--------------_—,——~- Pogled v letol894. „ SIov. Narod * prinbft je v sobolo zmeino in tnv.no pis m chit«, ki je v slo-vensk'h krofrjih jrori^kih vzbuii >plo*iio odo-bravanje. Zato h.» nam zdi i|»'>tii;>, da po-nalisnemo bitstveui del im.T|o-an.'ga clauka, ker vemo, da veoini uasih tShiJjov ,Slov. N." in* pride print oei. t';ianek ji» ip.il :n**j drugim: ..Prep.ieani sim l)i!i in mo s.» dane-*. da so postopali v do ;ri veif downski po-slanoi, ki so izstopili iz kousciMivnoga kluba, kakor tudi oni, ki so v tp klubu ostali. I'pali smo, da so ti to*lanci. oorni sirer v dva tabora, da pu bodo vs«l,j. kadar bodo xulitcvalc koristi .»lovenskcj.;» namda, takoj sn* zdruZili, da bodo vsol.'j, b hodi- treba uasprotnika napa-ti, zdrufc'ui jtsprotuika na-padali in prt'tnugali. Menimo wer, da nam nova viadii ?. i«-pa nif-esar datine bo hotela, vendor p'; smo si z> sedaj pr lobili zavest, ila je bilo razdruzenje slm<-usk' drlegaeije v 1 Dunajskem parlamentu za uu4 Soveuro vazen in koristen kouk. Pri komui !. l»y.l. lahko na-gk&uno, da je parlamentarna pozirija Slo-veneev mnogo ugodnoj^i, wgo ji iiil.t prej kdaj. Da so vsi slovcnski poslanri oitdi pod krilom grofa Hohenuarta, bi jih nova vlada niti v poStev ne jemaia, ministri hi >\ bili mislili, da so slov, po*Iauri krotke n»#>, knje pa«lir llohouwart brez tezave vlada ir< kroli. Sedaj pa, ko je zdalno &b»vilo slovi nsiih pnMaon-v napruvilu upor, sedaj postal! so t.sli poslunri, ki fte vedno za flohenwarlom ludijo, za na* pr.ivi biM'ri, AH t.iki bi^ri poslJi s«» li pn-shiu i tudi /a vlado, ker je gota.o. da ih>-hi-mvartov-kiuh ra/pade, kakor Hlro g.i za-pusto So nstutt slovctiski poslanc. YVasih zivi t rodbini star strie z veliko ifo^ur'tuu .Jw* koje bi ostala rod'.iina Zivefi ne iw/i. Kako run slrezejn in kako zupirajo okia, la so ne prehladi pred lahko s-apico in kab \se »• *H, da bi se itui ^.ivljenje podaljfeilo! ('*¦ nam je ilovoljutta prirnera, Ircltli bi. da so knezu Wiudisi hjH'aetzu siovrmski ih/avai jm-lauci, kolikor jih je Se v Ilotienwartoven] klnbu» nekako tak stric. kojetmi se mora aipil. da se ne prehladi in ne oboli in ne iitnrje. Vn.'dnnst in vaznos^ teli poslaiuev po'.ik-ana in pomozona je vsleil secesije na?ih po-Luuev. To se bo'.le tern na&m poslan'/em povtsscje v veliko zasliijrt> gtelo, in niti dvojbe ni. da bi nas prihodnjost v lem ozirn na !u^ postavila. Klovenski poslami Ilobeinvartovegi klitba po vslod izstopa na§ih poslaneev neLko I'a-ttno rave/ani, da si pod imvim ministfrrstvora pri-bon'' nekaj ti>tih pravie, ki nam jrredo in mi niti ne dvcmimn. t!,j si lwu!» ti pc-liti* i pri-borili /.« na>o vojvodino prevazni visji ^'im-nazij v Kranji, da >i bodo pribf»rili Ijal-ke Me v Trstu in tilt od glaiiu p^initi. I'ri vseh teh naporih pa Iwdo omenjeni ^lo-venski drzavni po>huu'i imeli krepke. zavez-nike v tLstih posl»nr.ih. ki ni-o hoteli vet ostati v Hohotiwartovein klubu. Tako in ne drugace tolmaeimo si mi ra/.dru2*nji* .-!o-veri!*ke dekn/acije v Dimajskem parlame!,'n, ker smo mnenja. da je to razdrnzeaje z ozi-rom na miSt.* ?Iovenske razmere sdino t.ik-tiCnesa, nikakor pa ne ijaCelnega pomena. IVipoveduje se nam. da so takoin:>-novani klerikalni Slovenoi Ljubljaiwki otitdii *lovenskemu poslanett. da se ni ]»otegnil za (JoriSke Slovence in oziroma za (iuri§ke Sole. NepremiSljeno je slovenski poslantc bye o.l-govoril, da tejja zate>radelj ni storil, ker je dr. (JreporfiO iz.stopil iz Hohenwartnvtva klnba in ker ni hotel ostati pri koalieiji. S tun od-{n>vurom — vsaj tako se nam j>oroi\i -pri^el pa je umenjeni poslancc z dejja pod kap in njegovi somi§ljeniki so ga ostro >rra-jali in odloCno ugovarjali proti temn. da bi st imela nova parlamentarna koalicija tako umeti, da slovensk poslanec. ki tifi se \ Hnhemvarlovem klnbu, ni nikakor p se jim ta dokaz posreri - in nit smo Se vedno na slalisei, •la so s svojo rastjo in s svojimi mandati zavezani, ta dokaz do^riuli bodemo jih slavili, ali slavili bodemo pa tudi svoje po-slance, ki so iz llohemvarlovejja kliiba ze sedaj izstopili ter lako izdatno oinjAali polczaj v klubu oHtalitn sloveuskim poslancem. <'e se jim pa oinenji'ui dokaz poiu'sreri, jih horeiuo pri poznejSem iz.ttopu iz lloheuwartnve{;a kluba h kojemii so s svojo beseclo in eastjo zavezaui istolako udauo pozib'avljali, kakor je pozdravljal o»V zpubljene^a sina, ko se je jm) doljfem fasu vrai'al k svoji domafi hi^i. Iz teh razlo^ov smo takoj iz prieetka pisali, da niko^ar ne ubsojamo, iz teh raz-lo^ov tudi danes trdimo, da je parlamentarna pozieija Slovetieev u^odnejsa nojro je bila na*laljevano vlado kajjitalapo Maiichersleiskih naeoliu in sklepno prav nadaljevauo proleta- I rizovanjft srednjih ntumiv, obubozanje Ij4idstva, \ novo drxavm11 dolgove in povi*aua vojaJtka * bremenn! tlospodp. mnjn! Mi Jngoslovani ne mu-remo temu pritrditi, ne nmreinn pouuigati, tako daW* jie uuTt'iMiio zulajili bvoji'Rii pi)li-l^m^a preprir-anja. Cenjeni drugi pivjfciiji'Ka koiiservalivne^a Kluba ho obzalovali nalo lo-eilev; mi tudi obfoilujeino • potrebo naftega iztitopa. Tezko je bilo nam lofiiti so od tniw-Koletnih, zvestih in blftgih prijntoljev, to teiu-bt.lj, ker tie pade krivda na njo, umpak' na nase^a skupunt'u vodnika, ki je v zafelku brez uiifte vednos'ii, torej proti uadi volji upro-pastil grola Taoff<»a ter komuMio uatvaril «n-danjo situvmijo. V zadnjem ^asu smo doziveli eclo vrsto najruznovrstnejAih Iznenadenj. V p»plombru je raz{?lusil« vlada izjemno Klanjo m Prago in okolii'o, tu ho bili Cehi izntmadeui. Due kdaj, ee tudi smo mneja, da gr« lukaj prva ^ jo, oktobra je piiala slavnu ssbomlea k prvi zasluga poslancem, ki so izstopili iz llolu-n- ' •• ¦- •—'• « • • < »< ..> wartovega kluba. Pri sklepu lela imamo torej seji pneakuje, da he bodo ruzja:uiili razlogi izjemuili naredeb, kakor zakon izreeuo znb- ¦et, da se bode koaliriji morda vender j l(kVa. To He ni zgodilo, tu m bili iznenudeui tako godiio, kakor se je godilo proroku, k\ j gnspodje poslanei. Istega dm'i je vlada pred- ; lo^.ila slavni zborniei nov narrl V.a volilno i reformo, in so bili twmftki libernlei no ninlo j izuiiiiadeiii, ^ivahuosl^, Islegu due jo tudi > je vsi kakor del na svojega osla v nameiiu, da bi prokliujal. ki pa je moral poznoje blago-slove deliti. Tako bo nehole tudi slovenskemu narodu iz koalieije prislo nekaj blagoslova, ker ravno brez vsakega sloveuskega poslaiu a ta koalicija nb^lajati ne more! Ta zavesl pa e vsekako lolaKilna pri vslopu v novo lelo!" Slovenci in vlada. [U» 4cji ih± f.b'n;i line «l;i\ii (jrciroreii v t.'i iJccciiilira I. 1.) JSljivna zborniea! Pri vrerajSuji vei'erni seji ocilal je - - ne vein kolikokrat ?.e - jm-slanee dr. Monger miuisterskemu predseduiku grofu TaalTeu, «la ni spravil uarodov niej seboj. Nekaj krivde pae pade 1111 grofa Taail'ea, glavna krivda pa tiei vso kje drugje. (> spravi se more, kakor zuauo, govoriti najmanje mcj dvema osebama, ki morata imoti skupno voljo, ;:pravljivo miftljenje in ttagnjeuosL za spravo. Ako toga niT je vsaka sprava nemogoCa. Da Slovani niso bili pripr.ivljeni spraviti se z Nemri, moram vsekako zauikati, kar so tife Sloveneev. Jaz s;'in bit n«'kdaj, in to has ledaj, ko so si* valovi takozvaue fakeijske opozicije najvisje vzpenjali. urednik dveh fasopisov, jednega slovonskega in jodnega nom^koga Hsta, ter si'iu itnel priliko. natanfiio opazovati te-danje razmere. Opazoval sem Indi dolovanje lwrusko-libcraliiega C-asopisja in moram reri, da niso Nenn-i .se nikdar tako divjali v easo-pisih proti nam Slovanom, kakor tedaj. Nem-cem se je vsaku spravljivo misljeigi' in nagnje-nost k spravi naravnost i/.trgalo. Zato moram reci, da je glavna krivda, da spravljanje grofa Taaffea ni iinelo uspeha, zai'rtali ua rovas stranki dr. Mongerja. Zdaj proidom na svoj predmet --Slavna zbornica! Zadnji i-as so nas Jugoslovano. po-go^teje imenovali nogo preje. Vzrok je ta, da smo izstopili iz klnba konservativeev, ter si ustannvili svoj klub, in ta korak se je mno-gostranko deval pod nif. Predbaeivala se je nam prenagljeno.-t, politicna neprevidnost, d^, colo nedrzavno postopanje. Prosil sem tedaj za besedo, da dokaZem nasprotno, da raz-jasnim, da mi v taki situvaciji nismo mogli niti smeli drngaee postopati, ako smo hoteli ostati zve.-ti svojemu nacijonalno konserva-livnemu programu, politicnim, corkvenim in narodno - gospodarskim principom. (Pritrjo-vanje). V inomentu, ko smo zafuli nov vladni program z ujegovitn popoinim ignoriranjem narodno jednakopravnosti (Pojiolnoma res!) tu se je nam pokazalo nase staliSfi;. Ostati torej nismo mogli niti trenotek v koaliciji, v cigar ministcrstvu je nemsko-libe-ralna slranka dobila vlado nad eelo drzavo, (Popolnoma res!) Novo ministerslvo je izkljuvno nemSko-liberalno, vefina resortov, mej lomi najvaZnej^i, odlotno v ncm»ko-liboralnih rokah. Kako§noj;a pomena je to za nenemAke narode, za katoliSko cerkev, za srednji, mosCanski in kmetski stan, posobno pa za drzavno finance, o tem ni; pripusta, inislim jaz, zgodovina nase domovine paC nikakorSnega dvoma; to porneni nadaljevano zatiranje in odrivanje slovanskih rodov ^Popolnoma res I), to po-menja nedotakljivosl liboralnega Solstva in liberalno-konfesijonelnih zakonov, to pomenja kiuiscrvutiviii grof llohouwart /. liberulnlm gospodom pi. Pleuerjcm jeiluogla«no izjuvil, da je njihova iiiijsifnejsa zcljn, reftili kmeln, tu so bili izn«Miadeni kiuetje. ^Prav row! ZJ-' valuuMl), Nekaj dnij poznejo ho .izjnvill pred-seduiki Irinoziie vpNiip, da se Taatt'oov niierl o volilui refomu ne more vzprojeli, tu je bil jL'rof Taulfo izneiiaden do demUije, *** irt\p tt. iio slrnnl, zltwll pi^ftfo.J (joH do ogrskih liboralecv. Ogwko CMotMo^Mf h« jo tudi liitro privadilo novo altuvacljifc/iPirovalo je tako; Ako ge tarn gori uvedc jjp)oAna volilna pravica, w gotovo no bo wtavila na Litvi, ampak y.magosluvno prodrla tudi k nam, . tor tuiicHa tudi naft ogrnd Jiboruli^omi be : miriol ni bila brez podlngo, ker ogmki lib«*ta* li/.eiu zivi islolnko kukor uaN punio od vollUilh privil(»giji^v. (Prav roi I) Ziil, da to ni tako znano, kakor bi Knntio bill moralo. Colo grof WurmbrAndt jp v Hvojem zmliijem govoru proti volilnl raforral upnl Hi Hunio od dulofl kakor v vefornvin mnikn poknxati nam oytute volilno mnivrm Slvnr pa je Iwka ill Nicer po xnanum tnoinornudu Kumunruv. OgrHkft fcloje nud 17 milijonov pn»blvalcov, od tell A prMo v volilno KnpiHniko pri «udnjih dtf.nviioi'boriklli volilvah Hunio 840.000 volllcov. Na Ogmknin jo volilui ceiiHiis vl^Ji nogo pri niw In pri 1cm So nejodnak. Po ogrskih komitatih znafe coiimm okrog 8*10 gl., pri huh Kumc 0 gld., po wlovnSklii, «t«doruHkih, ^vbffeiU, in r»tfmw*Wk kJ»n*Uitih pa 7d'K0 gld. (ftnjlo! ('injto!) Dalje prido v ogrskih komilatili na MM) do !UKK) prcbi-valrev jeilen poslauoe, v slovaftkih, rnmunskih in drugili komitatih pa sole ua 50.000, OO.(MK) do K)O.(MM). Polog toga inia na Ogrskom vsak ogrski plemii: volilno pravico kjorkoli je, ako-ravno nima nicesar. Pripetilo &e jo nekoft tako, da ncki rmnunski Zupan ni imel volilno pravice, ker njegov census ni znaSal 72*80 gld. njegov svinjski pastir jo je pa imel, ker je bil ogrski plemic. (Vosela xivahnoBl!) To sem navedcl, da gospoda nekoliko spoznajo, kako jc bilo moZno, da sedi v oger-skem zboru 417 Madjarov in da 10 milijonov Slovanov nima niti jednega zastopnika. Iz toga se da tudi tolmaciti, kako je mo?.no, da ogorski Sovinizem izvrSi^c take izgrede proti kroni, skupni armadi' in proti sv, katoliSki cerkvi, kakor se to zdaj godi, ne da bi zadel na ugovor pri nomadjarski vecini v degeli, ker ji ravno volilnl zakon inafii.usta. Iz toga hofiem zdaj sklepati. Popolnoma jo prav in ueovrgljivo, da nem&ki liberalizom, priStevSi italijanski in madjarskl, ki vlada sedaj v celi monarhiji, narekiije notranjo in zunajo politiko, opira svojo moC na najslabSo podporo na zem^ji, namreC na najcudovi-tejse in najkrivicnejSc privilegije. Propadejo li ti privilcgiji, razprSila bi se vsa liberalna slava in to jc hotel grof Taafl'e pofiasi doseci z volilno reformo. Ta volilna reforma bi bila tudi v tej slavni zbornici prodrla z jedostavno vecino, ker Poljaki bi si bili v svoji pretka-nosti ?.o nasli izhod, narm-ec v tem, da se razSiri dezelna avtonomija kraljestva Galicije (Prav res!), zato smo tudi mi opazovali, kako so bili ze pobiti vodniki nemsko - liberalne stranke. ........ (Jospod pi. Plener je ?.e videl blifcalt se , slovausko zavezo in grof Wurmbrand je zrl Avstrijo razkosano v departemente. A glej, tu pride prav nenadoma re§itelj, ne morda Sobieski II., kakor je bil tedaj zapisan, ampak v prvi vrsti grof Ho hen wart-, kakor deus ox macbina, ki se je sporazumel z gospodom pi. Plenerjem glede padca grofa Taaffea. Polem so se pridruflli Poljaki in zdaj je se-veda bil grof Taafl'e, njegovo ministerstvo in volilna reforma na tleb. Pal je bag isti trenotek, ko je najmanje zasluzil. Njegova volilna reforma bi bila baS pripravna, da umci sedanji Zidovski liberalizem (Tako je!), di> odstrani nasprotnike katoliSke Avstrije in usta-novnike brezverske Sole in drogih verskoli-beralnih zakonov, da napravi mej narodi muter zacne pripravljati pot pravi socijalm re-formi s tem, da se dovoli pristop y parlament tudi nizjim slojem ljudstva. To se je prepre-Cilo. Ob jednem je grof Hohcnwart ukrenil najhuje, kar se da misliti za nas, s tem, da je zopet postavil na. vladno krmilo nemSke libwalce. „Soča izhaja vsak petek o poltlpelfelja s prilogama »Primorec" in „«Modarski List" vred po pošti prejenft ali v (io- rici na dom pošiljana vse leto . . . pol leta . . , četrt leta . . . Za tuje dežele ' liko vei večja poštnina. Delareem in dragim novim naročnikom nat ako se oglase pri upravniSl „Prtni«r«e" izhaja vsaki enem z neravnimi (nej nr) Številkami. * „9m9ftmdmrakl Ll»t" izb ga vsak mesec v obsegu tO r je v petek praznik, izidejo listi SOČA (Izdaja za ieželo) B Gospoda. moja! Ko bi bfl grofa Taaffea saia prijei za drtavno krmilo, ko bi bzJ on postal predsednik, ali ako bi bil v novi kabinet pozval tudi dya konservaiivna pariamentnika, kakor so storm" Poljaki in Nemci, desar jim ne zamerim, imeli bi se mi Jugoslovani raanj spodtikati nad koalicijo. To pa se ravw» ni zgodBo. Grof Hohenwarth ni postal romisterski predsednik. Zakaj V Tega ne bodem preiskoval. Od konservativne stranke ni prisel noben pariamentaik v kabinet, na Jugoslorane pa se §e» celo mislilo ni. Zato smo dobili izreeno neroSko-Kbei ministerstvo Plener, imenovs graetz (Tako je!), drugo izdaragrniriisfc , Lasser, imenovano Auerspeidf/^goyorf >&$L-terih konservativnih listov nfc ireljajo ttt nUk Grof Falkenhajn je gotovo $ob"rohoteih star gospod (Zivahnost) in gotovfi. konjatrvativet mo2, ali po mojem mnenji je \m v^tftra k»-binetu samo konservativen opillfl^nprnajp j (Vesela zivahnost), minislerski riysse?P*-*nas-protno pa se bode grof Sobmiborn nove Bituvacijc kmalu tako privadil [Klici: Da J Da! J, kakor xnata na primer konservativni „Vater-land* in konservativni „Grazer Volksblatt* proslavljiUi z »Newe Freie Presse* sedanjo konlicljn ter hvuliti kot nekak non plus ultra polilieiio modrosti. Oslanek ;«aje v sedanjem kubinetu, in ta je glavni dele*, odloono nem-8ko-libor»Ien in gospod pi. lienor njegova duaovna jjlava, Gosp. pi. lienor pa jo ze za j»e program, on jo liheralno Mamhesterstvo in bojevnik proti .Slovanslvu. V dokaz prvega jo nam liorza in zidovsko Casopisje, za drugo jhi novi vladni program. To jo vladalo veselje na borzi f ,N. Fr. Presse* je pisala: »lme-rovanje gospoda pi. Plenerja jo bilo znamenje nikd«» prienkovauega kuriuega povzdiga*'. rtadoatno so razglasali zidovski, lisli, da so bodo novi tinantni minister skoraj pojavil na borzi z nnvim izposojilom :U» ali ftHI mi-lijoron, »Jaz ntonim videli znamonja. da stojimo xopet pred zaCotkom narwlno ' go>poda»*sko povzdige, knkor&no smo zt doziveli pod mo-soankim mjnisterstvom in (.assorjcm. imono-vunim Auersperg. Poraz .sovoda tudi no b, ako bi jo dttsogli-'. S torn so vendor pravi, da bi mi .SIo-venoi izgubili noil novo vkulo So ono malo droit!inio, katoro smo si pod grofom TaaRoom tnuiapolno dovolj priborili, da no rotom pritM-raoili. l>aU•> sm-> piiMi Jugoslovani po-1 doso-tlaiijiiii vfxistvom, tako 110 more in no smo daljo iti. i>o«.odki, katoro je prov/rooii naA yiMlnik, potisnili so nas do lota 1S7S. nazaj; izi-oi-i-ni smo : je ta zaupnost umaknila raslori nozaupnosli in sodaj jo popolnoma izjrinila. Pokazal so jo nam kot laznjivi Mojzos. [Zi-valmost|. Prirakovali smo, «!a nas bodo po-pi-ljal v obljubljoni* dozolo jodnakopravnosti, mosto toga pa nas jo viMlil 11 lot po TaalToovi piist-avi, [I/.vrstno!| poini obljub in uoglodo na izostalo spomino. Koiioono jo nas pripoljal nazaj v ^ipot, to so pravi k iiomsko-liborulni vladi. Itos, riz-navatn odkritosrt-no, da nam bodo ostalo v livaleznem spominu, ali o spromljovanji sc sodaj ne da vet; govoiiti. Z izstopom iz kluba nemskib konsor-vativcev so ni 'jit izpror.ienil nas narodno-konservativni program, izpremenili smo stiiiin svoje takticno postopanje in ravnanjo. Zafo ostancmo, kar se lite konservativnega (tola nasegti programa, se daljo somisljeniki nom-skili konservativcev in kadar bode frebn, tudi njihovi zavezniki, samo v klubn. v konliciji ne moremo ostati, ker mislimo, da je taka zveza z lihernlizmom skAlljiva in pogubo-no>na zti konservativno stvar Kaj naj si misli ktdolisko Ijudstvo, ako so njogovi po-slanci bijejo zunaj z liberalci na Zivljenje in smrt, tu v parlamentu pa si podajo'roko in sklepajo mir. Katolisko Ijudstvo bi bilo po nasom mnenji zmesano, ako vidi, kako njibovi za-slopniki na jedni slrani navdusono"govore na katoliskem shodu, sklepajo najboljso rosoluoije za pape-2a, cerkev, krscansko vzgojo in solo. za krSCansko socijalno reformo, na drugi strani pa provzrot-ijo tu v parlamentu koalicijo ter isto 5e dalje podpirajo tako, da li-beralizem polegne na-se vlado in gospodstvo v drzavi. Tako postopanje mora innogo Skodovati konservativni stvari pri Jjudstvu, v najvot-jo skodo za katolisko druzbo in katolisko cerkoV. SvareC vzgled imamo v prvi blifdni pred seboj. Ozrimo se tja v Marijino kraljestvo, na Ogersko. Tarn stopajo zdaj katoliki na noge, ali prepozno. Tarn je liberalizem proplavil vsled njihovega molka ter storil jeden korak dalje, da razkristjam" druzbo s civilnim za-konom. Prav res! Jednaka osoda caka tudi nas, ako ne stopimo pravocasno na noge ter se ohrabrimo. Tega ne pravim jaz, ampak jeden BajizrrstnejSih ogerskih skofov, kaHi»->> Schlauch. Katoliski Jugoslovani neCemo biti krivi take nesrece, zato si odberemo drugo pot, ki je za nas tudi najbolj naravna: jugoslovansko zdruzenje v zvezi s slovansko koalicijo, ka-kor§na je ravnokor dogotovljena. [Priznnnje ] V tem polozaji ostanemo, dokler' se stvan v koaliciji ne razvij-ijo, kakor se mo-rajo razviti. Konservativci bedo morali sami hoditi ah voziti se. [Zivahnost.] Ako se to zgodi, spoznali bodo tudi Poljaki svojo katolisko nalogo in dolznost, in potem se stece ura IV. liberalne avstrijske ere ler nastopi Cas druzega zeleznega obroCa. Do tedaj pa bodemo Jugoslovani zvesti svojemu programu in zvesti svojim volileem. toliko odloCneje branili tu njih nravice, zah- ieve in ieije, po najboljSi vednosti in vesti, za Boga, cesarja in domovino. Zivahno priznavanje. Ponatis iz ,SI. Nar.* las Ljnbljanc. (Izv. dop.) Jedva je u-pravno ^odist-e raz?wliIo. da se smejo v Ljnbljani napraviti san.o slovenski uliCni na-pisi, ze ^ dobe nekateri, ki mislijo. da z ozirom na Nemce ne kaze napravijati samo slovenskth napisov. Nam $e pat- taki oziri zde popolnoma nenmestm. Nemci m'so biH vajeni se mnngo ozirati ca Slovenco, dokler so sami bili v vecini v mestnem zboru. Vsaj je bilo dokaj brezozirno. da so v po vetini prebi-valstva slovenskem mestti. ki je ob jednem gfetvno mesto slovensko df*2ete. napravili u-tiCne napise z nent-icttm na prom nw-stu. Se-iaj bi se I*? naredtli smtsne, ko bi sodtmje dvojozifne naptao so nadaijo trj>eii po mostnib voglib. Neiuet bi tz toga izvajali dokaz za potrebo nomstino v LjitbljaniT f>> da sloven-ski mo>tni 'za«ftop sarn prtznava to potrobo. kor tit izvrsi sviyoga sklopa. Da bi Neinfi v Jtotjn, G-lovon in ManiMirn napravili dvojo-zifno napiso, ako jilt v Ljubtjam pustimo, na t«> So misliti ni. (l-tiUwlnjift prtobfirno o tej zadovi votjt tlanok, ki nan-jodo5el »z Ljub-Ijane l>.| Mestnomu zboni Ijnbljanskomu se ne more zttmoriti, da jo to stvar dognal do zadnje in.-tant'o, f-o tudi glodt* na utomoljovanjo raz-smlbo izid ni povsem ugoden. Stvar bi se bila uekako dognttla, kor jo tudi v Pragi prisla v tir. Nomci pa sodaj vsaj vodo, da so .Slovene! no dtimo od njib strabovati, da smo pripruv-Ijoni za pravice) poganjati so do poslodnjo instance. V soboto popoldno }t> rrii"Io „.Slovonskf» Dnthtvo'* v fiitalnici svoj obtni zbor. Zboro-vanjo jo voilit prodsodnik, boleznik g. f»«>-golti. V svojem iiagf»voni jo uagkisal, dii minolo lolo dnislvo ni razvilo posobno zi-valirio dolttvnosfi. Prt niostuili volitvali ni bilo ]-o|rebtt posobno dolavnosti, ker so uasprofun slrtuika ni iidoto/ila volitov. Nil Nolrtiiijskoin so pa soim'sljoiiiki s svojim dolnv-mjom pri-pomogli kandidiilu „S1«'V. Drusivti* do zmtigo pri •lezehto/bniski volilvi. l)nistvo tudi na dozcl'i polagoma dobiva uspov, kai kaze bas iioir.-injska volitov in pa gibanjc zopor grofa [lobenw.'irtbii n;i (Jororijskom. Tajnik gospod i\r. T r i 11 o r jo omonjal, da minolo lo'.» drnstvo ni tako .sklir-avatr> shoilov, kakor nasprolno pntitituo drusLv«), kor ni botolo izzivati. Dnist.vo pasejeimolo bo-rili fntli v miuolom letu proti tujim neprija-teljem i»k doniiifrim fanalikom. Druslvono gla-silo dobro naproduje. Tiskalo se je v blizu '.{.100 izvodib. oi)0 izvodov dobivajo dnislvo-niki. 1100 so jib prilaga „Hlovenskeum Na-rodniSfva oziroma tajnistva, kor je zlasti pni it igl;^sat. da je potrebno, da so za natelnika izbere kak aktiven politik, da bode drustvo moglo prav razviti svoje delovanjo, so bile volitve. Predsednikom so je izvolil g. dr. Ivan Tav-tar, v odbor so se pa izvoIHi \p^. dr. Kan)i vitez Bloiweis, Jos. Lavrenfit-, dr. Kusar. Ivan Gogola, LenCe, Fr. Treek iz Ljubljano, Jurij Kraigber iz Hras, dr. Albin Poznik iz Nove-gamesta in Viktor Globotnik iz Kriinja. Zeleti je pae. da bi pod novtm odbo-rom drustvo razvilo zivalinejso dolavnost. Se-danji Cas je jako kritiCen, treba }t\ da pre-budimo ves slovenski narod. da bode znal varovati svoje koristi. Pri nas n:i Kranj>kcm je tako nastala nokaka lelargija. Xikdo so ne briga, kaj delajo narodni zastopniki na Dn-naju. sSlov. Drustvo-1 je poslednji fas zaCelo nekaj buditi kmete po Gorenjskem, kam da pelje tista politika. ki boCle. da bi nasi po-slanci z roko ob roki bodili na Dunaju, z nemskimi liberalci, ali od neke strari se pa na vse moci deluje, da se ohrani sedanja malomarnost. Splob se pogreJa mej kranj-skim prebivalstvom Se nekoga samostojnegtt misljenja in preudarka, ki je posobno potre-ben v takih Casib. kakor so sedanji, ko so odnosaji tako zmesani, da je ze tozko lo^iti prijatelja od sovraznika. Sploh se brez dela j ' nifi ne da opipiti. Slovenci bi morali posne-mati socijalnejlemokrate, ki neutnidljivo delajo za svoja iacela in so has vsled le de-lavnosti pridJili lfa milijone privr2eneev in se proti njimf NemCiji ie katoliski centrum veC uspe§no le more ustavljati. Treba je sklicavati sh(|e in ne se ustrasiti, ce se morda jeden liod ne obnese. Na shodih §e morajo razpri|ljati razna vpraganja in posobno delati na|o, da se tudi prebivalstvo samo jame Udefzevati raznih razprav. Le tako je mogoCe napd pridobiti, da se sam jame zanimati za jfna vprasanja in tako se na-pravijo tesne^ vezi mej narodom in njego-vimi voditelji.? Domace in razne novice. Odllko**njo. -— Nj. Velifanstvo pode-lilo, jo nudultolju v Solkanu gosp. Tonia?.u Jugu srebrnkrizeo s krono. Castitamo go-spodu naduraiju na torn zashizonom odliko-\auju, ki jo f> enoni c.astno za ves slan. „Kn/.I|Mt*' po dcjjeli goriAki in gradiiki so pridno tjsH v tiskarni; itpnmo, da v Sostih todnih bo zfv rokuli si. obcinstva, ki ga zeljno prifr.-ikio. Ta kryii bo monda prvti onake vrste, v Slovonoili. ji-rkvena nprava bo So natanC-noje, prcglf-iloje sostavljonu nogo je v ftko-iijskib izvos^h. V.so osebje ho imvedeuo z vsemi naslt»vi in slu/.bami, z duovoin rojstva in posvofonjt 1'ri vstiki duliovniji bo zazna-movana o«bfeljonost od (Jorico in pri veftini ludi oddaljo§)st, od sosoduili diihovnij. Knako uafiinf-no bo opisano Solstvo v dozoli. Pri oeebjn bo letnica rojstva, zactisne in staino slubo in plaCiiu vista. Pri Solab lotnici ustaQivljonja, slovilo iicout-ev do 31, doc. Is', 3. J^tlsko oblasliiije bodo vse nasteto. Tudi -"r •?. .1 v 11 a in d e z o I n a uprava br> kolikor it /ore obsirno in nalaucno opi-sana, - Jaljo bodo notri zaznamovnna rlruslvii, Ziftirovtiliiioo, trgovci, obilniki, ltd, Polog toga bo voliko sostavkov za prak-tisko upoi'itlo. n. pr. o kolokovanjn, o pnftti, bixojavii iitposttii liniiiilnici, o iioveiu do-tiiirjii v prlfiori s stitrim in z doiiarjom dru-gib dt/av, Id. i(d. Ibizvilno je ze iz gornjib oosed, kako koristna be lit knjiga za vsakogar, ki kolidaj gloda iz ozxib rodbiuskih mej v svet. „k' a; i p o i" bo obsirna knjiga, ka-korsno — smolo trdimo ninia nobena de-zela avstrijika. Tisto MGuido" pa, katere us-iljnjejn tidi nam Slnvencem, ntij se pojdejo skrif. prod „K a z i p o t o m". Kdor zoli knjigo f-im proj dobiti v roke po poili, :iaj so oglasi in pridene 1 gld. — Sestavijan • to knjige stalo je velikega truda in jo bilov zvezi z mnogimi stroski; drugo lofo bo dt!o voliko Ioze, zato bo drugo leto moreliiti -liili etna nokoliko nizti. Narofnino vsrH-ojoina »(*oriska tiskarna" A. Gabrscek. Nolutera ^upanstva nam niso so poslata pclidkov za ,,K a z i p o t". Casa je to >o par tnij: Pnisimo ziitogadel imona gg. zupauov. pod/.tijuim-v, starasin, tajnikov, ob-boduikov in kjo jo obi\ urad. — Ako so se zadnji «%'»- pripofilo kake spromombe pri ob-oirtah, m kaierib imamo ze podatke, lepo prosimo, la nam jib si. zupanslva blagovole nazuaniii. Knaio prosnjo imamo do narodnih •Iruslev. ,So S dnij je Casa. V kolikor bo ..Kaiif-ot" pomankljiv glede na 2upanstva in drustni, no bo na-ja krivda. ilt. . lovarisi priredila novo .,!:as>astands-Nach\veisung*% ki je v rabi po novom letu, dalje ..Bericbte4* za do-pisovau-' s postnim ravnateljstvom, nemske pobotnie za projemanje raznih plaC in u-rtulne sostne spremnice. Cene zmerne za IiCne izielko. Razposiljajo se z obratno posto. — Gg. poStarjem se priporofamo, da bi se ob potvbab blagovoli^ obracati na naso tis-karno, ki more v vsakeni pogledu najbolje postrer;. Ziirota. — ,.Sot-a", ..Primoreruin ,,R inriovamento" so hudtrn v petina-sim za^rizenim nasprotnikom, ki se natujajo v irrcientovskem. laskoklerikalnem in c. kr. taborja... Ti nasprotniki so si zadnje Case podali roke v slozno delovanje za uniftenje imenovanih listov. V ta namen vlada med njimi uprav ginljivo in bratsko soglasje, da mora mehkosrfnemu Cloveku solza ginjenja pasti ua lice, ko vidi to slogo, to vscstransko vzajenmo podporo imenovanih zivljev. 76 Vsled takih odnoSajev Caka slovenski narod na GoriSkem v 1. 1894. vecjakopouC-nih preseneftenj, ki zadenejo sicer posamic-nike pray hudo, a unifiijo jih ne, ker niso osamljeni v Irdem boju proti stoletnim tla-fiiteljem, marveC za njimi stojS vsi, kar slo-vensko misli in fiuti. Namesto svojega neple-menitega namena pa dose2e ta najnovejsa „Lcga Nazionale" v c. kr. send, blagoslov-Ijena od „svete lige", da zaljena slovfijiska zavest vsplamti v slehernem slovenskem srcii — in potem nastopi dan zasluzenega pjafiila. Obcai zbor „Goriskega Sokola" bo jutri, na praznik sv. Treh Kraljev, ob 4. oopoldne v druStveni dvorani.*T)ru§tvo-Je za Slovenski Mvelj v gori§kem mestuvelike vaz-nosti, Zato bi bilo prav, da bi bila udelefcba — kakor pri veselicah — tudi pri tern zbo-rovanju prav velika. Oblfni zbor „Gori§ke Citalniee" vrsil se je v sredo zvefier; tidejezba ni bila mno-gostevilna, a ipak zadoslna. Predsednik prof. A, $ ant el je v svojem govoru onion jal ruzne neugodne razmere, ki so druStvo ovi-ralo v uspesnejSem in zivalinejftem dclovanju. Tajnik pa je obiirno porofial o odborovem delovanjit v pretoklem lelu. — Na to je po-roftal druStveni denarniear o denarnem pro-metu v preteklem letu, o proraftunu za I. 1B94. in o druStveni bilanci. Cttalnica je iinula doliodkov lo:J4 gld. 06 kr. in stroskov WW prlil. 25 kr., tako da je preostonto at gld. 81 kr. — Bilanra \uti» 1394 gld. 50 k». jikliv in 033 g!d. pnsiv. — Prorafiun za prihudnje leto 1ca2e* 1079 gld dohodkov in 1672 gld, stroskov. — Itaeun se sprejme sogtosno na znuiije. -- Na prod-log g. dr. Rojea zabvali zbor soglasno od-stopajoci odbor na niarljivern delovnnju v korist druStva in v Cast slovenskcga zivlja v Goriej. — Ker dosedanji predsednik g. prof. A, Santel ni hotel na nikak iiafiii vee prevzeli predsedniske bulare na svoje rami', bil ji* sn-glasno izvoijen g. eesarski svetovaler Kraii V o cl op i v e e, za deiiariiicarjsi pa je bil zojiel potrjen g. 11. Pniiifc. V oiibor so bili iz-voljeni v vsestruuskeiu sporazumljeiiju gg. prof. A. ftantel, dr. Fr. Kos, Kr. Sivee, K. Kliivzur, Lud. IVenitou, prof. Bc/.ek in Iv. Mereina; nanuHtnika Kr. Itlnfcon in Mir. Premrou. — Odbor je prav dobro seslnvljen in laliko srno ziulovoljni, da sloje Citalnii'i na eelu ti gospodje. Dal Bog, da bi se jim posreCilo, spraviti v ('lit. vet zivljenja nego ga je bilo zadnja leta. Srediije Sole. - Tr/aski .,Matino" je priobCil v ponedeljek sledefi Cluncek. „Nekoliko pritoib o srednjih solan na Prinwskeni*. Od mnogih strani doltajajo prito?.be- o nekej pretiranej strogosti, ki se je media v srednjih Solah v didaktitnem ozim. No govori se, da dijaki bi bili prooblozeni z delom, anipak da se od njih terjajo slvari. ki pre-segajo njihove moci, in sim- /. biv/mrjno pedanterijo in vkljub nmogostevilnim oared* bam ministerstva, ki so vendar glede poduka zelo liberalne. lirezstevilni so slabi redi, ki so skoro izkljticno naslcdek novega nacina pri izpra-Sevanjt; ne pusti s-> namreC dijakon: toliko Casa, da bi pomislili, in uftitelj jim nc sme niti besediee.pomagati. VpntSanja se jim da-jajo nenadoma; ako dijak odgovori, je prav, ako ne, se da isto vpraSanje drugemu in prejgnji se mora vsesti s svojo iepo „dvojko", ki se potem zapise v mesetoi katalog: Tako so dijaki v vednem strahu in nikdar gotovi svoje stvari, tudi tedaj, ko so pripravljeni. Ta strogost pa priVipi, do vrhunca, kakor slisimo, pri nem§dini. Pozvedovali smo o verjetnih razlogih teh nenaravnih razmer v nasili srednjih §olah in zatrjevalo se nam je enoglasno, da to prihaja izk\jueno od nekega novega sistema, ki ga je vpeljal ne samo v Trslu, ampak na celem Priraorskem novt de2eini Solski nad-Kornik Dr. Lescban0fsky. On je gotovo pre-pndan, da dela prav tako, alt vspeh je ravno nasproten. Pripovedujejo nam od razlienih strani, ia profesorji nemajo pri poducevanji. nfc >rostosh ved, da jim je odvzet vsak oseben rpliv, da morajc poduCevati vsi po njegovem »pitu in da nacin poduCevanja, kakor jim ga >redpisuje nadzornik, ni vtemeljen ni v pe-lagogiki, ni v ministerskih naredbah. Taio se uCiteljJ sami ne Cutijo vee go-ove svo,ie stvari in tako ponehuje pri njih sako tekmovanje in osebna inicijaUva. Pravijo nam, cla najboljSi in najodlofi-ni§i profesorji se skuSajo oprostiti tega sistema ali vsi nemajo dovolj poguma. Nekteri rav-natelji so se vpirali tern novotarijam, ali nek-terim se je zljubilo iti se dalje v smislu svojega predslojnika in tako v nekterih Solah ne ved6 kaj bi zaCeli; uCencem se veC ne Jjubi uCiti in profesorjem ne vet poduCevati. Vobfie obzalujejo pretirano* pedanterijo, ki se briga bolj za aunajnQj3i,J&jcor za notranjost in je vzrok, da mladenCi poCnejo mehaniCno misliti, da zgubljajo samosvest in da se ne morejo iz lastnc mod do nieesar vspeli. Bilo bi absolutrxo potrebno, da se ta stvar razjasni in da bi se uvedlo v omenjene Solei__spet_nekaj-reda in logike,"------------------ Tako pige italjanski list, ki se tiska blizo rumene hi§e v Trstu. Nam so take in jed-nakc pritofcbe dohajale la veC C-asa, Ze lansko leto, smo tozili o prelirani strogosti na go-rilki gimnaziji, kjer pada v zadnjem Casu po 25% vseh dijakov, k o 1 i k o r j i h n e p n d a na .nobenej drugej srednji Soli v Avstriji. Cle pomislimo, da so morajo pri nas dij.iki boriti * IHavo tiijega ufinega je-zika, se nam pretlrana fctrogost v vseh pred-melih zdi nennrnvna, a popolnoni nernzumljivn v — ii c in ft C i n I. Zntrjoje se nam, da se od iMiih dijakov v neknlorih razredih xuhtovn bolj natiuifino znanje nomsko literature, nego na popolncm nemftkih zavodih. Izvrsrne iiemSke fltanke f,e no zadosliijojo vof mla-dim licitcljem nemSftino; zato morajo to „z a-t e I e b a n e k m e e k e |> n t i e e" nincil i Ao z narekovanjem nepotrebnili slovst veil ih po-drobnoslij, Vsled teh neopravicenili prelini-nostij tako slain' iispehill A zdi se niini, da nis'o na teiii t(»liko krivi dotieni udilelji, ki iiimjo goiovo najboljso voljo. kolikor on! od-lofcilni faktorji, ki dajojo lake skVivne ukaze, ki se pa nilcnknr ne nji inajo •/. nii-nislerijiilniiiii naredhaini, kakor Inli „I\|al-tino", Skrajni cas bi ze bil, da se le iiezdravo razmeie predrugarijo.'! ItiHloilariif dmieskl. /;i .Slogim*1 zavode je doslo v zadnjili nsniih dneh: '/m-piiuija lleiiee 10 gld. ¦ - ftiipiinija Doruberg 15. gld. - ('», g. Alf;inz 1'oljaak jtri Sv. To-mazu li gld. Itodoljulii lokav^ko-dol-ol- liftk! v gostilni g. Krauea Volka :t gld. 115 kr. - - V veseli druzbi g. Simona Urania nabral na novo leto g. J. Sekli 2 gld. Gosp. Malko Kaule nadufil. v Se?.ani uameslo vo-sfil ]irijalr)jem in zuaiicem za novo leto 2 gld. — Gosp. Jos. pi. Premerslein v Tol-minu, preoslanek neke po.Mljalve, 20 kr. Prof. g. Gotard Pavh'tie, zui)iiik na St. ViS-kigori, 4 gld. — Pre*", g. Fraiifteek Kranjce, zupnik v Hreginju, letni donesek 5 gld. — Cl. g. Jos. Strancnr vKamnji.h 1 krono meslo novoletnih vosfil. ti. g. Karol Gigon, vikar v Temiiiei, je poslal liidi lotos 10 iztisov «v< ega molit-venika .Pridiii iiOenei'" i.i nPridna ueenka". 2upaui.ja Vngerskci je postavila v pro-rafun «0 kroii, zupanija St. Ferjan pa 50 kron. Cast nasiin znjianslvoiii, ki tako mnejo prdezaj Sloveneev v goriskcm mestu! Z a ,H o 7. \ & n i c o" so darovali: (5osp. Gulot, c. k. m. Sol nadzornik, 1 gld. Go spa Kojiceva :5 gld. (Jos, a Seppenhofer 2 gld. Gospod Iv. pi. llijaSevif. zojiet 2 gld. in 8 parov iugovie. Gosp. Ant. Fon, klobuear, 2 kapi. Gosp. Jernej KopaC podaril 410 kosov med. peciva. Gosp. Iv. Trampuz, pek, 205 velikih kolaCev. Go«p. Sim. Rutar na sv. Gori podaril 2kroni deklamo-valcu »Vrli Avstrijan". Gosp. vikar Fr. Kodric.. s Trnovega eno vrefio leSnikov. Gosp. Ant. JeretiL: 1 Skatljo peres, 1 zvezek peresnikov, 6 §katljie, 4 torbe, 8 tablic. — Gosp. A. KuStrin 1 §katljo peres, 50 gumijev, 12 Crtal, 4 sk'atlje peresnikov, 50 knji?.ic, 25 biljcznie. — Vstopine dne 17. decembra je do§lo 67 gld. 32 kr. Iuienik darovatcljcy. za 2ensko podru2nico sv. Girila in Metoda. Usnjain podplatov so darovali gospodje: Gavdencij Tosi, Karol Casagrande, Hausner-Lokar, Alojzij Scalettari, Anton Drufovka, Ivan Drufa, Franc Jakil, Andrej lakil, Franc Bensa, Franz Bizjak, Alojzij Culot Obleko so darovali; Gg. Josip Del-piero, Sebastijan Oblasciak, Pietro Tomasin, Gospa Ivana KoejaneiC mnogo blaga in 2. gld. Gospa neimenovana dobrolnica 60 me-trov blaga. GospodiCna Gabrijela Doljak 12 rut. Gospodiena Marija Dolinar 2 volneni ruti. Ufienke gospe UrbanCiC 24 p. zapestnic. Gospica Jelka Mereina 8 par. zapestnic in 2 p. nogovic. Gospa udova Komavec Lucija zaSila 23 kosov obleke. Gospa Pavlina Kavfiic za§ila 6 kosov obleke. GospodiCna Ana Ozana zaSila 8 kosov obleke. Pletle nbgovice so gospe Blazon, Seidl, Fajgel, Bizafl. GospodiCne Zej darovalo 6 par. nogovic in 1 krono. GospodiCna Fabjani spletla 5 par. nogovic. Gosp. Stubelj 20 kr. Ena dobrotnica 1 krono. PrevzviSeni grof Franc Coronini daroval 5 gld. Gosp._Anton JakonCiC 2 kroni Gosp. Franc Plohl, profosor 1 gld. Neimenovan dobrotnik 10 gld. Gospod Jernej KopaC daroval 200 sladfiic — Vse imenovano darovateljo iskreno zahvaljuje in jim priporoCa slovensko mladino tudi za' priliodnjost v blagodiiSno podporo — Nafelnislvo ^ensko podru?,nice sv. C. in M. V Corici, dne 21 dee. 1H83. Popravek. — V !i>toSnji „V e s t n i k VII.'* sir. 151. se je prf „Hriski podnixnici s sede^em v Biljani" uiinila neljuba pomola v denurni vsoti za leto |««J2„ kjer se izka-zuje II gld,, ko je v resniei nnfln druzba prejela. 21< reel: ftliri in dvajset goldinarjev, knliw je ilnposlul marljivi podruziiifni bla-gajoik velef-aslili (niKpoil Josip Vidmnr, ka-nelan v Biljani. 7,;\ I. 1893. pn je inli gospod due 25. iiovenibra doposlal tridiwl goldinarjev. - Zgornji popravek bodi v blagoholno vedimst ee, Manoin „llriske podrnziilee". Vodstvo dru?.be sv. Girila in Metoda. V l.jubljaiii, due 29. derenihra 1883. Vabilo k rediiemii oheiiemu zboru „ll ru n i I n i v e in p osoji In i re v Cork-n e in, reg. zudruge z iieoinejeno znvozn", koji bode v nedeljo due 21. prohincii t, I. ob 2. ni'i popoldan v jirostorih g. Petra Jur-nian-a v. iiaslediijiiii vsporedoni: I. Pozdav iiaiYluika; 2. I-elno poroCilo hlagajnika; 3. Porof-ilo ra^unskih pregledoviileev; 4. Ilazde-lilev f-islegii dobieka; 5. liazni niisveti, K obilni udele>,bi uljiidno valii Odbor. V Morlt'l j<" iimrl daiiou hi vsi gimna/.ijski raviialelj gosp. Fr, Seharfeiihuuer, zvest prijalelj Aolske mladiiie v nSloginihH zavodih. Si» za zadnjo bozieiiieo je daroval svoj na-viuliii donesek. I'ofii'el) bo julii popolmlne ob 2. mi. iKKlavili nam je se, da pokojnik je bil veliko let zvesl iMaii »Goriske ('Jiluliiieo"^ ki inn ohraui hvalezeii spmiiin v svnji kroniki. N. v in. por'iva! >'esreM. Iz SI. Amheza: 3. t. in.. vo/iilo je sedem voz iz Trsla. Iturja je bila slrasiia. Na Gukisi-u je vozifek lozefa Piska IresiMI ob kainen pri eesti tako medio, daje voznik odletel na dingo slran eesle in so nioriio poskodoval. Odnesli so ga v i|pko hiso, konj pa se je ndtrgal in zbczal; ujeli so ga v Mirnu neposkodovanega. UCeraj predpoldne je neka mali puslila 4-letno de'klko samo pri ognju v kuliinji. Deklici se je unela obleka in zaeela je na ves glas jokati. Ljudje so piitekli in resili jo smrti, tekko da okreVa. ~ Mali, pazite na oiroke! ltalNS<>iil(>iis(olTi> von -lo kr. bis It. 11. pro* iiiiallii«ki>ifii-inliiudn(fifik(>mi pnHkuAiililto Ivmm Hanr. HuaaHa, M, ii.l, kakor (udi limknvn nnifliijn miioidh ndlit'iiih xili'iiviiiknv (ki jn niiKivnjri knvo bodoflio-nti); ako ft* doHlavimn, ilu In kavo rnliUii ftn nokaturo I) ilniAiiii'p, dobiodi>liii unvodl, kolHutjl Hi lepienU^HI •lull' da koiiHinnciill liliiHlno popraiiijojo pn n|l -- v«a to niinjnn jiolrjujo, dn knvi ,Vilt«iiii" ti«n dnnns prvo incslo iimd vHcini do rMiii xiinniiiil iii'IiiohIII, (inlovo jo lorcj, dn bo (o kavo rnblU VKaka lodbiiiii, koji ju mill' r,dravU valikanski razslavi 1. 1888. pa z zlato strstinjo 1. Pontyn fasliti du!iov3chii in «5asl. ccrkve-nim oskrlmi3U-r,iii svoje sveCe in lorfe iz ftstega garanlovanega cebelnoga voska, izdelane pod nadzorslvom preCastilega knezonadSkolijskoga ordinarjala gori§kega; na vseh je prilisnjena tvorniSka znamka, prolokolovana v regislrih c. kr. oblaslnye. Ccna snaSa gld. 2.50 za kilo s pla^ilompo enem loin ali pa « 3% popusta pri takojsnjem placilu. Narocila «-ez 4 kile poSdjajo se proslo poStnine in IroSkov za zavyanje. 2. Vclikonocna sveta tudi iz cislega voska, okraSena z ploliorezbo, cvetlicami in pozlaC-e-nimi omamenti, kar se dela vse v vosku. 3. Velikonorne sve«!e s slikami na olje m tudi okraSenimi z omamenti v dozdevni slikar^'i. ¦. Yzdelujejo se tudi sveCe in lorce za raz-;IUjavo in pogrebe itd. namrec: a) Sve5e vo§(5enc I. sostava po avstrijsksra na-irnu gld. 2.20 kilo b) Svece vdSgene I- sostava po lombardskem in bencJkem naSinn gld 1.60 kilo. Pogoji gornji. .. NajlinejSe kadilo Lagrima Orientals gld. 1.20 kilo. ~. Kadilo nizje vrstc v zmih 70 kr. kilo, kakor tudi storaS in gumy Mirra. Da so svece iz pravega Cistega iebelnega vo- , ska, garanluje se s 1000 gld. ¦.....»........,„„„,v„„„.; Vnziif list! in lovornj llstt v Ameriko. Kraljevski belpijski poSlni parobrob „R(Ml Steam Liitie" iz Aiitveii)ona direklno v New Jork & Philadelfijo koncesijonovii.'ia frta, od c. kr. avstrijskc vlade. Na uprasanja odgovarja tofino: koncesijovam zastop „Red Star Linie" na DUNAJU, IV Weyringergasse 17 ali pri „ JOSIP-U STRASSERJ-U Statbureau & commereieller Correspondent dcr k. k. Slaatsbahnen in InnSbrUCk Naravne mfnoralne vode Iz raznlh ntudencev. KemlLni, farmacevllinl In drogerljskl Izdelkl najbolj dlslano domaeo In tuje zdravilske possbnostl. Ribje olje, naravno in Izvrstno, prl-jatnega okusa in kemlftno 6lsto. Ribje olje z zelezom all ieleznlm jodom. NajLlslejSe iveplenoklslo apno c. kr. kmetljske sola v Gorlcl za vlnarako rabo. Zdravila za ilwlno, konjski cvet, konjskl praiak, goveji praiek. Homeopatldna zdravila. prodaja novoustanovljena lekarna Brannitzer v RnbntiScu U. 10. v najemu Alojzija Gliubich-a. . Knjigarna in prodajalnica papirja 3* paffidi y Gorici priporoCa Hustrovane in inodnc ia.sopisc In fcnjig© vseh vrst. Dalje prirofa vseb vrst pisalnih jn Solskih potrebSCin po najnizjih cenah. Dr. Rose iiyotni balzam je nad 30 1ft znano, prebavljanje in slast pospeSujoto in napenjanja odstranjiijofie ter milo raztopiajoCe donate sradsfvo. Velika stekl. 1 gld., mala 50 kr. po poSli 20 kr. veC Na vseh ileUi zavojnine je aioja Mi ilmjnna, zakonilo Zaloge skoro v vseh le- karnah Avstro-Ogerske. Tam m tu.li dobi: Pra§ko doma6e zdravilo To »r«Wv«» |M»»}w5iyp j»rav ulwinio, kaknr «Vi»ilotyo mri<>ge *ku»i\j«, ubc^jp, zriK'nje in W feme ran ter |t«li»jr ti^jraltolotine. vistbi^i VSUUl<>*JiuaS:,kr.in «kr.Vo,,Q$tl«kr.»^ Nil \M\ lU'Hh zavnjniuii j> moja tu tliHl,m;i *v kontta vatatvfiu xnatnkc. B. FRAGISER PRAG A jt.9flfc204;MaUstnuu>lfVariui^pri«1nM«iH«rJ«« §fff FoJtna razpo&ujatev vsak tlan "^Q| 1 Anton Potatzky f v Raitelju Ltv. 7 w Gorici | prodajalnica drobnega | in nurnberSlcega blaga f na drohno in nx debvlo. » ,___—-----------------------------» Jrdino * in najeenejse kupovalisco, * I za ktipovalce in razprodajalee na dezeli, I; za kroSnjarje in onnjarjp. Nalvacja zaloga :i Cevljarskih, krcjaSkih, pi&uskilt, popo-l! tovalnih in kadilnih potrebsfin. Vozuki in stoli na knlesrih za otrnke. 1} J Posebuost: Semcna za zrlenjavn in haw. * lWmi lUilim paxili na iuhImv: t Na sredi Rastelja stv. 7. X- ¦* Svqjo voliko zalotvo olja iz oliv priporofa Enrico qui. Carlo (iortaii, Tia Castrna 4, Trst | naspr. pivarni lUlsen | Proti hripi imenujejo vsi profcsorji zdraviktva kot obva-varujof** smLslvo konjak. \z vina r svojih vinogradilt dtslilovani konjak poittja x steklenieab po Z\L litra po po^tnent povzeljn za 12 gld. Jos. n'ravasraa, vinograrinik in kubar zganja v Ptuju fPeHati] Stajersko. L. Geiiisovo glecliscw frrodejstYa, dnhov in SiierUatlitet. V Gorici, stari trg-. VELIKI PllEDSTAVI. V sobotn in nedeljo 6, in 7. I. m. boste po d v e predslavi ob 4 pop. in 1% severer. Veliki irala predstavi a povsem novim sporedom, „Vragwa dobrn volja", itcK Natancncjc povcdo lftpakt in lislki. L. Gen I, ravnnb>lj. Teodor Slabanja srebrar V GORICI [Gdrz uliea Morelli 17 pritfvrwt prrt". .lakovViru za i;;*[>i-;u,o rcrkvcriili, L¦•>>»»! Lit ..nult; \z 1-^h-iA -i-,-1):m. :il|ntt;i i» itwilrnmi- Li.f; monstranc. kelihov. i^L L:«l. \.u n;«jnizji rt>nt v iKijnsrtt-jAili iit I»'|»ilt dbEitaJs. Sj.iri' rcri |Kipr:i-viiu t*-f jih v H^niu |.o-ri-t«-ira i» |>«.z! -firm. I*;k ^t ZiHunrrjit titfli riif-n] \>u-is., zn.- rrkwdiiii-!«Ii!t f:wn»> rrLvfju' !-fv.tri, m- I.>v tar.i'ruLfrt pr.iv np.-Jui j.Lu'ilm iio-oii sf.ivili KH-fr.»viitii i-,-(i!k n.mln. OiI0diFE6ATO/< Dl'ME*RLUZZO,f LUZZOJ '& n> Spricovalo. Podpisani-s tern potrjnjemo, da nam je grospod France B r o i 1 it zvonar, zvonove na§e fame eerkve sv. Petra, natanCno po ojstri po;;odbi prelil. Tako, da je nas pre?enetil z deloni, da smo veC in boljSe vdobili, kakor smo prifakovali; delo je tak§no, da mojstra satno bvali. Zvonovi imajodste, prijetne, milodonefn glasove in veliki zvon r mogoLnim nizkim brenfanjem. Priporoeamo mojstra vsakemu zupanslvu in farnim piriistojni.^tvnm Zvonovi imajo naslednje plasove po plasbenib f-rkab I*, c, d,; s tezo 4..")00 kilogr. V SV. iV/rw, 2H. dtremhra J8,9,% v iiiH'im vsc^a [)rcbivalstva Joii'f Mffi'ir, dwiarmYat', podzupan; Vtilrniht Ccrnir, pod^npan: Lmh'il; Lnnnn. ziipnjiski-r'0(»pernlnr. Itibje olje lekarne Cristoi'oletti. To prlstna g|;e je izbomo srelstvi proti prsnini boleznim in proti spliini obnemoglosti. t'w,\ orlfriiiiilni sreklcniri nnr.iviw xy>W iincnc 70 kr. „ bi.-Iu 1— gld. Ribje olje z ielczom. T<> olji' Sf priporof-a pi)r.cbno nr-rvoz-nim in sibkini ofrokorn. Ribje olje z ieleznlm oklsem. 'L njini se ozdravijo v kratkeni prav go-tovo vs(> boiczni na kosleli, Skrofoli, pornan-karye krvi in sploSmi olinemoglosl. Cena steklenici 70 kr. Opomin, <>Ij<\ kabin dui>ivam nanivrto.sl /. NorvcAkcga, predno ga nalivarn v hlcklfiiifc, vsflcj keniisk? }>reisrf-nit da mnrcm svojim Ofljetimikoiri garanlovati pristn'ost in zdravilnosl. EliziP \z Kine in ieleza - Criatololettijev najboljc snd(-iuyif-v sirdslwr v. ribjim ofjwi, je najfiolje prf.il poiniiilkiuijli krvi Ce«a steklenici 60 kr. Priznano najboljsi in najzdravejsi doloSek bobovej kavi. D o.b i v a s e p o v s o cl, Neogibno pofrebna je za vsako Priporoceno od zdravniskili veljakov fifMiaiih otrokom, mi ^clmleu boliiim ltd. 1 > kiln 25 kr. (SO vinarjcv) in vsacega, ki pije kavo, Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava z okusom bobove kave. mm- VAZNO ZA YSAKO GOSPODINJO IN MATER -^Oi Zdrayje i blagosUiiye druziae je najvefi v rokah zene in matere! Na-iye we nhmC'ft tedaj proSnja za pretzkusanje in upeijave ^KathrPi-ner-jeve Klieipp-OVC Sladlie kave*. Ta je najboljsi, ctlino in liaravil* zdravi dotozek boI>ovej kavi. Ntjedna fro^podinja ne sine nadalje prezirali tega vprasanja. Ono je vrelevaznega pomena za dobro^lanje in za varcno gospodarstvo! Y prvte se ponuja {Jomaei sad, ivsni&io zdrav-stvena in druZinska kava! Sama na sebi vzc sListna, ztlrava pa rcdivna. vzdrzi wMatlirellier-|eva Kneipp-OTA slaftlM kavaa kot dolozek bobovi kavi svojo prijelno disavo. Pricne naj se s treljino dolozka in more se ga potern po okusn pomimzili do poloviee in se vee! Kaka pri-^hi-anitev tedaj nasproti vsem do sedaj vporabljenim surogatom, kateri so razveti tega nevzitni. vrb vst^ga veiinoma zdravju skodljivi i vsekakor le barvila. Da je ttidi bobova kava, ako se jo eisto pije. wstrltp" in da provzroeuie zelodene in zivene botezui. nagnjenost za mrtvud tresoCc se roke, to v6 vsaka gospodhqa. S kakim veseljeni mora biti sprejet dolozek, kateri poleg omenjeiiib prednostij prepreei, tndi ob eneni zdravju lievarne poslediee bobove kave J Nezaslisani uspeh od kratke vpeljave je temit njybolji dokaz! „XatiirHiier-jeva Knelpp-OVA sladna kava'* se razven tega vsega sedaj lako izvrstno izdeluje, da odpade vsaka natanftieja priprava ter se da kar z bobovo kavo skupaj zmlesti in nalili, sploh na vsak do sedaj anani nafiin pripravljali. Za bolne in sibke osel>e, osoblto pa za otroke, brezpogojno ni izvrstnejsega redivnega sredstva od sladne kave, katero se zmelje, 5 minut prekidia. povreje, ocedi in se jej slednjie pridene inedn (alt sladkorja) in mleka. Vestna red vsaki' mateii je, da to poskusi; we ona, ne otroci lie bodo tega ve6 opustili. NB. Radi brezcenih ponaredb naj se pazi privkupo- $T^^** Unfkltninnn *"f^^L.n Odprto, tehlano blago, alt pa v zavojih. nai ejenih v vanji na ime ^^^p HO.1111 ulllul ^^e^il prevaro, naj se brczpogojtio zavme. Izdajatelj in odgovomi urednik And. GabrSCek. Tiska »Gori§ka tiskamaa A. GabrSCek*