I Izhajajo vsako sredo po celi poli. A^eljajo v tiskarniei jemane za celo leto 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold , za pol leta 2 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta gold. 10 kr., za četrt leta 1 srold. 10 kr. V Ljubljani 9. februarija 1887. Obseg: Od kod naj dobimo mlado sadno drevje? Vzorni načrt govejega hleva. (Dalje.) Uradne vesti c. kr. kme- tijske družbe kranjske. Iz državnega zbora. Gospodarske novice.. Vprašanja in odgovori. Zemlje- in narodopisni obrazi. Naši dopisi Novičar. Gospodarske stvari. spodbudo < la ustanovimo okrajne in občinske dreves kod naj dobimo mlado sadno drevje r niee ter postanemo nekoliko bolj požrtovalni nasproti dobrim šolskim vrtom. članku Ll djarstvo v prihodnji spomladi povedali smo. kaka naj bode namer našega sadjarstva prihodnjo spomlad. Eabili bodemo tedaj mnogo sadnega drevja, zlasti visokodebelnatih jablan. 01 kod pa V dobiti sadno drevje? Zalibog, nimamo sedaj na vsem iz katere bi bilo mo- Kranjskem poštene drevesnice, goče dobiti dovolj in pa dobrega drevja, kajti dreves- kmetijska družba bode pa iz zamogla prvo drevje še efi J niče na Slapu ni ^ svoje velike drevesn 1889. oddajati. Odvisni smo toraj od posestnikov vesnic zunaj dežele, od katerih smo prisiljeni -S' drevje kupovati. Drevje, ki ga prodajajo v Ljublj leta letos pred Frančiškani, ni vredno, da bi ogenj pometali i kajti vse z majhnimi izjemami je le malovredno poletno sadje, zlasti jablane. Te jablane so neke poletne a rste Vzorni načrt govejega hleva. (Dalje.) . Pri napravi hleva se hočemo ozirati na: A. stene; B. strop; C. tla z odvodnimi kanali gnojnice, gnojnične jame in gnojiščem vred; D. streho; E. okna, vrata in prezračevalne naprave, konečno F. naprave za krmljenje. Samo ob sebi so umeje, da tu ni mogoče za vse slučaje najboljše sestave stavbe podati, ker je zavisna od različnih krajevnih razmer, poglavito pa od lažje ali težje dobave in od izvolitve materijala. maio to dobro lastnost, da lepo in čvrsto a s tej o jih sad je pa malo vreden. Zunaj tega je pa to drevje pi Skofj Loki v najboljš zemlji .Stene. Za napravo sten rabijo se najrazličnejše materijalije, izjrojeno, na pr. les kot hlodovi, deske, stebri, kateri je malo tr- ato pa v slabeji zemlj slabo aste in to tem slabeje, pežen, zelo nevaren, da se ga prime ogenj,-torej se sploh ker je Mi sv; imo epravilno izgojeno in za to slabo ukoreničeno. ne more priporočati; dalje kamenje, kot lomljeno in re- gospodarje pred nakupom tega drevja, zano kamenje, na zraku posušena ali žgana opeka; te slednje materijalije so najbolj razširjene. Tako se rabi tudi ilovica, ilnata opeka, beton in pesek. ker si s tem zamorejo veliko škodovati, zunaj dežele plačati moramo jablane res po 40 a prepričani smemo biti, da dobimo pošteno blago drevesnicah 60 kr Tako drevo, če je pravilno vsajeno, donašalo nam bode toliko koristi kot druzih slabih deset skupaj. Tudi vožnja stane precej, a zmanjša se toliko bolj, kolikor Da se prepr 5 da se temeljna mokr ne vzdiguje po zidovih, loči se iz kamenja ali opeke napravljeni te melj z ločilno sklado iz klinkerja, smolne lepnice ali več drevja naročimo. Zato priporočamo prav toplo asfalta od enje gradnje, kakor se razvidi iz pod. a skupno naročitev. Naše sadjarje pozivljemo glede na njih lastno korist, da se drže teh nasvetov. Pristaviti nam je še, da ne zanikujemo, da sploh na Kranjskem ni dobiti sadnega drevja. da! pa jako malo tako j da to vse niti v poštev ne pride in da moramo izvan dežele naročevati, čeravno to deželi ni nič kaj koristno in častno. Letošnja sadna letina naj nam bode pa v Pod. a. Ločilna sklada proti vzdigujoči se temeljni r • ■n v ; - ■ - <"\ " f '■V * podporo strehe zadostujejo v večji ali manjši od- v poštev. Les se more uporabljati zvezani more primerno po ceni oskrbeti. daljenosti stoječi stebri, kateri, eventualno z opasili zvezani in iz dobrega materijala narejeni, jedini nosijo streho; deli • i ^ -i zidu med stebri pa imajo samo popolniti steno ter na- more gnojnica dobro odtekati samo tam, kjer se kjei stoji živina, imajo na pada (visijo) 4 centimetrov, da se praviti gostost toplote v hlevu, torej se morajo narediti Za stebri iz prav lahkega materijala (celo se mora napraviti plitev gnojničen žleb iz zrakaprostih opek), ki ima sprejemati gnojnico, katera se steka Ta vrsta stene je razmerno najcenejša. * B. Strop. Dandanes se ne redko pri novih stavbah hlevov ali pri njih priredbi napravi lesen strop. To pa je vendar drago, če se jemlje v poštev njegova kratka trpežnost in in ce se kolika je nevarnost, da se ga prime ogenj; dalje pomislimo, kako se slabo shrani surova krma (seno, slama itd.) nad takim stropom, kajti vsled skozi puhteče soparice itd. se mora mnogo krme pokvariti. Dandanes, ko za obokane strope ni več treba močnega obzidja, kakor se je to prej godilo, marveč moremo hlev med traverzi ali pri manjši razpetim 6 metrov) med železniškimi šinami obokati, so oboki med traverzi ali med železniškimi šinami sploh najcenejši strop dalje se tudi lahko in hitro izdela in omogoči se s tem tudi •'. . M W. • i pri prosta, izvrstna hlevna prevetrovalna naprava. Pri globokih hlevih, pri n a j katerih je treba podpor, bodo te kolikoi moaoce da pomagajo nositi strop, tanke, torej je najbolje, da se napravijo iz železa. Samo ob sebi se umeje, da je volitev strop zavisna od krajevnih razmer in od cen stavbenega materijala. C. Tla, gnojnico odvodni kanali, g n o j n i č n a v v jama i n gnojišče. Kot splošno načelo se mora tu postaviti, da morajo biti tla, in pod temi se umejo tla, kjer stoji živina, hodnik, kjer se donaša krma in hodnik, kjer se odvaža > a gnojnico odvodni kanali, gnojnična jama in gnoj, gnojišče morajo biti nepromočno izdelana, da se more v tla tal vsa gnojnica zbirati. Ce se gnojnica izgubi nastati zdravju škodljiva izhlapovanja iz vsled česar nastajajo v hlevu mnoge bolezni. Za napravo tal v hlevu je najboljši beton, sestoječ iz zmesi razkosanega kamenja vseh vrst, prodnega in navadnega peska ter cementa. Ugodna zmes pri uporabi dobrega cementa je: jeden del cementa, dva dela ostrega peska in dva dela razkosanega kamenja, čegar največji kosi pa ne smejo biti bolj debeli nego pest. Jednaka cenejša masa je tako zvani apnenični beton, sestoječ a zmesi prodnega kamenja peska premogovega pepela in male količine hidravličnega apna. Dalje se uporabljajo umetna kamenja, imenovana klinker, katera so bila dejana v hidravlično apno in katerih luknjice so se s tem tudi zalile, dalje dobro žgane opeke kot stoječ, boljše pa kot dvojni ležeč tlak iz opeke, ker so v slednjem slučaji poprave cenejše. Pri uporabi lesa se more samo jelka, borovec mecesen kot hlodovi centimetrov debeli ali kot dvojna tla 4 centimetre debele deske jemati cen kanal (pod in v kateri ima omrežje ter ima od . b. Zidan, z deskami gnoj nič ni kanal. Pod. c. Zidan, s kamenjem pokrit ali z ilovico obdan gnojnični kanal RHBHH^I' H)- HB vajati gnojnico v gnojnično jamo. Tla. kanala morajo biti podobni kupi, ker potem more tudi najmanjša količina gnojnice neovirano odteči. ■ - C v'* Ce se gnojnični kanal pokrije z deskami, morajo do biti slednje primerno široke špranje, kakor to po doba r 1 "i » « m Pod je gnoj ničnega kanala v Špranje v deskah za Da skozi gnojnični kanal ne vleče zrak v hlev, napravi se zračna zaklopniea (svphon), kateri se z najbolj- šim vspehom zunaj hleva, r - a vender v bližini hlevnega zidu nastavi in se more vselej lahko do niega priti, da se očisti. ta namen se gnojnični kanal na dolgost 50 centimetrov za 20 ali več centimetrov zulo- boči; da se lahko do njega pride, se zgoraj postavi samo lahko se odpirajoč lesen pokrov. Na notranji strani pokrova se hlod, in sicer pravokotno proti meri kanalovi primeri, kateri hlod ob zaprtji pokrova zavzima vso siro- morejo kanalovo ter seza do blizu 10—15 centimetrov daleč od kanalovih tla. Zrak se s tem popolnoma zapre; odtekanje gnojnice pa nima nobene ovire, kajti kanal se mora tako s primernim padom (da visi) napraviti, . more gnojnica hitro da v grebenično jamo. Pod. e nuje to zapiranje zraka. o Pod. e. ■ m ^ r ^ i w Zatvorniea gnojničnega kanala iz hlodov proti notri silečemu zraku (Dalje prihodnjič.) Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. a odbora dne 2. februarija 1887. Seji je predsedoval družbeni predsednik gosp. Gu- . odborniki: De- stav grof Thurn, navzoči so bili i i , r .. " ^ n _ j . .. aijL f j . 4 ^ telja, Kastelic, Lenarčič, Murnik, Povše, Robič, dr. pl. Wurzbach in tajnik gospod G. Pire. Tajnik predlaga, da se nastavi predplačilo za * > • Kmetovalca" za gg. učiteljelje na 1 gold , kar glavni odbor sprejme. RačunsRo poročilo poddružnice postojinske vzame * ' V ' V ' '' , ' se na znanje ter izreče gosp. predsedniku kauoniku Hof- m stetterju zahvala za marljivo delovanje. Gosp. Fr. Pintarju dovoli se na njegovo prošnjo in na priporočilo novomeške poddružnice prodaja njegovega subvencijskega bika. Glavni odbor pristopi v imenu kmetijske družbe deželnemu komiteju mednarodnega kon- bode tudi nam v spodbudo, treba je pa se ve da sušenje pri nas poprej umneje urediti, da bodemo za-mogli tekmovati z drugimi deželami, zlasti z Bosnijo in Srbijo, katerim narava sama veliko pomaga. * Denarno stanje postojinske kmetijske poddružnice je jako ugodno. Poddružnica imela je konec leta 1886. v gotovini premoženja 361 gold. 5 kr., zraven tega pa še dva bika žlahnega plemena, katera sta v oskrbi poddružničnih udov. H takem vspehu pripomore največ točno izvrševanje predsedniškega posla, katerega v Postojni nad vse natančno, vestno in marljivo izvršuje preč. gosp. kanonik in dekan J. Hof s t« t ter. Naj posnemajo postojnsko poddružnico nekatere druge, katere imajo še več udov, pa dosto manj ali pa nič denarja, zraven pa še nič ne delajo. Redni občni zbor c. kr. kmetijske družbe koroške •M bode 16. marca t. v Celovci. Na dnevnem redu kot član gresa za zdravjeslovje ter imenuje svojim zastopnikom v komiteju tajnika Pirca. Poročilo izvrševalnega odbora gozdarskega shoda o preložitvi letošnjega shoda vzame glavni odbor na zna n j e. med drugimi stvarmi tudi predlog glavnega odbora o ustanovitvi deželne zavarovalnice proti škodi po ognju in toči. Vprašanja in odgovori. Vprašanje Cez vse gorovje med Vačami pod Poddružnica boštanjska poroča, da je osnovala po- sv. Goro, skoz sv. Lampret do Zagorja in po Savski sebni sadjarski odsek, z namenom sadjarstvo v svojem dolini se je preteklo leto prešičev starih in mladih polotil krč tako dobro v prednjih kot v zadnjih nogah. Žival je v prvo jela težko se prestopati in noge v kraji z vsemi silami pospeševati. Ravno ta poddružnica tudi prosi, da glavni odbor potrebne korake stori da se prične na boštanjski ljudski šoli vendar enkrat kolenih kljukasto držati, ter zarad tega rada polež- praktični poduk v sadjarstvu. Glavni odbor sklene, kovala. Potem pa so noge v kolenih trde postale, poskušati poddružnici ustreči. se v kljuko zvile, da je žival kar po kolenih Na vabilo c. kr. kmetijske družbe v Gradci pri- hodila. Kedar je žival tako prijelo, je potem skor vedno druži se gl odbor peticiji na državni zbor, da naj ležala in težko jo je bilo h koritu spraviti, iz kaše vlada drži pri sklepanji nove kupčijske pogodbe z terega je švedrasto stoječa, ali pa na kolenih kleče Rumunijo sedanje prepovedi uvaževanja goveje živine iz Rumunije v Avstrijo. jedla. Pri zaklani živali videl sem, ko je mesar kračo Na vprašanje gosp. M. Ambrožiča iz Mojstrane za- odrezal, da se je pocedila rumenkasta tekočina iz gležna stran ustanovitve nove poddružnice v Mojstrani, glavni in okrogla kost je tamkej, kjer jo kitica nitka veže z odbor sklene odgovoriti, da je to mogoče, ako se do- okroglo globino, nekako vjelena bila enako, kakor velj udov oglasi. žužek lubadar vje smrekov lubj Od zvunaj na koži udov. o dokončanem dnevnem redu sprejme se več novih pa je bilo videti po troje luknjic, kak palec vsaksebi kakor bi bilo z debelim šilom vbodeno. __Pazi se v mojem hlevu močno na to žival, ob hudi vročini velikokrat z vodo polivamo, kar živali dobro de, tako, da sama prileti, kedar deklo zagleda ie bolezen in jih Gospodarske novice. SVOJ Goriška, c. kr. kmetijska družba izdajala bode in da čisto vodo dobi. Pri vsem tem se jih Gospodarski list/' od meseca februar naprej po dvakrat na mesec. List izhajal bode na pol poli udj družbe dobivali ga bodo brezplačno in ravno tako vendar-le tudi polotila, kakor pri vseli družili sosedih. Prosimo, da nam kaj svetujete. (J. K., župn. na S.) se Odao Iz poročila gosp. župnikovega tudi naročniki „Soče". Posebej naročen stane pa na leto 1 gold. 20 kr. Vrednik Gosp listu ie gosp da sklepati, da prešiči bolehajo na tako imenovani bo angleški bolezni (Beinweiche lezni Rhachitis ali Kramar Gorici. slovenskemu oddelku kmetijske šole v Knochenkrankheit), katera bolezen navadno nastane vsled pomanjkanja apnene soli, posebno fosforokislega * Suhe bosniške in srbske češplje letos posebno močno prodajajo v Ameriko Dosedaj je teh češpelj prišlo preko 400 vagonov na Reko in od tam so jih poslali čez morje uže 59.000 metričnih centov. To naj apna (phosforsaurer Kalk) v rastlinah ali sploh v ži vežu, katerega pokladajo prešičem kosti ostanejo mehke Nasledek da se krive, v členkih začno ote kati itd., prešiči hirajo, naposled tudi poginejo. Zdrav ■ 'i ' /1 v <4 ii - * H i 1 j en j e odstranijo te bolezni obstoji v tem, da se vzroki bolezni dvajset članov; ta klub ni smel jesti nič druzega razen beefsteaka, in najmlajši član je moral sam nositi za vse Starši morajo biti zdravega plemena. Prešiči, ka- vino iz kleti. Tako je nekaj časa nosil vino na mizo ejo teri imajo to bolezen, naj se ne jemljejo za i bolj ozirati se mora pa na živež, ker očividno je sedanji ima premalo fosforokislega apna. Zelenj jabolka itd. je priporočati, posebno pa moka Naj glasoviti kancelar lord Brougham, dokler ga ni zamenil da iz kost lord Leinster. Se zanimivejši je bil „večoi klub", ki je po pravilih moral imeti točno po sto članov, in imeti seje noč in dan brez pretrganja. Cli ani so bili tako po (Knochenmehl), od katere se 6 gramov ali pa eno razdeljeni, da se zborovanje nikdar ni pretrgalo. Prvo- žlico na dan med jed pomeša. Dobro je tudi, da se seduikov stol ni bil nikdar prazen, ne po dnevu, ne po nekoliko soli pridene ter sploh nekaj bolj redilnih noči. Ko je nek pot začelo gureti, izjavil je prvoseduik, td Vse stvari primeša, kakor na pr. otrobov, mleka kar prehlajenje prouzročuje, je natančno odstranjevati Pavel Skale, J mestni živinozdravnik. i da ne gre poprej s stola, dokler sklene. tega klub formalno ne (Konec prih.) Mnogovrstne novice. Zemljepisni in narodopisni obrazi. * Za koliko so v zadnjih 9 letih nai raz- lični davki Nabral Fr. J ar o si a v. Z e m 1 j i š k trijskih deželah davka vplačalo se Ogerske) v letih od 51. 1876. do vštetega 1884. leta: 317.649.596 sold., znašal o o značaju Angleževem. (Dalje.) Tujca, nepoznatega človeka v obče. gleda je ta davek 1876. leta: 37,021.615 gold., 1884. leta pa 551.471 gold ž se je tedaj okroglo za 3 > i/ 2 milijo ti An- Hišnega davka vplačalo se 220.322.74 gold glež navadno kot neprijatelja, in to zato, ker ne ve, ali mu bode od njega kaj koristi, ali nobene. Osvetljiv je vplačanih samo ondaj, kedar mu je osveta koristna. Ker ve, da ni okroglo za 2 milijona p o v i k š a I se e v tej celi dobi ta davek od 1876. 23,566.611 gold na 26,476 486 gold teda j priljubljen, ne kot gospodar, ne kot trgovec, odvrača s Oso b no pridobninski davek znašal je v ome- preziranjem in z mržnjo vsak prezir. Kedar ljubi, ljubi njeni dobi 87,400.752 gold. in se je narastel od prvo na v zadojem letu vpla- Prihod zmerno, ledeno, ozbiljno. Ker strogo čuva običaje, ne zmeni se, če zato postane tudi smešen. Ima ti državnih obredov, v katerih se izgovarjajo francoske formule, ka-terih bi dandanes v sami Francoski ne razumeli. Ima ti milijone in zakonov, kateri bi se dandanes ne mogli uporabiti, ali čuva jih ker so starinski. : % potov, ako mu je dobiček blizu. Okvir njegovih pojmov je omejen od sta- 9,096.823 gold leto vplačanih čanih 10,594.026 gold. davek znašal gold. ter Angleževe ne delajo dolgih e v tej dobi 203 je narastel od 20,278.771 / gold. do 25,968.972 gold. zadnjega leta. Vsi neposredni davki znašali so v tem devetletji : 836,723.783 gold. novitega cilja. On se uči, ali uči se samo zategadel, da bode praktičnejši. Vežba telo, ker s krepkim telesom krepi se tudi duh i on odvažnejši bistrej Neposredni davki znašali so: Davek od žganja je narastel od 7,610.673 gold. na letnih 7,934.574 gold. ter je znašal v vsem devetletji se druži samo z onimi, kateri mislijo kot on. Zato oni silni razvitek klubov, ki jih ima samo Angleška. Klubi 68,573.756 gold. Davek od vina in mošta je narastel od 3 milijonov 913.275 gold. na 4,186.760 gold. in je znašal v so ogledalo angleškega društva in življenja. V njih se celem devetletji 36,452.671 gold. nahaja smešna in ob enem ozbiljna stran angleškega značaja, ki se nam prikazuje z ono originalnostjo, ki je narastel od prvo Davek od piva znašal je 200,959.697 gold. ter leto vplačanih 22.857.841 angleška karakteristika. Nikomur drugemu razen Angležu gold. na prišlo je na pamet ustanoviti v Londonu klub, v kate- 650 ki- 24,312.436 gold. Davek o se sprejemajo samo oni. kateri so bili uže rega lometrov daleč od Londona. Nadalje imajo klub terega sprejemajo samo one, j v ka kateri tehtajo po dve sto funtov. Poseben paragraf dovoljuje, da veča teža sopro- in je narastel od mesa in klanja znašal je 43,675.706 HHB^^^^^^^^^^^^^HbJm FRTTBBSET^ j^B^HBI "wbMH MEBR BM H'Hl jflfPffhjl^v^i £ tfi gold. in se je v tej dobi zvekšal od prvo leto vplačanih 4,579.487 gold. na 5,187.996 gold. avek od sladkorja iznašal je 262.839.038 gld. Vsi gova more nadomestiti primanjkljej teže pri ženi, in tudi nasprotno. Najteži član je prvoseduik klubu. Imajo klub 58.548.272 lažnjivcev, v katerem se vsaka istina kaznuje; potem dobi pa 692,234.641 gold 1.1,846.032 gold. na 36,488.809 gold. vžitninski davki iznašali so 187 old 1884. leta pa 88,596.583 gold . leta v vsej imajo klub grdih ljudi, klab ljudi brez nosa, klub malih, klub visokostasnih, klub mršavih, klub propalih pisate-teljev. dramatskih itd. Zanimiv pojav je bil aristokratski , ki je celih petdeset let imel štiriin- klub 'beefateak" Za koleke stržilo se je v tej dobi 155,477.184 Za pristojbine in takse 292,436.219 gold. Za punciranje zlata in srebra 1,806.823 gold old Za m i t 22,282.960 gold ti In 45 Za t a b a k Od lo Za s o 9.619 gold terije 191,411.981 gol 177,120.033 gold. Razburjenost bila zrekoma po seji gol d i Za vse neposredne davke v tej dobi 2.117,431.003 bruarija minuli petek tolika med poslancem Wrabcem in dr. Pattajem kmal K petdesetletnici masništva papeževega do boj nedostoj Psovke pa so se pri > da grših > 4. fe- da bi bilo zunaj dvorane u prišlo tem prepiru čule tako dan tega Zadnj ni treba iskati med branjevkami eta dne decembra 188 kedar se razpro in stvar se bo obravnavala vsled tožbe Leon XIII. petdesetlet praznuje papež katero j baj svojega mašništva in ves ka- tukajšnjih sodnij vložil Wrabec proti Pattaj še pred eno toliški svet pripravlja s-± ta daa slovesno praznovati Po Še v sobotni seji bil je ta predmet rešen s tem seh škofijah širokega sveta pripravljajo se katoliki, gla- da se je sklenilo, izročiti ga posebnemu odseku 24 udov varju katoliške cerkve skazati svojo udanost in ljubezen e živahno gibanje v škofijah naše ožj Za tem predmetom izrekoma videti domovine. je še štajerski er se pripravljajo romarji, ki hočejo potovati v ta nanjen v Rim in osebno čestitati sv. očetu ter gger (pravijo, da prej imenovan Podrekar) svoje pred loge zarad premembe tiskovnih postav dveh ur, za njim og lasil Govoril je krog se zročiti mu primernih darov.. Dunaji tudi nemška knjižica z dobro zadeto podobo pa- tiskovnih pravdah iz spodnj Ravnokar izšla je na njak, ki je navedel več slučaj tudi poslanec v o postopanji sod v peževo, v kateri je poziv do katolikov Štajerske » papežev pred izvolitvijo njegovo za popis življ po tem pa se sklenilo, tudi ta predlog oddati posebnemu odsek papeža, in delo Iz sobot + » vanje njegovo kot papež popisano na kratko žaj seje omeniti še izjave vlad o Politične stvari. vse lacij nase unanje politike, katero je v imenu lade kot od na prej dan stavljeno interpe- poslanca Mautnerja prečital zavolj bolehnosti mi- državnega zbora. Dejansko pomenljivih predmetov državni zbor do nisterskega predsednika grofa Taaffe-ja, starosta mini strov baron Ziemialko\vsk tako sedaj še ni obravnaval še zmirorn d red temveč nadaljeval se je do zdaj včerajšnji seji so gospodje poslanci Mautner in kazaje na iznemirjenje, katero so zbudile vesti ki je bil odloče drugovj o novih naročilih za namene vojniške te leta obsegajoč za prvo sejo delegacij med občinstvom prva branja. Med temi spolnil je skoraj tri cele seje Plener-Exnerjev predlog o ustanovitvi delavskih zbornic. Ta predlog namerava omogočiti, da delavce po izgledu trgovinskih in obrtnijskih zbornic zastopa za delavske interese in pa pravico izbirati si zastopnike v državni zbor. Načeloma se ternu predlogu v vsi zbornici ni pro-nihče in tudi od strani vlade se mu ni ugovarjalo. prašali pa o sklicanji so se razmere države z vnanjimi vlastmi v zadnjem času premenile ima vlada tudi držati? daj u tem elj d m Čast mi je na to vprašanje, namesto gospoda mini- sterskega predsednika ki je po bolehnosti zadržan v današnjo sejo priti, sledeče odgovoriti monarhije z vse ?? tivil i n k d mi vnanjimi vlastm a e r e kozi (dobro!) v zadnjem času Vendar pa nastala razprava tako obširna kakor izrekoma v tem ni nastala nikakoršna prememba ki bi redko katera uže pri prvem branji in tudi tako burna različni elementi levičarski kmalu kmali bila za mir neugodna da bili Vkljub egotovosti in resnobe splošnega politič sprijeli prav tako kakor fantje na kmetih pride kaj navskriž. kedar položaja v Evropi drži se vlada trd nade jim Govorila sta najprej predlagatelj sama dalj posrečilo mir vzdržati naglašano željo vse da se bo kakor se to strinja s ponovlj pa h vlad in izrekoma vlade Nj nemški demokrati in protisemiti, od strani desnice oglasil se je samo češki poslanec dr. Kaicel. • i Nasprotje med predlagateljema in pa demokrati in M* veličanstva. (Živahno odobravanje.) Ako pa voj protisemiti izražalo se bistv je gotovih naročitev treba trebščinami previdnosti upravništvo vkljub temu spozna v trditvi zadnjih, da mogočnost države nemški liberalci nikdar niso imeli srca za bedo delalcev in da je ta predlog v kroge, ki so se za čas vladanja liberalne stranke brez j resnici samo »pesek v oči : u za one najvažnejših dolžnosti. (Dobro !) malo uvidevati znamenje za vojsko, ka i da se pa to vjema z onimi po-preskrbovanja za varnost in rojili tem se more tako v tem, da se katero vlada spoznava za eno v vsakega vspeha obračali do nje. Izrekoma sta Kronawett ojem času pridobi po ustav zapovedana pritrditev Tiirk bi za one naprave previdnosti, ki so se spoznale za udrihala po Plenerju in njegovih somišljencih, fotograf pa je skušal liberalno stranko braniti in je izrekoma Turku prav drastično očital versko nestrplji- trebne u (Pohvala.) Ta odgovo po- in pa tudi z druzih vost rekoč da ga govori Turkovi male gledališke predstave z marjonetami spominjajo na one strani prihajajoča ugodna poročila so toliko vplivala na borso, da so avstrijske rente šle nakviško za več kot za 2%. Koj za tem odgovorom podelil je predsednik dr. m Wurstelpraterju", pri katerh je vedno enak konec ta v dunajskem Smolka besedo dr. P oklu k ar ju k zapisniku r da se jud a ubij klukarj prejšnji seji frmm f m _ namreč Plener odpoved dr. Po- s katero je izstopil iz legitimacijskega od seka, z grozno samozavestjo napadal in ta čin imenoval litev bi sicer nikakoršnega povoda ne bil imel mu biti nezaslišan manever, da bi se verifikacija dalma- še postrežljiv, in to mi tudi ni bil povod za odstop, tem- prejšnji seji se je dr. Po- več ta podal se je sam po sebi. Vstopil je v zbornico namreč nov poslanec italijanščine bolj zmožen kot jaz tinskih volitev zavlekla, klukarju od strani predsedništva beseda odrekla, ker po opravilnem redu o interpelacijah razprava ni dopu- in tak, ki še nima posla v nobenem odseku. Ako se bo 1*75 4 sj < t i ^ Ji. Xi aj^M.- 4 Vi tedaj legitimacijski odsek hotel ozirati na to novo moč, tem odgovoru pa je dr. Poklukar ojstro zavr- rešene bodo dalmatinske volitve, kakor bi jih mogel jaz ščena." nil napad Plenerjev pred vsem s tem, tla je vso vornost za svoj izstop prevzel na-se, ker večina od- sekova ali celo večina državnega zbora s tem ni imela zikovnem ničesar opraviti. ker to, gospoda, mi bodete priznali, da delovanje v odseku za pogodbo z Ogersko, v kvotni deputaciji, odseku, katerega vsak dan »Odgovornost za ta korak prevzamem ima važnejši in nujneiši pa po vsem sam in se bom malo brigal za to, ali je po- tere koli volitve. posel, v je- priganjate, naj hiti, kakor pa je rešitev ka- • t slancu Plenerju všeč ali ne. u Poslanec P1 t e d a j tako slabo poučen v tej Dalje je kazal, da je poročanje o peterih dalmatin- zadevi ni bil opravičen k očitanji, katero smo ,1 včeraj skih volitvah zato zamud ker so volilni akti skoraj čuli Vsaj tudi jaz želim, da dalmatinske volitv Kar siiozi pisani v laščini, njemu le težko razumljivi, ker se prej pridejo pred slavno zbornico, se ve da iz druzega protesti spuščajo v najmanje podrobnosti; o najmanj po- vzroka kot Plener Dalmatinski poslanci so me nam menljivih dogodbah prej in med volitvami priložena je reč izrekoma naprosili izjaviti, da žele kar prej mogoče dolga vrsta notarjatskih aktov, vendar pa so vsi protesti dobiti priliko, tukaj zavrniti vsa očitanja, ki so bila či-izdelani po enem kopitu, ker izvirajo iz pisarn enega tati v časnikih in protestih, in katerih se, kakor videti, volilnega odbora tako zvane »avtonomne" italijanske poprijema tudi poslanec hebske trgovinske zbornice stranke. Ta stranka imela je, kakor je bilo znano > za ovreči in dokazati, kateri stranki se je v Dalmaciji go- volilne namene na razpolaganje velike svote de- dila krivica. temi opazkami hotel sem dokazati, da na rja Glavni splošni ugovori protestov obsegajo tri točke: da se je Lahom zabranjevalo ogledavati si imenike volilcev, da so volili neopravičeni in se zabranilo voliti obravnavi dalmatinskih volitev, opravičenim in da so se krivično reševale reklamacije, se bode pri razpravi teh volitev tukaj potrdila stara pri poslanec Plener očividno hoče s predigro pripravljati na veliko predstavo, katera se ima tukaj predstavljati pri Prepričan pa sem, da Temu nasproti pa je znano, da so Lahi na podlagi slovica. Parturiunt montes nascitur ridiculus mu s. (Ve- vendar-le jim znanih imenikov vložili mnogobrojne re- liko vpitja klamacije, da so glede druzih nerednosti tamošnje malo vžitja.) sod- / ni je v kateri so pristaši Lahonov, zavrgle vse take tožbe, in da je avtonomna stranka pri državnem sodišči vložene pritožbe zarad baje »krivično" rešenih rekla- Naši dopisi. Zagreba 6. febr. Iz popolnoma zanesljivega macij mak nil a sama vira došla je »Politiki" vest o pravem povodu za čin Legitimacijski odsek pritrdil je mnenju, da se bode ogerskega finančnega ministra delo polajšalo in požurilo, ako se počaka vspeha skle- katerim so se ponoči tihoma po grofa Szapary a, s Hrvatski razobesili grbi njenih pozvedeb glede volitve Klaič ker se s tem z madjarskimi napisi rešijo ob enem vse enake točke druzih protestov in ker Minister Szapary ravnal je nasproti banu hrvat- se peh teh poizvedeb odseku do sedaj še ni naznanil, skemu grofu , Pejačeviču in nasproti tamošnji deželni naravno ie, da ostale dalmatinsk itve še niso rešene, vladi tako, kakor da mu bil in vlada v vsakem oziru čeravno je zasedanja. res, da so se poročevalcu izročile začetkom podložna. To je po hrvatsko-ogerski pogodbi neopravičeno in ban je braneč pravice Hrvatske takim naka- Da se v zadnjih treh mesecih to delo ni nadalje- nam stanovitno nasprotoval. valo, je po vsem naravno, ker je vsem znano, da se je Ko je pri neki priliki minister Szapary imel opra- ▼ . ' 1 > • h i * ; i ji takoj po pretrgauem drž zboru pričelo zborovanje viti na Reki, sklenil je pomuditi se nazaj grede v Za- delegacij, potem pa ono deželnih zborov za delo legitimacijske lseka bili so tedaj ti t meseci na- ravno popolnoma zgubljeni. Konečno in poglavitno pa se hudoval Plener nad grebu in ta svoj namen naznanil banu. Ta je k ciotičnemu vlaku poslal svojega sekcijskega načelnika Živkoviča z vozom na kolodvor, banovo stanovanje, da miuistra sprejme in ga pripelje v kjer ga je da sem kot poročevalec teh volitev sedaj odložil ta kot gosta sprejel. tem, mandat v legitimacijsKem odsek Spremstvo ministrovo moralo se je hote nehote zadovoliti s stanovanjem v gostilnah. Lahko mu to kratko odgovoril, da mi po opra- Minister izrekel je željo, drugi dan ogledati si urade r vilnem redu pristaja za izstop pravica, in dalje za to pa ban je skrbel, da so se brez posebnega sprejemanja 4 nisem dolžan opravičevanja. — Imel sem pa za ta korak ministru pokazali samo oni uradi, ki so v neposredni prav stvarne razloge in slavni zbornici hočem dokazati, zvezi s poslovanjem banovem. da sem s tem korakom pospeševal ravno ono, kar je Tudi obedu pri banu vabljen je bil minister sam želel zastopnik hebske trgovinske zbornice Iz načina tako, da je imel ves sprejem ministrov po vsem neofi govorjenja Plenerjevega izrekoma glede dalmatinskih vo- cijelen obraz. Tako ravnanje bilo je za več kot samozavednega včeraj. Pokojnik bil je dolgo vrsto let ministra Szapary-a preveč in hotel je banu in Hrvatski čine in obče spoštovan kot predstojnik občine, kot go-pokazati, da je on veči gospod kot ban in zato je dal spodar in kot zvest domačin. Tudi ptujci obiskovali so one osodepolne grbe tihoma pripeti pri tamošnjih finanč- radi hišo Danejevo, kjer se je vedno dobivalo dobrega Katerega Bodi župan blejske ob i tudi okusnega ovčjega sira, nih uradih, zarad katerih je nastal krvavi ljudski upor vina in izrekoma in zarad katerih je ban Pejačevič odstopil ter Hrvatska je pokojni Danej izdeloval na svojih planinah, dobila bana, ki je. kaxor se bojimo, v veliko škodo hr- zemlja lahka vrlemu poštenjaku! tsko-ogerskih razmer po vsem poslušen ogerski vladi Ljubljane (LXXV. odborova seja »Matice Slovenske" bo Kedo bo prihodnji celovški škof? v soboto 12. februarija t. ob Za to uri- popoludne v Ma- prasanje zanimajo se v prvi vrsti slovenski krogi, tičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. ki morajo zahtevati, daje prihodnji škof pravič Slovencem svoj škofij in zmožen tudi v njiho tudi je- ziku oznanovati jim besedo Božjo in občevati ž njimi e prvotne zahteve stavijo celo do duhovnika, ki se poda med divjake oddaljenih delov sveta, in zato smeli upati, da se v pravni državi naši, v kateri ™ . i Vt hi v "Tf/ i - > j m, ',«4 jVt, \ ' ''T^?►4j, _r^ ustavne temeljne postave zagotavljajo narodno enako- 6 Dnevni red: Potrjenje zapisnika o LXXIV. odborovi seji Naznanila prvoseclstva. Poročilo književnega odseka. Poročilo gospodarskega odseka. Poročilo tajnikovo. Posameznosti. pravnost, ne bo našel človek, ki bi tako prvotno zahtevo našo mogel imenovati drugačo kot po vsem P č Zarad prevelike važnosti tega imenov in pa ker je znano, da se predlogi za imenovanje zbirajo v nauč nem ministerstvu, katero \ o ima toraj skupno z vso vlado [n Svečnici vojih predlogih ozirati se na take želje ali pa preži- vati kmal Nesreča na železnici. Na Svečnico ponoči trčil je pred Postojno mešanec skupaj s tovornim vlakom ter se je vsled tega poškodovala mašina in 14 vagonov, sreči se pa ni poškodovala nobena oseba. Vreme. Ce se potrdi stari pregovor o medvedu rati jih. spregovorimo te besede, posebno zato, ker vemo koliko si nemško-narodna stranka prizadeva vpln mladi katera je bila zelo mrzla, smemo pričako gorkejega vremena, morebiti zgodnje spo ati v tem smislu, da ono zvišeno mesto zasede mož njihovega .v • ' mišljenja, in pa posebno zato, ker se nam z Dunaja naznanja, da so se dosedanje razprave zarad osebe prihod-njega škofa zopet presukale oziroma z novega pričele, in ker se je neka merodajna oseba tam nasproti dvem naših zaupnikov v tej zadevi izrekla: „Vsi ko- Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — Tudi avstrijska vlada sledila je iz- ški S 8 O Ž tolik m i k gledu sosednih držav Nemške in Ruske v tem, prepovedala izvažati konje čez To je zopet eno onih znamenj, meje m o- rejo s svojim škofom tudi nemško občevati." Ako bi tako načelo dobilo pri imenovanji veljavo, potem pa — — v grob položimo vse nade, z njimi pa tudi da je naše države, se redno prikazujejo, kedar se pooblači politično podnebje in se države pripravljajo na vojsko. naši vladi sme se sicer mirno trditi da ne išče vero da bi pii nas najneverjetnejše ue bilo vojske da vse stori, izogniti se je da pa vendar ne ne- mogoče! 1 \ O dr. Riegerju raztrosili so časniki pred nekaj sme zanemarjati ničesar, kar bi jo spravilo v zadrego. vojska vendar-le nastala. To dokazuje prav jasno ako dnevi vest, da je bil povzdignjen v baronski stan in litike protniki so to tukaj Kazali kot znamenje sedanje po- Pa takoj se je pokazalo, da je ta vest popolnoma U samo zato da je oč zopet proti držav zborski veči vladi izstreliti pušico Z bil žel uže pred več leti dr. Rieger odliko . vrste, kar mu da pravico k o je, da z redom vzdigniti odgovor vladin na interpelacijo Mautnerjevo, katerega nahajajo čestiti čitatelji naši do besede prevedenega v državnega zbora". se znamenja za nevarnost preteče vojske tudi v minulem tednu niso mnogo zmanjšala. Borsa se je sicer minulo soboto nec poročilu „Iz obče se dati v baronski stan pa Rieger do sedaj še ni skoč željo nenadoma ojačila, naša renta po ila je ta dan nagloma za 2!/„%i dokaz, kako miro pa v edeljo je takoj začela pešati in temu za to prosil, zato pa je tudi nesmisel trositi vest o no- po tedaj ve- o katerega mu vem odlikovanji njegovem, ljavnih pravilih onega reda pristaja pravica. Kmetijsko potovalno predavanje v Preski pri Medvodah ima tajnik c. kr. kmetijske družbe Gustav se ni čuditi, ker zgodilo se ni ničesar, kar bi splošni politični položaj kazalo v lepši svitlobi. Vemo sicer, da naša vlada noče vojske obetajo druge države, vendar pa je enako znano da enako miroljubnost da ona namerava vojsko, tega ne javlja pred v nedeljo 13. t. m. popoludne po cerkvenem opra- vilu v šoli država, katera časom. Gradiva nasprotja med evropejskimi državami pa je nakopičenega toliko, poglejmo proti izhodu ali zahodu, da si drugače rešitve, kot one z mečem ne moremo misliti. Zupan blejski Anton Vester v Zagoricah pri To čuti ves svet, zato se oborožajejo z denarjem in pra- Blejskem jezeru umrl je, kakor se nam poroča, minulo vim orožjem vse države in ako bi se res posrečilo, sedaj nedeljo vsled rane na roki. Pogreb odločen je bil za zabraniti vojsko, bo s tem samo odložena za nekaj, morebiti le za kratek čas. — Zato se mora pripravljati za tako, neizogibno prihodnost tudi naša država, katera sedaj sicer mogočno Nemško imenuje svojega zaveznika, pri vsem tem pa predobro ve, da v času nevarnosti ostane vendar-le vsak sam sebi edino zanesljivi prijatelj. Ogerska. — v merodajnih krogih se trdi, da je tukajšnja vlada odstopila od svojih prvotnih zahtev glede carine od petroleja, in da je pismeno avstrijski vladi predložila nove podlage za rešitev tega vprašanja, o katerih se nadja, da bodejo sprejeti. Glede ministerske krize trdi se iz merodajnih krogov, da je izstop finančnega ministra Szapary-a po vsem gotov ter da ostane le še toliko časa, dokler se budget njegovega področja v državnem zboru ne reši. Zanesljivega imena o njegovem nasledniku se še ne čuje, le to je gotovo, da bo njegov naslednik imel grozovito težak posel, ako bo hotel državno gospodarstvo Ogerske spraviti v boljši tir; imel se bo boriti z dosedanjimi načeli Tiszovimi in vse državnozborske večine, in boriti se bo imel z vsemi starimi razvadami tamošnje uprave v vseh vrstah. — Zato pa je bolj verjetno, da tudi Szapary-ev naslednik ostane v starem tiru Tiszove prilike: na posodo jemati, dokler jim še kedo hoče posojati. Nemška. — Kolikor bližje prihaja 21. dan febru- arija, dan splošnih — neposrednih volitev za državni zbor, toliko huje napenjajo vse stranke svoje moči, da bi si pomagale do zmage. — Pretenje Bismarkovo se je sicer vendar-le vresničilo in rimska kurija je za Bis-marka segla med volitve, toda tudi ta morebiti za veliko versko politiko rimsko ne po vsem napačen korak, ki katoliškemu središču priporoča, ne nasprotovati „se-demletju" vojnih privolitev, naglaša ob enem, da naj katoliško središče gleda se še dalje ohraniti, da brani pravice papeževe in katoliške cerkve na Nemškem. Vodja Windhorst prejel je od kurije v tej zadevi zaupno pismo, katerose ni objavilo, objavila pa se je nanj naslanjajoča „nota" kardinala Jakobinija. — V očigled tej izjavi rimski in pa predstoječim volitvam zbral je Wind-horst veljake katoliške stranke v Kolinu (Koln), kjer se je sklenilo, ozirati se na želje papeževe glede vzdrža-vanja katoliškega središča, tudi delovati v duhu papeževega pisma glede septenata (sedemletja) pa je rekel Windhorst, da upa, da sveti oče ne bo zameril svojim zvestim sinovom, ako drugače postopajo, potem ko mu bodo na drobno razložili razloge. — Katoliki gredo tedaj v volilni boj s svojo staro zastavo, po kateri kandidirajo samo a) zveste katolike, b) ki obljubijo, da nasprotujejo septenatu, in c) vsem monopolom. Pri predstoječih volitvah je sicer gotovo, da bode Bismark vporabljal vsakojake sredstva, da bi dobil vdano večino; vse stranke opozicije pa tudi vedo, da se bode pri teh volitvah odločilo, ali naj se zastopnikom ljudstva pusti še kaj samostojnosti ali naj se vsa oblast — diktatura — izroči Bismarku. Zato bo zelo odločilen dan 21. t. m. za nemško prihodnost — pa tudi za Evropo sploh. Ruska. — Časniki trdijo, da je avst ijska vlada na južnih krajih Ruske zadnje dni nakupovala mnogo žita in da je tudi za prav slabo žito plačevala visoke cene (?). Laška. — Pri Masavi na izhodnem bregu Afrike ob rudečem morji zadela je laško posadko nuda nezgoda, ker bil jim je tam oddelek vojne vsled lastne neprevidnosti po abisinskih četah popolnoma vničen. To povzročilo je velik krik med Lthi sploh in izrekoma v parlamentu. — Grenke besede čula je vlada zarad neprevidnosti Masaua-skega poveljnika, pa ko-nečno sklenilo se je skoraj soglasno, tamošnji posadki poslati izdatno pomoč. — Napadi na ministra vnanjih zadev grofa Robilanta pa so ga vendar-le toliko razburili, da je dal ostavko in ni še gotovo, ali ga bo moč pregovoriti, da še dalje ostane na krmilu — nam sedaj prijazne vlade. Najnovejše vesti. Z Dunaja. — V včerajšnji seji državnega zbora odgovoril je grof Taaffe na interpelacijo Knotzovo, v kateri je ta surovo napadal ministerstvo in pa namestnika Češke barona Krausa ter vprašal, zakaj so se za-branjevale zaupne adrese za Schmerlinga [zarad jezikovne naredbe pravosodnega ministerstva. Odgovoril je grof Taatfe ojstro in odločno, naglaše-vajoč z navajanjem dotičnih postav, da so oblastva na Češkem postopale popolnem postavno, da jim ministerstvo ni dalo nikakoršnih nadrobnih vodil; glede psovk v nagibih interpelacije navedenih pa je izrekel, da jih odločno zavrača. Koj po končanem odgovoru oglasi se k besedi posl. Knotz, pravi, da hoče navesti posameznih slučajev, o katerih iuterpelacija sploh govori, imenuje odgovor ministrov prazne fraze in konečno po še nekaterih surovostih predlaga, naj bode o odgovoru na interpelacijo v prihodnji seji razgovor, in naj se o tem predlogu glasuje po imenih. Pri glasovanji zavržen je bil predlog Knotzov z z 149 glasovi proti 109. Dalje poročalo se je o nekaterih neoporečenih volitvah, med temi odobrili se je tudi volitev dr. Gregorec-ova, dalje se je poročalo o prošnjah pri malem zanimanji zbornice. Na dnevnem redu je še dalje poročilo obrtnijskega odseka o bolnišničnih blagajnicah. O tej točki bodo gotovo daljne razprave in v ta namen odločene so javne seje za prihodnji četrtek in petek. Telegram „Novicam". Z Dunaja 9. febr. ob 2. uri 10 minut popoludne. Sinoči je v jezikovnem odseku dr. Poklukar opravičujoč jezikovno naredbo odločno nasprotoval načelu Scharschmidovega predloga. Dalje govorilo je pet levičarjev. Včeraj je nagloma umrl deželni predsednik bukovinski Alesani. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.