91. Številka. Ljubljaia, t ponedeljek 22. aprila 1901. XXXIV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izunfil nedelje in praznike, ter velja po poeti prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, sa pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesee 2 K 30 h. Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, na pol leta 11 K, sa eetrt leta 6 K 60 h, sa jeden mesee 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor anasa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, te se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj as izvold frankovati. — Rokopisi ss ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je na Kongresnem trgu Bt- 12. Upravnlitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice St. 2, vhod v upravniBtvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon št 34. — .Narodna Tiskarna1* telefon st. 85. Gospodje volilci! Kandidatje narodno-napredne stranke za II. volilni razred ki voli v sredo, dne 24. t. m., so: Anton Gorše posestnik in kantiner; Ivan Hribar ravnatelj banke „Slavije" in župan; dr. Josip Kušar odvetnik; dr. Danilo Majaron odvetnik; dr. Lovro Požar c. kr. profesor in ravnatelj; Andrej Senekovič c. kr. gimnazijski ravnatelj; Anton Svetek c. kr. računski svetnik; Ivan Šubic c. kr. ravnatelj umetno-obrtne strokovne šole; dr. Ivan Tavčar odvetnik, deželni odbornik in drž. poslanec. Volilci! Volite jih soglasno! Za izvršeralni odbor narodno-napredne stranke : dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški predsednik. V državi „neverjetnostij". Ob kratkem zapade prva menica, katero je podpisal karat — pardon, dekan Koblar nemaziljenemu Škofu ljubljanskemu Tekom teh dni razpisale se bodo občinske volitve v Kranja. Mi, ki poznamo tega političnega bravo, ki vemo, kako dela dolgove, si lahko tudi predstavljamo, kako jih plačuje. Prav nič se nismo čudili, ko so nam prihajala prav zanimiva poročila iz Kranja, kako se kaže ta pofitenjak v svojih znanih umetnostih, kako rnje, intrigira, obrekaje, izziva najniže strasti in nanje špekulira. Menili' pa smo, da so to lokalni prepiri kranjskih meščanov, katere bodo poravnali sami med sabo. Danes pa se nam poroča nekaj, kar nam nalaga dolžnost izpre govorit i o kranjskih volitvah na tem mestu. Poroča pa se nam, da je prišla menica g. Koblarja v hude stiske, in da si je ta poiskal in dobil giro g. dr. Gstettenho-terja. Nam sicer ta giro prav nič ne impo-nira, morebiti tudi trgovskemu svetu ne, ah pojmiti je, da je g. dr. G3tettenhofer v Kranju še vedno c kr. okrajni glavar. In tako je zadobila dosedaj čisto lokalna stvar sploSen pomen, in to nam sili pero v roke. Toda k stvari, ki je zelo jednostavna. Gre se za napravo volilnih imenikov in njih korekturo po okrajnem gjavarjo. Kakor je znano vsakemu županu, imajo se po občinskem volilnem redu za Kranjsko voditi občinske volitve tako, da se napravita po dva ali po trije volilni razredi, pri večih občinah seveda po trije razredi. — Ves davek razdeli se na tri enake deleže, ki reprezentujejo volilne razrede. Če se mora pri kakem volilnem razredu davek posameznega davkoplačevalca delit/, naj voli ta v tistem razredu, kamor spada večina njegovega davka. Vse to določa § 13. volilnega reda. § 15. v. r. pa pravi v prvem odstavka, da če v prvem razreda ni dvakrat toliko volilcev, kolikor je voliti odbornikov in namestnikov, ima se ta razred dopolniti iz tistih, ki so po visokosti davka prvi za njim, in po taki dopolnitvi, ostali davek pa, kar ga doslej še ni prišlo v poštev, ima se deliti na dva enaka dela. Ta naj že omenimo, da v Kranju voli prvi razred 6 odbornikov in 3 namestnike. Ker pa ima prvi razred 63 volilcev, ta postavna določba sploh ne more priti v poštev. In kaj se je zgodilo v Kranju? V Kranju imamo strančico, ki ima v najslabših časih toliko humorja, da, Če dru-zega ne more, vsaj zgago dela. G. Pavšlar vsprejme v avdijenci g. glavarja, in ker se take avdijence vr5e večkrat v komtoarju prvega na glavnem trgu, ima tudi publikum nekaj od tega. Načrt je kmalu gotov. G. Skalja je sicer zadržan, ali slamnati možiček se že dobi. In res, vložil se je proti napravi volilnega imenika ugovor oprt na §. 15 r. Priznalo se je sicer, da je davek glede prvega razreda pravilno razdeljen, ali ostanek bi se bil moral deliti po §. 15 na dva enaka deleža. In ugovarjalo se je. da gimnazijski suplentje nimajo volilne pravice v prvem razredu, kar niso stalno nameščeni in ne državni nrvdüiki. Zaupna komisija Je ta ugovor zavrgla, ker §. 15 v. r. glede na to, da ima prvi razred 63 volilcev in ga sploh dopolniti ni treba, ne pride v poštev in ker določa §. 1, 2. odstavek lit f. v. r., da imajo volilno pravico v prvem razredu vsi profesorji in učitelji na višjih učilnicah, brez ozira na to, ali so občani, ali so uradniki, definitivni ali ne. Proti temu odloku seveda pritožba slamnatega možička. In po desetdnevnem premišljevanja LISTEK* J. N. Resman: Moja deca. Natisnil Dragotin Hribar v Celju. Simpatiška oseba v socialnem živ Ijenji, ognjeviti in idealni rodoljub, od nekdaj kipeči zagovornik na^ih narodnih pravic, veleduSni podpornik slovenskih mladih talentov in že skozi 30 let dobro znani pesnik I N. Reaman je poklonil slovenskemu carodu za Veiikonoč droben, a eleganten zvezek svojih pesnij. naslovljenih „Moja deca", katerim je preskrbel sam še celo papir, in katerih čiati skupiček je na menil v prid Prešernovemn spomeniku. Ljubezen do slovenskega naroda, za katerega ves kipi v obče in pa še posebej velika ljubezen in spoštovanje do našega Prešerna, s katerim si je celo v sorodstvu, napotile so idealaega moža, da nam je pokazal svojo „deco". Resmanov zvezek poezij je spomenik njegove ljubezni doSlo-venstva in do Prešerna posebej, in tako ga nam je tudi smatrati. Pri tem ni ni avtor iskal ne slave ne priznanja, sledil je le impulzu svojega srca. Ivan Resman je pesnik srčnega hipa. Ko mu vstane v duši jednostavna, a vendar globoko v nji porojena misel, nima prej miru, da se mu izlije v pesen. Pa naj reče kdo, kar hoče, njegove drobne lirske pesni nosi j pečat pristnega srčnega čuvatva in se herö kot narodne pesni, n. pr.: „Born pismo pisala 8 to rdečo krvjo, ga fanta poslala Cez dol in goro;" ali „Na lipici zeleni je ptica pevala, pod lipico v vodici pa ribca švigala;" ali „Nocoj, nocoj slovo še vzamem nocoj že moram Cez morje, naj enkrat Se te prej objamem in te pritisnem na sreč", ali „Pala je pala Žalost je, žalost; slanica — v srce šla-- zvenela moja dekle je vzela rožica ... dragega ... Pomlad bo cvetna spet prišla ... žalost bo nova — v srce šla ..." Mislimo, da glasbenikom ni bilo treba dolgo iskati primernih napevov, saj se nekatere teh pesnij kar same od sebe pojö in to je njih najboljše priporočilo. Pesni te vrste so karakteristikon njegove Muze. Vsem je predmet ljubezen in človeka se zdi, da ga ta čut — dasi je že dočakal Abrahama — Se dandanes kar pomlaja. Pesnik pa tudi čuti, da mu je srce vedno mlado, saj pravi dekleta: „A v srca so mladi cveti ti starosti uhite"." Poleg ljubezni opeva tudi domovino in ima odprto oko in srce za lepoto narave. Lepo zapoje: „Na planine vrejo želje, na planinah je veselje; srce naše in oko, tam uživata nebo. Iz ognja svetega domovinskega navdušenja mu je potekla veličastna pesen »Domu", katero je lepo uglasbil bivši koncertni vodja , Glasbene Matice", g. Čer in. Resman je lirski pesnik, kjer mu besede diktira srce, tam se mu ne more dosti prerekati, saj kakor smo gori videli, zadel je celo narodni ton v dokaj umetno-ubrani obliki. Drugače pa je pri pesnih, ki jih ni spočel srčni nagon, in ki so potekle več ali manj iz amstvenega delovanja. V njih je neka vsakdanjost, nerazumljiv diletantizem, nerazumljiv posebno zato, če pomislimo, da je pesnik vendar že skozi 30 let vnet ca stilec Muz Škoda, da on, ki je od nekdaj tako kipel za poezijo, ni tema dosledno v nji tudi jednakomerno napredoval. Napredek, to je parola našega časa in vsakdo, posebno pa umetnik, bodisi pesnik, kipar itd. mora vedno in vedno učiti se, če se hoče obdržati v vsakem ozira na višini svojega časa. Toda, kakor v uvodu rečeno, pesnik ni imel nikdar namena, da si z nesmrtnosti vencem ovije svoje celo; njemu je bila poezija vedno le v zabavo in uteho in je vedno bila le izraz njegove ljubezni do Slovenstva. — nekatere osebe so že peti dan, morda tudi že pred vedele kaj bo — dobi županstvo odlok okrajnega glavarja, ki je ta zadnja instanca. In ta odlok je tak, da bi bilo škoda postaviti ga pod mernik. G. dr. Gstettenhofer je namreč resol-viral, da se pritožbi ustreže v polnem obsegu. Suplentje se razun enega, ki ima doktorat, izbrišejo iz prvega razreda, in čez prvi razred preostali davek ima se deliti po § 15. v. r. Mi konstatiramo, da nas pri razmo-trivanju tega slučaja ne vodijo nikaki strankarski nameni, ker poroča se nam iz prezanesljivega vira, da ta klasičen dekret na izid volitev ne bo imel nikakega odločilnega vpliva, niti v drugem razredu ne. Govoriti pa hočemo zaradi tega, ker nam je to nov dokaz, da živimo, kakor je rekel rajnki grof Beust, „im Reiche der Unwahrscheinlich keiten 8. Prepričani smo, da bo žilavi ravnatelj kranjske gimnazije, ki tako pogumno na-skakujo dijake, če so na sumu, da bero naš list, sterii vse korake m porabil vsa sredstva — saj on zna to — da reši uslužbencem na njemu izročenemu zavodu tiste pravice, katere so imeli dosedaj in katere hoče kratiti g. Gstettenhofer, njegov najnovejši prijatelj. Omeniti pa moramo to stvar tudi zaradi tega, da ne delamo škode razboritosti Itfalijekeja okrajnega glavarja-, temu bisera političnih uradnikov na Kranjskem. O motivaciji tega odloka, če se to, kar se je dostavilo županstvu, more sploh tako imenovati — pozneje jedenkrat morebiti da se bo bral še kdaj ta umotvor dobesedno na kakem javnem kraju; prosimo že sedaj g. barona Heina, naj bode, kadar ima kak prosti trenotek, tako radoveden, da si stvar ogleda. Mi imamo dobre živce, brali smo že marsikaj, ali priznati moramo, da smo se z R9sman ni globokomisleč in težavne probleme človeštva rešujoč pesnik, ki stremi za originalnimi mislimi ali ki hoče celo določati kako novo smer; vendar lahko rečemo, da bo v mnogi svojih uglasbenih pesnij preživel marsikoga svojega danes .slavnega" sovrstnika, da bo našel mnogo čitateljev in čitateljic med preprostim narodom. Resmanove pesmi so razdeljene v osmero oddelkov. V prvem so patriotske, v drugem moške ljubavne, v tretjem ženske ljubavne, v četrtem in petem romance in balade, potem prigodne, satirične itd. Vzlic skromnemu obsegu obzorja motivov ni knjižica nikjer dolgočasna, saj je urejena uprav vzorno. V formalnem oziru bi se dala pesnika glede rim, naglasov in celo glede gramatike marsikatera reči. čudno se nam zdi še to, da se 50Ieten mož boji .plenic" in da je dal na strani 105 to besedo--punktirati! Knjiga je posvečena preblagorodnä gospe dra. Ivana Tavčarja. Naj bi se Slovenke, katerih naroden trubadur je I. Resman, resno zavzele za to lično zbirko pesmic, da se prodadö in razširijo čim najbolj! Nobene koristi ne bo imel avtor te knjižice, pač pa so .Moja deca1 lahko nov vir dohodkov fonda za Prešernov spomenik! Zato naj ne bo narodne hiše, kjer se cesti Prešeren, bree Resmanove mile in lepe ,dece" ! T. D-ov. obema rokama prijeli za glavo, ko nam je prifiel ta nkaz pred oči. Nam je to le nov dokaz, kaj je pri nas vse mogoče. Akoravno nismo nikdar visoko cenili duševnih vrlin tega bistronmnika is Gorenje Štajerske, mn vendar pasi ramo toliko juri-starije, da ve, kaj je storil, da si je namreč v svesti, da to ni jaridičen, ampak po litičen ukrep. In v tem ozira je ta ukrep zelo instruktiven na obe strani. Ta ukrep je prvič majhna nezaupnica prevzviSenemu g. baronu Heinu, in drugič nežna vizitka kranjskim meščanom, nežna vizitka „ pred no slovo vzame". Mi hočemo govoriti prostodušno Kranjski župan gotovo ni liberalec in tudi naš pristaš ni. To nas pa ne zadržuje javno priznati, da je zelo zaslužen in zelo ugleden mož. Ni pa iz take tvarine, da bi skakal jednemu Koblarju čez vrvico, in od tod zamera Mi vemo, da gosp. baron Hein kranjskega župana visoko Čisla, morda celo više nego glavarja Gstettenhoferja. In odtod nova zamera. Iz tega pa sklepamo, da kranj ski glavar nikakor ne deluje po intenciab svojega šefa, če se postavi v jedno vrsto z dvomljivimi elementi, in se z zavihanimi rokavi trudi, da bi odstranil jedaeg* najboljših županov, kar jih na Kranjskem sploh imamo. In v tem oziru mi odkrito priznamo — nam celo imponira g. Gstettenhofer Oa kaže tu več poguma, nego bi mu ga človek prisodil. Mi smo namreč ponižnega in ž*-libog nemerodajnega mnenja, da kranjski glavar živi nekako po milosti gosp. ban na Heina, da ima vzroka dovolj, trikrat na dan do komolca Boga zahvaliti, da baron Hein trpi, da je on še zmeraj c*sar|ev namestnik v Kranju Pravijo, da ga vežejo nanj spomini na mlada leta. To je sicer lepa poteza v zna čaju našega deželnega predsednika, ali nam se dozdeva, da g glavar to dobrohotnost preveč zlorabi. In končno pravimo, je to tudi nekaka vizitka za kranjsko meščanstvo. In v t>m oziru menimo, da se meščanstvu ne godi preveč krivice. Krščanska ljubezen je lepa reč, ali če bi kranjski meščani večletno .delovanje" svojega okrajnega glavarja ne bili zavijali v plašč krščanske ljubezni bi ne bili dne 20. aprila 1901 dobiti take v-zitke. Takoj namreč denemo glavo na tnale za stavo, da kaj takega bi ne bil zagrešil noben drugi okrajni glavar na Kranjskem, celo noben konjerejski praktikant ne T LJubljani, 22 aprila Parlamentarno. Državni zbor bode imel v tem tednu samo troje sej, in sicer, v torek, četrtek in petek, na katerih se bode razpravljalo v specialni debati o 20 paragrafih novele glede pristojbin. Tudi razni nujni predlogi pridejo na vrsto. Pododsek ustavnega odseka se je konstituiral in izvolil dr. Pattaia načelnikom. Dr Bareuther in dr. Marchet sta predložila odseku zakonske načrte glede imunitetnega vprašanja in sorodnih točk Ti načrti se natisnejo in razdele med člane komiteja. — Poslanec vitez Abrahame wiez je odklonil izvolitev v parlamentarno komi* sijo. .Politik" poroča, da je poliski klub razdeljen na dva dela: v skupino Kozlow-skega in v skupino Jaworskega Prva skupina ima večino, zato Abrahamovricz, ki pripada v drogo skupino, izvolitve ni sprejel. Poljski klub pa je Abrabamowicza iz-nova kandidiral Kulturni boj na Portugalskem. Kakor v Španiji se je začelo tndi na Portugalskem odločno gibanje proti kleri kalizmu, proti premoči dnbovništva, proti premoči jezuitstva in proti izjemnemu stanju cerkve. Konflikt mej državo in cerkvijo, občinami in duhovnimi oblastvi se je v zadnji dobi sila poostril Vlada je izdala naredbo, s katero naj se verske kongre-gacije zaterö. Te naredbe vzlio znanemu liberalizmu kralja ni bilo pričakovati, to tem manje, ker je šele pred kratkim kralj Carlos klerikalni deputaciji s kardinalom patriarhom na čelu obljubil varstvo verskim redom. Portugalci so smatrali kraljev odgovor dokazom slabosti in neodločnosti, vršili so se protestni shodi in primerili so se celo izgredi proti redovom. Da, neka zločinska roka je položila pred vrata je zuitskega samostana dinamitno bombo,* ki pa se je pravočasno uničila. Vlada se je bala nadaljnjih nrotiklarikalnih nemirov ter je vse shode prepovedala. Ta prepoved je razburila iznova Končno je prišlo do konflikta z nuncijem- Sedaj a« je vlada zbala novih izgredov ter se končno odločila vstreči zahtevi naroda ter je nastopila odločno proti klerikalcem Gotovo bodo sedaj nadaljevali boj proti vladi in proti kralja z vso bes nostjo. Ako se je pridružil kralj liberalcem, se bodo migaeliati. pristaši portogiškega pretendenta, pridružili klerikalcem. Boj more postati za Portugalsko u<*oden Zadaje dni se je zaprlo že 7 jezuitskih samostanov. ' Vojna v Južni Afriki. Angleški zakladoi kaoceiar je v zbornici povedal, da znaAajo vomi stroški doslej 148 milijonov fantov ali 3552 milijonov kron Ti stroški se še pomnože Vodja opozicije Harcourt |e kntikoval voino v Ju&ni Afriki takole: Vojna z Buri stane Anglijo že štiri krat toliko kakor krimska voina Predno bo končana, bode porabila vlada vseh 200 mibionov fantov, ki so se prihranili v zad-mih 50 letih M*iner|evo potovanje v Lon dun kaže, da gre v Južni Afriki vedno bolj navzdol Vojn* j« usUvila vse reforme na Angl*-äk«m t*r Aogliio radi te vojne sovraži i nože m it vo Taku Harcourr,. O dogodkih na bo|iš£u ho d slu tele vesti: Polkovnik Pia mer stoji sedaj pri reki Oüphant. Več barskih beguncev z vozovi se je postavilo pod varstvo Angleže o .Times* poroča, da so se v okrajih Bethel m Ermelo začele ope racije, da bi se preprečilo Barom prodreti proti BuscbWrtl lu. V m»secn marca so imeli Bari baie velike izgube. 200 m< ž je bilo baje ubitih ali ran|t-n>h 1000 mož pa oje tih. Angleži oa so imeli 661 mož ubitih ali ranien'h, 450 pa se nh je izgubilo ali pa so bili uieti V Kaplandiji blizu Moltena so vzeli Bari Aagleiem cel vlak z živino in premogom vr*-d Nato so vlak zažgali. Do 31. oktobra m. I. so pnoeltah angleški par-niki v Jožno Afriko 261947,179577 glav živine ki se je porabila deloma kot tovorna živina, deloma za konjemštvo, večinoma pa za proviant vojske Po oktobru seveda se je to število še znatno pomnožilo. Iz Bruslja poročajo .Standarda" da je odšel general Dewet na severovzhod Oranja, kjer se snide z B t ho. Dopisi. Iz Kamnika, 19 aprila Kamniški vo lilci mestne skupine so dali dne 13. t- m. na shodu v mestni dvorani svojemu držav nemu poslancu g dr Ferjančiču popolno zaupnico Ta vest je strašansko zbodla naše patentovane klerikalce in še celo gospode pri .Slovencu'. Takoj v ponedeljek se nam je zažugalo v .Slovencu" med dnevnimi novicami, ,da se bodo (namreč klerikalci) s tem shodom še bavili". Drugi dan se je .Slovenec" v notici, koja pa je bila po naši sodbi skovana v uredništvu .Slovenca", za letel v g- poslanca, a ta notica je prekla-verna, da bi se podrobneje ž njo pečali. Na to pa je svojo jezico razlil v sredo v .Slovencu" kamniški dopisnik, in da bi javnosti prikril mpeh te zaupnice, na kojo sme biti g poslanec ponosen, se je oprijel starega klerikalnega orožja, to je — .laži". Kdor je prisostoval g. dr. Ferjančičevemu shodu, in čital .Sloveocevo* poročilo iz Kamnika, je takoj lahko u videl, da .Slo vencev" dopisnik ne more pisati deset vrst, da bi se prav katoliški ne zlagal. Ako cigan prodaja svoje suhorebro in ničvredno kljuse, ne laže tako gorostasno, kakor pisec notic o Ferjančičevih shodih sploh- — .Slovenec" piše: .Dne 13 t. m. zvečer je imel dr. Fer jančič v Kamniku volilni shod za liberalce. Ta shod je bil naznanjen dan preje v .Slovenskem Narodu". Kak drug list za ta shod ni smel izvedeti: To je značilno". Za Boga milega, kaj pa še hočete?! Mar naj pošljemo občinskega slogo z bobnom po mestu, in klerikalcem pošljemo se posebna povabila ? Vi ste vedeli za ta shod prav tako kakor mi, saj smo morali pri klerikalnem županstvu prositi, da nam je za ta večer prepustilo dvorano; .Slovenski Narod" se nahaja tudi v klerikalnih gostilnah in čitajo ga tudi najbolj navdušeni klerikalci Is tega že sledi, da ste za shod lahko izvedeli in ste tudi vedeli, a najbrže ni kazalo alarmirati .Su-tenbaherjev". Ker ste le lansko leto i njimi vred prav lepo pogoreli, se isti ne dajo več speljati, saj pravi pregovor, da gre se osel samo jedenkrat na led. Povejte rajii vendar jedenkrat resnico, saj ja itak malokrat rabite, in recite prav na lahko: .poguma nam je manjkalo, premalo nas je". — „Go-spod dr. Ferjančič, kaj pa tako tihotapite? Klerikalcev sa menda vendar ne bojite?" — povprašuje .Sloveneo" zbadljivo. — Saj smo Vam te zadnjič povedali, da so rekli vo-liloi, da zabavno pri shodu ni bilo, ker so .farovški" ostali doma ,za pečjo. Torej smo vas celo pogrešali; saj pa tudi ni boljega užitka, kakor videti kaplana, imajočega za seboj .prodacente", ki pa ž njimi vred leze vedno bolj v blamažo, a tega veselja nam niste hoteli napraviti; gospod poslanec je ravno bil tudi na to pripravljen, a pritihotapiti se ni hotel, marveč ga je lahko videl vsakdo, najložje pa gospodje, stanujoči poleg cerkvenega stolpa, saj je šel mimo njih, ko je ravno solnce prav lepo sijalo, to je ob pol 4 uri popoludne. če pa so gospodje tisti čas obiskavali stare mamice, katere utegnejo imeti kako petico" pod palcem, potem seveda tega niso mogli videti, a mi, kakor tudi g. poslanec, ne moremo kaj za to. Tihotapiti, ali bati se našemu poslancu ni potreba, saj vendar še ni ves Kamnik v .farovški, nikdar nasičeni bisagi'. Še nas je lepo Število, ki gremo za take može, ka kor je baš g dr. Ferjančič, vsaki čas v boj. Dalje pravi .Slovenec": .Dasi t>e je za shod med liberalci, kakor Čujemo, bobnelo, je bila vendar udeležba kaj mahna, suma sumarum krog 30 oseb". Tako! Zdaj pa veste gosp. poslanec; za Vas v Kamniku ni, nikar tja ne zahajajte več! Volilci Vas niti poslušat ne pridejo, čemu pa tudi, saj iz Vas ne govori sv. Duh — No, tu se pa že vse neha. Dopisnik, če tudi ni bil pri shodu, je pa lahko od udeležnikov in iz našega poročila razvidel, da je bilo pri shodu vsaj polovico več volilcev, kakor pa trdi cn. Če pa morda dopisnik res ne čita .Slovenskega Naroda" in drugih njemu nesimpatičnih časnikov, in če se mu ne ljubi, informirati se pri očividcih, potem naj pa obesi politiko kar na klin in vzame v roke rožni venec. Ako pa je toliko zloben, da vedoma laže, potem pa lahko računa na to, da bo s svojimi zlobnimi lažmi le pomagal nam premagati klerikalno vojsko v celem našem okraju. — Gospod dopisnik, tako lagati mislim, da znate le samo pravi klerikalno katoliški možje. .Klerikalci niso megli na shod", nadaljuje »Slovenec", „ker so tako nazadnjaški, da .Slovenski Narod" ne bero". No, saj ni bilo potreba, da bi ga bili brali v .Saten bacha" ali celo v Volčjem potoke, a .gspud" kaplan so ga pa že .prebral". Nam se prav močno dozdeva, in se bržkone tudi ne motimo, a povemo to samo g. B. na uho, da so se v soboto večer takole krog 7. ure iskali .prodneenti" pa ah, dobiti jih ni bilo. — Pa se ve, klerikalci, kakor pravi dopisnik, so .nazadnjaki" in .Slovanski Narod" .ne bero". Bog nebeški ne prizadeni, če bi ga kaka ovčica iz .hleva katoliškega" tudi čitala; neki debeli gospod v samostanu jo takoj pri prvi priliki pošljejo od spovednice s .ta suho" in potem pa oj joj, kaj bo jedenkrat? .Koliko je bilo volilcev, kdo more dognati, ker je bilo na shodu vse zaupno ?" piše zopet .Slovenec" in .Neki mestni vo lilec je za potrebno spoznal na shod pri-oeljati svoje tovarniške delavce, ki v mestni skupini niti volilne pravice nimajo". Pa ne boste v zmoti g- dopisnik vedite, da je bil pri shodu poslovodja tovar narja na Perovem, a ta .tovarniški dela vec" (druzega namreč pri shodu ni bilo) je bil pri zadnji državnozborski volitvi vpisan pod črko N. kot volilec mestne skupine, tedaj;. je imel tudi pravico poslušati g. poslanca, kateremu je pri volitvi oddal svoj glas. Torej tu je dokazana že vaša tretja lai. čudimo se le, kako vam je bilo mogoče toliko laži nakopičiti v dopis, ki obsega komaj 20 vrst. Gotovo je tudi mesto vas pisal dr. Š. .sveti Duh". Ko-nečno pravi dopisnik, (in v tem odstavku se zrcali vsa njegova modrost.) .Tako je torej dr. Ferjančič sedel med svojimi Kaj jim je povedal? Dokazoval jim je, da je sedanji parlament nesposoben za delo. Po domače bi se reklo: .Če ves parlament nič ne deluje, zakaj bi dr. Ferjančič delal izjemo? In res, mož je kar čisto pozabil povedati, ali je kaj storil za svoje volilce ali nič" itd, potem pa .Na dolgo in široko je govoril o razmerah v slov. hrv. klubu, razkladal vzroke, zaradi katerih je izstopil iz kluba, ter opravičeval svoje cincanje za dr. Tavčarjem! To je edino, kar je storil za Kamnik". Tako, sedaj pa smo culi katoliškega modrijana. — Is teh vrst se da posneti, da je g dopisnik, če tudi pravi malo preje, da je .nazadnjaški" in da .N* ne bere — vendar prebral celo naše poročilo o Ferjančičevem shodu, in iz tega sledi tudi, da je tedaj vedoma lagal, ter svoje ljudi samo .farbal". Ali veste, gospod dopisnik, kako se pravi takim ljudem? Seveda se je tukaj g. dopisnik omejil na vprašanje, kaj je g. poslanec naredil za svoje volilce. Kaj je bilo v tem času možno storiti ve lahko vsak pameten Človek, za to pa tudi narodni volilci niso od g. poslanca več tirjali, kakor to, da jim je pojasnil, kaj je storil v zadevi ceste iz Črne v Lučo. Z njegovim odgovorom so bili zadovoljni, ker so videli, da je res storil vse korake in povsod kjer je bilo treba zasta viti svoj poslanski vpliv, seveda ne na tak način, kakor kricač dr. Šu.steršič, kateri je prišedši na Dunaj takej ti3ti moment za ukazal ministru, da mora ustaviti izterja-vanje potresnega posojila za Ljubljano in v ravno istem momentu odredil, da se ustanovi v Idriji gimnazija, potem pa pošiljal sam brzojavke v svet ter svojo oj .svetega Duha" razsvetljeno osebo proslavljal kot odrešenika Kranjske dežele. Da je g. dr. Ferjančič v svojem govoru v parlamenta kričal kaka krivica se godi pri'nas katoliški cerkvi kutarjem in duhovnikom, potem bi bil on šele mož, koji zasluži pohvalo in proslavo kat. narodne bolje klerikalne stranke; ker se je pa zavzel za Jugoslovane ter njihove pravice, in ker je tudi storil potrebne korake v korist želji volilcev za novo cesto — je mož ki ni vreden po sodbi klerikalcev, da sedi v parlamentu Pa saj vas poznamo gospodje! Laž je vaše orožje, s kojim se sramotno borite, a boste tudi sramotno propadli. — Najbolj pa vas seveda peče, da je gospod posianec povedal tudi podrobnosti v slov. hrv. klubu, iz česar so poslušalci še bolj razvideii, kaj je klerikalizem, kako poguben je isti za naš narod tako v narodnem kakor gospodarskem oziru, in želeti bi Je bilo, da g. poslanec pride večkrat v našo sredo ter nas o vseh takih stvareh pouči, kakor je to storil sedaj, potem pa gospoda klerikalna, bodite prepričani, da bode naše ljudstvo kmalu pokazalo hrbet pogubnemu klerikalizmu kateremu bo potem odklen-kalo za vedno. Mi smo z g. poslancem dr. FerjanČičem povsem zadovoljni, ih ker y* pokazal, da je on res naš dober zastopnik smo mu dali tudi zaupnico, če ste vi kle rikalci s tem zadovoljni ali ne nas bore malo briga; ako bodo g. poslaneo hodft po tej poti tudi v prihodnje, za kar nam je pa porok njegovo 17letno poslansko delovanje za blagor naroda — potem bodemo Šli vedno radi zanj v boj če tudi proti tako in še bolj podlemu sovražniku kakor ste sedanji klerikalci. Konečno, g dopisnik, pa vendar ne moremo drugače, kakor da se vam zahvaljujemo, da v svojih rfbročilih o dr. Ferjančičevih shodih tako perfidno in podlo lažete, ker na ta način bode ljudstvo najhitreje raz videlo, da kdor trobi v vaš rog, poje sebi smrtno pesem in sam sebi koplje grob. Dnevne vesti. o V Ljubljani, 22 aprila. — Občinske volitve. Pri današnji volitvi iz III. razreda so bili izvoljeni vsi kan-didatje napredne narodne stranke. Oddanih je bilo 649 glasov. Izvoljeni so bili: Dimnik s 542, Kenda 537 Kozak 546, Mally 546, Prosenc 540, Tosti 528 in Türk 532 glasovi. Socialnodemokratičm kandidatje so dobili: Kavčič 99, Čer na '96, Košir 91, Zink 97, Kcman 98, Lavtar 95 in Pock 103 glasov. „Neodvism" kandidat KunČič je dobil 11 glasov. — Izvrševalni odbor narodno-napredne strsnke je, ker je za občinski svet ljubljanski v II. razreda kandidirani poštni kontrolor gospod Ivan Vidmar od kandidature odstopil, na njegovo mesto postavil kandidatom gospoda Antona Goršeta, posestnika in kantinerja, upoštevaje sklep shoda zaupnih mož, da se kandidira gosp. Gorše, ako bi nradništvo ne sprejelo tega mandata. — Lueger v Splnöiöih. Minole velikonočne praznike je dunajski župan bil gost poslanca Spinčica v Spinčičih pri Kastvu. Po Slovenskem je to obudilo neko presenečenja in ljudje so zmajevali z glavami Tudi dalmatinsko .Jed ins t v o" je bilo presečeno, pa ni molčalo, kakor smo molčali mi, ampak je posvetilo temu dogodka ▼ zadnji številki uvodni članek. V tem članku popisuje „Jedinstvo" najprej dra. Luegerja kot politika, potem pa pravi: „Što mi znamo, možda se radi. da se stvori na ovome jugu kakova velika opda i to inter-nacijonalna (a bilo bi i slavenske patine da kako) klerikalna stranka, pa bi mogli još i to dočakati, da nam Lueger postane Dax Jagoslaviae za latinske i germanske svrhe. Razočaranja je bilo i suviše. a svemu se mozemo nadati, djfc ponavljamo, da gostovanje Luegera kod Spinft č-» a ovo dt bo, sred ovih prilika i nakon .»tu panja slo venskih liberala ia našeg kluba, upada jako a oči. Ako je Sto u stvari, mtžemo uvje riti g Spinčca, da de se Sto se odnosi na Dalmacija, prevanti u nada-na, jer mi u Dalmaciji znamo, i ko je i Sto je dr. Lue ger, a osjec-imo potrebo, da se borimo za narodna prava i narodne ideale, ni poŠto za internacionalne strafe, i kai bi bsš došlo i to doba, da sb pcčmu iznašati i crkvena pitanja u parlaoiear.u, u ..as ima j-da.> ne riješei o i neraSčifceno, to starosto v ensfci obred, za koji čmno zakacati na vrata Hrvata Strosmajera, aiteai* .iskrenoga in pobožnega" Teutucc» dr Lu«-gera Ovbliko radi znania iz — Dalmacije." — Zopet romanje. Sobotni ^ove-nec" je pupozn*!, a» -».> imM. klerikalci pri prired-.tvi romanja na Sv. Goro 35 8 gol d 28 kr. čistega dobirka, prbt> odpuščen. — Premetena tatove. Delavec F. Z. s«del je v soboto popoldne v Tivolskem drevoredu na klopi. Pridružila sta se mu bila dva neznanca, katera sta ga kmalu vpletla v živahen razgovor o tatovih- Ko sra ta dva neznanca odšla od njega, zapazil je F Z, da sta mu vkradla ruto, v kateri je imsl zavezanih 10 kron, ves svoj zaslužek. Titova sta jo popihala. — Aretovanje. Mestna policija je are-tovata včeraj zvečer na dolenjskem kolodvoru dva laška delavca, ki sta na sumu, da sta v Št. Jerneju na Dolenjskem večjo 8?oto p« ne venia. Izročila sta se sodišču. — Našla se je v Latermano vem drevo-re^u srebrna ura — Mestna posredovalnica za delo in službe. Telefon štev. 99. Od 12. do 18. aprila je dela iskalo 15 moških delavcev m 57 ženskih delavk. Delo je bilo ponu-deno 22 moškim delavcem in 36 ženskim delavkam Stanovanja 4 najemniki 4 po nudbe 2 stanovanji sta bili oddani; 110 drl*vcem je bilo 67 odprtih mest nakazanih in v 39 slučajih se je delo vspre-jelo in sicer pri 8 moških delavcih in 31 ženskih delavkah Od 1. januvarja do 18. aprila je dc šlo 840 prošenj za delo in 763 deloponudeb. 1402 delavcem je bilo 817 odprtih mest nakazanih, in v 514 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 oženjen majar, 2 toöaja, 1 jezdni suga 18 konjskih hlapcev, 3 delavci, 1 prodajalka v kantino, 1 trati k antin ja, 4 računajoče natakarice, 1 gospodinja, 1 fina g• stimiška kuharica, 1 orežniška kuharica, 4 navadne kuharice. 8 deklic za vsako delo, 7 deklic k otrokom, 8 dekel za kia-tska dela. Službe iščejo 1 strojnik, 1 vratar, 1 otročja vrtnarica, 1 bona, 2 b'againicarki z kavcijo, ter razni posli za letovišča — Brzojavni in telefonski promet meseca marca 1901. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca marca 1901, in sicer na Primorskem oddanih 53.911, došlih 58867, tranzitujočih 160.532, skupaj ; 273.210 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 34.950, došlih 37.817, tranzitujočih 149266, skupaj 222033 brzojavk; na Kranjskem oddanih 7.078, došlih 9.145, tranzitujočih 13.342, skupaj 29 565 brzojavk. V interurbannem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 1874, v Opatiji 793, v Pulju 104 in v Ljubljani 220 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 320.000krat, v Pulju 6205krat, v Gorici 6727krat, v Opatiji 4366krat in v Ljubljani 20.345krat * Premoženje rimske cerkve in njenih redov v Avstriji. Leta 1859 je imela Avstrija 638 samostanov z 10.762 samo-stanci in samostankami. Leta 1895 pa je bilo že 1135 samostanov s 24146 samo* stanci in samostankami. Od I. 1859—1895 je prirastlo 42 mofik h samostanov z 2066 menihi, ženskih samostanov pa 435 z 11318 nunami L L. 1865 so imeli ti samostanci premoženja za 144*25 milijonov kron, to je 7 6 milijona kron dohodkov na leto. L 1890 pa so imeli samostani že 174 milijonov kron premoženja, to je letnih 12*/i mil kron. L. 1895 so premogli menihi in nune 238V* mil. kron in preko 13 mil. kron na leto. Katoliška cerkev ima razen tega 580 mil kron i metka ali 43 mil kron dohodkov na leto. Tako da znaša vse premoženje katoliške oerkve v Avstriji 818»/» mil. kron ali 56 mil. kron dohodkov na Isto Nad polovico tega premoženja pa je v zemljišču, ki je cenjeno le 28«/. vrednosti in ima torej trikrat večjo vrednost, kakor je naznanjeno. Tudi so priznani letni dohodki nerazmerno večji, tako da znaša cerkveno premoženje vsaj 2 miljardi kron. Vseh duhovnikov in nun, posvetnih in rodovniških, je bilo leta 1895 ekupaj 42.967 oseb. V posesti teh neproduktivnih ljudij sta torej dve celi miljardi, dočim pride na ostalih 25 mil. prebivalcev 48 miljard. * Igle jela. V Parizu hodi baje neko 16 letno lepo dekle večkrat k zdravniku, da ji izdira iz telesa, iz pesij, rok, nog, celo iz oči igle. Dekle je povedalo, da se je kot otrok skušalo s tovarišicami, kdo poje" več igel. Zdravnik je potegnil doslej že nad 100 igel iz telesa in sicer brez bolečin. Vest je pač čudno neverjetna! * Sinahs žens. Živinar Wyman v Miiwauku sa je nedavno oženil z neko Eleonoro Haslok. Kmalu nato pa je žena tožila moža za razločitev zakona. Wyman ni ugovarjal ter je bil obsojen, da mora plačevati ločeni ženi 5 dolarjev na teden ter dati v hranilnico zanjo 2000 dolarjev. Kmalu potem pa se Kleonora Haslok-Wy-man omožila drugič in sicer z očetom svojega prvega soproga, z umirovljenim častnikom Wymanom. Sedaj je torej sinaha hkratu tudi žena. Najlepše pa je to, da mora prvi mož še nadalje plačevati vsak teden po 5 dolarjev bivši ženi svoji in sedanji svojega očeta. Morda se sčasom sin in cče vendarle poravnata z lepo Eleonoro, da bodo živeli poslej složno. Književnost — „Slavjanskij Vjek". 19 štev. ima tole vsebino: Hristos voskres. D. N. Vergun. — Örnogorija. D. N. Vergun. — A. I. Herzen i slavjanskij vapros. D. N. Vergun. — Avstro vengerskije Slavjane i socijalnaja demokrati ja. Iv. Dragutinovič. Sjezd slav-janskih žurnalistov v Dubrovnika. D. V. — Sajuz 8lavjanskih študentov. — Slavjan-skije kulturnije novosti. — Iz slovackih poetov. N. Novic. — Praktičeskaja vzaim-nost Slavjan. Iv. Dragutinovič. — Novije knjigi o Bosnij i Herzegovine. D. V. Pač-tavij jaščik. — Objavljemja. Slavjanski Vjek, ki ščiti vseslovenske kulturne interese, toplo priporočamo. — „Dokumente der Freuen". Zadnja številka III letnika tega lista, ki se poteza za ženske pravice, ima zopet prav lepo vsebino. Zlasti je zanimiv članek F. pl. Rii-dena .Klostererzienhung", kjer opisuje pisatelj pomankljivo telesno in duševno vzgojo v samostanih. Nadalje je omeniti nadaljevanje velazanimivega Članka Jacquesa Mesnila .Die freie Ehe" in konec ljubke staroitalijanske ljubavne povesti. .Dokumente der Frauen" izdaja g. M Lang ter veljajo za četrt leta 3 krone, vsaka posamična številka pa 60 vinarjev. Naročiti jih je lehko pri g. Schwentnerju v Ljubljani. Telefonska in brzojavna poročila. Šmarje pri Jelšah 22. aprila Na ustanovnem shodu »Slov. kmet-skega društva" je kmet Vrečko hudo bičal postopanje dr. Ploja proti dr. Tavčarju in proti drugim naprednim slovenskim državnim poslancem in je predlagal sledečo resolucijo: „Na današnjem ustanovnem shodu „Slov. kmetskega društva" za sodni šmarski okraj zbrani kmetski volilci obsojajo najodločneje nelepo in hujska-joče postopanje svojega drž. poslanca dr. Ploja nasproti slovenskim naprednim poslancem, ker je on s tem svojim ruvanjem prisilil, da so štirje slovenski napredni poslanci iz hrvatsko-sloven-skega kluba izstopili in je vsled tega izstopa imenovani klub veliko svoje veljave izgubil." Resolucija je bila soglasno sprejeta in soglasno se je izreklo nezaupanja Ljudstvo je vpilo: „Uradnik ni za kmetskega poslanca, prihodnji naš poslanec mora biti kmet8 Šmarje pri Jelšah 22. aprila ustanovni shod .Slovenskega kmetskega društva" se je izvršil na naj-sijajnejši način. Okoli 1200 kmetov se je udeležilo shoda. Kmeta Jakob Vrečko iz Ponikve in Alojzij Bat iz Kostrivnice obsodila sta ostro duhovniško gospodstvaželjno8t. Nadučitelj StrmŠek govoril je o položaju kmetskega stanu. Navdušenje je bilo velikansko. Nad 300 kmetov se je vpisalo v društvo. Duhovnikov ni bilo blizo. V odbor so bili izvoljeni sami kmetje. Predsednik je najuglednejši kmet celega okraja Jakob Z dol še k p. d. Šuc iz Okroga. Državnemu poslancu šmarskega okraja dvornemu svetniku doktorju P loju je shod izrekel nezaupnico. Shod „Kat. polit, izobraževalnega društva" se je izjalovil. Na shodu je bila polovica pristašev „Slov. kmetskega društva", ki so peli in vmes govorili in tako delali obstrukcijo. Duhovniki so besneli, ker öjihovih govorov ni mogel nihče razumeti. Govorili so duhovniki in dva iz drugih okrajev izposojena govornika. Kmetje so jim žvižgali in glasno ugovarjali. Vsled hrupa in petja se je moralo zborovanje zaključiti. Ko so kaplani in fajmoštri s podkupljeno kmetsko gardo odhajali, klicali so za njim kmetje: „Ven s farji! Abzug! Sram Vas bodi, da delate razpor mej kmeti!" Duhovniki so vedeli dobro, da so zborovalci na shodu „Slov. kmetskega društva" izrekli doktorju Ploju nezaupnico, in vendar niso predlagali, da se mu izreče zaupanje. Dunaj 22 aprila. „Hrvatsko-slovenski klub" je sklican nadanes ob 5 uri popoludne, da se posvetuje o združenju s Šusteršičevim klubom. Članov „ hrvatsko-slovenskega kluba" je malo tu. Dunaj 22. aprila Nemški poslanci iz alpskih dežel so imeli danes posvetovanja glede stališča, ki ga naj za-vzemö v zadevi zgradbe kanalov na Češkem in na Moravskem. Izrekli so se, da bodo podpirali prizadevanja za-stran zgradbe kanalov, če poslanci severnih dežel ne bodo delali investicijski predlogi ovir. Dunaj 22. aprila. V današnji seji železniškega odseka se pričakuje, da poda železniški minister Wittek važnih pojasnil glede nekih lokalnih železnic. Dubrovnik 22. aprila Črnogorska kneginja Milena je odpotovala v Rim, da bo ob strani kraljici Heleni, ko ta povije svoje prvo dete Praga 22. aprila. Socijalno demokratični poslanec Daszynski je tukaj govoril na javnem shodu. Vladni zastopnik je shod razpustil, ker je Daszynski napadel ruskega carja. Praga 22. aprila. Včeraj se je tu na ulici, pri belem dnevu, ob navzočnosti več sto ljudi zgodil umor. Ravnatelj mestnega užitninskega urada Vaclav Baružek je bil na cesti ustreljen. Neki, iz službe odpuščeni dacar, z imenom Wurm je Baružeka na cesti ustavil in ga vprašal: Torej, g. svetnik, ali me res ne sprejmete zopet v službo? Baružek je odgovoril: Tukaj ni mesto, da bi se o tem raz-govarjala. Pridite v pisarno k meni. Wurm je na to potegnil iz žepa revolver in šestkrat ustrelil. Baružek, katerega je zadelo pet krogelj, se je mrtev zgrudil, Wurma so aretirali. Občni zbor »Narodne Tiskarne". V nedeljo, dne 21. aprila 1901 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se skliče nov občni zbor V delniškega društva „Närodne Tiskarne" na dan 5. maja 1901 ob U. uri dopoludne v prostorih „Närodne Tiskarne" z istim, za občni zbor dne 21. aprila 1901 določenim dnevnim redom, s pri-stavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov. Upravni odbor „Nirodio Mario". „Henneberfl-svila" — le pristna, ako se naroča naravnost pri meni — za bluze in obleke v Srni, beli ali pisani barvi, od 66 kr. do 14 gid. 65 kr. meter. Vsakomur franko in s plaCano carino dostavljena na dom. Vzorci se dopoSiljajo takoj. Dvojna poStnina v Švico. Gr. Henneberg (100-6) Seiden-Fabrikant (k. u. k. Hofl.), Zürich. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 15. aprila: Lukrecija Atzel, zasebnica, 20 let, volnus sclopetar capitis. Dne 16. aprila: Fran Zorman, gostač, 77 let, ostarelost. — Alojzij Jeglič, gostač, 67 let, pljučnica. V hiralnici: Dne 17. aprila: Viktorija Aschacher. zasebnica, 81 let, ostarelost. Meteorologiöno poročilo. Viiina ud morjem 80« a m. Srednji araoal tl»k 7160 am. Cas opazovanja Stanje barometra F k S g Vetrovi Nebo J a 20 21 B. zvečer 7. zjutraj S. popoL 22. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 737 3 96 8r. sever pol-oblač. 7380 7358 53 8l. jvzhod jasno * 180 si. jug pol.oblač.o 7389 ! 100isr. zahodi dež 7391 7381 7 3 'si. svzhod del. jasno o 148 Isr. jvzhod|del. oblač. rc Čilo nadzoemštva o računu za 1. 1900. 2) Izločitev udov. 3) Volitev 1 člaaa načelništva 4. ) Izžrebanie in volitev 5 udov nadzorni Stva. 5. ) Rnzni predlogi. Ako bi ta na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 10. uri istega dne z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v zmislu zadružnih pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov. V Ljutomeru, dne 16 aprila 1901. (842) ravnatelj. Ako ♦ « TTsta.3a.OTrlje23.o 1. 2.&TO. m s> Izdelovalnica perila za gospode, dame in otroke samo iz blaga tvrdk B. Sehroll, Graumann in Sigi. Nikako malovredno tovarniško, narvecnajskrecej-e domače delo. Za brezhibni kroj in najpošt m dopoiudni. ob 6. uri 10 m zjutraj. v kavarni „Valvasor" KONCERT ciganske godbe. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi z vsem spoštovanjem Andrej Stuppan (840)_kavarnar._ Fino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav" priporoCa (12—9C> Edmund Kavčič v Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte Lattormannov drevored. Samo nekaj dnij tukaj na ogled! Danes ponedeljek 22.aprila ob1 ?8. ari zvečei velika predstava. Opicno gledališče pod vodstvom ravnatelja Josipa ^piuett s svojimi štirinožnimi in štiriročnimi HT 83 igralci w opice, psi, koza, prešiči in petelini izborim tir«** i ran!. Te sloveče in izborno dresirane živali predstavljalo se bodo v raznih igrah in umeteljnostih. Y*to|iniiio: Sedež s številko 40 kr., I. prostor 55.5 lir., II. prostor 15 l*r.. galer. stojišče IO Ur. Za mnogobrojni obisk prosi udano (845) Josip Spiuetl. V torek samo 1 predstava. Začetek ob -/,8. uri zvečer. Računski zaključek glavne slovenske »hranilnice in posojilnice" v Ljubljani za upravno leto 1899 1900 Denarni promet od 1. septembra 1899 do 31. decembra 1900 = X 5,410.134 47. Račun deležev: Vplačani deleži..... „ hranilnih vlog: Vložene hranilne vloge . . „ posojil: Vrnjena posojila . . . . „ naloženega denarja: Dvignjene glavnice . . . „ reeskompta: Prejeti reeskompt. . . . „ obrestij: Prejete obresti posojil . . Prejete zamudne obresti . Dvignjene obresti naloženega denarja...... „ upravnih dohodkov: Prejeti dohodki..... , 1150Ö - JJ1087306 73 I 647313 69 1 420255 52 !j 513497'03 37154,17 81 90 I 553-22 1766 10 2719430 36 Račun hranilnih vlog: Izplačane hranilne vloge . , posojil: Dana posojila..... „ naloženega denarja: Naložene glavnice .... „ reeskompta: Vrnjen reeskompt . . .' . „ obrestij: Izplačane obresti hran. vlog Obresti reeskompta . . . Povrnjene obresti .... „ inventara: Za nakup inventara . . . „ upravnih stroškov: Upravni stroški za leto 1899/1900........ „ blagajne: Gotovina v blagajni dne 31. decembra 1900. . I, 47628195 14077983^ 4239;»? loj 364772 18 j 3321,81 7019 u; I 59 U8 I '1333 88 6120 5.r> 2S72r,-j 2719431) .'i gi«i,<.t. Izkaz izgube i rs dobička. a^i-edi^. Račun obrestij: Izplačane obreBti vlog . . j 3321 Si Kapitalizovane obresti vlog :i 19058 90 Plačane obresti reeskompta U 701916 Za leto 1901. plačane obresti !' posojil........ i' 4699 25 Povrnjene obresti . . . "| 5908 , inventara: Odpis na inventar. . . . I 33 88 „ upravnih stroškov: Izplačani upravni stroški . jI 6120 55 „ izgube in dobička: čisti dobiček za 1. 1899 00. i 1945 23 42257 86 1 Račun obrestij: Prejete obresti posojil . . Zaostale obresti posojil . Zamudne obresti .... Obresti naloženega denarja Za 1. 1901. plačane obresti reeskompta...... . , upravnih stroškov: Dohodki za leto 1900. . . Za 1. 1901. plačani uprayni stroški ........ 2 37154 17 1427 3 81 9" 553 2: 1006 42 1766 10 268 66 42257 8C Zadružno imetje koncem leta 1900. Aktiva. Gotovina dne 31. decembra 1900 Naložen denar....... Posojila: eakompt . . osebni kredit hipoteke. . Inventar po odpisu . ! . . . Zaostale obresti posojil . . . Predplačane obresti reeskompta Predplacani upravni stroški. . 470363 51 25681317 33303-— 2S726 25 374161 760484 68 1300J-1427J39 1006:42 268 66 796955;01 Deleži . . . Hranilne vloge Kapitalizovane vlog .... 11500 - obresti 61102678 19058 90 Predplačane obresti posojil Reeskomptovane menice . Čisti dobiček..... 630085 68 4699 25 148724 85 1915 23 7969561*1 Dr. Matija Hudnik 1. r. predsednik. Josip Čad 1. r. Josip Maček 1. odborniki. Lev Bogi 1. r. knjigovodja. Pregledala in v redu Leopold Schwentner 1. r. Anton Putrich 1. r. podpredsednik, r. Josip Türk 1. naila: Ivan Koöenina 1. r. (844 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Ä o Hi. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 56^3