Št. 97.
V Ljubljani, sreda dne 8. junija 1910.
Leto L
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO* izhaja vsak dnn — {udi ob nedeljah in praznikih — ob >/s6.uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niStvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem n« dom K 1’20; s pošto celoletno K 18’—, polletno K 8'—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50. Zn inozemstvo celoletno K 28—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje.
Uredništvo in upruvništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Khuenova „zmaga“ in »slovenski" politik dr. Ploj.
Dvorski dunajski krogi so z izidom volitev na Ogrskem popolnoma zadovoljni, ker grof Khuen-Hedervary je delal res prave čudeže: ko je pred kratkim časom postal ministrski predsednik, ni imel za sabo na celem Ogrskem niti žive duše in celo tepen je bil v parlamentu, a danes ima možakar za sabo ne samo stranko, nego ima ta njegova, samo radi njega vstvarjena stranka, celo lepo večino v parlamentu!
Spregovorilo in obsodilo je ,.ljudstvo", ki je pri volitvah obsodilo politiko vseh strank na Ogrskem in pozdravilo z največjim navdušenjem novega ministrskega predsednika in njegovo novo stranko. Volitve so izraz pravega mišljenja ljudstva in na Dunaju pojo slavo Khuenu in temu »ljudstvu11, ki je tako navdušeno sprejelo zaupnika dvorskih dunajskih krogov . ..
In vse to je velika laž! Zmagali so orožniški bajoneti in oni silni polki c. in kr. vojske, ki je prišla celo iz tostranske državne polovice na Ogrsko — voliti poslance v ogrski državni zbori Zmagalo je nezaslišano nasilje in ljudstvo preklinja Khuena, ki je vporabil vsa sredstva, samo da zadovolji one, ki so mu poverili sestavo vlade samo za to, da Ogrsko — paci-ficira.
Vse to dobro vedo na Dunaju, ali pri vsem tem se tam veselijo „sijajneH Khue-nove zmage, ker sedaj jenaOgrskem za nekaj let onemogočena vsaka resna opozicija, ki bi se je Dunaj moral bati. Khuen bo mogel mirno, brez vseh skrbi, izvrševati vsa povelja z Dunaja, ker njegova »stranka narodnega dela“ ga v izvrševanju njegove misije ne bo čisto nič ovirala.
Na Ogrskem je torej zmagalo nasilje in vendar se je našel tudi slovenski politik, ki je z izidom ogrskih volitev popolnoma zadovoljen. To je dvorni svetnik dr. Ploj, ki je čutil potrebo spregovoriti v dunajski »Neu Freie Presse11 o rezultatu ogrskih volitev. Mož je zadovoljen s Khue-novo zmago, »ker je bila ta zmaga v interesu celokupnosti monarhije* i. t. d.
Razumemo veselje, ki ga pokazujejo dvorski dunajski krogi radi Khuenove zmage, ali je čudno — oziroma moralo bi biti čudno — da se je našel slovenski politik, ki se navdušuje toliko za »državne potrebe11, da pozablja popolnoma in ne omenja niti z besedico vseh onih nasilj, s pomočjo ka-i terih je Khuen takorekoč popolnoma zaprl vrata parlamenta ogrskim — Slovanom!
Obsojamo vsako nasilje sploh — tudi na madžarskem narodu, ki nam sicer ni posebno simpatičen — ali od dvornega svetnika dr. Ploja vseeno ne pričakujemo, da bi obsojal Khuenova nasilja sploh,
LISTEK.
VLADIMIR LEVSTIK.
In vstali so divji psalmi.
(Konec.)
Nihče ni mislil na predajo: kakor republika ni poznala milosti do svojih trinogov in izdajalcev, tako so vedeli vsi, da meč zmagovalca zdaj tem nianj prizanese upornikom, in da ne bo štedil niti krvi starca, žene in otroka v materinem telesu. Vrhutega pa je poveljnik mesta ob 8. uri zvečer prejel od poveljnika bližajoče se uporniške armade brezžično brzojavko:
»Branite poslednji kamen in vsako ped zemlje! Pridemo najkasneje jutri na večer. Zadnja zapreka je strta, pot je prosta."
Obetal se je boj na ulicah, kakršnega še ni' doživela zgodovina. Zato je potekala vsa noč med krčevitimi pripravami. Po navodilih republičanskih častnikov so meščani zabijali vsa okna, bodisi da so se odpirala na ulico ali na dvorišče, ter jih zaslanjali z debelimi žimnicami, s pohištvom in z vsem, kar se je moglo količkaj ustavljati neverjetni moči vojaških krogel. Na podstrešjih so razpostavljali kadi z vodo, da bi bila pripravljena za gašenje požarov; vse, kar je bilo gorljivega, so po možnosti napojili z mokroto vodovodov. Ulica za ulico,
kot demokrat in moderen človek, ker vemo, da dvorni svetnik ne more biti ne eno ne drugo. Ali Ploj ni samo dvorni svetnik, nego t&di slovenski politik in kot tak bi moral z najostrejšimi besedami obsoditi Khuenova nasilja na ogrskih Slovanih.
On tega ni stori!, ker „naši“ dvorni svetniki so v prvi vrsti in morda samo avstrijski patrioti, a Slovenci so samo toliko, kolikor je ravno potrebno, da dobijo od slovenskega ljudstva — mandat državnega poslanca.
To je žalostna resnica, ali resnica je vendar in mi se ne bi čisto nič čudili, ako bi nam tak dvorni svetnik kot je dr. Ploj, v slučaju, da »državna potreba" zahteva splošno klanje Slovencev, čisto mirno rekel: »Pustite se mirno zaklati, bratje, ker to zahtevajo veliki državni interesi . . .“ Ako bi hotel ostati dr. Ploj dosleden — jn ostal bi tak gotovo — moral bi to reči in morda se to še kdaj tudi zgodi . . .
Iz slovenskih krajev.
Moste pri Ljubljani.
Most čez Ljubljanico. Zavedni in napredni ter za napredek občine Moste in Dobrunje vneti posestniki že leta in leta delajo na to, da bi se napravil most čez Ljubljanico, ki bi vezal vasi: Moste, Selo, Štepanjo vas, odnosno vasi celega Posavja z Mostami, Štepanjo vasjo, Zg. Hrušico in drugimi sosednimi vasmi. Res stoji že most na Fužinah pri Ljubljani, ki je bil na novo narejen pred kakimi desetimi leti, a ta most je že danes v jako slabem stanu, da se je moral letošnje leto zapreti za ves vožni promet. Most čez Gruberjev prekop na Poljanski cesti pri štepanjski mitnici je tudi zaprt, oz. se stavi na novo. Ta most sicer nima nobenega pomena za zvezo med Posavjem, Selom, Mostami in Novim Vodmatom z Štepanjo vasjo, Zgornjov in Spodnjo Hrušico, Bizovikom itd. — Če hoče iti, oz. voziti danes posestnik, obrtnik, mesar ali trgovec iz Most, Sela, Novega Vodmata v Bizovik, Hrušice ali v Štepanjo vas, je primoran iti čez mostove na Karlovški cesti (v Kurji vasi) ali pa čez kašeljski most. Torej pot, ki vzame toliko časa, da bi se človek pripeljal z vlakom iz Ljubljane v Gradec.
Posestnik Ivan Povše iz Stepanje vasi je že interpeliral svojega strica komercijal-nega svetnika, drž. in dež. poslanca gosp. Povšeta, kateri je obljubil v to zadevo poseči z vso njegovo močjo — a žalibog še do danes ni nič. Naj blagovolijo poklicani faktorji, državni in deželni poslanci, župana občine Moste in Dobrunje gledati na to, da se to pereče vprašanje reši čim preje. Sedaj se vrši regulacija Gruberjevega prekopa in Ljubljance; sedaj je ugodna prilika .za
od skrajnega predmestja pa do srede mestnega osrčja se je prepregala z naglo izkopanimi globokimi jarki; jarke je polnila voda iz nasekanih vodovodnih cevi, a tostran jarkov so se dvigale strme barikade, segajoče do drugega nadstropja hiš. Najprej so postavljali nekaj metrov za jarki stene iz vsega, kar je bilo dobiti lesenega: tramvajski vozovi, pohištvo, tramovje stavbenih odrov in nalašč razdrtih podstrešij, v naglici obito z deskami. Te stene so na strani, obrnjeni proti jarkom, na debelo obkladali z žimnicami, slamo in peščenimi vrečami ter jih nato spredaj in zadaj obsipali s prstjo. Po vrzelih barikad so gledala izza svojih ščitov preteča žrela topov in krogljemetov, pred barikadami pa je odkopani in zopet zasuti tlak pomenjal dina-mitne mine, ki jih je imela zapaliti elek-triška iskra izza varnega nasipa naslednje barikade, če se prva ne bi dala več braniti, a to v trenotku, ko pojde preko nevarnega mesta čim najgostejša truma sovražnikov. Pogosti grom razstrelb je naznanjal rušenje tistih poslopij, ki jih je trebalo podreti, da ne bi ovirala obrambe; in tudi plinovke niso razsvetljevale mesta, kajti nevarno je bilo kazati sovražnim topovom še več cilja za streljanje, nego so ga odkrivali metalci luči, razpostavljeni od nasprotnika po gričevju, kolikor se ga je dvigali nad dolino.
Bližala se je tretja ura, toda delo še ni bilo končano. Poveljnik mesta je bil ukazal zavarovati najbolj ogrožene bari-
napravo tega mostu, ki bi vezal prej navedene občine, oziroma vasi. Naj bi se odkupila parcela št. 31 od gosp. Jak. Vrhoveca v Mostah in potrebni svet od g. Iv. Povšeta v Štepanji vasi, kar bi se dobilo za primerno ceno in v kar naj bi nekaj prispevale: dežela in obe občine, končno naj bi se pa pobiralo tudi nekaj male mostnine. Torej občani navedenih vasi, če ste v resnici za napredek, zahtevajte, da se to vprašanje čim preje reši, ker to je le v vašo korist. Ne bodimo konservativni in ne zapuščajmo krasnih krajev v naši ljubljanski okolici, za katere bi dali na primer Tržačani milijone.
Jesenice.
Če hočeš na peron, moraš imeti vstopnico, tako zahteva g. načelnik, toda ne od vseh, ker savski Nemci in nemške učiteljice se lahko brez skrbi sprehajajo po peronu železniške postaje, ne da bi kdo zahteval vstopnico od njih. To vse za to, ker je načelnik »štram turner". Manipulantica Lukman, mesto da bi opravljala službo, pro-tnenira z nemškimi »frajlami" po peronu in g. načelnik ne reče k temu niti besedice in Lukman dela kar hoče. Umetna disciplina pod vodstvom načelnika — Nemca!
Ko hoče neki gospod oddati na postaji zavoj, mu gospodična Lukman kar zapove, naj si sam poišče na postaji delavca, ki bo zavoj stehtal. Seveda pove dotični, da to ni njegovo delo, ali punca jezno zakriči:	»Tudi moje ne!" ter zaloputne
okence. Gospod se je pritožil, ali je zelo dvomljivo, da bi pritožba imela kak uspeh. Jo bo že zagovarjal asistent Kavčič, faktični načelnik. On že ve, zakaj in mi tudi.
Take reči se morejo dogajati samo pod načelništvom Ječmenika, ki pleše, kakor mu asistent Kavčič žvižga. Ravnateljstvo pa vprašamo: Koliko pritožb bo še treba radi tega dekleta, da bo enkrat konec takih razmer?
*
Naše, kakor tudi okoliške narodno-zavedne gostilničarje za sedaj samo opozarjamo, da imamo le enega izdelovatelja sodavice, to je g. More. Fabrikatov drugih ne poznamo! Ali tako lahko pozabite streljanje na Slovence? Hočemo, da postanete zavedni Slovenci, ali dolgo vam ne bomo prizanašali._________________
Slovanski Jug. Svobodomiselno gibanje na Hrvatskem.
Zagreb, 6. junija 1910.
Znana ultramontanska odredba načelnika oddelka za bogoštovje in nauk je med tukajšnjimi svobodomiselci in sploh naprednim občinstvom vzbudila skrajno nejevoljo. Še nikdar ni oficijelna Hrvatska zabredla tako globoko v klerikalizem, kakor sedaj,
kade povrhu še z bodečimi žicami, ki so se našle v vojaških skladiščih, in izkopati, koder je bilo še mogoče, takozvane volčje jame, po dnu obsejane z ostrim Ie-sovjem in železjem, zgoraj pa pokrite z rahlo odejo trhlih drogov, slame in prsti, ki se je morala udreti pod prvim korakom.
Od hipa do hipa so udarjale sovražne granate, ali branilci mesta so vršili svojo dolžnost, ne ogibaje se mrtvecev in krvi, in povsod je bilo na mestu stoinsto rok za gašenje, tako da se je dvignil plamen le malokod in je vselej kmalu ugasnil.
Bože, kakšno strašno trdnjavo, ustvarjeno v eni sami noči, je zagledalo jutro, ko se je med rahlim aprilskim dežjem pokazala njegova prva, plaha zarja nad nemimi grebeni streh!
In pričel se je boj brez prizanašanja...
Ali je bilo že poldne? Solnce je gledalo visoko izza mrkih oblakov; toda zvonovi cerkva so molčali, pokopani pod zvoniki, razrušenimi od granat, koder pa so še viseli v svojih linah, so med strmenje neba in med trepetom zemlje ob glušečem gromu boja pozabljali in tulili le svoj enakomerni, neprestani, divji ukaz:
»Državljani! Zvonovi revolucije vas kličejo v poslednjo borbo, in zahtevajo vaso kri za svobodo republike!"
Jakob, s puško ob licu, je ležal na barikadi, ki je imela pasti v najbližjem tre-
ko mora po odredbi mladina zbrati denar
—	celih 6000 K za svileno zastavo srca Jezusovega in za Petrov novčič papežu. — Ker je bil prvi protestni shod hrvatske sekcije »Slobodne Misli" policijsko razgnan vsled katoliških kravalov, je sklican za danes zvečer na Ilički trg nov shod svobodo-miselcev, za katerega vlada med napred-njaškimi in socijalno-demokratskimi krogi, posebno pa med naprednimi akademiki naj-večje zanimanje. A tudi klerikalci, frankovci in furtirnaši se pripravljajo za napad na zborovanje. Morda jim bo, kakor zadnjič s svojim čudnim postopanjem, pomagala še policija. Saborski poslanec dr. Ogrizovič že sistematično preparira svoje starčevičanske vajence in frankovačko legijo za poulične poboje. Zadnji petek je na nekem shodu pri Kašnerju slavil krščansko - socijalno stranko kot edino nositeljico prave hrvatske ideje in grmel proti pogubnemu, importi-ranemu svobodomiselstvu. No, naši favori-zovani katoličani naj bodo le ponižni, kajti razven glasnega protesta v Zagrebu so tudi
2.	t. m. v Brodu doživeli javno obsodbo z govori dr. Korporiča, Vidakoviča in Schnei-dera.	—d.
Splošni pregled.
Volitve na Ogrskem.
Grof Khuen bo »sijajno" zmagal. Do sedaj so izvršene volitve v 407 okrajih, ali ker so v 20 okrajih potrebne ožje volitve, je znan končni rezultat samo iz 387 okrajev, a Khuenova »stranka narodnega dela" ima že 244 izvoljenih poslancev! Khuenu je torej zmaga zagotovljena in za to se je lahko brez skrbi podal na Dunaj, poročat cesarju o rezultatu volitev. Kossuth že žuga z najostrejšo opozicijo in izjavlja v »A Napu“, da bo prvo delo njegove stranke v novem državnem zboru, da pozove vlado na odgovor radi nasilj pri volitvah. Sicer je pa cela Ogrska silno razburjena in grof Khuen bo imel v parlamentu pri vsem tem, da ima večino za seboj, zelo težko stališče.
Demisija državnega tajnika Dernburga.
Iz Berlina prihaja zanimiva vest: državni tajnik nemškega državnega kolonialnega urada Dernburg se ne strinja s splošno vladino politiko in hoče odstopiti. Dernburg je znana oseba, ki je bila večkrat imenovana za časa hererske vstaje. To vstajo je namreč povzročil v prvi vrsti on s svojo prav nemško upravo v južnoafriških nemških kolonijah. Ta uprava je bila — in je tudi še danes — taka, da bi se radi nje živina uprla nemškim »kulturonoscem" in za to se ni nihče čudil, ko so se Hereri vzdignili proti svojim tlačiteljem. Premagane Herere so potem Nemci klali kot živino, samo da zmanjšajo njihovo število. Vse to je bilo Demburgovo delo, ki se je
notku. Bila je ena največjih barikad, ki se je vlekla preko široke ulice in je odločala o zavzetju ali nezavzetju celega velikega dela mesta. In Jakob ni mislil na svojo Maro in na svojega malega Jakoba, ki je drhtel in plakal v materinem naročju kdo-vekje doma v globoki kleti; Jakob ni videl hišnih sten na desni in na levi strani ulice, kjer je vsaka drobna strelnica v zadelanih oknih bruhala blisk za bliskom, smrt za smrtjo v naskakujoče sovražne mase, ni slišal podiranja zidov, ni čutil krvi svojih tovarišev, ki ga je obrizgavala * med ljutim mesarjenjem granat, ni čul niti ječanja ranjencev, niti krikov smrti, niti škripanja in rohnenja kletev, ki so nezavedoma uhajale njemu in drugim ob njegovi strani: gledal je samo sovražnike, udirajoče v ulico, ki je ležala pred njim, videl je krčevito valjanje zadetih, čutil je kakor v resnici vonj njih razlite krvi, in streljal je, streljal, vse venomer, do brezčutnosti omamljen od sladke strasti borbe in uničevanja. On ni zapazil, da sta obadva topova na njegovi barikadi in obadva krogljerneta že brez moštva; ni se zavedal, da je on edini, ki še živi in pošilja dobro namerjeni svinec v bližajočo se gosto tolpo neprijateljev; bilo je, kakor da mu je duša že zdavnaj umrla, on pa je zgolj še stroj — telo, služeče višjemu namenu moritve in maščevanja.
Takrat pa je začutil, kakor da mu je padla na glavo mogočna roka ter blagoslo-
menda preveč nasitil krvi in hoče iti za to v pokoj.
PapeZ In protestantski Nemci.
Papež je napisal neko encikliko, v kateri se ni preveč laskavo izrazil o nemških protestantih. Ti so se čutili žaljene in vzdignili so tak prah, da se govori celo o intervenciji nemškega poslanika pri Vatikanu. Papežu to seveda ne bi bilo prijetno in v Rimu so se že začeli opravičevati. Te dni je papež sprejel nemške romarje, na katere je imel nagovor, v katerem je silno povzdigoval in hvalil nemški narod in posebej — nemškega cesarja, hoteč s tem popraviti slab vtis, ki ga je njegova enciklika napravila na Nemškem. Slabi časi so nastopili za katoliško cerkev, ko se njenega poglavarja nihče več ne boji in ko se mora on na vse strani opravičevati 1
Dnevne vesti.
„Otroci papeža*4. Ta velezanimiv roman francoskega pisatelja M. Zevaco, je prestavljen skoraj v vse evropske jezike in povsod je dosegel popolen uspeh. „Jutro“ gotovo ustreže svojim čitateljem s tem, da priobči v podlistku prevod tega zgodovinskega romana iz rimskega življenja za časa papeža Aleksandra VI.
Tako se ne občuje s slovenskimi odjemalci. Pri nas se je začel biti na-rodno-gospod. boj med Slovenci in Nemci. Od strani Slovencev čujemo dan na dan pritožbe, da se slovenska trgovina, slovenska obrt zanemarja od lastnih pristašev itd. Mi vse to verujemo pa tudi občinstvu, da so naši trgovci in obrtniki marsikaj sami zakrivili, ako razmere še danes niso boljše, kakor so. Naglašali smo opeto-vano o onem razlogu krivde na strani slovenskih trgovcev oziroma obrtnikov. In to je: računati ne znajo, ali če se drugače vzame, računati znajo še predobro. Slučaj pa, ki se je pripetil včeraj dvema zavednima Slovenkama v ljubljanski trgovini Vidmar, prodaja dežnikov, nas sili, da za to pot le mimogrede grajamo še neko drugo hibo — v tem slučaju seveda le na naslov dotične tvrdke — in to je: Pri nas so trgovci, ki s strankami ne znajo ali pa ne marajo vljudno občevati. Slučaj na kratko povedan: Pri Vidmarju kupi včeraj dop. neka gospica bel solnčnik. Ker pa se je doma prepričala, da blago ni bilo tako, kakor ga je želela, ga je nesla popoldne v spremstvu neke prijateljice nazaj ter prosila, da se solnčnik zamenja. Prodajalka pa graja pentljo, češ, da je ista zamazana. Gospica pravi, da ona tega m kriva, da pa je pripravljena to pentljo posebej plačati. Vmes je posegla tudi ona spremljevalka, naobražena, vseskozi dostojna dama. A kaj stori prodajalka? Zakriči nad njo: S takim vragom kot ste Vi, sploh ne govorim. Proti gospici pa, ki je solnčnik kupila, pa zavpije: »Pridite v drugič, ko ne bo tega vraga zraven!" Ženska je tako vpila, da se je pred prodajalno zbralo polno ljudi, ki so to jako vljudno postrežbo poslušali. Obe gospici sta — umevno — vsi razburjeni zapustili trgovino. Nas ta slučaj, v kolikor se osebnosti tiče, dalje ne zanima. Ampak na misel nam prihaja to-le: Kaj bi bilo, če bi v tej stroki ne bilo druge slovenske konkurence, kakor je to v manjših mestih večkrat slučaj? Ne le prizadete odjemalke, tudi drugi, ki o tem zvedo, so primorani iti v nemško trgovino. Kdo je kriv tega? Slovenci sami, ker tako kot nam ta slučaj
vila njegove oči in razprostrla pred njim veliko, krasno luč: vse je zasijalo naokoli. Zaklical je:
„Živela republika 1“
Luč je sijala še vedno in je bila čimdalje silnejša in mogočnejša. Iz tal pred barikado, tam, kjer je bil tlak razkopan in zopet zasut, in koder je divjalo ta hip vse polno sovražnikov proti njemu, pa se je zdajci dvignil nebotičen vrtinec kamenja, zemlje, prahu, dima in ljudi. . .
Treska razstrelbe Jakob ni slišal, niti ni videl, kako sta se od njene sile podrli na ulico dve ponosni pročelji hiš; večna tema se mu je spustila na oči — Jakob je bil mrtev, za svobodo in za domovino ...
* *
*
A kmalu je pojenjal sovražni pritisk na mesto. Z oddaljenega holmovja se je oglasilo grmenje drugih topov: uporna armada je bila dospela in brez obotavljanja pričela boj. Njen poveljnik in diktator sta zagrabila sovražnike od dveh strani, tako da so morali pod tem uničujočim objemom nemudoma umakniti svoje čete iz mesta. Zunaj pa, na prostem polju, se je odigralo v par urah zadnje dejanje krvave igre ter se končalo s porazom in divjim, brezumnim begom nasprotnika.
Republika je bila oteta za vselej!
Med tistimi, ki so po ulicah in barikadah iskali svojih dragih, je bila tudi Mara, še nekoliko šibka od poroda, z malim Jakobom v naročju. Solnce je že zahajalo, grom bitke je pojenjaval, in zvonovi revolucije so s cerkvenih lin v svečanih zvokih
kaže, se ne občuje s slovenskimi odjemalci !
Veličanstvo „slikar“ Frohllch, katerega je že naš zagorski dopisnik po pravici prijel za ušesa je čutil tudi v Ljubljani potrebo, demonstrirati svojo vzvišenost nad vsem kar je „windisch“. Sicer mu tega ne smemo zameriti, ker je po svojem mnenju v Ljubljani »tonangebend" (!!?), ali kar je počel pred par dnevi v hotelu »Stadt Wien“ zasluži, da se zopet spravi v list kot priporočilo tega moža onim Slovencem, ki mu dado zaslužka, brez katerega bi že zdavnej ne otresal pri nas svojega predolgega jezika. V družbi nekega švabskega agenta je pričel Frolich hruliti prisotne Slovence doslovno z besedami:	»Ich
schmeisse jede n Slove n en, der zu mir k o m m t, h i 11 a u s. D i e W i n d i -schen leben von mir und niclit ich von ih n en". Temu slavnemu fotografu razbite nemške kazine dne 22. IX. 1908 moramo še enkrat zaupno povedati, da bi brez slovenskega denarja poginil že prvi teden in naj v smislu svojih prismojenih idej odide s svojo sobnoslikarsko umetnostjo iz tako sovražne slovenske zemlje.
Pobožna učiteljica. Šentjakobska šola je nekako gnjezdo slomškaric. Osobito ena učiteljica se odlikuje z neko posebno vrstjo pobožnosti. To je gospica, čigar ime se začenja s predzadnjo črko v naši abecedi. Kako si ona to razlaga ? V soboto so njene učenke napravile izlet z Jesenic preko Vintgarja na Bled. Seveda mladi svet je vedno lačen in ko tako romajo nedolžnolačne učenke, zglase se nekatere rekoč: »Gospodična, me smo že hudo lačne." In učiteljica jih je potolažila rekoč: »Bodite lačne na čast materi božji." In mlada dekleta so bila lačna na čast materi božji in niso smele jesti klobas in kruha, ki so jim ga dali skrbni starši na pot. — Proti ti bolezni »pobožnosti" svetujemo to-le sredstvo: Ko pride dotična učiteljica po svojo plačo, pa naj se ji reče: Pustite to na čast materi božji!
Slovenci zmagali pri nogometni tekmi. Slovensko dijaštvo je pozvalo nemške tovariše k nogometni tekmi, ki se je vršila včeraj popoldne na travniku v Later-manovem drevoredu. Nemci so bili kar sigurni, da bodo sijajno zmagali nad Slovenci. Pa so tudi res sijajno — pogoreli
—	Slovenci so namreč zmagali z 17 goli proti 1 in še ta je bil slučaj sreče. Imenitno sta se posebno obnesla Slovenca Be-teto in Bergant. Splošno so ugajali kostumi in vzoren nastop. Tekmo je z zanimanjem zasledovalo 500—600 oseb. Te tekme postanejo sedaj tembolj interesantne, ker je občinski svet včeraj dovolil prostor na travniku med dirkališčem in »Union-sko“ pivovarne.
Za poštarje. Več nego četrtstoletja prosila so razna poštarska društva za preureditev poštarskih službenih razmer in plač. Načrt zaprošene regulacije je sedaj izdelan in čaka le še najvišje cesarske sankcije. Vsi tisti tovariši, ki želijo o tem načrtu kaj natančnejega slišati, naj pridejo dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne na občni zbor društva poštarjev in poštnih odpravnikov obojega spola, ki se vrši v Ljubljani, v hotelu »Ilirija". Tam bo tozadevno predaval odposlanec osrednjega odbora iz Dunaja. Nečlani, ki nameravajo k društvu pristopiti, dobro došli!
Zakupni razglas. C. kr. intendanca domobranskega poveljništva v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni razglas glede približne
proslavljali zmago, ko je Mara po neštetih vprašanjih, vsa upehana od iskanja, dospela pred mrtvo truplo svojega soproga. Krogla mu je bila snela vrh lobanje, obraz pa, dasi okrvavljen, je bil brez rane, in ko mu je Mara izmila kri, je zasijal v prej neznani krasoti. In solze, ki so se udrle ženi po licih, niso bile solze obupne žalosti; zdaj je Mara vedela, da je z neizprosno nujnostjo moralo priti vse, kar se je zgodilo, in da je bila Jakobova smrt le ena izmed tisočerih žrtev, ki jih je zahtevala osvoboditev domovine. V tem trenotku se je dopolnilo prečudno svetotajstvo njunega zakona: Mara je bila z Jakobom ena duša, in zdelo se ji je, kakor da je ostal poslednji zaključek moževih misli njenemu srcu kot sveta, neizbrisna dedščina. Dvignila je dojenčka na drhtečih rokah in mu zaklicala z zamirajočim glasom:
»Glej, Jakob, ti z imenom onega, ki se je boril z Bogom samim; glej, tvoj oče je dal srčno kri, da je osvobojena domovinska zemlja: polje svobodno, gore svobodne, ljudje — svobodni! Tvoj oče je umrl, da ti ne boš hlapčeval . . . Daj, da te poljubim, sinko; mati te bo čuvala v življenju. Da bi bila sleherna kapljica njenega mleka ljubezen do svobode in do zemlje, ki jo je oče odkupil s svojo krvjo! Jakob, otrok revolucije, naglej se svobodnega solnca; in kadar boš velik, bojuj se proti vsemu, kar je jarem in mrak: domovina je sveta zemlja, s krvjo očetov pognojena, s solzami mater napojena; ne živeti zanjo, ne zanjo umreti te ne bodi strah!"
potrebščine sena, slame in kuriva za leto 1910 in 1911 za različne postaje. Dobavne obravnave se bodo vršile na raznih krajih ob določenih dnevih. Prva se bo vršila
1.	julija, zadnja 22. avgusta 1910. Zakupni razglas se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ki razglas interesentom tudi vpošlje.
Špedicijska in komisijska družba „Balkan** v Trstu je otvorila v Ljubljani podružnico, ki začne poslovati 15. junija t. 1. Podjetje je slovensko.
Konji so se splašili. V pondeljek dopoldne ob s/412. uri pridirjal je par v tovorni voz vpreženih konj neke ljubljanske zaloge piva po cesti na Rudolfovo železnico od tira drž. železnice proti tiru južne železnice s tako hitrostjo, da se je ob prehodu čez tir, kjer sta konja z vozom zadela ob ograjo na progi južne železnice zraven čuvajske hišice, prevrnil s pivskimi zaboji naložen voz proti ograji, vsled česar so popadali vsi zaboji na tla, kojih večina se je deloma polomila, deloma vsaj nekoliko pokvarila. Hlapec v teku za svojimi konji prihiteč je bil vesel, da se mu pri konjih ni primerila večja nezgoda.
Izgubljeno. Na poti od mosta čez Gruberjev kanal po Poljanski cesti, čez šentpeterski most, Škofjo in Komenskega ulico do Kmetske posojilnice je bila izgubljena srebrna tobačna doza z mono-gramom: D. F. 18. I. 1910. Pošten najditelj naj jo prinese v naše uredništvo, kjer dobi primerno nagrado.
Vreme. Včeraj so zapadni vetrovi deloma osušili, deloma razgnali zaostalo vlago. Posledica: pri nas razen neznatnih škro-pilcev vedro, po vzhodnih krajih lokalne nevihte*— Danes: Znamenja kažejo v'splošnem na izboljšanje, a to bo le trenotno, lokalno, pri konstantnem jugu pa se že dop. pojavi deževno vreme. Ker pa stojimo pod vplivom daljnih elementarnih izgredov, na kaj odločno stalnega ne moremo računati. Ponekod nastopijo tudi že vplivi kritičnega dne 10. junija; po teh krajih bodo krepki zapadni vetrovi in lokalne nevihte. Pri nas se je zapadnik že včeraj pojavil, a ga je proti večeru izpodrinil jug. Če se danes krepkeje pojavi, pride tudi pri nas do lokalnih neviht. Isto velja za jutri. Za daljše sprehode ne pozabite na dežnik, za gorske izlete pa to vreme ni.
Društvene vesti.
Sokolska župa Ljubljana I. ima svoj prvi župni zlet v Ljubljani dne 12. junija in sicer na Ledini pri »Sokolu I." (Komenskega ulica tik I. mestne deške ljudske šole.) Spored: I. Tekma vrst in posameznikov trgovskega in obrtnega župnega naraščaja ob 7. uri zjutraj. II. Skušnje za popoldanski nastop: a) župnega naraščaja ob pol 10. uri dopoldne; b) župnega članstva ob 10. uri dopoldne/, c) ženskega telovadnega odseka Litija-Šmartno ob 11. uri dopoldne. III. Javni sprevod župnega članstva po mestu ‘ob pol 12. uri dopoldne. IV. Javna telovadba ob 3. uri popoldne: a) vaje ženskega telovadnega odseka Litija-Šmartno s praporci; b) proste vaje župnega trgovskega in obrtnega naraščaja; c) igre župnega trgovskega in obrtnega naraščaja; č) proste vaje članstva; d) orodna telovadba župnega trgovskega in obrtnega naraščaja; e) orodna telovadba članstva. V. Velika ljudska veselica. Paviljoni za vino, pivo, jestvine, kavo itd. Petje. Plešišče s posebno godbo. Vstopnina k prireditvi: dopoldne 20 vin., popoldne 60 vin. Dopoldne in popoldne sodeluje Slovenska filharmonija.
»Tabor narodnega delavstva" bode naslov listu, ki izide povodom velike ljudske veselice N. D. O. v Ljubljani dne 26. junija 1.1. »Tabora" se bo tiskalo nad 10.000 izvodov. Te dni so se pričeli pobirati inse-rati, ako bi kdo hotel še inserirati, naj to naznani v »Narodni delavski organizaciji" od 5. do 8. ure zvečer. Ker je cena inseratom zelo nizka, ter pride list v najširše kroge, je pričakovati od strani gg. trgovcev in obrtnikov, da porabijo to ugodno priliko in inserirajo v »Taboru".
Slovenska Filharmonija koncertira danes od 8. do 12. ure zvečer na vrtu hotela »Tratnik" (Zlata kaplja) sv. Petra cesta št. 27.	___________
ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 7. junija 1910.
Včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta je predsedoval župan g. Ivan Hribar, ki imenuje overovateljem zapisnika gg. občinska svetnika Dimnika in Sajovica.
Izmed naznanil predsedstva omenjamo: za mandat občinskega sveta se zahvali g. občinski svetnik, inženir g. Pavel Kobler. Župan javlja, da še ni izvršil celotno sklepa občinskega sveta glede oddaje mizarskih del »Produktivni zadrugi", ker se mora ista zavezati, da izvrši delo za ceno 'najnižjih ponudnikov Tonniesa in Rojine.
Vikar prvostolne cerkve v Zagrebu dr. F. Suk je daroval povodom smrti svoje sestre mestnim ubožcem K 200; deželni odbor je vzel na znanje sklep občinskega sveta glede vodstva slov. gledališča v sezoni 1910/11 ter imenuje svojim zastopni-
kom v intendanci slov. gledališča odbornika prof. Jarca.
Upravno sodišče je zavrnilo priziv mestne občine v zadevi tlakarine od strani Zormanove. — Državna železnica javlja, da ne more preurediti predlagane premembe železniških zvez. Ex praesidio se predlaga, da kupi mestna občina na »Spomladanski razstavi" sledeče slike: R. Jakopič: Jesen (450^K), M. Jama: Mlado drevje (600 K), P. Žmitek: V svojem kotičku (450 K)! Sprejeto. — Zapisnik zadnje seje se odobri. Nato položi svojo zaobljubo nanovo spre: jeti meščan g. Fran Šeber. Nato utemeljuje občinski svetnik dr. Triller svoj nujni predlog glede razmer v deželnem šolskem svetu, ki dosledno prezira sklepe mestnega šolskega sveta, ignorira njegove terno predloge ter oddaja učiteljske službe brez postavnega razpisa. Vrhuvsega pa podpira te nepostavnosti sam predsednik deželnega šolskega sveta baron Schwarz! V protest predlaga sledečo resolucijo:
Slavni občinski svet skeni:
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane:
1. z obžalovanjem konštatuje, da c. kr. deželni šolski svet v zadnjem času brez vsakih stvarnih razlogov in na očitno kvar ljubljanskega ljudskega šolstva dosledno prezira vsak terno-predlog c. kr. mestnega šolskega sveta pri oddaji učiteljskih služeb na ljubljanskih ljudskih šolah, ki jih vzdržuje z ogromnimi gmotnimi žrtvami mestna občina ljubljanska, in da v navskrižju z jasnimi zakonitimi predpisi oddaja take službe celo brez razpisa.
2. Obžaluje še posebej, da g. predsednik c. kr. deželnega šolskega sveta očitno podpira in mestoma naravnost omo-gočuje tako vsakemu uspešnemu napredovanju ljubljanskega šolstva skrajno kvarno in zgolj strankarsko politično, deloma pa vrhutega naravnost protizakonito postopanje relativne večine vrhovne deželne šolske oblasti.
3. protestuje kot poklicani zastopnik ljubljansko ljudsko šolstvo vzdržujočega faktorja zoper te neznosne razmere ter prosi c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje primerne odpomoči.
4. Naroča mestnemu magistratu, da ta protest sporoči predsedniku c. kr. deželnega šolskega sveta, c. kr. ministrskemu predsedniku in c. kr. ministrstvu za uk in bogočastje.
Nujni predlog je bil sprejet enoglasno.
Na nujni predlog občinskega svetnika g. Milohnoje sklene občinski svet prodati g. Peternelu mornariškemu poročniku dve parceli na nekdanjem vojaškem oskr-bovališču po 28 K ma. — Dr. Zarnik poroča o prošnjah za vsprejem v občinsko zvezo.
V imenu pravnega in personalnega odseka poroča občinski svetnik dr. Majaron o županovem dopisu glede ustanovitve mestne posredovalnice za razpečavanje mesa, mleka in drugih živinskih produktov na podlagi predloženega štatuta poljedeljskega ministrstva, ki priporoča ustanovitev iste! Predlog glede načelne ustanovitve se sprejme. Poročilo o načrtu zakona glede kanalskih pristojbin na predlog občinskega svetnika Lenčka odpade. O točki premembe občinskega reda za deželno stolno mesto poroča dr. Triller, premembe se tičejo povečanja števila občinskih svetnikov, veljavnost volitev na 6 let, namestnik župana bodi podžupan. Podžupan dr. Ivan Tavčar predlaga glasovanje o nasvetih glede novih štatutov občinskega sveta in sicer naj se vsprejmo en bloc. Sprejeto.
O dopisu nemškega viteškega reda v zadevi prepustitve rimskega zidu na Mirju; nadvojvoda Evgen je obljubil občini brezplačno prepustitev zemljišča občini, a ko-menda nemškega viteškega reda zahteva svoto 2000 K. Na podlagi ustmenega dogovora naj se napravi uloga na oskrbova-lišče^ nemškega viteškega reda, da prepusti dotično zemljišče občini proti reverzu, da bo ista čuvala takozvani rimski zid.
O prizivu Vere pl. Valente in dr. Mo-scheta glede odloka mestnega magistrata, da morata na svoji hiši v Frančiškanski ulici napraviti držaje za sneg, poroča dr. Švigelj, ki predlaga v imenu pravnega odseka, da se priziv odkloni! Sprejeto.
Poročila finančnega odseka.
Občinski svetnik Milohnoja poroča o županovem dopisu glede podrobnega merjenja in načrta za Ljubljano; sklene se, da da občina finančni oblasti na razpolago delavce, a posebnega prispevka se ne dovoli.
Občinski svetnik Lenče poroča o nabavi novih geodetičnih strojev in računskega stroja za mestni stavbeni urad za 1804 K. Sprejeto.
Občinski svetnik dr. Triller poroča o podaljšanju zbiralnih kanalov vzdolž Ljubljanice pod projektirano zatvornico v strugi regulirane Ljubljanice, ker bi ostala njena globina povsod in vedno enako. Predlaga da naj se prične z delom najkasneje prihodnjo pomlad, v to svrho se dovoli znesek 220.000 K. Dr. Tavčar se protivi temu pred-
logu, ter se zavzema za napravo jeza v strugi Ljubljanice in Gruberjevega kanala, ki bi vzdrževala nivo vode v vedno isti višini. Predlaga, da se sprejme predlog odseka z dostavkom, da dobi mestna občina prispevek od merodajnih faktorjev, ali pa kako primerno kompenzacijo. Poročevalec se protivi podžupanovemu dostavku, ker bi se s tem zadeva samo zavlačevala.
Spreminjevalni predlog dr. Tavčarja je
bil sprejet.
Dela za nove železnobetonske strope pri pehotni vojašnici se oddado najcenejšemu ponudniku tvrdki Ast & Co. za 23.392 kron. Za prizidek in stranišče hotela Tivoli se dovoli svota 9589 K.
Nato se prekine obč. seja za ,pol ure.
Poročila stavbnega odseka.
Dr. Novak poroča o oddaji del za zgradbo novega šolskega poslopja na Pru-lah, in sicer se oddado:	zidarska	de a
tvrdki Scagnetti za 92.049 K, tesarska dela Martincu za 8810	K, betonska	dela	se	oddajo tvrdki Zajc	in Horn za	3“°3	K,	be-
tonski stropi se oddado tvrdki Janesch, kamnoseška dela V. Vodniku za 3420 K, krovska dela Martincu za 1992 K, kleparska dela se oddado J. Rojim za 1557 K, tra-verzna dela tvrdki Schneider & Verovšek za 9948 K, ograje Kranjski stavbinski družbi za 1705 K, mizarska dela Produktivni zadrugi za 12.142 K, slikarska dela Petku za 1464 K, pleskarska	dela	tvrdki
Eberl za 1273 K,	vodovodna	dela	se	od-
dajo tvrdki Babnik za 6080 K, zastori tvrdki Naglas za 1231 K, hrastovje tvrdki Puch za 7636 K, steklarska dela Agnoli za 2950 K, ostala betonska dela se oddajo Kranjski stavbinski družbi za 7191 K; pri liceju se oddajo zidarska dela Scagnettiju, pleskarska Bricelju, slikarska Remžgarju, steklarska Agnoli.
Nato se sprejmo še nekatera poročila _ _____________ f.............. .	_______
finančnega odseka. Dr. Švigelj poroča o vjn0 izpod razvalin hiš se je dosedaj po-sklepu policijskega odseka glede prodaje tegnilo 25 mrtvih in težko ranjenih. Zdrav
dijenca grofa Khuen-Hedervaryja pri vladarju je trajala poldrugo uro. Grof Khuen-Hedervary je poročal vladarju o izidu volitev na Ogrskem in je mogel konstatirati, da je bil vladar s poročilom o izidu volitev jako zadovoljen. Izpremembe pri ogrski vladi se niso po tem položaju sprejele v program. Vladar pride dne 27. junija v Budimpešto in bo osebno govoril prestolni govor. (Kako zanimivo je vse to 1 Kako zadovoljni so vsi s Khuenovo „zmago“, ki je izraz pravega „ljudskega“ razpoloženja. Uredn.)
Zeppelinova vožnja z zrakoplovom na Dunaj — odgodena.
Dunaj, 7. junija. Prihod Zeppelina z zrakoplovom Z. 111. na Dunaj, kateri je bil napovedan za petek popoldne na 3. uro, se je preložil na negotov čas.
Špijonaža.
Brody, 7. junija. Na tukajšnjem kolodvoru je bil aretiran bivši poljski narednik Vladimir Drsbinsky, kateri je bil osumljen vohunstva za Rusijo. Pri njem so našli načrte posameznih trdnjav in nekaj zelo kom-promitujočih pisem.
Nesreča pri avtomobilni tekmi.
Koblenz, 7. junija. Pri današnji princ Henrik-avtomobilni tekmi se je pripetila velika nesreča. Pri vozu št. 57, čigar lastnik je Frank Heim iz Hanovra, so se odločili obroči, tako da voznik ni mogel več voza voditi. Dva v vozu nahajajoča sta bila na mestu mrtva, tretji je težko ranjen. Nadaljevanje tekme se je ustavilo.
Potres v Južni Italiji.
Rim, 7. junija. Na potresu je močno prizadeta cela Calabrija. Središče potresa je bila okolica vasi Calabrito, San Joancio in Delata, ki vse leže v bližini mesta Bo-
kruha in slaščič na ljubljanskem trgu. Sklene se, da se prepove prodaja kruha in slaščič po vseh javnih prostorih.
G. Dimnik poroča o delegiranju praktičnih trgovcev v izpraševalno komisijo na trgovskih šolah. Delegirata se gg. Knez in
JegllVodstvom dijaških iger I. in II drž. gimnazije se dovoli trikot travnika med Marije Terezije cesto in Šišenskim drevoredom. G. Dimnik stavi dodatno resolucijo, da se
niki in ena kompanija sanitejcev so že odšli na lice mesta.
Neapolj, 7. junija. Nocojšni potres, ki so ga močno čutili tudi v Portici, je med prebivalstvom povzročil veliko paniko.
Po ten za, 7. junija. V San Fentimo se je vsled potresa zrušila ena hiša.
Avelino, 7. junija. Danes ponoči ob 3. uri 7. minut se je čutil tu močan potres. V kraju Calibri se je zrušila ena hiša.
skliče anketa glede mladinskih iger ljudsko-	Izpod razvalin so spravili dosedaj devet
šolske mladine. Sprejeto. Dr. Triller poroča mrtvecev.
o oddaji del pri napravah vodovodne za jemalnice v Klečah, in sicer se oddajo dela tvrdkam Simon Treotu, Martincu, Vodušku, Ogrinu za 19.185 K.
Dr. Triller predlaga, da se vloži na poštno ravnateljstvo prošnja, da se ekspresne pošiljatve ekspedirajo direktno iz kolodvorske pošte.
Ob četrt na 12. zaključi župan gosp. Hribar javno sejo.
Mali oglasi.
Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmahjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko. Pri malih oglasih ni nič popusta. — Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Neapolj, 7. junija. Nocoj ob. 3. uri 3 minute se je čutil tu močan potres. Potres so čutili — kakor se brzojavno poroča — tudi v Benevento, Potenza in La-fangoni.
Neapolj, 7. junija. Znamenita katedrala v Bovino je dobila vsled potresa nevarne razpoke.
Rim, 7. junija. Po dosedanjih poročilih je zahteval nocojšni potres 20 žrtev. V Ballati je baje še več mrtvih. Dva bataljona vojakov je odposlanih na mesto nesreče.
Izvrsten brinjevec
ima	44/10—4
L. Šebenik v Spodnji Šiški.
fj [Sprejme so pospode na stanovanje in hrano. Netneblovana soba s posebnim vhodom se takoj odda Šelenburgova ulica št. 4. (stanovanje na dvorišču.)	51/3—2
Tovarniški uradnik uren in zanesljiv delavec se išče. Ponudbe na upravništvo »Jutra' pod .Tovarna'.	53/2—2
Skladiščnik, oziroma paznik, energičen, spreten in z dobrimi spričevali se sprejme. Ponudbe na upravništvo .Jutra' pod »Skladiščnik*.	54/2—2
Celoletno stanovanje. Vila v Vižmarjih blizu kolodvora, 2 sobe, vrt itd. Cena primerna. Več pove upravništvo .Jutra'.
Z a oddati ste dve lepo opremljeni sobi, even-tuelno s hrano. Stari trg 24. II nad	57/3-1
Dva gospoda se sprejmeta na hrano in stanovanje na Elizabetni cesti 7.	58/1—1
m
p
poldolga preveza 7 K, dolga preveza 5 K, kratka preveza 9 K, kratka preveza večja 12 K, nežnosvetle (blond) in sive 20 °/o dražje priporoča
S. STRMOLI, brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.)
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene lase po najnižjih cenah.
■0 Vsak dati svež Q
sladoled
v kavarni, slaščičarni in pekarni
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21. 40-2.
NajnovejSa telefonska in brzojavna poročila.
Vremena Kranjcem bodo se zjasnila...
Dunaj, 7. junija. V današnji seji proračunskega odseka se je najprej razpravljalo o izdatkih justičnega ministrstva. Proračun je bil sprejet s 27 proti 8 glasovom.
Med razpravo je stavil slovenski poslanec dr. Ploj predlog, naj najvišje sodišče izdaje v smislu § 27. Statutov najvišjega sodišča v vseh pravnih zadevah, katere so se obravnavale v prvi InštancI v slovenskem jeziku, svoje razsodbe v slovenskem jeziku. Poročevalec krščanski socijalist Mayer je stavil nato predlog, naj se ta resolucija odstopi v uvaževanje vlade.
Poslanec dr. Ploj je temu nasproti predlagal glasovanje o tej resoluciji. Pri glasovanju je bil dr. Plojev predlog sprejet z 22 proti 16 glasovom. Nato se je pričela razprava o proračunu finančnega ministrstva
Khuen-Hedervary na Dunaju.	-	•	. .	-	-	.
......... .	.	glede	ognjemškega delovanja najbrže kje v
Dunaj, 7. junija. Danes j	Italiji	ozir. v	južnozapadnih morskih krajih.
Dunaj ogerski ministrski predsednik	groi	Kakor	nas z	ozirom na včerajšnji potres v
Khuen-Hedervary in bil sprejet od cesarja	Italiji zatrjuje, imamo to potrdilo v kratkem
v SchOnbrunnu v avdijenci. Vaš dopisnik je	pričakovati, ki bi zaostalo le tedaj, če se je
poizvedel, da je bil sprejem ministrskega	pojavil kak nov ognjenik kje sredi	morja,
predsednika jako svečanosten. Cesar se je	0 čemur navadno le slučaj prinese	vest v
nasproti Khuen-Hedervaryju izrazil, da ga	javnost. Če so pri teh izbruhih v	nevar-
jako veseli, ker so ideje iz leta 1867. pri-	nosti človeška življenja in imetja, le želimo,
dobile tako trdno podlago. Ministrski pred-	da bj se bil g. poročevalec to pot — po-
sednik je namreč poročal vladarju o izidu	šten0 zmotil v svoji teoriji. Ali iz zgolj
volitev na Ugrskem. Ob 5. uri pop. se znanstvenih ozirov smo vendar radovedni, je	oglasil v ogrskem ministrstvu fml.	Prosch,	kako	reg£tev	nam prinese to vprašanje,
ki se je informiral po nalogu prestolona- 1	F	1
slednika Frana Ferdinanda pri grofu Khuen- .	.. ,	.
Hedervarviu o izidu ogrskih volitev in	' Krasen meteor se je	videl	sinoči
splošnem političnem položaju na Ogrskem,	okrog 11. ure leteti v smeri od Halleyevega
Grof Khuen-Hedervary je dal Odposlancu	kometa v dolgi črti proti severu,
obsežna poročila. Razgovor je trajal nad	111
Po1 ure-	Listnica	uredništva.
Dunaj, 7. maja. O avdijenci grofa	Poročila iz Kočevja, Gorice	ter domače vesti'
Khuen-Hedervaryja pri cesarju se je izdal	Šolski izlet v Postojno, Preizkušna	vožnja	po Ljub-
poseben kumunike, ki slove: Današnja av- 1 ljanici in dr. pridejo jutri na vrsto.
JJ
il
Elementarni Izgredi — katastrofalni potres. Med vremenskimi poročili iz zadnjih dni smo večkrat omenili tudi takozv. »elementarne izgrede".
Poglejmo v koliko je ta prognoza v zadnjih slučajih opravičena:
Dne 4. junija je bil na Kubi (Santiago de Cuba) velik potres, ki je opustošil mnogo poslopij, pretrgal več cest ter pro-vzročil žalosten konec več človeških življenj.
Dne 5. in 6. junija so bile tudi v Nemčiji velike nevihte s točo, ki je ponekod uničila vse poljske pridelke.
Nedeljsko neurje je segalo izven tega tudi od Dunaja do Italije v širokosti več sto kilometrov.
Včeraj zjutraj je bil v Italiji zopet velik potres. (Več glej brzojavno poročilo.)
H koncu še nekaj. Že pred kratkim in naknadno tudi v teh dneh je naš vremenski poročevalec omenjal, da pričakuje potrdila
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino nr, jnvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrše.
Vsaka deklica dobi doto.
Vsak oče, mati, brat, sestra, stric, teta itd. preskrbi lahho svoji hčeri, sestri, nečakinji že po 5 letih doto do 6000 kron, ako pristopi k dobrodelnemu društvu »Edinost" v Pragi. Sprejemajo se člani le do 50., z deklicami do izpoljenega 14. leta. Vpisnina je 10 kron. Pojasnila daje društvena pisarna v Pragi Karlin, _ Kraljeva cesta 23 a ali njen zaupnik g. F. Šemrov, Ljubljana, Privoz 4.
Fr. Jerala
Ljubljana, Florijanska ulica.
se priporoča slavnemu občinstvu za Izdelovanje, popravila in pletenje vsakovrstnih stolov. Sprejema dela, ki jih pošteno po najnižji ceni dovrši, s tem prosi domačine za obilno naročbo.
m
Kolodvorska ul. 22
je vsak dan n_i0
cele oec edprta
ter se slavnemu občinstvu najtopleje priporoča.
"CTr 1x2-0tto olje
SANITAS"
razkuževalno pleskanje za stranišča, pisoarje itd. itd. — Posebne važnosti za šole, urade, bolnice, kavarne, restavracije, javne in privatne pisoarje v zaprtih oddelkih in na vrtovih. — Higljensko »Urlnovo olje* je najcenejšo sredstvo za razkuževalno pleskanje, ki preprečuje vsak duh v straniščih in pisoarjih. — Pošilja se v vsaki množini. Prazna zaračunjena posoda se v teku 30 dni, franko poslana, nazaj vzame. — Samoprodaja: Avgust Pust, Ljubljana, Poljanska cesta 7.
Kinematograf „Ideal“
Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maličn. Nasproti glav. pošte.
Spored od srede 8. do torka 10. junija.
1. Originalna osveta. (Komično.)
2. Beračeva poštenost. (Drama.)
3. Lov na mreže. (Naravni posnetek.)
4. Skrivnost izdelovalca punčk. (Po motivih iz baleta »Coppelia*. Umetniški film.)
5. Zamena. (Komično, privlačno.)
Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob
7. in pol 9. uri zvečer.
6. Po sneženem žametu. (Naravni posnetek.)
7. Ljubezenski dogodki. (Drama, umetniški film v barvah.)
8. V pijanosti. (Komično.)
Ob lepem vremenu se vrši zadnja predstava na vrtu.
Ob torkih in petkih koncertuje Slovenska Filharmonija.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselil s svojo gostilniško obrtjo ter prevzel in popolnoma preuredil
p
an
?
Točil bom le dobra domača dolenjska in štajerska vina kakor tudi vedno SVeŽe pivo.
Preuredil sem tudi kegljišče z električno razsvetljavo, ki je cenj. gostom vedno na razpolago; kegljišče je oddati tudi še za nekaj dni v tednu. — Sprejmo se abonenti na hrano.
Proseč obilnega obiska bilježim z odličnim spoštovanjem
T-	^JJOCLBJJOLm
ihv.dmTn:
n^Ta-jTT-ečja- zaloga
čevljev
domačega izdelka. S. KEBER,
Ljubljana, Stažu trg štev. £>.
Na debelo in na drobno. Najnižje cene. Vzorci na zahtevanje.
Pozor kolesarji!
Zaloga Puch-koles
in drugih specialnih znamk ter vseh posameznih delov.
Nova kolesa od K 120'—naprej.
Izposojevanje koles.
Rabljena kolesa imam vedno v zalogi.
Točna in solidna postrežba. — Vsako kolo se lahko preje preizkusi. — Za vsako kolo jamčim eno do dve leti.
ANA GOREČ Ljubljana,
Dunajska cesta 16. Dvorišče Schneider & Verovšek.
Zaloga najfinejših pneumatik.
■tSiSr Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. TKT'
301—46	Stritarjeva	ulica	štev.	2.
=::===zzzz—z~ Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.	 =
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje od dne vloge po čistih 4'|20|0.
Delniška družba
združenih pivovaren Žalec in Laški trg
v Ljubljani,
 r. priporoča svoja svetla in črna piva. —
Jf »vnateljstv® v JLa&kom trg^u«
Ir, Demeter Bleiweis-Trsteniški
strokovni zdravnik za notranje bolezni in bolezni v nosu in vratu
§§ odpotuje od 9. do 15. t. m. §§
Glavno zastopstvo za celo Kranjsko.
Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da ima gumijeve garniture svetovne tvrdke v veliki izberi in za vsakovrstne
vozove v zsulogri
J. BAN v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31. V zalogi so vedno vozovi najrazličnejših vrst. Proda se tudi avtomobil za 2 osebi.
Slovenci, prispevajte za Trubarjev spomenik!
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
===== Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. —	=
Za točno in solidno delo se jamči.
Že rabljeni vozovi se jem-ljejo v račun. =
i
Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in panama klobuke —
©@°|o ceseje v „Ang!eškem skladišču oblek“
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. ŠJ
Sprejmem tali oj
ključavničarskega
Leopold Grošelj, ključ, mojster
Spodnja, ŠišOsa, 3©.
priporoča cenjenim gostilničarjem najboljšo vrsto »Gramofon-automatov«, kateri se po gostilnah jako dobro izplačujejo. Cene so glede na kakovost auto-matov jako nizke Plošče vsakovrstne na izbero.
Postrežba točna.	Ceniki na zahtevo franko
Razprodaja
tvrdke Karl Recknagel v Ljubljani, Mestni trg št. 24.
Radi opustitve trgovine se prodaja pod lastno ceno vse blago kakor: šivalne potrebščine, trakove, volnene in svilene baržune, svilenino, steznike, vsakovrstne rokavice, predpasnike, jopiče, nogavice, pletenine in razno perilo za gospode, dame in otroke, zavratnice, Čepice, žepne robce i. t. d. i. t. d.
Karl Recknagel,
v Ljubljani, Mestni trg 24.
I2azpxod.a,ja!
IVAN BAJŽELJ,
Ljubljana, Marije Terezije cesta 11, (Kolizej)