za koristi delavnega l]ud~ siva v Ameriki V slogi je moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEBIK.I Od boja do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Itev. 26 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 30. junija 1911. Razgled po svetu. PO VOLITVAH. Zmaga napredne misli. Dunaj, 27. julija. — Dunaj je postal rdeč; 'krščanski šocialci so pobiti na celi črti. Državnozborske volitve niso na Kranjskem nič spremenile posestnega stanja. Rezultat je ravno isti, kakor je bil pred štirimi leti; na deželi so bili izvoljeni klerikalni kandidatke, v Ljubljani pa je vsled samostojnih kandidatov soeijalde-mokratične in nemške stranke potrebna ožja volitev. Ker je pa liberale dr. V. C. Ravnihar dobil čez 1000 glasov večine nad klerikalnem kandidatu, je gotovo, da pošlje Ljubljana naprednjaka v dunajsko zbornico. V celi deželi Kranjski So dobili liberalci 26,829 glasov, socialdemokrati 6306 in klerikalci 53.138 glasov. Napredek je torej impozanten! Zmaga tržaških Slovencev. Trst. — V Trstu je izvoljen dr. Kvbar in II. okraju je ožja volitev med Slovencem dr. Rvbarem in italijanskem klerikalcem Gas-serjem. Italijanskih glasov je bilo v celem 14.629, slovenskih glasov 10.668, da se lahko trdi, da je v Trstu skoro prav toliko Slovencev, kakor Italjanov. Zmaga Goričanov. Gorica. (Po “Soči”.) — Na deželi zmagali klerikalci. Napreden krašovski kandidat dr. Gregorin je prišel v ožjo volitev. V sami Gorici pride Slovenec dr. Al. Franko v ožjo volitev z Italijanom Ušajem. Dr. Franko dobil 1166 glasov, Ušaj pa 1792. Italja-ni so poparjeni do smrti, ker s tem .je dokazano,/ja .«c. o venci v Gorici prvi! — Na Koroškem je zmagal Slovenec Franc Grafenauer. — :V Poli je prišel dr. La-ginja v ožjo volitev z Rizzijem. Slovenec Laginja .je dobil 3245 glasov, Rizzi 3576. Kaj volitve narede. Dunaj, 27. junija. — Baron Bienerth, kateri je bil od novembra 1908 premier, je rad j, za vladno stranko slabo iz padlih volitev, resigniral. Cesar je imenoval za novega avstrijskega ministrskega predsednika Gavča. Govori se, da^vsi drugi ministri ostanejo na svojem mestu. Baron Gave je bil že dvakrat premier. Cesar odlikoval Morgana. . Kiel, 28. junija. — Cesar Viljem je ameriškega miljarderja ,T. P. Morgana odlikoval s najvišjim nemškim cesarskim redom, kar je zbudilo v vseh krogih veliko senzacijo. Morgan je podaril nemškemu cesarju neko zgodovinsko pismo iz Lutrovega časa, za katero je dal v mestu Lipskem $25,000. O tem še spregovorimo. Kaj pa to? Dunaj, 29. junija. — Avstrijska vlada je naivna in neumna. Sedaj odstoplega ministrskega predsednika barona Bienerth ne mislijo dunajski parlamentarni krogi pustti lenobo pasti v nezasluženem pokoju, temveč so predlagali cesarju, kateri je-slepo o-rodje prefrigane klike, da cesar imenuje padlega Bienertha za govoraerj» Spodnji Avstrijski! DENARJE V STARO DOMOVINO poSiljamo: za $ 10.35 ................ 50 kron, za $ 20.50 ............... 100 kron za $ 41.00 .............. 200 kron za $ 102.50 .............. 500 kron za S 204.50 1000 kron. $1020.00 .............. 5000 kron Poštarina je všteta pri teh «votah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naš« denarne pošiljatve izplačuje c. kr.pošt no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do 850.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft: FRANK SAKSER CO. 80 Owtiand St. N«w York 8104 St. Clair Are., N. E. Caveland, Ohio ŠTRAJK POMORŠČAKOV DOBLJEN. London, 27. junija. — Mornarski štrajk se je obrnil v vprašanje po večji plači. Mornarji so jako solidarno nastopili. Vlade so se zbale najeti Kinezarje. Canadian Pacific ¡družba je dovolila svojim delavcem $2.50 več na mesec, vendar niso bili mornarji in kurjači s teip zadovoljni, ker so zahtevali $5 priboljška na mesec. Sedaj še štrajkajo. Da se je moštvo parnika “Empres of Ireland” podalo na krov, je mogla družba še prid.jati nadaljnih $1.25 delavcem. Parnik je tudi potem takoj odplul. Čeprav so nekatere družbe uvidele, da ne gre drugače kot privoliti v zahteve mornarjev in kotlarjev in kurjačev. se vendar niso hotele takoj podati Anglo American Oil družba je dovolila $2.50 na mesec svojim ljudem priboljška. Strajkarji se vesele, da odpovsod prihajajo solidarna poročila, čeprav se je sedaj izkazalo, da je bilo za svetovni generalni pomorski štrajk premalo priprave. Voditelji štraj-ka so mnenja, da štrajk še ni dosegel višine. Mornarji so se izkazali lepo, le ameriško moštvo se je zopet pokazalo jako mrtvo. Protest. Madrid, 27. junija. — Tukaj so bila danes velika zborovanja socijalistov in republikancev. Vsi so skupno protestirali proti pošiljanju španskega vojaštva v Marokko in so zahtevali, da se militaristične operacije v Afriki, od strani Španije, nehajo. Tudi se je protestiralo proti evharističnemu (cerkvenemu) kongresu, ki sedaj zboruje v Madridu. Lep narastek. Melbourne, 2t>. junija. — Noio ljudsko štetje za Avstralijo je jako povoljno. V letu 1901 je bilo v Avstraliji 3.773,801 ljudi, sedaj so jih našteli 4,448,495. Avstralija je razdeljena v tele kolonije: Južni Wales, Viktorija, Queensland, Južna Avstralija, Zahodna Avstralija ih Tasmanija. Občevalni jezik je angleški. Poljaki premagani. Peterburg, 28. junija. Iz Varšave se sem poroča, da je največja poljska'stranka, narodni demokrati. ki sedaj zboruje na kongresu sklenila, da se bojkot proti ruskim vladnim šolam' konča. Ta bojkot se je uprizoril leta 1905, ko so Poljaki upali, da pridobe Ruski-Poljski narodno avtonomijo. Bojkotiralo se je ruske šole z vso silo. Poljaki so šli tako daiee^da so na več dijakov, ki so vkljub bojkotu obiskovali ruske šole, streljali. Poljaki so na to ustanovili svoje Sole, ruska vlada pa ni priznala spričeval, če ni tudi Poljak naredil izkušnje v ruskem jeziku. Sedaj se je pokazalo, da privatne Sole stanejo preveč denarja *in tudi ni bilo v njih za vse prostora. Narodni demokrati so najmočnejša poljska stranka v ruski dumi. — Novo ministrstvo. Pariz. 28. junija. — Novo francosko ministrstvo je sestavljeno sledeče: Cailleaux, premier in notranj-ne, Jean Cruppi, zunajne, L.tL. Klotz, finance, Adolf Messimy, armado, Teofil Delcal, marino,-Jules Steg, pouk, M. Convba, trgovino, Jules Parno, poljedelstvo, M. Lebrun, kolonije, Rene Re-noult, delo. Družbe se podajajo. Amsterdam, Holandsko, 27. junija. — Pomorščaki niso v nobeni luki tako solidarni in vneti za štrajk, kot Holandci. Parnik a-meriške petrolejne ¡družbe je bil naložen in pripravljen za odpluti, ko se je pokazalo, da ni nobenega — delavca. Parnik ni mogel oditi, ker ni kapitan ugodil zahtevam štrajkarjev. — White Star črta se je podala in njeni parniki zopet vozijo. Razie novice. DELAVSKA POROČILA. Od vseh krajev Amerike se nam poroča, da je delavski položaj jak0 slab. ¡V Westmoreland okraju je delavski položaj tak kot je bil pred meseci. V Clevelandu ni tudi dosti bolje; ravno-tako v Collimvood-u, O., in Buffalo. Mnogo brezposelnih upa dobiti za par mesecev v letni sezoni delo na farmah. Stari Amerikan-ci pravijo, da se že dolgo nespo-minjajo, da bi bil delavski položaj v Ameriki tako slab. Usoda delavca. Ker ni mogel neki Frank Smith deli. lobiti, in ravno tako ne nobene podpore od čikaškega magistrata, ki bi mogel kot meščana Smith-a podpreti, je imenovani nekega pasanta “lep0 počakal” in mu zaukazal roke kvišku, kar je tudi nahruljeni storil. a policist je aišal kreg in slučajno Smitha aretiral. Na policiji je spovedal, da ni že dva dni gorkega jedel in ne spal in da je bil primoran do ropa. Obsojen je bil v 6 mesecev ječe. Kako se obljublja. Chikaški župan Harrison je o-bljuboval, prej ko je bil izvoljen za župana, da bo nezadovoljnim meščanom preskrbel, da ho pod njegovim županstvom plin po 70c. Mi smo že vnaprej vedeli,-da je to le bluf, pa seveda, Ilarri-son-ova beseda je več zalegla in očak je bil izvoljen. Sedaj pa, od kar je ta od boga poslani “demokrat” izvoljen, je pa cena plinu še poskočila! Prevarjeni meščani so poslali k županu, ki je obljubo prelomil, “milostno” deputa-eij, da na lahno župana opomni] na njegovo veliko obljubo. Župana pa ni bilo “doma”. Iskali s0 ga v Californiji, pa tudi tam ga niso dobili. Podil je zajce in jerebice v deželi Wisconsin in jim povedal, da “on se nepusti motiti” kadar je na. odpočitim in da njemu plin nič v nos ne gre. Gre pa nam! Ravbarija. Kabelni poročajo o uspehih Morgana v “republiki” Honduras, katera bo kmalu s pomočjo Morganovih milionov provinca Zjed. držav. Kartako, na “svojo roko’’ je gospodine Morgan “o-kupiral” republiko Honduras. — “General’’ in prezident sta se sicer s prva nekaj upirala, pa je počasi šlo. ko je Morgan prišel na dan s svojimi pripomočki! Sedaj se pa poroča, da je tudi “republika” Guatemala suidikat ameriških kapitalistom Na čelu ameriško-guatemalškemu sindikatu- stoje možje kot prejšnji governor Spings, od Montane, in zvezni senator in multimilijonar Clark. Sedaj ta dva Amerikanca vladata čez nTneralne zaklade “ljudovlade” Guatemala, pri čemur sta se moglo zavezati, da bo 10c/f ostalo bogastva v “rokah” republike Guatemala. Ravno ista' pesem kot v Venezueli in Nicaragua. Novo naseljenci, varujte se! Nemški listi poročajo, da je v Ghieagi in tudi drugih velikih mestih za “grin borne” jako nevarno. Tako je nekega Hrvata na Polk cesti v torek zvečer v nad-ulični postaji nek “landsman” o-bral za $200 — prihranek več let, katere je ubogi delavec prinesel v “svobodno” deželo, če bi v slučaju nedela tudi zamogel živeti. Ljubeznjivi “rojak” se mu je povabil v “spremstvo” in mu spraznil žep do -dna. Tistim, ki pišejo prijatelji ali znanci iz stare domovine za kake podatke o Ameriki, naj, za dobro svojim ljudem tudi posebno zabi-eijo, da so novodošleci v Ameriki v posebni nevarnosti in* naj bodo posebno pazljivi proti elementom, ki se izdajejo.za “lands-raane” VELIKANSKI ŠTRAJK. V mestu Filadelfiji je že mesec dni štrajk mašinistov in sploh delavcev v Baldvvirf delavnicah. Dosedaj se je štrajku priklopilo 10,000 delavcev. Od 250 importi-ranih delavcev jih je šlo na “delo” 120, drugi so položaj sprevideli in niso stopili v delavnice, ker nočejo biti skebje. Po drugih poročilih se celo poroča, da jih je šlo na delo samo 15 od vseli 250, pa še ti so se proti bossom grdo držali, ker so položaj takoj spoznali in bodo gotovo tivjali od agentv, ki sp jih v mestu Altona nalovili, račun. Celo mesto s štrajkarji simpatizira. Posebno pivovarnarji dobro štrajkarje podpirajo. Zahtevajo priznanje unije, krajše delo in povišanje plače. Največ je Američanov. Stran od Filidelfije ma-šinisti! Lepe razmere. Lz južnozahodnih držav Amerike je dobil kongresman Berger jod brezposelnih ameriških delavcev čez 3000 pisem, v katerih ti stradajoč; delavci Bergerja opozarjajo, da je njihov položaj več kol kritičen, če se hitro ne vstavi import 'Panje m e k s.'kanskih de- lavcev, katere importirajo čez El Paso ameriški bossi iz Californije in Arizone, vsak dan čez 300. in sicer imajo “prosto” vožnjo — (dačo pa potem po dolar na dan in sc jih sploii tako skobi, da se nemorejo ti Meksikanei nikoli več povrniti v domovino in tako delajo velikansko konkurenco domačim delavcem, katere domače kompanije oklslavkiajo, ker “preveč stanejo”. Naiiepše je še to, da- se je že 5000 Meksikanskih kalijev na meji kar lepo “spregledalo” — je ; <- da Morgan ali Rockefeller to ukazal?! ' Burger, .se je obrnil s pismi , na '.vashingtonsko v Liho. Umori — za denar. Prezident Taft “grozi” zadnje čase vsem trustom in velikim rudniškim kompanijam in jim priporoča, da naj vendar gledajo, da bodo delavci v rudnikih bolj v varnosti, drugače . . .” Človekoniorstvo na veliko se goji v rudnikih in na železnicah. Ampak, te korporacije imajo svoje senatorje in kongresmane, in zato smejo še naprej moriti, ne da bi se jim le en las skrivil. Kar bo Taftova vlada proti njim storila, ni vredno govoriti o tem. Profiti teh morilskih zavodov so preveliki, in njih kapital previsok, da bi jih vlada poskušala kaznovati. V tem slučaju je kot v sto drugih, velikega tatu se pusti na miru- ubogega suverena pa, ki prodaja patentirane medicine, se pa zaklepa. Taft te metode ne bo nikoli spremenil! Lepi bratci v Kristusu. Iz W.aukegan, 111.. se poroča o “pregledniku” Wilburju Boliva in o 189 njegovih tovarišev u-radnikov in članov ‘kristjanske’ katoliške cerkve v Zion City. ker so od mesta sedaj toženi, da so pri zadnjih mestnih volitvah, ki so se vršile 5. in 18. aprila, uprizorili velike goljufije in sicer na ta način, da je “kristjan” Boliva poslal po vse “prijatelje” katoliške cerkve iz družili -mest, kateri so potem “Jezusu v korist” izjavili, da so prebivalci Ziou City. kar pa ni res, a so le volili in tako-“pomagali” katoličanom k zmagi. Vsi se sedaj nahajajo pod ključem. Morebiti pričakujejo sedaj bratci Krista rešitve iz “nebes”? Vedno še Lorimer. Našega preljubega senatorja, pardoa! ljudskega senatorja, še vedno v Washingtonu perejo. — Sedaj se pa za njega na “hudo’ obrnilo. Eden mu očita 10,000, drugi 50,000, zopet tretji 100,000 dolarjev —- “napitrine”, vsi tovariši pa menda za to, ker je bil Dorimer tako kunštn, da denarja med “prijatelje” ni — delil! Pa ga vendar še niso spoznali “krivim”! Kdor ne misli svobodno* se ne more boriti sa svobodo I Leto X _________________ S STARINO PREČ ! Državna legislatura države Wisconsin je skoro soglasno sprejela resolucijo, da se skliče posebna Narodna konvencija, ki naj izdela novo konstitucijo za Zjed. države, kot je to socialistični reprezentant Berger v kongresu 19. aprila t. 1. zahteval in naglašal, da \je neumnost, da se velika U-nija drži zastarale in današnjem času popolnoma nerabne in odgovarjajoče ustave, katera ne pozna v svojih zakonih in določbah ne trustov, ne bankirjev, ne industrialcev in sploh vseh modernih naprav in socialnih razmer in potreb XX. stoletja. Dol s starino ! pravijo napredni Američani, in mi se jim z vsem srcem in razumom pridružujemo! McNamara v zaporu. “Appeal to Reason”, največji soeijalistični list piše: “McNamara je zato v zaporu, ker se ni hotela organizacija, kateri je on načeljeval, priklopiti in ukloniti jekleni industriji, v kateri zvezi je neposredno ta organizacija inostarjev. Sedaj stoje proti tej organizaciji združenih inostarjev prvič jekleni trust, kapitalistična zvezna vlada, armada in nolicija. Kaj morejo delavci pričakovati pravične odločitve, če so zraven vladne mašine še drugi mogočneži kar naravnost proti Mc-Namaru in delavski organizaciji? Sicer je sedaj že za MeNamaro nahranili od delavcev $30,000, ampak, kaj sedaj s tem denarjem početi Advokate najeti in poslati te v kapitalistično sodišče. S denarjem se lahko kupi kapita-, lističnc dohtarje, a ti bodo govo-j rili gluhim ušesom in mrzlim s.r-j cam. Za vsak posamezen dolar, ki ga delavec prispeva, jih lahko Morgan postavi tisoč in on in njegova kornpanija gospodujejo čez vsako sodiščp v “svobodni” deželi”. Kam plovemo? O kralju Georgu V. nemorejo ameriški časopisi dosti povedati. Pb 10 strani imajo še sedaj*po “kronanju” kralja nekateri angleški časopisi pisanja, Celo na dan kronanja so nekateri prinesli “originalne” slike, menda so jih dobili per kabel iz Londona! Mi smo republika, Po.rtugal je tudi postala republika. Anglija je monarhija, zoper katero je A-meričan dvakrat vojeval smrtni boj za svobodo. Pa. to nič ne stri. Amerika je poslala h kronanju “posebnega” odposlanca in ameriško ljudstvo je bilo najštevilnejše udeleženo pri kronanju. Milione je stalo 'kronanje Američane. Ampak mi smo republika, Se: sirski republiki Portugal smo postali suh papir,s par suhimi stavki. da jo “priznavamo” kot republiko. Angleški delamo za svoj denar poklone, da so nekateri dobili grbe! Ja mi smo ena repuhli- ] ka . . . Tožba Slovenca. Pri okrajnem čikaškem sodiščem ima tožbo nek Slovenec po imenu Avgust. Gregorka, katere, ga je nekako pred betoni hudo pobilo, ko je čakal v zbiti čakalnici na ulično karo. Veter je “peron” preobrnil, kateri je padel rojaku na nogo in mu jo pod kolenom zlomilo. Obravnava je tekla že par dni. vendar še ni znan izid. Želimo mu uspeha, o čemur bomo v prihodnje poročali. Listnica upravništva. Marsikatero sitnost hi lahko naročniki prihranili upravništvu. Tako n. pr. so se nekateri rojaki preselili in ker niso naznanili novega naslova, mi smo jim pa vseeno pošiljali list, ker je bil plačan, je pošta sama list ustavila, ker ji .je vedno ostajal na pošti. Tako so nekateri plačali za pol leta naprej, lista pa vendar ne prejemajo, ker ne*pošljejo svojega pravga naslova. Mi neverno, kako bi jih poiskali. “CERKVENO ZGODOVINO” začnemo priobčevati s današnjo !| izdajo na osmi strani in sicer s ¡" slikami. Naj ne bo čitatelja, ki nebi te zgodovinske razprave či-tal, ker taeega čtiva ni za dobiti ‘ ’preveč v slovenskem jeziku. V ) Ameriki so ga pa tudi le deležni 1 čitatelji “Glas Svobode”. Naj'ne bo naročnika, ki bi to zgodovinsko razpravo prezrl! Uredništvo. Priderija Američank. Ameriška priderija je znana po celem božjem svetu. Pred čika-škim sodiščem se je moral zagovarjati Artur Evelyn See, ker je pod spomenikom religiozitete v i svojem stanovanju uganjal največje orgije. Tukaj podamo le ] majhno sceno od procesa: Na pri- ; sežno klop pride gospodična Clara Jenny. “Ste Vi videli kaj nesramnega ] v stanovanju Artur See?” je sodnik vprašal moralično Američanko. “O, ja!” je odgovorila devica in povesila oči in rudela v lica. “Kako pa ste videla v hišo?” “Skozi okno!” “Kaj pa ste videla?” Priča je zakrila svoj obraz z ; robcem *in obrnila oči in obraz ; stran od sodnika. Potem se je pa vendar zopet ozvestila in z solza- t; ] mi v očeh rekla: “Videla sem Mildred Bridges j in Evelyn See, ko sta vstala iz po- ; stelje. Oba nista bila v “drugo” ji oblečena kot v nočne srajce.” Torej v srajci samo sta bila j ta dva grešnika — ja, kaj bi bilo bolj pravilno, če bi imela kožuhe na sebi? naravnost zoprna je ta ;j ameriška priderija. Kar se pa tiče device Jenny, pa j ni imela nobenega povoda, skozi | okno kukati. Morebiti je pa to vzeti za ljubosumnost in nevoš-1 jivost ? Lepi patriot j e. Lepo slikamo navedemo tu zopet našim čitateljem o patrijotih, ki ¡se zbirajo za obloženo mizo v Washingtonu. Zvezna vlada je naročila neke- ; mu slikarju, naj izvrši neko sliko. — Za plačilo se mu je dovolilo $2400. umetnik slikar je pa dobil le $850. Seveda, on ni vedel, da so ga patrijotje goljufali in ne-, j sramno ociganili. Ukradenega de- j narja ni ¡dobil povrnjenega. Drug slučaj je tole: American, j Ward po imenu, je zahteval od j kineške vlad neko odškodnino, j Poslan k Amerike v Pekingu, go- i spod Denhy je izjavil, da je tož- : ba nepravilna in da jo ne bo pri- j poročal. Ampak pri ustaji bok- j s $ rje v 1900, je kineška vlada dala naši vladi več milionov dolar- j jev odškodnine. To priliko je po- | rabil diplomat J. W. Foster, kot Wardov zagovonrk in zahteval za njega $136,200 odškodnine, ka- ¡¡i tera je “narasla” in Foster je pred sodiščem sedaj izjavil, da jc zvezni senator Lodge nastopil za to ravbarijo. Pozabil pa je pove- jj dati, da je sam dobil $67,000 od škodnine za svoje “delo”. Živio' “Evolucija” za — deželo. Pred preiskovalnim pdborom 4 Washingtonu,^je James H. Root predsednik IT. ITavenmeyerskeg? sladkornega trusta izpovedal, dp i je II. O. Havenmeyer dobil z? $10,000,000 akcij, ker je organi ziral ta trust. Na te akcije je bil« Havenmeverju že izplačani! 1 $2,500.000, divident! Sodnik Gary je izpovedal preč istim komite, da je J. P. Morgai dobil za organizacijo jeklenegi trusta 129 milionov dolarjev. V času organizacije trustov si je vedno govorilo,, da stoji “de žela” pred “evolucijo”, ki se bc nanašala na znižane cene produk ta. Kot nas pa skušnja uči, je bi la ta evolucija za deželo delo “e volucionistov”, da dobe v rok nepreštete profite in da se hitr “evolust.ionistično” obogate! Za tiskovni sklad. Fr. Burnik 25c ; J. Gantar 50i \ Zahodna Podporna m Bolniška J ednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. iöT V V»tanovljena 25. aprila in ink jrporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash. ' Podpredsednik: PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash. Tajnik: FR 4.NK TOSTOVRŠNIK, Box 102, Raverisdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box 80, Enamciaw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JOS. BURSAR, Box 107, Cie Elum, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elu n. Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Favensdal', Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash. CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash. , VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard * Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode. Groga in drugi. SPISAL RADO MURNIK. VIII. “Nym:Elice. I say! pauca. pau-ca; slice! that’s my humour. The anchor is deep: will that humour pass? The humour rises; it is good: humour me the angels., Caius : Fe, fe, fe, fe ! ma foi. il fait fort chaud. Je m’en vais a la cour, — la grande affaire”. Shakespeare. “Juhuhuhûu!” se je oglasilo tačas iz gozdne temote. Groga je postal. Krepak glas je | zapel v bližini : ‘‘Bobni bodo ropotali, Pot krvavi oznan’vali! Takrat, oj preljubi dom, Zadnjič na-te mislil bom!” “Mina pleše spet po gozdu,” je dejal Kozol in pospešil korake. — Nevihta ga jé dohitela. Na-jedenkrat se je pripodila huda u-I ra. Vse nebo se je treslo od svet-1 lih udarov,, zemlja je drgetala v “Iti bobnečem gromu. Sunkoma je podila silna burja dež v plohah. — Drevesa so šumela, se zvijala, klanjala ; kakor temne sence so se premikala po razburjenem vzduhu, bila z vejami, proseč mili losti, se prigibavala drugo k drugemu, kakor bi si 'hotela izraziti med seboj strah in grozo ; listje in veje so letele na tla. “Naj vam roko zdaj Podam še za slovo, Nemara v vojski — Spela je “divja Mina”. Zadnje besede je odnesel vihar, zaglušil grom. Groga. je dospel ves premočen do zidane kapelice sredi gozda. 1 Tam je čepela Mina na tleh in vedrila; pela je na ves glas svoje ¡pesmi in zaukala po vsakem gro-jmu tja ven v divjo noč: “Juhu- ilife l|| “Le notri Groga! Nocoj je pa fjllepo. Tu sem se pritisni!” S’ji Vhar je razvil vso svojo neu-■jdkročeno moč. Bliskalo se je brez ||presledka, in po črnih višavah je jllodmeval grom, kakor bi drdrali j kežki, trdi, hitri vozovi po nebes-¡nem oboku od obzorja do obzorja »in podirali stebre prostranega •svoda. V jarku tik kapelice se je jdrvil hudournik. j “Tako, vidiš! — Juhuhuhuu! ™— Ali te je strah, Groga? Čakaj, malo zapojem. Ali lia rajsa se €,,aš to!” ■>lj “Jaz vas prosim lepo milo, Če se bode razglasilo: “‘Mrtev sin je vaš soldat!”’ ¡|||| Dajte za me mašo brat’!” | Il Grozovito se je zabliskalo in zagrmelo je, kakor bi se podiralo jvse nebo in padalo na tresočo se 'zemljo. i|| “Treščilo je!’’ je dejal Groga fin se ozrl. “Divje Mine” ni bilo ¡več . . . Strah ga je b:lo ta tre-ij ]|;iotek , . Veter je prinašal div- llîffie glasove nočne pevke II ill “Mrtev sin je vaš —” I 11 X '. . ; Tiho je stal Groga v kapelici. !/Vesno mu je bilo pri srcu. Mina |>a je ukala v dežju, med bliskom n gromom, proti goram . . . Huda ura je ponehala in se dr-vila naprej proti severu. Kozol je stopil iz zavetja. Zopet je slišal oddaljeno petje: Nazaj jih nikol’ več ne bo!” “Na vojsko gredo, In sredi gozda se je razlegal divji in zategnjen: “Juhuhu- huu!” — Grogi so se vzbudili spomini iz njegovih vojaških časov; o-živeli so mu spomini, slike in prizori davno minolih let. In bilo mu je, kakor bi zopet slišal bojni glas trobent in bobnov, slišal ostri žvižg svinčenk, slišal trdi pok vojaških pušk, slišal grom topov, slišal divji klic in besne» kletev tovarišev, slišal stok, hropenje, grgranje umirajočih — bilo mu je, kakor bi videl pred seboj ognjene plamene v gostih oblakih smodnikovega dima. videl pisane turbane, svetle handžarje . . . IX. “Pri,fari zvonovi prav milo pojo .. . Od ljubice zale jaz jemljem slovo. Pa jemljem slovo, Sam Bog ve. kako . . . Nazaj — me nikol’ več ne bo!” Narodna. “Tam za t lirik’mi griči” . . . Narodna. Ljubljanski južni kolodvor in prostor pred njim je bil gorkega, vedrega poletnega jutra ves poln vojaštva in občinstva. Bila je nedelja . . . dne 14. julija leta 1878. Daši je bilo deževalo nekaj dnij popreje, vender ranih megel ni bilo nobenih. Topli dih krasnega mladega dneva je obetal jasnoto in vročino. Neprijetni,.grenki duh žganega premoga in parečega se olja se je tanko razlival po mirnem, jednakomemem vzduhu med čisto vonjavo, katero je bila zapustila za seboj tiha, jasna, duhteča julijska noc ... V glasno vrvenje zbrane množice se je slišal zdaj pa zidaj ostri pisk lokomotive, brezsapni puli hropečega dimnika, ropot koles, jasni zvok železnih lopotcev ob suvajočih se vozovih. Tu in tam se je oglasil ljubljanski zvon, vabeč k zgodnji maši . . . Ta nedelja se je vtisnila marsikateremu žalostnemu očetu, bratu, sorodniku, prijatelju, marsikateri objokani materi, ženi, nevesti, ljubici, sestri neizbrisno v spomin! Štiriindvajset dvojnih vrst samih domačih sinov, fantov slovenskih, šest stotinj 17. pehotnega polka je stalo tam pred kolodvorom pripravljenih na odhod v Bosno. “Pre’bleceni so, Na vojsko gredo ! I, Dva dni preje, v petek zvečer, so se pripeljali čvrsti Kuhnovci iz Trsta. Vagone so si bili sami okrasili s svežim zelenjem in s slovenskimi zastavicami, katere so si naredili v naglici. TisoČ in tisoč naroda jih je pričakovalo v gosti gneči na kolodvoru. In ko je zaigrala vojaška goidba slovensko koračnico: “Naprej 'zastava Slave!”, in ko je vsakomur dvigal radostni ponos srce, takrat burni, gromoviti “žitno’’-klici kar niso hoteli ponehati. V soboto zopet, zvečer, je svira-la vojaška godba a njegov prijatelj Dolničarjev Francelj. Tedaj je hil0 Grogi lice še gladko in brki jako, neznatni. Kolikor tudi je bilo na vsem prostoru naših ljudi znane visoke rasti, bi bil vender človek težko našel katerega, ki bi bil bolj plečat in bolj močan od mladega Kozola. Tudi njegov tovariš Francelj je bil krepak, toda mnogo vitkejši kakor Groga. vBil je lep gorenjski fant, črnolas, ogljeno črnih, živih očij, z inteligentnimi, energičnimi, nekako upornimi potezami. — Vojaška oprava se mu je podala, kakor bi bila nalašč zanj izmišljena in prikrojena. Vojaki so imeli puške ob nogi. Med četami je hodilo in stalo ne-brojub ljudi, jemljočih slovo od svojih dragih. “Tamle je! Ali ga ne Vidite? In Groga zraven njega! Brž, brž, mati!” je hitelo mlado kmetiško dekle in povleklo sključeno starko s sabo pred Franceljna in Gro-go. "I — dobro jutro, no. mati! Zgodaj ste morali vstati danes zavoljo mene, kaj? Še dobro, da ste me našli tukaj, ko smo vsi jedna-ko oblečeni!” Tabo jo je pozdravil Groga in držal materino roko varno in rahlo v svoji mogočni desnici in si je kar ni upal pritisniti, kakor bi se bal, da, bi kaj ne podrohil starih koščic. “Kaj ne bi bila vstala. Groga, ti preljubi moj otrok!” je dejala skrbna stara mamica in venomer milo ogledovala svojega sina vojaka . . . Vsakdor, ki bi ju bil videl tukaj skupaj, bi se bil čudoma vprašal, kako more imeti šibka, slabotna ženica takega sina orjaka ! “O, kaj bi dejali rajni tvoj o-ča — Dog jim daj vse dobro — kaj bi rekli, ko bi te videli takega?— Torej, kakor je božja volja, ljubi sin — če mi pa že res odhajaš na vojsko, se pa — postavi! Takemu hrustu, kakeršen si ti, se ni trebi nič bati!” “Kaj bi se!” jo zmajal Groga odločno z gl a v o in pokazal zobe! “In pa po nepotrebnem mi nikar ne mori! Tako včasih, če že ni drugače, takrat ]e malo postrelja.j in pa potolci okolo sebe — pa preveč ne, saj so Turki —” “Mati!” — “— “saj so Turki tudi reveži, pravim, iti imajo tudi svoje matere doma!. — Slišiš? Tudi oni imajo svoje matere, katerim je doma težko za sinove . . . Zatorej, ubogaj me, in nikar mi ne bodi preveč togoten s sovražnikom! Slišiš?” “Seveda slišim, mati!” “Toda, kadar bo pa sila, mi pa tudi rok križem ne drži in pokaži se, da. si kranjski fant! Iz šent-lenartske fare pri nas doma! — Da mi ne bo kdo kaj, slabega govoril pozneje o tebi! —- Potem te ne pogledam nič več -— “Ne bom vam sramote delal, mati, ne!” je obljubljal Groga spoštljivo in ponižno . . . Nekako čudno mu je bilo pri srcu, ko je tu v vrsti stal nasproti rodni materi. “In pa če 'bo kdo od Turkov meril na-te, se pa lepo naglo skrij za kakšno drevo ali skalo, ali kamor si bodi, da te mi ne ustrele po nepotrebnem! Zakaj to je proti svetemu p:smu, ki zapoveduje, da ni treba staviti svojega življenja lahkomiselno v nevarnost, vidiš.” “Kaj mi bodete take pravili, mati! To že vse sam vem, to pa re-v > ? cem. “I — glejte si ga no nehvaležnega otroka! — Bog nas varuj — kaj pa ti veš, kaj je — materino srce —” Stari kmjetici so se zasvetile solze v očesih ... f “Kdaj bi si bila mislila,” je nadaljevala, potegnivši si z robcem počasi preko očij, “kidaj bi bila verjela tedaj, ko si še tako — revno veka! — po — po — zibelki —’ “Mati!” — “da te bom kdaj videla — takega-P — na — vojsko! — Na vojsko pripravljenega, — pa — so klaska — soldaška obleka se ti. dokaj poda, tam-le — zadaj za vratom si popravi tisti črni trak! — Zdaj je že prav. — No, no, ti, Minica, no, nikar se mi toliko ne jokaj ves čas že! Saj vidiš, da sem tudi jaz prav dobre volje, čeprav mi odhaja sin na vojsko in ne vem, ali ga še Jtdaj vidim, ali ne!” Z zadnjimi besedami se je o-krenila k dekletu in si znova o-brisala solzne oči. Zaplotnikova Minica je stala pri Franceljnu,,pri svojem ženinu ... Tiho, neutolažno, neprenehoma se je jokala Francelj je bil ves bled. Temno, divje je gledal in tiščal zobe skupaj. Francelj in Minica sta bila lep par — kakor ustvarjena drug za drugega. Zlasti pa je pozornost vseh blizu stoječih vzbujala sveža, bujna, prirodna, ponosna lepota nesrečne neveste, ki je kazala v vsakem okretu, v vsem bitju nenavadno, prirojeno plemenitost in ljubkost. — “Francelj!” ga je poklicala tiho . . . Vojak je lahno privzdignil puško in jo postavil desni nogi bliže. “Francelj — ali mi $oš kaj pisal?”— “Bom,” je odgovoril hripavo. “Ne boš -— pozabil?” — “Saj sem ti obljubil.” — Francelj se je naporno odkašljal . . . V grlu ga je tiščalo kakor z mrzlimi kleščami. “Le piši mi, kmalu ... Ne smeš pozabiti!” — Umolknila sta . . . Francelj je gledal v temno žrelo puškne cevi. Z levici.) je gladil surovo-usnjeno, rdeče-rjavo torbico z a patrone. Miničn je uprla vanj svoje vlažne oči . . Gledala ga je, opazo- vala ga je, kakor bi si hotela nje- govo podobo vdolbsti vekovečno v spomin . . . Niti trenila ni z rosnimi veki... — Pov^odi, v vseh vrstah so jemali slovo. Jednaka žalost je težila srce fregato oblečeni dami in borni, pn-prosti kmetici. Vsi tukaj so si bili bratje in sestre v občni togi, v občnem strahu negotove usode. Nekoliko na levo od Franceljiia jo stal častnik z okrogloličnim fantkom v naročju in ga poljubljal. — Ob strani mu je slonela ihteča, bleda soproga, — Fantek v beli oblečici je hlastal s prstki po svetli zlati roži na očetovi oficirski kapi . . . “Papa-a, papa!” je veselo vzklikoval. Častnik je tiho, ljubeznivo prigovarjal gospe.) in jo tolažil. — Ali čim dalje, tem močneje se je jokala . . . Otrok pa je vlekel očeta za brado, tapkal ga po licu in s tenkim, milozvočnim, jasnim glaskom klical: ‘ ‘ Papá-a, papá-a! ” — V bližini je stal tenek lajtenant, govoril z znanci, se kratko nasmihava! si zavihava! brke, opazoval stotnikovo gospo, si poigraval z ostro ostjo gole sablje in kradoma pogledoval lepo Minico. “Oh, oli, Francelj!” si je domislilo zopet mlado dekle. Pogledal jo je, ne da bi bil zinil besedico. “Oh, če te ne bo več — nazaj !” In znova je zajokala . . . “G1 aj ga dekleta takega!” so se oglasili Grogova mati. “Zakaj mi ga pa vendar delaš še bolj žalostnega, kakor že je! — Le potolaži se lepo, Minica! — Saj pride, saj se vrne, kadar bo vojska končana, Turki pa- premagani . . . Kakor sc naši zdaj odpeljejo, tako se spet povrnejo. — Kar najé-denkrat . . . lepega dne ... se on pripelje v domačo javoriško vas nazaj in prinese svetinjo, svetinjo in cesarsko pohvalo! In vse ga t>o čakalo. Francelj pa zdrav in vesel — nič ne jokaj Minica — in potem bo pa svatba! Tfr bo kaj lepo I”___ Ubogo dekle si je zakrilo obraz z robcem ... Vsa se je tresla. — Tedaj je prisopihal jednooki Gašperček hitrih korakov. “Zlomka”, se je jezil, “malo, malo, pa bi vaju še našel ne bil, malora. Le podajta mi še j eden-krat roko, ti, Francelj, in pa ti, Groga! — Pa nič strahu! Saj sem bil jaz tudi na vojski, pa se me še zdaj smrt boji, makako. — Pa ti Groga, ki si famt od fare in pa fant za to — po deset in po deset Turkov, to bo tebi mala juži-na! Le pošteno jih opili, korpodi-bako! Kranjska koža ni po mrožu!” W “Saj ne bo nič hudega!” so tolažili mali gospod korporal Oodr-njavček zadaj za Grogo. Navzlic temu, da so bili kot .vojak zelo robati in brezobzirni, se jim je vender France! jnova zala nevesta liudo smilila. “Naj nam le kdo kaj preblizu pride, premej-kukuš, mi mu že pokažemo, 6d kod smo doma! - Kaj, fantje!” “Le pomagajte si, ljubi otroci!’ je .svetovala starka in bistro pogledala po bližnjih vojakih; “skupaj mi bodite in varujte drug drugega!” Dalje prihodnjič. Resna stvar. Mi' dostikrat najdemo v prve vrste medicinskih listih, da mnogo ljudi išče zdravnikove pomoči, za kako nagajivost v želodcu in trebuhu. v resnici je pa lahko doti-čen človek bolan na tuberkulozi ali prvih večjih pojavih jetike. — Ampak vsak dober zdravnik ve, da mora biti človek najprvo temeljito ozdravljen v želodcu in trebuhu, če hoče imeti zdravljenje jetike kakšne uspehe. To nam jasno priča, kako resna stvar je to, da človek tudi malim bolečinam posveti »so svojo pozornost. Našli boste vedno Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino kot prvi in najboljši pripomoček v takih slučajih. Glavni sistem poživi in ojači notrajne organe in cel sistem. Najbolji potrebni organi bodo zadobili staro zdravje, kar bo kri raznesla po celem telesu in tako dala dobro hrano telesu in ga okrepčilo. Rabi to zdravilo, kadar je tvoj želodec v neredu. V lekarniških prostorih. Jos. Triller, 1333 — 3339 So. Ashland ave. Chicago. 111.. ZASTONJ VPRAŠAJTE Z POLNIM ZAUPANJEM ZA SVET IN v * POJASNILA. NA VSAKO VPRAŠANJE DOBITE ODGOVOR POVSEM ZASTONJ!!! IZREŽITE TO IN ODGOVORITE NA VSA VPRAŠANJA Ali imate dober tek (apetit)?....... Ali ste nervozni in slabotni? ...... Ali hujšate?........................ Ali ste zaprti ?.................... Ali se debelite?.................... Ali so Vam nosnice čiste ?.......... Ali ste hitro utrujeni?............. Ali ste raztreseni ?................ Ali so Vaše oči slabotne in težke?.... Ali imate bolečine v obljižju srca?... Ali imate kilo (bruh) ?............. Ali so Vaši otroci zdravi?.......... Ali imate prehlajenje v plečih ? ... Ali so Vaše roke in noge vnete ?.... Ali so Vaši čieni trdi in otečeni?. ... Ali slabo slišite?.................. Ali ste slabovidni?................. Ali imate bolečine v nesu?.......... Ali je Vaš jezik nečist?............ Ali težko dihate ?. ................ Ali je Vaša koža suha in vroča?..... Ali je Vaše grlo suho in kedaj?..... Ali je Vaša voda motna ali gosta?... Ali je Vaša slina gosta?............ Ali slabo prebavljate?.............. Ali kašljate, suho in na kratkp?.... Ali kašljate po noči?............... Ali imate slab okus v ustih?........ Ali ste vrtoglavi?.................. Ali Vam teče iz ušes?............... Ali pljuvate rumene ali sive izmečke? Ali dobro spite?.................... Vas spanje okrepča?................. Ali pijete mnogo vode?.............. Ali pijete mnogo opojnih pijač?..... Ali pušite mnogo tobaka?............ Ali opažate, da izgubljate moč?..... Ali Vam je slabo po jedi ?.......... Ali so Vam noge in roke težke? ..... Ali čutite bolečine v hrbtu in križcih ? Ali ste hripavi po kašlju?.......... Ali imate črne kolobarje pod očmi?.. Ali Vam srce močno in prehitro bije? Ali imate bolečine, praskanje v grlu? Ali imate glavoboli?... .kedaj?..... Ali Vas glava boli na čelu?, .sencih?. Ali velikokrat votlo puščute?....... Ali imate hemorlioide (Zlato žilo)?.. Ali imate bolečine v sapniku?....... Ali imate kake rane na telesu?...... Ali imate katar v nosu?, .vratu?.... Ali imate renmatizem?............... Ali imate slabosti v želodcu?....... Ali imate kake notranje bolečine?Kje? Ali Vas boli temem, vrh glave?...... Ali Vas ledice bolijo?.............. Ali ste otečeni pod očmi?........... Ali Vam kedaj kri iz noša teče?..... Ali imate bolečine v trebuhu?....... Ali imate kako spolno bolezen? Triper—Sifilis ali kake druge bolezni brez raziike.kolikoje bolezen stara? Zakaj bolezen prenašati ? Tisočerim rojakom je bilo poma-gano do čvrstega zdravja , ker so se obrnili z polnim zaupanjem do tega slavnega profesorja. Pridite osebno ali pa pišite v ta slavni zavod v slovenskem jeziku. Potožite in opišite Vašo bolezen temu iskušenemu zdravniku dokler ne bode prepozno. Stavite mu najsi bode kakor-šno hoče vprašanje glede bolezni — vprašajte ga za svet. On Vam bode odgovoril in svetoval povsem brezplačno. I IZREŽITE TO ?j Vrhovnemu Zdravnoku Collins N. V.Med. Instituta 140 W. 34th Str. N. Y. Pošiljam Vam odgovor na' vprašanja , tičoča se moje bolezni. Prosim da mi odgovorite, kaj da je z menoj. Naznamite mi, ako me za-morete ozdraviti in ako je še kaj upanja me ozdraviti. ’ Prosim obdržite to tajno in pošljite mi odgovor zastonj. Ime.......................... 1“ Dr. E. C. COLLINS. Slavni profesor, ustanovitelj uaj-večjega zdravniškega zavoda v Ameriki, The Collins New York Medical Institute. TA KNJIGA VAM. ZAMORE i REŠITI ŽIVLJENJE To je največja in najobširneja zdra stvena knjiga kar jih je bilo do sedaj sj sanih,in ta knjiga je učila mnogo drug zdravnikov kako bolezni zdraviti. Pis na je v slovenskem jeziku in Vam po\ kako si zamorete zdravje obraniti. Preskrbite si vse ostale zdravnisl knjige, primerjajte njih vsebino z knjige, in sprevideli bodete razloček vrednost te znamenite knjige. Pridite osebno ali pa pišite in pošljite odgovorjena vprašanja na Dr. E. S Hyndman-a Medikalnega direktorja od NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th ST., NEW YORK CITY. Uradne ure so: Vsaki dan od 10-5 pp. Ob nedeljah in praznikih od 10-1 pp.Vsaki torek in petek od7-8 ure zvečer. 1 f. S. S. P. v X Zveza j Ustanovl|ena leta 1908. Inkorporirana leta 1909, Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR; ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Bix 291, Salida, Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI; FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island A »e., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2236 JVood St., Chicago, lil. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11316 Fulton Avenue, Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHOftlK, 1346 So. Ashland Ave. Chicago, 111. 'Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 -6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. DRUŠTVENI URADNIKI. Št. 1 Chicago, III.: M. V. Konda, pred., 1518 W. 20th St.; V. S. Skubic, taj., 2727 S. 42nd Ct.; V Kulovic, blag.. 2322 Shefield Ave. — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 2 Claridge, Pa.: I. Mlakar, pred. Box 68; I. Batič, taj., Box 487; L. Sturm, blag., Box 434. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 3 Depue, lil.: J. Obrič, pred.; D. Badovinaz. taj.; MwOmreza, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 4 Black Diamond, Wash.: J. Plaveč, pred., Box 644; Fr. Kutchar. taj., Box 606; Ig. Potočnik, blag., Box 715. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 5 Darragh, Pa.: Jos. Nose, pred., Hermenie; M. Brunet, taj., Box 163, Arona; J. Hauptman, blag., Box 140. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 6 Wlnterquarters, Utah: V. O-rač, pred., Box 71; M. Krstnik, taj., Box 44 : J. Mlakar, blag., Box 11. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 7 Arona, Pa.: V. Huter. pred.; M. Rajer, taj., Box 53; A. Štih, blag., Box 81 — Seja 2 nedeljo v mesecu. Št. 8 McGuire, Colo.: Jacob Frelih, pred.. Box 2; Fr. Vodenik, taj., Box 54; J. Hribar, blag., Box 2. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 9 Leadville. Colo.: Jos. Lanich, pred., Box 972; Lud. Slak, taj., Box '972; A. Goršič, blag., Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 10 Moon Run, Pa.: V. Butije, •pred.. Box 271; Fr. Čuk, taj., Box 262; Fr. Ambrožič, blag., Box 275. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 11 Staunton, III,: John Maček, pred., Box 667: A. Ausec, taj., Box '158; J. Korunlka, blag., Box 30. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 12 Sublet, Wyo.: J. Jamšek, pred.. Box 126; J. Kolar, taj., Box 64; Frank Gabrian, blag., Box 116. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 13 Witt. III.: D. Senuškar, pred. Boq 151; J. Supančič, taj.. Box 633; M. Volovšok, blag.. Box 418. čar, taj., 5624 Elsinor St.; Ig. Zupan, blag., 5606 Elsinor St. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 27 Forest City, Pa.: J. Trček, pred., Box 419; Fr. Leben, taj., Box 419; J. Šume, blag.. Box 233. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 28 Madison, III.: Jos. Baričevac, pred.; L. Pavičič, taj., Box 131, Granite Oity; Jos. Barieevac, blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 29 Taylor, Wash.: Alois Fink, pred.; M. Škerbenc, taj., Box 7; L. Pugel, blag., Box 132. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 30 Bishop. Pa.: J. Murgel, pred., Box 8; Ig. Vidmar, taj., Box 23; A. Renko, blag., Box 13. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 31 Farmington, W. Va.: J Jura! ch, pred., Box 21; J. Kubin, taj., Box 218; Jos. Probič, blag., Box 218. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 32 Wenona, III.: Alojz Krakar, pred.; Fr. Ambroš, taj., Box 208; A. Jaklič, blag., Box 95. — Seja 2, noj deljo v mesecu. Št. 33 Livingston, III.: Fr. Piazzetta. pred., Box 148; Fr. Deželak, taj., Box 81; A. Švajger, blag., Box 148. —■ Seja zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 34 Oregon, City, Oreg.: P. Kurnik, pred., Box 155; I. Kurnik, taj., Box 155; Fr. Sajovic, blag., 131 — 18. and Main St. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 35 Franklin, Kans.: A. Koro- šec, pred., R. 4, Girard; J. Zager, taj., R. 4.. Box 89, Girard; A. Šraj, blag., Box 3, Franklin. — Seja 4. nedeljo v mesecu. Št. 36 Springfield, III.: M. Pekol, pred., 715 N. 14. St.; A. Pekol, taj., 1717 E. Edwards St.; Jos. Grobelnik, blag.. 1031 S. 15. St. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 37 Lowber, Pa.: J. Ferjan, pred.; j M. Škoda, taj., Box 82; J. Grošelj, blag., Box 277. —- Seja 3. nedeljo v mesecu. Seja Št. 38 Jenny Lind, Ark.: M. Mrak, jpred.; J. Spelič, taj., R. 3, Box 139 1. nedeljo v mesecu. Št. 14 Yale, Kans.: A. Rupar, pred., j Fort Smith; J. Belle, blag., R. 3, Box Box 65; Jo®. Alič, taj., Box 166, Cur- J 245, Fort Smith. — Seja 2. nedeljo v ranville; Pr. Šetina, blag., Box 127. j mesecu. — Seja 2. nedeljo v mesecu. | Št. 39 Agular, Colo.: Frank Požrl, Št. 15 Taft. III.: A. Zalokar, pred. ! Pr6d- Box 203 = M- Mcežič, taj., Box Boq 36; J. Koman, taj., Box 43; J. Papeš, blag., Box 171. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 16 Clinton Ind.: Jos. Bizjak, ■pred.. Box 519: Fr. Mrak, taj., Box 73; R. Cesar, blag,, Box 412. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 17 Aurora, Minn.: J. Rožanc, *70; a. Unetič, blag.. Box 263. —- Se- pred.. Box 148; V. Mikulich, taj., Box 21; Fr. Bernik, blag., Box 148. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 18 Girard, Ohio; M. Leskovec, pred.. Box 372; J. Škof, taj., Box 11; ,J. Leskovec, blag., Box 372. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 19 Chicago, III.: W. Rus, pred. 11316 Fulton Ave.; Jos. Fritz, taj., 11422 Stephenson Ave.; Fr. Kuhelj, blag., 3366 — 91. St. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 20 Cleveland, Ohio: J. Hočevar, pred., 1106 E. ^4. St.; Jos. Janežič, taj.. 1277 E. 55. St.; \Fr Lah.* blag., 568 E. 162. St. N. E. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 21 Naylor, Mo.: J. Zimerman, pred.: Fr. Levar, taj., Box 123; V. Dobnikar, blag., Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 22 Indianapolis, Ind.: J. Pušnar, pred., 725 N. Warman Ave.; M. Ko- 491, Agular; J. Morgl, blag.. Box 47. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 40 Salida, Colo.: A. Novačič, pred.. Box 641; Fr. Miklič, taj.. Box 291; M. Mauc, blag., Box<641. — Seja 1 v mesecu. Št. 41 Ambridge, Pa.: Fr. Tomažič, pred.. Box 141; Fr. Ogulin, taj.. Box cvirk, pred., 383 Park St., Francis Žovle, taj., 457 S. Pierce St.; Ana Bergant,' blag., 257 — 1st Ave. —• Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 51 Ravensdale, Wash.: P. Koss, pred.. Box 10; Fr. Maurič, taj., Box 1; J. Arko, blag., Box 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 52 Somerset, Colo. K. Grušovnik, pred., Box 1; R. Žohar, taj., Box 131; K. Eraožnik, blag., Box 155, — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. Ž>3 La Salle,■ lil.: Jakob Brejc, pred.; V. Potisek, taj., 1237 — 1st St. M. Požežnik, blag., 28 Laharpe St. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 54 Ely,' Minn.: M. Grahek, pred., Box 478; J, Kardel, taj., Box 391; J. Tekavec, blag., Box 391. — Seja 2. .nedeljo' v mesecu. Št. 55 Broughton, Pa.: J. Reven, pred.. Box 51; J. Jamše, taj.. Box 185; J. Žitnik, blag.. Box 186*. — Seja 4. nedeljo v mesecu Št. 56 v Rock Springs, Wyo.: Fr. Kostanysheok, pred., Box 563; Math Batich, taj.,-209 G. St.; Fr. Šumik, blag., Box 563. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 57 Barton, Ohio: Ant. Coran, pred., Box 17; Fr. Levstik, taj., Box 2; Fr. Coran, blag., Box 50. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 58 Greenland, Mich.: J. Pintar, pred., J. Kreker, taj.. Box 164; J. Brala, blag., Box 330. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 59 Conemaugh, Pa.: Fr. Dre- melj, pred.. Box 73; Travnik, taj., Box 275; Fr. Perko, blag., Box 101. — Seja 3. nedeljo v mesecu. \Št. 60 Pueblo, Colo.: A. Stražišcar, prkd., 1317 E. Abriendo Ave.; Frank Stupar, taj., 1234 Eiler Ave.; Geo. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Ave. —_Seja vsaMga 10. v mesecu. Št. 61 Barberton, Ohio: Ant. Sig-mont, pred., 176 Center St.; R. Pu-žel>j, taj., 161 Houston St.; J. Primc, blag.. 432 St. Bolivar Rd. —4* Seja 2. nedeljo v mesecu. Št, 62 Loraln, Ohio: J. Petkovšek, preds., 1605 E. 29th St.; Fr. Ziherl, taj., 1641 E. 29. St.; J. Zallar, blag., 1708 E. 28. St. — Seja 1. nedeljo v mesecu Št. 63 Sheboygan, Wis.; Fr. TuTek, pred., 922 Michigan Ave.; Jos. Pirc, taj., 2020 Superior Ave.; J. Bogataj, blag. 1322 E. 7. S:. — Seja 3 nedeljo v mesecu. Št. 64 St. Michael, Pa.: N. Zvona-rič, pred.. Box 122; S. Šilobat. taj., Box 32; I. Štritof, blag.. Box 46. -— Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 65 Onanalinda, Pa.: A. Likovič, preds.; J. Zalar, tajnik. Box 2; J. Švelc, blag., Box 4. —- Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 66 Superior, Wyo.: K. Perušek. pred.. Box 48; Fr. Krašovic, taj.. Box 284; Jos. Kolman, blag., Box 223. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 67 Johnston City, III.: J. Pleše, pred., Box 561; M. Jeienčič, taj.,. Box 489: B. Mance, blag.. Box 461. —: Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 68 Issaquah, Wash.: J. Bohte. pred.; J. Kochevar, taj., Box 82; A. Omeje, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 69 Brewster, Ohio: M. <3clob, pred., 210 E. Walnut St., .Massillon; Fr. Rajer, taj., 248 E. Walnut St., Massillon; M. Strah, blag., Brewster. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 70 Dunlo, Pa.: Frank Kočfrvar, pred.; A. Sterle, taj., Box712; J. Do-lez, blag., Boq 161. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 71 Marianna, Pa.: J. Milanič, pred., Box 251; M. Čebašek, taj. in blag.. Box 206. — Seja 2. nedeljo V mesecu. put ji. ki so umorili nedolžne strajkarje, tudi procesirani. — “’Da". :e odgovoril Feeh-an. “0-seuinajsl jih jt> bilo obsojenih od treh do šest mesecev v zapor”. "Kaj. tri mesece za uniorstvo! za večkratno uniorstvo!" je zakričal kongresman .Uadison razburjen in presenečen. “Da, in vsi se že skoro vesele prostosti,” je še dodal zastopnik premogarjev, Francis Feehan. Na neko drugo vprašanje Madi-son-a, je Feelian po vda rja!, da so se vse obravnave od sodnikov vodile — strankarsko. Feehan je tudi povedal, da so kompanije zgradile “škokade”, kjer so imele zaprte delavce, ki so prišli ne dolgo temu iz starega sveta. “18,000 premogarjev je šlo na^štrajk,” je odgovoril Feehan, “k0 se je pa štrajk peljal z vso silo naprej, so se dražbe posluževale najsramotnejših sredstev in zločinov zoper Strajkarje, da bi ga zlomile seveda. 10,000 štraj-karjev je bilo izgnanih iz kompa-nijskih hiš, in so morali okraj zapustiti- pravzaprav: spodilo se jih je naravnost iz Pennsylvanije. Ampak, nahaja se tam še 6—7000 premogarjev, katere so dražbe ravno tako iz svojih tal izgnale, in ti so bili primorani si poiskati zavetišč-i v hribovju, v šotorili in barakah živeti do nepregledne dobe štrajkarsko, trdo življenje. V teli barakah so že prestali eno zimo — grozno muk, in trpljenja polno — a zmagali so jo. Danes šo vedno žive tam in nihče neve, kedaj bodo spali zopet v svojem ■domu”.- SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ. Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. -—• Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne. UVEeitiia. Skender 5241 Butler Str., Pittsburg, Pa. Ben Phone 7-r Fisk. II ja 2. nedeljo v mesecu. Št. 42 Red Lodge, Mont.: A. Božič, pred.. Box 32; A. Kanclarič, taj., Box 32; D. Grenloo, blag., Box 32. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 43 High Bridge, la.: Jos. Čer- nič, pred.; M. Zupan, taj. in blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 44 Vlrden, lil.: M. Stermec, pred., Box 340; J. Deželah, taj., Box 41, Girard; A. Stopar, blag.. Box 231. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 45 Baltic, Minch.: J. Prešeren, pred., Box 155; L. Navoda, taj., Box 155; J. Jelen, blag., Box 155. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 46 San Francisco, Calif.: F. Skubic, pred., 591 Vermont St.; A. Ser-jak. taj in blag., 1492 San Brano Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 47 Chicago, lil.: Antonija Lesar, predsednica, 2727 S. 42nd Ct.; Anto Št. 72 Hillsboro, III.: G. Janžekovič, pred.. R 2, Box 15; M. Šabalj, taj.. Box 15: T. Hren. blag., Tailer Spring. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Št. 73 Girard, lit: Fr. Gašparac, pred.. Box 38; Andrej Kine, taj., Box 1; Fr. Štimac, blag., Box 38. — Seja 1. nedeljo v mesecu. , Št. 74 Johnstown, Pa.: J. Tegelj. pred., 1175 Virginia Ave.; M. Štrukelj, taj.. 812 Chestnut St.; M. Logar, blag., 768 Coleman Ave. — Št. 75 East Helena, Mont.: Marija Strajner. pred’ca. in taj’ca., Box 75; Marija Suhodotnik, blag’ca.. Box 33. Št. 76 Roundup, Mont.: M. Keržan. pred.. Box 144; M. Mežnarič, taj., Box 85; J. Cerovšek, blag.. Box 151. Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 77 Cherokee, Kans.; M. Berlož-nik, pred., Box 84; J. Cestnik, taj., Box 65; Jos. Premk, blag.. Box 1. — bal, taj., 725 N. Warman Ave.; L. nija Ivanšek, tajnica, 1517 S. 43rd Bučar, blag., 711 N. Warman Ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Št. 24 Milwaukee, Wis.: J. Kalan, pred.. 341 — 6th St.: F. Glojek, taj., 475 Virginia St.: P. Ocvirk, blag., 383 Park St. — Seja 1. nedeljo v me- secu. Št. 25 Readlng, Pa.: I. Starašinič, pred., 143 N. River St.; Jos. Filak, taj,. 428 Tulpehocken St.; J. Koš-merlj, blag., 420 Johnston St. Št. 26 CoHlnwood, Ohio: Jos. Kučič, pred., 439 E. 156. St.; J. Poto- Ave.; Marija Wardian, blagajnica, 1913 W. 22, St. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Št. 48 Breezy Hill Sta. Mulberry, Kans.; A. Govejšek, pTed.; J. Kovačič, taj., Box 24; S. Dudaš, blag., Box 5. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 49 Winterquarters, Utah: Antonija Orač, predce.. Box 71; Agnes Fajdiga, tajca., Box 65; Marija Suhar, blagea. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Št. 50 Milwaukee, Wis.: Marija O- PEKEL ZA DELAVCE. AVestmorel andski okraj v Penn-sylvamiji, je pekel za delavce. Iz Washingtan, D. C., se poroča: Gl ob o 1^- utis so napravile na vse zastopnike ljudstva, izjave Frana Feehan-a, predsednika rudniškega okraja od Tj. M. W. of A. Komite za delo in trgovino, se .je kar čudil izjatanjam Feehan-a, o groznem peklu, v katerem so že'15 mesecev vvestmorelandski štraj-karji. Feehan je povedal odboru v Beli hiši, da je od početka štraj-ka pa do danes zgubilo 20 rudarjev svoje življenje — vsi postre ]jeni od deputijev. “Nekateri od delavcev”, je nadaljeval Feehan so bdi notri v svoje hiše preganjani in tarp ustreljeni. Krivi niso bili nobenega prestopka, kot to, da so bili štrajkarji. Menda Pa ne sme v Zjed. državah dela vee biti štrajkar?!” Kongresman Madison iz Kansas je vprašal Feehan-a, če so bili de- * * * % ' AMERIŠKI DRŽAVNA BANKA, (Pod državnem nadzorstvom. * * 1825*1827 Bine Island Avenue vogal Loomis St. Chicago, 111. 4- * * * 4 t Kapital in preostanek $350.000 00 t * * * * * * * * Plačujemo po 3% od vloženega denar a Pošiljamo denar na vse dele sveta. Oddajamo hranilne predale. Urad tte ure: Od 8:30 jutro do 5:30 zvečer V s >boto: Od 8 30 “ ° 9 ure zvečer V nedeljo Od 9 “ ’* 12 o poldne. JAN KAREL. J. F STEPiSTA, predsednik. blagajnik. * * * * * * * 4*4*4» 4‘4‘4*4*4* ♦4*4*4*4*4‘4«i*4* 4*444*4*4*4* *$* f Ml VAS SEZNANIMO Z NOVO «3 kamnov NOVO pristnih ^ 1*1 I ■ Vr W vsebujočo uro. pristnih vsebujočo •uro. Rdeči nagelj in politika. Rdeči nageljček ima kot politični znak svojo zgodovino. Ludvig H. burbonski (1621 do 1686) je napravil rdeči nagelj na Francoskem zelo popularnim. Vojaki so ga nosili in Ludvig sam si je v ječi preganjal čas s tem, da je gor jil in zalival lonce z nageljni. Njegova žena je med tem zanj zbirala upornike. Ludvig je dejal svojemu zdravniku: “Kdo bi si mislil, da se moja žena vojskuje in zmaguje, ko jaz gojiip in zaliveim nageljne.” S tem je nagelj postal za Burbonee najljubša cvetka. V času francoske revolucije od leta 1793 dalje je igral rdeči nagelj zelo važno vlogo. Na poti k guil-lotini s0 nosili na smrt obsojeni rdeče nageljne ‘nageljne strahu’, (oellet d’ Lorreur). Ko so pro-gnanci zapuščali svoje domove, so jim dekleta pripenjala pri odhodu rdeče nageljne, katere so si shranjevali kot znak hrabrosti in simbol ljubezni. Zaljubljenci so si dajali šopke rdečili nageljnov na plesih. V znamenju rdečega na-geljna je Napoleon L leta 1802 izbral rdeči obesek za častno legijo. Kakor Francozom tako se je tudi Belgijcem ta cvetka zelo priljubila, toda le meh delavskim ljudstvom. Na umotvorih inozemskih umetnikov vidimo ženske z nageljčkom v roki. — Na Gorenjskem so prav posebno rudniški delavci ponosni na svoje nageljne, ki vise z oken lesenih hiš. Z marsikaterega okna vise po cel meter dolga stebla polna rdečih cvetov. (Eugadinski nagelj). Taki nasadi so prava dragocenost v družini in se podedujejo od roda do roda. Pred leti, ko je prestolonaslednik Fran Ferdinand želel imeti tak nasad iz rdečih nageljnov, je dolgo časa. trajalo, pred-no ga je bil v stanu dobiti. Tudi po Nemškem je med delavstvom zelo razširjena ta cvetka, na Španskem pa je rdeči nagelj narodna cvetka. Cesar Viljem IT. je tudi rad imel rdeči nagelj, pri ljubljen pa je bil prav posebno predsedniku ameriških djržav Me Kinleyju Po njegovem umora je celo predlagal nek ’ameriški po slanee v parlamentu, naj se proglasi rdeči nagel kot ofieielen znak države Ohio. — Sedaj pa nosi rdeči nagelj delavstvo vsega sveta — kot znak razredne zaved nosti. “Zarja”. “Češki list”. Čehi, ki bivajo stalno na Hrvatskem, v Slavoniji, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, bodo izdajali svoj list “Česky List”, ki bo zastopal slovanske i-deje ter bo informiral češke roja ke o narodno-gospodarskih, trgovskih in socialnih razmerah jugoslovanskih deželah. Izhajal bo v Zagrebu. Zopet dokaz, kako Sq Cehi vneti za časopisje! Za zunanje oglase ni odgovor no uredništvo ne upravništvo. Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno. Mi moramo prodati za prvič 10,000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih "Accuratus” ur in sicer samo za $5.75 komad! Te vrste ure so jako pripravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni in ’’gold filled”. Posebno so te ure poznane po svoji trdnosti Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težka fnni50“moSoe garantiramo za 20 let bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabiste, dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In prej ko kupite kako drugo, premislite. Če pošljete nam vaš naslov, kar vas stane I cent, Vam pošljemo uro na ogled. Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, Če jo pa ne marate —jo ni potreba kupiti in 11! roclfiramn llCfl LePa uro pošljite na naše stroške nazaj. IviI I COf\ll OHIU IOC ■ veri- žica pri vsaki uri. Pišite na naslov: EXCELSIOR WATCH CO., DEPT. 505, CHICAGO, ILL., U. S. A. #1 4R m NAZNANILO. Obč nstvu naznanjamo, da je naša BOWÎadanSka zaloga H» m mcškla in dsških Oblek z novo zalogo spopolnjena in sicer z novim in zadnje mode blagom najboljše kvalitete. «R Oglejte si zalogo obleki |J. J. DVORAK & m i» 4R 1853-55 Blue Island Ave. Co. S è* ^ edini izdelovalec linijskih oblek in prodajalec na zapadni ^ m strani Chicaga PUREÎENE OBLEKE. Žel mo tudi se mamiti občinstvo z na šo veliko zalogo krojaško narejenih m oblek, zadnje mod3 v mestu Ml g «raatir.mo s oje blago in vemo, m «s 4? daje vsa* naš o 1 jemalec zalo *0. jen, kdor nas obišče. Cevi II Ramo pridit* in oglejte si našo veliko zalogo unijskih ___i^č -vliév vseh vrst in kakovosti. č : vi jev vseh vrst in kakovosti. J, J. DVORAK, lastnik. m » w POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode knjiga “Strahovalci dveh kron” kmalu .pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 570 .strani in stanejo oba snopiča skupaj le $1.00. Poštnina je s tem že plačana. Ayg. W. Ramm pogrebnik in balzamovač, tapetni k in podobar 92118th St, SHEBOYGAN, Wis, Zastopnik: FRANK PUNGERČER GOSTILNA , kjer je največ zabave in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dolbi v gostilni Johti Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, Ul. Telefon Canal 1439. SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bohemio” kjer se toči izborno impor tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstao kuhittlo. Fina vina in smodke. Za obilen poset se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18- ul. Najboljša gostilna na Blue Island Ave. v Chieagi ]e J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večeria s pijačo samo iBo. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOL EK 1870 Bice Island Avenne vogal 19. ul. trgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Blue Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Bank. ODVETNIK PATENTI GARL STROVER (Sobe štev 1009) 140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Trn., 3989 MAIN SVOJI K SVOJIM! Vsak slovenski delavec mora čitati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!” Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.) A. J* Terbovec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetič & Go. 1622 Arapahoe St*, Denver, Colo. «« Glas Svobode (Trne Voice op Liberty) weekly 99 Published by M. V. KONDA (SL CO. 2020 Blue Island Ave., Chicaga, Illinois. Subscription $2. 00 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ’ Glas Svobode’ izhaja vsaki petek .------------in velja------------------ (A AMERIKO: ____ Za celo leto...............$2.00 ta pol leta................$1.00 IA EVROPO: Začelo leto................$2.50 za pol leta. ..............$1.25 Naslov za dopise in fošiljatve j* GLAS SVOBODE 2020 BLBE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Štabi naslov. NAPREJ ZA “GLAS SVOBODE”! (Pismo upravnika.) Sešli so se enkrat dobri katoliški možje in ugibali, kako bi slovenskemu narodu “pomagali”. In ustanovili so slovenski katoliški list za slovenske delavce in komaj je prva številka izšla, pa so mislili, da je za slovenskega delavca že vse storjeno. List pa ni pisal delavsko, temveč ravno tako, kot da bi imel za vrhovnega urednika samega papeža iz Rima. Zopet nekdaj pozneje, so se sešli slovenski možje in ugibali, kako bi se slovenskega delavca malo iz teme rešilo. Nov politično svobodomiselni list je bil bolj potreben, kot novih par čevljev. List je dobil ime: Glas Svobode. Že ime je povedalo, da slovenski narod ne bo v drugo ovit v črno temo. Glas Svobode že deset let deluje vedno le za probujo, za versko o-svobojenje slovenskega delavca in za njegove gospodarske in socialne potrebe in vse, kar je delavcem v prid. List Gl. Svobode vedno nastopa svojo trdo kritično pot! Glas Svobode neprenehoma biča vse, kar narodu škoduje na duši in na telesu in na žepu! Glas Svobode se neboji za svojo sveto nalogo nobenih zaprek, nobenih žrtev. — Glas Svobode pa je začel svoj boj v času, ko je bil rimski zmaj v svoji naj večji moči nad slovenskim delavcem v Ameriki. “Im-portiralo” se je v tisti dobi največ slovenskih “duhovnikov”. — 'Vse javno in zasebno mnenje je bilo pod uplivom cerkve. Narod slovenski je bil že v enajsti veri. gi, da se mu ni pa ovila okolu v.ra-tu še dvanajsta — je zasluga lista “Glas Svobode”. Procentno je še vedno 70% slovenskih delavcev v Ameriki, ki imajo en a jsl verig okoli svojega telesa. Velikanska zasluga bo, za “Glas Svo-I; bode” namreč, če se bo posrečilo j|fi vsaj še 20% slovenskih delavcev || rešiti enajst verig. Potem bo raz-j imerje 50: 50. Če pa enkrat tako I daleč pridemo, rivalitete nepotre-bujemo! Naprej torej za “Glas Svobode”! Naprej za list, ki se j bojuje za interese slovenskega deli lavca! Naprej za list, ki se bojuje pr o! i temi in rimskemu klerikalizmi mu. Da, rimskemu mednarodnemu IjSklerikali/ ;mu, kateri se oznanjuje jjjrslovenskemu trpinu z lec in izpred »oltarjev, kjer duhovniki grme i proti “svobodomiselcem” itd., o Imnaprednih listih sploh in o vsem, li kar ni po volji gospodom v farov-|j||žu. Strašansko rohnijo pa proti li-jilsstu Gla-> Svobode. Strašijo in ro-llPOtajo nad nedolžnimi ljudmi, ka-•• knr nam ravno danes poroča naš jMzastopnik iz Denver, Colo. g. E. ;||Coi4e. On piše: “Kot zastopnik llflista' “Glas Svobode” s žalostjo Sjlporočam, da so tukaj ljudje še v /nočni temi in je jako težko agiti-jrati za prekoristni list Gl. Sv., "ker skoro vsak se ga boji naročiti in pravi: “Ja če ta list čitam, pojem pa še pri spovedi odveze ne fjdobim.” Drugi zopet imajo in vi-idijo druge strahove, ker jih du-ihovnik zmerja in straši: svobodo-Ijimiselci hočejo požgati samostane, /podreti cerkve, razporočiti ljudi llpd. Same strašne .reči! Gospodje jjljpač dobro vedo, kako neresnico ||govorijo — ali namen posvečuje Ijjsredstva. Tn tako pridem v mno-Slge slovenske hiše, ljudje utrujeni |lfeede pri skromnih mizah in raz-[mišljujejo svojo usodo in govore Iriued seboj tudi o “politiki”, ka-’ko grozen človek je tak svobodomislec ali naprednjak ali celo “li-beralc” Ako bi n. pr. kdo take I 1 ljudi poučil, bi ravno iz teh ljudi postali najbolj napredni Slovenci, ker le narod, ki ima smisel za napredek in kulturo, more obstati v boju s drugimi naprednimi narodi.’” Tako nam piše rojak zastopnik in mi mu verjamemo, da je agitacija za Gl. Sv. težka, toda kakor-hitro se dobi naročnika, tisti potem drži! Klerikalizm je svetovna moč in se ne kaže samo v politiki ampak tudi v drugih panogah javnega življenja V politiki n. pr. je kle-rikalizm le najbolj javen, ker se tu bori za to, da bi imel javnost za seboj. Šele na ta način more klerikalizm odločevati tudi v politiki. Klerikalizm navadno v javnosti noče priznavati, da je klerikalizm, za to se rad s kriv;} poc^ raznimi naslovi : ljudski socijalm itd. in tu in tam si nadevlje celo naslov naroden . . . Klerikalizm je ona mednarodna črna sila, ki hoče spraviti ves svet, vse države in vse narode zopet v popolno odvisnost od rimskega papeštva in tako zavladati po svoji duhovščini nad ljudstvom, nad vzgojo, nad javno u-pravo. Svobodomiselci so prišli in grozili, da narod osvobode. V Avstriji je posebno cesar Jožef II. (ki je žalibog vladal samo — 10 let; op. upr.), izvršil velikanske reforme. Takrat je še bolj kot danes paslo lenobo po samostanih na tisoče menihov in “sester”. — Cesar Jožef je te samostane odpravil in začele so se ustanavljati šole. Papež je te zakone seveda vse proklel, toda to mu ni pomagalo. Narodi, ki so se flrebudili iz narodnega spanja, so videli, da je le v napredku rešitev ljudstva. Sedaj so klerikalizmu odpovedale svojo službo Italija, Francija, Portugalska, Zjed. države. Angl: ja, Nemčija in kmalu pride Avstrija in Španija in druge države. Zakaj so te velike dežele spodile iz svoje srede klerikalizem ? Zato, ker so uvidele, da goje na svojih lastnih prsih gada. Klerikalizm se drži jezuitskega pravila, da namen posvečuje sredstvo. Zato se veže s tistimi, ki mu pomagajo do vlade in moči, enkrat je naroden, drugič protinaro-den, enkrat podpira absolutizem, drugič ustavo, kakor kaže. Klerikalizem je za Slovence resna nevarnost. Kakšne so posledice klerikalizma, kažejo razni zgledi svetovne zgodovine : narodi in države v katerih prevladuje klerikalizem, propadajo gospodarsko in kulturno, ker izgube samostojnost in SVOBODO. Klerikalizem je proti izobrazbi in prosveti, proti šoli in kulturi, ker to ne služi njegovim namenom. Tisti, ki se zavedamo, pahnemo klerikalizm od sebe, šele potem nam je mogoče -svobodno misliti in delati. Zato je treba, da se zavedamo te resne nevarnosti. Zato je treba, da se bojujemo proti klerikalizmu. Če hočemo kaj veljati kot narod, če hočemo živeti kot Slovenci, moramo boriti proti klerikalizmu in premagati ga. Delo za napredek je v boju proti klerikalizmu. Klerikalcem je narodnost poganstvo —------- Pa kot upravnik sem predeč že zašel v urednikove predale in pozabil navesti, da članke se lahko piše, če se tudi vidi v narodu odmev. Ta odmev pa obstoji v poravnavi zaostale naročnine, brez katere se vse neha. Že dolgo, dolgo ni bilo take suše kot je ravno sédaj. Kaj naši naročniki nerazu-mejo, da, če hočejo imeti svobodomiselno delavsko časopisje, da ga morajo tudi podpirati? Živet od zraka pravijo kemikarji da je težko, za prazen nič pa še povrhu članke pisati je pa devetindevet-desetkrat bolj hudičevo ! Če se tudi kot poslovodja Gl. Svobode, držim malo na sveto pismo, ne bo tudi nič škode! Tam se govori, da so stari očaki živeli sedemsto, osemsto let ; v našem času “civilizacije”, pa ljudje u-mirajo, predno postanejo ljudje; današnja generacija je polna revmatizma, živčnih jn trebušnih bolezni. Čital sem tudi teden nazaj, da je “Advertisers Protective Association’’ izdala v enem letu sto mdionov dolarjev za reklamo, da je lajjko prodala svoje blago, živ-ljenske potrebe, kateri račun so zopet ljudje sami plačali. Tukaj dobe naši čitatelji zopet lepo sli- ko evolucije. Pri nas je pa ni, ali so je pa aretirali davno nazaj! No, ja, pa niso samo Slovenci najzadnji, ki mefejo denar za nepotrebne liste, Glas Svobode pa puste na cedilu, temveč se gode NX. stolet. še druge, večje krivice. Čital sem nekaj dni nazaj, da so Amerikanci zapravili največ milionov pri kronanju angleškega kralja Georga V. Od vsaeega dolarja, ki so ga zapravili naši pa-rasiti je bilo 59% centa ukradenega iz žepov delavcev, ki se “topijo” v topilnicah itd. Nadalje so ljudje, ki tudi niso Slovenci sezidali v Haagu, na Holandskem palačo za deset milionov dolarjev, kjer se “dela” svetovni “mir”. Nadalje je- mornarično ministrstvo Zjed. držav dovolilo za vsako novo bojno ladjo $15,000,000; pa to še ni nič proti enemu kanonu, ki bo “Ameriko” stal $125,-000. In ravno tako sem jaz videl, ko sem prišel v njuyorsko luko veliko boginjo syobode, krasen spomenik, na čast naši oboževani svobodi, in ne dolgo temu je bilo 13 žensk, delavčevih soprog v najtemnejši ječi v Westmoreland o-kraju, Pennsylvania, U. S. of A., vrženih v temnico od človeka, ki mu pravimo v naši prosvitljeni novi domovini sodnik, ki je pa v resnici človek s carjevo vsegamo-gočnostjo. Ravno tako bi “radi” obesili neko ženo v Canadi, ki je umorila svojega moža, ker jo je nagovarjal, da naj začne “kaj služiti s svojim telesom”. Kaj so pa pravični sodniki in porotniki storili? I, namesto da bi jo popolnoma oprostili, so jo pa obsodili na vislice, ker pa uboga žena, nad katero se je izvršil justični molilni zločin, sedaj pričakuje otročiča, bodo en mesec “počakali” in tako jo bodo potem zadavili. UMORILI bodo dve človeški bitji... Pa sodniki si umijejo roke. Vsak dan se pojavi sto novih Kajnov in Judaš Iškarjotov, pa n a rod jih posluša, in jim veruje, kot jg. žido vstvo verovalo Mojsesu. Kdor nas posluša, ga pa “ga-spudje” prekolnejo in strašijo s peklenskimi mukami. Sploh, kdor “Glas Svobode” či-ta še v “vice” ne pride! Tisti pa, ki naprej plača naročnino za Gl. Sv., mu pa celo sam papežev “že-gen” neniore odpustiti. Kako je to, da ima denar tak vpliv? SLAB DELAVSKI POLOŽAJ. Kriza od leta 19Ü7 še ni ponehala. (’uti se jo še danes čeprav se je ljudstvu obljubljalo, da pride s Taftom prosperiteta. Kakšno pr o sp e r e r i t e t a« so naši slavni in mogočni politikarji v mislili, šele sedaj -»p po volitvah vemo. Kaj si bo ljudstvo tudi v prihodnje dalo narekovati, koga naj voli? Kaj se bo delavstvo Zjed. držav pustilo res vleči za nos še nadalje. Iz temne klerikalhe Avstrije prihajajo celo poročila, da je delavstvo vstalo in se že skoraj otreslo jarma kapitalistov in vlade. Zakaj v naših vrstah zaspanost? Poročilo smo dobili, da ni nič manj kot 300 Slovencev, samo slovenske narodnosti, zapustilo Minnesoto in se podalo v staro domovino za nedogleden čas. Pa tudi v Montani, Wyoming, Colo-radi, Ohio, in Kansasu ni nič bolje. Posebno je pa slaba v vseh rudnikih, najsibo premogokopih, ali v jamah bakra itd. In če pomislimo, da so Slovenci na zapadu ponajveč v jamah, uvidimo, kako resen je delavski položaj. Če v Ameriki rudniki ne delajo, potem je slaba, in slabo je. Minimum je 3 do 4 dni v tednu delo. Ponekod 2—3 dni v tednu. Dobro se dela po nekaterih krajih v Pennsylvaniji, pa to le tam, kjer ni štrajk||. Drugače je pa mizeri-ja vsepovsod. Kdo je tega kriv? Kapitalisti pr»vijo, da imajo že za sto let naprej dosti jekla, premoga, lesa itd. Dobro da ne rečejo, da imajo tudi jajc za sto let že shranjenih v čikaških ledenicah! In kaj bo po prihodnjih volitvah kaj boljše? Mi že neverno! Zakaj gospodarska osvoboditev je pogoj delavske osvoboditve, sploh vsake drage svobode. Če hočemo napredovati, se moramo rešiti skrbi za vsakdanji kruh. živeti moramo tudi mi, delavci, samo tedaj lahko napredujemo. Kapitalisti pa nas puste samo’ eksistirati in za to nemoremo napredovati kot bi lahko napredovali. Prvi pogoji človeškega življenja -pa so gmotni. Zato gredo gospodarska vprašanja pred vsemi dragimi. Od rešitve gospodarskih vprašanj je odvisna rešitev vseh dragih problemov, ki polj e jo po naših dušah. Cenik knjig katere se dobe v zalogi I Mijione možganov trpinči danila dan vprašanje: Kaj bo jutri, kaj bo čez teden, kaj, bo čez, mesec dni s teboj in tvojo družino delavec? Leta potekajo delavnemu človeku in boljiiibolj sili v .glavo vprašanje: Kaj bo kadar bodo lasje sivi in desnica brez moči? Otroci doraščajo in starše muči skrb, kako naj se jim zagotovi bodočnost? Hrana, stanovanje, o-bleka, denar — to so večne skrbi, ki ne pripuščajo nobeni drugi misli, da bi prišla v glavo, a če že pride,'jo hitro prepade. Kako se naj v takih razmerah kot sedaj vladajo v Ameriki slovenski delavec briga za tisočera potrebna vprašanja, ki stremi človeški duh za njih rešitvijo? Ka^vo naj napredujemo mi delavci, kako naj se uspešno razvijemo, dokler nam jemlje socialna beda čas in moči? Ves davčni sistem je danes tudi v Ameriki prikrojen v prilog bogatinov, na škodo revežev, delavcev. Davka pa kapital in veliko posest v tej “svobodni” deželi še ne poznamo, pač pa so na o-bleko, živež, stanovanje, Inč in zrak! Ogromni milioni se trosijo za neproduktivne namene, v prvi vrsti za miltarizem ip marinizem, od česar ima zopet le velik kapital dobiček! Tako se ni potem čuditi, da ni denarja za zboljšanje položaja delavcev, ni denarja za zdravstvo, ne za delavske dome za onemogle in stare, ga ni za sto in sto dragih lepih reči in kulturne namene. Poglejmo si vendar ameriški tarif “navzdol”, Car ino, trgovinske pogodbe z dragimi deželami. Vse kaže, kako ljubeznjivo se varujejo interesi kapitalizma in veleposesti na škodo delavstva. Produkta je preveč! grme magnati po borzili in Ti, delavec, ki si ga skopičil na kupe stradaj in misli, da je delavski položaj že od leta 1907 do danes sem — slab. Zato naš boj. Zato naj roma delavsko časopisje v hiše delavcev in jim razjasni vse, kar jih tre, mori in zatira. Delavski list ima imetnitno in veliko nalogo na tem polju. Jo “Glas Svobode” izpol-nuje? Vsaj deloma — to lahko rečemo. ZANIMANJE GLEDE IZLETA V LJUBLJANO. Popraševanje dokazuje velikansko zanimanje za izlet, kateri bode prvi v zgodovini ameriških Slovencev. Kakor se je sporočilo, priredi parobredska družba “Austro-Americana” za Slovence s svojim znanim naj hitrejšim parnikom “Martlia Washington” dne 29. julija izlet v Ljubljano v tretji kabini (ne v medkrovju), z posebnim vlakom iz Trsta v Ljubljano. Pomen izleta je različen, ker nameravajo nekateri samo staro domovino obiskati,, drugi pa da bodejo svojim bratom pokazali in povedali, kaj je sploh Amerika. Izlet se bode vršil kakor sledi: Parnik “Martha Washington” odpluje dne 29. julija iz New Torka in 4. avgusta se vstavi na Azorskih otokih, dne 7. avgusta pa v Gibraltaru. Od Gibraltar vozi. parnik v Neapolj, kjer bode 10. avgusta, in v Patres na Grškem (11. avgusta). V Jadranskem morju se bode ladja ustavila v Cattaro ali pa v Lisi ter se vsidra 13. avgusta v Trstu. Vožnja bode za vsaeega jako zanimiva kakor Judi podučljiva. Ugodnosti izleta pa so, da se izletniki vozijo v kabinah tretjega razreda; kabine imajo prostor za 2, 4, 6 in 8 oseb, da 'l\odo dobivali posebno hrano, in da jih bode spremljeval posebni uradnik parobrodarske dražbe (Slovenec), kateri bode skrbel da bodo izletniki vse obljubljeno dobili in da bode vozil posebni vlak iz Trsta v Ljubljano. Vožnja iz New Yorka v Ljubljano in nazaj v New York stane samo $77.78 za one kateri niso državljani, za ameriške državljane pa $73.78. Vozni listki za povratek so veljavni za eno leto. Kdorkoli se želi udeležiti izleta ali bi rad kaj več pojasnil, naj se zglasi (v slovenskim jeziku) pri “Austro Americana”, 2 Washington St., New York, ali pa na naše zastopnike. “GLAS SVOBODE” 20 20 Blue Island Ave., Chicago, 111. CANKARJEVI SPISI: Gospa Judit................... .75 Hiša Marije Pomočnice............75 Hlapec Jernej....................75 Hlapci . . . ....................75 Jakob Ruda........................50 Kurent...........................75 Krpanova kobila......j........ .$1.50 Knjiga za lahkomiselne ljudi___$1.00 Kralj na Betajnovi...............75 Nina.................,...........75 Ob zori.......................$1.00 Vinjete.......................• $1.00 Za narodov blagor................75 Zgodbe......................... 75 Za križen......................$1.00 KERSNIKOVI SPISI: Cyklamen I. snopič............$1.00 Agitator, II. snopič..........$1.00 Na Žerinjah, III. snopič.......$1.00 Lutfski ljudje, IV. snopič....$1.00 Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.00 Jara gospoda, VI. snopič......$1.00 Gospod Janez, VII. in VIII. snopič ........................$2.00 Berite novice, IX. snopič......$1.25 Kritika-Komentar XII. snopič... .50 TRDINATOVI SPISI: Bahovi huzarji................$1.25 Bajke in povesti, I. zvezek......75 K„ „ II..................' .75 „ „ III...............75 „ ,. IV................75 „ „ V.............$1.00 „ „ VI. ,. $1.00 JURČIČEVI SPISI: VII. zv.: Lepa Vida; Ivan Erazem Tatenbah.................50 VIII. zv.: Cvet in sad; Bela ruta, bel denar....................50 IX. zv.: Doktor Bober; Med dvema stoloma................50 XI. zv.: Tugomer, drama Iz slov. življenja; Berite Novice; Veronika Deseniška..50 KNEZOVA KNJIŽICA. Zabavni in poučni spisi. 1. zv.: Anton Knezov životopis; Gospod Lisec; Ženitev vojvode Ferdulfa..........40 2. zv.: Gorski potoki; Planinska yfdila; Matija Valjavec.. 7. z-vt: Izgubljena duša; Za možem; Pastirica; Čez trideset let; Z diplomo in brez diplome; Popotovanje Nikolaja Nikiča; D,r. France Prešeren........ 9. zv.: Za vozem; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Klanec siromakov................. 10. zv.: Življenje in smrt Petra Novljana; Ella............40 11. zv.: Križ na gori; Spomini gospoda Ignacija Brumna .................... 12. zv.: Potepuh Marko in kralj Matjaš; V mesečini; Brez zadnjega poglavja...... 15. zv.: Vatroslav Jagič; Novo življenje; Dve nevesti.. .50 TAVČARJEVE POVESTI. I. zv.: Ivan Slave!j; Antonio Glednjevič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami ....................$1.25 II. zv.: Otok in struga; V Kar- lovcu; Valovi življenja; In vendar; Tat; Gospod Ciril; Čez osem let; So-ror Pia................$1.25 III. zv.: Ivan Soince; Grajski pisar..................$1.25 IV. zv.: Tiberius Pannonicus; Kuzovci; — Vita. vitae meae...................$1.25 V. zv.: Mrtva srca; 4005 Času primerna povest iz prihodnjih dob.........$1.25 SIENKIEWICZOVI SPISI: Brez dogme.....................$1.50 Križarji v 4 delih.............$2.50 Mali vitez v 3 delih..........$2.50 Potop I. in II. zvezek.........$2.50 Rodbina Polaneških v 3 delih... .$3.50 Z ognjem in mečem, 4 delih___$2.00 Za kruhom.........................15 STRITARJEVI SPISI: Jagode . ...,.....................50 Lešniki ..........................50 Pod lii»..........................50 Zimski večeri.....................50 TOLSTOJEVI SPISI: Ana Karanina..........i........ .$2.50 Kazaki............................75 Rodbinska sreča...................40 VENEC SLOVANSKIH POVESTI. Slovanske povesti zbrane od najbplj-šlh slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski jezik. Od 3. do 9. zvezka; zvezek po.....50 ZABAVNA KNJIŽNICA. .40 .50 .40 .40 .40 13. zv.: Za staro pravdo...........50 14. zv.: Sami med Seboj. (Igra.) .25 15. zv.¡Pogreb, Brez volje, Črti- ce. In druge povesti.......50 16. zv.: Pri Jugoslovanih..........50 17. zv.: Pot spokornikov, in dru- ge ........................50 20. zv.: Amerikanci (igra) in povesti ........................... 50 Knjižnica Narod, založbe v Celju. I. zv.: Strašno maščevanje ... .50 II. zv.: Izlet g. Brouška v XV stoletje ..................75 Zarnik spisi: I. zv.: Ura bije, človeka pa ni... , .i LJUDSKA KNJIŽNICA. Zbirka najpoljudnejšlh ljudskih povesti. 1. zv.: Teharski plemiči; Krajev- na kronika; Cesarjevič in sestri dvojčkinji...........i 2. zv.: Zadnji grof celjski. Iskal- ci biserov na otoku Sv. Duha.......................25- 3. zv.: Vojna leta 2000. — Doma in na tujem.................25 4. zv.: Ciganka. Po povelju.......25- 5. zv.: Ljubezen do domovine: Plesati ni znal; Karin.....25- 6. zv.: Pevčevo srce; Krvava svatba v Kijevu; Prijatelj — Lovro .-................25- 7. zv.: Sodba; Poezija in proza; Vij .......................25» 8. zv.: Papeževa mula; Župnik iz Kinkinjana; Zvezde; Črtica o časopisju; O poljedelstvu pri starih naro- dih; Na deželi — v mestu; Zgodba iz mladosti; Na Bregu...................25' RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI: Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj. .$1.50» Avstrijski junaki . ...............75 Andrej Hofer.......................20 Avstralija in nje otoki............50 Ben Hur. (vezana)...............$2.00 Beračica...........................20 Babica.............................50 Božična noč...................... 40 Barvaste črepinje..................30 Bolgarija in Srbija................50 Blagor na vrtu cvetočih............50 Čez trnje do sreče.................50 Deteljica..........................30^ Dama s kamelijami...............$1.00 Domači zdravnik....................60 Doktor Holman......................25 Dolina krvi.....................$1.50 Dve noveli........................50- Dobra gospodinja (vezana).......$1.50 Džungl..........................$1.00 Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00 Grof Monte Cristo II. zvezek____$2.00 Gozdovnik 2 zvez. skupaj...........75 General Lavdon.....................25 Iz naših krajev -. .............$1.00 Ilijada.......................... 50 Izdajavec..........................50 Igračke............................75 Iz knjige življenja II. zvez....$1.50 Islandski ribič....................50 Iz nižin življenja.................50 Jernač Zmagovač, pretepač. Povest iz Nemško-francoske vojne ............................... 30 Kirdžali.......................... 75 Križem sveta.......................40 Kitajci in Japonci.................50 Kratka zgodovina...................50 Kako pišejo ženske..............$1.00 Kacijanar..........................50 Kapitan Žar.........................50 Krvava noč v Ljubljani.............40 Luči...............................50 Lazarič Lindarski..................75 Momenti.........................$1.25 Materina žrtev.....................50 Mladost............................40 Marjetica..........................50 Mož Simone......................$1.00 Malo življenje.....................50 Mali lord..........................75 Nikolaj Zrinjski...................20 Na krivih potih....................40 Na bojišču.........................40 Na rakovo nogo (vezana)............50 Novele in črtice (vezane).......$1.50 Obsojenci.......................$1.00 O te ženske.....................$1.00 Oče naš . ........................50< Občna zgodovina, skupaj 5 de lov...........................$5.00 Pripovesti o Petru velikem.........75 Pod turškim jarmom.................20 Pri stricu.........................40 Pot za razpotjem (vezana).......$1.50 Pesnitve. Aškerc...............$2.00’ Ponižani in razžaljeni.........$1.00’ Princ Evgen Savojski...............20 Pravila dostojnosti................20 Pred nevihto.......................30 Postrežba bolnikom.................40 Preko morja.......................40' Reformacija........................50 Repoštev...........................20 Robinzon...........................60 Razporoka.......................$1.00 Ruska moderna...................$1.50 Reliefi............................75 Spolne bolezni.....................25 Srce (vezana) ..................$1.00 Slovenski fantje v Bosni, 2. zv...$1.50 Spominski listi....................25 Slovenski pravnik, (vezana).....^2.50 Stepni kralj Lear..................50 Straža.....................V... .$1.00 Slučaji osode......................75 ^trahovalci dveh kron 2 zvez.....$1.00 Slovenske reformacije..............50 Spomini .......................... 75 Štiri povesti......................20 Štiri ruske slike...................50 Tartarin iz Taraskona..............50 Tilho in drugi . . ................75 Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30 Trije mušketirji................$2.50 Uporniki.......................... 40 Utrinki....................... $1.00 Veliki trgovec................... 50 Viljem baron Tegetthoff............25 V tujih službah....................50 V delu je rešitev . ...»...........25 Vaška kronika......................75 Vohun ‘.....................;... .75 Veliki punt..................... .75 V naravi..........................50 V znamenju življenja..............75 Zadnja kmečka vojska...............75 Zlatarjevo zlato...................75 Z viharja v zavetje.,..............75 Znamenje štirih....................30 Zadnji rodbine Benalje.............75 Znanci.............................75 Quo Vadiš, (vezan)..............$2.50 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. GLAR SVOBODE Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko <^ví> Društvo Ustanov. 21. nov. 1909 inkorp. ,15. marca 1910. JUA l>ISON,' PENNSYLVANIA GiLAVNl ODEBOR: PREDfcMDtNILK: J os. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPRiEDSEONIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. f AJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Ra. ’IA.PTSIMPKAR: Ivan Flere, Adam sihurg. Pa. Box 122 BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, AdamSburg, Pa. NADZORNIKI: LNTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik JAKOB ŠEfFJNA, Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 28 VRHOVNI. ZDRAVNIK: ■, DR GOSOIRGE BOEHM, Arona, Pa Dražtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku ; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. JEZUJITSKA PRISEGA. Jezujit, mgr. Russell je vodil na vojaškem polju v Washingtonu na ‘‘Decoration day” mašo, kateri so prisostvovali vsi veliki vojaški dostajanstveniki, vsi člani kabineta in sam prezident Taft. Pelo je 125 pevcev. Če mi pomislimo fakt da so bili! jezuit jo iz vseh dežel že spodeni in sicer ne zastonj, če eden preči-Ja grozno jezujitsko prisego, ki vodi te skrite ljudi ali “red Jezusa”. Mi se čudimo, kje bo ta ali-* anca Rima končala. Sedajna. washingtonska administracija je bolj prijazna katoliški cerkvi, kot nobena, kar jih je še Amerika poznala. V Beli hiši izročajo lastnoročno kardinali g. Taftu papeževe brzojavke in svet se vprašuje, kedaj so ti ljudje prišli do ;ake veljave. To nam pojas-nuje če pomislimo, da je bil demokrat in veren katoličan White poklican kot sodnik v najvišje zvezno sodišče. White je prepričan katoličan, vzgojen v jezujit-skem seminarju. In danes res on reprezentira bogato katoliško cerkev v Zjed. državah. Boj proti svobodomiselstvu in srohodomiselcem je začela jezu-' jitska banda. Plačala in najeli so i jezujitje na stotin mož in žena, da uničijo svobodno misel, ker oni so prvi proti izobrazbi in vsem modernim napravom. Jezujitje so tisti ljudje, ki bi prvi radi uvedli zopet kako Jernejsko noč, ker u-morov st nestrašijo. - Jezujitje imajo povsod svoje I hlapce. Glava pri Slovencih je ; ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki s jezujitsko inkvizicijo preganja narodne duhovnike slovenske in izroča denar Slovencev v nemčursko izdajalsko “nemško sparkaso”, in ki j mu je slovenski na/*od pač samo za /izkoriščanje. Jezujit . . . V naslednjih odstavkih podamo čitateljem jezujitsko prisego in sicer povzeto iz Manuele Roma-num ; čitaj jo in videl boš, kaki ljudje hočejo vladati tudi v naši novi svobodni domovini in s kakimi ljudmi se brati g. W. H. Taft, prezident dežele, kjer je najmanj 30 milionov ljudi brez konfesije, kar velja tudi za Tafta kot prostozidarja. Če eden prečita to prisego je-zujitov šele vidi, kam merijo ti ljudje. Tudi Ameriko bi radi pripeljali v naročje rimskega pape-štva, da se jim to ne posreči, je odvisno od razumnega delavstva, ki se ne bo dalo izpeljati, dokler eita delavske svobodomiselne časopise in knjige. PRISEGA: Jaz . . ., sedaj pod milostjo 'božjo in pod varstvom blažene Levice Marije, blaženega sv. Janeza Krstnika, svetih apostolov, sv. Petra in sv. Pavla in vseh Cvetnikov in Svetnic, in tajnih božjih znamenjih in pod vami, moj častiti oče generalni jezujit °d Jezusovega društva vstanov-bienega od sv. Ignacija Loyal a in Pod patronanco papeža Pavla III. ’n vodena do danes od Device, iz-voljenke Bogove in nedolžne porodnice Jezusove, izpovem in prižgana da njegova Svetost, papež, le Kristusov pravi namestnik in le edini vladar katoliške cerkve na celi zemlji; in^ker ima on kljune iz rok Jezusa Kristusa in vso moč dano nad verniki, zategadelj lahko on odstrani kralje, prince, države, vlade in vse blagostanje. Zategadelj bom jaz podpiral njegova dejanja nasproti heretičkom ali protestantom, posebno Luthrovo cerkev Nemčije, Holandske, Danske Švedske in Norveške in vse podružnice ustanovljene na Irskem in v Ameriki in vsepovsod in vse na skrivnem, da bi mi bilo za 'dobro šteto pri materi Cerkvi Rima. Jaz se tudi zavežem v naprej, da bom vedno gledal, da se anglikansko cerkev Angleške in Škot-ske^od Calvanistov, Hugenotov in drugih pod patronanco protestantov in liberalce, uniči in tiste, ki se jim ne bodo odpovedali, da se uniči in da jim nikoli ne odpustim. Jaz se tudi zavezujem, da bom pomagal vsem služabnikom Svetosti, v vseh deželah kjer se bi nahajal, v Švici, Nemčiji, Nizozemski, Irski in Ameriki ali v enem ali drugem kraljestvu ali deželi, in bom gledal vedno na to, da storim kar mi je največ mogoča, da uničim protestante in svobodne ideje, in uničim njihovo moč politično in gospodarsko. Zavežem se in nadalje obljubim, da bom gledal, da uničim sploh vsako vero hleretica, za propagando za Mater Cerkev, Se zavezujem, da bom držal tajnost vse nasvete in vse agentne konzule od časa do časa, ustno in na papirju, da se tako neizneverim Milostnemu Očetu, ali enemu ali drugemu bratu tajnega sveta. Izjavljam in se zavezujem, da od danes naprej nimam več svoje misli temveč se le podvržena in slušam zapovedi in ukaze od papeževe vojske in od društva Jezusa Kristusa. Šel bom v vse kraje zemlje. — Naj se me pošlje na mrzli sever, v goreče peščene puščave ali v nepredirne Indske džungle ali pa v center Evropske civilizacije ali barbarske pragozde Amerike, ne da bi godrnjal, se zoperstavljal in se bom podvrgel vsemu, kar bo odločeno meni. Jaz naprej obljubljam in zagotavljam da bom, če prilika nanese, pripravil tajno vojsko na pogin vseli heretikov. Protestantov, liberalcev in svobodomislecev, kakor se mi je ukazalo, da jih razdražim in spravim iz zemlje do zadnjega. Ne bom se oziral pri tem ne na starost, spol ali razmere, in bom obešal, ubil, pekel in žive sežgal vse te nesramne krivoverce; odprl jim trebuhe in prša njihovim ženam in njihovim otrokom razbil glave ob zid, na ukaz in zato. da tudi ena glava ne o-stane od cele zalege, da se popol-noma uniči celo sekto. In, če se to ne bi dalo storiti javno, bom storil tajno, rabil strup, strangulo, nož, kroglo ali jeklo; to bom storil nad osebami, najsibodo kakršnegakoli stanu, vere ali živeči ubogi ali bogati, če mi bo to ukazano od generalnega agenta in od vojske Papeža. Če pa tega ne bi storil, tedaj mi smete odrezati obe roki in obe nogi, vrat, ušesa in izkljuvate oči, odprete moj trebuh in me potem sežgete in moja duša naj bi bila mučena v največjih turturah v večnem ognju. Vse to jaz . . . prisegam pri sveti Trojici in svetih zakramentih, katere bom sedaj sprejel, da bom bolj zvesto se držal in izpolj-neval svojo prisego. Amen AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO. REFORMACIJA NA RUSKEM. VzRc svojemu sorodstvu z Ru si vemo še vedno malo o njih in o njihovih razmerah Sicer nam je podal B. Vošnjak prav dobro knjigo, toda v njej slikane razmere, kakršne so bile pred rusko-japonsko vojno Od tedaj pa so se vse razmere bistveno predrugačile, saj je vojni sledila revolucija. Od Slovencev ima le malokdo jasne pojme o ruski revoluciji in zato ni zameriti, d'a so zapeljevali vojake h kršenju vojaških dolžnosti in kršenja javnega miru. Obsojeni so bili štirje obdolženci in sicer eden na 10, o-stali pa na 7, 6 in 4 mesece težke ječe. Dva obtoženca sta bila oproščena. Največja ptica, ki je kedaj živela. je najhrže Moa, posebna vrsta iz Nove Zelandije. Bila je večja od madagaskarskega noja, teh-tala je okoli 1000 funtov. Gibala se je težko .ter ni mogla letati po zraku. Izumrla je pred 500 leti. Nekaj jajec te ptice še hranijo. •Tajce je veliko kot 6 nojevih jajc. Shod za gluhoneme. V Berlinu «o imeli nenavad'no zanimiv shod. Sklicali so ga socialni demokratke za — gluhoneme. Na dnevnem vedu so bile državnozborske vo-htve, poročevalec pa je bil Siegfried Meyer, ki je seveda “govorni” z znamenji. Ta shod je tudi značilen za živo zanimanje, ki vlada v Nemčiji že sedaj za prihodnje državnozborske volitve. Zdravstveni vlak namenoma zažgan. Senator grof Medem, ki preiskuje upravne razmere v Sibiriji, je razkril naravnost neverjeten dogodek izza rusko-japonske vojske.' Na sibirski železnici je 25. decembra 1905 skočil v bližini postaje Vodorastel s tira zdravstveni vlak, ki ga je opremila velika kneginja Olga Nikolajevna, carje-va najstarejša hčerka. Pri tej nezgodi so se poškodovali le trije vozovi; da spravi ves dogodek kratkim potom s sveta, je ukazal postajenačelnik ves vlak, ki je bil opremljen z dragocenimi Iazaret-nimi napravami, politi s potrole-jem in ga zažgati. V nekaj urah je od vsega vlaka ostalo le še že-lezje, ki ga je postajenačelnik prodal za staro železo. Vrednost zažganega vlaka je znašala okroglo niiljon rubljev. Da se zadeva ni izvedel;i v Peterburg, je postajenačelnik poročal, da so Japonci cel vlak zaplenili. Turška policija. Mladoturški poslanec Riža Uur je te dni v parlamentu razgrnil zelo mračno sliko turških policijskih razmer. Navajal je, da policija v Sinopi neusmiljeno pretepa kmete, ki jih do-vedo na stražnico, kar imenuje policija v svojem žargonu kofe s cukrom Mnogo oseb, celo poslancev in senatorjev, je pod policijskim nadzorstvom, hišne preiskave se izvršujejo brez sodnega dovoljenja Pač pa policija prizanaša ruskim špijonom. ki so nastanjeni po vsej vzhodni Rumeliji, mirno trpi prijetne tajne družbe. — Te težke obtožbe notranji minister ni ovrgel, niti poskusil jo ni ovreči. Tragedija radi “jupe-culotte”. Neka lepa gospodična v Bukarešti!* po priimku Monroi se j(> bila nekaj sprla v svojim zaročencem. Vedela je. da je velik nasprotnik nove mode: lilačnatega. krila. Zato je oblekla jupe-culotte ter šla na ulico Slučaj je hotel. da jo je srečal zaročenec. Tako ga je razjezilo, ker je videl svojo zaročenko v “jupe-culotte”. da je vzel samokres ter jo ustrelil na cesti. Seveda so ga takoj aretirali. Rekel je, da srečen bi ž njo ne mogel biti. ker je trdoglava, brez nje pa tudi ne bi mogel živeti, ker jo /iskreno ljubi. Rekel je. naj ga obsodijo na smrt, da umrje tudi on. Vesela volilna zgodba. — Grof Ste.rnberg je sklical volilni shod v Polže. Ker nihče ni maral prevzeti predsedstva na shodu, je stopil grof Sternberg na govorniški oder in dejal : “Ker nihče od navzočih zborovalcev neče prevzeti predsedstva. Vas vse lepo pozdravljam in — zaključujem današnje zborovanje.” Nato je skočil grof v avtomobil in oddr-dral. Ljubljanski škof preganja sedaj tri duhovnike. Ko se je vrnil iz svete dežele, je prepovedal naj-prvo upokojenemu župniku Brce-tu v Ljubljani mašo za nekaj dni, češ, da agitira za napredno stranko. Župnik mu je krepko odgovoril, da bi ga bilo sram biti v klerikalni stranki, kjer se nahajajo razni iztržki. Škof je potem odvzel mašo vpokojenemu župniku iz Istre Škrjancu, ki biva v Ljubljani, v svojem domačem kraju; mož se ne strinja z divjanjem klerikalne stranke; zato je moral biti kaznovan. — V Trnovem v Ljubljani je že dolgo vrsto let mestni Vrhovnik. ITzoren duhovnik je, ničesar mu ne morejo očitati klerikalci, ali trn v peti jim je bil le zategadel, ker je miren duhovnik, duhovnik v pravem pomenu besede. Sedaj na magistratu v Ljubljani ni župana, marveč še vedno vladni komisar. Župnijsko mesto v Trnovem pa oddaje magistrat. Zato hoče škof Jeglič sedaj hitro odstraniti Vrhovnika ter liitro s pomočjo vladnega komisarja spraviti na ono mesto kakega divjega politikujočega, duhovnika. Vrhovniku je ukazal, da mora tekom 14 dni prositi za upokojitev, češ, da ne uživa več zaupanja, svojih faranov, da mora torej v pokoj. — Tako torej preganja škof Jeglič,^katerega je “Slovenec” že imenoval svetnika duhovnike ki mu niso povolji. Jegličeva gonja proti Vrhovniku je vzbudila med Trnovčani veliko o-gorčenje Vsak pošteno mislec človek se mora zgražati nad nasil-stvom “svetnika” Jegliča! Zopet aviatična nesreča. V Dunajskem Novem mestu je bila 11. t. in. velika tekma avstrijskih a-viatikov med njimi aviatik Wia-senbaeh. Ko se je ta okoli 5% pop. (fvignil v zrak se mu je aparat nekaj pokvari Vfiesenbach je padel na zetrdjouin obležal mrtev. Junaško delo. Belilski davkar pripoveduje v “Figam” naslednjo pretresljivo zgodbo. 18. aprila t. 1. je na vse zgodaj zjutraj o-bolel čuvaj v kerdoniškem svetilniku. Z naporom vseh sil je opravljal svojo službo do opoldne, potem pa so mu opešale moči iu bolezen ga je položila v postelj. Njegova žena je kmalu spoznala, da za njegov bolezen ni nobene pomoči. Kaj naj stori od vsega sveta odI^ena in zapuščena? Mož ji Umira, svetilnik pa ni prižgan! Svojega moža pusti z obema otrokoma samega, hiti v svetilnik, nažge luč, in ko se po zamudnem delu vrne, ji ni preostajalo drugega kot da je zatisnila svojehiu možu k večpemu počitku oči ... V ihtenju ji zadoni na ušesa otrokov klic: “Mati, svetilka se ne vrti!” če se ne vrti, je zelo nevarno za morparje, kajti po tem se loči luč na svetilniku od drugih luči na morju. Nesrečo je treba preprečiti! . . . Žena gre še enkrat v svetilnik, da pogleda v mehanizem. Ampak njega, ki je poznal mehanizem, ni več, in ker žena ne obvlada mehanizma, pošlje oba otroka — starejši ni še deset let star — v stolp, da s svojimi nežnimi ročicami vrtita vreteno. Deset ur. od 9. zvečer do 7, zjutraj otroka vrtita in vrtita, da mimogredoče ladje ne zadene nezgoda ... — Država dolguje čuvajevi ženi 53 frankov in 17 santi-mov dnevnine za čas od 1. do 18. aprila; znesek se ji še doslej ni izplačal, vzlic temu, da živi vdova brez kruha in brez strehe v najhujši bedi. Vsako delo ima svoje plačilo! “Zarja” Zanimiva dražba. Herodot, o-ee zgodovine, pripoveduje, kako so stari Babilonci možili svoje hčere. Na posebnem, za to določenem kraju so se zbrale vsako leto vsa za ženitev zrela dekleta do-tičnega kraja. V krogu okoli pa so se zbrali moški in 'dražba se je pričela. Najprva je prišla na vrsto najlepša. Ko je bila ta za visoko ceno prodana, so prišle na vrsto druga, tretja po lepoti tako dolgo, dokler je kdo še kaj ponudil. Kadar pa se ni nihče več o-glasil. se je pa dražbeni red spremenil in na vrsto je prišla naj-grša, katero je dobil oni, ki je zahteval najmanjšo doto zanjo. In -tako je šlo naprej, dokler je bilo še kaj denarja izkupljenega za lepotice in dokler je bilo še kaj ženinov. Tako so babilonske lepotice preskrbele može tudi svojim z lepoto manj obdarjenim sovrstni-cam in preskrbljeno je bilo za vse, za bogate in revne, z,a lepe in grde. Škof dr. Jeglič pred poroto. Liberalni državnozborski kandidat-je so vložili proti ljubljanskemu škofu tožbo zaradi razžaljenja časti, za svoje gnusne napade, ki je ž njimi v nedeljo, onesnažil vse kranjske cerkve, se bo moral škof zagovarjati pred poroto. Prvi ženski zdravnik v Trstu. Namestništveni svet v Trstu je priznal gospe dr. Kaji Leji Kukovec, rojeni Doktor, pravico izvrševati zdravniško prakso v Trstu. Volilni dež in volilna toča. — Črniški dekan, pri Ljubljani na Kranjskem je svojim vernim ovčicam iz prižnice sledeče govoril: “Nedolgo temu so priredili v nekem kraju procesijo za dež. K nekemu gostilničarju v onem kraju je prišej njegov sosed in mu je svetoval, naj se udeleži tudi on procesije za dež. A gostilničar da mu je nato baje odgovoril, da a-ko Bog pošlje 'dež drugim, ga pošlje tud; na njegovo zemljišče. In res drugi dan po procesiji je prišel velik dež, ki je vsem dobro namočil suho zemljo, samo onemu gostilničarju je vse toča pobila.” —-Vzor našega Toneta in Janeza. Kdo se ne smeje takim farskim fabulom. Mi pa pravimo: Nič jim ne verujte in nič jim ne dajte 1 Vseslovanski časnikarski kongres v Belemgradu. Glasom sklepa zadnjega vseslovanskega časnikarskega kongresa v. Sofiji se bo vršil letos vseslovanski časnikarski kongres sredi meseca julija v Belemgradu. Na ta kongres pošljejo svoje zastopnike tudi Poljaki, istotako bodo zastopani Slovaki in Malorusi. — Najvažneje vprašanje, o katerem se bo razpravljalo je vprašanje ustanovitve vseslovanske brzojavne agencije. Po sklepu vseslovanskega časnikarskega kongresa v Pragi se ima to agencijo osnovati v Be-lemgradu. OT*«MaraMrai^»8HMMaMa®*«BBisBateBSMnnraH( M m m Velika razprodaja, kjer prihraniš mnogo denarja. s m m m m m m M m m m Nočne obleke, za ženske, iz finiga musling; o-bleče se s lahkoto; dolgosti do 15—17. Prejšnja cena -tl.69. pri tej razprodaji saino... ... 39c Moderci, velika zaloga ženskih 'modercev, dolgi in kratki, velikost 18 do 36, navadna cena $1.00 do $1.50. Pri tej razprodaji samo .. •.......................................................................................................................................................................................................................................................................... & m & 69c Dolgo blago, 40 inč, fino Ukano in jako dobro obrobljeno, navadna cena 15—19c, sedaj jard samo......... 6 Me & Blago za zagrinjala, 36 v širokosti, fino blago. m m tovarniško delo. navadna cena 12%>te jardu, pri tej razprodaji jard samo..................... 5^c Police za zagrinjala, vse velikosti, na obeh kon-eich s bebci o kugi jo, navadna cena lOe, sedaj komad m m m m m m /2C aa, jg Apron gingham, modre in ruja v e barve, drže trdno svojo barvo, navadna redna cena 7y2< jaid, s e (lajn a razprodajna cena jardmi le samo 4Mc | Blago za brisače, nemške in grške in romunske ® brisače, rdče obroljeno blago, navadna cena Se jard, razprodajna cena jard 334c POZOR! Od sobote, 1. ga julija naprej, bo naša trgovina odprta ob 9 zjutraj, ker tako zahteva m m m m m m m m m m m m m m » uri nova postava. \ I -I I **• ■*4 Kakor prerojen se počuti. —G. Jos. Hejhall, East Jordan, Midi., nam je poslal sledeče pismo: “Z veseljem Vam naznanjam, da sem ravnal po Vašem nasvetu in nekaj časa užival Severov Življenjski Balzam, ki mi je čudovito koristil. Sedaj se počutim krepkega, zdravega iu kakor prerojenega.” Ali ste videti stari? Jeza, čezmerno delo, slabota in drugi vzroki skupaj delujejo, da so videti ljudje stari pred svojim časom, če se pogledate v zrcalo, vidite gube, bledi, upadli lici in starikav izraz svojega obraza. Storite kakor drugi in uživajte N SEVEROV ZIVL1ENSKI6ELZAM. Podoira prebavo. Preganja zapeko. Ozdravlja jetra. Odstranjuje slaboto. Pomuožuje kri. Poživlja telo. t Cena 75C Prepriča ran® staranje, ki pači vaš obraz. v Ul Vi !|i *a y _ m 0 and Stomach Tablets iff ill feiîC !?.-•%? a ä i J; A V I II Narava zahteva, da morate imeti dovolj poživljajoč-ga spanja vsakih 24 ur, Ali ga imate? Dokler so vaši živci slabotni, bolni in razdraženi, nemorete imeti dobrega spanja. Severov Nervoton. krepi onemoglo živčevje, teši razdražene čutnice, jim daje moči in vam donese pokojno in telo poživljajoče spanje. Dolar steklenica. / Hitra olajšba je zaželena, če trpite vsLd naglih bolečin po revmatizma v mišicah in členkih, vsled boli v hrbtu, krčev, otrplosti ali nevralgije, in hitra olajšba sledi, če ra-bite ■ Severovo Olje s?. GMi v Deluje v izvor holečine in jo ustavi Nič drugega ni potrebno, kakor ga na-mazati in drgniti z dlanjo, ali namočiti kos mehke volnine in ob /^zati prizadeti deR Cena 50C ? Severova Zdravila priporočajo in prodajajo vsi zanesljivi lekarniki. 'Severovih; ne vzemite nobenih drugih, če se vam ponujajo. Zdravniški svet zastonj; pišite na Kupujte samo ? ? I / (iljAS svobodb Nekaj cerkvene zgodovine. / (Predgovor.) Ker moč rimskega klerikalizma zadnji čas navidezno narašča tudi v svobodni Ameriki, in se tudi v tej deželi oklepa delavskega našega slovi nskega ljudstva, .in ker naši “slovenski” duhovniki v A-meriki, posebno čikaška Gospodova zgrešenca povidarjata raz leee 'nevednim pristašem, da je edino rimsko katoliška cerkev prava in ““zveličavna”, in da so vse, kar je dobrega in lepega in za blagor ljudstva na svetu, napravili duhovniki itd. zato mislimo da je potrebno, da tudi naš list “Glas Svobode ” ki je vendar glasitelj svobode, ljudskega napredka in samostojnosti, objavi (kakor je to že večkrat storil), nekaj potez iz cerkvene zgodovine, zlasti iz one dobe srednjega veka, ko je bila katoliška, cerkev na vrhuncu svoje slavo in moči, ko je bil papež kralj vseli kraljev, tako da so se vsi drugi vladarji in mogotci bali njegove moči, se tresli p ned njo in v njenem imenu delali stoletja naj večja hudodelstva in zločine Ker je obseg li%ta “Gl. Sv.” majhen, zato bomo le v kratkih potezah podal! nekaj najzanimivejših črt iz cerkvene zgodovine. Zgodovino bomo okrasili tudi s slikami iz ča% inkvizicije itd. Več najlepših slik Pa llJe bomo smeli ponatisniti, ker se nam je svetovalo, da bi se lahko pošta Zjed. držav spodtaknila ob nas. Previdnost je torej namestu, posebno, ko nam že drugi bolj bliže stoječi ljudje strežejo po življenju. Op. ured. I., Ko grmade so svete plamtele! In ko žrtve so misli svobodne na njih Bogu v slavo proklete gorele! Dokler so prve krist jane še rimski cesarji preganjali, je bila cerkev slabotna in brez pravne politične meči. To je bilo nekako krog tristo let po Kristusu. (Prve kristjane so preganjali kot državi nevarne ljudi, prekucuhe, ki hočejo zavreči star0 vero in stari red in napraviti nekaj novega, prav tako, kakor preganjajo danes anarhiste, socialiste in tako dalje. — Klerikalci preganjajo tudi danes z vso strastjo vsakogar, kdor si upa nastopiti samostojno proti njim in se noče slepo pokora vati njih dogmam in nesmiselnostim.) Dokler so kristjane preganjali, so se ti tudi zvesto držali vzvišenih naukov Kristusovih, !<%>jih glavni smer je nravnost in človekoljubje, kakor hitro pa je bila cerkev državno priznana 'n varovana, rastla je moč papežev, katerim je bilo potem več za posvetno moč in vlado kakor z;i vero. Da si posvetno moč oliraiiijo in zagotovijo, pričeli so neusmiljeno preganjati vsakogar, kdor se ni hotel slepo uklanjati njihovim poveljem in dogmam, ktere so določevali v Rimu in na cerkvenih zborih. Papež Inooencij III. je (1198 — 12Iti) napovedal in priporočal križarsko vojsko, proti raznim verskim sektam. Morilo se je brezsrčno in kruto v imenu “svete vere”. Tako so na primer v mestu Bezierz samem pobili in poklali “kristjani” dvajset tisoč ljudi in cistercijanski opat Arnold je pridigo val : “Pobijte vse, saj Bog pozna svoje!” V Tuluzi so ustanovili papežev inkvizicijski sod, kateri uaj bi s trpinčenjem in grmadami “krivoverce*’ spreobrnil. Tukaj ima svoj početek preiskovanje krivovernih zlob, sodišče krivo- vereev ali “sanctum officium” t. j. versko aH sveto sodišče. Na četrtem lateranskem cerkvenem zboru 1. 1215. naročilo se je škofom zasledovanje in preganjanje in vsaka podlost je veljala kot Bogu dopadljivo delo. Ker je pripadalo premoženje “krivovercev”, deloma ovaduhom, deloma cerkvi, našlo se je vedno dovolj ljudi duhovnega in svetnega stanu. kateri so iz maščevanja in do-biekaželjnosti ovajali tudi najboljše vernike, o sob it o pa svobodomiselne može cerkvenemu sodu kot krivoverce samo. da so se mogli z "njihovim premoženjem okoristiti, Na naj grozovitejši način so se rabile proti osumljenim mučilnica ali torture; obsodba je bila dvojna, tako v cerkveno kazen: pro-kletstvo, pokoro, kakor v posvetno : ječo, vzidanje v ozke celice, ki so imele samo na stropu malo odprtino, javno sramotilno izpostav Ijanje, sežiganje. Tega. kako se je nekdaj zahtevala za “grehe” javna pokora, se nekteri starejši ljudje spominjajo po ustnem izročilu še dandanes Gotovo pa je že vsakdo čul od starejših ljudi., kako je nekdaj du liovščin-; imela ljudi v strahu, zlasti pri “izpraševanju”, oddaji spovednih listkov, pri ženitvah i. t. d. Kolikor bolj pa prihaja svo-| bo-dnejši duh med ljudi, v toliko tudi odjenjuje duhovščina (cerkev se vedno prilagoduje razmeram, kakor kaže, tako je treba delati). V mestih so duhovniki vljudni in prijazni, po gorskih samotnih krajih, kjer so ljudje nevedni in bojazljivi in vidijo v vsakem maziljencu utelešenega boga, tam so samovoljni, trmasti in hočejo brezpogojno vladati v vseh stvareh. Cerkev se nekdaj ni hotela o-skruniti s krvjo svojih žrtev, temveč jih je radi lepšega izročila svetni oblasti. Ker pa je bila cerkev takrat skoraj vsemogočna in je bilo vse drugo popolnoma pod njenim vpliVom, bilo je naravno, da se je z obsojenci vedno zgodilo po njeni želji, kdor bi se jej ustavljal zapadel bi bil sam ^inkviziciji. Na grmado k sežiganju so vodili “krivoverce” v slovesnih procesijah posebno ob nedeljah m praznikih. Spredaj so šli dominikanci z zastavo inkvizicije, za temi so prišli k pokori obsojeni skesanci, potem za velikim križem v smrt obsojeni, noseč obleko, ki je bila s hudiči in plameni poslikana, 'na glavi pa so imeli ‘coroeho’, istotako poslikano visoko kapo; za temi so nosili podobe uteklih obtožencev in ostanke ranjkih v črnih, s hudiči poslikanih rakvah. Duhovniki, menihi, ljudstvo, kralj in njegov dvor so sledili, ker je to veljalo kot dobro delo, sprevodu v cerkev, kjer so obsojenci z u-gasnjeno svečo marali, pred bož jim razpelom stati in poslušati versko pridigo. Nato jih je inkvizicija izročila posvetni oblasti, katera jih je sprva še nazaj v ječo in šele črez nekaj ur — da so se podaljšale njih muke — na morišče tirala, kjer so jih ali žive pekli Jli sežgali, ako je krivoverec prej preklical, tedaj so ga zadavili in potem sežgali. iV' celem je bilo na Španskem 200.000 ljudi obsojenih, da so mo »•ali nositi zgoraj omenjeno obleko za določen čas ali za celo živ l.jenje. Ta kazen, ki je bila tudi za vse potomce dotičnika sramotilna ostala je v- tem, da je moral kaz n.jenec nositi velik Andrejev križ iz rumenega sukna na prsih, go loglav ter bosonog okoli hoditi Vsakdo ga je zaničeval in se ga ogibal. Bil je izključen iz vsake 'državne in meščanske službe ali pravice, in to se je tudi na njego ve naslednike preneslo. Sele 1. 1772 so odpravili inkvi zicijo na Francoskem, dnlje se je obdržala n^ Španskem, kjer je posebno proti ž:dom in Mavrom besnela. Leta 1481 je bil imenovan generalnim inkvizitorjem domini kanski prijor Tomaž de Torkve mada; ta si je izvolil za pomočili ka avguštinskega meniha Petra Arbues, kateri je leta 1484 postal veliki inkvizitor Aragonije. Ta je svojega varuha, kar se tiče grozo vitosti še prekosil in njegovi last ni sorodniki so ga, zfito 1. 1485 pred oltarjem z bodalom usmrtili Cerkev ga je napravila mučeni kom in papež Aleksander VII. ga je leta 1661 blaženim spoznal, pa pež Pij IX. pa 1. 1867 svetnikom proglasil Torkvemada in Arbues sta od 1. 1481 — 1488 na Špan skem 8800 ljudi živih, 6500 v po dobi sežgala, 20.000 pa ali na pre možem jn kaznovala ali pa s cer kveno pokoro obtežila. Od 1. 1481 do 1808 je sveta inkvizicija skupaj kolikor se da dognati 34.658 ljudi javno ali tajno umorila, 288.214 pn v dosmrtno ječo ali na galere (ječe v ladji) obsodila. — Skozi stoletja je sikal gad inkvizicije svoj strup v trpeče človeštvo, dokler ni 1. 1808 Napoleon to sramotno uvedbo odpravil, vendar jo. je burbonee Ferdinand VII. po svoji vrnitvi vnovič vpeljal, a končno je isto vendar le leta 1834 nevolja naroda ‘(za večne Jžase” odpravila. Premoženje se je kon-fiskovalo in je služilo v pokritje javnega dolga. Iz Šnanije je prišla inkvizicija tudi v njene pokrajine. — Na Nizozemskem padlo je za časa Karo-a V. J5O.O0O žrtev; 1. 1557 je u-vedla na Portugalskem in v Izhod-nji Indiji, kjer se je 1. 1542 proti protestantom hudo poostrila. Tudi tukaj jo je Napoleon I. 1. 1808 odpravil, a papež Pij VII. jo je 1. 1814 iznova upeljal, iu šele 1. 1859 je zgubila zadnjo svojo moč. Vendar obstoji pod imenom rimske bratovščine kardinalov (con-gregatio sancti offieii) še dandanes. (Dalje prih.) Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje m znance v Rock Springs, Wyo., kakor tudi ostale rojake po Ameriki. Živio In na zdar ter na svidenje ob povratku! Frank Burnik. AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO. INFLUENCA Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence. Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice. Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih. Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje. Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku. Varujte se ponaredb. 25 in 50 centov steklenica. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York, N Y. N. B. — Richterjeve/Congo pilule proti zaprtju. Dobra Unijska Gos1i1na,k3er,e dobi rartel in gorak prigri- lftç C OtflCtnv zek. : Pod vodstvom JldoUly CERKVENA MUČILNICA. (V prihodnji številki prinesemo poleg drugih slik še poseben članek o mučilnicah in vseh inkvizitskih groznih pripravah.) 2005 Blue Island Ave. delikA Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. SALOON z lepo urejenim kegliščem in »ve že Seboemhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 2348 Blue Island Ave. Chicago. GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Plače Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386. Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN WIS. .groc;rijsko prodajalno H Ger lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse z ido volj sti o odjemalce v. Naročila na dom »ozi Fra«k Paitgarctr. H.GERLACH&CO. Trgovci blaga, grocerijsklh potreb- ščin, moke jn živeža 22011 m Sl SHEBOYGAN WIS, Telefon 630 White. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St ITALIJO IN A DR I JO po stari in zanesljivi Cunard črti vstanovljena 1840. i fi-an:riška pastrežba-Iz New York« v Reko in Trst skoz Gibraltar Genovo in Nepilj Novo moderni parniki na dva vijaka. Po lebno izbrani za to plovbo. SAXONIA - - 14.270 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ‘I ULTONIA - - iO.400 tonov •) Kabina 2 ratreda $50 v Reko-Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agent9 Everywhere. Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemaničih GOSTILNA Vogal 22. In Lincoln Street Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Pince. V.am je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo JOHN NEMETH f Inkorporiran pod zakoni države New York. ^ KAPITAL: S25,OOO.OO. 4* Pošilla denar brzojavnim 2* in poštnim potom. 4* Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini T* takoj drugi dan; po pošt? deseti dan. f ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR! 4« -------f—--------------------------. 2* Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar vašim ^ milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte ¿4 denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta zna-v. na slovanska firma prejema vsak dan velike svote denar-^ ja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. Prodaja vožne listke na vse linije, ceno. ^ Pišite na naslov. f JOHN NEMETH, f 457 WASHINGTON ST , NEW YOKE, N. Y. -» JOHN NEMETH, predsednik, bivši c. in kr. konsul. agent. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4. i ti polletni izplaček obresti v našem hranilničnem oddelku. Obresti bodo kreditovane iga julija. Ravno iste čakajo za vplačila ali izplačila na starih t kujigah, v boljše vlagateljem, na, ali pozneje kot določuje navedeni datum. Nove vloge, ki pridejo v urad sedaj do 15. julija, bodo dobile obresti zara-čunjene od iga julija. INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto v soboto zvečer od 6 do 8. Prirastka čez pol miliona dolarjev. mm m Cernu pustiš od nevednih zobozdravnikov iždirati sverie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali ¿rebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. ^ Telefon Morgan 433. ¡B 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4+4*414*4*1) Hiašparjeva Državna BankaP -------vogal Blue Island Ave. & 19 ul. —- VLOGE 83,700,000.00 GLAVNICA . 8200,000.00 PREBITEK . . S150.000.00 Prva iu edina češka državno banka v Chipagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele ^^veta; prodajamo Siflrarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. ^ i Pijte najboljše pivo N» 'M ^ Peter Schoenhofen Brewing Co. g PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL.