Leto XXVI Ljubljana, junlj-julij 1984 Št. 313-314 V korist družbe, gradbeništva in Gradisa Skupen pregled stanja, ocena razmer in ustvarjalno iskanje poti naprej -___ DPO Gradisa povabile v svojo sredo goste iz CK ZKS, RS ZSS in občine Ljubljana Moste-Polje Dvodnevni posvet vodstev družbenopolitičnih organizacij in samouprav-"ih organov Gradisa, ki je bil 7. in 8. junija v Ankaranu, v Gradisovem počitniškem domu, je uspel kot smo si lahko samo želeli. Dodobra se zavedajoč naporov — potrebnih za korenitejše, trajnejše spremembe v družbi in tudi vf!°go gradbeništva in Gradisa v njej — so se družbenopolitične organizacije Gradisa odločile, da bodo skupaj z najodgovornejšimi delavci v republiki in načini oblikovale skupno usmeritev (zaključke objavljamo posebej in to kot Predlog), nato pa vložile v spreminjanje razmer vso svojo, že večkrat izkazano revolucionarno voljo in energijo. Vabilu, naj pridejo"med sekre- uvodničarji kot drugi razpravljala ®rJe osnovnih organizacij ZK v radisu, med predsednike OO sin-sk ata’ mladine, med člane kolegij-*®8a poslovodnega organa, prednike delavskih svetov in druge v V . ence posveta, so se izmed po-abljenih zunanjih gostov odzvali: Ck ^arenL sekretar predsedstva ‘SfKS (namesto Andreja Marin-oh' V 'e v tem času zadržan zaradi q lsj^a Jureta Biliča v Sloveniji), Ivan Ck ec’ izvršni.sekretar predsedstva ZKS za kadrovsko politiko in .^Posabljanje v ZK, Marjan Oro-i,n’ Predsednik RS ZS Slovenije, .^•an Praznik, sekretar republi-c,e8a odbora gradbenih delavcev p °Vei}ije, Pavle Vindišar in Martin ^raic — oba iz občine Ljubljana ^te-Polje ter nekaj novinarjev. Pri reČanie se ie odvijalo po vnaprej d Piljenem programu in je bilo b0 r° organizirano, v spominu pa ostalo po tem, da so bili tako zelo odkriti — vsi so si bili edini, da so v času zapletenih družbenih razmer tako na ekonomskem kot na socialnem področju take oblike medsebojne izmenjave mnenj koristne in potrebne, posebej pa še, če je posredi konkreten dogovor katere naloge je treba postaviti v ospredje in tako doseči njihovo uresničevanje. Na posvetu so razpravljale! podkrepili svoje ugotovitve z vrsto podatkov, od katerih jih je nekaj omenjenih v zaključkih (predlogu), mnogi pa bodo uporabljeni ob različnih priložnostih; preveč jih je, da bi jih vse strnili v ta članek. Tokrat smo dali vso prednost objavi zaključkov v celoti — pripravila jih je posebna komisija, imenovana v ta namen, objavljamo pa tudi nekaj slik in iz razprav izluščenih navedb zunanjih gostov in Gradisovcev. G. B. Ivo Marenk se je v krogu Gradisovcev razgovoril o idejnih problemih trenutka. Najdlje se je zadržal pri naporih, ki jih družba usmerja v premagovanje ekonomskih težav — govora je bilo o zunanji in notranji livkidnosti, problematiki cen, tečaju dinarja in drugih. Gospodarstvo — in z njim tudi gradbeništvo — mora trajneje dosegati večji dohodek, ob tem pa se tudi vse bolj usmerjati v proizvodnjo za večji devizni izkupiček. Večjih uspehov brez truda v to smer ne bo! Ob prazniku gradbincev Slovenije Osvojili kristalni pokal 0, ja,<< nam je pbložil na srce predsednik slovenskih sindikatov Marjan de *en- Ko nam je ob koncu še dejal: »Naredili ste veliko na področju mo-*>es h 8Ciie industrijske gradnje in verjamem, da boste še več,« so njegove b .e sProžile spontan aplavz. V d lsPevek in vloga Gradisa med nosilci razvoja v panogi res nista majhna, amh "" 'merah, ko to pomeni znatno večjo odgovornost za usodo gradbena to ponosni. In kadar nam kdo ob pravem času pove iskreno, •o in na glas, da družba naše napore vidi in ceni, nam dvigne moralo fobtfal še bolj. — Foto: G. B. Zabeležili smo trenutek zmagoslavja. Pokal je potem kar nekaj časa romal iz rok v roke — precej vina je šlo vanj, ponovno pa smo ga osvojili po devetih letih! Uspešni pa niso bili samo športniki. Na jubilejnem 10. proizvodnem tekmovanju so med 13 ekipami naši operativci osvojili 2 drugi, 2 tretji, četrto in 2 osmi mesti. Več na notranjih straneh. DS@W Zaključki s posveta družbenopolitičnih v J Uvodne ugotovitve Spričo velike soodvisnosti med gradbeništvom in gospodarstvom (za gradbeništvo je povezano okoli 1/3 gospodarstva, to je celotna IUM, velik del obrti, transporta, črna metalurgija, pred :lava kovin, lesna industrija, komunala, projektiva) in velikega pomena dejavnosti gradbeništva za razvoj gospodarstva in družbe, ugotavljamo družbenopolitični delavci skupaj z vodstvom Gradisa, da so učinki delovanja stabilizacijskih prizadevanj - zlasti zmanjš(ev)anja investicijske potrošnje - na gradbeništvo premalo preučeni, da bi z ustreznimi ukrepi zmanjšali nezaželene učinke in to predvsem tiste, ki imajo negativne posledice na celotno gospodarstvo in družbo. Delež gradbeništva v gospodarstvu je padel od 13 G na dobrih !()'>, delež naložb v družbenem proizvodu pa od prek 30' '< na manj kot 20 'i. Stopnja akumulativnosti gradbeništva se je razpolovila in znaša le dobra 2 % (delež akumulacije v celotnem prihodku). Gradbeništvo zapuščajo kadri - praviloma boljši - saj se je zmanjšalo število zaposlenih za 10%; hkrati pa se zaradi reproduktivne nezmožnosti starajo stroji, katerih poprečna starost dosega 8 let. Ker ni izgledov za skorajšnjo zaustavitev neugodnih gibanj na področju investicijske potrošnje, predvidevamo še nadaljnje slabšanje razmer v gradbeništvu, kar bo povzročilo njegovo veliko osi’ mašenje z nepredvidljivimi posledi«. ter Marina Žugič in Tanja Medme5' obe iz GE Ljubljana-okolica. Za prispevek k oživljanju kulturnega delovanja v DO GIP Gradis s° prejeli ZLATO PLAKETO M1' lenko Nikič iz DSSS, BRONAST^ PLAKETE pa Franjo Štromajer. Marjan Madjar, Vladimir Durinič ifl Milan Majerič (vsi GE Maribor). Vladimir Valant, Andrija Pajta*; Albina Jakoša in Jurij Jamnik (ysl DSSS), Ksenija Ference (Biro Ma" ribor), Ivanka Golob (NG Maribor)-Tatjana Savinšek (GE Jesenice) in llijaz Nesimovič (KO Ljubljana)- Skupne podelitve se ni utegni^ udeležiti več tu omenjenih p°sa’ meznikov; zato je bilo dogovorjen0, da jim bodo plakete izročene n<1 sejah v osnovnih organizacijah s*n' dikata. Vsem prejemnikom plake velja iskrena čestitka! G- j* 2. seje delavskega sveta Gradisa Precej nalog bo tudi v poletnih mesecih Po enem letu brez direktorja skupnih služb Na zadnji seji delavskega sveta delovne organizacije pred poletnimi počit-nitarni so se sestali delegati v torek 26. junija. Izčrpen dnevni red je že vna-**rei napovedoval, da bo seja dolga in naporna. Tako je tudi bilo. ,.Uvodoma je bila podana informa-^'ja o uresničevanju sklepov zadnjih “'eh sej, ki sta bile marca in aprila ®tos' Ostalo je za uresničiti devet 'Klepov, ki se nanašajo na pripravo enotnih navodil za ravnanje z odjeki, na poslovni uspeh projekta JKOL 3 v Iraku, na spremembe in a°Polnitve Sas o inventivni dejavno-i!l’ na razmejitev zemljišč med tozdi poljanskega območja in na spre-Pembe in dopolnitve še nekaterih 'amo upravni h splošnih aktov. v nadaljevanju seje so bila .Uravnavana poročila stalnih izvr-1 n'*i organov delavskega sveta \ ^retekli mandatni dobi. Poročila so 'P na tozde poslana pred sejo de-'ksega sveta, tako da je razprava n' a kratka in jedrnata. Značilni so ekateri povdarki posameznih raz-Pravljalcev, kot so: odboru za inve-lciie je treba dati večjo veljavo; v°tranja arbitraža bi morala delo-, ll hitreje in učinkoviteje saj se ne-vater' spori vlečejo še iz leta 1981, t P°ar so postopki dostikrat zelo 10l!'Vni, P° drugi strani pa tudi j | ' sami zavlačujejo arbitražo; e 0 komisije za dohodkovne od-od?e je treba natančneje opredeliti; : 6°r za informacije je uspel v svo-ustrajanju, da smo v Gradisu Hi drugega novinarja, kar se že zna na vsebini in kvaliteti Gradisa vestnika itd. . Gdbor za varstvo pri delu je v svo-Svm Poročilu predlagal delavskem Seetu« da sprejme sklep s katerim naj ..Prepove vsako točenje alkoholnih 0|" .(tudi piva) na gradbiščih, v q ratjh in prav tako v vseh bifejih jasad'sa> ki so odprti med delovnim ,0 0nV Razprava glede tega predrt®3 je pokazala, da delegati niso y več naklonjeni potrditi tak sklep, tj temeljitvam, da se razen piva da |e alkoholne pijače ne točijo in pjv c Se bo prepovedalo še točenje bli^.bodo delavci ali odhajali v n)e bifeje, ali prinašali pijačo s su0! na delo. Zato je bil sprejet t)aeP >Jda delavski svet DO apelira da \Sc *°zde in delovne skupnosti, alk '*Vajajo nadzor nad uživanjem °holnih pijač med delovnim ta: l°m.« (?!?) Ztia e avsk> svet je poročila vzel na i*vJ,e ,'n razrešil dosedanje člane Preiti H'*1 °dborov in komisij ter na trjj| 8 kandidacijske komisije f o- le„ nas'ednje organe in njihove de-Por C: °dbor za načrtovanje in raz-SticrJanje dohodka, odbor za inve-odbJe> °dbor za varstvo pri delu, nje 0r za kadrovanje in izobraževati o b°y za standard in rekreacijo, rova ?a informacije, odbor za va-nJe poslovne tajnosti, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komisija za kadrovska stanovanja, komisija za izvedbo in spremljanje uresničevanja Sas o skupnih osnovah za delitev sredstev za osebne dohodke, komisija za dohodkovne odnose, komisija za podelitev Gradisovih nagrad in diplom in koordinacijska komisija za spremljanje uresničevanja Zakona o združenem delu. Za predsednika notranje arbitraže je bil imenovan Dušan Ora-žem, za prvega namestnika Žarko Slabe, za drugega namestnika Roža Rozina in za tajnika arbitraže Janko Tratnik. Po enem letu brez direktorja skupnih služb Delavski svet je obravnaval uidi vlogo Janeza Brezovca za prenehanje opravljanja del in nalog direktorja DSSS. Po kratki uvodni obrazložitvi je delegata tozda GE Maribor Milana Petka zanimalo, kateri motivi so bili prevladujoči pri odstopu direktorja Brezovca. Odgovor je podal tov. Brezovec sam. Njegove misli se lahko strnejo v naslednjem: po enoletnem delu v katerega je bilo vloženo ogromno napora mesto direktorja delovne skupnosti še vedno ni dobilo pravo mesto in pravo veljavo; maja meseca sta ponudila ostavki direktorja službe za avtomatsko obdelavo podatkov in računovodsko-instruk-tažne službe; odnosi v delovni skupnosti se v enem letu niso spremenili; koordinacija z vodstvom delovne organizacije je zelo težavna in slaba; tozdi neredno plačujejo prispevke za delovno skupnost, tako da le-ta mora za normalno poslovanje najemati draga posojila; sprejemanje planskih dokumentov je izredno dolgo, saj so tozdi GN 84 za DSSS sprejemali več kot pol leta in ga potrdili šele v četrti varianti; nerešeno je še vedno vprašanje začasnega pokrivanja izgub poslovanja počitniških domov in delovnih enot v tujini itd. Glede odstopa direktorja DSSS je svoje mnenje povedal tudi predsednik stalne problemske konference OO ZK Gradisa Alojz Hraščanec, ki je menil, da je kadrovska problematika na delovni skupnosti dejansko pereča, vendar da jo ne bomo reševali samo z zamenjavo ljudi, če ob tem ne spreminjamo odnose, ki so sprožili določene negativne pojave. Vprašal se je tudi, kako to, da niso urejeni odnosi med vodstvom delovne organizacije (KPO) in vodstvom DSSS, saj bi ravno le-ti morali najtesneje sodelovati. To pomeni, da bi verjetno morali Montaža nosilcev na prvem delu šentviške »galerije« gre že h koncu reševati vprašanje sodelovanja in odnosov med KPO in vodstvom DSSS, ne pa problem direktorja DSSS. Na koncu se je še vprašal, kaj ho z novim direktorjem delovne skupnosti, ali bo tudi on pod težo neurejenih odnosov po enem letu omagal in bomo lahko čez eno leto pri istem kot smo sedaj. Za besedo se je potem oglasil predsednik delavskega sveta skupnih služb Franc Hočevar in pojasnil, da se je delavski svet s težavo odločil za odstop direktorja Brezovca, da pa so delegati bili mnenja, da v kolikor direktor ne želi več opravljati svojih nalog, da ga nima smisla siliti v UV Apeliral je tudi, da se čimprej uredijo relacije med vodstvom DSSS in KPO ter DSSS in tozdi. Po teh razpravah je delavski svet Gradisa razrešil dolžnosti direktorja delovne skupnosti skupne službe in določil podpredsednico poslovodnega odbora Milko Marc-Klobovcs, da začasno opravlja dela in naloge direktorja DSSS. Določen je bil tudi rok za primopredajo, to je 31. julij ter sprejet sklep o javnem razpisu imenovanje direktorja DSSS. Delavski svet je tudi potrdil nove višine prejemkov iz materialnih stroškov, tako da polna dnevnica znaša 937 din., polovična dnevnica 490 din., in znižana dnevnica 350 dinarjev. Stroški prenočevanja se za hotele do B kategorije plačujejo po računu, za hotele višjih kategorij od B se izplača 650 dinarjev in za prenočevanje brez računa 260 dinarjev. Za delo na terenu ob neorganizirani prehrani in prenočišču se poleg prenočišča brez računa delavcem obračuna še strošek za prehrano največ do 562 dinarjev. Sprejeta je bila tudi višina nadomestila za ločeno .življenje in sicer od 130do 281 dinarjev. Kilometrina za osebni avtomobil je od 1. julija 14 dinarjev. Terenski dodatek je določen po 38. členu pravilnika o prejemkih iz materialnih stroškov. Glede toplega obroka so sedaj vsi delavci izenačeni saj jim regres za topli obrok pripada v višini največ 1.826 dinarjev mesečno. Na seji je bil potrjen gospodarski načrt Gradisa za letošnje leto in sprejet sklep o pripravi srednjeroč- nega plana Gradisa za obdobje 1986—1990 in sklep o bruto osebnih dohodkih, ki naj se uporabljajo \ kalkulacijah. Gradis tudi v Kuwaitu Delegati delavskega sveta so bili podrobneje seznanjeni tudi z našo aktivnostjo v tujini. Milan Pukšič je pojasnil, da je projekt Qurna sedaj \ zaključni fazi gradnje ter da je z in-vestitorjem bil •dogovorjen nov rok za dokončanje del. to je 15. januar 1985. leta. Do te spremembe je prišlo zaradi vpliva vojne na potek gradnje in zaradi pomanjkanja osnovnih gradbenih materialov. Vodstvo projekta v Ourni ocenjuje da bodo vsa dela zaključena do konca letošnjega leta. Ocene finančnega stanja kažejo pozitiven rezultat. O našem nastopu v Frankfurtu je govoril Jernej Jeršan in dejal, da se obseg del v ZR Nemčiji zmanjšuje za vse izvajalce del, tako tudi za Gradis. S tem so nujne prerazporeditve jlelavcev iz Frankfurta v matične tozde v domovino. Trenutno stanje je tako, da imamo v ZR Nemčiji 188 delavcev, od katerih je 69 na dopustu v domovini. O delu, ki smo ga pridobili v Ku-vvaitu je govoril Tone Kopčavar in povedal, da si Gradis že nekaj časa prizadeva prodreti tudi na kuvvait-sko tržišče vendar so vsi dosedanji napori bili brezuspešni, šele povezava z lokalno firmo Al Mansoor Al Abdaly je dala pozitivne rezultate. Vrednost prevzetih del ni velika saj znaša okrog milijona kuvvaitskih dinarjev ali 3,5 milijona ameriških dolarjev vendar je to delo dobro izhodišče za pridobivanje del v prihodnosti. Nosilec tega posla je tozd Inženiring, obveza ostalih tozdov pa je da zagotovijo 40 delavcev. ki bodo delali skupaj z. firmo Al Mansoor. Rok za dokončanje del v Kuvvaitu je izredno kratek, to je 6 mesecev, zato je treba k delu pristopiti takoj. Na koncu seje je delavski svet ponovno irnerioval za vršilca dolžnosti direktorja tozda Inženiring Franca Zupančiča in pripravljalni odbor za proslavo 40-letnice ustanovitve Gradisa. „ . n .. Cveto Pavlin Jubilejno 10. proizvodno tekmovanje Parada sposobnosti, spretnosti in znanja Prost vstop na gradbišče in opazovanje najboljših delavcev pri delu je za javnost vselej doživetje Letošnje prireditve ob dnevu gradbincev Slovenije so se zvrstile v petek in soboto, 1. in 2. junija. Prvi dan zvečer je bila v Domu španskih borcev v Mostah svečana akademija, drugi dan proizvodno tekmovanje (letos jubilejno 10.), istočasno pa so na športnih igriščih športniki igrali zadnje tekme finala 33. letnih ŠIG gradbenih delavcev Slovenije. Proizvodno tekmovanje Gradis četrti Medsebojno merjenje moči v poklicnih spretnostih in znanju je dosti Vodja ekipe Gradisa Alojz Zorec med sprejemom priznanj, ki jih je republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije dodelil vsem nastopajočim na proizvodnem tekmovanju. Izročil jih je predsednik tega odbora Milan Šinkovec »mlajša« prireditev od ostalih, s katerimi gradbinci \ sako' leto počastimo svoj praznik v spomin na 3. in 4. junija 1936 — takrat so težke de-' lovne in biv alne razmere gradbene delavce prisilile v stavko. Ob republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije in v sodelovanju z Zveznim centrom za izobražev anje gradbenih inštruktorjev je bila organizator letošnjega srečanja in tekmovanja delov na organizacija Slovenija ceste Tehnika Obnova. Za proizvodno tekmovanje zidarjev. tesarjev. železokrivcev. odrar-jev in žerjavovodij se je prijavilo 13 slovenskih gradbenih organizacij združenega dela z 59 tričlanskimi ekipami. Prireditveni odbor SCT je tekmovanje pripravil na svojem gradbišču v Trnovem, tako daje bilo delo sodelujočih ekip dov olj na očeh stanovalcem iz okoliških že vseljenih blokov in tistim, ki so za tekmovanje vedeli, manj kot druga leta pa vsem ostalim — organizatorju je namreč »spodrsnilo« pri vabilih, označbah v mestu ter v drobnih rečeh še kje. Proizvodna tekmovanja iz leta v leto pridobivajo veljavo in so ob svečanostih na predvečer praznika prerasla v osrednjo prireditev. Kot organizatorji zveznega finala v Mariboru se bomo morali v es čas tega zavedati tudi v Gradisu. Kako so se uvrstili naši? Že po tradiciji smo se Gradisov ci v konkurenci izredno izenačenih ekip dobro odrezali — ekipno so naši tekmovalci osvojili 4. mesto. Čeprav smo na tihem upali in tekmovalcem želeli, da bi kot gostje na gradbišču SCT v Trnov em osvojili kako prv o meso in si s tem zagotovili nastop v Mariboru na zv eznem finalu, jim to ni uspelo. Podobni upi pa so se izjalovili tudi mnogim drugim - tudi organizatorjem. V ekipah po panogah so Gradisovi tekmovalci dosegli naslednje uvrstitve: Stanimir Cvetkovič in Stanislav Sire sta bila med zidarji druga, med železokri vci Milan Kolarič in Zlatko Šafarič, prav tako druga, tesarja Marjan Kušek in Mirko Najdenik sta bila tretja, tretje mesto so dosegli tudi Željko Markovič, Stjepan Puškarič in Ismet Tahirovič v sposobnostih s področja SLO (tek na 100 metrov, streljanje z zračno puško, skok v daljino in met • -j , mM Hill SE Bjg°| B3 B^gj jšm™I ■ Hill ps1 - ;3j er gljpSfifs ppMjk' Prizorišče letošnjega proizvodnega tekmovanja — stanovanjska soseska Trnovo v Ljubljani bombe), odrarja Vlado Vukojevič in Branko Zebec sta se uvrstila na osmo mesto, osma je bila tudi ekip11 za požarno varnost (gašenje požarov) v sestav i Drago Stirnič, Stjepan Puškarič in Ismet Tahirovič, signa-list in žerjav ov odja pa sta ostala brc* uvrstitve, ker sta bila nekoliko pre' počasna — prekoračila sta odmerjen čas. In katerim slovenskim ekipa111 bomo izrekli dobrodošlico in jih P°' drili v Mariboru? Zmagovalci jubilejnega republiškega proizvodnega tekmovanja *°' pri zidarjih ekipa iz mariborskega Stavbarja, pri tesarjih ekipa iz n°' vomeškega Pionirja, med odrafJ1 ekipa Gradbinca iz Kranja, pri žele' zokrivcih ekipa iz škofjeloškega Tehnika, pri parih signalist in žerjavov odja pa ekipa celjskega Ingrad8' Razsodišče je prejelo več pritožb in nekatere so bile, kot se je izkaza; lo, utemeljene. Obnesel se je tu* obrnjen vrstni red — najprej Pr01’ zvodno tekmovanje in šele nato peteroboj. Tekmovalnekomisije 5° pridobile na času, tekmovalcem Pjj je bilo zaradi zgodnejšega pričeta nekoliko manj vroče. Peteroboj je bil organiziran ^ igriščih športnega parka Svobode o Gerbičevi, o zaključnih bojih le,n' ŠIG pa objavljamo poseben prispe vek na 30. strani. Svečana akademija Dan pred proizvodnim tekmovi* njem je bila ob 19. uri v dvorani M turnega doma Španski borci Pc. slava s podelitvijo priznanj in p)8 y republiškega odbora si°_ ^ gradbenih delavcev Slovenije Kavčičevih priznanj, ki jih podelj0^ posebna izobraževalna skupno* gradbeništvo. Slavnostni govornik je bilsekre RS ZSS Lojze Fortuna, v imenu j| ganizatorja pa je prisotne P°. ^ namestnik glavnega direktorja Niko Ogrin. Plakete in priznanja republiš^ odbora sindikata gradbenih de ^ cev Slovenije je podelil predse ROS Milan Šinkovec, med P'®.jti mniki priznanj pa je bil tudi I” Krnc iz Gradisa. ri' K vzdušju na tej prireditvi Jc pomoglo tudi Kulturno umetnij, društvo organizatorja, ki se je P stavilo s pestrim programom. Besedilo in djvf G. BEK^ Gradisove! pri delu ■ mesto — zidarja Stanimir Cvetkovič in Stanislav Sire Stanovanjska soseska Fužine Ogled 106 novih stanovanj .x:;-:w?sS Dan preti tehničnim prevzemom, to je I2. junija, si je v stanovanjski soseski Fužine ogledala dokončan hlok s Kih novimi stanovanji delegacija, v kateri ko bili: Jože Kavčič,- predsednik republiškega komiteja za urejanje prostora, Niko Lukež, predsednik skupščine občine Ljubljana M osle-Polje, I rane Kositer, predsednik poslovodnega odbora GIP Gradis, direktor tozda Inženiring Franc Zupančič in direktorji Gradisovih tozdov , ki sodelujejo pri gradnji Fužin. Dela so bila pričeta v maju 1982, značilnost teh stanovanj, ki merijo v po-vrepčju 61 k v. m, pa so premakljive predelne stene -štiri možne inačice po željah pričakovalcev stanovanj. Skupno ho v I. lazi, ki naj bi bila končana dokonča leta I985, v tej soseski zgrajenih 2.795 stanovanj. Prvi stanovanjski blok je bil dokončan že oh koncu lanskega leta. Za stanovanja, ki bodo končana do konca I985, znaša izhodiščna cena 47 tisoč linarjev. To je trenutno najnižja cena za kvadratni meter stanovanja v Ljubljani. mesto — železokrivca Milan Kolarič in Zlatko Šafarič Zadnja vest iz Maribora V gradnji II. etapa hitre ceste . .C«, ..... . ■ ■ Tranzitni promet mimo mesta že konec leta? V Mariboru so 6. julija zastavili zahtevna dela za dograditev II. etape bodoče hitre ceste skozi Mairbor. Dela so bila razdeljena takole: Gradisov tozd Nizke gradnje Maribor bo zgradil podporne in oporne zidove ter nadvoz čez Meljsko cesto v dolžini ISO metrov, komunalna dela bodo opravili delavci Nigrada, Cestno podjetje Maribor pa zemeljska in asfalterska dela. Investicija je ocenjena na okrog 395 milijonov dinarjev, sredstva pa bosta zagotovili mariborska in republiška skupnost za ceste. Dela naj bi opravili v 6 mesecih. Ko bo etapa končana, se bo tranzitni promet lahko preusmeril na gornjo etažo dvonadstropnega mostu prek Drave, s tem pa bo mesto že precej razbremenilo; v prihodnosti bo treba zbrati sredstva in zgraditi tudi III. etapo. Omenimo še projektanta: projekt je delo Gradisovih strokovnjakov in to skupine iz tozda Biro za projektiranje Maribor. F. Š. tesarja Marjah KučelTin Mirko NajdenUT Dvonadstropni most, kot del I. faze pa že uspešno služi svojemu namenu orodjarja Vlado Vukojevič in Branko Zebec Foto: G. B. tozda GE Ravne na Koroškem nadaljujejo z gradnjo 2. faze nove hale v Tovarni usnja v Slovenj Gradcu Tiniiiaani|'y'|'|’|'[ Izgradnja vrtca na Javorniku se zaključuje Dobra angažiranost tozda Ravne na Koroškem Prevzemanje del pod lastno ceno je lahko zelo nevarno Gradis je v Ravnah na Koroškem prisoten od osvoboditve naprej, tako da je v tem času zgradil večino najpomembnejših objektov v Koroški regiji. Tako je tudi danes. Tozd Ravne na Koroškem je dobro angažiran saj gradi v Železarni Ravne, v Mariboru, Celju, v Slovenj Gradcu, svoje delavce pa ima tudi v Kamengradu (BiH), ZR Nemčiji in Iraku. Kljub temu se tudi na Ravnah niso mogli izogniti težavam današnjega časa in problemom s katerimi se \ nekaj zadnjih letih srečujejo vsi gradbeniki. V našem tozdu Ravne na Koroškem ugotav ljajo. da so rezultati poslov anja v prvi polov ici letošnjega leta še kar ugodni, čeprav so nekoliko slabši, kot v istem obdobju lani. Vse težji pogoji gospodarjenja. pridobivanja del in preskrbljenosti z gradbenimi materiali za enkrat še ne onemogočajo realizacijo plana za letošnje leto. Plan bo tudi letos dosežen — zagotavljajo naši delavci iz Raven. V tozdu so si zastavili predvsem tako politiko poslov anja. da se osla-njajo na lastne sile in notranje rezerve. Izboljšati bo treba produktiv nost. organizacijo dela ter zmanjšati število neproduktivnih delovnih mest. Eden izmed že izpeljanih ukrepov je centralizacija gradbenih materialov in skladiščne službe. Rezultati so že opazni, saj so se materialni stroški zmanjšali. Akcija za zmanjšanje prevoznih stroškov je naletela na bolj trd oreh. saj vemo. da se posamezniki težko odrečejo določenim ugodnostim. Stoipoka na Javorniku Je končana in predana uporabnikom. To je eden zadnjih objektov v stanovanjski soseski Javornik na Ravnah Angažiranost tozda Ravne je dobra. Pred kratkim so predali zadnji blok v stanovanjski soseski Javornik v Rav nah. Gre za stolpnico s 68' stanovanji. Na Javorniku pa imajo še eno gradbišče, kjer gradijo vrtec, ki bo tudi v kratkem zgrajen. V gradnji imajo tudi nekatere objekte industrijske gradnje kot so hala KO-S1 v tovarni usnja Slovenj Gradec, težka livarna v Železarni Ravne, objekti v TAM Maribor in Cinkarni Celje. Za TAM gradijo delavci ravenskega tozda dispanzer medicine dela ter še nekaj manjših objektov v Koroški regiji. Dobra angažiranost se obeta tudi v drugi polovici leta, saj bodo nadaljevana dela v Železarni Ravne, TAM-u in Cinkarni Celje. Začeli bodo graditi jedilnico TOM Mežica, dijaški dom v Ravnah na Koroškem, ter drugo fazo v tovarni usnja Slovenj Gradec. Del delavcev bo še vedno ostal v Kamengradu, kjer delajo odprti kop za premogovnik rjavega premoga ter v Iraku in ŽR Nemčiji. Sama angažiranost ne more dati posebej dobrih rezultatov in zato si v ravenskem tozdu prizadevajo pospešiti inventivno dejavnost in zmanjševati režijo, ki predstavlja precejšen problem tako v tozdu, kot v celotnem Gradisu. Prav problem režije bo treba rešiti najhitreje. Z ozirom na zmanjševanje investicijskih vlaganj v Koroški regiji predvidevajo v tozdu Ravne na Koroškem, da bodo tudi v prihodnjem letu primorani iskati delo izven regije. Pri tem naj bi jim pomagal tudi tozd Inženiring. Težak položaj v gradbeništvu in s tem povezan velik padec življenjske ravni so še dodatno botrovali povečanju fluktuacije. Odhajajo predvsem dobri in kvalificirani delavci, saj za manj zahtevno in lažje delo v dru- gih panogah zaslužijo precej več. tem se je zelo aktualiziralo in p°°". strilo v prašanje socialne . varnos zaposlenih. Padec ’ realnega oseb nega dohodka je treba nadomestit' različnimi dodatki (terenski doda tek. ločitveni dodatek, zniža'11' dnevnice, dodatno regresiranje Pre Franc Gomboc, VK zidar opraV^( zaključna dela 1. faze nove hal® Tovarni usnja v Slovenj Gradcu hrane itd.) in pomočmi iz našlo socialne varnosti. j„ Dinamičnost, prilagodljivost ^ vitalnost omogočajo tozdu Ravn^e Koroškem da lažje premaguje ^ težave. Ne sedijo križem rok u1^ prevzemajo dela pod lastno kot to počno nekatere druge lovne organizacije in so zato ^ prišle v velike težave. Takšna P^j tika je zelo kratkoročna in se (1l hitro maščuje. Gradbeniki si smeli dopustiti takšno iščrpavuLj ki škodi nam samim. Delo naj . tisti, ki je boljši in cenejši, vcnda.(11Ji za ceno lastnega obstoja in m<> iygub. Besedilo in »'JJ Ludvik RUd° O gradnji treh navtičnih centrov v Istri V Umagu 256, v Rovinju 360 in v Pulju 220 navezov Marini v Umagu in Rovinju končani — V Pulju v gradnji ploščad Jugoslovanska obala je zaradi svoje razgibanosti, številnih zalivčkov, °ločkov, v marikaterem delu še s povsem neokrnjeno naravo, razmeroma či-? ‘JV utotjetn in za tujce vabljivimi cenami »eldorado« z leta v leto ponavlja-Jocuni se slabostmi: šepajo nam servisne in storitvene dejavnosti, primanj-ttjo nam oskrbovalnih centrov (kjer pa so, je ponudba v njih skromna), primanjkuje navezov za raznovrstna plovila — število teh se iz leta v leto skoko-«? dv'8a — 'n drugimi. Namen tega članka pa ni pisati o slabostih v tulili '^n' ponudbi, pač pa o naporih da bi jih odpravili. Z njimi se kot izvajalec Qel sooča tudi Gradis. I ^driatik klub Jugoslavija, de-j?Vna organizacija v ustanavljanju z fonov je med prednostne ra-^'ojne načrte za letošnje leto uvr-,1 a gradnjo 18 marin vzdolž jadranske obale. Dve v celoti in tretjo 0 s°delovanju z domačo gradbeno ^Perativo je prevzela naša delovna rganizacija in sicer v Umagu in u*Ju tozd GE Koper, v Rovinju pa t Maribor. Skupna značilnost I.Cenjenih marin je, da bo poskrb-K'n° za boljšo in bolj zaokroženo P°nudbo; razen pomolov s privezi so v_gradnji ali že zgrajene tudi trgo-I‘ne s splošnim blagom, restavracije ,r raznovrstni drugi gostinski lokali, ,8°vske specializirane navtične in n ,eZc?rinske trgovine, recepcija, sa-1 ar'je, parkirišča in podobno. večjimi skalami, so valovi, ki jih je povzročil močan jugo, dvakrat prebili nasip in odplavili v morje precej pripreljanega materiala. Med valobranom, ki je dolg okrog 450 metrov, in obalo so štirje pomoli, temeljenj na piramidastih betonskih stebrih v morju, na stebre pa so montirani železobetonski nosilci, ki so jih izdelali v tozdu OGP. Na pomolih so tudi priključki za vodo in elektriko. Na obalnem platoju so zgrajeni objekti, v katerih so recepcija za prijavo in odjavo plovil in posadk, restavracije, trgovina (tudi za navtično opremo), dutty free shop, parkirišča in še kaj. Vrednost te investicije znaša blizu 90 milijonov dinarjev. Navtični center Umag fei?^ KoPer Je Pricel z gradnjo 9. ruarja letos, rok za dokončanje juljj6 bil izredno kratke — letošnji Va^uredit' Je bil° treba obalni plato, 0m ran’ ^iri pomole, ki bodo /aogočali privez 256 plovilom in in-strukturne objekte. Se..Najprej se je bilo treba lotiti ob-ža{?.'h zemeljskih del. Za ureditev pr‘Cl,nega nasipa, ki ščiti naveze d valovi in vetrom, je bilo treba 'Peljati več kot 80 tisoč kubičnih Vai rL°v kamenja. V času gradnje, ko °bran (nasip) še ni bil utrjen z V Rovinju plavajoči pontoni Za navtični center Rovinj je bila projektirana drugačna tehnolgoija. Projektant se je odločil za plavajoče pontone, sidrane v morsko dno z betonskimi kockami. Dela je prevzel tozd GE Maribor. Tudi tu je bilo treba preurediti obrežje in zgraditi valobran. Iz bližnjega kamnoloma je bilo prepeljanih prek 140 tisoč kubičnih metrov kamna. Zmogljivost te marine je 360 navezov. Marina bo imela tudi brezcarinsko cono (kar je običaj v večjih nav- PUvajoči m pontonom v Rovinju bo moč privezati vsaj 360 plovil ličnih centrih), delavnico za popravila, trgovino za navtično opremo, druge trgovine, restavracijo, recepcijo itd. Tudi tu je rok letošnji julij. Ob našem obisku pred mesecem in pol nam je direktor tega centra Herman Račac omenil: »Zadnji čas je bil, da smo se le polotili izgradn-nje marin ob Jadranu; turisti so nam uhajali na italijansko stran. Koliko dragocenihdeviz smo s tem izgubili, lahko samo ugibamo. Z Gradisom kot izvajalcem del smo zadovoljni. Gradbena dela bodo veljala več kot 150 milijonov dinarjev, investicija v celoti pa okrog 230. Računamo, da se nam bodo vložena sredstva kmalu povrnila in da jih bomo lahko vložili v preostale nujne objekte. Že zdaj, ko marina še ni niti končana, imamo rezerviranih veliko navezov.« Dela so tekla v roku, do izida te številke pa bi morala biti marina predana uporabnikom. »Morska arena« V Pulju Gradnja navtičnega centra v Pulju se je začela precej kasneje (17. aprila), zaradi zahtevne gradnje pa bo njenih 220 načrtovanih navezov gotovih prihodnje leto. TOZD GE Koper gradi le njen najzahtevnejši del, to je temeljenje v morskem dnu, strehe m nad morjem okroglo ploščad premera 34 metrov. V morsko dno bo treba zabetonirati 21 kolov, med njimi razpeti nosilce, vmes pa vpeti železobe-tonske plošče. Na tem »satovju« oziroma plošči nad njim bodo puljski gradbinci zgradili trinadstropno stavbo v obliki prisekane piramide. Na vrhu bo razlgedna ploščad, okrog navezi, v stavbi pa vsi že pri prejšnjih dveh marinah našteti lokali. Dela, ki jih opravlja naš koprski tozd na tem objektu, so ocenjena na 25 milijonov dinarjev. C. P., G. B„ _ 11 'iv-*/ j Marina v Umagu v času gradnje. Zaradi kratkega roka so delali v dveh izmenah in vse sobote L Pred Pomolom zmage v Pulju. Nekaj novozgrajenih stebrov v morju je že povezanih s prvimi nosilci Problematika cen v gradbeništvu Predpisi in priporočila o oblikovanju Kje so spodnje meje kalkulacij, da je dosežen dohodek Ker nam cene določajo kakšen kos pogače (beri dohodka) nam bo ostal, želim prikazati letošnjo gradbeniško cenovno problematiko. Zvezni izvršni svet je koncem meseca aprila sprejel naslednje predpise, ki se morajo uporabljati pri oblikovanju cen: - Zakon o temeljih sistemov cen in družbeni kontroli cen (Ur. I. SFRJ št. 21/84), - Odlok o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Ur. 1. SFRJ št. 23/84), - Sklepo proizvodih in storitvah iz pristojnosti vseh družbeno-poli-tičnih skupnosti, za katere samoupravne organizacije in skupnosti niso dolžne pošiljati obvestil o cenah pristojnim skupnostim za cene (Ur. list SFRJ 23/84). Gradbeni proizvodi in storitve so izven projekcije cen za leto 1984, kar pomeni, da se cene gradbenih storitev prosto oblikujejo, zato ni potrebno skupnostim za cene pošiljati cen gradbenih proizvodov in storitev, niti indeksov SZG IGM za uveljavljanje razlik v ceni. Cene gradbenih proizvodov in storitev ureja 6. točka odloka. Na osnovi te točke je bistvenega pomena skleniti z investitorjem oz. naročnikom del takšne izvajalske pogodbe (za nova dela) oz. anekse k pogodbam (za dela v teku), ki bodo izvajalcu omogočile zahtevati spremembo cen vselej, kadar bodo nastopile take spremenjene okoliščine, ki presegajo normalni riziko kakršnega je prevzel izvajalec ob sklenitvi pogodbe. To pa pomeni vztrajati na doslednem upoštevanju Zakona o obligacijskih razmerjih, posebej še na njegovem 637. členu. * Poleg zakonskih pogojev za spremembo cen, se stranki lahko v pogodbi oz. aneksu izrecno dogovorita še o drugih pogojih, kdaj vse je mogoče zahtevati spremembo cen, če se pogoji spremenijo v času izvajanja pogodbe. Za gradbeno-obrtniška dela in instalacijska dela, ki se izvajajo v režiji, je treba pri zvišanju režijske ure upoštevati 105. a člen Zakona o temeljih sistemov cen, to je navesti učinkovitost gospodarjenja, namensko delitev dohodka ter kazalce po 140. členu ZZD. Obenem je treba v roku 8 dni po uporabi višjih cen poslati občinski skupnosti za cene obvestilo s cenikom. Cene v stanovanjski gradnji se tudi vnaprej oblikujejo po družbenem dogovoru o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji, upoštevajoč v dogovoru sprejeto metodologijo. Za vsak objekt se oblikuje na za- četku gradnje izhodiščna gradbena cena in na koncu gradnje konča gradbena cena. Bistvo celotnega postopka je primerjava cene konkretnega stanovanjskega objekta s ceno vzorčnega (baznega) objekta. Vsled tega je potrebno bazno gradbeno ceno valorizirati na dan pričetka dela. Valorizacija bazne cene je potekala od leta 1975 do vključno leta 1980 dosledno po indeksih podražitev vhodnih elementov, ki jih četrtletno ugotavlja Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije. V letu 1981 se je ta sistem valorizacije bazne gradbene cene prekinil in se valorizacija opravlja na podlagi revolucijskih projekcij inflacijskih gibanj, neupoštevajoč dejanske razmere v gibanju cen. Adaptacija SNG v Mariboru Bazna cena za leto 1984 naj bi se po razgovorih predstavnikov Republiške skupnosti za cene in predstavniki Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije določila z upoštevanjem ugotovljenih indeksov podražitve brez zniževanj v času zamrznitve. Na koncu bi dodal, da je ekonomska komisija na Splošnem združenju gradbeništva in IGM na sejah v aprilu in marcu obravnavala težaven položaj gradbeništva in pri tem ugotovila, da si slabši gospodarski položaj delno ustvarjajo tudi ozdi sami / nelojalno konkurenco pri prevzemanju del. Tako je komisija menil«*’ da ni sprejemljivo zniževanje cen prek določene meje in priporočili' ozdom, da upoštevajo pri svojih p°' nudbah naslednje kalkulacijske osnove bruto osebnih dohodkov: NK 76,23x 1,21 = P K 76,23 x 1,46 = kV 76,23x 1,77 = Vk 76,23x2,14 = 92,24 din na uro 111,30 din na uro 134,93 din na uro 163,13 din na uro Te osnove se smatrajo kot spodnja meja za kalkulacije. Meš komljenovič Kazina trdnejša, lepša Nov nosilni skelet, restavrirana notranjost in pročelje Po opravljeni I. in II. etapi obnovitvenih del, ki so jih v letih od 1979 do 1983 za Slovensko narodno gledališče v Mariboru opravili delavci Gradisovega tozda GE Maribor, je bila istim nedavno zaupana tudi III. etapa — adaptacija Kazine. Stavba je bila zgrajena leta 1852., njeno stanje pa nam ni bilo v ponos in je terjalo zahtevne in drage posege. Kot so pokazale dosedanje preiskave, bo tehnično najzahtevnejše podk-letenje objekta, ki je temeljen s plitkim kamnitim zidom, da pa bo objekt povsem varen, je predviden nov nosilni skelet. Vodja sektorja Miha Škerlak meni, da jim bodo v prejšnjih etapah obnove SNG pridobljene izkušnjev dragoceno pomoč. Dela pri obnovi notranjosti dvorane kot tudi pročelja bodo teki«1 pod nadzorom delavcev Zavoda za spomeniško varstvo. Zdaj so začeta seveda pa je vprašanje časa in denarja, kdaj bodo tudi dokončana- »Oder« in na njem Gradisova zasedba v Kazini !'' t| m It E rr n '«ii p. ijji ** ** - - . Novo poslopje v Mariboru Zgradba za DPO na Taboru Ko so delavci mariborske gradbene enote Gradisa novembra lani pričeli z gradnjo taborske občine, so vedeli, da bodo z deli končali v roku. Gradbena dela so končali celo mesec dni prej, žal pa zdaj obrtniki zapravljajo to »prednost«. Kljub temu bodo, po besedah vodje sektorja Barbare Starovasnik, objekt predali 7. julija. V gornjem nadstropju bodo pisarne družbenopolitičnih organizacij, v spodnjem pa prostori za SLO in teritorijalno obrambo. Na zunaj je zgradba nekaj posebnega - pročelje se močno razlikuje od sosednjih zgradb. Stalno deževje resda nekoliko nagaja pri ureditvi okolice, do otvoritve pa bo tudi ta nared. Franjo Štromajer Sladki vrh Dispanzer medicine dela odprt Zgrajen je bil v osmih mesecih Gradnja novega zdravstvenega doma na Sladkem vrhu je bila načrtovana y okviru programa, ki so ga Mariborčani sprejeli z referendumom. Na zenitu, ki ga je v ta namen brezplačno odstopila tovarna Sladkogorska, zraven Pa tudi primaknila precej sredstev, je zrastel nov objekt, ki je z opremo vred y,e*jal okrog 28,5 milijona dinarjev. Gradbena dela je opravil Gradisov tozd E Maribor v osmih mesecih. Dispanzer je vsekakor velika pridobitev za okoličane; zdaj jim za mnoge Nravstvene storitve ne bo treba več v Maribor. V objektu bo ambulanta Splošne medicine, patronažna služba, zobozdravstvena ordinacija, laboratori-Jl’ ginekološka ambulanta, dve specialistični ordinaciji in posvetovalnica za otroke. Pred dnevi smo prisostvovali otvoritvi. Slavnostni govornik je bil Ivan °fjup, predsednik mestne konference SZDL Maribora, krajevne organi-acije pa so ob tej priložnosti pripravile kulturni program. Franjo Štromajer Uspeh mladega Gradisovega delavca v Ložnici Prvo mesto med zidarji 35-članska Gradisova ekipa iz tozda GE Maribor se je s 17. mladinskega festivala dela, ki je bil letos v SR Srbiji v Ložnici, vračala razposajena. Kako tudi ne - v svoji sredi 'so imeli Andrijo Grabarja, ki je med tekmovalci iz vse Jugoslavije v proi- Vndrija Grabar 8vstveni dom — dispanzer medicine dela na Sladkem vrhu zvodno-tekmovalnem delu med tistimi, ki so letos končali triletno poklicno šolanje, z dodeljeno najvišjo možno oceno osvojil prvo mes*o med zidarji. Konkurenca ha 17. festivalu dela je bila huda: sodelovalo je 117 ekip in v njih okrog 4.000 mladih pripravnikov, ki so pridobili svoje poklice le nekaj pred tem. Andrija Grabar se je vrnil domov z medaljo in diplomo, medtem pa od tovarištev v skupini in sodelavcev v tozdu prejel številne iskrene čestitke. Verjetno bo po tej objavi prejel še kakšno. Mi pa smo si želeli, da bi oh omembi tega uspeha tudi sam povedal nekaj misli za Gradisov vestnik. »Zelja da bi postal zidar, se mi je uresničila. Zdaj bi si želel nadaljevati šolanje, pa kaj, ko verjetno iz tega ne bo nič. Na vseh pristojnih mestih pravijo, da je tehnikov in delovodij trenutno dovolj, medtem ko so zidarji še vedno iskani.« In kaj še meni najboljši mlad zidar? »Zdi se mi, da je bilo v šoli preveč teorije in premalo praktičnega dela. Za primer naj povem, da je bilo v drugem letniku praktičnega dela le štirinajst dni, v tretjem pa ob petkih po 4 ure. Ko potem prideš na gradbišče, moraš praktično začeti vse znova. Če se bo ta trend nadaljeval, potem bodo učenci lahko zidali le še na papirju.« Da bi lahko na tekmovanju dosegel vidnejšo uvrstitev, si ni mislil. Pravi, da je šele po ogledu dimnikov, ki so jih sezidali njegovi tekmeci, pomislil, da bo njegova naloga dobro ocenjena. In res je bila. Poklic si je izbral sam. Pot do njega, ga je pred dobrimi tremi leti pripeljala v Gradis. Zdaj dela v tozdu GE Maribor kot kvalificiran zidar — pripravnik. Poklic ga veseli, zato verjamemo, da mu tudi pripravniški izpit ne bo delal težav in mu želimo, da bi sčasoma v tem kolektivu uspel uresničiti svoja poklicna stremljenja. Franjo Štromajer Iz seje plenuma RO ZS delavcev gradbeništva Gradbeništvo se nahaja v zelo težkem položaju 11. seja plenuma republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva, ki je bila 21. junija je skušala osvetliti sedanji gospodarski trenutek in mesto gradbeništva v njem ter opredeliti ukrepe za konsolidacijo gradbeništva in določiti naloge sindikata pri tem. Na plenumu je bila podana tudi informacija o problemu preskrbe s cementom. Ugotovljeno je bilo, da se gradbeništvo nahaja v zelo težkem položaju predvsem zaradi močno zmanjšane investicijske dejavnosti, upadanja stanovanjske gradnje in zelo težkega prodora na zunanja tržišča. Vse to je vplivalo na manjši porast celotnega prihodka in dohodka v delovnih organizacijah s področja gradbeništva in s tem do izrazitega upadanja življenjske ravni gradbenih delavcev, saj je osebni dohodek gradbenikov še daleč pod ravnijo povprečja gospodarstva Slovenije. Ob tem je tudi likvidnost tako padla, da je vedno več delovnih organizacij, ki morajo najemati drage kredite tudi za izplačevanje osebnih dohodkov. V bogati razpravi, ki se je razvila po uvodnem poročilu so bili opredeljeni ukrepi, ki naj bi pomagali V Arji vasi za Hmezad izboljšati tako težek položaj gradbeništva in sicer: — iskati možnosti večjih prihrankov znotraj delovnih organizacij z boljšo organiziranostjo in izdelanimi normativi, — znotraj večjih delovnih organizacij oz. sistemov je treba zagotoviti boljši pretok sredstev, — poiskati moramo programske možnosti razvoja gradbeništva in to skupaj z družbeno političnimi skupnostmi in občinskimi zbornicami, — na podlagi podatkov o gospodarjenju se opravijo obiski v tistih delovnih organizacijah, ki se nahajajo v najslabših pogojih. V teh razpravah morajo sodelovati tudi občinski odbori, — javnosti je treba posredovati pravo informacijo o kršilcih cen š področja betonskih izdelkov, saj se Najsodobnejša mlekarna V Arji vasi pri Celju je začela poskusno obratovati Hmezadova nova mlekarna, za katero je združilo sredstva 72 sovlagateljev iz regije, največ pa seveda Hmezad. Zaradi izrednih podražitev v letih od priprave do izgradnje, težav pri gradnji — mednje sodi tudi voda in energija, dodatne zahteve inšpektorjev in podobno —je vrednost objekta narastla na blizu 900 milijonov dinarjev. ^ Gradbena dela je opravil Gradis, tozd GE Celje. Za objekt je bila uporabljena konstrukcija VELO, v času, ko so v objektu tekla zahtevna instalacijska dela, pa je bilo treba postoriti vrsto stvari, med njimi predvsem zgraditi osnovno omrežje zaprtega sistema za tehnološko vodo ter poseben varovalni in kontrolni sistem pred iztokom škodljivih odpalk. Pripravili so tudi nevtra-lizacijsko jamo za luge in kisline znotraj sistema, za ostale odpadke in odplake pa posebno greznico. Na platoju pred mlekarno je zdaj v gradnji servisno-pomožni objekt. . Foto: G. B. ravno te organizacije nahajajo v zelo težkem položaju, materialni položaj teh delavcev pa je zelo kritičen. Nasploh je treba politiki cen posvetiti vso pozornost, saj se močno kažejo slabosti administriranja, — zahtevati posebno sejo predsedstva RS ZSS, kjer se celovito predstavi problematika gradbeništva in položaj gradbenega delavca. V zvezi s cementom je bila podana informacija o kritični preskrbi s tem osnovnim gradbenim materialom in predlog slovenskih cementarn po katerem naj bi gradbene in trgovske delovne organizacije morale zagotoviti okoli milijon dolarjev, če želijo dobiti cement. Delegati plenuma ROS delavcev gradbeništva so bili mnenja, da ne more samo gradbeništvo reševati probleme cementarn v zvezi z zagotavljanjem deviz za nadomestne dele, ker jih tudi gradbeništvo še kako potrebuje in da je devize potrebno zagotoviti na drugi ravni npr, pri SISEOT-u. Prav tako pa bi cementarne morale prilo- žiti pogoje dobave. V ta namen je pr' Splošnem združenju gradbeništva ustanovljena posebna skupina, ki bo skušala ta klobčič vsaj nekoliko razvozlati. Glede na številne probleme v zvezi z energijo je plenum ROS delavcev gradbeništva zahteval od Komiteja za energetiko projekcijo energetskih virov do leta 2000. Delegati plenuma so bili seznanjeni tudi z aktivnostmi pri sprejemanju panožnega sporazuma. Javtia razprava o sporazumu še vedno poteka tako, da je predvideno srejetje sporazuma do jeseni. V zvezi z zakonom o graditvi je na seji plenum3 bilo povedano, da je v pripravi izdelava pravil, ki bodo urejala področj6 oddajanja del. Analizo izvajanja družbenega dogovora za delo v tujini bo priprav' odbor udeležencev. Zvezni dogov° za dela v tujini pa bo sprejet do jese" Majda Jovan-Topla^ Slavnostni govornik je bil predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Obala, ki so jo zgradili delavci koprskega tozda, je temeljena na jeklenih pilotih zabitih v globino več kot 30 metrov V Luki Koper slovesno odprli nov terminal za razsute tovore Po pred dvemi leti uspešno zgrajeni obale za kontejnerje v Luki Koper je •"adisov tozd GE Koper pred štirinajstimi meseci začel graditi novo obalo, je sedaj že bližja Ankaranu in ne Kopru ter bo uporabljena vglavnem za Movor premoga, ki bo naprej potoval po železnici do Avstrije, Madžarske, ^ eskoslovaške itd. Bil je to praznik, kakršnega Koper ni doživel že nekaj let, naJ predstavlja terminal za razsute tovore še eno okno v svet več. 29. junij Pomeni še en mejnik v zgodovini razvoja Luke Koper pri katerem je veliko logo odigral tudi Gradis — vlogo, ki jo tako uspešno opravlja že več kot 25 et tudi na naši obali. To ni bil pomemben korak le za Luko Koper temveč tudi za celoten slovenski prometni sistem. z-ato ni nič čudno, da se je kot l avnostni govornik otvoritve udele-Predsednik republiškega izvrš-i e8a sveta Dušan Šinigoj, predstav-"ki Luke Koper in celotnega Obal-nega gospodarstva, predstavniki l^vajalcev del: Gradisa, Metalne, l^zniškega gospodarstva, SCT, j REK Elektrostrojna oprema n še mnogi drugi. Otvoritve so se beležili tudi gostje iz Avstrije, ZR emčije, Madžarske in Češkoslova-,k‘e' ki so bili navdušeni nad našimi I °Sežki, saj je terminal bil zgrajen v Zredno kratkem času. j goste, poslovne partnerje in . vajalce del je uvodoma pozdravil Predsednik poslovodnega odbora ''ke Koper Rudi Dujc, nakar je I ra°im spregovoril Dušan Šinigoj P med drugim dejal: »Vse bolj se °ramo zavedati, da se blagovni to- kovi usmerjajo na tiste transportne poti, kjer organizacija in tehnologija omogočata hiter, kvaliteten in cenen transport. Obenem morajo biti z ladijskimi linijami ustvarjene številne in redne povezave s prekomorskimi deželami, urejene proste carinske-cone, kot tudi kompletna in kvalitetna ponudba s konkurenčnimi cenami. Tudi v prihodnje bo traba vlagati napore za posodobitev in gradnjo tistih infrastrukturnih objektov, ki povzročajo zastoje v prometnem sistemu. Tako bomo morali v prihodnjih letih posodobiti železnico, ladjevje, začeti z gradnjo karavanškega predora in nekaterih cestnih in luških objektov z namenom, da se omogoči optimalno izkoriščanje vseh prednosti, ki nam jih daje geopolitična lega.« d(i’|trinma* v8raicno 6000 kubikov betona, 1400 ton armatur, skupna ladj'llla Pilotov pa je 11 kilometrov. Ob terminalu bodo lahko pristajale I® z 80.000 tonami nosilnosti Teh spodbudnih besed glede odpiranja novih investicij smo bili veseli predvsem gradbeniki, saj bi to le nekoliko omililo že nekajletno pravo sušo na investicijskem področju. Tozd GE Koper je v kratkem času opravil najzahtevnejša gradbena dela v zvezi z gradnjo obale za pristajanje ladij do 80.000 BRT. Obala terminala za razsut^ tovore je dolga 200 metrov in široka 22 metrov ter je z dvema mostovoma povezana s ploščadjo, ki ima površino 800 krat 300 metrov, na kateri je za 280.000 ton skladiščnih prostorov. Obala je zgrajena po že znani Gradisovi tehnologiji, ki sc v Luki Koper uporabljal od leta 1970 dalje. Konstrukcija je arinirano-betonska, polmontažnega tipa, temeljena na jeklenih pilotih. Jekleni piloti premera 812mm so zabiti v globino preko 30 metrov. Tako globoko temeljenje je bilo potrebno zaradi slabih nosilnih tal na vsem območju luke, nosilnost pa je še posebej slaba na območju terminala za razsute tovore. Sedaj je bila zgrajena le prva faza terminala za razsute tovore, ki bo omogočala pretovor 1,5 milijona ton tovora letno, kar pomeni da bodo dnevno lahko pretovorili od 12.000 do 15.000 ton razsutih tovorov. Ta del naložbe je bil vreden dve milijardi dinarjev, vendar to je samo prvi del zuvojnih ciljev Luke Koper. Drugo fazo gradnje terminala za razsute tovore predstavljajo teminah z določenimi specializiranimi zmogljivostmi, zlasti silosi za žita in fosfatov. V letu 1990 naj bi v Luki Koper dosegli šest milijonov ton prometa (zdaj dosegajo tretjino), od tega naj bi trenzit predstavljal dve tretjini. S tem bi se približali trem poglavitnim Ciljem: omogočiti domačemu gospodarstvu lažji in učinkovitejši prodor na tuja tržišča ter maksimalno znižanje transportnih stroškov, bistveno povečati tranzitni promet srednjeevropskih držav in ustvariti čimvečji devzni priliv vseh udeležencev v transprotni verigi. Luka je že sedaj deveta v Sloveniji po neto deviznem prilivu. V nov terminal za razsute tovore je bilo vgrajeno 6.000 kubikov betona, 1.400 ton armature, asfaltirano je 40.000 kvadratnih metrov cest, postavljeno je pet železniških tirov itd. Besedilo: Cveto Pavlin Foto: Gojmir Bernot Na otvoritvi terminala za razsute tovore so se poleg domačih in tujih gostov zbrali tudi predstavniki izvajalcev gradbenih in montažnih del, ter dobavitelji opreme Izobraževanje Gradisovih inženirjev, tehnikov in delovodij Programi, prilagojeni novostim v stroki vlečejo Seminarji za tehnični kader kakovostni in dobro obiskani Gradisov Center za izobraževanje je v predsezoni, med 23. majem in 6. junijem, v počitniškem domu v Ankaranu pripravil uspel seminar za tehnični kader, ki se ga je v štirih skupinah udeležilo 230 inženirjev, tehnikov in delovodij. Organizaciji tega seminarja oziroma uvrstitvi v program izobraževanja je »botrovalo« spoznanje, da pravzaprav primanjkuje pravih (rednih) možnosti za praidobitev specifičnih znanj, danes tako potrebnih za uspešno delo in uporabo sodobne tehnologije. Če je še pred leti veljalo, da naj bi v šoli pridobljena modrost skupaj z nekaj leti prakse zadostovala za uspešno delo v gradbeništvu tekom celotnega življenjskega cikla, temu že dalj časa ni več tako. Rojevajo se nove tehnologije in v zvezi z njimi potrebna nova znanja, to pa pomeni, da smo primorani neprestano »misliti« slediti novostim in predpisom ki jih ni malo in se tudi hitro spreminjajo',' torej se dopolnilno izobraževati. Kako? Kje? Gradis je bil po kakovostnih seminarjih za tehnični kader znan že pred leti. Organiziral jih je vsako leto, inženirji, tehniki in delovodje pa so se med seboj bolje poznali. Ne bomo opisovali kdaj, kako in zakaj so bili potem ti seminarji ukinjeni. Bolj pomembno je to, da smo soznali prednosti in potrebo, hkrati pa tudi pravočasno ukrenili kar je bilo potrebno in ponovno vpeljali to obliko dopolnilnega izoraževanja. Izobraževalni center se je priprav lotil sistematično. V pripravo vsebin je vključil tudi TS in ROS, izvedbeno pa začel s strokovnimi predavanji, mimo je že prvi del seminarjev, sledili pa naj bi tudi tečaji ter na koncu izpiti. Padla je tudi že pobuda, da naj bi za posamezne zahtevnejše delokroge zahtevali kot pogoj tudi dopolnilna znanja. Iz programa tovrstnega izobraževanja niso izvzeti niti pripravniki, vključeni pa so tudi nekateri štipendisti. Znanju s področja tehnično-tehnoloških ved je dal pravo veljavo tudi dolgoročni program gospodarske stabilizacije — šteje ga med osnove nadaljnjega hitrejšega razvoja naše družbe. In kaj so nam v nekaj besedah povedali nekateri izmed udeležencev seminarja? »Udeležil sem se že več seminarjev. Za zadnjega lahko zapišete, da je bildoslej najboljši. Organizator in predavatelji so se res potrudili...« Ali: »Kdor je predavateljem pozorno sledil e slišal vleiko zanimivega, novega. Ne pomnim tudi, da bi praktično vsi udeleženci vztrajali do konca, to je ne »špricali« katere izmed tem v programu. S seminarji te vrste moramo nadaljevati.« Tudi: »Spodrsljaja, da bi kakšno leto, dve ali celo več takega seminarja ne imeli si ne smemo več privoščiti, v velikih OZD kot je Gradis se med seboj komajda še poznamo, vsaka nova izkušnja, tehnično-tehnološka rešitev ali informacija, ki pomeni prihranek, pa je v teh časih še kako dobrodošla. Podobnega seminarja že več let ni bilo, mislim pa, da se nam to v Gradisu tudi že pozna.« Ko bo vrh gradbene sezone in tudi polne zasedenosti v naših počitniških domovih mimo, bodo na vrsti nove skupine. Center za izobraževanje že napoveduje posebej prirejen program za lesarje kot tudi za strojne inženirje, tehnike in delovodje, za gradbene inženirje, tehnike in delovodje pa bodo ponovili teme, ki so jih tisti v prvih skupinah že slišali. Predavatelji so bili večinoma Gradisovi strokovnjaki. Omeniti velja tudi to, da je Center za izobraževanje vsem seminaristom razdelil vprašalnike, s pomočjo ka- glede obstoječe organiziranosti in terih želi obdelati odgovore o nali- predlogih za moeebitna izboljšanja nih dela, v tozdih, o predstavah in podobno. Q, B- Najpomembnejše pri tovrstnem izobraževanju je, da pridobljeno znanje lahko uporabiš v praksi Vsak dan 422 odsotnih Je vsak bolniški izostanek upravičen?^ • v;:'::;;! V Gradisu Je v letu 1983 približno toliko izpadlih ur zaradi boleznin kot so jih opravili vsi delavci na enem tozdu________________________ Redno spremljanje in primerjanje podatkov o odsotnostih z dela zaradi bolniških izostankov nam nudi jasno sliko o gibanju te odsotnosti: ali se ta zmanjšuje, ostaja na enaki ravni ali narašča. V Kadrovsko socialni službi DSSS Gradisa spremljamo podatke za ves Gradis redno mesečno in to za vse tozde in delovne skupnosti v sestavu delovne organizacije. Izračunani indeksi, urejeni v tabelah s primerljivimi podatki so vselej sestavni del gradiv pred obravnavo periodičnih in zaključnih računov ali planskih dokumentov; v glavnem pa je namen teh rednih mesečnih info-mracij, da bi lahko (vsaj teoretično) v posameznih okoljih reagirali v primerih, ko bi zaznali nepričakovana nenormalna odstopanja. Takrat je potrebno hitro ukrepanje: ob znatnem povečanju izostankov na primer ugotoviti vzroke in tudi popolni ti manjkajoče število ljudi, da bi lahko uresničili pravočasno izpolnitev plansko zastavljenih nalog. Način, ki ga v Gradisu uporab- • ■-—» iiite Jp Zaradi številnih izostankov so zdravi delavci na gradbiščih tako še bolj obremenjeni ljamo za izračun odstotka bolnj' škega staleža, je v bistvu enak nac1^ nu, ki ga za pregled podatkov up0' rablja Regionalna zdravstvena skupnost Slovenije. Ob evidentira n ju in tabelaričnih prikazih izkaz^ jemo podatke ločeno za temelj0® ■ organizacije in skupaj za Gradis,10 čeno pa tudi po izostankih do 30°n > nad 30 dni in skupaj, vse izražen tudi vrednostno, z vsotami nadom1-stil izplačanih zaradi bolniških iz Stankov, - ■ V letu 1983 je bil na primer plan ^ rani letni dohodek na delavca Gradisu nekaj nad 541.500 dma . jev, v povprečju pa je vsak delo dan zaradi bolniških izostank manjkalo 422 delavcev! , Če vemo, da so se sredstva na mestil za odsotnost zaradi bolni^ ^ izostankov do 30 dni izplačevala ^ breme Gradisa, nad 30 dni Pa^ breme zdravstvenih skupn°b potem je zanimivo vedeti, da j®13 3 v letu 1983 skupno izplačanih blizu 53,5 milijona dinarjev na mestil, od tega v breme Gradisa s* • raj 34 milijonov dinarjev. To pas vse. Gradisovih 422 vsak dan ocb nih delavcev (vzeto matematično^ zmanjšalo planirani dohodek ^ lovne organizacije, ki je izpad® • v dodatnih malodane 230 milij°° dinarjev. In da bi ne bilo pomot ^ vsi zneski so izraženi v novih di jih! Konferenca EGS na Bledu Obojestransko zanimanje za sodelovanje Video kaseta o Gradisu, foto panoji, prospekti v več jezikih Na Bledu je od 6. do 9. junija potekala konferenca o gospodarskem sodelovanju Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Jugoslavije o skupnem nastopu v deželah v razvoja Poslovne konference se je udele-^•o okoli 100 posebej izbranih podjetij iz EGS in Jugoslavije, ki imajo v tem sodelovanju že kaj izkušenj, jte pa se za sodelovanje zanimajo. "*ed izbranimi organizacijami je sodeloval tudi Gradis. Konferenca na Bledu je bila prav-ZaPfav nadaljevanje poslovnega tedna Jugoslavije in EGS, ki je bil J*larca lani v Beogradu. Takrat je telo dogovorjeno, da naj bi EGS in Jugoslavija tesneje sodelovali pri skupnem nastopu v državah v razvoju. Sad tega dogovora je bila junij-ska konferenca na Bledu. Pokrovitelj je bila gospodarska zbornica Jugoslavije. V imenu pokrovitelja je prek 400 Poslovnežev iz držav EGS in Jugove pozdravil član predsedstva gospodarske zbornice Jugoslavije nton Stipanič. Med drugim je Poudaril, da je namen konference vud' v izboljšanju položaja jugoslo-anskega gospodarstva na tujih /i&h, uravnoteženje zunanjetrgo-,'uske menjave in premagovanje 1,kvidnostnih težav. Udeležencem je spregovoril tudi Podpredsednik slovenskega Izvrš- Gradisov razstavni prostor na Konferenci o partnerstvu med EGS in Jugoslavijo v Festivalni dvorani na Bledu nega sveta Boris Frlec, ki je dejal, da od konference pričakujemo spodbud za vsakovrstno sodelovanje med našimi podjetji in podjetji držav članic EGS, da bi na ta način še bolj začeli zmanjševati velik zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki ga imamo z EGS. Kot je že v uvodu omenjeno, je na poslovni konferenci o partnerstvu med Jugoslavijo in EGS na trgu držav v razvoju, sodeloval tudi Gradis. Predstavili smo svoje reference in sposobnosti za gradnjo energetskih objektov — nukleark ter hidro in termo elektrarn. V avli kongresnega centra na Bledu je bilo razstavljeno slikovno gradivo o gradnji energetskih objektov z osnovnimi podatki o NE Krško, TE Šoštanj in hidroelektrarnah. Gradis je svojo dejavnost in DO edini predstavil tudi z video kaseto, ki se je stalno vrtela. Na petnajstminutnem videu je bilo moč videti posnetke gradnje energetskih objektov, prav ta medij pa je tudi pritegnil številne udeležence, da so se ustavili ob razstavnem prostoru in se zanimali za možnosti sodelovanja z Gradisom. Besedilo in slika: Cveto Pavlin S^adisova sejemska predstavitev Linija za briketiranje lesnih ostankov Zmogljivost: 500 kilogramov na uro — Precej zanimanja * Lesni sejem na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču sodi med Psjstarejše v naši republiki, saj so le-sarji svoje prve izdelke razstavili že P(ed tridesetimi leti. Pred šestnajste' leti pa je ta sejem postal med-'teroden. Udeležba tujih razstavljai-Cev $e je povečala iz leta v leto. Na letošnjem mednarodnem jpJteu, ki je bil od 11. do 15. junija, l izstavljalo svoje izdelke že več jy 200 razstavi jalcev iz 14 držav. . 'kazali so stroje in opremo za pre-e av° in obdelavo lesa. .Sojem je odprl predsednik gospo-b r.ske zbornice Slovenije Marko te. V svojem otvoritvenem nago-prru je poudaril, da si v Jugoslaviji 'Zadevamo za posodobitev lesne industrije in za čim večji izvoz lesnih izdelkov, saj nam le višje stopnje obdelave prinesejo več deviz. Rezultat je že čutiti: zmanjšal se je izvoz žaganega lesa in povečal se je izvoz pohištva in stavbnih elementov. Na letošnjem sejmu je bilo več kot polovoci razstavi jalcev iz Jugoslavije. Gradisov tozd Kovinski obrati iz Ljubljane je s panojem in videoposnetkom opozarjal na linijo za briketiranje lesnih ostankov. To je prva takšna linija, ki je bila izdelana v Jugoslaviji. Načrte za briketirnico so izdelali v Biroju za lesno industrijo v Ljubljani. Za novost v proizvodnem programu — linije za briketiranje ostankov lesa — so se v Kovinski obratih Ljubljana odločili zato, ker vedo, da v Jugoslaviji letno predelamo okrog 8 milijonov kubikov lesa, pri tem pa ostaja neizkoriščenih precej odpadkov, ki jih naša industrija zaenkrat še ne izrablja v zadostni meri. Ostanki lesa se pogosto kopičijo v bližini večjih lesnih tovarn. Gradisova briketirna linija bo zdaj omogočala tudi izkoriščanje le-teh. / O liniji za briketiranje, ki jo že montirajo v Ljubljani, bomo nekoliko več pisali ^.naslednji številki glasila. V tozdu KO nameravajo izdelati v treh osnovnih variantah: dveh glede na količino vlage v lesnih ostankih in eno v primeru potrebe po dodatnem drobljenju lesnih ostankov. Izdelki, ki jih dobimo v liniji za briketiranje, viskovredni čvrsti briketi premera 95 mm in dolg od 250 do 320mm. Briketi bodo lahko embalirani v kartonske zabojčke, plastične vrečke ali pa v termopolieti-lensko folijo. Na evro paleti 800 x 1200mm jih bo za okrog 1000 kilogramov. Osnovna zmogljivost linije bo 500 kg na uro, volumen briketa pa bo zavzel vsega okrog 10% prejšnjega volumna lesne mase. C. Pavlin Med moškimi so zmagali igralci namiznega tenisa iz tozda KO Maribor, med ženskami pa iz tozda PB Maribor Med šahisti so že nekaj let nepremagljivi šahisti tozda GE Maribor Na igrah so nastopili tudi balinarji tozda Inženiring Moštvo SPO, ki je osvojilo drugo mesto XXX. letne športne igre Gradisa Dobra organizacijaHnožična udeležba ■■■■ ■■■■■■! Ed&eni Domačini, tezo menice, zmagovalci Gradisovi športniki smo se množično zbrali na Jesenicah v petek in soboto, 8. in 9. junija. Med seboj smo merili moči v sedmih panogah in to v ženski in moški konkurenci. Vse na Jesenicah je bilo naklonjeno tekmovalcem —vreme je. bilo čudovito, tekmovališča vzorno pripravljena, kljub oddaljenosti posameznih tekmovališč so prevozi dobro delovali, povsod se je čutil športni duh, sproščenost, družabnost in razigranost. Organizacija je bila brezhibna, za kar se moramo v prvi vrsti zahvaliti organizacijskem odboru in tekmovalni komisiji, kijo je vodil dolgoletni športni delavec Srečo Strajner. Po razburljivih in vfair« srečanjih so bili doseženi naslednji rezultati: Kegljanje moški: 1. KO Ljubljana, 2. KO Maribor, 3. GE Jesenice, 4. LIO Škofja Loka, 5. SPO Ljubljana, 6. Železokrivnica Ljubljana, 7. GE Ljubljana, 8. Inženiring, 9. GE Koper, 10. GE Ljubljana-okoli-ca, 11. NG Maribor, 12. DSSS Ljubljana, 13. OGP Ljubljana, 14. GE Celje, 15. GE Ravne na Koroškem, 16. GE Gradnje Ptuj in 17. GE Maribor. Kegljanje ženske: 1. DSSS Ljubljana, 2. GE Koper, 3. Interna banka Ljubljana, 4. GE Jesenice, 5. GE Gradnje Ptuj, 6,SPO Ljubljana, 7. GE Ljubljana, 8. GE Maribor, 9. NG Maribor, fO. GE Celje in H' KO Maribor. Streljanje moški: 1. KO Maribor, 2. LIO Šk. Loka, 3. GE Maribor, 3-GE Gradnje Ptuj, 5. SPO Ljubljana, 6. GE Celje, 7. GE Ljubljana, 8.la" ženiring, 9. GE Jesenice, 10. Nu Maribor, 11. GE Ljubljana-okolica. 12. Biro za projektiranje Maribor, 13. DSSS Ljubljana, 14. Biro za projektiranje Ljubljana, 15. OGP Ljubljana, 16. GE Koper, 17. Ljubljana in 18. Železokrivnica Ljubljana. Streljanje ženske: 1. GE Gradnje Ptuj, 2. LIO Šk. Loka, 3. KO Maribor, 4. SPO Ljubljana, 5. GE Celje, 6. GE Maribor, 7. DSSS Ljubljana, 8. Interna banka Ljubljana, 9. GE Koper, 10. NG Maribor, 11- GE Ljubljana, 12. GE Jesenice, 13. B'r° Maribor in 14. Železokrivnica. Namizni tenis moški: 1. KO Maribor, 2. OGP Ljubljana, 3. Biro Ljubljana, 4. DSSS Ljubljana, 5-Biro Maribor, 6. GE Jesenice, 7. NG Maribor, 8. GE Celje, 9. Zelezo-krivnica, 10. GE Ljubljana-okolica, 11. SPO Ljubljana, 12. GE Ljubljana, 13. GE Koper, 14. KO Ljubljana, 15. Inženiring in 16. GE Maribor. bor i Maribor, 3. KO Mari- r, 4. GE Jesenice, 5. DSSS Ljub-8 o’ 6- °E Maribor, 7. GE Celje, banu? ■ Ljubliana in 9' ,nterna "kd Ljubljana. naU,db°jka moški: L SPO Ljublja-Gp~. GE Jesenice, 3. GE Ravne, 4. linhr ribor’ 5' KO Maribor, 6. GE i Lelje^n3’ ^ Biro Maribor, 8. GE Lil’ y- N G Maribor, 10. DSSS lica ^ana 'n ^ GE Ljubljana-oko- i 2 ?<[!>0jLa ženske: 1. Biro Maribor, DSss ,Jesenice. 3- NG Maribor, 4. Lijli- •jobljana, 5. Interna banka LiuuJana> 6. GE Maribor, 7. SPO Vj J.ana in 8' GE Celje. 2. Qp' nogomet: 1. GE Ljubljana, okni: Jesenice, 3. GE Ljubljana-Lok ca’ 4- GE Celje, 5. LIO Šk. koDe’r 6' KO Ljubljana, 7. GE Ravn 8' NG Maribor, 9. GE Mariu' 10- Biro Maribor, 11. GE žele!?/’.12- SPO Ljubljana, 13. 15 kz°kr'vnica, 14. OGP Ljubljana, la ,^ Maribor, 16. DSSS Ljublja-Gradn:e®jro. Ljubljana in 18. GE Sp0Vna"ie: L LIO Šk. Loka, 2. 4. n J-jnbljana, 3. OGP Ljubljana, Ha-ot Gradnje Ptuj, 5. GE Ljublja-°aca, 6. Železokrivnica, 7. KO Maribor, 8. GE Koper, 9. GE Jesenice, 10. NG Maribor, 11. KO Ljubljana, 12. Inženiring, 13. GE Ljubljana in 14. DSSS Ljubljana. Šah: 1. GE Maribor, 2. GE Ljubljana, 3. GE Ljubljana-okolica, 4. SPO Ljubljana, 5. GE Jesenice, 6. DSSS Ljubljana, 7. NG Maribor, 8. KO Ljubljana, 9. KO Maribor, 10. GE Celje in 11. GE Koper. Končni ekipni vrstni red 1. GE Jesenice 100 2. SPO Ljubljana 93 3. KO Maribor 92 4. GE Ljubljana 73 5. LIO Škofja Loka 72 6. Nizke gradnje Maribor 72 7. DSSS Ljubljana 66 8. GE Maribor 65 9. GE Celje 63 10. GE Ljubljana 59 11. Projektivni biro Maribor 52 12. GE Koper 52 13. GE Gradnje Ptuj 50 14. Kovinski obrati Ljubljana 50 15. OGP Ljubljana 41 16. Železokrivnica Ljubljana 37 17. Inženiring Ljubljana 26 18. GE Ravne na Koroškem 22 19. Interna banka Ljubljana 21 20. Projektivni biro Ljubljana 21 Kljub precejšnji oddaljenosti posameznih tekmovališč se je do le-teh prišlo precej enostavno, saj je bilo postavljenih precej smerokazov in opozorilnih tabel Odbojkarice tozda GE Jesenice **■« Brelih V času letnih iger je predstavnike Gradisa sprejel predsednik skupščine o' 4. teniško prvenstvo Gradisa Ljuban Vodeb prepričljivo zmagal Komisija za šport in rekreacijo pri Konferenci OOZS Gradisa je hkrati z letnimi igrami Gradisa organizirala tudi 4. teniško prvenstvo. Bilo je 8. junija na teniških igriščih v Zaki pri Bledu. Turnirja se je udeležilo 15 te-nisačev iz petih tozdov in delovne skupnosti Skupne službe. Po razburljivih in v nekaj srečanjih zelo enakovrednih bojih sta se v finalu pomerila Črtomir Božič in Ljuban Vodeb. Slednji je zmagal dokaj prepričljivo s 6:3 in 6:1, kar je bilo tudi pričakovati - leta nazaj je bil Vodeb slovenski mladinski prvak in med najboljšimi mladimi teniškimi igralci v Jugoslaviji nasploh. Končni vrstni red v tenisu - 1. ■nun »ni.uh iWiW Ljuban Vodeb - Biro za projektiranje Maribor, 2. Črtomir Božič - GE Maribor, 3. Jernej Jeršan — DSSS Ljubljana, 4. Janez Pogačnik — OGP Ljubljana, 5. Peter Rubin -GE Maribor, 6. Alojz Polajnar — DSSS Ljubljana, 7. Stane Potočnik — GE Maribor, 8. Peter Kristanič - Biro za projektiranje Maribor, 9. Alojz Kepic — GE Ljubljana, 10. Igor Lampič — GE Ljubljana-okolica, 11. Bojan Oberlajt — GE Maribor, 12. Igor Aljaž — DSSS Ljubljana, 13. Rado Kotnik — Biro za projektiranje Maribor, 14. Jure Deisinger — GE Ljubljana-okolica in 15. Anton 'Curk — DSSS Ljubljana. C. P. Iz tozda GE Ravne Komunisti o inovacijah in o tozdu Glede na širšo družbeno akcijo in znano dejstvo, da Jugoslovani zaostajamo pri številu prijavljenih inventivnih in inovacijskih predlogov, smo tudi v našem tozdu pristopili k pregledu stanja in obnašanja v primerih tehnološke ustvarjalnosti. Na nedavni seji osnovne organizacije ZK je bilo ugotovljeno, da inventivna dejavnost kljub dobremu delu ni zaživela in da verjetno tudi ni ustrezno vrednotena. Da bi nekako prebudili mrtvilo, smo dali pobudo da bi delavski svet na prvi seji imenoval komisijo, ki bi v prihodnje obravnavala in reševala zadeve s tega področja. Če bi za nazaj ugotavljali statistiko inovacijskih predlogov delavcev v našem tozdu, bi se verjetno uvrstili kar na zadnje mesto v Gradisu. Pa vendarle nismo povsem brez idej, zamisli, predlogov. Morda smo bili le preskromni ali pa se nismo znali pohvaliti. Poglejmo naš standard, delovne pogoje, delovna sredstva in vse uvedene izboljšave, ki jih avtorji verjetno iz skromnosti ali čuta dolžnosti do delovne organizacije ne prijavljajo! Priče smo tudi organizacijskim spremembam v vodenju, pri organizaciji dela, smo bolj vitalni. Omenimo še našo novozgrajeno bazo Log, ki je pomembna investicijska naložba, ki bi v današnjem času ne bila več izvedljiva. Trenutno v tozdu pripravljamo korenite spremembe, da bi poenotili skladiščno službo, racionirali prevoze in s tem preprečevali kopičenje zalog materialov po gradbiščih. Odprto in ne še ustrezno rešeno je tudi vprašanje nagrajevanja po dejanskem delu. Nestimulativno nagrajevanje je, kot vemo, velika zavora za razmah inovacijske dejavnosti. Zdi se, kot da bi ne znali ali hoteli ovrednotiti tistih nekaj izboljšav, ki bi spodbudile tudi druge, da bi ob delu mislili z glavo. Po pobudi lahko morda upamo, da bo v bližnji prihodnosti več uspehov na tem področju. Mnenja smo tudi, da je neizkoriščenih rezerv še veliko, da pa se bo treba spopasti tudi z nekaterimi zaviralnimi okoliščinami, da bomo odprli pot znanju, ustvarjalnosti in ne nazadnje prej izšli iz krize, v kateri je trenutno naša družba. Ludvik Rudolf Nov kombi za prevoz delavcev V tozdu GE Maribor so kupili še en kombibus, kot se imenuje izdelek TAM. Cena za organizacije je bila ugodna (nekaj nad milijon dinarjev), je pa to vozilo ravno pravšnje za prevoz delavcev na manjša, bolj odaljena delovišča. Poleg šoferskega, je v kombiju še 17 sedežev. Prvi kupljen tak mariborski avtobus je trenutno na gradbišču v Rovinju. Ob novem vozilu vidimo tudi voznika Ivana Petkoviča. Foto: F. Štromajer Za Hmezad - DO Kmetijstvo Žalec in tozd Petrovče gradijo delavdG Celje farmo govejih pitancev v Žepini. Ko smo se v zadnjih dneh maja op na gradbišču, je bil prvi hlev že tehnično prevzet, drugi pa v zaključni i Gradbišče tozda GE Celje v Žepini Farma govejih pitancev^ ■ in običajne krme. Zgrajeni sta bili tudi dve bazenski laguni za ngoj^j vsaka s prostornino po 1.850 kubičnih metrov. Urejati so tudi okolico. ^ [ nost del znaša skupno orkog 70 milijonov dinaijev. Foto: V Notranjost hleva. V vsakem je prostora za 400 pitancev i i i - I I r ^bisk v škofjeloškem tozdu Na novi lokaciji za les je bil najprej urejen plato. Zdaj se skladišče postopoma polni. ^ LIO se prostorsko širi — več tudi v izvoz ^P^emenjen proizvodni program — Nakup opažev in barak se je skoraj ustavil zaradi krize v gradbeništvu pr ..,?z<*u smo se najprej oglasili pri direktorju Antonu Demšarju in ga pole, .naj nam na kratko oceni rezultate poslovanja v prvih šestih mesecih °snjega leta. Takole je začel: fe l^et°šnji plan je postavljen bolj Por >'? * saj naredimo ltUpc° večino izdelkov za znanega toitruklura naročil in izdelkov se je I v LIO bistveno spremenila. Nekaj let nazaj so na primer izdelali za okrog 15 tisoč kvadratnih metrov opažev, zdaj le še okrog tisoč kvadratnih metrov. Lesno stavbarstvo, ki je bilo na prvem mestu kar se proizvodnega programa tiče, je zdaj na zadnjem. V letih konjunkutre so za gradbince izdelali tudi po 25 tisoč kvadratnih metrov spremljajočih objektov (predvsem gradbiščnih barak in elementov zanje), zdaj pa jih le še za okrot tisoč kvadratnih metrov. Podatki so dovolj zgovorni! 270-članski kolektiv se je skupaj z vodstvom moral preusmeriti k manjšim projektom, novim izdelkom in iskanju kupcev zunaj naših meja. »Veliko vloženega napora v lanskem letu se nam obrestuje letos«, je še omenil direktor tozda. »Usmeritev v izvoz je družbena in naša lastna potreba, tako zaradi deviznih prilivov kot polne zasedenosti naših lastnih zmogljivosti.« Z drobnimi izdelki kot so lesena embalaža, pleskarske stolice, okna, 'Mpeljan po vetrolomu je bil slabše kakovosti ladijski pod in tesarski ter pohištveni izdelki so prodrli v Francijo in Avstrijo, v sodelovanju z Jelovico pa se uveljavljajo na tržišču Zvezne republike Nemčije. »Izvoz montažnih hiš v ZR Nemčijo je sad skupnih prizadevanj Gradisa in Jelovice. Z Jelovico sodelujemo tudi na domačem trgu in imamo med seboj sklenjen samoupravni sporazum o dolgoletnem po-slovno-tehničnem sodelovanju. Določbe v njem so življenjske in če se jih držita obe strani, ne bi smelo biti in tudi ni problemov«. V prvem »paketu« naj bi kupcem v Nemčiji prodali 150 individualnih montažnih hiš, izdelanih po naročilu posameznih kupcev. Nemški partner, ki je s kakovostjo montažnih hiš in storitev zadovoljen, obeta dolgoročno sodelovanje, to pa pomeni pričakovana nova naročila in še več izdelanih montažnih hiš, namenjenih v izvoz. V tozdu Lesn industrijski obrat v Škofji Loki imajo že dolgo pripravljene tudi načrte o prostorski širitvi. Zadnja leta so bili že kar utesnjeni. Pretežni del zemljišč ob zahodni strani obrata so že odkupili, v postopku pa je tudi. oskup tistega delu ■ zemljišča, na katerem je sezidana in vseljena večja stanovanjska hiša. V eni od prihodnjih faz bi naj (tako si vsaj želijo) prestavili Kidričevo cesto, ki povezuje Virmaše s Trato. Na meji med zdajšnjo in novo lokacijo pa že letos urejajo novo skladišče za les, za prihodnje leto pa imajo v načrtu gradnjo nove sušilnice in objekta za pripravo lesa pred obdelavo (decimernico). Enkrat v prihodnje načrtujejo tudi preselitev nekaterih linij, ki povzročajo precej hrupa in zaprašu-jejo okolje. '1>eba jih bo oddaljiti od stanovanjskega naselja in tudi izpopolniti tehnologijo. Tu so mišljene predvsem: »lupilna linija, za drobno oblovino, tehnologija za izdelavo gredic, kotlovnica in skladišče oblo-vine. Nadomeščanje in dopolnjevanje opreme, opredeljene v razvojnih načrtih, naj hi prineslo napredek tako v tehnično-tehnološkem pogledu kot v pogledu lažjega in varnejšega dela zaposlenih v tozdu. Besedilo in slike: Cveto Pavlin Tehnologijo, ki povzročajo nekoliko več hrupa bodo preselili Planinski Izlet za vsakogar Obiskali smo doline vzhodnih Julijcev Ljubezen do gora lahko vsakomur vcepimo tako, da že zelo zgodaj začne obiskovati naš prečudoviti gorski svet in tako najmlajši postajajo najbolj zvesti občudovalci in čuvaji naših naravnih zakladov. Ta misel kot da je bila vodilo članom planinskega društva Gradis, ki so organizirali izlet v doline zahodnih Julijcev. Za razliko od velike večine vseh izletov, ki jih organizira PD Gradis, je le-ta bil namenjen tudi manj veščim planincem in tudi otrokom planincev, saj je bila najmlajša udeleženka stara le nekaj več kot dve leti in pol. Poln avtobus planincev našega društva, med katerimi je skoraj polovica bila mlajša od 14 let se je iz. Ljubljane odpeljala proti Kranjski gori. Prva postaja je bila v Gozd Martuljku, kjer smo videli najlepšo panoramo v Alpah sploh z vrhovi: Kukova špica, Široke peči, Dovški križ, Oltar, Ponče, Špikova piramida in Frdamane police. Po tem kratkem postanku smo pot nadaljevali proti Planici, kjer smo avtobus parkirali v dolini skakalnic ter pot nadaljevali peš. Po enourni hoji smo prišli do doma v Tamarju. Odprl se nam je pogled na Jalovec, Travnik in Mojstrovko. Večina izletnikov se je odpravila do slapa Nadiže, kjer izvira Sava Dolinka, nekaj staršev pa je ostalo z najmlajšimi otroci, ki so veselo skakali po travniku in iskali preostale kopice snega. To je bil tudi čas za prvo malico, ki v gorah še posebej tekne. Pri povratku smo si kar iz avtobusa ogledali Zelenice, kjer Sava Dilinka drugič pride na plan in potem vesčas teče po površju, saj takoj pri slapu Nadiže ponikne in teče do Zelenic kot podtalna reka. Ob krajšem postanku.v Kranjski gori smo si od daleč ogledali dolino Pišnice, ki se deli v več rokavov: Mala Pišnica, Suha Pišnica in Krnica. Dolino obdajajo vrhovi Prisojnika, Razorja in Škrlatice. Izpod Vršiča priteče potok Velika Pišnica, ki se vlije v Savo Dolinko. Pot nas je naprej peljala v dolino Vrat pod severno Triglavsko steno. Ob vhodu v dolino smo si ogledali slap Peričnik ter nadaljevali vožnjo do Aljaževega doma. Takoj smo se napotili do spomenika posvečenega partizanom, gornikom in ponesrečenim v severni Triglavski steni. Pogled na severno Triglavsko steno je resnično edinstven prizor v Alpah. Kljub temu, da je stena bila delno zakrita z meglo smo jo vsi dolgo ob- Primer za zgled Čelada varuje, če jo nosimo! Na prvi pogled ni objavljena fotografija nič nenavadnega — pozornemu opazovalcu pa bo takoj padlo v oči, da nosijo vsi delavci na gradbišču zaščitne čelade. Ta posebnost je vredna objave, saj skoraj da ni gradbišča, na katerem ne bi opazili več delavcev brez čelad, ki so sicer sestavni del varnostne opreme vseh na gradbiščih. Posnetek smo naredili na gradbišču Industrije motornih vozil v Novem mestu, kjer dela izvaja naš tozd GE Ljubljana-okolica. Ogled celotnega gradbišča, ki je trenutno največje Gradisovo gradbišče v domovini je pokazal, da tudi vsi ostali delavci redno uporabljajo čelade. Kako jim to uspeva, smo se zanimali pri vodstvu gradbišča. Povedali so, da odgovorni na gradbišču vztrajajo in so pri tem dosledni: vsi delavci morajo nositi zaščitno čelado! To brez izjem velja tudi za delovodje. Stalno opozarjanje in kontrola sta zalegli. Delavci so doumeli, da pomeni čelada njihovo varnost, glede njene uporabe pa ni več pripomb in dilem. Besedilo in slika: Cveto Pavlin II u sl J Iz doline skakalnic v Planici je pot vodila do koče v Tamarju. Tudi najnrW* udeleženci izleta so tako pot z lahkoto zmogli. čudovali in z velikim zanimanje* poslušali tiste med nami, ki so jo že prehodili oz. preplezali. Okrog nas so bili še drugi vrhovi: Cmir z Begunjskim vrhom, Bovški gamsovec in Stenar, Doikova špica, Škrlatica, Dovški križ, Škrnitarica in Kukova špica. V Aljaževem domu smo naredili drugi daljši postanek za kosilo. V Mojstrani smo hoteli, glede na naš program nadaljevati pot v dolino Krme, vendar so nam domačini odsvetovali vožnjo z našim avtobusom, ker bi to bilo preveč tvegano. Izredno ovinkasto cesto bi zelo težko zvozili, ker po tej poti vozijo le manjši avtobusi mi pa smo imeli največjega. Zato smo se rajši podali skozi zadnji biser na naši poti - Vintg' ski šum. Prehodili smo ga v siti j proti Gorjam, kjer je čakal avt° in nas popeljal na Bled, kjer s° predvsem najmljaši sladkali obz nih blejskih kremšnitah in slad du. Čas je izredno hitro tekel nap tako da smo se odpravili proti do^ ^ Na avtobusu smo klepetali o Pre\ jeni poti in o vsem kar smo vi & Najbolj veseli in najbolj navd1' ^ so bili najmlajši, katerim moči % pošle niti v enem trenutku- J' j/ ^ smo se z lepimi spomini in z želj ’ j bi podoben izlet organizirali tur' slik*} Besedilo in^j- Tu Cveto Mladinci očistili dvorišče SP^ Zs til >oš! 8ac Mladinci iz Stojno prometnega obrata \ Ljubljani sodijo med aktiv -ncjše mladince \ Gradisu — aktivni sov tozdu, dobro sodelujejo z občinsko konferenco ZSMS občine Ljubljana Moste-Polje in s Koordinacijskim svetom OOZSMS v Gradisu. Pred prvomajskimi prazniki so se z združenimi močmi lotili čiščenja domačega dvorišča. Omenim" (,•? da dvorišče ni bilo temelji1.0 j i lok*: če no od dni, ko so bili na tej l0\ tudi še delavci Kovinskih o°r Morda še tole mladincem v Gradisovih tozdih: Ozrite se/j krog! Podobno zamisel bi k a/11 Jen Ma, peljati še kje! *»b !eie So v I 7~ ‘ Urtid-n.Ska akcUa SAVA 84 je najstarejša v domovini. Gradisovi brigadirji ŠDni.1 • 0 bod°č' športno-rekreacijski center Jarun, kjer bo leta 1987 del tmh tekmovanj na Univerzijadi ^bilejna MDA Sava ’84 Vodstvo Gradisove brigade. Komandirji stojijo z leve proti desni: Mile Pavlovič, Borivoje Maleševič, Stipo Filipovič in Šefik Dubo. Traser Žarko Durič čepi levo, komandant Svetko Ilič čepi desno. Delo, pesem, volja mladih Gradisova brigada na delu od 10. junija q ,lanskem letu smo mladinci žeij lsa Prvič uresničili dolgoletno [i0 dir, da °dšli na MDA vsi briga-I, J' skupaj z Gradisovo brigado, n 6 * iis* "~1gada se je imenovala GRADIS jjl p0(j ra‘stvo in enotnost, in je odšla 1 j. ?SM"kriljem občinske konference žve> ^ Ljubljana Moste-Polje na 1 n° mladinsko akcijo Tuzla 83. 'g Tu^.ede na izkušnje, pridobljene v ' ^SM<5Se ie Koordinacijski svet OO Čil d Gradisa letos ponovno odlo-1 to«n • °^no *n dal v plan dela za le-yj ga(jJe leto odhod Gradisove bri-^ na eno izmed zveznih akcij. 'm bi|0^.ej' Koordinacijskega sveta je ac'j dinri , 8°vorjeno, da naj bi naši mla-to' ljem 'etos odšli v brigado pod okri-Mar,°nčinske konference ZSMS ^ aribor-Rotovž. Ji/ evidentiranja kandidatov Sejed^ado je hitro stekla. Prijavilo so v °v°lj mladincev, med njimi pa in u .'ki večini učenci iz Ljubljane akcij-.ora> saj se jim udeležba na - op J' . šteje enako kot uspešno Jena počitniška praksa. b . lija ri®adna konferenca je bila 2. ju-tied „ Mariboru. Treba se je bilo stvobeb°j spoznati in izvoliti vodje. m jSade in vse organe in komisi-SžjuT 4°. mladincem se je pri-® se 32 mladincev z občinske ^ brit,6 jCe Maribor-Rotovž, tako Cev j‘8ada letos šteje kar 72 mladinci ln mladink. p '8adlv®uVOru’ *d 50 ga sprejeli na Hovn* , nterenci, so se mladinci eSpa|j° zbrali v Mariboru 9. junija. 'UH, ;_So v Gradisovem samskem o Sav A^edttjt dan odšli na ak-'o 84. V imenu občine Ma- ribor-Rotovž so jih spremili in pozdravili vodilni družbenopolitični delavci občine. Zvezno mladinsko akcijo SAVA 84, ki sodi med naše najstarejše akcije in ki letos slavi 25-letnico, je 15! junija svečano o tvoril .predsednik zvezne konference SZDL Marjan Rožič. V kratkem nagovoru je orisal pomen mladinskega prostovoljnega dela in zaželel brigadirjem veliko volje pri delu, nato pa si še ogledal traso, kjer zdaj že pojejo krampi in lopate ter teče brigadirski znoj. C. P. Po delu na trasi in po popoldanskem počitku so na vrsti interesne dejavnosti in športna tekmovanja ' Del naše brigade GRADIS — MDB Bratov Polančič pred svojo barako v brigadirskem naselju 7. sekretarjev SKOJ-a Posveta za kutluro se je letos udeležilo manjše število predsednikov Komisij za kulturo iz naših tozdov Posvet predsednikov za kulturo v Gradisu Izhajajoč iz pozitivnih izkušenj, ki jih je dal lanskoletni posvet predsednikov za kulturo pri IO OO ZS naših tozdov in delovnih skupnosti, je Komisija za kulturo pri Konferenci OO ZS G1P Gradis tudi letos pripravila podoben posvet z namenom ponovnega oživljanja kulturnega udejstvovanja in priprav na sodelovanje na VI. kulturnem sreča- Literarni kotiček Literarni kotiček Cvetka Vsa brez vonja iz tal je vzklila cvetka drobna pred menoj, kot bila bi me prosila, sem jo odtrgala takoj. Kaj je storila roka zdaj? Preveč bila je domišljija živa, utrgala cvetico nežno je, zakaj? Morda se v njej ljubezen skriva. Zdaj tebi rada bi jo podarila v spomin na snidenje veselo, na tiho bi te opomnila, da se že vse je razcvetelo. Cvetka ta je del ljubezni moje; Glej jo, kot da bi gledal mene, si shrani jo v srce svoje in pazi, da ti ne ovene. Še si tukaj cvetka bela, v mislih pa te ni bilo, zdaj si mrtva ovenela, krasila več ne boš goro. Albina Jakoša nju gradbenih delavcev Slovenije, ki bo od 17. do 21. septembra v Mariboru. Posvet je bil toliko bolj potreben, ker so se v novi mandatni dobi zamenjali tudi predsedniki Komisij za kulturo in je bilo treba novoizvoljene vpeljati v delo. Posvet je bil opravljen 17. maja v Ljubljani vendar ni bilo takšne udeležbe kot na lanskoletnem srečanju. Malo število udeleženih predsednikov iz tozdov pa kaže na naš odnos do kulture, kulturnega udejstvovanja, po drugi strani pa mogoče tudi na to, da v vseh tozdih še vedno nimajo predsednikov komisij za kulturo, ali kulturnih animatorjev, ki bi za seboj potegnili tudi večje število delavcev, katerim kultura pomeni nekaj več. Kljub temu so na posvetu bila izoblikovana stališča in sprejete usmeritve za nadaljnje delo komisije na ravni delovne organizacije, kakor tudi navodila za delo komisij v tozdih. To je pomembno tudi zaradi tega, ker bomo prihodnje leto slavili 40-lctnico Gradisa in bodo svoj delež v snovanju programov proslav v tozdih morale dati tudi komisije za kulturo. Na dan posveta je bila v veliki sejni sobi na delovni skupnosti postavljena manjša razstava likovnih in fotografskih del naših sodelavcev ter literatura in članki iz različnih časopisov, ki pričajo o dosedanjih kulturnih srečanjih gradbenih delavcev Slovenije na katerih je sodeloval tudi Gradis. Na koncu posveta je Ludvik Šnaj-der zavrtel svoja dva potopisna filma katera so si vsi udeleženci posveta ogledali z velikim zanimanjem. Besedilo: Milenko Nikič Foto: Cveto Pavlin * 1 2 3 4 RESNIČNO O RESNICI 1. Razgaljena laž je najbližja resnici. 2. Resnica je včasih tako bridka, da raje zapremo oči. 3. Grenkoba v ustih je znamenje negotovosti. 4. Iskrena roka v roki je močnejša od atoma. Občinska sindikalna priznanja Srebrni znak Jan Cilenšku Prejel ga je v občini Ljubljana Moste-Polje Med letošnjimi dobitniki Srebrnega znaka zveze sindikatov Slovenije v občini Ljubljana Moste-Polje, najdemo tudi Gra-disovca Janeza Cilenška iz Kovinskih obratov v Ljubljani. To priznanje je dobil za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo v tozdu, Gradisu in zunaj delovne organizacije. Janez Cilenšek se je rodil 26. avgusta 1951. leta v Ljubljani. Po končani osnovni šoli se je izučil za ključavničarja in zaposlil v Kovinskih obratih Ljubljana. Takoj se je aktivno vključil v delo mladinske organizacije in leta 1971 odšel na mladinsko delovno akcijo Sava pri Zagrebu. Želja in potreba po dodatnem izobraževanju, sta Janeza spodbudili, da se je odločil še za študij ob delu. Vpisal se je na Ekonomsko srednjo šolo. Tudi v času šolanja je bil aktiven v organih samoupravljanja, kot tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Kot izkušen mladinec je prevzema! vse odgovornejše naloge v sindikatu, leta 1976 pa je postal član Z K. Ravno v času njegovega dvakratnega mandata na mestu predsednika sindikata v Kovinskih obratih Ljubljana, je sindikat uspešno izpeljal številne akcije. V tem času se je izboljšalo tudisoC^' lovanje s Konferenco OOŽS Gradisa in z občinskim svetom ZS Ljubljana Moste-Polje. Za svoje marljivo delo na de-lovnem mestu je leta 1980. doba medaljo dela. Tudi v sedanji mandatni dobi je med aktivnejšimi družbenopolitičnimi v tozdu. Janez Cilenšek Novo v Škofji Loki Precej lesa, nova ograja Februarski vihar je po gorenjskih gozdovih povzročil ogromno Skod«^, še ni v celoti ocenjena. Del podrtega ter nato pospravljenega lesa so z d u nim združevanjem odkupili in razrezali v Gradisovem škofjeloškem LIO. Na še ne ograjenih površinah so zrasle velike skladovnice razžagaj, lesa, ki se zdaj suši. Uvesti so morali tudi čuvajsko službo, saj je bil že <*v* tiran poskus kraje. Ograje še niso dokončali, ker jim ni uspelo ustrezne žične mreže. Ob vhodu v prostore tozda dokončujejo vratarnico in nameščajo ogJ^ močnejšimi kovinskimi vrati. id« t>S 'e*enci obrambnega dneva so si najprej ogledali nekaj filmov o SLO in nj ’ na,° pa poslušali predavanja o uporabi osebne zaščitne opreme v pri-^ radiološke in kemične vojne na obrambnem dnevu Priprave za vajo NNNP 84 soboto v maju smo imeli jVci DSSS Gradisa obrambni dan Vei,ePrav udeležba ni bila ob-bj| na lysaj nihče je ni preverjal) je Ude| ?.'v nad pričakovanji dober. valc CZl*° se 8a je tudi nekaj opazo-- članov komiteja za SLO iz p 0v z Ljubljanskega območja. avtoh °-Z smo 'me*' organiziran za tU(jj Us'> neklonjeno pa nam je bilo p Vreme. ' Ijiin? Pr'hodu v Center za usposab-ob|gj si najprej v predavalnici "Itfeih ' ne* limiti. Z obrambnim dnevom, S|)ičili ,rnnenju vseh uspel, smo ure-sklep Komiteja za SLO in v Predsednik delavskega sveta DSSS Franc Hočevar je preizkusil detektor za odkrivanje in merjenje žarče-nja DSSS, delavskega sveta in točko v našem lastnem programu usposabljanja in izobraževanla na področju CjSZ. Obrambni dan smo zaključili s piknikom. Q u n namerno »obdelan« objekt Centra za usposablja-Igu so pred leti zgradili delavci tozda GE Ljubljana r Prispevki k cenam zdravstvenih storitev Po Samoupravnem sporazumu o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva pri uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevamo k ceni zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov naslednje zneske: din 300 /. Za prvi kurativni pregled pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti 2. Za obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 3. Za vsak prvi pregled pri zdravniku v specialistični ambulantni dejavnosti z napotnico zdravnika ali brez, če ta ni predpisana 4. Za vsak ponovni obisk ali pregled pri zdravniku specia-listično-ambulantne dejavnosti, vendar največ za 3 obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu 5. Za prvi obisk pri zdravniku in zobozdravniku v nočnem času med 22. in 6. uro zjutraj: — pri zdravniku osnovne dejavnosti — pri zdravniku specialistične dejavnosti 6. Za zobozdravstvene storitve: — za vsako zalivko — za polno kovinsko prevleko — za druge prevleke — za inlay, nazidek — za vsako krono (z zatičkom) — za vsak člen v mostovni konstrukciji — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontaža prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku — za gred, opornico ali jahač — za vsako parcialno protezo — za vsako totalno protezo — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložit ev ali reoklužijo Pri vseh storitvah plača uporabnik tudi celotno vrednost kovine in ločeno zaračunljivega materiala. 7. Za posamezno zdravilo, pomočni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 8. Za mehanična kontracepcijska sredstva, ki se ne predpisujejo na recept 9. Za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko in-dicirana 10. Za vsak prevoz Z reševalnimi in drugimi posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik ob posameznih primerih zdravljenja Tl. Za ortopedske in specialne čevlje 12. Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in za komplet navlek za krn po amputaciji 13. Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo in za prosto stoječi posteljni trapez 14. Za kitni pas 15. Za bergle 16. Za aparat za omogočanje glasnega govora, za slušni aparat 17. Za invalidski voziček, za elektronsko funkcionalni stimulator 18. Za očala 19. Za kontaktna stekla 20. Za očesno protezo 21. Za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni hospitalizaciji za največ 30 dni v koledarskem letu — na dan ^00 Ortopedske pripomočke pod točko 15., 16. in 17. moramo po uporabi vrniti. Opozarjamo, da so možna tudi manjša odstopanja od objavljenega cenika v posameznih občinah, ker so le-te sprejemale posamezne občinske zdravstvene skupnosti. ^ p 200 440 60 500 550 300 650 300 90 HO 300 1.200 1.000 150 40 500 900 200 1.500 500 320 400 100 800 2.000 200 2.000 250 2. seja koordinacijskega odbora aktivov invalidov invalide moramo vključiti v delovni proces Po skoraj polletnem premoru so se sestali delegati koordinacijskega odbora aktivov invalidov Gradisa. Seja je bila v Ljubljani 7. junija. Obravnavano je bilo poročilo o dejavnosti med obema sejama koordinacijskega odbora Gradisa, problematika delovanja aktivov invalidov v tozdih in nekatere novosti s področja samoupravnih splošnih aktov v zvezi z invalidskim in zdravstvenim varstvom. Podana je bila tudi informacija o možnostih športno rekreativne dejavnosti invalidov v Gradisu. Od prve seje koordinacijskega odbora (KO) je preteklo že nekaj več kot pol leta, kar je sicer kratek čas za oceno delovanja bodisi KO ali posameznih aktivov invalidov v tozdih vendar lahko ugotovimo, da je bil ta čas intenzivno izrabljen predvsem, kar zadeva konkretizacijo sprememb in dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih ter pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke v zvezi z novo invalidsko pokojninsko zakonodajo. Osnutki omenjenih sprememb so bili posredovani tudi vsem aktivom invalidov. Ker niti zvezni, niti republiški zakon ne urejata pravice do denarnega nadomestila, ko je delavec na podlagi neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti ali spremenjene delovne zmožnosti razporejen na drugo delo, smo v spremembah naših samoupravnih splošnih aktov predvideli za te delavce v bistvu enako višino nadomestil kot gredo delovnim invalidom III. kategorije invalidnosti. Delavci pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti ali spremenjena delovna zmožnost, bodo še naprej uveljavljali te pravice pri skupnosti pokoj-ninsko-invalidskega zavarovanja, uresničevali pa jih bodo v tozdih. Zato smo morali za te delavce v naših samoupravnih aktih enotno urediti tudi tale vprašanja: — opredeliti pravico do razporeditve delavca na drugo delo, — opredeliti pravice do prekvalifikacije v primerih neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti, — določiti postopek za uveljavljanje in varstvo pravic, — opredelitvi pravice do denarnih nadomestil in drugo. Med tem časom so bili aktivni tudi aktivi invalidov večine tozdov ki so sodelovali pri obravnavi že prej omenjenih samoupravnih splošnih aktov. Pretok informacij med strokovno' službo na delovni skupnosti skupne službe in koordinacijskim odborom ter tozdi je bil zadovoljiv. V tem času ni bilo možno izvesti ankete med invalidi, ker se je število delavcev v oddelku za socialno in zdravstveno varstvo zmanjšalo za dva, tako da sta sedaj v oddelku zaposlena le dva, od tega eden le polovični delovni čas. Nekateri aktivi so svoje sodelovanje z občinskimi društvi invalidov dobro vzpostavili, kar pa je v dolo- čenih primerih seveda odvisno tudi od aktivnosti in organiziranosti občinskih društev. Ne smemo prezreti neprecenljive važnosti sodelovanja s sindikalnimi organizacijami v tozdih in s kadrovskimi službami. Administrativno finančno poslovanje aktiva invalidov vodi osnovna organizacija sindikata tozda, ki v svojem letnem finančnem planu določi tudi višino finančnih sredstev za delovanje aktiva. Za delo koordinacijskega odbora pa zagotavlja finančna sredstva Konferenca OOZS Gradisa, ki je za letošnje leto odboru namenila 20.000 dinarjev. V zvezi z nadalnjim delom aktivov se bomo morali tudi dogovoriti, da se v aktive vključi tudi tiste delavce, ki jim invalidska komisija ni priznala kategorije invalidnosti v smislu novih predpisov, pač pa jim je bila priznana spremenjena delovna zmožnost, vendar so v bistvu izenačeni z delavci, s priznano kategorijo invalidnosti.. Strokovna' služba teh podatkov nima v celoti ker smo do sedaj številčno stanje vključno z poimenskim seznamom delovnih invalidov vsklajevali le ob koncu leta. Predsedniki aktivov bi naj bili seznanjeni še z vsemi novimi invalidskimi postopki, po možnosti pri njih sodelovali ter vsakega na novo ocenjenega delavca po invalidski komisiji vključili v aktiv, o čemer bi morali dobiti podatke od kadrovskih služb. V zvezi z delovanjem aktivov invalidov v tozdih je. kar zadeva sodelovanje le-teh s kadrovskimi službami in OOZS, najboljši aktiv invalidov v Kopru, nobene aktivnosti pa ni čutidi v delu aktiva invalidov tozda GE Ljubljana. V razpravi je bilo odločno zanikano, da bi posploševali povezavo invalidske problematike ter alkoholizem, saj se v nekaterih sredinah gleda na delovne invalide izrazito kritično, medtem ko se pri ostalih delavcih velikokrat le-ta problem spregleda. Za doseganje normalnih delovnih rezultatov pa je izredno pomembno zaposlitev delovnega invalida na dejansko ustreznem delu, ki odgovarja njegovi preostali delazmožnosti. Iz toka seje izhaja, da so v pretežni meri vsi predsedniki aktivov svojo funkcijo sprejeli odgovorno, kar je za afirmacijo aktivov premalo, v kolikor ne bo pri njihovem delu konkretne in ne zgolj verbalne pomoči. Na seji je bilo postavljeno tudi vprašanje razporejanja delovnih invalidov, ko gre da delovne invalide III. kategorije invalidnosti, ki so že prekoračili mejno starost do katere je še možna prekvalifikacija, po sklepih invalidske komisije pa smejo opravljati neko delo z omejitvami, ki jih prav pri tem delu ni mogoče upoštevati, ali pa je delovno okolje kontraindicirano zdravstvenemu stanju invalida. Očitno je, da bi morali urediti vprašanje zaposlovanja tovrstnih invalidov v okviru različnih oblik združevanja dela in sredstev. Po zakonu je tozd dolžan zagotoviti invalidu drugo ustrezno delo v drugi delovni organizaciji v primeru ko iz objektivnih razlogov zaradi narave dejavnosti ne more takemu delavcu omogočiti ustrezno delo znotraj tozda. Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidov in zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju določata tudi vrste posebnih delovnih organizacij, v katerih se zaposlujejo in usposabljajo delovni invalidi. Spregovorjeno je bilo tudi o vključevanju delovnih invalidov v preventivno-rekreativne oddihe in naravna zdravilišča, o nadomestilih osebnega dohodka za invalide in o možnosti organiziranja letnega srečanja invalidov iz vseh tozdov Gradisa. V posebni točki dnevnega reda je bilo podano nekaj primerov iz prakse sodišč v zvezi s pritožbami delovnih invalidov in sicer: kdaj mora tozd pred rezporeditvijo de- lovnega invalida na drugo ustrezna j * * * 1 **- 1 * - * -'edenisK0 delo, pridobiti dodatno izved. mnenje invalidske komisije, kako) z odgovornostjo delovnega invalid za nedoseganje povprečnih rezulta tov dela in podobno. .. Bila je podana tudi obrazložit^ predloga sprememb in dopolni16 samoupravnih splošnih aktov vzv£ z invalidskim in zdravstvenim va stvom. Spremenjena zakonodaja na P1 dročju zdravstvenega varstva in P1^ kojninskega in invalidskega zayai vanja postavlja tozdu veliko več m terialnih pa tudi drugih obvezn°s ^ j med drugim tudi ali pa pretežni^ i namenom, da bi se organizacija n i koliko več in bolj aktivno posve ^ I problemom varstva pri delu, zdr r stvenega varstva svojih delavcev pa odpravljanja vzrokov za - . nek invalidnosti. Da bi bilo tega P^ nas13, n d manj in naj bi del nadomestil W materialno same OZD nosile, sePfj, n čakuje od OZD, da bodo več pozornosti posvetile tudi nekoliki či pravljanju problemov varstva n ki tem področju. , Posledica je, da moramo sedaj .j e stvari urediti v svojih samouprav aktih, predvsem tiste, ki niso vec vt tomatično zagotovljene po san\: zakonu ampak so prepuščene vS , j temeljni organizaciji, da se odlo ' da izda napotnico, ki lordoma opremljena tudi s predli P1 konzilija o standardu stori-zv *' 'n mu dati nekoliko več Potrebna so igrišča za dih., ’ Pa tudi z p rekreacijo odra- P V zdravilišča v bodoče tudi s pomočjo sindikata? trebno, da bi mu zdravnik izstavil napotnico za povračilo potnih stroškov ali uredil morebitne formalnosti zaradi začasne zadržanosti z dela. Pri svojem zdravniku se je delavec dolžan oglasiti tudi po končanem zdravljenju. Zdraviliško zdravljanje se zaključi z odpustnico, ki jo prejme delavec in jo mora izročiti zdravniku v zdravstveni organizaciji, v kateri se je zdravil pred zdraviliškim zdravljenjem. 2. Tudi delavci, ki se zdravijo ambulantno (v osnovni ali specialistični dejavnosti) imajo pravico do zdraviliškega zdravljenja, če to utemeljuje njihovo zdravstveno stanje in medicinska doktrina. Takšno zdravljenje lahko določi tričlanski konzilij zdravnikov v tisti občini, ki je plačnik storitev. Predlog za zdravljanje v naravnem zdravilišču poda v tem primeru omenjenemu konziliju zdravnik v osnovni zdravstveni dejavnosti, ki delavca zdravi. V praksi pa nastopajo v teh primerih pogosto težave. Posamezne občinske zdravstvene skupnosti so zaradi ekonomske stabilizacije s svojimi plani ali sklepi močno omejile obseg zdraviliškega zdravljenja. Pri tem nekatere skupnosti določajo celo število občanov, ki jih lahko konziliji osnovnih zdravstvenih dejavnosti (občinski) napotijo na zdraviliško zdravljenje. Iz navedenega sledi, da žal marsikateri naš delavec kljub medicinsko ugotovljeni upravičenosti do te vrste zdravljenja, ne more v zdravilišče ali pa mora nositi hotelske stroške bivanja sam, ker mu je konzilij na primer odobril le medicinske storitve v zdravilišču, ki pa. kot vemo. niso poceni in jih marsikdo tudi ne zmore. Ker gre največkrat za bolne, izčrpane in starejše delavce, bi bilo prav. da bi osnovne organizacije sindikata s svojimi letnimi finančnimi načrti predvidele določena sredstva tudi v te namene. To tudi zato. ker vemo. da se delavci ki jim je potrebna medicinska rehabilitacija v naravnih zdraviliščih, ne morejo uspešno vključevati v obstoječi sistem pre-ventivno-rekreativnih oddihov. Omenjena vrsta oddiha po svoji vsebini in namenu zasleduje drugačne cilje. Kar zadeva borce NOV naj omenimo le. da določa zdravljenje v naravnih zdraviliščih konzilij pri dispanzerju ali ambulanti za borce. V konziliju je zdravnik ki vodi dispanzer ali ambulanto za borce, predstavnik občinske organizacije zveze združenj borcev NOV. predstavnik komisije za borce skupščine občinske zdravstvene skupnosti in skupščine občine. Oddelek socialnega in zdravstvenega varstva Namesto aktiva Društvo upokojencev Gradisa Dokumentacija za registracijo zbrana Gradisovi upokojenci smo v začetku lanskega leta pričeli z akcijo za ustanovitev Aktiva upokojencev Gradisa. Imenovan je bil iniciativni odbor za ustanovitev, ki se je lotil organizacijskih del. in ustanovljeni odbori upokojencev v tozdih, pododbori po regijah ter ožje vodstvo. Bernarda Smrajc, upokojenka OGP: »Sem pripadnica malo starejše generacije, ki je tudi z malim zadovoljna. Zato sem v Biogradu prezadovoljna, saj dom in osebje lahko nudijo nekaj več kot v Ankaranu in Poreču, ki sta bila zgrajena pred več kot 20 leti. Za prevoz z avtobusi oh izmenah bi bila izredno zainteresirana. O prodaji doma pa je že greh razmišljati.« Toliko Delopustih in našem počitniškem domu v Biogradu. Vsem, ki se odpravljale na dopust v planine, ob jezera ali na more je želimo obilo užitkov, lepega vremena in zadovoljstva. Besedilo in slike: l.udvik Snajder ki naj bi usklajevalo akcije na ravni DO Gradis. Na petih sejah v lanskem letu smo se dogov orili o podrobnostih in pripravili ustanov itv eno sejo. ki je bila 14. decembra v Ljubljani. S tem je bil Aktiv upokojencev Gradisa ustanovljen, predsedstvo aktiva pa je dobilo nalogo, da uredi vse potrebne formalnosti za prav no registracijo aktiva. Za predsednika je bil imenovan Lojze Ccpuš. za podpredsednika Ivan Lovec, za sekretarja Nuša Piškur. za blagajnika Bruno NVabra. imenovani pa so bili tudi predsedniki šestih odborov. V razprav o v odbore upokojencev po to/dih je bil dan osnutek Pravilnika aktiva upokojencev Gradisa, ki naj bi normativno urejal delovanje aktiva. O prav ilniku smo podrobno pisali v februarski številki Gradisovega vestnika. V času po ustanovitv eni seji akti-v a. so stekli postopki za zunanjo registracijo aktiv a. Pri tem pa so se zadeve nekoliko zapletle: naša zakonodaja ne predvideva možnosti, da bi ustanavljali aktive upokojencev, temveč le društva upokojencev, zakar pa je na osnovi zakona o druš- tvih potrebno precej različnih dokumentov. Pridobivanje teh dokumentov pa je šlo zelo počasi. Kliuh temu je bila pred kratkim v sa potrebna dokumentacija zbrana in poslana zunanjim inštitucijam, zdaj pa čakamo njihovih odeov orov. to je potrditev Društv a upokojencev Gradisa. Ravno iz zgoraj omenjenih vzrokov se zdi. kot da je prišlo v zadnjih neka j mesecih do zatišja v delov an ju aktiva upokojencev. Marsikateri upokojenec je spraševal, kaj je z (aktivom) društvom, mnogi so se zanimali. kam lahko nakažejo članarino (100 din) za letošnje leto. V pojasnilo vsem zapišimo, da zbiranje članarin ni možno, dokler ne bo društvo imelo svojega žiro računa. to pa je povezano z registracijo. Brez potrdila o registraci ji sc ne da odpreti žiro računa. Iz omenjenega tudi sledi, da je bilo v zadn jem času v endarlc opravljenega kar precej dela. vendar je v glavnem šlo za urejanje papirjev, brez katerih tudi ostale aktivnosti niso možne. Ko bodo urejene vse formalnosti, vas bomo o tem obvestili. Ludvik Snajder Gradisovi mladi nogometaši (v temnih majicah) slikani skupaj s svojimi vrstniki. Mladincev Napreda iz Beograda nikakor ni motilo, da so le malo pred tem visoko izgubili tekmo z našimi, z rezultatom 6:0 Na otoku Krku Milenko Nikič na Krku ni prišel na oder samo takrat, ko je bilo treba Pre*ze^ pokal, plaketo ali diplomo. Navduševal je tudi s svojimi verzi. Vse foto: v- 16. srečanje mladih BVGP Jugoslavije j. Gradisova ekipa je bila letos v Haludovem druga Mladi iz bivših vojnih gradbenih podjetij Jugoslavije smo tudi letos nadaljevali tradicijo naših medsebojnih srečanj. Na njih se pomerimo na športnih igriščih, v kvizu, spoznavamo se med seboj ter širimo in utrjujemo idejo bratstva in enotnosti med našimi narodi. Letošnje srečanje je po ustaljenem vrstnem redu organizirala delovna organizacija Primorje z Reke. To je bilo že naše 16. srečanje, na njem pa so sodelovali mladinci in mladinke iz gradbenih OZD Tempo in Monter iz Zagreba, Ivan Lučič-Lavčevič iz Splita, Unioninvest in Vranica iz Sarajeva, Napred, Cen-troprojekt in Ratko Mitrovič iz Beograda, Primorje z Reke ih Gradis. Na letošnjem srečanju mladih BVGP Jugoslavije — bilo je 11. do 13. majav hotelsko-športnem kompleksu Haludovo, v bližini Malinske na otoku Krku — je sodelovalo 215 mladih iz že omenjenih delovnih organizacij. Program srečanja je pripravil Koordinacijski odbor BVGP, v katerem ima vsaka delovna organizacija po dva predstavnika, in katerega je v letošnjem letu vodil Željko Maraš iz reškega Primorja. Po svečani otvoritvi srečanj mladih BVGP Jugoslavije, ki jih je odprl glavni diretkor Primorja, je v krajšem kulturnem programu z izvirnimi skladbami in plesi nastopila folklorna skupina z otoka Krka in moški kvintet. Športne panoge so bile: mali nogomet, streljanje, na- mizni tenis in šah. Začetne borbe so pomenile naš prvi uspeh, saj smo se Gradisovci v vseh panogah uvrstili v naslednja kola tekmovanj. V soboto dopoldan so se športna tekmovanja že zaključila, Gradis je v malem nogometu nesrečno izgubil z moštvom Primorja z Reke (tudi zaradi nenaklonjenosti domačega sodnika) in sicer z 2:1. Strelke so zasedle odlično drugo mesto, tudi te za Rečankami, za katere je nastopala tudi tekmovalka, ki je teden dni prej osvojila deseto mesto na republiškem prvenstvu SR Hrvaške. Edino prvo mesto so za Gradis priborili igralci v namiznem tenisu, ki so v finalu premagali mladince Napreda z 2:0. Tudi šahisti so do finalnega obračuna s Primorjem vse tekmece Na letošnjem srečanju mladih iz bivših vojnih gradbenih podjetij Jugoslavije, je sodelovalo 215 mladink in mladincev iz 10 organizacij združenega dela gladko odpravili, v finalu pa so n^ rali priznati premoč domačinov, so zmagali s 3:1. Že vsa leta je naša najslabša P | noga vlečenje vrvi. Dlje kot do ^ stopa v prvem kolu naša ekipa s6 . prišla. Neugodna tradicija se )e daljevala tudi na Krku. Naši 01 . j | dinci so v prvem kolu dvakrat izg , bili s predstavniki Ratka Mitro V j s iz Beograda, kar je pomenilo h konec tekmovanja v tej panogi- t V kvizu znanja, ki je bil na Js redu v soboto 12. maja popoldan. s ekipe odgovarjale na tri podrocj J ^ sicer: zgodovina Krka, norpni£ 1 gradbeništvu in samoupravi]3^ r Po končanem tekmovanju J® 0 ekip imelo enako število toč^ |, zmagovalcu pa so doličila dod j y vprašanja. Zmagali so rnja I) Tempa, drugo mesto sta delil' v a'si niča in Primorje, tretje mesto Gradis in Unioninvest. . 0 r Skupna končna razvrstitev je ^ 1. Primorje 47 točk; 2. Gradis i- * umuijt tl lum, -. .jv točk, 3. Tempo 41 točk, 4.1- P 6- i . Napred 32 Monter 31 točk, 7. Unionmve- | čevič 34 točk, 5 točk, 8. Vranica 27 točk, 9. R; vt> trovič 24 točk in 10. Centrope°l 11$ 13 točkami. > sir V nedeljo dopoldan, Pre^izjfai,|l'j nostnim kosilom, je bil organ Hi izlet v mesto Krk, kjer smo si ogledali nekatere kulturnozg |«e vinske znamenitosti kraja. jflit h .... ; A 'ijv r DŽivjt,1 Srečanje mladih iz bivših -< gradbenih podjetij Jugoslavije vse udeležence posebno doz1’’i Sklenjena so bila številna . znanstva, izmenjali pa smo tu knšnie n rlp.lnvan in ^ osnovnih organizacij. 0$\ I Razšli smo se s pesmijo ixaz.su smu sc M pesmijo --- - r« vija« in z obljubo, da se bom° . vipk nja mladih iz BVGP Jug^/N udeležili tudi prihodnje leto- ^ % je tudi že, da bo to v Saraj^v p3v^i Prejeli i smo Ob koncu slavnostnega programa nam je spregovoril direktor kadrovske službe Gradisa tovariš Jernej Jeršan. Zaželel nam je obilo učnih uspehov in da bi se še bolj pridno učili kot smo se dosedaj. Naši pokrovitelji iz Gradisa so nam na koncu podarili nekaj športne opreme, najboljšim učencem pa lepe knjige. Daril smo bili veseli, saj bodo spodbuda za boljše učenje. Tako se je naš odredni praznik iztekel. Vse kar je lepo, hitro mine. Sandi Krampač 4. razred OŠ Prežihov Voranc Bistrica 69232 Črenšovci Počastili smo odredni L praznik________________________________________________ ____Kulturni program — Gradis pokrovitelj pj J**n*ja smo učenci Osnovne šole vali 0V Voranc v Bistrici prazno-)j,SVoj odredni praznik, in a Praznik praznujemo vsako leto ^sak P°‘'ast*mo na razne načine, bim ° leto na praznovanje pova-tUc*i naše pokrovitelje, to je PerH radis iz Ljubljane in pisatelja takQa Godino. Tudi letos je bilo Pred ^utraJ smo se vsi učenci zbrali l g0st š®*°- Čakali smo naše drage spree'.. 0 so prišli, smo jih slovesno v0 J6*1-Skupaj smo odšli na prosla-zbL a kateri je nastopil naš pevski * 5kupjp^C'tatori‘’ pevke in folklorna iSgčila NOV In ZZB Počastili spomin — prevzeli 1 °be|ezje na Pohorju v varstvu Gradisove mladine -1 Prev^ ?ast nam je, da smo lahko i Hiii,si.e 1 Pokroviteljstvo nad spoli 'm. obeležjem. Pripravljeni latj tatn^ skrbeti in tudi še naprej de-i- le l °> da izročila naše revolucije o *ilov 0 nikoli pozabljena«, je na ;fl .*»««, na kateri so odkrili v borce^sk° obeležje desetim padlim c' ^radi ^Crcerjeve brigade povedal ;i ribor S°v nrladinec iz tozda GE Mali 3. iS ^igad,^tembra 1944. je Šercerjeva ^°v u napadla in zavzela sovražni-r to je K'V°janko v Sokolskem domu. St°jantz' 3 ena zadnjih nemških po-'K na tem delu Pohorja. Pri na- | t) V' 6. f fr padu je deset borcev izgubilo življenja. Na tem mestu, ob ruševinah blizu Glažute je bila pred dnevi slovesnost, na kateri so v spomin padlim odkrili spominsko obeležje. Mladim Gradisovcem ga je zaupal v varstvo Svet za ohranjanje tradicij NOV in krajevnega odbora ZZB NOV z Ruš. Slavnostni govornik je bil nekdanji komisar Sercerjeve brigade generalmajor Miha Butara-Aleks, mladi iz Gradisa pa so pripravili priložnostni kulturni program. Franjo Štromajer ^ggisov m|adjnSkj kviz znanja ’84 5maga v škofjeloški tozd ^sko lnc' iz GE Koper, ki so bili i'" leto zmagovalci na kvizu arii kvj.’So Podobno prireditev letoš- V t||škem ,pripravili 16. junija v počit-|f'. Kvjy t ornu v Ankaranu. $ega h S° organizirali v jedilnici na-^ PStrnma’ k' so jo za to priložnost z3 ■Qvari;li° °krasili. Mladinci so od-f vi: j ' na vprašanja s treh podro-,vi It0 ^°dovina — 39 let Gradisa, V pvnj rev°lucija — mir in Samou-M^radisS??razum o združitvi v G1P r«kli _ U vsaki tekmi so mladinci ;l> 1>Q Po dve vprašanji. ®li ei .0l}^anem tekmovanju sta P' tozdov GE Koper in LIO n , a enako število točk in sta l^ja. § 8°varjati na dodatna vpra-iv ■ z'r0mae e besto dodatno vprašanje °dgovor je dalo končnega zmagovalca, to je ekipo iz škofjeloškega tozda LIO. Knjižne nagrade sodelujočim ekipam je podelil Cveto Pavlin, predsednik tekmovalne žirije. Letos so ekipe dobile knjigo z naslovom »MDA — mladost naše dežele«, katere soizdajatelj je bil tudi Koordinacijski svet OO ZSMS Gradisa. Tudi na letošnjem kvizu so za kulturni program poskrbeli mladinci delovne skupnosti Skupne službe, ki so s svojimi točkami nastopili med' posameznimi temami, med kvizom in na koncu kviza. Za organizacijo mladinskega kviza zaslužijo vso pohvalo Koordinacijski svet OO ZSMS Gradisa, domačini iz tozda GE Koper in osebje našega počitniškega doma. Darko Bizjak sodeloval na SKEP 84 Na 15. svetovnem kegljaškem prvenstvu, ki je bilo od 26. maja do 1. junija v ljubljanski hali Tivoli, je v jugoslovanski reprezentanci nastopil tudi član Kegljaškega kluba Gradis Dare Bizjak. V moštvo se je uvrstil po štirih izbirnih tekmah najboljših jugoslovanskih kegljačev. Dare Bizjak je nastopil le v moštvenem delu tekmovanja in sicer kot prvi naš igralec. Metal je skupaj z Vladimirjem Prochasko iz ČSSR in dvakratnim zaporednim svetovnim prvakom Madžarom Belo Csanyi-jem. Prochaska je bil izvrsten in je dosegel nov svetovni rekord 1008 kegljev. Ta odličen rezultat pa je v negativnem smislu vplival na Bizjaka tako, da na tekmi še daleč ni ponovil seštevkov, ki jih je dosegel na pripravah v Ljubljani. Na svetovnem prvenstvu je podrl 896 kegljev. O nastopu našega Darka Bizjaka je zvezni trener Dule Smolja-novič dejal: »Z nastopom Bizjaka sem kar zadovoljen. Če ho to naš najslabši rezultat, bomo imeli eno izmed kolajn. Sicer pa nikoli nismo imeli dobrega prvega igralca. Bizjakovih 896 kegljev ne smemo jemati kot negativno presenečenje. V bojih na svetovnih prvenstvih in ostalih zelo pomembnih tekmah o podrtih kegljih odločajo mnogi elementi, med njimi tudi imperativ, da mo- Darko Bizjak ramo osvojiti kolajno!« Kot vemo, so naši kegljači osvojili bronasto kolajno h kateri je pomagalo tudi 896 podrtih kegljev Dareta Bizjaka iz KK Gradis. . Besedilo in slika: C. Pavlin Državno prvenstvo v kegljanju Ekipi KK Gradis bron Med posamezniki Bizjak uvrščen na 5. mesto Zaradi sodelovanja reprezentantov na svetovnem kegljaškem prvenstvu je bilo finale 33. državnega kegljaškega prvenstva prestavljeno na 16. in 17. junij. Na osemsteznem kegljišču športnega centra Vojvodine v Novem Sadu je nastopilo osem jugoslovanskih najboljših moštev, ki so si pravico do nastopa priborili v polfinalnih turnirjih. Na državnem prvenstvu so, kot je znano, sodelovali tudi kegljači KK Gradis. Po pričakovanju, je ekipno zmagal največji favorit zagrebški Med-veščak, ki je nastopil okrepljen z Mihajlovičem — tretjim igralcem na minulem svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Gradis ni ubranil lanskega naslova in je letos osvojil tretje mesto. Rezultati 33. državnega kegljaškega prvenstva moški ekipno: L Medveščak, 10.364 kegljev; 2. Bro-dosplit, 10.001; 3. Gradis, 9.960 (Hočevar 842 in 876, Janša 779 in 826, Marinšek 824 in 798, Juvančič 844 in 891, Zdešar 786 in 791 ter Bizjak 858 in 845); 4. Triglav Kranj, 9.916; 5. Kvarner Reka, 9.888; 6. Crvena zvezda Beograd, 9.756; 7. Spartak Debeljača, 9.660 in 8. Sloga, Bosanski novi 9.596. Teden dni po moštvenem prvenstvu je bilo tudi državno prvenstvo v kegljanju za posameznike. 23. in 24. junija je bil na kegljiščih v Senju in Crikvenici najboljši nekdanji reprezentant Laslo Jager iz Novega Beče-ja. Med slovenskimi kegljači se je najbolje uvrstil Urbanc iz kranjskega Triglava ki je bil 4. državni reprezentant Darko Bizjak iz KK Gradis pa je bil peti. Posamično so kegljači podrli naslednje število kegljev: 1. Jager, Novi Bečej 1.954; 2. Dragaš, Medveščak 1.946; 3. Z. Boljat, prav tako Medveščak 1.927; 4. Urbanc, Triglav 1.904; 5. Bizjak, Gradis 1.903 kegljev itn. C. Pavlin XXXIII. letne športne igre gradbincev Slovenije Po devetih letih ponovno na najvišji stopnici Kegljači in pingpongaši osvojili naslova prvakov Letošnje, že 33. športno srečanje gradbenih delavcev Slovenije je potekalo po malce drugačnem sistemu kot pretekla leta. Ponovno uvedeno finalno tekmovanje je prineslo komisiji za šport pri RO SGDS samo ogromno dela, saj organizator proizvodnega dela in srečanja dneva gradbincev v zaključni fazi priprav ni imel posluha za športni del, čeprav je bil ob začtnih pripravah na dan gradbincev le-ta tudi vključen. Ne glede na finalne tažve, so se Gradisovi športniki izredno dobro odrezali že v predtekmovanjih, o čemer smo pisali že v predhodnih številkah našega glasila. Prvotnim finalistom so se nato priključili še nogometaši, ki so z izredno borbeno in požrtvovalno igro uspeli premagati vse svoje nasprotnike v predtekmovanju in se tako uvrstiti med štiri najboljše ekipe. Edina ekipa, ki je dosegla malo slabši rezultat, so balinčkarji, ki pa na žalost niso nsto-pili v popolni postavi in je tako tudi solidno 9. mesto prispevalo h končni zmagi Gradisa. Če že omenjamo končno zmago, ki je ponovno prešla po 9 letih dominacije športnikov Ingrada iz Celja v Gradisove športne vitrine, pa moramo še posebej pohvaliti izvrstni ekipi kegljačev in namiznoteniških igralcev, ki so kronali skupni uspeh tudi z osvajanjem prvega mesta \ svojih panogah. Iz planinskega nahrbtnika Sicer pa so bili rezultati po panogah naslednji: ŠAH: 1. Ingrad, 2. Konstruktor, 3. Gradis STRELJANJE — moški: 1. Pionir, 2. Grosuplje, 3. Gradis -ženske: 1. Pionir, 2. Stavbar, 3. Gradis NAMIZNI TENIS — moški: 1. Gradis, 2. Cevovod, 3. Ingrad — žesnke: 1. Ingrad, 2. Gradis, 3. SCT KEGLJANJE — moški: 1. Gradis, 2. Beton, 3. Konstruktor — ženske: 1. Stavbenik, 2. Ingrad, 3. Gorica, 5. Gradis BALINANJE: 1. Kraški zidar, 2. PAP, 3. Primorje, 9. Gradis ODBOJKA — moški: 1. Salonit, 2. Stavbar, 3. Kograd, 7. Gradis — ženske: 1. Pionir, 2. Stavbar, 3. Kograd, 7. Gradis MALI NOGOMET: 1. Kon- struktor, 2. 1MP, 3. Gradis Končni vrstni red ekip: točk 1. Gradis Ljubljana 193 2. Ingrad Celje 188 3. Pionir Novo mesto 162 4. Konstruktor Maribor 160 5. SCT Ljubljana 126 6. Grosuplje Grosuplje 1 18 7. Stavbar Maribor 113 8. Beton Zagorje 96 9. Salonit Anhovo 89 10. Obnova Celje 72 Ob zaključku velja še posebej pohvaliti organizatorje predtekmovanj, to je delovrie organizacije Beton, Konstruktor, Ingrad, Obnova Ce., Kraški zidar, Graditelj in Gradbinec, ki so vzorno iz\edla predtekmovanja, na katerih se je pomerilo preko 2000 rekreativnih športnikov gradbincev iz kar 56 delovnih organizacij združenega dela- To pa je razveseljiv podatek i" hkrati obveza Republiškemu odb° ru, da bo morala Komisija za šport i rekreacijo dobiti malo več podpore-kot jo je imela doslej pri sprovajaf)1 svojih programov, to pa je ohranj nje gradbenega delavca skozi ce1 letno športno aktivnost v zdrave® in sposobnega delavca tudi za naj ra htevnejše dela. «3 Kegljači Gradisa so prepričljivo zmagali na ŠlG-u ' Pohodi na Snežnik, Porezen in Blegoš Planinci matičneta društva Gradis smo se udeježili zimskega vzpona na ' Veliki Snežnik (1796 m), ki sta ga organizirala Planinska zveza Slovenije in odbor našega društva. Za organizacijo in prevoz je poskrbela PZS. Vzpona na Snežnik se je udeležilo 17 članov Gradisovega planinskega društva. Pohoda na Porezen se je udeležilo in tudi prišlo na cilj 22 planincev Gradisa. Pogoji so bili sila težki, pot je oviral visok sneg in močan veter. Kljub temu smo bili zadovoljni opravili smo še eno preizkušnjo več. Snežnik je 1986 metrov visoka mogočna in lepo oblikovana gora, ki se visoko dvigne nad svojo okolico. Vidna je daleč naokrog. Bližnja soseda sta mu Javornik (1268 m) in Risnjak (1528 m). Snežniška planota ima nad 3.000 mm padavin letno, vendar voda na k raškem svetu takoj ponikne in pride.na dan šele ob vznožjih. Sledovi erozije pričajo, da je bila okolica Snežnika v ledeni dobi pod ledom. Danes so na območju te gore prostrani gozdovi (smreka, jelka, niže pa bukev in leska), ki segajo do višine okrog 1500 m; vrh Snežnika pokrivata trava in ivje. Na vrhu Snežnika je tudi zavetišče, ki ima 4 postelje in 8 skupnih ležišč. Zavetišče je odprto ob sobotah in nedeljah. Iz Ilirske Bistrice je oddaljen pet ur in pol peš hoje. Vrh Porezna (1622 m) je gol in prostoren. Na njem stoji spomenik v spomin na partizane, ki so tod padli v letu 1945. Zraven je nekdaj stala koča, ki so jo postavili Cerkljani leta 1907 in je bila po prvi svetovni vojni do tal uničena. Porezen je na zahodni strani pokrit s pašniki in senožetmi. Pred košnjo so senožeti pokrite z lepim cvetjem. V tem okolju raste kraljica planin »alpska možina« in v množicah panonski sviščak, ki ima motno rdeče pikčasto cvetje. V bližini so gore: Rodica, Črna prst, lep razgled je na Julijce, iza Črne pesti pa gleda konica Triglava. Za izlet na Blegoš se je odločilo 19 Gradisovih planincev, ljubiteljev gora, planin in vrhov. Vodič nam je bil naš sodelavec J. Zajc iz Kovinskih obratov. V Javorje, ki so na višini okrog 700 metrov, smo se pripeljali z avtobusom. Zložne hoje do vrha je za dobre tri ure, vendar so se nekateri odločili in se mimogrede povzpeli še na lahko dostopne vrhove v bližini: Koprivnik, Goro in Malenški vrh. Plešasti vrh Blegoša je bil že obsijan s soncem, ko smo se začeli po prečni poti vzpenjati nanj. Dosegli smo ga po približno treh urah. Blegoš je širok in mogočen vrh, visok 1562 metrov. Ob vznožju je prepreden z mrežo cest in poti, ki z vseh strani silijo vanj, po nobeni pa se ne morete pripeljati na vrh — pl ostanek je treba prepešačiti. je kot nalašč za vse, ki si želij°11 ..J j ijfif Z vrha je lep razgled na oC*. ju|ij Kamniške Alpe, Karavanke ih ske Alpe, v bližini pa so kot naj % okoliški vrhovi in na pobočjih ^ tresene samotne domačije, nagnjen, zelo prostoren in z n't gorskim ruševjem poraščen vm^i vtis, kot da si na slemenu pr°f strehe. V okolici so še ostankin « Rupnikove bojne li°'^j|,r danje ___r......_ spominjajo na nekdanjo mej0 lijo. Blegoška koča je bila postaj- na: pogorišču nekdanjega Py, skega doma. Tu se v poletnih lepem vremenu je res iu— eij-gled, v okolici pa je tudi obilo y čudovh ustavljajo številni obiskovale' ^ V bližnji Davči je bilo leta 1 izmed glavnih partizanskih of^ijt na takrat že osvobojenem oie j .-Štefan $nehe’| V spomin Dušan Zavodnik Globoko je med Gradisovci odjeknila žalostna vest, da Dušana Zavodnika ni več med nami. Zaman smo ga iskali po pisarnah, na gradbišču Fužine, spraševali Pri znancih... Kruta resnica se je Potrdila. Cestni davek je vzel še eno mlado življenje. Dušan je na Prosto soboto odšel na pregled obrambne pripravljenosti in spodobnosti naše delovne organizacije, vendar se s te zadnje naloge ni več vrnil med svoje domače. Prometna nesreča mu je prekrižala vse načrte. Pred desetimi leti je Dušan uspešno končal srednjo gradbeno šolo v Ljubljani in se v jeseni 1974. leta zaposlil v investicijskem oddelku Industrije motornih vozil v Novem mestu. Že takrat je naša delovna organizacija izvajala investicijska dela v Novem mestu, tako da smo z Dušanom vsakodnevno sodelovali. Ker je želel razširiti praktična Znanja in si pridobiti operativne 1zkušnje, se je že naslednje leto Zaposlil v našem tozdu GE Ljub-‘jana-okolica. „ Na začetku je delal kot obra-curiski tehnik na različnih grad-"jščih: v papirnici Vevče, skladišču Intertrade, na poslovni stavbi Emone in tehničnem cen-,rit Ljubljanske banke. Vmes je °dslužil kadrovski rok v JLA. Kot marljiv in vesten tehnik je bil nato postavljen za samostoj-nega vodjo gradbišča Iskrine tovarne Elektrooptike v Stegnah, Zatem na gradbišče SAP, po zaključku teh del pa je bil februarja letos premeščen kot vodja gradbišča v stanovanjsko sosesko Fužine. Povsod se je izkazal kot zavzet jiiad strokovnjak, ki si je v zelo Gatkem časif pridobil veliko izkušenj. Poleg rednih delovnih nalog je kot vzoren komunist sPrejemal in opravljal še številne naloge na družbenopolitičnem Področju. Prva leta je vneto sode- loval v mladinski organizaciji, nadaljeval kot predsednik sindikata, smrt pa mu je preprečila nadaljnje opravljanje funkcije sekretarja Z K. Ker se je zavzemal za razvoj in krepitev delavskega samoupravljanja je deloval tudi kot član delavskega sveta in v raznih drugih komisijah in odborih. Kljub temu, da ni dočakal 30 let, je v svojem kratkem življenju izpolnil toliko stvari, kot jih nekateri v ■trikrat daljšem času ne. Dušan je bil idealist, v najboljšem in najlepšem pomenu te besede. Bil je idealist z vsak dan vse bolj izostrenim občutkom za pravičnost in krivico, za poštenost in njeno nasprotje, skratka za stvarnost, za realnost. Imel je nezlomljivo vero v človeka in v napredek naše celotne družbe. Bil je človek z veliko začetnico in tovariš v pravem pomenu besede, najsi bo to pri delu, športu ali zasebno. Kadar se je kdo izmed nas obračal nanj, je za vsakogar našel čas in toplo besedo. Kljub svoji mladosti je bil izredno spoštovan tudi med starejšimi sodelavci. Dragi Dušan: Sočustvujemo s tvojimi dragimi, tebi pa Hvala in Slava! Sodelavci iz tozda GE Ljubljana- okolica Yu liga v Iraku Zmaga moštva s projekta P 202-D Liga ekip jugoslovanskih projektov v Iraku, ki jo vsi po vrsti skrajšano imenujemo YU liga v malem nogometu dokazuje, da se Jugoslovani tudi v tujini nočemo odreči doma najbolj priljubljenemu športu — nogometu. Tako kot prejšnje lige je tudi zadnjo, tretjo po vrsti, začeto 14. 10. 1083 in končano II. 05. 1984, uspešno organiziral Dom Jugoslovanov v Bagdadu oziroma iz predstavnikov vseh ekip oblikovani tekmovalni odbor lige. Letos je v ligi po dvojnem sistemu tekmovalo 16 ekip; med njimi je bila tudi v prejšnji ligi drugouvrščena ekipa P 202 D, ki tokrat ni dovolila presenečenja, in je s petimi točkami naskoka pred drugouvrščeno ekipo Unioninvcsta ter I I točkami pred tretjeuvrščeno ekipo Planuma, s 50 točkami iz 30-ih kol prepričljivo zmagala. Uspeh ni naključen. Mali nogomet je na P 202 D šport oziroma re-kracija številka ena. O tem priča število moštev v zadnji ligi projekta (22) in na zadnjem turnirju projekta v počastitev Praznika dela (24 ekip). Iz velikega števila nogometašev sindikatu in Klubu projekta torej ni bilo težko sestaviti moštva, ki je potem zastopalo barve projekta. Na seznamu igralcev za to ekipo najdemo kar 34 imen. ZAHVALA Za pozornost, ki ste mi jo izkazali z vašim obiskom, sc lepo zahvaljujem sodelavcem iz Želc-zokrivnicc in posebej tovarišu Feridu Seidiču, vse člane kolek tiva Gradis pa lepo pozdravljam ALEKSANDER SAPAČ, Dom oskrbovancev Albina Drolca 64205 Preddvor ^ J ZAHVALA ZAHVALA . ' sako slovo pomeni bolečino. e je slovo dokončno, je bole-11,8 naizmerna. Vsem, ki ste se Poklonili njegovemu spominu ,skrena hvala! MARICA ZAVODNIK ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem za pozornosti, izraze sožalja, spremstvo na njeni zadnji poti in cvetje. JANEZ TIŠLER Ob nenadni smrti mojega očeta Miroslava Pascolo se zahvaljujem OOZS za darovani venec v imenu delavcev DS Skupne službe DO GIP Gradis. Prav tako iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje. MIROSLAVA PASCOLO _ j ^DISOV VESTNIK je glasilo delovnih ljudi gradbeno-industrijskega podjetja GIP Gradis Ljubljana. Iz-,aia ga Odbor za informiranje. Predsednik odbora Stane Beguš, namestnik predsednika Franjo Štromajer, ani Majda Maček, Zinka Mihelič in Karolina Vodopivec. Ureja ga uredniški odbor: Milenko Nikič, Bora “menkovič, Zinka Mihelič, Franc Kumer, Karolina Vodopivec in Franjo Štromajer. Tehnični urednik: Matija vjr,lt‘. Glavni in odgovorni urednik: Cveto Pavlin. Izhaja mesečno v 9500 izvodih. Tiska tiskarna Ljudska pra-4d? v Ljubljani. Naslov uredništva: Uredništvo Gradisovega vestnika, Šmartinska 134a Ljubljana, telefon V41-422, int. 233. Med tistimi, ki imajo največ zaslug za uspeh ekipe velja omeniti Lukiča (po končani ligi je prejel priznanje kot najaktivnejši član v tekmovalnem odboru lige), oba Be-čiča (Hašim je bil najboljši strelec lige), Brljaka, Gaziča in še koga. O tem, da ne gre le za ekipo dobrih nogometašev temveč tudi pravih športnikov, priča 1. mesto ekipe na fair-play lestvici. Razen tega, so igralci v veliki večini tudi odlični delavci. V obdobju nekaj manj kot sedem mesecev je nogometna ekipa projekta P 202-D prepotovala preko 6.000 kilometrov, njen predstavnik v tekmovalnem odboru pa še dodatnih 5.000. Fantje so nogometu posvetili ves prosti čas, za kar so na sklepni prireditvi ob zaključku lige poželi vrsto nedeljenih pohval in prejeli vsa možna priznanja, ki jim jih je izročil ambasador SFRJ v Iraku Dževad Mujczinovic. Matjaž Marinček Nagradna križanka v današnji številki Za pravilno rešeno in pravočasno prejeto križanko bomo med reševalci izžrebali pet nagrad: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 400 din 3. nagrada 300 din 4. nagrada 200 din 5. nagrada 100 din. Rešitev poštljite na naslov: GIP Gradis Ljubljana, Šmar- tinska 134 a, Uredništvo Gradisovega vestnika — nagradna križanka. Pri žrebu bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli do.... Uredništvo Žrebanje rešitev nagradne križanke, objavljene v GV št. 312 Uredništvo je do objavljenega roka prejelo 63 rešitev. Žreb je bil naklonjen naslednjim reševalcem: L nagrado 500 dinarjev prejme Franc ZUPANČIČ, tozd KO Ljubljana, Letališka 33 2. nagrado 400 dinarjev prejme Rado CIR1NGER, 62000 Maribor, Gosposvetska 37-1 3. nagrado 300 dinarjev prejme Maruša HOMEC 4. nagrado 200 dinarjev prejme Stane MRAK, 64220 Škofja Loka, Frankovo naselje 65 5. nagrado 100 dinarjev prejme Marjan ŽEROVNIK, 64208 Šenčur, Voglje 23 Čestitamo! V____________________________> NAGRADNA KRIŽANKA