Št. 56 Maribor, petek 9.10.2020 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVI OBČINA BELTINCI 815. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza odpadkov na območju Občine Beltinci Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE, v nadaljevanju: ZVO-1), 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP in 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 , 76/17 in 78/19) ter 19. člena Statuta Občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/19), je Občinski svet Občine Beltinci na 14. redni seji, dne 30.09.2020 sprejel naslednji ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NAČINU IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZBIRANJA IN PREVOZA ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE BELTINCI 1. člen V Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza odpadkov na območju Občine Beltinci (Ur. l. RS, št. 12/2012), se v 4. členu doda nova točka 5, ki glasi: »5. izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami«. Doda se drugi odstavek 4. člena, ki glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek se v okviru javne službe zbiranja ne zbirajo:  odpadna embalaža, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, nastaja kot odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek,  odpadki iz vrtov in parkov od izvirnih povzročiteljev, ki so izvirni povzročitelji iz dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom,  biološko razgradljivi kuhinjski odpadki od izvirnih povzročiteljev, ki so izvirni povzročitelji iz dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom,  odpadna jedilna olja od izvirnih povzročiteljev, ki so izvirni povzročitelji odpadnih jedilnih olj iz gostinstva s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi«. 2. člen V 5. členu se za 29. točko, doda besedilo: » 30. izrabljene gume so izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami; 31. javna prireditev je javna prireditev v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja; 32. odpadna embalaža je odpadna embalaža iz predpisa, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo; 33. odpadna električna in elektronska oprema iz gospodinjstev (v nadaljevanju: OEEO) je OEEO iz gospodinjstva iz predpisa, ki ureja odpadno električno in elektronsko embalažo; 34. sistem od vrat do vrat je sistem prepuščanja določenih komunalnih odpadkov, pri katerem je prevzemno mesto za prepuščanje teh odpadkov namenjeno določenim znanim uporabnikom«. V 5. členu se doda nov drugi odstavek, ki glasi: »Drugi izrazi v tem odloku imajo enak pomen, kot ga določa Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov oziroma drugi predpisi, ki urejajo odpadke.« Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1733 3. člen Zadnji stavek drugega odstavka 11. člena se spremeni tako, da glasi: »Občina potrdi letni program najkasneje v enem mesecu po prejemu, letni program pa se šteje za potrjen, če občina v tem roku nanj ne posreduje svojih pripomb.« 4. člen V 14. členu se spremeni prva alineja prvega odstavka tako, da glasi: »-oddajo in prepuščanje vseh zbranih odpadkov v obdelavo Javnemu podjetju Center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o., v skladu s predpisi in pod konkurenčnimi pogoji,«. Spremeni se šesta alineja prvega odstavka 14. člena tako, da glasi: »-zabojnik za ločeno zbiranje odpadkov na izvoru tako, da se pri izvirnem povzročitelju iz gospodinjstva in javnega sektorja zagotovi najmanj 120 litrski zabojnik za biološke odpadke (če gospodinjstvo ne odlaga bioloških odpadkov v lastni kompostnik) in najmanj 120 litrski zabojnik za mešane komunalne odpadke (oziroma s predhodnim soglasjem občine najmanj 80 litrski zabojnik za mešane komunalne odpadke pri izvirnem povzročitelju iz gospodinjstva z največ dvema družinskima članoma) ter namenske vreče za mešano embalažo (kovinska, plastična in iz sestavljenih materialov). Spremeni se petnajsta alineja prvega odstavka 14. člena tako, da glasi: »obračun storitev javne službe njihovim uporabnikom za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,«. Doda se nov drugi odstavek 14. člena, ki glasi: »Na željo izvirnega povzročitelja se zagotovi tudi dodaten zabojnik za ločene frakcije komunalnih odpadkov iz papirja in kartona. Na vsakem zabojniku oziroma vreči mora biti napis za namen uporabe zabojnika oziroma vreče.« 5. člen 32. člen se spremeni tako, da glasi: »Izvajalec prevzema odpadke na prevzemnih mestih – po sistemu od vrat do vrat v dneh, ki so za vsako posamezno vrsto odpadka določeni z letnim koledarjem odvozov in ga izvirni povzročitelji prejmejo najkasneje do 31. decembra za naslednje leto. Pri izdelavi koledarja iz prejšnjega odstavka in letnega programa je treba upoštevati sledeči minimalni standard ravnanja z odpadki:  Izvajalec javne službe prevzema mešane komunalne odpadke vsaj enkrat mesečno;  Izvajalec javne službe prevzema biološke odpadke od aprila do septembra vsaj enkrat tedensko, od oktobra do marca pa vsaj enkrat na 14 dni. Ne glede na prejšnji stavek izvajalec javne službe od oktobra do marca na območju, kjer uporabniki javne službe večinoma hišno kompostirajo kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, prevzema biološke odpadke vsaj enkrat na tri tedne;  Izvajalec javne službe prevzema odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov vsaj enkrat mesečno. Ne glede na prejšnji alinejo lahko izvajalec javne službe pri uporabniku, ki je izvirni povzročitelj in opravlja trgovinsko ali storitveno dejavnost, prevzema odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov pogosteje, če se tako dogovorita. Lastniki, ki bivajo v hišah občasno, lastniki počitniških kapacitet in gospodinjstva z enim članom lahko prepuščajo odpadke v namenske vreče, ki jih kupijo pri izvajalcu javne službe, vendar le, če s tem načinom soglaša občina. Minimalno letno število namenskih vreč za mešane komunalne odpadke in namenskih vreč za ločeno zbiranje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov znaša 6 kosov. Izvirni povzročitelji iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javnega sektorja, se morajo obvezno vključiti v sistem zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, v odvisnosti od dejavnosti, ki jo izvajajo. Za biološko razgradljive odpadke mora izvajalec zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih odpadkov, ki se za to odločijo na celotnem območju Občine Beltinci. Biološko razgradljivi odpadki, ki nastajajo pri povzročiteljih iz gospodinjstev, se morajo zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od preostalih komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto je isto kot za preostale komunalne odpadke, pogostost odvoza teh odpadkov se določi z Letnim programom prevoza odpadkov.«. 6. člen Besedilo v 35. členu se spremeni tako, da se črta beseda »barvah«. 7. člen Besedilo 36. člena se spremeni tako, da glasi: »Izvajalec javne službe v zbiralnici zbira: 1. odpadni papir in karton, 2. odpadno embalažo iz papirja in kartona, 3. odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06 ter 4. odpadno embalažo iz stekla. Ne glede na prejšnji odstavek izvajalcu javne službe v zbiralnici ni treba zagotoviti ločenega zbiranja za odpadke iz prejšnjega odstavka, kadar jih zbira po sistemu od vrat do vrat in če se to potrdi v letnem programu. V občini mora biti ustrezno število zbiralnic tako, da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev. V soseskah z več večstanovanjskimi objekti mora biti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov. Izvajalec javne službe mora zbiralnico primerno opremiti in vzdrževati v skladu s predpisi in prevzemati v zbiralnici prepuščene nenevarne odpadke s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja, s čim manj hrupa ter da med prevozom ne prihaja do raztresanja odpadkov. Zbiralnica mora biti urejena tako, da izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi pomenilo nevarnost za človeško zdravje.« 8. člen V prvem odstavku 37. člena se črta beseda »barva«. Drugi odstavek 37. člena se spremeni tako, da glasi: »Lokacije zbiralnic in vrste nenevarnih frakcij, ki se prepuščajo v zbiralnicah, določita v dogovoru občina in izvajalec javne službe ter pri tem upoštevata pobude krajevnih skupnosti. 9. člen Besedilo v 39. členu se spremeni tako, da glasi; Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1734 »Izvajalec javne službe mora zbiralnice nenevarnih frakcij vzdrževati tako, da:  izvirni povzročitelji lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste ločenih frakcij lahko odložijo v zbiralnici nenevarnih frakcij,  se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba in obdelava, skladno s predpisi,  se zagotovi red in čistočo. Izvajalec javne službe prevzema ločene frakcije z zbiralnic nenevarnih frakcij 14 dnevno oziroma v skladu s potrjeno dinamiko odvozov iz letnega programa, vendar tako, da se posamezni zabojnik, ki je polno naložen z odpadki, čim prej izprazni. Izvajalec javne službe lahko po dogovoru z občino namesti dodaten zabojnik ali poveča število zbiralnic na tem območju.« 10. člen V 44. členu se druga alineja prvega odstavka spremeni tako, da glasi: »izvirni povzročitelji prepustijo nevarne frakcije in kosovne odpadke usposobljeni osebi izvajalca javne službe,«. 11. člen Besedilo v 52. členu se spremeni tako, da se spremeni prvi odstavek tako, da glasi; »Izvajalec javne službe mora v vsakem naselju kosovne odpadke prevzeti najmanj enkrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. Spremeni se drugi odstavek 52. člena, ki glasi: » V primeru prevzema kosovnih odpadkov od izvirnih povzročiteljev iz gospodinjstva na poziv je največja enkratna prevzemna količina, ki bo prevzeta brezplačno, omejena na dva kubična metra.« 12. člen V 57. členu se spremeni besedilo alineje i) tako, da glasi: » i) spremembe podatkov o plačniku ter drugih podatkov le-te sporočiti v 15-ih dneh izvajalcu javne službe«. 13. člen 62. člen se spremeni tako, da glasi: »Organizator javne prireditve mora z izvajalcem javne službe dogovoriti, da ta za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotovi zabojnike za vsaj: 1. odpadni papir in karton, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona, 2. odpadno embalažo iz stekla, 3. odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov, 4. mešane komunalne odpadke ter 5. biološke odpadke. Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč iz prejšnjega odstavka, nosi organizator. Izvajalec javne službe prevzame odpadke iz prvega odstavka tega člena na mestu javne prireditve. Ne glede na 5. točko prvega odstavka tega člena mora ponudnik obrokov na javni prireditvi za svoje biološke razgradljive kuhinjske odpadke, ki tam nastanejo, kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.« 14. člen Besedilo 68. člena se spremeni tako, da glasi: »Osnova za obračun storitev javne službe je določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oz. z vsakokrat veljavno področno zakonodajo«. 15. člen 72. člen odloka se spremeni tako, da glasi: »Z globo 3.000,00 EUR se za prekršek kaznuje izvajalec, če:  javne službe ne zagotavlja na celotnem območju občine, v skladu s predpisi, ki urejajo področje javne službe, koncesijske pogodbe, programi ter navodili občine, tako da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem (8. člen),  določene storitve javne službe izvaja s podizvajalcem, brez soglasja občine (9. člen),  ne zagotovi zbiranja odpadkov na način, da se iz celotnega snovnega toka odpadkov izločajo ločene in nevarne frakcije ter druge vrste odpadkov, ki jih je možno predelati in/ali uporabiti (12. člen),  ne zagotavlja prevoza odpadkov od mest, na katerih odpadke prevzame do mest njihove obdelave (13. člen),  za nemoteno izvajanje javne službe ne zagotovi storitev, kot so določene v 14. členu odloka,  ne zagotavlja konkretnega obračuna storitev (14. člen),  ne prevzema odpadkov na prevzemnih mestih, ki so podrobneje določeni v letnem programu (26. člen),  prevzema in prevaža odpadke s posebnimi vozili in opremo, ki ne zagotavlja praznjenje posode za zbiranje odpadkov, nalaganje odpadkov, njihov prevoz in razlaganje brez prahu, čezmernega hrupa ter raztresanja oziroma razlitja odpadkov (27. člen),  ne zagotovi odstranitve odpadkov ter ne očisti onesnažene površine, kadar jih onesnaži pri prevzemanju odpadkov (27. člen),  ne popravi ali ne zagotovi drugo posodo za zbiranje odpadkov, kadar pride pri prevzemanju odpadkov do ugotovljene poškodbe (27. člen),  ne vodi podatkov o uporabnikih storitev javne službe v registru uporabnikov storitev javne službe (28. člen),  ob vsaki spremembi podatkov v registru ne potrdi uporabniku vpis teh sprememb v register in ne uskladi prevzemanje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje mesec dni po vpisu spremembe v register (29. člen),  ne določi prevzemno mesto odpadkov za posameznega uporabnika ali skupino uporabnikov, najkasneje ob začetku uporabe storitev javne službe, z vpisom uporabnika v register (30. člen),  ne izvaja zbiranja po objavljenem letnem programu (33. člen),  zaradi izpada prevzemanja odpadkov na prevzemnih mestih, v skladu z letnim koledarjem odvozov, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do mest prevzemanja teh odpadkov, o vzrokih izpada ter o novih terminih ne obvesti povzročitelje, na krajevno običajni način (33. člen),  ne ugotavlja nepravilno uporabo posode za zbiranje posameznih vrst odpadkov (34. člen),  v primeru kršitve kršilca ne prijavi pristojnemu (med)občinskemu inšpekcijskemu organu (34. člen),  ne vodi evidenco o tipih, volumnih in številu posod za zbiranje posameznih vrst odpadkov na prevzemnih mestih v registru prevzemnih mest (35. člen),  lokacije zbiralnic ločenih frakcij, vrste ločenih frakcij in odpadne embalaže, ki jih prevzema v Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1735 posameznih zbiralnicah, ter posode za zbiranje v posameznih zbiralnicah ločenih frakcij ne vodi v registru zbiralnic ločenih frakcij (37. člen),  ne sodeluje z občino pri določanju lokacij zbiralnic ločenih frakcij (37. člen),  ne vzdržuje zbiralnic ločenih frakcij, kot to določa 39. člen odloka,  ne prevzema ločene frakcije in odpadno embalažo z zbiralnicah ločenih frakcij v dneh, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov (40. člen),  ne vodi registra zbirnega centra, v katerem so določene vrste odpadkov, ki jih prevzema v zbirnem centru ter posoda za njihovo zbiranje (42. člen),  ne vzdržuje zbirni center, kot to določa 44. člen odloka,  ne prevzema odpadke v zbirnem centru v dneh, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov (45. člen),  ne zagotavlja zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico (46. člen),  ne prevzema nevarne frakcije s premično zbiralnico nevarnih frakcij v dneh, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov (48. člen),  ne opravlja prevoza nevarnih frakcij skladno s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnih snovi,  ne pripravi predloga za oblikovanje cen na podlagi republiških predpisov in predpisov občine ter stroškovnih kalkulacij (65. člen),  ne izvaja obračun storitev javne službe s prvim dnem naslednjega meseca po pričetku uporabe storitev javne službe (66. člen),  ne zagotovi opreme za izvajanje javne službe, kot to določa 69. člen odloka,  ne pripravi Letnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Beltinci. Z globo 1.500,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorno osebo izvajalca, če izvajalec ravna v nasprotju z določili iz prejšnjega odstavka tega člena.«. 16. člen Spremeni se 73. člen odloka tako, da glasi; »Z globo 500,00 EUR se za prekršek kaznuje izvirni povzročitelj iz gospodinjstva in javnega sektorja, če:  odpadke ne zbira in prepušča izvajalcu v skladu s tem odlokom, letnim programom ter navodili občine in izvajalca (16. člen),  odpadke ne zbira v posodi, ki je v tem odloku in v letnem programu določena za zbiranje posameznih vrst odpadkov (17. člen),  odpadke ne prepušča na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij, v zbirnem centru, v premični zbiralnici nevarnih frakcij (17. člen),  ne zagotovi, da je posoda za zbiranje odpadkov ali odpadki, ki se zbirajo izven posode za zbiranje, na prevzemnem mestu samo v času, ki je s koledarjem odvozov odpadkov ali drugim naznanilom občine ali izvajalca določen za njihov prevzem (20. člen),  ne skrbi za urejenost in čistočo zbirnih mest ter skupnih zbirno – prevzemnih mest (22. člen),  ima občasno več odpadkov, kot to dopušča njegova posoda za zbiranje odpadkov in jih ne odloži v dodatno posodo za zbiranje odpadkov ali pa prepusti v zbirnem centru, če ta omogoča njihovo prevzemanje (24. člen),  brska po posodah, odnaša oziroma odtujuje material iz posod (drugi odstavek 41. člena),  ne uporablja storitev javne službe (55. člen),  ne ravnajo tako, da iz celotnega snovnega toka odpadkov, ki jih povzroči izloči in ločeno prepusti izvajalcu čim več ločenih frakcij, nevarnih frakcij in drugih vrst komunalnih odpadkov, da mu ostane čim manj mešanih komunalnih odpadkov (56. člen),  pri ravnanju z odpadki ne upošteva predpise in navodila Republike Slovenije ter občine, ki urejajo področje ravnanja z odpadki ter navodila izvajalca (57. člen),  nastale odpadke ne zbira in ločuje na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlaga v posodo za zbiranje, ki je v skladu z tem odlokom in letnim programom namenjena za prevzemanje posameznih vrst odpadkov (57. člen),  ne prepušča ločene frakcije in odpadno embalažo v zbiralnicah ločenih frakcij ter zbirnem centru, v času njegovega obratovanja (57. člen),  ne prepušča nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij, v času njenega obratovanja (57. člen),  ne hrani odpadke na zbirnem mestu vse dokler jih ne prepusti izvajalcu, varno in neškodljivo za ljudi in okolje (57. člen),  v primeru zlorab ali namernega poškodovanje sam ne zamenja posodo za zbiranje odpadkov (57. člen),  v primeru drugih sprememb le-te pravočasno ne sporoči izvajalcu (57. člen),  pri zbiranju odpadke meša, da jih več ni možno izločevati za namene uporabe oziroma predelave (58. člen),  meša nevarne frakcije z drugimi vrstami odpadkov ali meša posamezne vrste nevarnih frakcij med seboj (58. člen),  prepušča ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so pomešane z nevarnimi frakcijami (58. člen),  prepušča odpadke v posodi, ki ni namenjena za njihovo zbiranje in prepuščanje (58. člen),  piše ali lepi plakate na posodo za zbiranje odpadkov ali jih namerno uničuje (58. člen),  kuri odpadke (58. člen),  v posodo za zbiranje odpadkov odlaga, zliva ali postavlja nevarne frakcije, klavniške odpadke, odpadni gradbeni material in kamenje, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke in odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka (59. člen),  ne zagotovi, da so odpadki na dan prevzemanja na prevzemnih mestih še pred začetkom delovnega časa, najpozneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza (60. člen),  posodo za zbiranje odpadkov po praznjenju ne vrne in namesti nazaj na zbirno mesto (60. člen),  ne zagotovi, da so pokrovi posode za zbiranje odpadkov popolnoma zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na zbirnem ali prevzemnem mestu (60. člen),  odpadke, ki jih mora zbirati v posodi za zbiranje odpadkov, odloži ob posodo (60. člen),  izvajalcu v zimskem času ne omogoči dovoz do prevzemnega mesta (60. člen),  opusti uporabo storitev javne službe in odpadke kopiči, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjena za odstranjevanje teh odpadkov (61. člen),  za odpadke, ki jih kopiči, sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju teh odpadkov, ne zagotovi predelavo ali odstranitev v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki (61. člen), Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1736  izvajalcu ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe (naslov, število in velikost zabojnikov …) ter izvajalca sproti ne obvešča o vseh spremembah teh podatkov (67. člen).«. 17. člen V Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza odpadkov na območju Občine Beltinci (Ur. l. RS, št. 12/2012) se tako v naslovu kot v samem besedilu odloka besedna zveza » zbiranje in prevoz odpadkov«, nadomesti z besedno zvezo »zbiranje odpadkov«. 18. člen Z uveljavitvijo tega odloka se razveljavi uporaba Priloge 1: Odpadki in Priloge 2 : Oskrbovalni standard za zbirni center odloka ter se smiselno uporabljajo priloge iz Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18). 19. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-01/2020-14-159/VII Datum:: 30.09.2020 Občina Beltinci Marko Virag, župan OBČINA DIVAČA 816. Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Divača Na podlagi 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07–UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12–ZUJF, 14/15–ZUUJFO, 11/18–ZSPDSLS-1, 30/18), 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40), in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2014, 24/2014, 9/2015, 55/2017, 4/2019) je Občinski svet Občine Divača na svoji 12. redni seji dne 30.09.2020 sprejel ODLOK O LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI DIVAČA 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok ureja lokalne gospodarske javne službe v Občini Divača, način njihovega izvajanja, strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge, varstvo uporabnikov, financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb in druga vprašanja v zvezi z izvajanjem lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini Divača (v nadaljevanju: občina). 2. člen (lokalne gospodarske javne službe) Kot lokalne gospodarske javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot izbirne lokalne gospodarske javne službe določene s tem odlokom. 2. Način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb 3. člen (način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb) (1) Lokalne gospodarske javne službe se opravljajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov ter normativov, ki jih predpišejo vlada in pristojna ministrstva. (2) Občina s posamičnimi odloki podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več lokalnih gospodarskih javnih služb oziroma podrobneje določi:  organizacijsko in prostorsko zasnovo njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije);  vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev;  pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin;  pravice in obveznosti uporabnikov;  vire financiranja gospodarskih javnih služb in načinov njihovega oblikovanja;  vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje lokalne gospodarske javne službe, ki so v lasti občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa;  druge elemente pomembne za opravljanje in razvoj lokalne gospodarske javne službe. 3. Lokalne gospodarske javne službe 4. člen (obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe) (1) Lokalne gospodarske javne službe so obvezne in izbirne. (2) Obvezne lokalne gospodarske javne službe so določene z zakonom in s tem odlokom. (3) Izbirne lokalne gospodarske javne službe so določene s tem odlokom. 5. člen (obvezne lokalne gospodarske javne službe) (1) Na območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti: 1. oskrba s pitno vodo, 2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, 3. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, 4. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, 5. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, 6. urejanje in čiščenje javnih površin, 7. vzdrževanje občinskih javnih cest, 8. pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču, 9. 24-urna pogrebna dejavnost. (2) Kot obvezne lokalne gospodarske javne službe se opravljajo tudi dejavnosti, ki niso določene v prejšnjem odstavku, če tako določa zakon. 6. člen (izbirne lokalne gospodarske javne službe) Na območju občine se kot izbirne lokalne gospodarske Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1737 javne službe opravljajo naslednje dejavnosti: 1. dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina. 7. člen (območje opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb) Lokalne gospodarske javne službe iz 5. in 6. člena tega odloka se opravljajo na celotnem območju občine, če s tem odlokom ali odlokom iz 3. člena tega odloka za posamezno lokalno gospodarsko javno službo ni drugače določeno. 8. člen (javne dobrine) (1) Javne dobrine, ki se zagotavljajo z lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, so pod enakimi pogoji določenimi z zakonom ali odlokom občine dostopne vsakomur. (2) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, je za uporabnike obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače. (3) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, za uporabnike ni obvezna, če zakon ali odlok občine za posamezne primere ne določa drugače. 4. Oblike zagotavljanja javnih služb 9. člen (oblike zagotavljanja javnih služb) Občina zagotavlja lokalne gospodarske javne službe skladno s 3. členom tega odloka v naslednjih oblikah:  v režijskem obratu;  v javnem podjetju;  z dajanjem koncesij. 4.1 Režijski obrat 10. člen (režijski obrat) (1) Režijski obrat se ustanovi za izvajanje lokalne gospodarske javne službe, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo. (2) Režijski obrat se organizira kot notranja organizacijska enota občinske uprave oziroma službe občine. (3) Režijski obrat se organizira kot samostojen ali nesamostojen režijski obrat. Organizacijo in delovno področje režijskega obrata določi občinski svet v okviru organizacije in delovnega področja občinske uprave na predlog župana. (4) Režijski obrat ni pravna oseba. 4.2 Javno podjetje 11. člen (javno podjetje) (1) Javno podjetje se ustanovi za opravljanje ene ali več lokalnih gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot lokalna gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno. (2) Ustanovitev javnega podjetja, razmerja v javnem podjetju in njegovo delovanje ter druge zadeve v zvezi z javnim podjetjem se opredelijo s posebnim odlokom. (3) Ustanoviteljske pravice v javnem podjetju izvršuje občinski svet. V primeru, da so poleg občine ustanoviteljice javnega podjetja tudi druge občine, se lahko izvajajo ustanoviteljske pravice preko posebnega skupnega organa za izvajanje ustanoviteljskih pravic, ki ga v skladu z določili zakona, ki ureja lokalno samoupravo, ustanovijo ustanoviteljice javnega podjetja. (4) V soglasju z ustanoviteljem lahko javno podjetje pogodbeno izvaja gospodarske javne službe ali druge dejavnosti tudi za druge občine, ki niso ustanoviteljice javnega podjetja. (5) Občina opravlja v javnem podjetju lokalne gospodarske javne službe iz 1. in 2. točke prvega odstavka 5. člena tega odloka. 4.3 Koncesija 12. člen (koncesija) (1) Za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne službe lahko občina podeli koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije in izpolnjuje pogoje za opravljanje lokalne gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije. (2) Koncesija za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne službe se podeli na podlagi koncesijskega akta. (3) Občina lahko podeli koncesijo za opravljanje lokalne gospodarske javne službe za celotno območje občine ali za del območja občine. (4) Za pridobivanje koncesionarjev, koncesijsko pogodbo, prenehanje koncesijskega razmerja, prenos koncesije, obvezno koncesijo, višjo silo, odgovornost koncesionarja za ravnanja zaposlenih in odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja in ostala vprašanja v tej zvezi se uporabljajo določila zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. (5) Občina podeli koncesijo za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb iz 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 5. člena in 1. točke 6. člena tega odloka. 13. člen (javni razpis) (1) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (2) Javni razpis vsebuje najmanj naslednje elemente:  predmet koncesije,  območje, za katero se podeljuje koncesija,  pogoje za koncesijo,  pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,  pričetek in trajanje koncesije,  merila za izbiro koncesionarja,  druge elemente določene s predpisi in koncesijskim aktom. (3) Rok za prijavo na javni razpis ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni. 14. člen (izbira koncesionarja) (1) O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo. (2) O pritožbi zoper odločbo direktorja občinske uprave odloča župan. (3) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene v imenu občine župan. 5. Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1738 15. člen (strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge) (1) Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju lokalnih gospodarskih javnih služb v občini opravlja občinska uprava. (2) Občinska uprava opravlja s področja lokalnih gospodarskih javnih služb zlasti naloge, ki se nanašajo na:  razvoj, načrtovanje in pospeševanje lokalnih gospodarskih javnih služb,  investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb,  informacijske baze za potrebe občinskih gospodarskih javnih služb,  postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov,  postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev,  strokovni nadzor nad izvajalci lokalnih gospodarskih javnih služb,  strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi za izbiro izvajalcev za koncesionirane lokalne gospodarske javne službe,  strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem lokalnih gospodarskih javnih služb,  določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih služb, če ni kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb,  dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb. (3) Naloge iz prve, druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko poveri za to usposobljeni organizaciji ali podjetju. 6. Varstvo uporabnikov javnih dobrin 16. člen (varstvo uporabnikov javnih dobrin) Za varstvo uporabnikov javnih dobrin skrbi Komisija za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin, ki jo ustanovi občinski svet s posebnim aktom. 17. člen (komisija za varstvo uporabnikov javnih dobrin) Komisija za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku:  zastopa in usklajuje interese občanov in predlaga skupne predloge občinskemu svetu občine in županu občine,  zastopa interese občanov v zvezi z načrtovanjem, funkcioniranjem in financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav v razmerju do občine. 18. člen (dolžnost sklenitve pogodbe) V primeru kršitve dolžnosti sklenjene pogodbe s strani izvajalca lokalne gospodarske javne službe, lahko uporabnik od upravnega organa občine zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o njegovi pravici, za katero meni, da je kršena, in naloži izvajalcu ustrezno ravnanje. 19. člen (pripombe in predlogi Komisije za varstvo pravic uporabnikov javni dobrin) (1) Občinski svet in župan sta dolžna obravnavati pripombe in predloge Komisije varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku. (2) Občinski svet je dolžan obvestiti Komisijo za vloge, pritožbe in varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin o svojih stališčih in ukrepih v skladu s poslovnikom o svojem delu, župan pa najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je prejel njegovo pripombo ali predlog. 7. Financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb 20. člen (financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb) Lokalne gospodarske javne službe se financirajo:  s ceno javnih dobrin,  iz proračunskih sredstev,  iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 21. člen (cena proizvoda ali storitve) (1) Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. (2) Cene se oblikujejo ali določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski akt ali odlok občine v skladu z zakonom. (3) Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin. (4) Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin. 22. člen (proračunsko financiranje) Iz sredstev proračuna se financirajo gospodarske javne službe, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. 8. Prehodne in končne določbe 23. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Divača (Uradni list Republike Slovenije, št. 64/2008, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/2018). 24. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0008/2020-06 Datum: 30.09.2020 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1739 817. Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Divača Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 - ZZK-1, 33/07 - ZPNačrt, 108/09 - ZGO-1C in 80/10 - ZUPUDPP) ter 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/14 s spremembami), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 80/16 in 33/17-ZIPRS1718), prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ), 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC- B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US in 57/12), je Občinski svet Občine Divača na 12. redni seji, dne 30.09.2020, sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI DIVAČA 1. člen V Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17) se spremeni 2. točka 11. člena tako, da se glasi: »(2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot število točk, dobljenih iz 8. in 9. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča, z letno višino točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča ter faktorjem 0,2.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2021. Številka: 032-0008/2020-05 Datum: 30.09.2020 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja OBČINA KIDRIČEVO 818. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Kidričevo Na podlagi 153. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 3., 13., 15., 17. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19 in 30/19 – popr. in 34/19) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16, 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo na 14. seji dne 8.10.2020 sprejel ODLOK O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO NA OBMOČJU OBČINE KIDRIČEVO I. Uvodne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju celotne Občine Kidričevo. (2) Ta odlok določa naslednje podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo:  stroške obstoječe komunalne opreme,  preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere in  merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. (3) Merila iz prejšnjega odstavka, določena s tem odlokom so:  razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto),  faktor namembnosti objekta (Fn),  računski faktor površine (Fp) in  prispevna stopnja zavezanca (psz). (4) Ta odlok določa tudi občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka in upoštevanje preteklih vlaganj. 2. člen (obstoječa komunalna oprema) (1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo na območju občine Kidričevo se odmerja za naslednjo komunalno opremo:  cestno omrežje,  vodovodno omrežje,  kanalizacijsko omrežje,  javne površine in  prostore za ravnanje z odpadki. 3. člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora in v uredbi, ki določa podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter odmero in izračun komunalnega prispevka. II. Podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunlano opremo 4. člen (stroški obstoječe komunalne opreme) Stroški obstoječe komunalne opreme po posameznih vrstah obstoječe komunalne opreme znašajo: Obstoječa komunalna oprema Stroški obstoječe komunalne opreme (EUR) Cestno omrežje 11.098.810,04 Kanalizacijsko omrežje 12.076.135,72 Vodovodno omrežje 5.342.604,76 Druge javne površine 1.781.065,02 Prostori za ravnanje z odpadki 433.282,52 SKUPAJ 30.731.898,06 Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1740 5. člen (preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere) Stroški obstoječe komunalne po posameznih vrstah obstoječe komunalne opreme, preračunani na enoto mere, znašajo: Obstoječa komunalna oprema Cpo (EUR/m2) Cto (EUR/m2) Cestno omrežje 1,681 2,851 Kanalizacijsko omrežje 2,177 3,853 Vodovodno omrežje 0,949 1,687 Druge javne površine 0,270 0,458 Prostori za ravnanje z odpadki 0,066 0,111 6. člen (razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto) Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto), ki se upošteva pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na obravnavanem območju opremljanja je Dpo : Dto = 0,7 : 0,3. 7. člen (faktor namembnosti objekta (Fn)) Faktor namembnosti objekta (Fn) za posamezne vrste objektov, kot se razvrščajo v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, znaša: Klasifikacijska št. Vrsta objekta Fn 1 STAVBE 11 Stanovanjske stavbe 11100 Enostanovanjske stavbe – razen počitniške hišice 0,9 11100 Enostanovanjske stavbe – počitniške hišice 0,9 11210 Dvostanovanjske stavbe 0,9 11221 Tri – in večstanovanjske stavbe 0,9 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji 0,9 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene 0,9 12 Nestanovanjske stavbe 121 Gostinske stavbe 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev 1,2 12112 Gostilne, restavracije in točilnice 1,2 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 1,2 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (kmečki turizem) 1,2 122 Upravne in pisarniške stavbe 12201 Stavbe javne uprave 1,2 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic 1,2 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe 1,2 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 12301 Trgovske stavbe 1,3 12302 Sejemske dvorane, razstavišča 1,2 12303 Bencinski servisi 1,3 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 1,2 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe 1,3 12420 Garažne stavbe 0,7 125 Industrijske stavbe in skladišča 12510 Industrijske stavbe (proizvodna dejavnost, industrija) 1,0 12510 Industrijske stavbe (obrtna dejavnost, če je skupaj največ 500 m2 pokritih površin) 0,9 12510 Industrijske stavbe (dejavnosti, ki nadpovprečno obremenjujejo komunalno infrastrukturo: klavnice, mlekarne, itd.) 1,2 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča 1,0 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (nevarne snovi in razstreliva, vključno s fitofarmacevtskimi pripravki) 1,3 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo 0,8 12620 Muzeji in knjižnice 0,8 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 0,8 12640 Stavbe za zdravstvo 0,9 12650 Športne dvorane 0,8 127 Druge nestanovanjske stavbe Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1741 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo 0,7 12712 Stavbe za rejo živali 0,7 12713 Stavbe za spravilo pridelka 0,7 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 0,7 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov 1,0 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti 0,7 12730 Kulturni spomeniki 0,7 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje 1,0 2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI / 21 Objekti transportne infrastrukture / 211 Ceste / 212 Železnice / 213 Letališke steze, ploščadi in radio-navigacijski objekti / 214 Mostovi, viadukti, predori in pohodi / 215 Pristanišča, plovne poti, pregledne in jezovi ter drugi vodni objekti / 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi / 221 Prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosi elektroenergetski vodi / 222 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja / 23 Kompleksni industrijski objekti 230 Kompleksni industrijski objekti 2301 Rudarski objekti 1,2 2302 Energetski objekti 1,3 2303 Objekti kemične industrije 1,3 2304 Drugi kompleksi industrijski objekti, ki niso uvrščeni drugje 1,2 24 Drugi gradbeni inženirski objekti 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas 0,8 24110 Športna igrišča 0,8 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 0,8 242 Drugi gradbeni inženirski objekti 24201 Vojaški objekti 1,3 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih 0,7 24203 Odlagališča odpadkov 1,3 24204 Pokopališča 0,7 8. člen (računski faktor površine (Fp)) Računski faktor površine (Fp) za posamezne vrste stavb, kot se razvrščajo v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, znaša: CC-SI - klasifikacijska raven področja CC-SI - klasifikacijska raven razreda Fp Stavbe 1110 Enostanovanjske stavbe 2 1121 Dvostanovanjske stavbe 2 1122 Tri in večstanovanjske stavbe 2 1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 2 1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe 2 1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 2 1220 Poslovne in upravne stavbe 2 1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 2 1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe 2 1242 Garažne stavbe 2 1251 Industrijske stavbe 2 1252 Rezervoarji, silosi in skladišča 2 1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo 2 1262 Muzeji, arhivi in knjižnice 2 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 2 1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo 2 1265 Stavbe za šport 2 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 2 Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1742 1272 Obredne stavbe 2 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 2 9. člen (prispevna stopnja zavezanca (psz)) Prispevna stopnja zavezanca (psz) za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme, je: Obstoječa komunalna oprema psz (%) Cestno omrežje 100 Vodovodno omrežje 100 Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo 100 Javne površine 100 Prostori za ravnanje z odpadki 100 III. Izračun in odmera komunalnega prispevka 10. člen (izračun komunalnega prispevka) (1) Formulo za izračun višine komunalnega prispevka in postopek odmere komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo določa Uredba. (2) Komunalni prispevek zaradi graditve zavezanec lahko plača v enkratnem znesku, pred izdajo gradbenega dovoljenja ali obročno s plačilom v 12 mesecih, s plačilom 1. obroka pred izdajo qadbenega dovoljenja. (3) Za odmerne odločbe izdane po uradni dolžnosti, zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega Zemljišča s komunalno opremo, ali ko občina po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo potem, ko je komunalni prispevek zaradi graditve že odmerila in se objekt naknadno priključuje na novo vrsto obstoječe komunalne opreme, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen, in pri tem ne gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča, se obstoječim objektom omogoči obročno odplačevanje, vendar doba odplačevanja ne sme biti daljša od 12 (dvanajst) mesecev. IV. Oprostitve komunalenga prispevka 11. člen (občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka) (1) Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalo opremo se v celoti oprosti za gradnjo posameznih vrst stavb, ki so v javnem interesu in katerih investitor je občina in so namenjen za:  neprofitna stanovanja,  muzeje in knjižnice (CC-SI: 1263),  zdravstvo (CC-SI: 1264),  šport (CC-SI 1265),  opravljanje obredov (CC-SI: 1272)  šolstvo (CC-SI: 1263) (2) Plačila komunalnega prispevka se oprosti za gradnjo:  drugih stavb, ki niso uvrščene drugje (CC-SI 1274) v višini 100% (3) Plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se oprosti v primeru prizidave ali rekonstrukcije obstoječega objekta v višini 100 %. V. Pretekla vlaganja 12. člen (upoštevanje preteklih vlaganj) (1) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se na podlagi vloge zavezanca za plačilo komunalnega prispevka upoštevajo pretekla vlaganja v obstoječo komunalno opremo v primeru:  odstranitve in gradnje novega objekta na predmetnem zemljišču višini 100% in  vlaganj zavezanca v izgradnjo posamezne vrste obstoječe komunalne opreme bodisi v obliki finančnih ali drugih sredstev. (2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je v primeru uveljavljana preteklih vlaganj iz prejšnjega odstavka pristojnemu občinskemu organu dolžan predložiti vsa zahtevana dokazila. Pri uveljavljanju preteklih vlaganj zaradi odstranitve objekta je zavezanec dolžan predložiti podatke o odstranjenem objektu. (3) O upoštevanju predloženih dokazil iz prejšnjega odstavka odloči pristojni občinski organ. VI. Prehodne in končne določbe 13. člen (vpogled v elaborat za pripravo odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo) Elaborat za pripravo odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je na vpogled na sedežu Občine Kidričevo in na spletni strani Občine Kidričevo. 14. člen (dokončanje postopkov) Postopki odmere komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. 15. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 63/16 z dne 16.12.2016). 16. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-5/2020 Datum, 9.10.2020 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 819. Sklep o spremembi cen programov vrtca v Javnem vzgojno - izobraževalnem zavodu Osnovna šola Kidričevo Na podlagi Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l.RS št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12 in 47/15, 46/16, 49/16-popr in 25/17- ZVaj), Zakon o vrtcih (Ur.l.RS št. 12/96, 44/00,78/03, 72/05, 25/08, 98/09, 36/10 in 62/10, 14/15 in 55/17), Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 17/14, 47/17 in 43/18) Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l.RS št. 108/09 -UPB in 57/07), Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur.l.RS št. 97/03, 77/05, 120/05), Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1743 opremo vrtca (Ur.l.RS št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10 in 47/13) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18 ) je občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 14. redni seji, dne 8.10.2020 sprejel SKLEP O SPREMEMBI CEN PROGRAMOV VRTCA V JAVNEM VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU OSNOVNA ŠOLA KIDRIČEVO I. Cene programov vrtca v Javnem vzgojno- izobraževalnem zavodu Osnovna šola Kidričevo so sledeče: V enoti Vrtca Kidričevo  prva starostna skupina od 1. do 3. let 503,39 evrov  druga starostna skupina od 3. do 6. let 377,16 evrov Cena prehrane na dan znaša 1,71 evrov II. Z dnem veljavnosti tega sklepa preneha veljati sklep štev. 301-4/2019-3 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 44/19). III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 11. 2020 dalje. Številka 301-2/2020 Datum: 9.10.2020 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 820. Sklep o spremembi cen programov vrtca v Javnem vzgojno - izobraževalnem zavodu Osnovna šola Cirkovce Na podlagi Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l.RS št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12 in 47/15, 46/16, 49/16-popr in 25/17- ZVaj), Zakon o vrtcih (Ur.l.RS št. 12/96, 44/00,78/03, 72/05, 25/08, 98/09, 36/10 in 62/10, 14/15 in 55/17), Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 17/14, 47/17 in 43/18) Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l.RS št. 108/09 -UPB in 57/07), Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur.l.RS št. 97/03, 77/05, 120/05), Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur.l.RS št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10 in 47/13) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18 ) je občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 14. redni seji, dne 8.10.2020 sprejel SKLEP O SPREMEMBI CEN PROGRAMOV VRTCA V JAVNEM VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU OSNOVNA ŠOLA CIRKOVCE I. Cene programov vrtca v Javnem vzgojno- izobraževalnem zavodu Osnovna šola Cirkovce so sledeče: V enoti Vrtca Cirkovce  prva starostna skupina od 1. do 3. let 477,99 evrov  druga starostna skupina od 3. do 6. let 357,85 evrov Cena prehrane na dan znaša 1,24 evrov II. Z dnem veljavnosti tega sklepa preneha veljati sklep štev. 301-5/2018-6 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 44/19). III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 11. 2020 dalje. Številka: 301-3/2020 Datum: 9.10.2020 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan OBČINA KOBILJE 821. Sklep o sprejemu Delnega občinskega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije/pandemije nalezljivih bolezni pri ljudeh v Občini Kobilje Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007) in 98. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06, 97/10 in 21/18) ter 24. člena Statuta Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2016, 40/2019) je župan Občine Kobilje sprejel dne 29.09.2020 SKLEP O SPREJEMU DELNEGA OBČINSKEGA NAČRTA ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POJAVU EPIDEMIJE/ PANDEMIJE NALEZLJIVIH BOLEZNI PRI LJUDEH V OBČINI KOBILJE 1. Sprejemam Delni občinski načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije/pandemije nalezljivih bolezni pri ljudeh v Občini Kobilje 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja in se objavi v Uradno glasilo slovenskih občin. Številka: 009CZ/2020/RŠ Datum: 29. 9. 2020 Občina Kobilje Robert Ščap, župan OBČINA LOVRENC NA POHORJU 822. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2020 (2. rebalans) Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1744 financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 14. člena Statuta občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na 11. redni seji, dne 8. oktobra 2020, sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2020 (2. REBALANS) 1. člen V Odloku o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2020 (UGSO, št. 05/20 in 32/20) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna Občine Lovrenc na Pohorju, na ravni podskupin kontov, se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4.079.583 TEKOČI ODHODKI (70+71) 3.274.077 70 DAVČNI PRIHODKI 2.492.856 700 Davki na dohodek in dobiček 2.254.289 703 Davki na premoženje 173.036 704 Domači davki na blago in storitve 65.531 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 781.221 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 477.664 711 Takse in pristojbine 2.000 712 Globe in druge denarne kazni 1.540 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 257.260 714 Drugi nedavčni prihodki 42.757 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.038 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 1.038 73 PREJETE DONACIJE 730 730 Prejete donacije iz domačih virov 730 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 803.738 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 571.697 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 232.041 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 4.461.797 40 TEKOČI ODHODKI 1.428.202 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 425.690 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 70.607 402 Izdatki za blago in storitve 885.436 403 Plačila domačih obresti 3.560 409 Rezerve 42.909 41 TEKOČI TRANSFERI 1.325.839 410 Subvencije 116.594 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 832.925 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 107.083 413 Drugi tekoči domači transferi 269.237 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.667.783 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.667.783 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 39.973 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 29.500 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 10.473 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) -382.214 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 83.843 50 ZADOLŽEVANJE 83.843 500 Domače zadolževanje 83.843 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 136.555 55 ODPLAČILA DOLGA 136.555 550 Odplačila domačega dolga 136.555 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -434.926 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -52.712 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 382.214 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 587.286 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Splošni in posebni del proračuna ter načrt razvojnih programov, ki so priloga k temu odloku, se objavijo na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju: www.lovrenc.si. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 4101-0003/2020 Datum: 08. 10. 2020 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 823. Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Lovrenc na Pohorju Na podlagi določil 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US:Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 76/2016-odl. US), 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006, 38/2010-ZUKN, 57/2011- ORZGJS40) in 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/16- uradno prečiščeno besedilo, 46/17) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na svoji 11. redni seji 8. oktobra 2020 sprejel ODLOK O LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI LOVRENC NA POHORJU 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok ureja lokalne gospodarske javne službe v občini Lovrenc na Pohorju, način njihovega izvajanja, oblike izvajanja, strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, varstvo uporabnikov, financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb, računovodstvo in revidiranje izvajalcev ter druga vprašanja v zvezi z izvajanjem lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini Lovrenc na Pohorju (v nadaljevanju: občina). (2) Odlok določa zagotavljanje tudi drugih storitev, kadar so te dejavnosti pogoj za izvrševanje nalog iz pristojnosti lokalne skupnosti in zanje prevzema subsidiarno sanacijsko odgovornost. 2. člen (lokalne gospodarske javne službe) (1) Kot lokalne gospodarske javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot izbirne lokalne gospodarske javne službe v skladu z zakonom določene s tem odlokom. 2 Način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb 3. člen (način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb) (1) Lokalne gospodarske javne službe se opravljajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov ter normativov, ki jih predpišejo vlada in pristojna ministrstva. (2) Občina s posamičnimi odloki podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več lokalnih gospodarskih javnih služb oziroma podrobneje določi:  organizacijsko in prostorsko zasnovo njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije),  vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev,  pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,  pravice in obveznosti uporabnikov,  vire financiranja gospodarskih javnih služb in načinov njihovega oblikovanja,  vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje lokalne gospodarske javne službe, ki so v Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1746 lasti občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,  druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj lokalne gospodarske javne službe. 3 Lokalne gospodarske javne službe 4. člen (obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe) (1) Lokalne gospodarske javne službe so obvezne in izbirne. 5. člen (obvezne lokalne gospodarske javne službe) (1) Na območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti: 1. oskrba s pitno vodo, 2. odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, 3. čiščenje komunalne vode, 4. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, 5. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, 6. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, 7. urejanje in čiščenje javnih površin, 8. vzdrževanje občinskih javnih cest, 9. pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču, 10. 24-urna dežurna služba in pogrebna dejavnost. (2) Kot obvezne lokalne gospodarske javne službe se opravljajo tudi dejavnosti, ki niso določene v prejšnjem odstavku, če tako določa zakon. 6. člen (izbirne lokalne gospodarske javne službe) (1) Na območju občine se lahko kot izbirne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti (alt.): 1. oskrba z energijo: dejavnost operaterja distribucijskega sistema, distribucija toplote in drugih energetskih plinov, 2. vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu odvijanju prometa skozi naselja, 3. varstvo pred požarom, 4. gasilstvo, 5. monitoring stanja okolja, 6. geodetska dejavnost. 7. člen (območje opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb) (1) Lokalne gospodarske javne službe iz 5. in 6. člena tega odloka se opravljajo na celotnem območju občine, če s tem odlokom ali odlokom iz 3. člena tega odloka za posamezno lokalno gospodarsko javno službo ni drugače določeno. 8. člen ( izvajanje drugih dejavnosti/storitev) (1) Občina izvaja druge dejavnosti ali storitve v oblikah, kot so določene za gospodarsko javne službe. 9. člen (javne dobrine) (1) Javne dobrine, ki se zagotavljajo z lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, so pod enakimi pogoji določenimi z zakonom ali odlokom občine dostopne vsakomur. (2) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, je za uporabnike obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače. (3) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, za uporabnike ni obvezna, če zakon ali odlok občine za posamezne primere ne določa drugače. 4 Oblike zagotavljanja javnih služb 10. člen (oblike zagotavljanja javnih služb) (1) Občina lahko zagotavlja lokalne gospodarske javne službe v naslednjih oblikah:  v režijskem obratu,  v javnem gospodarskem zavodu,  v javnem podjetju,  z dajanjem koncesij. (2) Oblika posamezne gospodarsko javne službe je določena s tem ali posebnim odlokom. 4.1 Režijski obrat 11. člen (režijski obrat) (1) Režijski obrat se ustanovi za izvajanje lokalne gospodarske javne službe, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo. (2) Režijski obrat se organizira kot nesamostojen režijski obrat v okviru občinske uprave Občine Lovrenc na Pohorju. (3) Organizacijo in delovno področje režijskega obrata določi občinski svet v okviru organizacije in delovnega področja občinske uprave na predlog župana. (4) Režijski obrat ni pravna oseba. (5) Občina opravlja v režijskem obratu lokalne gospodarske javne službe iz prvega odstavka 5. člena naslednje:  oskrba s pitno vodo,  odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode,  urejanje in čiščenje javnih površin,  vzdrževanje občinskih javnih cest, in 6. člena tega odloka naslednje:  vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu odvijanju prometa skozi naselja,  gasilstvo in varstvo pred požarom. (6) Kot druge dejavnosti občina v okviru režijskega obrata izvaja:  upravljanje s pokopališči: urejanje in vzdrževanje pokopališč,  upravljanje z javno razsvetljavo: urejanje in vzdrževanje,  upravljanje z mesti za plakatiranje, urejanje in vzdrževanje. 4.2 Javno podjetje 12. člen (javno podjetje) (1) Javno podjetje se lahko ustanovi za opravljanje ene ali več lokalnih gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot lokalna gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno. Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1747 (2) Ustanovitev javnega podjetja, razmerja v javnem podjetju in njegovo delovanje ter druge zadeve v zvezi z javnim podjetjem se opredelijo s posebnim odlokom. (3) Ustanoviteljske pravice v javnem podjetju izvršuje občinski svet. V primeru, da so poleg občine ustanoviteljice javnega podjetja tudi druge občine, se lahko izvajajo ustanoviteljske pravice preko sveta ustanoviteljic, ki ga v skladu z določili zakona, ki ureja lokalno samoupravo, ustanovijo ustanoviteljice javnega podjetja. (4) V soglasju z ustanoviteljem lahko javno podjetje pogodbeno izvaja gospodarske javne službe ali druge dejavnosti tudi za druge občine, ki niso ustanoviteljice javnega podjetja. 4.3 Koncesija 13. člen (koncesija) (1) Za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne službe lahko občina podeli koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije in izpolnjuje pogoje za opravljanje lokalne gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije. (2) Koncesija za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne službe se podeli na podlagi koncesijskega akta. (3) Občina lahko podeli koncesijo za opravljanje lokalne gospodarske javne službe za celotno območje občine ali za del območja občine. (4) Za pridobivanje koncesionarjev, koncesijsko pogodbo, prenehanje koncesijskega razmerja, prenos koncesije, obvezno koncesijo, višjo silo, odgovornost koncesionarja za ravnanja zaposlenih in odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja in ostala vprašanja v tej zvezi se uporabljajo določila zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. (5) Občina podeli koncesijo za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 5. člena za:  čiščenje komunalne odpadne vode,  zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,  obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov,  odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. 14. člen (javni razpis) (1) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (2) Javni razpis vsebuje najmanj naslednje elemente:  predmet koncesije,  območje, za katero se podeljuje koncesija,  pogoje za koncesijo,  pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,  pričetek in trajanje koncesije,  merila za izbiro koncesionarja,  druge elemente, določene s predpisi in koncesijskim aktom. (3) Rok za prijavo na javni razpis ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni. 15. člen (izbira koncesionarja) (1) O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo. (2) O pritožbi zoper odločbo direktorja občinske uprave odloča župan. (3) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene v imenu občine župan. 5 Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge 16. člen (strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge) (1) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju lokalnih gospodarskih javnih služb v občini opravlja občinska uprava. (2) Občinska uprava opravlja s področja lokalnih gospodarskih javnih služb zlasti naloge, ki se nanašajo na:  razvoj, načrtovanje in pospeševanje lokalnih gospodarskih javnih služb,  investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb,  informacijske baze za potrebe občinskih gospodarskih javnih služb,  postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov,  postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev,  strokovni nadzor nad izvajalci lokalnih gospodarskih javnih služb,  strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi za izbiro izvajalcev za koncesionirane lokalne gospodarske javne službe,  strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem lokalnih gospodarskih javnih služb,  določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih služb, če ni kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb,  dajanje predpisanih soglasij dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb. (3) Naloge iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko poveri za to usposobljeni organizaciji ali podjetju. 6 Varstvo uporabnikov javnih dobrin 17. člen (varstvo uporabnikov javnih dobrin) (1) Za varstvo uporabnikov javnih dobrin skrbi Komisija za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin, ki jo ustanovi občinski svet s sklepom. 18. člen (komisija za varstvo uporabnikov javnih dobrin) (1) Komisija za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku:  zastopa in usklajuje interese občanov in predlaga skupne predloge občinskemu svetu občine in županu občine,  zastopa interese občanov v zvezi z načrtovanjem, funkcioniranjem in financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav v razmerju do občine. 19. člen (dolžnost sklenitve pogodbe) (1) V primeru kršitve dolžnosti sklenjene pogodbe s strani izvajalca lokalne gospodarske javne službe, lahko Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1748 uporabnik od upravnega organa občine zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o njegovi pravici, za katero meni, da je kršena, in naloži izvajalcu ustrezno ravnanje. 20. člen (pripombe in predlogi Komisije za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin) (1) Občinski svet in župan sta dolžna obravnavati pripombe in predloge Komisije za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku. (2) Občinski svet je dolžan obvestiti Komisijo za vloge, pritožbe in varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin o svojih stališčih in ukrepih v skladu s poslovnikom o svojem delu, župan pa najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je prejel njegovo pripombo ali predlog. 7 Financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb 21. člen (financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb) (1) Lokalne gospodarske javne službe se financirajo:  s ceno javnih dobrin,  iz proračunskih sredstev,  iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 22. člen (cena proizvoda ali storitve) (1) Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. (2) Cene se oblikujejo ali določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski akt ali odlok občine v skladu z zakonom. (3) Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. 23. člen (proračunsko financiranje) (1) Iz sredstev proračuna se financirajo gospodarske javne službe, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. (2) V proračunu se zagotovijo tudi sredstva za subvencioniranje cen storitev. 8 Računovodstvo in revidiranje izvajalcev gospodarsko javnih služb 24. člen (računovodstvo in revidiranje) (1) Računovodstvo in revidiranje izvajalcev gospodarsko javnih služb se vodi in izvaja v skladu z Zakonom o gospodarsko javnih službah. 9 Prehodne in končne določbe 25. člen (prenehanje veljavnosti) (1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/12, 35/15, 20/2018). 26. člen (objava in začetek veljavnosti) (1) Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0074-0006/2020 Datum:9.10.2020 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 824. Odlok o organiziranju in izvajanju javne službe pomoči na domu v Občini Lovrenc na Pohorju Na podlagi določil 21. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 43. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19), 6. člena Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15, 76/17, 54/19 in 81/19), Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06 – ZUTPG, 62/10 – ZUPJS, 99/13 – ZUPJS-C in 42/15) in 5. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na svoji 11. redni seji 8. oktobra sprejel ODLOK O ORGANIZIRANJU IN IZVAJANJU JAVNE SLUŽBE POMOČI NA DOMU V OBČINI LOVRENC NA POHORJU I. Splošne določbe 1. člen 1) S tem odlokom se določajo organizacija izvajanja javne službe socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu (v nadaljevanju: pomoč na domu), oblika izvajanja javne službe pomoč na domu, upravičenci do pomoči na domu, obseg in vrsta storitev, postopek uveljavljanja pravice do pomoči na domu, določitev cene storitve in oprostitve plačil ter nadzor nad izvajanjem storitve. 2) Javna služba pomoč na domu se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja socialnega varstva in tega odloka. 2. člen 1) Pomoč družini na domu vsebuje socialno oskrbo na domu upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. II. Organiziranost, izvajanje in financiranje javne službe Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1749 3. člen 1) Pomoč na domu se na območju občine Lovrenc na Pohorju (v nadaljevanju: občina) zagotavlja v okviru javne službe, ki je organizirana kot redna dejavnost. 2) Storitve javne službe opravljajo v okviru mreže javne službe pod enakimi pogoji javni socialno varstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe na naslednje načine:  s sklenitvijo neposredne pogodbe o izvajanju javne službe z javnim socialnovarstvenim zavodom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti ali  s podelitvijo koncesije. 4. člen 1) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:  iz proračuna občine,  iz plačil uporabnikov in zavezancev,  iz drugih virov. 2) Občina zagotavlja v vsakoletnem proračunu sredstva za izvajanje javne službe posameznemu izvajalcu najmanj v višini 50 % subvencije k ceni storitve in v višini, za katero je upravičenec oziroma drug zavezanec za plačilo delo ali v celoti oproščen plačila. 3) Občina lahko določi dodatne oprostitve pri plačilu stroškov za pomoč na domu, o čemer odloča občinski svet. 5. člen 1) Občina na svojem območju zagotavlja mrežo javne službe pomoč na domu na enega izmed z zakonom določenih načinov izvajanja. 6. člen 1) Z izbranim izvajalcem pomoči na domu občina sklene ustrezno pogodbo o izvajanju javne službe, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti. 2) Izvajalec pomoči na domu je dolžan izvajati javno službo strokovno in racionalno ter v skladu z veljavnimi predpisi, normativi, postopki, metodami in standardi. 3) Normativ storitve določa časovne okvire, število storitev na izvajalca ter načela smotrne organiziranosti izvajalcev ter predstavlja osnovo za vrednotenje stroškov in določanje cen storitev. 4) Izvajalec zagotavlja tudi supervizijo in izobraževanje ter vodenje dokumentacije v skladu s predpisi. 5) Morebitna odstopanja od zakonsko določenih normativov so možna v dogovoru z občino v primeru, da gre za posebnost naselja (razpršenost uporabnikov, dostopnost do uporabnikov …) ali posebno obravnavo upravičencev, vendar za največ 10% povprečnega števila efektivnih ur na mesec. III. Upravičenci do pomoči na domu 7. člen 1) Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. 2) Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so upravičenci:  osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje,  osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,  druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,  kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,  hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva. IV. Vrste in obseg storitev 8. člen 1) Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega naslednje sklope opravil:  pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju, slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;  gospodinjsko pomoč, kamor sodijo naslednja opravila: prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;  pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. 2) Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov opravil iz prejšnjega odstavka. 9. člen 1) Strokovna priprava izvajanja storitve v obliki analize primera, priprava dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med predstavniki izvajalca in upravičencem traja v povprečju 8 ur na upravičenca oziroma do 12 ur na par. 2) Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca se lahko izvaja vse dni v tednu in sicer največ do 20 ur tedensko. V primeru, ko zaradi potreb upravičenca storitev izvajata dva izvajalca neposredne socialne oskrbe, se lahko število ur mesečno poveča za največ eno tretjino. V. Postopek uveljavljanja pravic 10. člen 1) Postopek za uveljavitev pravice do storitve pomoč na domu se začne na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika ali po uradni dolžnosti centra za socialno delo. 2) Socialna oskrba na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo strokovni sodelavec, neposredni izvajalec oskrbe, upravičenec ter ključni ali odgovorni družinski člani. 3) Postopek se izvaja v skladu z zakonsko predpisanim načinom. Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1750 11. člen 1) Zahteva se poda pri izvajalcu storitev. 2) Izvajalec javne službe ugotovi upravičenost do storitve ter se dogovori za vrsto in obseg, čas trajanja ter način plačila storitve, ki se bo izvajala. 3) Na podlagi odločitve izvajalca skleneta izvajalec in upravičenec pisni dogovor o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitev. VI. Določanje cene storitve in oprostitev plačila 12. člen 1) Metodologijo za oblikovanje cen storitev storitve pomoči na domu predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. 2) V skladu z metodologijo iz prejšnjega odstavka določi ceno storitve organ upravljanja pravne osebe oziroma sama fizična oseba. 3) K cenam storitve daje soglasje pristojni občinski organ. 13. člen 1) Osnova za plačilo je cena pomoči družini na domu. Storitev se računa po dejansko opravljenih efektivnih urah pri upravičencu. 14. člen 1) Upravičenci in zavezanci (fizična oseba, ki ni družinski član, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov storitve zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel) lahko uveljavljajo pravico do oprostitve, če po merilih, določenih z uredbo, ne morejo plačati celotne vrednosti opravljene storitve, po naslednjem vrstnem redu plačil:  storitev plača upravičenec,  upravičenec ima pravico do oprostitve plačila, če plačilo presega njegovo plačilno sposobnost,  znesek, za katerega je upravičenec oproščen plačila, plača zavezanec, razen v primerih, ko ni zavezancev,  zavezanec, ki je fizična oseba, ima pravico do oprostitve plačila, če plačilo presega njegovo plačilno sposobnost, in v drugih primerih, ki jih določa ta uredba. 2) Zavezanec, ki je pravna oseba, ni upravičen do oprostitve. 3) V primeru oprostitve upravičenca oziroma zavezanca plača razliko do vrednosti storitve občina. 15. člen 1) Upravičenec ali drugi zavezanec je lahko delno ali v celoti oproščen plačila storitve pomoči na domu. 2) Natančneje oprostitve in olajšave plačila določata zakon in uredba. 16. člen 1) Vlogo za uveljavljanje oprostitve plačila se vloži pri pristojnem centru za socialno delo, ki v skladu z veljavno zakonodajo ugotovi potrebna sredstva in določi višino oprostitve plačila. 17. člen 1) Upravičenci in drugi zavezanci so na podlagi mesečnega obračuna izvajalca storitev dolžni plačati opravljene storitve pomoči družini na domu v višini veljavne cene storitve, zmanjšane za subvencijo občine in morebitne oprostitve plačila. 2) Iz obračuna mora biti razviden upravičenec, številka odločbe o oprostitvi plačila, vrsta in število ur opravljenih storitev ter višina stroškov oskrbe in delež plačila uporabnika. 3) Subvencijo k ceni storitve in sredstva v višini oprostitve plačil upravičencev zagotavlja občina izvajalcu javne storitve na podlagi mesečnih zahtevkov. VII. Nadzor 18. člen 1) Nadzor nad izvajanjem storitve pomoči na domu izvaja socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo. VIII. Prehodne in končne določbe 19. člen 1) V primeru, da bi se veljavni predpisi s področja socialnega varstva spremenili tako, da bi bile posamezne določbe tega odloka z njimi v nasprotju, se neposredno uporabljajo veljavna določila navedenih predpisov. 20. člen 1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o organiziranju in izvajanju javne službe pomoči na domu v Občini Lovrenc na Pohorju (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 10/2001). 2) Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0074-0005/2020 Datum: 9. 10. 2020 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 825. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Lovrenc na Pohorju Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja /MEDO/, (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19) in 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017,) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na svoji 11. redni seji dne, 08. 10. 2020 sprejel ODLOK O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE LOVRENC NA POHORJU I Splošne določbe Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1751 1. člen (namen odloka) (1) Ta odlok ureja zahteve za oskrbo s pitno vodo in zahteve pri lastni oskrbi s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vode ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Lovrenc na Pohorju (v nadaljevanju: občina), tako, da se določa: I. Splošne določbe II. Upravljanje vodovodov III. Standarde opremljenosti IV. Načrtovanje vodovoda V. Obvezne storitve in naloge javne službe VI. Vire financiranja in način obračunavanja storitev VII. Meritve in odčitavanje VIII. Evidence IX. Nadzor in kazenske določbe X. Prehodne in končne določbe 2. člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja področje pitne vode; 2. Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo; 3. Priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki določa zahteve za ustreznost pitne vode; 4. Izgube pitne vode iz vodovoda so razlika med odvzeto pitno vodo iz zajetij za pitno vodo, ki napajajo vodovod, in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo; 5. Zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo. 6. Rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo; 7. Vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo; 8. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije; 9. Lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi; 10. Območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe; 11. Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so zajetja, cevovodi, črpališča, vodohrani, raztežilniki in naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca. Priključki so del vodovoda; 12. Javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom; 13. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. 14. Magistralni vodovodi s pripadajočimi objekti in napravami so tisti, ki zagotavljajo preskrbo s pitno vodo v dveh ali več občinah; 15. Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda; 16. Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so zajetja, raztežilniki, vodohrani in prečrpalne postaje, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura; 17. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezanimi tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura; 18. Upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe; 19. Upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda, kateri se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe s pitno vodo, sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju; 20. Uporabnik vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda; 21. Vodovodni priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod; 22. Interno vodovodno omrežje je vodovod z vsemi elementi, ki so priključeni za obračunskim vodomerom; 23. Javno hidrantno omrežje so objekti in naprave, namenjeni izključno za gašenje požarov; 24. Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom, odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda za druge potrebe (gašenje požarov s pitno vodo, pitna voda, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi…..). Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več uporabnikov pitne vode, če v skladu z določili Stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi. Pri novih stavbah mora biti v Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1752 okviru interne instalacije za vsako stanovanjsko in poslovno enoto zagotovljena uradna meritev porabe vode skladno z Zakonom o varstvu potrošnikov; 25. Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe; 26. Interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode; Vsi ostali izrazi, ki niso definirani v tem členu odloka in so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v republiških predpisih s področja izvajanja javne službe. 3. člen (javne služba) (1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda potrebuje za oskrbo živali. Izjeme od te določbe in posebnosti so opredeljene v vsakokratni veljavni Uredbi o oskrbi s pitno vodo oziroma predpisu, ki jo nadomešča. (2) Izvajalec javne službe opravlja javno službo v skladu z aktualnim Programom oskrbe s pitno vodo. Program oskrbe s pitno vodo je objavljen na spletni strani na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe. 4. člen (zagotavljanje javne službe) (1) Občina Lovrenc na Pohorju mora zagotavljati javno službo na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna poraba manj kot 10 m3 pitne vode na dan. (2) Lastnik javnega vodovodnega sistema na območju občine je Občina Lovrenc na Pohorju. (3) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. (4) Območja javnega vodovoda so prikazana na temeljni topografski karti, ki je priloga temu odloku. 5. člen (vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda) (1) Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Vodno dovoljenje mora pridobiti občina, če so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni lasti. (2) Vodno dovoljenje izda Ministrstvo za okolje in prostor na podlagi vloge s potrebnimi dokazili. 6. člen (vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo) (1) Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo. 7. člen (uporabniki javne službe in njihove obveznosti) (1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba. (2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. (3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja stanovanjsko področje in upravljanje večstanovanjskih stavb. (4) Obveznosti uporabnikov so: 1. redno vzdrževati interno vodovodno omrežje; 2. redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih; 3. s podpisom pogodbe z izvajalcem javne službe zagotoviti vzdrževanje priključka stavbe na javni vodovod; 4. varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi; 5. zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom; 6. sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe na javni vodovod in obračunskem vodomeru; 7. zagotoviti dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzemanje vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju; 8. zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera; 9. zagotoviti dostop izvajalcu javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe na sekundarni vodovod; 10. pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika; 11. plačevati račune za dobavo pitne vode v roku navedenem na računu; 12. urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah; 13. upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo; 14. dovoliti obnovo vodovodnega priključka stavbe na javni vodovod v skladu z določili tega odloka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe; 15. urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe; 16. pisno obveščati izvajalca javne službe o odvzemu vode iz hidrantov; 17. odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu; 18. odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja; 19. spremljati porabo vode in sporočati izvajalcu neobičajno visoko porabo; 20. opravljati druge obveznosti iz tega odloka. 8. člen (lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo) (1) Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz republiškega predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1753 zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji, določeni z republiškim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo. (2) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti vodno dovoljenje in upravljavca, če oskrbuje:  eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem;  eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena;  oziroma tako kot določajo vsakokratni republiški predpisi s področja oskrbe s pitno vodo. II. Upravljanje vodovodov 9. člen (območje zagotavljanja javne službe) (1) Opravljanje javne službe se izvaja na vseh poselitvenih območjih v občini, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost manj kot 10 m3 pitne vode na dan. (2) Območja, kjer se izvaja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, so označena v topografski karti, ki je kot priloga sestavni del odloka. (3) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. 10. člen (določitev upravljavca vodovoda) (1) Javno službo zagotavlja Občina Lovrenc na Pohorju (v nadaljnjem besedilu: občina) na naslednji način:  na celotnem območju občine je izvajalec javne službe Režijski obrat Občine Lovrenc na Pohorju (v nadaljnjem besedilu izvajalec). (2) Način upravljanja objektov in naprav javnega vodovoda, ki so v solastništvu več občin, občine uredijo z medsebojno pogodbo. (3) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo se upoštevajo vsakokratna določila republiškega predpisa s področja oskrbe s pitno vodo. 11. člen (prenos vodovodnih sistemov) (1) Vodovodne sisteme, ki niso v lasti Občine Lovrenc na Pohorju in v njenem upravljanju, lahko Občina Lovrenc na Pohorju kot izvajalec javne službe, prevzame v upravljanje na podlagi sklenjene pogodbe med vsemi solastniki in občino. Za to morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:  da ima vodovodni sistem, ki ima lastni vodni vir, veljavno vodno dovoljenje;  da obstoji dokumentacija (projekti) o zgrajenem vodovodnem sistemu;  da obstaja kataster vodovodnega sistema;  da so pridobljena zemljišča in urejene služnosti na vodovodnem sistemu;  vodovodno omrežje mora biti skladno s tem odlokom in tehničnim pravilnikom;  pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled vodovodnega omrežja in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem omrežju;  da obstaja evidenca o vodovodnih priključkih. III. Standardi opremjenosti 12. člen (opremljenost naselij) (1) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50 ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan. (2) Z javnim vodovodom mora biti opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena pogoja:  da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališče in  da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša od 10 m3 pitne vode na dan. 13. člen (priključitev na javni vodovod) (1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, mora biti priključen na javno vodovodno omrežje v skladu s tem odlokom. (2) Na območjih kjer se gradi javni vodovod, je priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod obvezna v roku enega leta po končani gradnji vodovodnega omrežja. Izvajalec javne službe mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod obvezna in mu določi pogoje za izdajo soglasja k priključitvi. (3) Načrtovanje, gradnjo in financiranje priključka na javni vodovod mora zgotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod. (4) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. Stavba ali gradbeno inženirski objekt lahko ima tudi več vodovodnih priključkov. (5) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu. (6) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri, ki jih izvajalec javne službe ne popisuje. (7) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe. (8) Ne glede na predhodna določila tega člena, si lahko lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je objekt oddaljen od javnega vodovoda več kot 200 m in je strošek izvedbe priključka stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta povezana z nesorazmernimi stroški. Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1754 (9) Ob gradnji ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja je obvezna prestavitev merilcev porabe vode izven objekta v zunanje termoizolacijske jaške, vseh uporabnikov na območju rekonstrukcije omrežja. Vodomerni jašek vključno z montažo je strošek uporabnika, prevezava vodomernega mesta v objektu, kjer je bil nameščen vodomer, pa strošek upravljavca. (10) Priporočljivo je, da uporabniki ob rekonstrukciji izvedejo menjavo dovodne cevi od nove lokacije merilnega jaška do objekta. Menjava tega dela vodovodnega priključka, vključno z zemeljskimi in montažnimi deli, je strošek uporabnika. (11) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči javni vodovod in razcep cevovoda za priključitev najmanj treh odjemnih mest. (12) Soglasje za priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta izda upravljavec javne službe v skladu s predpisi. Soglasje za priključitev so pogoji upravljavca javnega vodovoda, s katerimi se določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoče priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod in da bo zagotovljeno nemoteno obratovanje javnega vodovoda. (13) Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogoje oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu. 14. člen (storitve v zvezi s priključki stavb na javni vodovod) (1) Priključek na javni vodovod je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema. Vodovodni priključek je del vodovoda, ki povezuje javni vodovod in vodomerni jašek z vgrajenim obračunskim vodomerom. Priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne gospodarske infrastrukture. Priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod. Nov vodovodni priključek izdela upravljavec javne službe na stroške lastnika oziroma uporabnika. (2) Lokacijo vodomernega jaška določi izvajalec javne službe in se praviloma postavlja na parcelni meji, ki je najbližja javnemu vodovodu. (3) Obračunski vodomer predstavlja razmejitveno mesto vodovodnega priključka in internega vodovodnega omrežja. Vsi elementi za obračunskim vodomerom so del interne instalacije, ki je v upravljanju in vzdrževanju lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta. (4) Upravljavec javne službe mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v okviru omrežnine. Upravljavec javne službe mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod, v primeru novogradenj pa tudi o trasah priključkov z izvedbo geodetskega posnetka. (5) Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja upravljavca. (6) Podrobnejši pogoji izvedbe vodovodnega priključka se določijo v Tehničnem pravilniku. 15. člen (obnova priključka stavbe na sekundarni vodovod) (1) Izvajalec javne službe mora priključek na javni vodovod obnoviti:  Če njegovo stanje po pregledu kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube;  Če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe s pitno vodo;  Če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov;  Če se obnavlja javni vodovod ali druga infrastruktura. (2) Vsa obnovitvena dela na priključku stavbe na javni vodovod mora zagotoviti izvajalec javne službe iz sredstev zbranih od omrežnine. Iz teh sredstev se izvedejo obnovitvena dela do obračunskega vodomera. Vsi elementi za obračunskim vodomerom so del interne instalacije, ki jo vzdržuje uporabnik javne službe s svojimi sredstvi. 16. člen (vodomerna mesta) (1) Nova priključitev na javni vodovod je možna po pridobitvi vseh dovoljenj, z vgradnjo zunanjega termoizolacijskega jaška z minimalno oddaljenostjo od parcelne meje uporabnika in zagotovljeno dostopnostjo za izvajalca javne službe. (2) Vsakemu novemu uporabniku namesti izvajalec javne službe obračunski vodomer. Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika. (3) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku enega leta od uveljavitve tega odloka, skladno z določili tega odloka. (4) Vsak obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati. (5) Upravljavec javne službe vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in menjavo. 17. člen (ukinitev priključka na javni vodovod) (1) Priključek stavbe na javni vodovod izvajalec ukine oziroma odstrani, če so izpolnjeni naslednji pogoji:  lastnik stavbe mora izvajalcu oddati vlogo za ukinitev priključka;  stavba ne sme imeti stalno ali začasno prijavljenih prebivalcev;  stavba mora biti fizično odstranjena (porušena). Lastnik stavbe mora poravnati stroške ukinitve priključka. 18. člen (gradbiščni in začasni priključek na javni vodovod) Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v gradnji na javni vodovod je možna le z gradbiščnim priključkom v trajanju do dveh let in se lahko s pisnim zaprosilom lastnika podaljša do dokončanja objekta in pričetka uporabe. Izvajalec javne službe na predlog naročnika lahko izvede začasni priključek za javne prireditve, začasne objekte, gradnjo objektov in podobne primere, vendar za obdobje največ dveh let. 19. člen (prepoved priključitve na javni vodovod) (1) Stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi , ki urejajo odvajanje Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1755 in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe na sme priključiti na javni vodovod. (2) Če lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo, ni pridobil vodnega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbeno inženirskega objekta ne sme priključiti na javni vodovod. 20. člen (prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) (1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. (2) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena. (3) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. 21. člen (prednostna raba vode iz vodovoda) (1) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. (2) Če javni vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom. (3) V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode. 22. člen (rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda) (1) Javni vodovodi se načrtujejo tako, da imajo zagotovljena rezervne kapacitete virov pitne vode ali rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda. (2) Vsak javni vodovod mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na območju javnega vodovoda vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda, kar pomeni najmanj 10 litrov vode na prebivalca na dan. (3) Rezervno zajetje za pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno vodo, ki napaja isti javni vodovod. (4) Za rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni vodovod, če je izvedena ustrezna povezava in je v programu oskrbe s pitno vodo opredeljen režim obratovanja obeh javnih vodovodov v primeru njegove uporabe. (5) Izvajalec javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode iz drugega odstavka tega člena. 23. člen (zmanjševanje vodnih izgub vodovoda) (1) Izvajalec javne službe mora vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci. (2) Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo. (3) Lastnik javnega vodovoda zagotavlja izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub iz prejšnjega odstavka. Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega vodovoda. (4) Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub. Kot dopustna raven vodnih izgub se upoštevajo določila iz vsakokratnega republiškega predpisa o oskrbi s pitno 24. člen (izmenjave pitne vode med vodovodi) (1) Pri izmenjavi pitne vode med vodovodi morajo njihovi upravljavci količine pitne vode meriti in evidentirati. (2) Oskrbovanje javnega vodovoda z vodo iz zasebnega vodovoda je prepovedano. IV. Načrtovanje vodovoda 25. člen (izdaja smernic, mnenj, projektnih pogojev in soglasij za priključitev na javni vodovod) (1) Upravljavec na podlagi veljavne zakonodaje izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice), mnenja k osnutkom in predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi, projektom itd. (v nadaljevanju: pogoje), mnenja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: mnenja k projektu) in soglasja za priključitev obstoječih objektov na javni vodovod (v nadaljevanju: soglasja za priklop), pri čemer mora investitor v vlogi predložiti: 1. za smernice in mnenja:  dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje. 2. za pogoje:  dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja graditev objektov;  idejno zasnovo in situacijo obstoječega stanja;  situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji;  opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode. 3. Za mnenje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:  projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih inštalacij;  situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;  soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika;  soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi);  dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, če se Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1756 objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z javnim kanalizacijskim sistemom;  strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi. 4. Za soglasje za priklop, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:  pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, razen za objekte, zgrajene pred letom 1967, če lastnik to lahko dokaže z veljavnim dokumentom;  katastrski načrt (načrt parcele);  situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;  načrt strojnih instalacij;  dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča;  pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju oziroma upravni enoti overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje; 5. Za soglasje za priklop obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:  gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta. 26. člen (določitev pogojev) (1) Pri izdaji aktov iz 25. člena tega odloka mora izvajalec določiti:  minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja;  pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivi novogradnje;  traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javni vodovod;  lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška;  dimenzijo in tip vodomera, ki mora biti vgrajen v zunanjem vodomernem jašku;  tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom;  posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode;  ostale pogoje, ki so določeni s tehničnim pravilnikom. 27. člen (gradnja novega vodovoda) (1) Pri načrtovanju novih javnih vodovodov morajo lastniki, investitorji, načrtovalci in upravljavci zagotoviti načrtovanje, ki bo zagotavljalo gospodarno, ekonomično in varno vodovodno omrežje s prednostnim izkoriščanjem obstoječega vodovoda ter prednostno in racionalno rabo obstoječih vodnih virov. (2) Pri načrtovanju in gradnji javnih vodovodov je potrebno prednostno zagotavljati, da se povečuje izkoriščenost že izvedenega vodovodnega omrežja, zaradi česar se prednostno načrtuje in izvaja tekoče investicijsko vzdrževanje obstoječega vodovodnega sistema. (3) Pri načrtovanju in gradnji javnih vodovodov je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo in predpise, še posebno določbe uredbe, tega odloka in tehničnega pravilnika. (4) Pri načrtovanju vodovoda je investitor dolžan pridobiti soglasja, definirana v 25. členu tega odloka. (5) Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod. (6) Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod. V. Obvezne storitve in naloge javne službe 28. člen (obseg storitev javne službe) (1) V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:  oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo;  obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe, o njihovih obveznostih;  pridobivanje podatkov o porabi pitne vode zaradi obračuna storitev javne službe;  redno vzdrževanje javnega vodovoda;  redno vzdrževanje priključkov stavb na sekundarni vodovod;  vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja skladno s predpisi;  poročanje v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo;  izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo;  izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode, skladno z veljavno zakonodajo;  vodenje evidenc v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo;  vodenje evidenc v skladu z Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja;  vodenje evidenc v skladu s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo;  monitoring količine odvzete vode iz zajetja za pitno vodo v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja;  označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja;  občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda;  izdelavo programov ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;  izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov zaradi onesnaženja;  redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb in primerjanje z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda;  priključevanje novih uporabnikov na javni vodovod;  podajanje predlogov za načrtovanje razvoja sistema oskrbe s pitno vodo (strokovne podlage, analize, študije, mnenja) ter načrtovanje objektov za koriščenje in spremljanje količin in kakovosti vodnih virov; Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1757  sodelovanje pri projektiranju omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda;  načrtovati, da javni vodovodi potekajo po javnih prometnih površinah na način, da je omogočeno vzdrževanje vodov in priključkov;  zagotavljati, da se javni vodovodi gradijo iz atestiranih materialov;  vodenje katastra javnega vodovoda in priključkov;  pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz hidrantnih omrežij;  nadzorovanje izvajalcev del pri gradnji druge gospodarske javne infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda;  izdajanje projektnih pogojev, soglasij k projektnim rešitvam, soglasij za priključitev na vodovodno omrežje, smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora;  druge naloge v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. 29. člen (kataster javnega vodovoda) (1) Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega vodovodnega omrežja izvaja izvajalec v skladu z zakonodajo. (2 V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o vseh objektih, omrežju in napravah javnega vodovoda. (3) Podatki se enkrat letno posredujejo v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. 30. člen (program oskrbe s pitno vodo) (1) Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo. Program oskrbe s pitno vodo se izdela za obdobje štirih let in vsebuje naslednje vsebinske sklope: 1. Osnovne podatke, ki so podatki o:  izvajalcu javne službe;  občini izvajanja javne službe;  predpisih in drugi pravnih aktih, ki urejajo izvajanje javne službe, vključno z določitvijo izvajalca javne službe in  območjih javnih vodovodov, kjer se izvaja javna služba. 2. Podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih opravljanju javne službe, ki so podatki o:  javnih vodovodih in zunanjih hidrantnih omrežjih za gašenje požarov, ki so del javnega vodovoda;  zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo in njihovih zmogljivostih za oskrbo s pitno vodo;  vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje alineje;  vodovarstvenih območjih, njihovem označevanju in izvajanju drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja in  cenah obveznih storitev javne službe. 3. Podatki o načinu izvajanja javne službe, ki so podatki o:  številu priključkov in odjemnih mest na javnem vodovodu;  vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe;  ukrepih za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnih vodovodih;  ukrepih za zmanjševanje vodnih izgub v javnih vodovodih;  ukrepih za zagotavljanje rezervnih zajetij za pitno vodo;  režimih obratovanja rezervnih zajetij za pitno vodo;  načinu obveščanja uporabnikov javne službe; (2) Izvajalec javne službe pošlje potrjen program oskrbe s pitno vodo ministrstvu najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti na način, objavljen na spletni strani pristojnega ministrstva. (3) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe. 31. člen (poročilo o izvajanju javne službe) (1) Izvajalec javne službe pošljejo ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta, letno poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto, v skladu z navodili, ki jih ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh. Sestavni del letnega poročila o izvajanju javne službe so tudi podatki iz evidenc o opravljanju storitev javne službe in podatki monitoringa kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo. Izvajalci javne službe morajo uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v letno poročilo iz prvega odstavka tega člena na sedežu izvajalca javne službe. (2) Izvajalci javne službe morajo voditi evidence in pristojnemu ministrstvu poročati skladno z navodili in zahtevami o:  oskrbovalnem območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na oskrbovalnem območju;  uporabnikih javne službe;  priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih;  tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda;  vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod ali vodovodni sistem;  vodni bilanci javnega vodovoda;  pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj;  rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 5. člena tega odloka ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe;  monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo;  letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o izvajanju javne službe;  stroških in cenah storitev javne službe. (3) Izvajalec javne službe mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom hraniti najmanj deset let. 32. člen (program ukrepov v primeru izrednih dogodkov) (1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. (2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna. 33. člen (zagotavljanje skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode) (1) Izvajalec javne službe mora v skladu z republiškimi predpisi o pitni vodi zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. (2) Skladnost mora biti zagotovljena na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, v primeru Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1758 oskrbe s pitno vodo s cisternami, na mestu iztoka iz cisterne. (3) Izvajalec javne službe mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil. (4) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je izvajalec javne službe izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestih uporabe pitne vode. (5) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:  priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja;  ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti. (6) V javnih objektih (vrtci, šole, zdravstvene ustanove itd.), je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta. 34. člen (varovanje obstoječe vodovodne infrastrukture) (1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in vodovodnih priključkov. (2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. (3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom izvajalca javne službe in bremenijo izvajalca del. (4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila. (5) Kakršnekoli posege na javnem vodovodu in vodovodnih priključkih lahko izvaja izključno upravljavec javnega vodovoda. 35. člen (odvzem vode iz javnega hidranta) (1) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. (2) Brez predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda se smejo hidranti uporabljati samo za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. V tem primeru mora uporabnik naknadno v roku 8 dni obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode. (3) Gasilsko društvo je dolžno izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu sprotno pisno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi. (4) V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma, po predhodnem dovoljenju upravljavca, uporabljati tudi hidranti. Gasilsko društvo mora pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu predhodno javiti mesto in količino odvzema. Mesto odvzema, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju. (5) Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe kot so čiščenje občinskih cest, protiprašno škropljenje makadamskih cest, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč in druga gradbena dela, potrebe javnih prireditev, potrebe gasilskih vaj, polnjenje cistern za razvoz vode (suša, polnjenje bazenov ipd.) je dovoljen le s pisnim soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode sklene uporabnik dogovor o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe. (6) Gasilsko društvo mora samo poskrbeti za varnost prevoza pitne vode z vozili, ki mora biti skladen z veljavno zakonodajo. (7) Interni hidranti so del internega vodovoda objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdržuje jih lastnik objekta-uporabnik vode. 36. člen (prekinitev in omejitev dobave s pitno vodo) (1) Izvajalec javne službe prekine dobavo pitne vode na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:  če je priključek stavbe na sekundarni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe;  če interna vodovodna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom ali če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomera ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali je ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu;  če brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave ali če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru;  če ne omogoči izvajalcu javne službe vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod;  če ne omogoči izvajalcu javne službe pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritve tlaka na internem omrežju;  če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe;  če ne obnovi priključka stavbe na sekundarni vodovod v skladu z določili tega odloka;  če krši objavljene omejitve odvzema vode iz javnega vodovoda;  če ne poravna zaračunanih stroškov dobave pitne vode po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden;  na podlagi odločbe inšpektorja. (2) Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1759 priključitve oskrbe s pitno vodo plača uporabnik po veljavni tarifi izvajalca javne službe. (3) Izvajalec javne službe sme začasno brez povračila škode prekiniti dobavo pitne vode zaradi:  rednega ali izrednega vzdrževanja;  pregledov ali remontov;  preizkusov ali kontrolnih meritev;  razširitev omrežja. (4) Za predvideno začasno prekinitev oskrbe s pitno vodo mora izvajalec javne službe izrabiti čas, ki čim manj prizadene uporabnike. Izvajalec javne službe mora o predvideni prekinitvi oskrbe s pitno vodo obvestiti odjemalce na krajevno običajen način in preko spletne strani občine, v primeru da gre za širši krog uporabnikov pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo. (5) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode brez predhodnega obvestila iz prejšnjega odstavka v primeru nepredvidenih okvar na javnem vodovodu. V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja in življenja ljudi in živali, izvajalec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, uporabnike javne službe obvesti takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi. (6) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne vode na zahtevo lastnika ali najemnika stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod v primeru, ko v stavbi ne bodo prebivali uporabniki več kot stodvajset (120) dni. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača lastnik ali najemnik stavbe po veljavni tarifi izvajalca javne službe. (7) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec javne službe omeji odvzem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. (8) V primeru pomanjkanja pitne vode, Župan Občine Lovrenc na Pohorju izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in omeji uporabo pitne vode. VI. Viri financiranja in način obračunavanja storitev 37. člen (viri financiranja) (1) Viri financiranja javne službe so:  prihodek od izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo kot gospodarske javne službe;  subvencije občine;  sredstva občinskega proračuna;  sredstva državnega proračuna in državnih skladov;  druga sredstva. 38. člen (vrste uporabnikov) (1) Uporabniki, ki uporabljajo storitve javne službe so razdeljeni v naslednje skupine:  gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,  vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost. (2) Gospodinjstvom in ostalim uporabnikom, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti se lahko subvencionira cena javne službe na podlagi predpisa o oblikovanju cen. 39. člen (zaračunavanje storitev) (1) V okviru javne službe oskrbe s pitno vodo se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve:  omrežnina in  vodarina. (2) Uporabniki so dolžni kriti stroške storitev javne službe od dneva priključitve na javni vodovod. 40. člen (obračun vodarine) (1) Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju, odčitanem na vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava najmanj enkrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo in večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja uporabnik mesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v preteklem obračunskem obdobju. Izvajalec lahko določi akontacije tudi drugače. (2) Višino akontacije praviloma določi izvajalec, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. (3) V primeru, da izvajalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu. (4) Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu se določi na osnovi predpisane količine v skladu z vsakokratno veljavno definicijo v vsakokrat veljavnem predpisu o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega odvzema oziroma najmanj za obdobje enega leta. (5) Normirana poraba se določa in obračuna v skladu z vsakokratno veljavno definicijo v vsakokrat veljavnem predpisu o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oz. drugim predpisom, ki ureja normirano in prekomerno porabo uporabnikov. (6) Poraba pitne vode, ki je v obračunskem obdobju iz prvega odstavka tega člena večja od normirane porabe, je prekomerna poraba pitne vode, ki se obračuna tako kot določajo predpisi. 41. člen (cene storitev) (1) Cene storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za območje občine predlaga izvajalec javne službe skladno z določili 1. točke 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev. (2) Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV. (3) Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno storitev s pripravo elaborata. (4) Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upošteva v skladu z vsakokrat veljavno Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1760 42. člen (subvencioniranje storitve) (1) Če se ob potrditvi cene iz elaborata pristojni občinski organ odloči za nižjo zaračunano ceno, ki se zaračuna uporabnikom, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine. (2) Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti. 43. člen (odpis vodarine) (1) Izvajalec javne službe lahko uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na notranji vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode zaradi višje sile, delno odpiše stroške storitev v skladu z internim navodilom upravljavca o načinu obračunavanja vode v primeru večjega izliva. Uporabnik mora pri izvajalcu javne službe za ta namen podati vlogo in predložiti ustrezna dokazila. 44. člen (plačilo, ugovor na račun in opominjanje) (1) Uporabnik mora plačati zaračunane storite v roku, navedenem na računu, razen če sklenjena pogodba oziroma zakon ne določata drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna oziroma podana ustno na zapisnik. Podana v roku osmih dni od datuma prejema računa. (2) Zaradi neplačevanja oziroma zamud pri plačevanju zaračunanih stroškov oskrbe s pitno vodo lahko izvajalec javne službe uporabniku po izpeljanem postopku obveščanja v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo odklopi vodovodni priključek oziroma začne postopek izterjave po sodni poti. VII. Meritve in odčitavanje 45. člen (uporaba vodomerov) (1) Obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje. Vgrajen mora biti v termoizolacijskih jaških izven stavbe ali inženirskega objekta v skladu s pogoji, navedenimi v Tehničnem pravilniku. (2) V primerih, ko je na internem vodovodu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda. (3) Pooblaščeni upravljavec internega vodovoda porazdeli račun na porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki. Če več uporabnikov ne določi pooblaščenega upravljavca internega vodovoda, so vsi uporabniki solidarni dolžniki za plačilo računa. (4) V večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku, upravitelju služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec teh vodomerov ne vzdržuje in ne zamenjuje. V primeru, ko upravljavec izvaja obračun porabe vode v večstanovanjskih objektih, se podatki internih vodomerov, ki jih morajo izvajalcu dostaviti upravniki stanovanj, lahko uporabljajo za obračun porabljene vode, če merilci porabe vode zadostijo zahtevam Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere za hladno vodo (Ur. l. RS št. 76/01, 42/06 in 16/13) in Pravilnikom o merilnih instrumentih (Ur. l. RS št. 42/06, 97/10 in 16/13). Določilo člena velja le za obstoječe stanje. (5) Uporabnik je dolžan vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne preglede, menjave in popise vodomera. Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov. Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje. Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in nizkimi temperaturami. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera niti odstraniti plombe. (6) Če upravljavec ugotovi nedovoljen način rabe pitne vode, spremembo lokacije priključne cevi in vodomernega jaška ali če zaradi poškodbe vodomera ni mogoče izvesti odčitavanja obračunskega vodomera, si mora uporabnik pri upravljavcu ponovno pridobiti soglasje za priključitev na vodovodno omrežje. (7) Vsi stroški, ki nastanejo na vodomeru ali na priključku po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika. Okvaro lahko sanira izključno upravljavec. (8) Upravljavec skrbi za vzdrževanje obračunskih vodomerov in redne preizkuse skladno z veljavno zakonodajo na stroške uporabnika. Mesečni stroški za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo vodomerov so določeni glede na zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera in so sestavni del omrežnine. (9) Uporabnik ima zraven rednih pregledov, pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, v kolikor dvomi v njegovo točnost. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi vse stroške postopka (menjava, servis, kontrolni preizkus) uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec. (10) Odčitek stanja na vodomeru se izvede praviloma enkrat letno. Za večje uporabnike in večstanovanjske stavbe se izvede očitek stanja enkrat mesečno. 46. člen (uporabniki, ki nimajo vodomera) (1) V primeru, ko obstoječi objekt, ki je priključen na javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti upravljavcu, da na stroške uporabnikov vgradi obračunske vodomere. (2) Uporabniku se do vgradnje vodomera za obračun upošteva pavšalna poraba vode, kot je določena v veljavni metodologiji, za primere ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom. VIII. Evidence o javnem vodovodu in uporabnikih 47. člen (evidence o javnem vodovodu) Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe. Voditi mora evidenco o:  javnih vodovodih, s katerimi upravlja, in območjih javnih vodovodov,  uporabnikih javne službe,  priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih,  zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo,  vodnih dovoljenjih zajetja iz prejšnje alineje,  vodni bilanci javnega vodovoda, Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1761  vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe, in  stroških in cenah obveznih storitev javne službe. 48. člen (evidence uporabnikov) (1) Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:  šifro uporabnika;  številko soglasja za priključitev na javni vodovod;  vrsto storitve;  ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu);  znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti. (2) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:  šifro uporabnika in plačnika;  naziv firme oziroma samostojnega podjetnika;  naslov;  transakcijski račun;  davčno številko;  znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti. (3) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:  podatke o merilnih napravah in priključku,  lastništvo nepremičnine,  podatke o načinu odvajanja odpadnih vod iz objekta,  datum vnosa podatkov, datum priključitve na javni vodovod in ali na kanalizacijsko omrežje ter čistilno napravo. 49. člen (evidence uporabnikov v večstanovanjskih stavbah) (1) Lastniki, najemniki in upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca javne službe pravočasno pisno obveščati o:  statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem pitne vode in odjemalcem;  vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje. (2) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja. 50. člen (pridobivanje evidenc) Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, državnih organov in služb nastalih na podlagi zakonskih določil in Zakona o javnih gospodarskih službah. Zbrani podatki so varovani na podlagi Zakona o varovanju osebnih podatkov. IX. Nadzor nad izvajanjem javne službe in kazenske določbe 51. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ob sodelovanju občinske uprave občine. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve določil tega odloka in kršitelje prijaviti pristojnemu občinskemu inšpekcijskemu organu. 52. člen (globe) (1) Z globo 1.200,00 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:  se ne priključi na javni vodovod v skladu z določili tega odloka;  ne omogoči dostopa izvajalcu javne službe do javnega vodovoda in vodovodnega priključka ter vodomernega mesta;  ne pridobi soglasja izvajalca javne službe za priključitev na javni vodovod;  ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom;  ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do interne vodovodne napeljave zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritve tlaka na omrežju;  ne zagotovi dostopa izvajalcu javne službe za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera;  ne zagotovi dostopa izvajalcu javne službe za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku;  ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo;  ne dovoli obnove vodovodnega priključka;  ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe;  ne dovoli prehoda za dostop do vodovodnega omrežja;  odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določili tega odloka;  če se brez soglasja izvajalca javne službe priključi na javni vodovod;  če se brez soglasja izvajalca javne službe odvzame vodo iz javnega vodovoda;  če se oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda v nasprotju z določili tega odloka;  če prestavi, zamenja ali popravi obračunski vodomer brez soglasja izvajalca javne službe. (2) Z globo 600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. (4) Z globo 600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika. X. Prehodne in končne določbe 53. člen (tehnični pravilnik) (1) Tehnični pravilnik o javnem vodovodu, s katerim se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi, se sprejme in potrdi na Občinskem svetu v roku šestih mesecev. (2) Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. 54. člen (prenehanje veljavnosti) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Lovrenc na Pohorju, Uradno glasilo slovenskih občin – UGSO, ŠT. 18/2011. Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1762 55. člen (veljavnost odloka) (1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0073-0001/2011 Datum: 08. 10. 2020 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan OBČINA MIRNA PEČ 826. Odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk Na podlagi četrtega odstavka 68. člena Statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 3/17), 56. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07, 14/08, 40/10 in Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 53/18) in 14. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 79/18) so Občinski svet Občine Dolenjske Toplice na 12. redni seji dne 30. 9. 2020, Občinski svet Občine Mirna Peč na 10. redni seji dne 29.9.2020 in Občinski svet Občine Žužemberk na 9. redni seji dne 24. 9. 2020, v skladu z 49. a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) sprejeli ODLOK O USTANOVITVI SKUPNE OBČINSKE UPRAVE OBČIN DOLENJSKE TOPLICE, MIRNA PEČ IN ŽUŽEMBERK I. Splošne določbe 1. člen (1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk (v nadaljnjem besedilu: skupna občinska uprava), določi njegovo ime in sedež, naloge, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo. (2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne občinske uprave in v medsebojnih razmerjih. (3) V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen Občina Dolenjske Toplice, Občina Mirna Peč in Občina Žužemberk ustanovijo skupno občinsko upravo z imenom »Skupna občinska uprava občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk«, za skupno opravljanje sledečih nalog:  občinskega inšpekcijskega nadzorstva,  občinskega redarstva,  urejanja prometa. 3. člen (1) Skupna občinska uprava bo pričela z delom 1. novembra 2020. (2) Sedež skupne občinske uprave je v Občini Dolenjske Toplice, na naslovu Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske Toplice. (3) Skupna občinska uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob notranjem robu žiga je napis: »Skupna občinska uprava občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk«, v sredini notranjega kroga pa so grbi občin ustanoviteljic. (4) Skupna občinska uprava lahko uporablja tudi kratico: »SOU občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk«. 4. člen (1) Ustanoviteljske pravice občin, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne občinske uprave v svojih proračunih, za kar so pristojni občinski sveti, izvršujejo župani občin ustanoviteljic. (2) Župani imenujejo in razrešujejo vodjo skupne občinske uprave, sprejmejo kadrovski načrt in finančni načrt, nadzorujejo delo ter dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne občinske uprave. (3) Dokumente sprejema župan sedežne občine skupne občinske uprave s soglasjem vseh županov občin ustanoviteljic skupne občinske uprave, vse odločitve iz prejšnjega odstavka tega člena se sprejema s konsenzom vseh občin ustanoviteljic skupne občinske uprave. II. Naloge in organizacija dela 5. člen (1) Skupna občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občin ustanoviteljic, ki jih občine ustanoviteljice s svojimi akti prenesejo na skupno občinsko upravo. (2) Svoje naloge opravlja skupna občinska uprava v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic. (3) Vrsta in obseg nalog ter višina potrebnih sredstev je za posamezno občino ustanoviteljico določena s kadrovskim načrtom, finančnim načrtom in sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih, odgovornostih in drugih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: sporazum). 6. člen Občinsko inšpekcijsko nadzorstvo (1) Občinsko inšpekcijsko nadzorstvo je prekrškovni organ občin ustanoviteljic, ki so vključene v skupno občinsko upravo za izvajanje nalog občinskega inšpekcijskega nadzorstva. (2) Naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva se izvajajo na področju občinskih cest, kanalizacije, plakatiranja, vključevanju v redni odvoz in ravnanje s komunalnimi odpadki, oskrbi s pitno vodo, odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, urejanju pokopališč, pokopališki in pogrebni dejavnosti, nad gradnjami, za katere po gradbeni zakonodaji ni predpisano gradbeno dovoljenje, ter na podlagi drugih državnih in občinskih predpisov, ki pooblaščajo občinsko inšpekcijo za inšpekcijski nadzor. (3) Občinsko inšpekcijsko nadzorstvo izvajajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. (4) Občinski inšpektorji vodijo prekrškovni postopek in odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti, določenih z državnimi in občinskimi predpisi posamezne občine ustanoviteljice. (5) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče občinski inšpektor, so prihodek proračuna občine, na območju Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1763 katere je bil prekršek storjen, oziroma katere predpis je bil kršen. 7. člen Občinsko redarstvo (1) Občinsko redarstvo deluje kot medobčinsko redarstvo (v nadaljnjem besedilu: medobčinsko redarstvo) in je prekrškovni organ za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno občinsko upravo za izvajanje nalog občinskega redarstva. (2) Naloge medobčinskega redarstva določajo zakoni s področja občinskega redarstva, prekrškovne zakonodaje, zakonodaje s področja skrbi za javno varnost in javni red, zakonodaje o cestah in o pravilih cestnega prometa, zapuščenih vozil, zakonodaje o zaščiti živali ter drugih predpisov iz pristojnosti občinskega redarstva ter na podlagi teh zakonov izdani podzakonski akti in občinski predpisi. (3) Medobčinski redarji so pooblaščene uradne osebe. (4) Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo medobčinski redarji, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen. 8. člen Urejanje prometa (1) Služba urejanja prometa deluje kot skupna notranja služba občin soustanoviteljic skupne občinske uprave. (2) Služba urejanja prometa deluje samostojno in neodvisno ter je neposredno podrejena županom občin soustanoviteljic skupne občinske uprave, katerim tudi neposredno poroča. (3) Naloge službe urejanja prometa določajo zakoni, podzakonski predpisi ter na njihovi podlagi izdani občinski predpisi s področja javnih cest, cestnih priključkov na javne ceste ter prometne signalizacije in prometne opreme na cestah. (4) Naloge službe urejanja prometa so:  določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij,  določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa,  določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa,  določitev omejitev hitrosti vozil,  ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav,  ureditev parkiranja in ustavljanja vozil,  določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce,  določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu,  določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa,  načrtovanje cestnih priključkov na občinske ceste,  načrtovanje prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih cestah,  druge naloge s področja urejanja prometa v skladu z veljavnimi predpisi. (5) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice. III. Način dela, pooblastila in odgovornosti 9. člen (1) Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa skupna občinska uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. (2) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe služb skupne občinske uprave, imajo v glavi naziv skupne občinske uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne občine ustanoviteljice. (3) Skupna občinska uprava mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogah direktorja občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, oziroma za katero izvršuje nalogo, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne občinske uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic. (4) O izločitvi zaposlenega v skupni občinski upravi odloča direktor občinske uprave, v katero krajevno pristojnost zadeva spada. V primeru izločitve vodje skupne uprave pa o stvari tudi odloči. (5) Skupna občinska uprava je s strani občin ustanoviteljic pooblaščena za podajo vlog in zastopanje pred upravnimi in drugimi organi ter subjekti za tiste naloge, ki jih je posamezna občina ustanoviteljica prenesla na skupno občinsko upravo. (6) Javni uslužbenec v skupni občinski upravi je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo protipravno povzroči delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti. Za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom protipravno povzroči javni uslužbenec v skupni občinski upravi tretji osebi, so nasproti tej osebi odškodninsko solidarno odgovorne občine ustanoviteljice, v imenu katerih je bilo delo opravljeno in sicer v pripadajočem deležu. Za javnega uslužbenca v skupni občinski upravi je zavarovanje splošne civilne odgovornosti sklenjeno v sklopu sedežne občine. 10. člen (1) Skupno občinsko upravo vodi vodja, ki ga imenuje in razrešuje župan sedežne občine po predhodnem soglasju preostalih županov občin ustanoviteljic skupne občinske uprave v skladu z zakonom o javnih uslužbencih. (2) Vodja skupne občinske uprave ima status uradnika na položaju. (3) Vodja skupne občinske uprave mora izpolnjevati pogoje za zasedbo delovnega mesta v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi. 11. člen (1) Vodja skupne občinske uprave predstavlja in zastopa skupno občinsko upravo, organizira opravljanje nalog, odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti skupne občinske uprave ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega, strokovnega in učinkovitega dela skupne občinske uprave. (2) Vodja skupne občinske uprave odgovarja v skladu s tem odlokom za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju občinske uprave te občine, za delo skupne občinske uprave v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic. 12. člen (1) Občina v kateri ima skupna občinska uprava sedež, ima za javne uslužbence skupne občinske uprave status delodajalca. Javni uslužbenci sklenejo delovno razmerje v Občini Dolenjske Toplice, ki je sedežna občina skupne občinske uprave. (2) Pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje župan sedežne občine na podlagi pisnega pooblastila županov Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1764 drugih občin ustanoviteljic, oziroma vodja skupne občinske uprave na podlagi njihovega pisnega pooblastila, razen za odločanje o sklenitvi in prenehanju delovnih razmerij. (3) Akt o sistemizaciji delovnih mest skupne občinske uprave sprejme župan sedežne občine na predlog vodje skupne občinske uprave in po predhodnem soglasju preostalih županov občin ustanoviteljic skupne občinske uprave. IV. Sredstva za delo 13. člen (1) Skupna občinska uprava opravlja svoje delo v prostorih sedežne občine oziroma dislocirano na območjih in sedežih drugih občin ustanoviteljic, če tako zahteva narava dela. (2) Za nemoteno delo skupne občinske uprave zagotavlja storitve na področju kadrovskih in finančnih zadev ter drugih strokovnih in tehničnih nalog občinska uprava sedežne občine. (3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za pokrivanje stroškov uporabe prostorov, nabave in uporabe opreme, obratovalne stroške, stroške vzdrževanja in stroške storitev občinske uprave sedežne občine na način, določen v 14. členu tega odloka v višini, določeni s sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom. (4) Naročanje opreme in storitev ter sklepanje pogodb v skladu s sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom opravi župan sedežne občine, na predlog vodje skupne uprave. 14. člen (1) Sredstva za delovanje skupne občinske uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice v enakem deležu. Kadar vsebina dela to narekuje se lahko stroški delijo tudi glede na dejanski obseg dela, ki se izvaja za posamezno občino ali glede na vrednost investicije, ki se izvaja na območju posamezne občine ali po kombinaciji teh načinov, kar mora biti opredeljeno s sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom, ki jih potrdijo župani občin ustanoviteljic na način, kot je določeno v tretjem odstavku 4. člena tega odloka. (2) Potrebna sredstva za delovanje se izračunajo vezano na naloge, posamezno delovno mesto, ter se delijo samo med tiste občine, za katere zaposleni na delovnem mestu naloge opravljajo. (3) Način delitve potrebnih sredstev posamezne občine ustanoviteljice se za vsako proračunsko leto posebej določi na podlagi kadrovskega načrta in finančnega načrta ter sporazuma, ki vsebuje delitev stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah. (4) Kadrovski načrt in finančni načrt za posamezno proračunsko leto na podlagi sporazuma sprejmejo župani občin ustanoviteljic na predlog vodje skupne občinske uprave. 15. člen (1) Skupna občinska uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež. (2) Finančni načrt skupne občinske uprave, ki ga na predlog vodje skupne občinske uprave določijo župani občin ustanoviteljic, je vključen v posebnem delu proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna občinska uprava sedež. (3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del sredstev za skupno občinsko upravo v svojih proračunih. Finančni načrt skupne občinske uprave je del proračuna sedežne občine. (4) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne občinske uprave je njen vodja, ki je tudi skrbnik prihodkov. (5) Vodja skupne občinske uprave letno poroča občinam ustanoviteljicam o realizaciji finančnega načrta. V. Medsebojne pravice in obveznosti občin ustanoviteljic 16. člen Župani občin ustanoviteljic sklenejo sporazum, s katerim podrobneje uredijo način izvrševanja medsebojnih pravic, način dela, opravljanja administrativno-strokovnih in drugih nalog za skupno občinsko upravo ter ostale obveznosti in odgovornosti, določenimi s tem odlokom. 17. člen (1) Vsaka sprememba ustanoviteljstva se izvede s spremembo ustanovitvenega akta. (2) Predlog ustanovitvenega akta z vključenimi spremembami pripravi vodja skupne občinske uprave. 18. člen (1) Dodatna občina lahko pristopi k skupni občinski upravi na osnovi spremembe odloka (ustanovitvenega akta). (2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne občinske uprave v skladu s 14. členom tega odloka. (3) Pred vključitvijo pristopna občina poravna sorazmerni del stroškov nakupa skupne opreme, ki je razviden iz nabavne vrednosti iz računovodskih evidenc in se obračuna po ključu sofinanciranja iz 14. člena tega odloka. 19. člen (1) V kolikor občina izrazi interes za izstop iz skupne občinske uprave, mora pisno najaviti izstop vodji skupne občinske uprave in županom občin ustanoviteljic najmanj šest (6) mesecev pred iztekom proračunskega leta. Občina izstopi z enostransko izjavo, sprejeto na njenem občinskem svetu, ki jo pošlje občinam ustanoviteljicam. (2) Vodja skupne občinske uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne občinske uprave v skladu s 14. členom tega odloka. (3) Občina, ki izstopa iz organa, je dolžna zagotavljati sredstva za delovanje skupne občinske uprave v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena in v enakem deležu pokriti stroške morebitnih presežnih delavcev. (4) Če ena občina izstopi, in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki izstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala pisni izstop, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev. (5) Če ena občina izstopi in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki izstopa skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka. (6) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, se ravna v skladu z delovno zakonodajo in sicer posamezna občina zagotovi pravice za vsakega javnega uslužbenca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec. Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1765 (7) Občina lahko izstopi kot soustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, oziroma ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz petega odstavka tega člena, in ko pokrije stroške morebitnih presežnih delavcev. 20. člen (1) Občina ustanoviteljica lahko kadarkoli izrazi interes za prenos katere izmed nalog v skladu s tem odlokom na skupno upravo. Svoj interes župan s pisnim sklepom napove vodji skupne uprave, ta pa nato s pristopom seznani ostale občine ustanoviteljice za katere se naloga že opravlja. Šteje se, da se ostale občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine k opravljanju posamezne naloge, ko o tem sprejmejo sklepe vsi župani občin ustanoviteljic, ki so že vključene v to nalogo. (2) Vodja skupne občinske uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne občinske uprave v skladu s 14. členom tega odloka. 21. člen (1) V kolikor katera izmed občin ustanoviteljic izrazi interes za prenehanje opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, mora župan te občine vodji skupne občinske uprave pisno najaviti odstop od opravljanja naloge najmanj šest (6) mesecev pred iztekom proračunskega leta. Vodja skupne uprave je nato o odstopu od opravljanja naloge dolžan nemudoma obvestiti župane občin ustanoviteljic, s katerimi je občina ustanoviteljica, ki odstopa, skupaj prenesla opravljanje naloge na skupno občinsko upravo. (2) Vodja skupne občinske uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne občinske uprave v skladu s 14. členom tega odloka. (3) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge, in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki odstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena ter po poravnavi vseh obveznosti, ki nastanejo do konca proračunskega leta, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev. (4) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki odstopa od opravljanja posamezne naloge skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka. (5) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, posamezna občina zagotovi pravice za vsakega presežnega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec. (6) Občina, ki odstopa od opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, je dolžna zagotavljati sredstva za opravljanje te naloge v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz četrtega odstavka tega člena in v enakem deležu pokriti tudi stroške morebitnih presežnih delavcev. 22. člen (1) O prenehanju delovanja skupne občinske uprave sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic odlok o ukinitvi organa skupne uprave. Z odlokom se določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti, stroškov morebitnih presežnih javnih uslužbencev, delitve premoženja ter morebitna druga razmerja in določijo roki, v katerih so občine ustanoviteljice dolžne kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja. Odlok o ukinitvi organa skupne uprave morajo sprejeti vse občine ustanoviteljice v istem besedilu najkasneje v roku enega leta od sprejema zadnjega ugotovitvenega sklepa na občinskih svetih. (2) V primeru prenehanja delovanja skupne občinske uprave, vsaka občina ustanoviteljica, iz katere so bili v skupno upravo prevzeti njeni javni uslužbenci, prevzame premeščene javne uslužbence nazaj po sistemizaciji, ki je veljala v skupni občinski upravi na dan pred prenehanjem delovanja. (3) Zaposlenim se ne sme poslabšati položaj glede na položaj, ki so ga imeli v skupni občinski upravi. (4) Za javne uslužbence, ki so se zaposlili po začetku delovanja skupne občinske uprave, so odgovorni njihovi delodajalci, ki se lahko medsebojno dogovorijo o njihovi nadaljnji zaposlitvi na posamezni občini ustanoviteljici. (5) Če nobena od občin ustanoviteljic po prenehanju delovanja skupne občinske uprave ne prevzame javnih uslužbencev, se ravna v skladu z delovno zakonodajo. (6) Posamezna občina zagotovi pravice za vsakega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec. V. Prehodne in končne določbe 23. člen V tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka sprejme župan sedežne občine na podlagi pooblastila županov občin ustanoviteljic akt o sistemizaciji delovnih mest skupne občinske uprave. V tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka župani občin ustanoviteljic na predlog vodje skupne občinske uprave sprejmejo kadrovski načrt. 24. člen Javnim uslužbencem se izda sklepe v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi in se jim v podpis predloži pogodbe o zaposlitvi. 25. člen Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah in se objavi v Uradnem listu RS. Za objavo sprejetega odloka poskrbi sedežna občina skupne občinske uprave. 26. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi, uporabljati pa se začne s 1. novembrom 2020. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave-»Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Dolenjske Toplice, Občine mirna Peč in Občine Žužemberk« (Uradni list RS, št. 80/17), ki se uporablja do začetke uporabe Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave Občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk. Številka: 032-21/2020-5 Dolenjske Toplice, dne 30. 9. 2020 Občina Dolenjske Toplice Franc Vovk, župan Številka: 032-2/2020-1 Mirna Peč, dne 29.9.2020 Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1766 Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan Številka: 031 -1/2020-1 Žužemberk, dne 24. 9. 2020 Občina Žužemberk Jože Papež, župan OBČINA ŠENČUR 827. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu kmetijskega gospodarstva Zupan Na podlagi 119. člena in v povezavi s 110. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17), 3ea. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17), Sklepa o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta kmetijskega gospodarstva Zupan (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/20) ter 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na 15.seji dne 30.9.2020 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA ZUPAN I. Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt kmetijskega gospodarstva Zupan (v nadaljevanju: OPPN). (2) OPPN je izdelalo podjetje KLinvest, d.o.o., Jelenčeva 1, Kranj, pod številko projekta 0-056/19, september 2020. (3) Ta odlok določa prostorske ureditve znotraj območja OPPN. (4) Identifikacijska številka prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 1361. 2. člen (namen OPPN) Namen OPPN je določitev podrobne lokacije in pogojev za gradnjo dveh nestanovanjskih kmetijskih stavb:  stavba za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (obstoječi objekt),  stavba za skladiščenje pridelka (predvideni objekt). 3. člen (vsebina OPPN) (1) OPPN vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter lego, velikost in oblikovanje objekta in ureditev ter okoljevarstvene ukrepe. (2) Besedilni del obsega:  odlok. (3) Kartografski del obsega: 1. Izsek iz kartografskega dela prostorskega akta s prikazom prostorske ureditve na širšem območju M 1:5000. 2. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega prostorskega akta s prikazom enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture na širšem območju M 1:5000. 3. Prikaz območja podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1:500. 4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:2000. 5. Ureditveno situacijo M 1:500. 6. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro M 1:500. 7. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave M1:1000. 8. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom M 1:500. (4) Priloge obsegajo: 1. Izvleček iz strateških prostorskih aktov. 2. Prikaz stanja prostora. 3. Seznam strokovnih podlag. 4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. 5. Obrazložitev in utemeljitev. II. Območje urejanja 4. člen (obseg območja) (1) Območje OPPN se nahaja v osrednjem delu naselja Prebačevo, vzhodno od kmetije Zupan in zajema zemljišče parcele št. 133/1, k.o. 2124 – Hrastje, s skupno površino 3412 m². (2) V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/17 - uradno prečiščeno besedilo, 4/18, 25/19) se obravnavan poseg nahaja v enoti urejanja prostora (EUP) KE-27, z namensko rabo K1 – površine najboljših kmetijskih zemljišč. OPN ne predvideva urejanja območja OPPN. Podlaga za OPPN je 3ea. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17). (3) Predvidena ureditev:  stavba za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (obstoječi objekt);  stavba za skladiščenje pridelkov (predvideni objekt);  zunanja ureditev. 5. člen (predvideni posegi v območju OPPN) V območju OPPN se dovoli gradnja:  stavbe za skladiščenje pridelka; skladiščenje pridelkov, z oznako klasifikacije objekta CC-SI 12713;  druge nestanovanjske kmetijske stavbe; stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije, z oznako klasifikacije objekta CC-SI 12714. III. Opis prostorske ureditve 6. člen (povezave s sosednjimi območji) (1) Predmetno območje predstavlja funkcionalno dopolnitev kmetije Zupan s potrebnima, dodatnima kmetijskima objektoma za skladiščenje pridelka in shrambo kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije. Funkcionalno se program navezuje na obstoječo kmetijo, katere stavbni fundus se nahaja zahodno od območja OPPN. Površino OPPN obkrožajo na severozahodu, severovzhodu in jugovzhodu kmetijska zemljišča, na jugozahodu pa lokalna cesta Trboje – Kranj (251012). Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1767 (2) Posegi izven območja OPPN so dovoljeni za potrebe gradnje, prestavitve ali rekonstrukcije komunalne, energetske in prometne infrastrukture ter morebitnih (omilitvenih) ureditev potrebnih za izvedbo OPPN. 7. člen (predvidene ureditve v območju) Območje urejanja sestavlja zemljiška parcela, ki je namenjena nestanovanjskima, kmetijskima objektoma za skladiščenje pridelka in shrambo kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije. 8. člen (predvidene ureditve izven območja) Predmetno območje se napaja iz jugozahodne strani območja OPPN, preko priključka direktno na lokalno cesto Trboje – Kranj (251012). IV. Zasnova projektnih rešitev za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje 9. člen (lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje) (1) Oblikovna merila za gradnjo objekta za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (obstoječi objekt):  tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem: 52,4 m x 5,3 m;  tlorisna velikost projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta na zemljišče: 54,5 m x 6,4 m;  višinski gabarit: pritličje (P), pritličje na nivoju terena. Maksimalna višina objekta od terena je 5,0 m;  streha nad objektom: enokapnica naklona 10°;  napušči enokapnice: SZ – 0,8 m, SV – 1,0 m, JV – 0,4 m, JZ – 1,0 m;  konstrukcija: AB temelji, AB stebri, AB talna plošča, leseno ostrešje;  arhitekturno oblikovanje: AB stebri, leseno fasadno polnilo na JV fasadi in pločevinasta streha;  oblikovanje okolice objekta: dostop do objekta je na SZ strani, preko utrjene povozne površine brez arhitekturnih ovir. (2) Oblikovna merila za gradnjo objekta za skladiščenje pridelka (predvideni objekt):  tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem: 43,8 m x 20,0 m;  tlorisna velikost projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta na zemljišče: 44,8 m x 25,5 m;  višinski gabarit: pritličje (P), pritličje na nivoju terena. Višinski gabarit slemena je 11,0 m;  streha nad objektom: simetrična dvokapnica naklona 15°;  napušči simetrične dvokapnice: SZ – 5,0 m, SV – 0,5 m, JV – 0,5 m, JZ – 0,5 m;  arhitekturno oblikovanje: fasade v spektru svetle barve. Strešine naj bodo izvedene v enotni sivi barvi kritine in naj se barvno prilagajajo kritini obstoječih kmetijskih objektov v bližnji okolici;  oblikovanje okolice objekta: vsi dostopi do objekta, morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir. (3) Merila za gradnjo objektov:  Objekta sta lahko grajena klasično ali montažno. Pri oblikovanju objektov se lahko upošteva sodobne trende v arhitekturi.  Dostop do zemljiške parcele je iz jugozahodne strani območja OPPN, direktno iz lokalne ceste Trboje – Kranj (251012). Obračanje je predvideno znotraj zemljiške parcele.  Faktor zazidanosti (z vsemi objekti) znotraj zemljiške parcele ne sme preseči 50 %, zelenih površin pa mora biti najmanj 10 %. (4) Merila za rabo objektov:  Za objekte je dovoljena rušitev, rekonstrukcija, nadzidava in dozidava skladno z dimenzijami in tolerancami tega odloka.  Na vse strešne površine objekta je dovoljena postavitev - montaža fotovoltaičnih panelov, ki pa ne smejo presegati višine slemena strehe objekta. (5) Skupna merila za zunanjo ureditev:  Medposestne ograje se lahko postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m oziroma več tako, da je omogočeno vzdrževanje na svoji parceli.  Vsi pomožni objekti za lastne potrebe znotraj pripadajoče zemljiške parcele morajo biti skladni z Uredbo o razvrščanju objektov in upoštevanjem urbanističnih zahtev tega odloka (pozidanost, zelene površine).  Premoščanje višinskih razlik med nivoji terena posameznih zemljiških parcel do 1,00 m se ureja s travnimi brežinami, večje nivojske razlike pa lahko tudi z opornimi zidovi.  Za površine, namenjene zelenim površinam je potrebno uporabiti sadike avtohtonih drevesnih vrst. (6) Skupna merila za mimobežno infrastrukturo in druge ureditve:  Prečenje vse komunalne infrastrukture, ki ni vezana na funkcioniranje objekta in naprav znotraj območja urejanja, je ob pridobitvi soglasja lastnika in upravljavca ostalih tangiranih vodov dovoljeno. V. Zasnova projektnih rešitev komunalnih vodov in naprav 10. člen (skupni pogoji) (1) Za nemoteno delovanje objektov in ureditev v območju je potrebno zagotoviti infrastrukturno opremljenost zemljišča in priključitev le te na obstoječe oziroma predvideno omrežje gospodarske javne infrastrukture. (2) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura obsega:  elektroenergetsko omrežje (NN);  odvodnjavanje. (3) Odpadki v objektih ne bodo nastajali. (4) Objekt znotraj območja OPPN mora biti priključen na gospodarsko javno infrastrukturo po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov. 11. člen (cestno in prometno omrežje) (1) Do območja OPPN se bo dostopalo iz jugozahodne strani območja OPPN, iz lokalne ceste Trboje – Kranj (251012), preko novega cestnega priključka, direktno iz parc. št. 133/1, k.o. 2124 - Hrastje, ki je v lasti investitorja. (2) Ob gradnji se ne sme posegati v napeljavo in objekte obstoječe javne razsvetljave. (3) V primeru izvedbe infrastrukturnih priključkov preko javnih zemljišč oziroma zemljišč v lasti Občine Šenčur, je potrebno pridobiti soglasje za poseg oziroma prekop javnega zemljišča. Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1768 (4) Ob parkirnih površinah je potrebno predvideti tudi zadostne manipulacijske površine, ki bodo omogočale, da se vozila vključujejo na javno cesto čelno. (5) Utrjene povozne površine ob objektu morajo biti asfaltirane z urejenim odvodnjavanjem. (6) Padavinsko odpadno vodo iz utrjenih povoznih površin, ki je onesnažena z usedljivimi snovmi je potrebno odvajati v ponikovalnice na zemljišču investitorja skladno z določili 17. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. (7) Meteorne vode s streh se morajo odvajati v ponikalnice zgrajene na zemljišču investitorja. 12. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Na območju OPPN ni elektroenergetskega omrežja. (2) Ob jugozahodni meji območja je predvidena izgradnja novega elektroenergetskega omrežja. (3) Za predvideni objekt se bo zagotovilo napajanje preko novega elektroenergetskega priključka EG0534 iz TP 0042 Prebačevo. NN omrežje se mora graditi s podzemnimi kabli do priključne merilne omarice locirane na parcelni meji in dostopom iz javnih površin. 13. člen (vodovod) Objekta se ne bosta priključevala na javni vodovod. 14. člen (padavinske vode) Padavinske vode s strešnih in utrjenih površin je potrebno ponikati znotraj območja OPPN. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi, je potrebno obdelati skladno z določili 17. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. 15. člen (odpadne vode) Dejavnost na območju OPPN ne predvideva proizvajanja odpadnih vod. 16. člen (ravnanje z odpadki) Dejavnost na območju OPPN ne predvideva proizvajanja odpadkov. 17. člen (ostala merila in pogoji komunalnega urejanja) (1) Pri načrtovanju in izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posamezne gospodarske javne infrastrukture, ki so podane v njihovih smernicah k podrobnemu prostorskemu načrtu. (2) Natančen potek komunalnih vodov, njihova križanja in prestavitve se določijo s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in uskladijo s pristojnimi upravljavci. VI. Rešitve in ukrepi vplivnega območja letališča 18. člen (vplivno območje letališča ) (1) Območje OPPN kmetijskega gospodarstva Zupan se nahaja v vplivnem območju letališča iz zasnove omrežja letališč, z obstoječo in predvideno mrežo letališč v Republiki Sloveniji. (2) Načrtovana prostorska ureditev tako posega v območje kontroliranega dela zračnega prostora nad letališčem in okrog njega, namenjena varovanju letališkega prometa letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Letališče je referenčne kode "4E" ICAO, kategorija letališča je CAT III/B, nadmorska višina referenčne točke je 376,8 m, smer in oznaka vzletno pristajalne steze je 124̊ ˗ 306 ̊, (12-30), dolžina vzletno-pristajalne steze 3300 m. (3) Pri načrtovanju posega v prostor je potrebno v skladu z ICAO referenčno kodo letališča upoštevati vzletno, priletno in druge omejitvene ravnine posameznega letališča, kot so opisane v Zakonu o letalstvu (Zlet-UPB4, Uradni list RS, št. 81/10), Pravilnik o letališčih (Uradni list RS št. 86/16), ki določa neposredno uredbo Certifikacijskih specifikacij (CS-ADR-DSN) Evropske Agencije za varnost v letalstvu (EASA) in v Prilogi 14 k Čikaški konvenciji. (4) Med ovire v coni letališča štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno. (5) Območje OPPN se nahaja pod vodoravno ravnino letališča Jožeta Pučnika, v kateri so glede na določila Zakona o letalstvu posegi in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo objekti približati manevrskim površinam letališča samo na dovoljeno razdaljo. Omejitvene ravnine letališča se nad območjem urejanja nahajajo na nadmorski višini 412 metrov. Pri načrtovanju in gradnji kmetijskega gospodarstva je potrebno torej zagotoviti, da najvišji deli konstrukcij (vključno z zaščitnimi ograjami, antenami, obcestnimi svetilkami, gradbenimi žerjavi, ipd.) ne prebadajo omenjene omejitvene ravnine. (6) Novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov ne smejo segati nad vodoravno omejitveno ravnino (412 m.n.v.), razen če so zakriti z drugimi, enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa. (7) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Agencije za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin 19. člen (varstvo okolja in naravnih virov) Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav ter uporabi le teh je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Le ti obsegajo varstvo tal, zraka, varstvo pred prekomernim hrupom, varstvo pred naravnimi nesrečami in požarom ter varovanje narave in kulturne dediščine. 20. člen (tla) (1) Za prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. (2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je treba preprečiti odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine oziroma na površine gradbenih parcel obstoječih objektov. Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1769 (3) Rodovitna prst se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira na način, ki ohranja njeno rodovitnost oziroma tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj rodovitnim materialom. Pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,2 m. (4) Padavinske odpadne vode s povoznih utrjenih površin se vodijo v ponikovalnico skladno z določili 17. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. (5) Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenem in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese (tudi procese razlivanja izven urbaniziranih površin), omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov (5. člen ZV-1). (6) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). (7) Odlaganje odpadnega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sproženje erozijskih procesov ni dovoljeno. (8) Potrebno je preventivno preprečevati obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja. 21. člen (varstvo zraka) Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih cest. 22. člen (varstvo pred hrupom) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objekta morajo projektanti, izvajalci in investitorji skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja. Obravnavano območje spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom. 23. člen (varstvo pred naravnimi nesrečami) (1) Predvideti je potrebno ustrezne tehnične ukrepe za zavarovanje pred razlitjem nevarnih snovi. (2) Pri projektiranju je skladno s karto potresne nevarnosti (atlas ARSO) potrebno upoštevati, da je predmetno območje v območju s projektnim pospeškom tal 0,225 (g). 24. člen (varstvo pred požarom) (1) Predvidena prostorska ureditev mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevati je treba prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, potrebni odmiki med objekti, od parcelne meje in protipožarne ločitve. (2) Interne poti bodo služile tudi intervencijskim potem. Intervencijska pot bo istočasno namenjena za umik ljudi in premoženja. Za objekte je treba zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za določen čas v primeru požara. (3) Za preprečevanje nastanka požara je pomembno, da se odstranijo ali pa vsaj zmanjšajo na najmanjšo možno mero vsi vzroki za nastanek požara in se usposobi lastnike za preventivno delovanje pred požarom in varno evakuacijo iz objekta. (4) Pri pripravi projektne dokumentacije PZI je treba izdelati elaborat »zasnove požarne varnosti« za požarno manj zahtevne objekte. 25. člen (varstvo narave) (1) Na območju OPPN ni območij in objektov z naravovarstvenim statusom. (2) V primeru osvetljevanja objekta in okolice naj bo osvetljevanje zmanjšano na najnižjo raven. (3) Upošteva naj se Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. (4) Za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne). 26. člen (varstvo kulture) (1) Na območju urejanja ter v območju vplivov novih posegov ni enot kulturne dediščine, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine. (2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. VIII. Omilitveni ukrepi 27. člen (skupni ukrepi) Posebni omilitveni ukrepi za preprečitev negativnih vplivov na okolje, naravo, kulturo, naravne vire in zdravje ljudi niso predvideni. IX. Obveznosti investitorja in izvajalcev 28. člen (monitoring) V skladu z zakonodajo na območju OPPN monitoring ni predpisan. 29. člen (organizacija gradbišča) (1) Organizacija gradbišča se omeji na območje OPPN. Za potrebe gradbišča se uporabljajo obstoječe komunikacije. (2) Obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in obratovanja so tudi zagotovitev infrastrukturne in komunalne oskrbe objektov in naprav. X. Tolerance 30. člen (dovoljena odstopanja) (1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem natančnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer, poiščejo tehnične Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1770 rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, infrastrukturnega ali okoljevarstvenega vidika. (2) Z odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. (3) Dovoljena so odstopanja od tlorisnih gabaritov objektov za največ ± 10 %. (4) Odstopanja pri namembnosti objektov so dovoljena le znotraj klasifikacijskega podrazreda. (5) Odstopanja pri komunalni infrastrukturi so dovoljena pri legi oziroma poteku le te. (6) Odstopanja pri zunanji ureditvi so dovoljena znotraj zemljiške parcele. XI. Končne določbe 31. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba. 32. člen (prenehanje veljavnosti) Po prenehanju veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s splošnimi ali posebnimi določbami Občinskega prostorskega načrta občine Šenčur. 33. člen (vpogled v akt) OPPN s prilogami je na vpogled na Upravni enoti Kranj in Občini Šenčur. 34. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-7/2019-22 Datum: 30. 09. 2020 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan Št. 56/9.10.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1771 OBČINA BELTINCI Stran 815. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza odpadkov na območju Občine Beltinci 1732 OBČINA DIVAČA Stran 816. Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Divača 1736 817. Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Divača 1739 OBČINA KIDRIČEVO Stran 818. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Kidričevo 1739 819. Sklep o spremembi cen programov vrtca v Javnem vzgojno - izobraževalnem zavodu Osnovna šola Kidričevo 1742 820. Sklep o spremembi cen programov vrtca v Javnem vzgojno - izobraževalnem zavodu Osnovna šola Cirkovce 1743 OBČINA KOBILJE Stran 821. Sklep o sprejemu Delnega občinskega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije/pandemije nalezljivih bolezni pri ljudeh v Občini Kobilj 1743 OBČINA LOVRENC NA POHORJU Stran 822. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2020 (2. rebalans) 1743 823. Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Lovrenc na Pohorju 1745 824. Odlok o organiziranju in izvajanju javne službe pomoči na domu v Občini Lovrenc na Pohorju 1748 825. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Lovrenc na Pohorju 1750 OBČINA MIRNA PEČ Stran 826. Odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk 1762 OBČINA ŠENČUR Stran 827. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu kmetijskega gospodarstva Zupan 1766