PoSlnina plačana v gotovini
Posamezna štev. 1 Din.
SftiUliii!
Fednik gospodarstvo, prosveio in politiko Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549
I tfTtr
Murska Sobota, 9. aprila 1939.
ŠTEV. 4.
Cenj. naročnikom!
S to številko bomo prenehali pošiljati naš list vsem tistim, ki nam še niso nakazali polletne naročnine. Opozarjamo, da kdor ne misli stopiti v krog naših naročnikov, naj nam list vrne. Vse to je potrebno radi rednega poslovanja v upravi.
Uprava.
POLITIKA
„Nemllja nima sovražnih namenov proti Jugoslaviji m v Beogradu gredo hladao preko teh izmišljenih vesti." Tako pišejo nemški časopis«, da zavrnejo vesti nekaterih tujih listov.
„Dr. Matek bo stopil žele takrat v vlado, ko bo se določila naloga te ; vlade in ko bo imel jamstvo, da se bo obljubljeno izvršilo." (Obzor)
Na merodalnlh mestih že razpravljajo o osnutku novega voliv-nega zakona, ki predvideva okrajni (sreski) sistem z volivnimi okrožji, tajno glasovanje in svobodne kandidature t. j. brez vsakega povezavanja kandidatov. Pripravlja se tudi zakon o društvih in shodih. (Mariborski „Večernik\)
Voditelj demokratske stranke Ljuba D&vidovič, ki je star 76 let je resno obolel, vendar pa upajo, da še bo okreval.
Ob dvoletnici prljatelskega t pakta med Jugoslavijo in Italijo je italjanski kralj in cesar odlikoval več naših letalskih častnikov.
Pristali združene opozicije v Vojvodini so imeli velik shod. Po shodu so zborovalci klicali kralju Petru II, Jugoslaviji in vojski.
Mussolini je v svojem zadnjem velikem govoru naglasil. da je oboroževanje prva dolžnost Italije, dokler niso izpolnjene njene zahteve.
Angleikl kralj In kraljica bosta v kratkem obiskala Kanado in Zedinjene države.
Vojvodinski Nemci so s svojega velikega zborovanja, s; je bilo v Novem Sadu, poslali predsedniku vlade izjavo, v kateri zagotavljajo svojo zvestobo in ljubezen do svoje domovine Jugoslavije.
Španska državljanska vojna je končana. General Franco je brez boja zasedel več lčt oblegani Madrid. Tudi ostala španska mesta, ki sa še bila v posesti komunistov, so se vdala. Večiqa voditeljev republi kanske Španije je zbežala na letalih v tujino.
Glavni trg v Soboti
Hrup in vik je nastal in marsikateri Sobočan je pred leti majal zgla-vn, ko se je razširila govorica, da je ob -činski odbor sklenil odstraniti dolgoletno zatočišče občanov v času brez delja. To je bil drevored ob Aleksandrovi cesti. Le malokateri je hotel takrat odobravati ta sklep občinskega odbora, ki pa je bil vendarle tohko potreben. In posebno, ko so že padali toliko jim priljubljeni kostanji pod sekirami delavcev, je doseglo razočaranje občanov višek. Kritiziralo se je na vse strani. Vsako zatrjevanje me-rodajnih činiteljev, da je to nujno potrebno že iz samih gospodarskih ozi-rov občine, je ostalo brezuspešno. Občani so se čutili naravnost oropane. Mogoče tudi upravičeno, saj je takrat izgledal ta prostor res zelo obupno. Povrhu tega pa je izgledalo mesto raztrgano m hiše ob Aleksandrovi cesti so se popolnoma izgubile. Toda šele s pričetkom gradnje nove ceste proti gradu, Delavskega doma in zasutjem in planiranjem, je ta prostor dobival pravo lice. Kritiziranje je prenehalo in pričelo se je z odobravanjem. Posebno oni, ki so pri tem našli svoj zaslužek, so prvi odobravali to, kar so prej najbolj kritizirali. Danes lahko mirno trdimo, da ni več Sobočana, ki bi mu ne bii jasen program občine. Iz starodavnega drevoreda se je hotelo ustvariti moderen trg, ki naj bi bil občini v ponos. In ta zamisel je po-
polnoma uspela. Občinski odbor je s s?ojo požrtvovalnostjo in trdno voljo ustvaril to, kar bo posebno v bodoč nosti v okras našemu mestu, kakor tudi v ponos vsem poznejšim rodovom. Malo je podeželskih mest, ali pa sploh nič, ki bi se mogle ponašati s takim trgom.
Kakor smo doznall, je zahteval ta prostor do sedaj že mnogo materijal nih žrtev. Toda občinski odbor je temu dorastel in ve ceniti važnost tega prostora, ne oziraje se na materijalne žrt ve. Zato je tudi v letošnjem proračunu odobril ne majhen znesek za končno ureditev tega trga. Po zamisli arh. Novaka je ves prostor že izkoličen ter se dela na čimprejšnji dovršitvi. Bivši stari kostanji bodo zamenjani z raz ličnim lepotičnim drevjem in cvetlicami, tako, da bo ves prostor izgledai kot majhen park. Obenem pa je sedaj tudi rešeno sejmsko vprašanje. Za %r šenje sejmov je namreč določen okrog celega prostora primeren pas, tako, da bo cesta, kjer so dosedaj razpravljali sejmarji, ostala sposobna za neoviran promet. Ne smemo pa prezreti dejstva, da bo ta prostor prišel do izraza prav posebno šele tedaj, ko bo siran proti parku zazidana. Zato bi bilo dobro da bi se merodajni krogi zavzeli za čimprejšnjo realizacijo zamisli banovine po zgraditvi novega gimnazijskega poslopja.
Nova osnovna šola y Soboti
Kakor doznavamo je občini M. Sobota z načelno odobritvijo Upravnega odbora Državne hipo-tekarne banke v Beogradu odobreno dolgoročno posojilo v svrho zidave nove osnove šole. Podelitev posojila je sedaj le še odvisna od odobritve ministrstva financ. Za to odobritev je občina že pred meseci zaprosila, vendar rešenja še ni prejela. Po zatrdilu narodnega poslanca g. Bajleca, pa je minister financ predmetno odobritev že podpisal ter je tako upati, da bo občina po tolikem času vendarle prišla do tako težko pri-borjenega posojila. Z gradnjo nove osnovne šole bi se predvidoma pričelo še v tem letu. Za tru-dapolno delo in požrtvovalnost merodajnim činiteljem v imenu naših najmlajših, ki so v sedanjih učilnicah izpostavljeni najhujšemu zlu, tuberkolozi, naše priznanje in zahvala.
Velikonočne počitnice
v ljudskih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah se začno 6. in 7. aprila, kakor so to objavili nekateri časniki, in bodo trajale do 17. aprila. Ta dan se prične redni pouk.
Gimnazija kneza Koclja
Prosvetno ministerstvo je osvojilo predlog, da se bo odslej imenoval najvišji prosvetni zavod v Prekmurju realna gimnazija kneza Koclja. S tem hočejo merodajna mesta povdariti zgodovinsko skupnost Prekmurcev s Panonskimi Slovani, ki so imeli za časa svojega vladarja kneza Koclja mogočno državo, ki je obsegala tudi današnje Prekmurje.
VSEM
cenjenim naročnikom, inseren-tom in sotrudnikom vesele VELIKONOČNE PRAZNIKE. UREDNIŠTVO in UPRAVA.
Velikonočne vozne olajšave
Ker so letos pravoslavni in katoliški velikonočni prazniki istočasno, je prometni minister odobril naslednje vozne olajšave: Nedeljske povratne karte veljajo že od 6. IV ob 12. uri ponoči pa do 11. IV. do polnoči. Za proge čez 250 km pa je dovoljen 50 odstotni popust, ki velja v istem času.
MIMO NAS
Mi smo vsi pristaši velike mode. Če bodo jutri razkričali modni žurnali sirom sveta, da je lepo in prav če se nosi na glavi živega petelina, se ne bomo dolgo obotavljali, da si ga ne bi privezali na glavo. Taka kapitulacija pred samim seboj pač spada med naše slabosti, ki nas spremljajo skozi življenje kakor lastna senca. Zato se tudi nihče ne čudi nad brezobličnim kupom blaga, peres, tančic, rož i. t. d. ki ga nosi ženski svet na glavi in ki se imenuje, pač samo radi tega ker je na glavi, — klobuk. Do sem bi bilo še vse lepo in prav. Svoje poglavje pa tvori takšno pokrivalo pri kino predstavah. Ker je pač težko takšno napravo demontirati z glave, se jo pusti tam kjer je bila, doma inštalirana. In sedaj se začne križev pot. Za vse, ki jim je dana čast, da imajo pred sabo nesrečen kup peres, rož i. t. d. Štrleči konci grozeče molijo v zrak in se podijo za ubogimi filmskimi junaki na platnu. Včasih se posreči, da najdeš nad klobukom kakšno špranjo, skozi katero zazreš igro na platnu v vsej svoji lepoti brez zvestega spremljevalca — klobuka. A to so tako redki trenutki. Pa je kino tudi že na to opozoril. Joj kako smo se smejali ponesrečeni sliki. Skoro nam je padel klobuk z glave. Če je kdo mislil, da bo to kaj pomagalo se je zelo motil. Razstava klobukov v kinu to dokazuje. Zato pa upravi kina sledeči predlog: Klobuki naj ostanejo tam kjer so. Vsaka obiskovalka s S klobukom naj pred predstavo pove ali je prišla radi klobuka v kino ali radi igre. Če je prišla radi igre naj se ji da sedež pri zadnji steni, če pa radi klobuka pa se naj vsede na tla radi ljubih gologlavih sosedov. Tako se bo vsem ugodilo.
9. julija 1939 VELIKA TOMBOLA S. K. Mure v Murski Soboti
Zaključek servirnega tečaja združenja
gostinskih podjetij Murska Sobota
M. Sobota, 4. aprila 1939.
Naša polja so zopet ozelenela in po naših travnikih se odpirajo cvetne čaše v pozdrav pomladnemu soncu. Dnevi teme in dolgih noči so za nami, razbiti so okovi zime in prerojenje slavi svoj veliki praznik. V to praznično razpoloženje, ko tudi slehernemu postaja v napotje vsaka mračna misel, bodozadoneli velikonočni zvonovi, oznanjajoč vest, da je ljubezen in večna resnica zmagala nad trpljenjem velikega petka. Da bi bilo to narodom vzgled in opomin, da bi biia pot, ki jo je prehodil On od prve postaje do trenutka, ko se je odvalila skala z Njegovega groba ponižanim v tolažbo in veliko upanje, da bi bila Njegova zmaga nad temo spoznanje nasilnikom, da so človeške roke preslabotne zgraditi barikade proti zakonom življenja, bo v teh težkik dneh marsikateremu najiskrenejša velikonočna molitev.
Že dolga leta hrepenimo po dnevu vstajenja v naši domovini. Okrog našega skupnega doma besnijo viharji, a nam ni, da bi si segli v roke. Marsičesa smo pustili v nemar, kar bi lahko zgradili s skupnimi močmi. Še vedno smo slepi in nočemo slišati žalostno povest o sprtih bratih, ki jih je nesloga pogubila. To je zakon življenja, ki ne pozna izjem. Zato je prva želja posvečena tebi domovina, da bi kmalu doživela svoje drugo vstajenje.
V vseh zadnjih letih, ko so dogodki razbičali živce in klonili duhove, ko so matere in žene s strahom pričakovali jutršnjega dne, ko so se možje in fantje z bolestjo ozirali po sadovih svojih rok, je človeštvo klonilo v pričakovanju svojega velikega petka. Do zdaj mu je bil še prihranjen. Ni pa bil deležen zavesti, da je stopil na prag svojega praznika vstajenja, po katerem hrepeni milijon src širom razburkanega sveta. Mar niso narodi okusili že dovolj gorja v preteklosti? Mar so bile premajhne armade nesrečnikov, ki jim ni več bilo dano, da bi stisnili roko svojemu najdražjemu? Ali ni bilo dovolj žrtvovanj in cena dovolj velika za mir človeštvu?
To so dejstva, ki govore in ki temnijo misel velikonočno. A kljub vsemu temu je v nas še vedno živa vera, ki nam kaže pot v bodočnost k prazniku Vstajenja.
Ali ste že poravnali naročnino za »MURSKO KRAJINO" 11
Že v zadnji številki M. Krajine smo na kratico sporočili članstvu, da se je vršil v sredo dne 23. t. m. zaključek servirnega tečaja, ki je bil dokaj dobro obiskan. Danes prinašamo sliko udeležencev tega tečaja kot zgoroven doksz onim, ki niso mogli verjeti, da bi naši organizaciji uspelo vzbuditi med pripadniki gostinskega stanu zanimanje za tske in podobne prireditve vzgojne narave. Lansko leto je poskušalo združenje zbrati med članstvom interesente za ta tečaj. Delo ni bilo hvaležno in vodstvu organizacije ni preostalo drugo, kakor da odloži izvedbo te naloge na kasnejši čas. Letos
se je vodstvo organizacije vrglo zopet z vso vnemo na prirejanje raznih te čajev. 15. februarja t. 1. se je vršil krasno uspeli kletarski tečaj in pri tej priliki se je zopet apeliralo na članstvo, da se javi v čimvečjem številu za tečaj, katerega naj bi se poleg članov udeležili njih sinovi in hčere.
Udeleženci, ki so prišli na ta tečaj, so bili od vsega začetka nekam nezaupljivi in so se na skrivem sramovali, češ da se jih s tem vabi na tečaj nekako podcenjuje in slišali smo celo očitke, čemu vse to, saj servirati zna itak vsak. Postaviš liter vina na mizo, pa je serviranje gotovo. Toda posta viti liter vina na mizo tako kakor se mora to po vseh pravilih storiti, je bila za marsikaterega udeleženca, trd oreh. Smeh, ki ga je izzval marši kateri udeleženec s svojim neokretnim ravnanjem pri .enostavnem postavljanju litra vina na mizo" je nekako zrahljalo rezerviranost, ki so jo ude leženci od vsega začetka pokazali in počelo je med njimi pravcato tekmovanje pri predvajanju praktičnih poskusov serviranja najenostavnejšega namiznega pribora.
Servirni učitelj naše Zveze gospod Kos Ivan je s prav zanimivim predavanjem o veščinah serviranja in ponašanja pri serviranju razodel marsikatero skrivnost, s katero se gosta oklene In mu s tem vzbudi nekako ugodje
sedeti pri mizi kjer se mu streže. Veselje je bilo gledati s kakšno vnemo so se
udeleženci tečaja lotili še tako kompliciranih naiog pravilne postrežbe in če se že v teh kratkih dneh, ko se je tečaj vršil, ni moglo udeležencem vcepiti najpotrebnejšo rutino postrežbe, ki se jo pridobi samo s sistematičnimi vajami, vendar se je moglo že na zakl{ača:cn večeru konšutiratl, da so tečajniki zelo veliko pridobili. Za zaključek tečaja so priredili udeležene! siavnositio večerjo, kjer so sami stregli. Končni efekt je bil ta, da so pri tej priliki, ko jim je predsednik združenja g. Bac v lepem govoru izrekel priznanje za njih trud in požrtvovalnost pn delu za
napredek gostinskega stanu, izjavili, da jedva čakajo na drug tečaj, kjer se bodo seznanili še z drugimi veščinami, ki so v zvezi za strokovnjaško postrežbo. Predsednik g. Bac jim je obijubil, da se bo ta tečaj v jeseni nadaljeval.
OBČINA MURSKA SOBOTA
RAZGLASI
1.)	Pozivam vse vojne obveznike občine Murska Sobota, roj. leta 1890 do 1915., ki se do sedaj niso odzvali za vpis letošnjega vojnega razporeda, da se takoj javijo v občinskem uradu. S seboj morajo prinesti vojnička iz pravo (knjižico), da se jim bo vpisal vojni razpored. Vsak, ki se temu pozivu ne bo odzval, bo moral oditi pozneje po svoj razpored na lastne stroške na Vojni okrug v Varaždin.
2.)	Ponovno opozarjam vse, da je najstrožje prepovedano trgati cvetlice v parku, kakor tudi hoja po travi. Proti kršiteljem se bo postopalo kazensko. Starši so odgovorni za dejanja svojih otrok.
3.)	Z odredbo sreskega načelstva v Murski Soboti prenehajo veljati vse zaporne odredbe, ki so bile izdane povodom izbruha slinavke in parkljevke v našem srezu. Promet za živino in mesnimi proizvodi, kakor tudi sej-mi so s tem zopet dovoljeni.
4) Ponovno pozivam vse posestnike krav in psov, da je prijavni rok do 15. t. m. Proti zamudnikom se bo brez izjeme postopalo kazensko.
Predstdnik občine: HARTNER 1. r.
BHH3SHIH1N0 fflURSRfl SOBOTA
PREDSTAVE:
v sredo, dne 5. IV. ob 20 30 uri v nedeljo, dne 9 IV. ob 15 13 uri ob 17 30 uri
ŠPIJONSKI VELEFILM	ob 20 30 uri
jm\ GLASNIH PETB06RflDiT
LUISE RAINER	WILLIAM POWELL
V pondeljek, dne 10 IV. ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
JflJHI GLASNIH PETROBHADfl"
Znižane cene 2 —, 3-—, 5— din.
Dodatek, Najnovejil „Metrojournal" in predigra.
PREDSTAVE:
v pondeljek, dne 10. IV. ob 15-15 url ob 17 30 uri in ob 20-30 uri v torek, dne 11. IV. ob 17-30 uri FILM IZ STARIH ČASOV in ob 20 30 uri
„MARIKA"
FRANČIŠKA GAL	PAUL HORBIGER
Dodatek: NajnovejSi „Alla-Journal" in predigra.
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
FILM!
Tajni glasnik Petrograda. Poljski zarotniki so izvabili na Dunaj velikega kneza Petra ter ga prisilili, da je napisal očetu-caru pismo, v katerem zahteva, da izpusti zaprtega poljskega rodoljuba Orlica, ki trpi v pregnanstvu v Sibiriji. Peter mora ostati kot talec na Dunaju. Naloga, da izroči pismo carju, je poverjena baronu Wolenskyu. Princ Johan mu poveri dva svečnika, da jih istočasno odnese v Petrograd. V enega teh skrije Woleasky Petrovo pismo. Ruska špi-jonka Mironova ima pismo, da je Wolensky poljski špijon ter skrije pismo v drugi svečnik. Svečnika ukrade in zbeži. Wolensky jo dohiti na poljski meji. Oba se znajdeta v isti krčmi. Medtem so neznanci ukradli svečnike. Wolensky in Mironova jih iščeta slednjič jih najdeta v neki starinarni v Londonu. En svečnik kupi Wolensky, a drugega Mironova. Poljski grof najde v njem svojo smrtno obsodbo, a ona pismo na cara. To je uvod v pustolovščine vohunskega filma, kjer se vrste razburljivi prizori drug za drugim do srečnega konca.
Marika: Mala Marika je zapustila svoj dom in odšla na Dunaj, da najde tam srečo kakor ji je bilo prerokovano. Po naključju se znajde na veselici, kjer klub svoji narodni noši ni vzbujala nikake pozornosti ker je — maškerada. Tu se spozna z baronom Zo-rudorfom, ki je uverjen, da je Marika nečakinja madjarskega poslanika. Prvi del prerokovanja, da bo srečala plemiča, se je uresničil, sedaj se mora še paziti na uresničenje ostalega, kjer se ji je obetalo poznanstvo z umetnikom. Marika stanuje pri svoji teti, ki jma pekarijo, kamor rad zahaja mlad brhek kaplar. Marika je vsa vzhičena, ko zve od njega, da komponira koračnice . . . Nekoč ko sta bila v gostilni in je lepi Jurek njej na ljubo komponiral pri klavirju novo koračnico, ga je ujela vojaška obhodnica, ker se je zaljubljeni Jurek nahajal v gostilni, ki je bila vojakom zabranjena. Jureka so zaprli in Marika poskuša vse, da bi ga rešila. Mnogo se zgodi preden ji to uspe in sam cesar ima svoje prste vmes. Prav do cesarja je šla Marika in do tega sprejema ji je pripomogel Zorudorf. Tako se je uresničil še zadnji del prerokovanja, „da bo neki visoki gospod" odločil njeno srečo. Mala hrabra Marika in zaljubljeni kaplar Jurek sta postala srečen par.
— V Vuhreški grabi je po nesrečnem naključju zgorela 6 letna Marija Neratova. Njeni starši so pred dnevi odšli v Nemčijo. Doma sta ostali le 11 letna Ivanka in 0 letna Marija. Nesreča se je zgodila tako, da se je Marija preveč približala štedilnika ter se jI je vnela oblekca.
Od leve proti desni: I. vrsta (sedijo) Žibrik Jolanka Sebeborci, Kološa Gizela Puconci, Bac Irena Murska Sobota, Veble Aleksander tajnik združenja, Bac Ludvik predsednik združenja, Kos Ivan Ljubljana servirni učitelj, Vlaj Malvina Preda-novci, Žibrik Jolan Veščica, Sočič Gizela Černelavci
II.	vrsta (stojijo) Horvat Josip M. Sobota, Vukan Josip Bokrači, Kološa Geza Puconci,
Horvat Karol Gradišče, Mataj Franc Krog, Huber Ludvik Kuzma, Khar Franc Kuzma.
III.	vrsta (stojijo) Flisar Koloman Rankovci, Obal Viktor Rankovci, Reich Geza Bakovci,
Faflik Josip M. Sobota, Fister Ignac M Sobota, Veren Jože M. Sobota, Nemeth Janez M. Sobota, Vrečič Geza Vaneča, Horvat Josip II. M. Sobota.
KINO
D I T T R I C H
..........................""I.....iililimmiiltlliliiiilllii..............
V soboto 8. aprila zvečer ob i/29- uri
V	pondeliek 10. apr. ob 724 ,6. in J/29. uri
SCHIRLEY TEMPLE
v svojem najlepšem in najnovejšem filmu
H E I O I
V	temfilmudajeneverjetno virtuozno kreacijo
Naš sledeči program:
SENZACIJONALN1 VELEFILM
„V ALCER NA LEDU".
Pri vsakem programu nov Vox lurnal in predigra.
Vstopnina din 8, 6, 4, 2
Vsako soboto popoldne ob 6 uri kulturna predstava. Vstopnina din !•—.
Izpred sodišča
Težka telesna poškodba.
Preteklo sredo so se zagovarjali pred malim senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti Horvat Aleksander in Lidija ter malolet-nica H. E. iz Središča v Prekmurju. Obtožnica njim je očitala, da so dne 17. 1938 napadli z grabljami in pestmi Horvat Danijela ter so ga tako obdelali, da je zadobil na glavi zelo nevarne poškodbe. Poškodovanega so prepeljali v soboško bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima počeno lobanjsko kost. Njegovo življenje je bilo v resni nevarnosti. Na razpravi je Horvat Lidija priznala, da je Horvat Danijela pretepla ona, zatrjevala pa je, da ostali obtoženci pri tem dejanju sploh niso bili navzoči. Ostala obtoženca sta se zagovarjala v soglasju z zagovorom Horvat Lidije in sta zanikala vsako udeležbo pri inkrimi-niranem dejanju. Sodišče pa je verjelo poškodovanemu Horvat Danijelu in je na podlagi njegovega pričevanja obsodilo Horvat Aleksandra in Lidijo na 8 mesecev, H. E. pa na 4 mesece zapora. Obtoženci so prijavili zoper sodbo priziv in revizijo.
Zaradi krivega pričevanja so bili obsojeni Matuš Štefan in Ana na 6, Barbarič Franc pa na 8 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo 2 let. Obtoženci so izpovedali v neki žaljenski pravdi hote neresnico in zato jih je sedaj prijela roka pravice.
Lažna prijava. Kuronja Peter iz Križevcev v Prekmurju je prišel v nasprotje s trošarinskimi predpisi. Zato ga je finančni pod-preglednik Hvatov Arkadij naznanil in Kuronja je bil kaznovan. Kuronja pa s tem ni bil zadovoljen, koval je maščevanje zoper finančnega organa. Ovadil ga je pri direkciji radi protizakonitega postopanja. Zaradi te prijave pa se je moral zagovarjati pred sodiščem. Dejanje je priznal, zagovarjal pa se je, da so njegove na-
vedbe v prijavi resnične. Sodišče se je prepričalo o siasprotnem in je obsodilo Kuronjo na 1 mesec zapora, pogojno za dobo 3 let.
Tatvina. Soboško orožništvo je dobilo že več prijav o tatvinah v gostilni Benko Janeza v Nem-šavcih. Vendar pa je bilo vsako dosedanje postopanje vsled pomanjkanja dokazov ustavljeno. Koncem preteklega leta je prijavil Červek Ferdinand, da je v gostilni Benko Janeza, kljub temu, da je spil samo 3 brizgance, zaspal in da mu je pri tem izginilo 900 Din. Orožniki so se takoj podali na posel, tatvine so osumili Benko Irmo, ki je priznala, da je odvzela oškodovancu njegov denar. Povedala je tudi, da je od tega izročila svojemu možu Din 400 To svojo izpovedbo je pred orožniki večkrat spremenila. Na glavni razpravi sta Benko Janez in Irma dejanje zanikala in sta trdila, da je Červek posodil Benko Irmi 900 Din. Sodišče je obsodilo Benko Irmo na 6 mesecev, Benko Janeza pa na 3 mesece strogega zapora. Obtoženca s sodbo nista bila zadovoljna, prav tako tudi državni tožilec ne. Končno besedo bo tedaj povedalo Ape-lacijsko sodišče.
Zanimanje za
»Prekmurski teden",
ki se vrši v dneh od 17. do 26. jun. postaja z dneva v dan večje. Uprava PT dobiva z vseh strani številna vprašanja glede razstavnih prostorov, glede pogojev za udeležbo itd. Iz industrijskih krogov prihajajo že prijave, iti kakor čujemo se za našo razstavo zanimajo tvrdke iz našega juga in nekatere iz inozemstva. Na podlagi teh povpraševanj lahko sklepamo, da je uprava PT opozorila na Prekmurje vso ožjo in širšo javnost, ki kaže veliko pripravljenost navezati gospodarske in kulturne slike s prekmurskim narodom. Zato bo tudi dolžnost prekmurskega prebivalstva, da posred no ali neposredno dela in pomagt upravi PT pri tej veliki gospodarski in kulturni razstavi za čim uspešnejšo in efektnejšo manifestacijo.
Uprava PT je zaključila sedaj vse potrebne predpriprave za izvedbo podrobnejše organizacije razstave in raz pošlje v teh dneh ves potreben propagandni materjal za razstavljalce kakor tudi za posetnike.
Tudi je uprava PT zaključila vse predpriprave za gradnjo paviljonov, kjer bodo imeli razstavljalci svoje prostore. Po načrtu gradbenih del bo razstavni prostor dobil lice malega mesta, kjer bodo mšii razstavljalci kakor tudi posetniki prav prijetno shajališče. _
— Adrijanci v Prekmurju.
Dne 10. IV. t. 1. bo v naši vasi I. gasilska tombola z jako lepimi dobitki, kakor: moško in žensko kolo, pljug, vreča moke in še 500 drugih dobitkov. Začetek tombole bo ob 1 uri popoldne. Poizkusite srečo tudi Vi, karte se še dobijo po vseh trgovinah in tudi pri četi.
Dar
Na mesto venca na grob pokojnemu Štefanu Barbarič iz Po-lane, je daroval gospod Josip Benko, industrijalec v Murski Soboti, Dijaškemu domu 200 dinarjev. _
—	Puconci. Društvo kmečkih fantov in deklet v Puconcih priredi dne 10. aprila 1939 v gost. g. Kološa igri: „Popolna žena" in „Zakonska nadloga". Po igri se vrši veselica. Svira prvovrstna ciganjska godba. Vabi Odbor.
—	Razglas. Evsng. fil. verska občina v Selu v Prekmurju razpisuje na dan 23. aprila ob 11. uri na drž. ljudski šoli v Fokovcih prvo ja.no ustno licitacijo del pri zidanju nove cerkve in sicer zidarska, kleparska ter mizarska, ki se bodo oddajah vsaka posebej. Ev. f l. verska oblina si pri drži pravico oddati posamezno delo ne glede na najnižjo ponudbo ali pa oddajo tudi lahko odpove. Istotakc si pridržuje pravico, da fil. verska občina nabavi potrebni materfjal sama. Rtflektanti morajo pred licitacijo po ložiti 10% kavcijo od doiičnega zneska v gotovini, v vrednostnih papirj h ali hran. knjižicah. Stare vloge se ne priznajo v polni vrednosti, ampak le 50-60% Pogoji, načrt in proračun je vsakemu na vpogled pri evang. seni orskem uradu v Murski Soboti in pri šolskem upravitelju v Fokovc h
Vabilo.
Vabimo na XVIII, redni občni zbor, Prekmurske posojilnice r. z. z o. z. v Murski Soboti, ki se bo vršil dne 16. aprila 1939 ob 10. uri v po-sojilnišfci pisarni.; za I. 1938,
DNEVNI RED: 1) Citanje in odobrite? zapisnika,
2.)	Čitanje zadnjega reviz. poročila,
3.)	Poročilo a) načelstva, b) nadzorstva o računskem zaključku za 1. 1938,
4.)	E^ent. sprememba pravil v smislu nov. zadružnega zakona,
5)	Volitev načelstva,
6)	Volitev nadzorstva, 7.) Slučajnosti.
NAČELSTVO.
Častna izjava.
Podpisani Lončar Štefan, posestnik v Zenkovcib št_23 obžalujem, da sem žalil g. Veren Štefana, občinskega tajnika v Bodoncib, ter ga prosim tem potom za odpuščanje in se mu zahvaljujem, daje odstopil od kazenske tožbe.
LONČAR ŠTEFAN
Izjava.
Podpisani Čar ni Josip, trgovec, Iva-novci, obžalujem, da sem ražžalil g, Hirschl Emerika, trgovca v Martjanclb, v njegovi trgovini dne 17. 10. 1938 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe
ČARNI JOSIP
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSKI SOBOTI
Vesele in prijetne Velikonočne praznike želi uprava združenja vsem članom in pripadnikom združenja najprisrčneje.
Gradbena dela pri .Trgovskem domu" v Murski Soboti vidno napredujejo in kakor vse kaže bodo gradbena dela končana v določenem roku. Dne 18. junija t. 1. to je ob pri liki glavne skupščine Zveze trgovskih združenj dravske banovine, se bo vr šila slovesnost otvoritve tega doma In bo izročen namenu, za katerega je postavljen. Za članstvo našega združenja bo važno, da prisostvuje korpo-rativno pri tej slovesnosti, ker bo to manifestacija stanovske zavesti in ponosa. Naša organizacija je kot pode želska organizacija v naši državi prva, ki si postavlja svoj lasten dom, zato ne bo odveč če naglašamo, da so baš prekmurski trgovci, ki dajo svojim stanovskim tovarišem širom naie do movine lepe vzglede pri delu za na predek smotrene vzgoje našega stanu in le želijo, da bi našli pri ostalih posestrinskih organizacijah pesnemal-ce za podobna dela.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE žele vsem svojim odjemalcem, članom In prijateljem naslednje tvrdke:
GUMILAR K.
damski in moški
frizer MURSKA SOBOTA
DOMAJNKO MIROSLAV
trgovina z mešanim blagom MURSKA SOBOTA
HORVAT JOŽEF brezalkoholna MURSKA SOBOTA restavrac"a
Proda se
po ugodni ceni eno stavbišče blizu Sokol-kolskega doma v M. Soboti, meri l/2 orala. Brez vsakega denarja, na odplačilo po dogovoru. Poizve se v Prekmurski Tiskarni.
Rabljeno Wertheim blagajno
kupi Združenje obrtnikov v Murski Soboti.
Hiša z več sobami
In vrtom se odda v najem. Poizve se v Prekmurski tiskarni v M. Soboti.
Sprejme se iz boljše hiše V9jeit6C v slaščičarno Novak Sidonije v M. Soboti.
O M E G A
ŠVICARSKE URE V VELIKI IZBIRI.
Ure že od Din 39.— naprej. Popravila izvršujem strokovno z dvoletno pismeno garancijo.
DITTRICH FRANJO
urar, draguljar in optik MURSKA SOBOTA.
Opr. št. I 1798/37
Dražbeni oklic
Dne 15 maja 1939 ob 9. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Krog i/t vi. št. 8 delež do hiše in zemljišča.
Cenilna vrednost: 9440 Din 75 p.
Vrednost pritiklin: 890 Din.
Najmanjši ponudek: 6293 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
OltFajno sodišče v Murshl Soboti,
odd. IV., dne 20. 3.. 1939.
18. V. 1939 sokolska tombola - 18. VI. 1939 iupni sokolski slet
Obmejni avtobusni promet
Kakor smo nedavno posneli iz dnevnega časopisja, nameravajo mestna občinska podjetja iz Maribora zboljšati avtobusni promet preko Slovenskih goric z mejo-Gornjo Radgono - Radenci - Mursko Soboto rer uvesti na tej progi še dve novi vožnji po znatno znižani ceni. To veselo novico je sprejelo obmejno prebivalstvo, ki se je doslej v vsakem oziru čutilo precej zapostavljeno od zaledja, z odobravanjem in zadovoljstvom na znanje. Brez dvoma je, da bo z uvedbo dnevnih voženj promet z našo severno mejo precej narasel in oživel. Tak poživijen avtobusni promet so namreč naši sosedje onstran meje z mestom Radgona že pred več leti uvedli, le Gornja Radgona in Radenci so bili doslej zvezani samo z eno samo dnevno avtobusno vožnjo.
Želeti bi bilo, da bi merodajni činitelji pri uvedbi teh novih voženj upoštevali tudi razne upravičene težnje in predloge obmejnega prebivalstva. Predvsem bi bilo treba zlasti v času sezone od 1. maja do 15. oktobra uvesti
tudi nedeljske avtobusne vožnje kot svojevrstne izletniške vožnje, kakor je n. p. železnica uvedla na več progah takozvane izletniške vlake z ranim odhodom in poznim prihodom, seveda po znižani polovični ceni. Tako naj bi n. pr. odhajal nedeljski avtobus iz zdravilišča Slatina Radenci in Gornje Radgone takoj po 5. uri zjutraj s prihodom v Maribor tako, da bi imeli potniki zvezo na vlak v Koroško smer radi izletov na zeleno Pohorje, zvečer pa bi se naj ta izletniški avtobus vračal iz Mariboro po prihodu zadnjega koroškega vlaka okrog 9. ure, iz Maribora s prihodom v Gor. Radgono okrog pol 11. ure in Radence okrog %\\. uro. Ta avtobus bi bil gotovo vsako nedeljo izredno dobro zaseden in torej frekvenca zasigurana. Obmejnemu prebivalstvu pa bi bila dana možnost do cenenih izletov zlasti na zeleno Pohorje, ki je doslej ravno radi slabih zvez z našo mejo med tukajšnjim prebivalstvom dokaj slabo poznano.
["domače vesti
—	Koncert. Podružnica Cirii-Meto-dove družbe bo priredila koncert sep-teta bratov Živkov. Vršii se bo 15 aprila v Sokolskem domu. Čisti dobiček je namenjen narodno-obramb-nim ciljem. Prireditev podpira tudi meddruštveni odbor in je splošno narodnega značaja.
—	Odbor S. K. Mure prosi vsa soboška in okoliška društva, da dne 9. julija 1939 ne prirede nikakih pri reditev z ozirom na veliko tombolo, ki jo priredi SK Mura ta dan.
—	Naročitev razglednic. Trgovci, ki hočejo tudi letos naročiti razgled niče iz Prekmurja, naj pošljejo svoja naročila do 11. aprila Tujskopromet nemu društvu v M. Soboti.
—	Radgonska cesta. Etapno ka-nal/ziranje Sobote se nadaljuje. V tem
letu je pristopila občina h kanalizaciji Radgonske ceste. Vse kaže, da bomo v kratkem ostali brez jarkov. Prav tako doznavamo, da se bo še v tem letu pristopilo k preložitvi ovinka na Radgonski cesti. S tem bo ta cesta, tako po sami strukturi, kakor (udi po zgradbah ena najlepših v Soboti.
—	Nesreče. Ozvatič Ana, kuharica pri žandarmerijski stanici v Dobrov-niku si je pri padcu izpahnila desno roko. — S kolesi sta trčila na Glavnem trgu v Soboti Linhard Emilija, pos. hči iz Sotine in nek frizerski vajenec iz Sobote.' Pri padcu si je Lin-hardova zlomila nogo, dočim je frizerski vajenec ostal nepoškodovan. — Fujs Ana, posestnica iz Dankovec, stara 73 let, je v kuhinji tako nesrečno padla, da si je poškodovala glavo. — 11 mesecev star Kiraiy Štefan pos. sin iz Žitkovec je padel iz zibelke. Pri tem mu je počila lobanja. — Vsi po nesrečenci se zdravijo v Soboški bolnišnici.
GROBOVI
Dne 1. aprila je umrl po dolgi bolezni, Barbarič Štefan, gostilničar in posestnik v Polani. Pogreb je bil ob veliki udeležbi občinstva dne 3. aprila.
Dne 29. marca je umrla po kratki bolezni- ga. Tomka Vilma v 75 letu svoje starosti. V svoji mladosti se je pokojnica marljivo udejstvovala v našem javnem življenju in je bila več let predsednica soboškega evang. ženskega društva. — N. v m. p.
Majnika ptičice pojo Majnika rožice cveto Majnika 18. v Soboti
SOKOLSKA TOMBOLA bo!!!
— Velikonočni pozdravi: Iz orož niške podčastniške šole v Sremski Ka menici želijo naši organi javne varnosti vsem čitateljem Murske Krajine, svojim domačim, znancem, prijateljem in prijateljicam vesele Velikonočne praznike. Narednik: Molan Ivan in Krašna Karol, podnaredniki: Papič Joško, Zdolšek Karol, Kračun Ludvik, JagodiC Vinko, Koprivnjak Ignac in Maraš Mitar.
-	Smučarski izlet v Julijske Al
pe. Vneti soboški športniki gg. Šiftar Ludvik, Peterka Raoul, Nemec Ludvik, Kardoš Evgen in Andersch Ferdinand so odpotovali dne 1. t. m. na Komno, kjer se bodo zadržali 14 dni.
—	Zaman so prišli. V ponedeljek bi moralo odpotovati okrog 700 delavcev na sezonsko delo v Nemčijo. V zadnjem trenutku, ko je bila večina sezoncev zbrana v Soboti, pa je prišlo obvestilo, da se mora preložiti transport, ker ni na razpolago potrebno število železniških vozov. Med delavci je zavladalo radi tega razumljivo razburjenje, saj jim je potovanje v Soboto povzročilo stroške, ki jih nihče ne bo vrnil. Za naš delavski živelj je bil to hud udarec. Slednjič jim ni preostalo drugega, kakor da so se s svojimi kovčki spet vrnili domov. Kakor čujemo, bo transport odšel šele po Veliki noči.
CELEC FERDO, autotaksa
Murska Sobota Telefon štev. 40 in 62.
— „Lumpacij Vagabund". Sokol-ska igralska družina je po daljšem premoru spet stopila pred javnost z imenovano Nestroyevo veseloigro, ki zahteva z ozirom na njeno zgradbo mnogo truda s strani igralcev in režiserja. Igra, ki nima dram. viškov je nevarna past za nastopajoče, da se izgubijo v besedilu, pa tudi za režiserja, da v skrbi za zahtevani tempo, prezre podrobnosti, ki so življenski živci celotnemu delu. Napisana godba mnogo pomaga preko teh ovir. Upoštevajoč te okolnosti moramo priznati, da je igra dobro uspela. Režiser g. Potočnik in dirigent g. Justin sta zgradila homogeno delo, kjer ni beseda šla mimo melodije, temveč je vzrastlo eno iz drugega. Vodilne vloge so bile v dobrih rokah (gg. Potočnik, Antalič, Šri mpf) Izmed teh je bila Antaličeva
igra najbolj prepričevalna ter žela razumljivo odobravanje publike. Med številnimi moškimi vlogami bi bilo še omeniti ostro začrtane like, ki jih je podal g. Klojčnik ter kreacija g. Pinterja. Tudi ostali so bili dobri. Ženske vloge so v tej igri podrejene ter posegajo v dejanje le neposredno. Kljub temu pa je nastop gdč. Hreš-kove in Mastekove dvignil igro v kulminacijo in to radi pesmi, ki sta jih dovršeno zapele v družbi z g. An-taličem. Dosegli so odobravanje pri odprti sceni. Društveni orkester, ki ga je vodil g. prof. Justin, je zvenel sočno in polno ter je dal igri svoj krepki delež, k doseženemu uspehu. Pri sobotni pa tudi pri nedeljski predstavi je bila dvorana polna zadovoljne publike. Agilni dram. družini Sokola, ki jo vodi g. Potočnik vso priznanje!
—	Veščica. Preorganizirana prostovoljna gas. četa Veščica bo na Velikonočni ponedeljek, to je 10 IV. 1939 priredila svojo prvo plesno veselico v gostilni g. Kumin Štefana v Veščici. Ce se hočete na ta dan dobro zabavati in se navžiti dobre jedače in pijače ne zamudite obiskati veselico. Začetek bo ob 1 uri. Vljudno vabi cenjeno občinstvo. Z gasilskim pozdravom. — Odbor.
—	Tri zgradbe so postale žrtev požara v Pobrežju pri Ptuju. Le takojšnji pomoči gasilcev je pripisati, da ogenj ni zavzel večjega obsega. Škoda je ogromna ter je krita le z malenkostno zavarovalnino.
ZHIŽBLI SMO CENE
TRAVERZAM, BETONSKOM1 ŽELEZI, ŠLESOM, IZOLACIJSKOMI PAPIRI IN ZA HIŠNO OKOVJE.
V slučaju potrebe obrnite se na nas ter prosite ponudbe.
Kardoš Josip, M. Sobota,
KOMISIJSKO SKLADIŠČE VSAKOVRSTNEGA IZOLACIJSKEGA MATERIJALA.
V Nemčiji živi danes 18 7 milijonov ljudi od industrije ter je tako Nemčija prva industrijska država na svetu.
OBJAVE
ZDRUŽBE GOSTINSKIH PODJETIJ V MURSKI SOBOTI
Občni zbor S. R. llllure
V petek, dne 24 marca so se zbrali v klubovl sobi SK Mure soboški športniki, da bi stara uprava položila račun o svojem delu. Klubov predsednik g. Lipič je v izbranih besedah pozdravil vse navzoče in je podal svoje poročilo ter podčrtal uspehe v letu 1938. Agilni klubov tajnik g. Peterka je žel s svojim zanimivim poročilom veliko odobravanje. Poročilo blagajnika g Cvetka Otona je izkazalo mnogo izdatkov, toda še vež dohodkov, tako da ima kiub, kljub lepemu inventarju, še precej gotovine v blagajni. Poročilo gospodarja, je podal g. Zrim, zeio uspešnega vesellčnega odseka pa g. Vutkovič. Načelniki sekcij so nato poročali o delu na športnem polju. Zelo nspešna je bila nogometna sekcija, njen načelnik g. Nemec J. se je lahko pohvalil, da je nogometno mo itvo zmagalo od 33 tekem 18 krat, igralo neodločeno 5 krat, zgubilo pa samo 10 krat, dočim je bil količnik 123: 77 v korist Mure. Zelo agilna je bila tudi šahovska sekcija z g. Kardo šem kot načelnikom. Šahisti so igrali več turnirjev in so priredili simultanke in brzopotezne turnirje. Tenis sekcija se je financijelno popolnoma sanirala in sedaj je Še samo želeti, da bi tudi na športnem polju dosegla večje uspehe. Za lahkoatletsko sekcijo je poročal g. Tručl, ki je sicer priznal, da bi lahko bila sekcija nekoliko agilnejša, toda kljub temu je športni uspeh zadovoljiv.
Občni zbor je z velikim navdušenjem podelil odboru razrešnico.
Pri samostojnih predlogih je podal g. Nemec J. zanimiv predlog za reorganizacijo sekcij, ki ga je občni zbor soglasno sprejel.
Pri volitvah novega odbora je bila soglasno potrjena lista, ki jo je pre-
Za napredek gozdarstva!
Intenzivno izkoriščanje gozdov zadnji dve leti, ki je posledica prav dobre konjunkture za lesne izdelke po sebno še v Prekmurju, nam mnogim dela, skrbi, kje bode sedanji in bodoči
rod jemal za tvoje domače potrebe les, kurivo in gozdno steljo, ako se bodo še vnaprej izkoriščali naši gozdovi v toliki meri kakor dosedaj.
Objektivno konstatiramo, da so gozdovi (v Prekmurju jih je okoli 22.750 ha) gospodarsko dobro, s katerimi lahko vsak lastnik gospodari v okviru predpisov zakona o gozdih. Vendar je pa splošni javni interes na obstoju gozdov iz raznih razlogov toliko velik, da se vsi moramo zanimati za naše gozdno gospodarstvo, posebno še za njen napredek. Dolžnost javnosti je predvsem poskrbeti za racionaliziranje gozdnega gospodarstva potom primerne propagande; brigati se pa moramo tudi za mobilizacijo javnih sredstev za obnavljanje naših gozdov.
Predvsem ugotavljamo, da je še približno ena četrtina vae produktivne zemlje pokrita z gozdovi v Prekmurju in da bi produkcija gozdnih pridelkov na tej površini krila vse redne potrebe tega ozemlja, ako bi gozdni posestniki gospodarili s svojimi gozdovi tako, kakor to zahtevajo potrebe današnjih dni in bodoCnosti. Poskrbeti moramo, da se naii gozdni zemlji povrne zopet njena polna rodovitnost
dložil g. Puhan in ki je v glavnem sestavljena prav tako, kot je bil stari odbor.
Pri slučajnostih se je najprej oglasil k besedi župan in banski svetnic g. Hartner, ki je z veseljem konstati-ral, da vrši S. K. Mura važno funkcijo v naši ožji domovini. H govoru sta se oglasila tudi zastopnik S. K. Ljub ljane g. Cek in zastopnik LNP a g, Mr. Maver ter sta se zelo laskavo izrazila o najsevernejšem športnem dru štvu v naši državi. V imenu Murinih navijačev je govoril g, Krstič, nakar se je g. Lipič zahvalil vsem prisotnim za udeležbo ter razumevanje za skupno in složno deio ter je zaključil res dobro uspeli občni zbor.
GOSPODARSKE VESTI
V	februarju letoSnjega leta je znašal izvoz lesa In gozdnih proiz vodov v druge države 9105 vagonov, kar znaša 73 7 milijona Din. V primeru z lanskim februarjem kaže povečanje predvsem izvoz v Italijo in Madžarsko. Vendar je pa to povečanje izvoza v Madžarsko le prehodnega značaja, ker je Madžarska z oku pačijo Karpatske Ukrajine dobila pokrajino z obsežnimi gozdovi. Nadalje se je znatno povečal izvoz v Švico, Maroko, Argentino, Grčijo, Tunis, Anglijo in Egipt.
V	prvih dveh mesecih letošnjega leta so plačali kmečki dolžniki Privilegirani agrarni banki na račun anuitet 15 milijonov dinarjev. Od tega odpade na podružnico v Ljubljani 3 8 milijona dinarjev.
Glede na zunanjepolitične dogodke so v zadnjem tednu tečaji naših državnih papirjev pričeli popuščati. Vojna škoda je od 15. marca, ko je prišlo do vkorakanja nemških čet v češko in Moravsko, popustila od 480 na 460.
(produktivnost) in da se množina ter vrednost zaloge le*a v naših gozdih dvigne na normalno stanje. Danes so namreč naši gozdovi radi prekomernega izkoriščanja po vojni že preveč izsekani in donosnost je padla že pod normalo.
Kako torej bodemo dvignili gozdno gospodarstvo ?
Predvsem je važno, da spravimo izkoriščanje gozdov na pravilna pota. Izkoristiti se namreč mora gozd tako, da ne bode že vnaprej onemogočena obnova gozda. Gozdovi se sekajo na tri načine; sekajo se na golo, gozdovi se prebirajo ali pa izkoriščajo potom takozvane pomlajevalne sečnje. Za čiste borove gozdove, katerih je pri nas največ (ca 9500 ha) pride v poštev le golosečnja, ker se Isti na malih posekah prav dobro naravno pomlajujejo potom obrobnih semenskih dreves ali pa potom semenjakov, ki smo jih pustili zato na večjih posekah. Mešani borovi-bukovi ali borovi-gabrovi gozdovi (ca 6700 ha) se tudi sekajo na golo, potem ko smo pričakali naravno pomladitev bukve ali gabra po semenu, čisti bukovi gozdovi se pa sekajo, ako se jih želi pomladiti kot takšne, potom pomlajevalne ali prebi-ralne sečnje. Ta način izkoriščanja gozdov se vrši tako, da se najprej dozorel gozd enakomerno preredči s namenom, da bi drevje rodilo čim več semena. Potem ko smo pričakali se
Z 1. aprilom t. I. se je ustanovilo veliko nemško carinsko območje, ki bo obsegalo Nemčijo, Avstrijo in su-detsko ozemlje. Z istim dnem se ukine na avstrijskih mejah nasproti inozemstvu pobiranje carin po stari av strijski tarifi.
—	Za literarna dela o naših izseljencih v Ameriki sta bila odlikovana naš slovenski rojak Louis Adamič s 16 000 dolarji in Stojan Pribi-čevič, sin pokojnega Svetozsrja Pribi-čeviča, s 1000 dolarji.
—	Občina Križevci na Hrvatskem
je pričela reševati vprašanje kolonizacije ciganov. Ker postaja to vprašanje vedno bolj pereče, je občina sestavila v to svrho obširen načrt, katerega izvedljivost je le še odvisna od odobritve banovine.
—	Pred kratkim se je poročil na
Angleškem 81 letni Henry Harris s 66 letno go. Charlotto Williamsovo. Vsak od njiju ima do sedaj 30 otrok, to je skupaj sedaj 60. Števila vnukov in pravnukov dosedaj še niso natančno določili.
mensko leto (vsako deseto leto se lahko pričakuje polni rod), se poseka ena četrtina drevja na celi površini, po drugem semenskem letu zopet ena četrtina in tako naprej dokler ne do sežemo naravni pomladek na celi gozdni površini. Radi občutljivosti mladih
bukovih sadik proti spomladanskim mrazom in pripeki od solnca, se mora vzgojiti bukov pomladek v senci in pod okriljem starih dreves. S tem načinom izkoriščanja gozdov si prihranimo stroške za pogozdovanje posek, vendar je sečnja težje izvedljiva in zahteva mnogo pazljivosti in izkustva. Za manjšega kmečkega gozdnega posestnika, kakorine imamo večinoma pri nas, ta način sečnje in pomlajevanja gozdov ne pride v poštev, ker so njegove potrebe po lesu in kurivu vsakoletne. Zato moramo pri nas sekati na malo v čistem bukovem gozdu vsako leto in to je potem takozvano prebiranje gozdov; prebiranje najbolj odgovarja malemu posestniku bukovih gozdov. Ker pa imamo v Prekmurju le malo čistih bukovih gozdov (ca 500 ha), ki so v lastnini veleposestva, tega načina izkoriščanja gozdov praktično nimamo. Naie glavne drevesne vrste so bor, črna jelša, akacija, brest in hrast; za te drevesne vrste pa pre-biralna sečnja ni priporočljiva, ker se naravno pomlajevanje v senci lastnih starih dreves le polagoma ali sploh ne izvrši. Za naie prilike v Prekmurju je torej edino na meatu golosečnja
Nove takse za centralni sanitetni fond. M ntster za sccijalno politiko namerava na podlagi pooblastila novega finančnega zakona uvesti novo takso, ki bi se pobirala v obiski posebnega davka tudi oskrbnin od leto-viščarjev v zdraviliščih, letoviščih, klimatskih krajev itd. Državna zveza gostinskih zvez je proti temu vložila protest. Prejeli smo obvestilo, da se ta taksa ne bo uvedla in to na posredovanje trgovinskega ministra, ker bi ta taksa zelo škodovala razvoju tujskega prometa.
Zaposlitev kuhinjskih pomočnic. V zadnjem gostilničarskem vestnfku je bilo objavljeno, da ima Zveza na razpolago več mest za zaposlitev kuhinjskih pomočnic. Vabimo članstvo, ki bi želelo, da omogoči svojim otrokom večjo izobrazbo v kuharski veščini v večjih hotelskih obratih, naj to nemudoma javijo združenju in sicer naj pri tem interesentke vložijo primerne prošnje na Zvezo, kjer morajo navesti rojstne podatke in podatke splošne izobrazbe (osnovno, meščansko, srednjo ali strokovno šolo) in podatke strokovne naobrazbe.
na malih površinah; zato tudi sekamo na golo nizke jelševe, akacijeve, to-polove in vrbove gozdove (ca 350 ha) ravnotako, kakor vse ostale gozdove čistih listavcev (ca 3200 ha) in mešanih listavcev (ca 2500 ha).
Golosečnja ima pa posebno v naših prilikah eno slabo stran. Na posekah se kaj kmalu bujno razraste trava in ostali gozdni plevel, ki ovira naploditev gozdne zemlje in rast gozdnih sadik. Zato moramo vsako leto približno skozi deset let Čistiti vse kulture, t. j. izsekavati ali zasekavati moramo ves gozdni plevel in grmičevje. Odstraniti moramo vse ono, kar si ne želimo v našem bodočem gozdu: to so razno trnje, srobotje, kozja vrba ter praprot; odstraniti moramo tudi vse manj vredne drevesne vrste, ki se kaj rade in hitro naselijo na naših posekah in sicer: leska, breza, topola, vrba io jelša. To delo opravljamo najbolje preko leta in vse dotlej, dokler sadike niso v dovoljni meri odrastle. Uspeh naše skrbi za bodoči gozd bode viden le tedaj, če bodemo tudi opustili vsako izkoriščanje paše na posekah in grabljanje stelje. Paia v pomlajujočih se gozdovih in grabljanje stelje je tudi sicer po zakonu prepovedano in kaznivo. Pasti je dovoljeno le v že odraslih gozdovih, steljar-jenje pa le vsako čerto leto na enem in istem mestu.
HBLO! PAZITE IN ČIT91TE!
KOLESA
OD NAJCENEJŠIH DO NAJBOLJŠIH VSEH ZNAMK.
GARANCIJA TUDI ZA NAJCENEJŠE KOLO.
CENE NAJNIŽJE.
MOTORNA KOLESA
OD 60 ccm3 NAPREJ. ZNAMKE:
TRIUMPH, DKW., PUCH, ZONDAPP, VICTORIA OD 3.600.- DIN
NAPREJ NA 12 MESEČNO ODPL.
ZAMENJAMO VSAKO KOLO ALI MOTORNO KOLO NAJUGODNEJŠE
ŠIVALNI STROJI
DORKOPP, NEUMANN, VERITAS,
GRITZNER, KOHLER CENE OD 1.550. - DIN
NAPREJ MESEČNI OBROKI PO
100.- DIN.
OSE PRI
NAJVEČJI TEHNIČNI TRGOVINI
STIVAN
NEKOLIKO KOMADOV
ČEVLJARSKIH STROJEV
LINKSARM, ZYLINDER in FLACH GARANTIRANO NOVI OD
2.000.- OIN
NAPREJ.
MURSKA SOBOTA, GLAVNI TRG 5.
Komisijsko skladišče Jugoslov. Sheel d. d. Zagreb petrolej - bencin - strojno olje
KOHN SAMUEL, MURSKA SOBOTI) i
Specerija, koloniale in galanterijsko blago samo na veliko. APNO, CEMENT IN DESK VSEH VRST!
iiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimniiiiiiiiiiiimiHiiim
HISRE CEHE!
100
NOVI MODELI
za leto 1939
sigurnost je voziti z
dvokolesi_
WAFFENRAD STEYR, DORKOPP, PANTHER, WANDERER, VESTA, ORIGINAL, VICTORIA, HERKULES, GORICKE, AUSTRO DEIMLER, CONTINENTAL
a»	<u	O
cuo	C	
3		M
"O	> o	S
<u, C/3		ca
>	a>	
	>	c
C	C/5	N
To vse dobite edino pri dobro poznani specialni trgovini, NA MALE MESEČNE OBROKE pri:
trgovina z radio- I
aparati, dvokolesi I in šivalnimi stroji I
MURSK« SOBOTA..__J
aiiHMiiiiiiiimiiiiiiliiilililuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
RITUPER HL03Z
Lepo in ekonomično urejeno
POSESTVO
prodam. — Vpraša se pri
LUDVIKU BACU hotel „SLON" v MURSKI SOBOTI.
Opr. št. I 3/38
Dražbeni oklic
Dne 15. maja 1939 ob 8 uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Hodoš vi. št. 80, 225, 132, 1/2 vL št. 219, 18.
Cenilna vrednost: 54 998 Din 50 p.
Vrednost pritiklin: 550 Din
Najmanjši ponudek : 37.035 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sod'šču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče v Murshi Soboti,
odd. IV., dne 18 2. 1939.
TIV9R OBLEKE
za Veliko noi je treba skrbeti ie sedaj Ce
hočete biti lepo, dobro in najceneje oblečeni, pridite in oglejte si zalogo
t*
TIVAR" OBLEK
posebno pa ženskih plaščev, nadalje veliko izbiro moškega, ženskega, dečjega perila, nogavice itd. v trgovini
PREISS ADOLF-a v Murshi Soboti na Lendavski cesti
(nasproti pošte)
Cene niske!
Postrežba solidna!
SEMEN3E VSEH VRST
Travina, deteljna, črne detelje, lucerne, grahorica, burgunda, sladka repa, grašak, fižol stročni oz. vsa vrtna semenja odprta in v zavitkih zajamčene kaljivosti, nadalje vse vrste umetnih gnojil, vse vrste sredstev za zatiranje sadnih škod-. ljivcev, škropilnice itd. ima na zalogi po najnižji ceni:
EDAMr rcftj TRGOVINA Z rtC$traV VETI MES.BLAGOM
MURSKA SOBOTA.
NAZNANILO.
KRAJEVHA OBČIMA ŠALOVO
naznanja, da se bo dala v najem
BO S TIL H fl in TREOtflHfl
dne 16. aprila 1939
z začetkom ob 14. uri popoldne.
Reflektanti morajo vložiti najmanj 2000 Din kaucije v gotovini za vsako posebej.
Za krajevno občino SVETEC FRANC starešina.
Badio aparati
KOLESA
ŠIVALNI STROJI POST. VLOŽKI GRAMOF. PLOŠČE
LE OD
Nemec Janez M. Sobota
Strokovno polnenje in popravljanje vseh vrst akumulatorjev po najnižjih cenah.
HITRA POSTREŽBA
original DKW motorna kolesa
vsi modeli 1939 po tvorniških cenah TUDI NA OBROKE.
Na prodai: Večja količina prvovrstnih
akacijevih (križovih) drv,
ki se postav jo tudi na dom. Cena po dogovoru. — Poizve se pri BENKIČ JANEZU gostilničarju v Murski Soboti.
Davne in gospodje!
Naznanjam, da imam na zalogi vsakovrstno pomladansko in poletno manufakturno blago v vseh najnovejših barvah in desenih po najnižjih cenah.
SlfTAR KflROL, MURSKA SOBOTA
Zastopstvo „CROATIA" zavarovalne družbe.
I
Opremljena soba
za dve osebi se da v najem s 15. aprilom v Lendavski c. Murska Sobota. Istotam se proda kompletna kopalna peč. Poizve se v trg. Hahn v M. Soboti.
Oglašajte v »Murski Krajini"
IZDA SE LOKAL
primeren za trgovino ali za pisarno poleg okrajnega so dišča. — Podrobnejše se poizve v knjigarni HAHN v _Murski Soboti._
AUTO BMV
mali v dobrem stanju se proda po ugodni ceni. Pogleda se v MURSKI SOBOTI Slovenska ulica 2. _
Prodam ELEKTRO-MOTOR ,ELIN(
9 HP malo rabljen za pogon žage, mlatilnice i. t. d. je še zraven 62 m. kabela trofazni za na ulico obesit, anlasser,
števec, šalteri, ki se lahko
takoj postavi v pogon. MURSKA SOBOTA, Slovenska ulica 2.	1
S'.......................................................................H : Vesele velikonočne praznike žele vsem svojim odjemalcem, članom in prijateljem naslednje tvrdke:					
	KRAMARIČ J. 1 brivski in frizerski salon Murska Sobota HAHN SAMUEL trgovina z mešanim blagom Murska Sobota	rOMRNB MESNIH IZDELKOV IN HLilDILNICIl J		• lliiimHl hi—i — — ŠTIVflN EHNEST tehnična trgovina M. SOBOTA	ELEKTROTEHNIČNO 8 PODJETJE D MURSKA SOBOTA | n
		2l§	i		
. PREISS ADOLF •' prodaja „Tivar Obleke ' Murska Sobota				Tvornica perila ŠIFTAR LUBtflR M. SOBOTA	BRH3SHI HINO j MURSKA SOBOTA 0 fi
|j HEMEHV MARKO restavracija" ^"mesnica j Murska Sobota | 1		JOSIP BENKO, M. Sobo	ta		
j MALAČIČ E. 4 strojno ključavničarstvo j Murska Sobota nt,.*. J. JL XJ-JCD	ŠIFTAR PAVEL mlin in žaga f Murska Sobota.	^fp°?tppam berden KAR0L WA|CK OicrAIN trg. z mešanim blagom murska.0 sobota Murska Sobota		ŠIFTAR KAROL manufakturna trgovina Murska Sobota	Knjigarna HAHN in i! PREKMURSKA TISKARNA murska sobota [j