DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 120 Drugi Ëlanki ali sestavki/1.25 Joæica Koder PRAZNIK V ÆIREH, KO JE IZR. PROF. DR. MARIJA STANONIK POSTALA PRVA »ASTNA OB»ANKA OB»INE ÆIRI Otoplilo se je in sijalo je sonce, v torek, 26. aprila 2005. Samo dan prej pa je hladno deæevalo. Vabilo na slovesnost je priπlo teden pred 26. aprilom. flZ velikim veseljem Vas vabim na podelitev najviπjega priznanja naπe obËine, naziva Ëastna obËanka obËine, rojakinji doktorici Mariji Stanonik,« je v vabilu zapisal gospod Bojan Starman, æupan ObËine Æiri. Imam sreËo, da poznam dr. Marijo Stanonik. Poznam njeno veliko ljubezen, ki se ji pravi slovstvena folkloristika in njen predmet slovstvena folklora. Vem za njeno ljubezen; za zbirko Glasovi. Pravkar je izπla æe 30. knjiga ‡ Frk Ëez drn in trn. Prinaπa folklorne pripovedi z juænega dela Brkinov in iz slovenske »iËarije. Vseh trideset knjig je izdala zaloæba KmeËki glas. Upamo, da bo πe naprej tako, da bo uresniËen ta veliki slovenski projekt. Knjige, ki so izπle do sedaj, bodo ohranile natanko 9.722 folklornih pripovedi, v slovarËkih je veË kot 16.000 zapisanih nareËnih besed, veË kot dva tisoË imen pripovedovalcev in veË kot tristo imen zapisovalcev ozi- roma zbiralcev. Ob vsem tem pomislim na urednico izr. prof. dr. Marijo Stanonikovo. Ogromno delo je opravila. Od kod ji toliko moËi povezovati in usklajevati delo tolikih zbiralcev po vsej Sloveniji. Koliko pogovorov, nasvetov, telefonskih klicev, obiskov, poti po naπih krajih vodi v vse te knjige. Koliko znanja in ljubezni je bilo potrebno, da slovstvena folkloristika æivi, raste, cvete. Æiri so se kopale v soncu, ko smo se zbirali pred Zadruænim domom. Slovesnost je bila ob 19. uri. V dvorani, ki je bila napolnjena do zadnjega kotiËka, je bilo sveËano vzduπje. SreËala sem nekaj mojih nekdanjih kolegic slavistk. Zelo smo bile vesele, da dr. Stanonikova dobi najviπje obËinsko priznanje. V uvodu je zbrane pozdravil mag. Viktor Æakelj, obËinski svetnik, povedal je, da so vsi obËinski svetniki soglasno pod- prli njegov predlog za priznanje. V predlogu je med drugim zapisal: flIme, ki ga ponujam, je dr. Marija Stanonik. Marijo Stanonik kot etnologinjo in slovenistko vznemirja vse, kar je avto- htonega nastalo na naπem obmoËju. Vse ji je enako drago, vsaki stvari se posveËa enako profesionalno in odgovorno, pa naj gre za prometnice, gasilce, klekljarice ali pevce. Visoka profesionalnost ji omogoËa primerjanje ter s tem umeπËanje Dr. Marija Stanonik, slovstvena fokloristka, znanstvena svetnica na Inπtitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani, na prireditvi »astna obËanka obËine Æiri 26. aprila 2005. Foto: Darjan Kacin, 26. 4. 2005 DRU©TVENE STRANIGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 121 naπe dediπËine v πirπi slovenski, a ne le slovenski prostor. Njeno raziskovalno in publicistiËno delo ima velik vpliv na (samo)zavest ljudi zdaj in tu. Dokazuje, da smo enakovredni del slovenskega obËestva, da imamo svojo zgodovino, da naπi ljudje æe stoletja izkazujejo ustvarjalnost. Njeno raziskovalno delo zadeva tako naπo materialno (kulturno) dediπËino kakor tudi prepoznavanje intelektualne, kulturne in duhovne potence naπih prednikov, katerih dediËi smo.« V slavnostnem nagovoru je poudaril, da se ji v imenu obËine in vseh zbranih zahvaljuje za veliko delo, ki ga je kot etnologinja in slovenistka opravila za dobro obËine in ljudi. flSpoπtovana Marija, nocojπnji veËer je Tvoj veËer! Delo, ki si ga opravila, ima za nas krajane Æirov vsaj dva pomena: najprej, za vedno si iztrgala iz pozabe obilo druæbenega in druπtvenega æivljenja, kar je æivelo v naπem kraju. Skupaj z rojaki Janom, NagliËem in Zajcem dokazujeπ, da ima tudi naπ kraj, ki je zunaj centra slovenstva, z drugimi okolji povsem primerljivo zgodovino. In dalje: Tvoje raziskovalno in publicistiËno delo nam vliva potrebno samozavest. Iz Tvojih del veje prepriËanje, da smo samosvoja skupnost, ki se je vsakokrat znala prila- goditi druæbenoekonomskim razmeram. S tem, spoπtovana Marija, ko Tebi kot prvi podeljuje obËina najviπje priznanje, kaæemo Æirovke in Æirovci, da se zavedamo znamenja Ëasa, da razumemo, da je znanje, da je informacija energija, ki bo poslej poganjala gospodarski in druæbeni razvoj Ëloveπtva Ti si simbol tega novega Ëasa, si nosilka znanja, obilo informa- cij, tistih prvin torej, ki so omogoËile, da so Alpina, Kladivar, Etiketa, pa tudi vrsta obrti, πe posebej v lesni stroki, preæiveli tegobe tranzicije ‡ Æiri v tem Ëasu niso izgubile nobenega delovnega mesta.« V kulturnem programu je igralec Mestnega gledaliπËa, doma je s »rnega Vrha nad Idrijo, odliËno interptretiral; v prvem delu recitala Cankarjevi besedili Enajsta πola pod mostom in Tiπina; v drugem pa ljudske pesmi o Pegamu in Lambergarju, o sveti Barbari in o Mariji, ki bi rada na ohcet πla. V zadnjem delu recitala smo posluπali odlomek iz TavËarjeve novele V Zali; beseda se je prelila v rekviem, ki ga je dr. Marija Stanonik napisala v spomin na æirovskega slikarja samouka Janeza Sedeja. V osrednjem delu veËera smo prisluhnili pogovoru dr. Marije Stanonik s publicistom Miho NagliËem, ki nam je korak za korakom odkrival pot nagrajenke. Miha NagliË je povedal, da je novembra 2000 dr. Stanonikova dobila Murkovo nagrado ‡ za raziskovanje zgodovine in teorije slovstvene folklore, za zbiranje pesniπtva med drugo svetovno vojno, za izdajanje slovstvene foklore v zbirki Glasovi in za monografsko obde- lavo rodnih Æirov. Na vpraπanje, katero je bilo njeno prvo objavljeno besedilo, je povedala, da je v 7. razredu osnovne πole napisala spis Moj kraj vËeraj, danes, jutri. Zanj je dobila nagrado ‡ nalivno pero, sluæilo ji je skozi vso srednjo πolo. Ob koncu je æupan ObËine Æiri Bojan Starman dr. Mariji Stanonik podelil priznanje, listino s sliko akademskega slikar- ja Staneta KosmaËa, Marijinega rojaka. PrisrËno je bilo sliπati æupanovo besedo, spomin na mladost, ko sta oba z Marijo hodila po borovnice, da je bilo nekaj za πolske potrebπËine. Marija je vedno odπla prva in se s polno koπaro vedno vraËala zadnja. »isto na koncu smo Ëestitali in nazdravili nagrajenki. ©opkov zanjo je bilo za ves kraj, med njimi so sijale modre spo- minËice. Na dveh s prti pogrnjenih mizah smo si ogledali razstavljena dela, knjige, ki jih je dr. Stanonikova napisala o svojem kraju in ljudeh. V spominu so mi ostali naslovi: Promet na Æirovskem, Æiri in Æirovci v slovenski literaturi in ©tiri matere ‡ ena ljubezen, zadnjo je zaloæilo Slovensko etnoloπko druπtvo. Doæiveli smo lep veËer. Vsem sodelujoËim hvala zanj. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 14. 11. 2005