca ZKS Ljubflana Moste-Polje je na svoji 29. seji, dne 11. junija 1981 obravnavala IDEJNOPOLITIČNA VPRAŠANJA RAZRAŠČANJA ADMINISTRACIJE IN NALOGE KOMUNISTOV PRI ZAUSTAVITVI IN ODPRAVLJANJU TEGA DRUŽBENEGA POJAVA. Na podlagi obravnavanega gradiva, uvodnega prispevka in razprave je konferenca sprejela naslednja
stališča in sklepe:
1.
Občinska konferenca podpira program aktivnosti za zmanjševanje družbene režije, ki ga je pripravila komisija izvršnega sveta skupščine občine ter zavezuje komuniste, da v vseh sredinah zagotove aktivnost, ki bo naravnana k temu, da zagotovimo delovanje in takšno organizacijo administrativno strokovnih služb, upravnih organov in organizacij, ki bi omogočala, krepila in zagotavljala pogoje za odločanje delavcev, delovnih ljudi in občanov in omogočala odprave^ oz. združevanje strokovno— administrativnih nalog in opravil organov in organizacij, ki postajajo ali so ovira za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov.
2.
Akcijo moramo komunisti zastaviti tako, da ne začenjamo bitke proti administrativnemu delu in ljudem, ki to delo opravljajo, temveč mora biti ta usmerjena v ugotavljanje, kaj je družbeno Potrebno in kaj je družbeno nepotrebno delo, ter znotraj tega, kaj je strokovno in kaj nestrokovno, oziroma kaj je slabo opravljeno in kaj je dobro opravljeno delo. Idejno politično izhodišče za izvršitev te naloge pa mora biti družbeno ekonomski položaj združenega dela v okviru svobodne menjave dela ter dejanski vpliv delavcev na trošenje sredstev, ki jih namenjajo za zadovoljevanje skupnih Potreb.
3.
Komunisti moramo v svojih osnovnih organizacijah ustvariti Politično vzdušje za izdelavo programa aktivnosti, ki bo izhajal iz temeljite ocene dejanskega stanja in sicer:
a)	Komunisti v OZD morajo oceniti organizacijo administrativno strokovnih del in opravil ter sprožiti pobude za racionalno združevanje teh opravil v delovni skupnosti skupnih služb. Pri tej oceni moramo izhajati iz dejstva, daje samostojnost TOZD v tem, da ima v svojih rokah dohodek, ne pa lasten strokovno administrativen aparat.
b)	Oceniti morajo, kako uresničujejo odnose svobodne menjave dela ter se zoperstaviti načinu financiranja, ki temelji na
, .predračunskih osnovah’j ob tem pa moramo zagotoviti " dosledno nagrajevanje po delu tudi v strokovno administrativnih službah.
Komunisti v skupščinah SIS in komunisti, zaposleni v strokov-n*h službah SIS morajo $ svojo aktivnostjo zagotoviti, da se bodo v °kviru strokovnih služb SIS opravljala samo tista organizacijska in ^niinistrativno strokovna dela in opravila, ki so neposredno Povezana z delovanjem delegatskih skupščin SIS in njihovih Organov. Vsa ostala opravila pa je potrebno združevati v ustreznih st.r°kovnih organizacijah združenega dela oziroma upravnih organih.
5.
Komunisti v izvršnem svetu in upravnih organih skupščine občine morajo vstrajati na doslednem uresničevanju stališč o racionalnejši zasnovi upravnih nalog in opravil. S svojo aktivnostjo morajo zagotoviti, da se bodo pregledali in po potrebi dopolnili pravilniki o sistematizaciji del in nalog ter spodbujali hitrejše uresničevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v teh delovnih skupnostih.
6.
Komunisti, ki delujejo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah krajevnih skupnosti morajo oceniti in poiskati nadaljnje možnosti za racionalizacijo in zmanjševanje števila zaposlenih v krajevnih skupnostih z združevanjem nekaterih opravil za potrebe več krajevnih skupnosti. Zoperstaviti se morajo težnjam, po nadaljnjem zaposlovanju upravno administrativnih delavcev in oblikovanju administrativno tehničnega aparata z raznimi referenti in koordinatorji družbenopolitičnih organizacij v KS. Konferenca ocenjuje, da je nesprejemljivo zaposlovanje takih koordinatorjev tudi v organizacijah združenega dela.
7.
Komunisti v vzgojno varstvenih organizacijah in šolah morajo brez odlašanja pristopiti k uresničevanju že sprejetih sklepov o racionalizaciji poslovanja in združitvi administrativno strokovnih del in opravil.
8.
Družbenopolitično delo in samoupravljanje sta sestavni del delovnega procesa in ne poklic. Komite OK mora oceniti organizacijo strokovnih služb družbenopolitičnih organizacij ter nakazati možnosti za njihovo združevanje na ravni občine oziroma mesta.
9.
Za uresničitev teh sklepov je potrebno sklicati aktiv komunistov, ki delajo v izvršilnih organih in strokovno upravnih službah skupščine občine, SIS ter delovnih skupnostih skupnih služb. Aktiv skliče izvršni sekretar za delovanje komunistov v političnem sistemu.
(	
VSEBINA	STRAN:
GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE	
Analiza poslovanja gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v prvem polletju 1981	3
Predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje	9
Osnutek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka III. na območju občine Ljubljana Moste-Polje	18
Predlog družbenega dogovora za uresničevanje posebnega družbenega interesa in gospodaijenju z divjadjo in upravljanju lovišč v lovskogojitvenem območju Zasavja	20
Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju dolžnosti komandirja in namestnika koman-diija Postaje milice Ljubljana Moste-Polje	23
Predlog sklepa o imenovanju namestnika in pomočnika Družbenega pravobranilca samoupravljanja v Ljubljani	24
Predlog sklepa o imenovanju sodnika T emeljnega sodišča v Ljubljani	24
Predlog sklepa o imenovanju delegata v svet Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje	25
ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE: —	6. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 24. junija 1981 ' —	skupnega zasedanja zbora združenega dela (42. seja), zbora krajevnih skupnosti (43. seja) in družbenopolitičnega zbora (42. seja) z dne 24. junija 1981 —	nadaljevanja 42. seje družbenopolitičnega zbora z dne 29. junija 1981 —	43. seje družbenopolitičnega zbora z dne 9. julija 1981 —	skupnega zasedanja zbora združenega dela (43. seja) in zbora krajevnih skupnosti (44. seja) z dne 15. julija 1981	25 26 31 33 34
ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELE G ACIJ	38
IZ DELA DRUŽBE NOPOUTICNIH ORGAN IZ ACIJ	
Stališča in sklepi 29. seje OK ZKS Ljubljana Moste-Polje o idejno-političnih vprašanjih razraščanja administracije in naloge komunistov pri zaustavitvi in odpravljanju tega družbenega pojava	39
V	J
1 1- < . f	,	‘	
DELEGATSKO^ TRIBUNO izdajo ^ku^ičma obtii«^^k^tiiinc^ainou^nivn^nteieinlh skupn<»tiobčine^L^ibjja[ia Ntoste-Polje, Ljubljana, ProletaitiuH^ RAC^-S^FT4Tehnič^urednik: iStane’BREZOVAR. Rokopisov ne°vrač*mo. UrednStvofProletaraka c */II,
Dnevnik - BEP. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov skupščine občine in zborov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št.: 421-1/72 z dne 8.6.1977.