Macher AiöcchMatt. Inhalt: I. Mimsterial-Erlaß betreffend die Evidenz der Sterbesälle von Militär-Personen. — II. 0 strelovodih pri cerkvah — III. Historia Cathedralis Ecclesiae La- ; rinn bacensis auctore Joanne Gregor io Thalnitschero (continuatio). — IV. Miscellanea. i 1882. — V. Literatur. — VI. Concurs-Berlautbarung. — VII. Chronik der Diözese. I. Mnisterial-Erlaß betreffend die Evidenz der Sterbefalle von nach den Wndern der ungarischen Krone gehörigen beurlaubten Mititörpcrfonen. Die hohe k. k. Landesregierung für Kram hat mit Zuschrift vom 2. Juli d. I., Z. 5669, folgenden Erlaß des hohen k. k. Ministeriums des Innern vom 26. Juni 1882, Z. 14707, betreffend die Evidenz der Sterbefälle in der österreichischen Reichshälfte von nach den Ländern der ungarischen Krone zuständigen, dem Verbände des stehenden Heeres, der Kriegsmarine oder ungar. Honvedtruppe ungehörigen Individuen, sowie auch von Personen, welche aus dem Militär-Etat Versorgungs- oder Gnadeubezüge genießen, anher mitgetheilt: „Im Nachhange zum hierortigen Erlaste vom 12. Februar 1880, Z. 17512, betreffend die Herstellung der Evidenz über die Sterbefälle der dem Militär- beziehungsweise dem Landwehrstande ungehörigen Individuen (Laib. Dw- zcsanblatt Nr. 3 de 1880, Seite 38) findet das k. k. Ministerium des Innern einvernehmlich mit dem k. k. Cultus-ministerium in Folge der in der ungarischen Rcichshälfte geübten Reciproeität auzuordnen, daß sich nach den Bestimmungen dieses Erlasses auch in jenen Fällen zu benehmen ist, wenn in einem Orte der österr. Reichshälfte ein nach den Ländern der ungarischen Krone zugehöriges beurlaubtes Individuum des k. k. Heeres der Kriegs-Marine oder der ungarischen Honved-Truppc stirbt. Es hat daher auch rücksichtlich dieser Personen der Todtenbeschauer in dem Todtenbeschauzettcl den Militär-respective Honvcdstand des Verstorbenen ersichtlich zu machen, und der Seelsorger respective Matrikenführer den Todtcnschein stempel- und gebührenfrei sofort dem Gemeindevorsteher des Sterbeortes einzusenden, das Gemeindeamt des Sterbeortcs aber hierauf diesen Todtcnschein sammt dem bei dem Verstorbenen etwa Vorgefundenen Militär- oder Hon-vedpasse, oder eventuell Urlaubs-Certificate — falls cs zugleich als politische Bezirksbehörde fnngirt, selbst, sonst hingegen im Wege der Vorgesetzten k. k. politischen Bczirkshanptmannschaft — an die politische Heimatsbehörde des Verstorbenen oder unmittelbar an das betreffende Ergänzungsbezirks- oder Honved-Bataillons-Commando zu übermitteln. Im weiteren Nachhange zu dem obgedachtcn Erlasse wird ferner über Ersuchen des k. k. Reichs-Kriegs-Mini-stcriums und des k. k. Laudcs-Vertheidigungs-Ministerinms im Einvernehmen mit dem k. k. Cnltus-Ministerium verfügt. 1. Stirbt ein Militär-Gag ist des Ruhestandes oder vom Verhältnisse außer Dienst des k. k. Heeres und der Kriegsmarine, ein Pensionist ohne Militär-Charakter, eine mit einer Gnadengabe, Sustentation, Provision, Alimentation, oder einem Almosen bethcilte Person, endlich eine im Versorgungsgennsse stehende Militär-Witwe oder Waise, so hat der Todtenbeschauer in den Todtenbeschauzettcl auch den Umstand, daß die verstorbene Person im Genüsse eines Bezuges aus dem Militär-Etat gewesen sei, ersichtlich zu machen, und der Matrikenführer den gebührenfrei ausgestellten Todtcnschein unverzüglich dem Gemeindevorsteher zu übergeben, welcher denselben sodann ohne Säumnis der politischen Bezirksbchörde behufs Zustellung an das Ergänznngsbezirks-Commando des Bereiches, beziehungsweise an das im Sterbeorte befindliche Platz-Commando übermittelt. 2. Die gleiche bezügliche Pflicht obliegt dem Todtenbeschauer, Matrikenführer und Gemeindevorsteher auch beim Ableben von Personen, welche aus dem Landwehr-Etat, Vcrsorgungs- oder Gnaden-Genüsse beziehen, und es ist in diesem Falle von der politischen Bezirksbchörde der Todtenschein an die Landwehrbehörde des Bezirkes zu übermitteln." Hievon werden die Herren Matrikenführer zur Darnachachtung in die Kenntnis gesetzt. Vom fürstbischöflichen Ordinariate zu Laibach am 25. Juli 1882. 11. 0 strelovodih pri cerkvah. Ena naj silovitejsih naravnih prikazni je strela. Kako grozno razdrtijo ucini, kamor udari! Mogoöno drevo kakor slabo bilko razdene, najtrdnejäi zid prebije in porusi, veckrat poslopja zapali in ljudem ali Livalim hipoma äivljenje vzame.*) A öloveSki duh, ki je v nekera oziru silnejsi od vseh naravnih sil, iznaSel je sredstvo, po katerem saj deloma gospoduje tudi nad to naravno prikaznijo. 8 pomocjo strelovoda odkaze ölovek mogocni nebesni iskri gladko pot v zemljo ter varuje sebe in svoje imetje groznih njenih ucinkov. — Leta 1752 je Franklin v Filadelfiji iznasel strelovod, in iz Amerike se je ta iznajdba kmalo raz-äirila tudi po starem svetu. Le nekaj let pozneje stal je Le tudi v Ljubljani prvi strelovod na sedanji Virantovi hiSi, tadanjem Jezuitskem tehnicnem ucilisci; posta vil ga je bil Jezuit o. Gabrijel Gr über, znamenitega matematika Juri ja Vege ucitelj **)• Dandanes se vidijo strelovodi ze skoraj po vseh vecjih poslopjih. Med razlicnimi poslopji so streli skoraj najbolj izpostavljene cerkve s svojimi visokimi zvoniki. Potreba zavarovati jili s strelovodi je tedaj ocitna in velika. In vendar se nabaja se mnogo cerkvä brez strelovodov, pri mnogih so pa strelovodi slabi, pomanjkljivi. Zato se veckrat slisi ali bere o nesrecah, ki so se zgodile, o skodi, ki jo je strela napravila v tej ali onej cerkvi. Mislim torej, da ne bode neumestuo, ako tu nekoliko izpregovorim o strelovodih pri cerkvah. Bazlo-2iti hoöem, kakosen naj bode dober strelovod, da bo svojemu namenu ustrezal, ter opomniti na nekatere napake in pomanjkljivosti, ki se pri strelovodih veckrat nahajajo. Ako bodo cerkveni predstojniki namen strelovoda in nacin njegovega delovanja dobro razumeli, mogoce jim bo pomanjkljivosti cerkvenih strelovodov zaslediti in z malimi stroäki odpraviti. Kdor bi pa hotel napraviti kak nov strelovod, lahko si bo oskrbel kaj dobrega in zanesljivega. Da bomo namen strelovoda in nacin njegovega delovanja dobro umeli, moramo si v spomin poklicati ter pred ocmi imeti nekoliko tega, kar fizika uci o elektriki sploh in o zracni elektriki posebej. Vzrok elektriönim prikaznim je neka skrivna, po svojem bistvu se ne popolnoina znana moc, ki se elektrika imenuje. Elektrika je dvojna: pozitivna + E in negativna — E. Pozitivna elektrika negativno vlece nase, pozitivno ga odbija, in ravno tako negativna vlece näse pozitivno, negativno pa odbija. V neelektricnem telesu je ravno toliko pozitivne, kakor negativne elektrike. Ako stekleno palico drgnem s svilnato ruto, preide nekoliko + E iz svile v steklo in ravno toliko — E iz stekla v svilo. V steklu preva-guje potem + E, v svili pa — E. Steklo je tedaj pozitivno, svila negativno elektricna. Pri elektriönem kolovratu drgne se steklo z amalgamirauim usnjatim blekom. Pa ne samo z drgnenjem, ampak se po razlicnih drugih nacinih postanejo telesa elektricna. Telesa, po katerih se elektrika lahkoma pretaka, imenujejo se prevodniki, ona pa, ki elektriko slabo vodijo, imenujejo se neprevodniki ali slabi prevodniki. Najboljsi prevodniki so razne kovine. Veliko ßlabeji, pa vendar se prevodnik, je voda; zato vsa mokra ali vMna telesa saj po nekoliko vodijo elektriko. Tudi öloveäko telo in Livalska telesa so precej dobri prevodniki. *) One 18. avgusta 1769 je udarila strela v zalogo smodnika v mestu Brescia. Zapalila je 2000 centov smodnika; tretji del mesta se je pri tem poruSil in poginilo je okrog 3000 ljudij. — Blitzableiter, von Gebrüder Mittelstrass in Magdeburg. **) To zgodovinsko znamenitost, kakor tudi mnogo druzega tu popisanega, povedal mi je preöastiti gospod profesor M. Peternel, za kar se mu presröno zahvaljujem. Pis. Ako 86 pozitivno elektriöno telo bliia negativno elektriönemu, pritezate 86 nasprotni elektriki in v gotovi daljavi se zdruLite v podobi elektricne iskre. Iz prvega telesa preskoöi nekoliko + E na drugo telo, iz tega pa ravno toliko — E na prvo, in obe telesi ste potem neelektriöni. Ako se pa n. pr. pozitivno elektriöno telo pribliLa neelektriönemu prevodniku, locite se v poslednjem nasprotni elektriki : — E zbere se na koncu, ki je bliLe pozitivno elektriönemu telesu, + E pa se kolikor mogoöe oddalji od njega. V gotovi daljavi zdruLite se tudi tukaj + E in — E v podobi elektricne iskre. To zdruäevanje pa se godi polagoma in brez iskre, ako je prevodnik na koncu proti elektriönemu telesu obrnenem ostro rtast (oSpiöen.) Iz osti (ali Spiee) pretaka se polagoma — E na pozitivno elektriöno telo, kjer se zdmLuje s + E, ter poprej elektriöno telo v kratkem casu stori neelektriöno. Tudi ozraöje je pri vsakem vremenu bolj ali manj elektriöno; posebno moöno elektriöni so pa hudourai oblaki, in sicer veöjidel pozitivno, vöasih pa tudi negativno elektriöni. Franklin je to elektriko preiskoval s texn, da je ob öasu hude ure spustil v zrak papimatega zmaja, s kakorgnim se otroci igrajo. Zmaj je bil pritvezen na mokri konopni vrvici in na koncu vrviee je visel kljuö. DrLal je pa on zmaja za suho svilnato vrvico, katera je bila privezana nekoliko nad kljucem. Ko se je zmaj hudournemu oblaku pribliial, mogel je Franklin iz kljuöa izvabiti elektriönih isker, ki pa niso bile posebno moöne. De Romas je ta poskus ponavljal ter izvabil iz kljuöa s pomoöjo posebne priprave v eni uri okolo 30 veliko moönejäih do 3 metre dolgib isker; pokalo je pri tem tako, kakor bi streljal s samokresom. Reichmann v Petrogradu se je pa pri nekem enakem poskusu unesreöil: za-dela ga je moöna elektriöna iskra ter ga ubila. 8 temi poskusi je bilo dokazano, da zraena elektrika ni razliöna od navadne elektrike, ki se dobi z elektricnim kolovratom, samo da je veliko moönejäa. Ako se pozitivno elektriöen oblak pribliLa negativno elektriönemu ali pa neelektriönemu, preskoöi v gotovi daljavi elektriöna iskra iz oblaka v oblak, in tedaj se zabliska in zagromi. Ako se pa elektriöen oblak pribliLa kakemu vzviäenemu mestu na zemlji, n. pr. vrhu gore ali griöa, poslopju ali visokemu drevesu, tedaj preskoöi elektriöna iskra, ako daljava ni prevelika in je oblak dosti elektriöen, iz oblaka v zemljo, in takrat pravimo, da je trescilo, ali da je strela udarila. Razvidno je, zakaj strela bije navadno v najviSje vrhove, ker so namreö ti oblaku najbliLe. Ako je predmet od strele zadet dober prevodnik od vrha do tal, prevodi strelo brez Skode v zemljo. Samo ako je prevodnik jako sibek, n. pr. tanka Ssica, segreje se pri tem tako, da se razbeli in tudi popolnoma zgori. Öloveäko telo sicer tudi elektriko precej dobro vodi, a öe strela öloveka zadene, mu öutnice tako pretrese, da ga veöjidel precej umori. — Ako pa mora strela skozi neprevodnike ali slabe prevodnike iti v zemljo, jih razbije, raznese, in, ako so lahko gorljivi, jih zapali. Ljudje razloöujejo ognjeno strelo od mrzle ali vodene. Tega razlocka pa ni. Tudi strela, ki ne zapali, je ognjena elektriöna iskra, pa je, ali slabeja, ali pa ne zadene lahko gorljivih tvarin, ali pa slednjiö najde dobrih prevodnikov, n. pr. mokrih stvarij, po katerih pride do tal. Zdaj lahko prestopim k svoji nalogi. Kaj je torej strelovodu namen ? Strelovod ima dvojen namen: 1. On mora pripraviti streli gladko pot v zemljo po dobrem prevodniku. Strela si poisöe najkrajgo pot v zemljo po naj bolj Sem prevodniku. Ako torej z najvisjega vrha kakega poslopja dober prevodnik nepretr-gano drLi v zemljo, 51a bode strela po njem, in poslopju se ne bo niö hudega zgodilo. Iz tega Le sledi, da mora strelovod biti narejen iz tvarine, ki strelo döbro vodi. Navadni tvarini ste Lelezo ali baker (Kupfer), poslednji je veö kot 5krat boljäi prevodnik od prvega. Dalje Le iz tega sledi, kako imenitno je, da strelovod nikjer ni pretrgan. 2. Strelovod ima pa tudi namen, strelo od poslopja odvmiti, zabraniti, da sploh ne treSöi. Ta namen je bolj neznan. Navadno se ravno nasprotno misli, da strelovod strelo vabi na poslopje, in zato se ga nekateri nekako boje. Slabega strelovoda se je res treba bati, ker je bolj nevaren, kakor koristen. Dober strelovod pa resniöno veckrat stvori, da strela sploh ne udari, ko bi sicer udarila, in öe udari, je veliko slabeja, kakor bi sicer bila. Da bomo to umeli, mislimo si nad strelovodom pozitivno elektriöen oblak. + E v oblaku näse vleöe Zemljino — E elektriko in odbija + E. — E se torej v obilni meri nakopiöi v vrhnem koncu strelovoda, med tem ko + E po strelovodu v zemljo odteka. Ker se pa strelovod v vrhu konöava v oster stoLec (Kegel), godi se to, öesar sem spredaj omenjal: iz stoäöeve osti pretaka se namrec polagoma in brez elektriöne iskre — E, ter se zdruzuje z oblaöno + E, in tako slabi elektriko v oblaku ter strelo zabrani, ali pa saj njeno moö zmanjsa. Zdaj se le, ko namen in delovanje strelo voda popolnoma poznamo, hocem natancneje popisati posa- mezne njegove dele, in razvidno bo samo po sebi, kakih pomanjkljivosti posamezni deli ne smejo imeti, in kako slabega vpliva morejo take pomanjkljivosti biti, ako se kje nahajajo. Pri vsakem strelovodu se morajo razlocevati trije poglavitni deli, in ti so: 1. privodnie a, 2. prevodnica, 3. razvodnica. 1. Privodnica (AufFangstange), t. j. oni del strelovoda, ki iznad poslopja moli proti nebu in ima namen v strelovod privoditi nebesno elektrieno iskro. Privodnica je zopet sestavljena iz dveh delov: a) iz mocne Lelezne palice, ali Meznega droga, in b) iz bakrene osti, ki se s pomocjo vijäka (Schraube) pritrdi vrh Mez-nega droga. a) ^elezni drog je navadno 3—4m. visok, okrogel, in mora biti najmanj 26mm. ali za dober palec debel. Pribiti se mora na najvisi del poslopja, in paziti je treba na to, da je dobro pritrjen, da ga strela ne omaja. b) Bakrena ost, ki je privita na Lelezni drog, je laliko malo tanjsa od poslednjega, vendar mora imeti v premeru saj 13—16mm., dolga pa naj bo 30—40cm. Le njeni vrh naj bode rtast v podobi stoka, kateri mora biti sicer oster, pa vendar ne prepodolgast in presibek, da ga strela ne raztopi. Visina mu bodi 2—3krat tolika, kakor premer njegove podlage. Da osti rja ne obje in da vedno ostra ostane, mora ta vrhovni stozec biti s platino obdan ali pa v ognji dobro pozlacen. *) Prvo je boljse, pa malo drazje; zadostuje tudi drugo. Vendar se vsaj na visokih stolpih izplaca napraviti s platino obdane osti, da jih ni treba veckrat preminjati, kar je tezavno. Ostrina osti je jako vaLna. Vzemimo, da je vrh privodnice top ali tumpast, potem se negativna elektrika ne bo polagoma pretakala iz privodnice v oblak, pac pa se je bo v privodnici prav nmogo nakopicilo. Privlacnost med to — E in oblacno + E bo jako velika, in tako strelovod ne bo strele odvrnil, ampak bo se le pripomogel k temu, da bo udarila, in sicer s silno mocjo. Zaropotalo bo strasno, in ako strelovod ni mocno pribit, ga bo omajalo ali celo ob tla vrglo. Potrebno je torej veckrat, posebno potem, ko je trescilo v strelovod, ogledati si ost na privodnici, jeli se ostra? Kdor ima dober daljnogled, lahko to vidi, ne da bi hodil na visavo. Ako se pomanjkljivost zapazi, naj se ost odvije in z novo nadomesti, stara pa se da popraviti. Zato je dobro, posebno v krajih, kamor rado treska, imeti kako ost v rezervi, ker ni varno strelovod dolgo casa puscati brez nje. Delokrog privodnice je precej omejen. Na velikih poslopjih jih mora zato po veö biti. Pri majhnih in srednjih cerkvah zadostuje ena privodnica na vrhu zvonika. Ako sta dva zvonika, morata imeti vsak svojo, ce je pa cerkev zelo dolga, potrebna je se ena privodnica na nasprotnem koncu cerkvene strehe, posebno ako je tudi tu kako vzviäeno mesto. Vse privodnice naj bodo med sabo zvezane. Za dve privodnici zadostuje ena prevodnica in ena razvodnica. 2. Prevodnica (Ableitung) je oni del strelovoda, ki prevodi strelo od vrha poslopja do tal. Pri starih strelovodih so prevodnice navadno narejene iz precej mocnih Leleznih sin, novejsi Las pa jih delajo rajäe iz bakra. Iz 9—12 bakrenih zic, katere morajo biti vsaj po 2mm. debele, splete se vrv, ki ima v premeru 8—10mm.; in to je najboljSa prevodnica, katera ima veliko prednosti memo Leleznih sin. Prvic je lahko taka prevodnica vsa iz celega, in se ni bati, da bi bila kje pretrgana ali slabo zvezana; drugic ni tako teLka, kakor Lelezna in se loze pribije ter ima iicniäo podobo; slednjiö pa tudi ne stane nie vec, ali saj ne znatno vec, kakor Lelezna, sme namrec veliko tanjsa biti od one, ker baker bolje vodi elektriko, nego Lelezo. Debelost prevodnice ravna se tudi po njeni dolgosti. Za visoka poslopja mora biti nekoliko debeleja. Prevodnica se s pomocjo saj 8cm. äiroke bakrene Sine pritrdi k privodnici, katera se mora popred na dotienem mestu opiliti. Skrbeti je treba za to, da ostane ta zveza vedno trdna in Liva. Z enako pazljivostjo se mora pri Leleznih prevodnicah paziti na to, da se posamezne sine, kjer so zloäene, dobro druga druge tiäöe, in da se v skladu rja ne nähere. Sklenene ne smejo biti v podobi verige, ampak naj bolje je, ako je druga na drugo z dvema vijakoma dobro pritrjena. *) Napaöna misel je, da zlato strelo näse vleöe. Ono tukaj nima druzega namena, kakor ost varovati rje. Od privodnice se spelje prevodnica po najbliznji poti do tal, ako je mogoöe tako, da na sencni strani pride do zemlje in tako, da ne gre prav blizo memo kakih vrat. Na veö krajih naj bode dobro pritrjena, in nie ne de, ako se kje poslopja dotika. Ako je speljana po strehi iz bakrene, Mezne ali kake drnge kovinske plocevine, mora celo na vec krajih biti L njo v trdni kovinski dotiki. Ako gre dalje casa blizo kakega kovinskega Zlebu in L njim vzporedno, naj se zgoraj in spodaj L njim zveie po bakreni zici (Draht) ali äini najmanj 2mm. *) debeli. Dobro je in vcasik glede odstranjenja nevarnosti potrebno, da so s strelovodom zvezane tudi vse vece kovinske stvari v poslopji, 11. pr. moöne in dolge äelezne vezi v zidovji, posebno ako vertikalno stoje, ali öe gre strelovod blizo njih in L njimi vzporedno. 3. Eazvodnica (Erdleitung) je podzemeljsko nadaljevanje prevodnice in ima namen elektriko raz-voditi, iz strelovoda jo hitro po zemlji razsiriti. Na razvodnico se navadno najmanjsa pozornost obraca, in vendar je to skoraj najimenitnejsi del strelovoda. Vse je namrec na tem lezece, da pozitivna elektrika, katero istoimena elektrika oblakova odbija, iz strelovoda po razvodnici lakko odteka v zemljo, ker le tedaj bode tudi iz privodnice v obilni meri odtekala negativna elektrika proti oblaku, in strelovod bo redno in dobro deloval; le tedaj bode tudi, ako treäci v strelovod, strela lahko brez skode in brez sledu preäla v zemljo. Ako je pa razvodnica slaba, nakopicuje se v njej pozitivna elektrika in na privodnici negativna. Temu je nasledek, da treska v strelovod pogosto in silno, ost na privodnici svojo ostrino skoraj pri vsakem tresku izgubi, strela pa veökrat zemljo dalec na okrog razrije, ako se kaj hujäega ne ucini. Po razlicnosti zemlje mora biti razvodnica razlicno narejena. Vsakako je potrebno, da drzi razvodnica do vMne zemlje, ker le ta elektriko dobro vodi, ne pa skala ali suh pesek. Posebno ugodno je, ako se more izpeljati razvodnica v kako tekoöo vodo ali v kak vodnjak, kateremu voda vedno v obilni meri doteka. Nikakor pa bi se ne smela izpeljati v kako obzidano kapnico, v kateri ima voda le majhno povrsje; strela bi tu zidovje gro-zovito razdejala. Najloze je napraviti dobro razvodnico, ako je prevodnica bakrena vrv. Kakor hitro ta doseze tla, odklone se za 453 od zidu, in v navadni vMni zemlji zadostuje, ako se je zakoplje v zemljo kake 4m. Malo pred koncem pa se preveze ceznjo drug kos enake bakrene vrvi v dolgosti 2—3m. Na vseh treh koneih pa se potem vrv razplete za 1/2m. na dolgo, in posamezne zice se razprostrejo po zemlji. Srednji in eden stranskih koncev naj segata kolikor mogoce globoko. Tretji konec pa naj bode zakopan prav plitvo, da, ce je mogoce, ob casu nevihte Le dez premoci do njega. Ako je pa prevodnica narejena iz Meznih sin, koncuje se razvodnica navadno v veliko zelezno plosco, ki naj bode zakopana kolikor mogoce globoko. Pocez na sino, ki je v tleh, pa je zopet privarjena druga zelezna Zina, ali ce je potreba, tudi njih vec. Tudi te stranske sine se konöujejo v Lelezne plosce. Te ploäce so vcasih s tem nadomesöene, da so kar konci zeleznih sin v podobi kurje noge razklani v veö rogovil. Tudi to ni slabo. Ako so tla skalnata, treba se je skale ogniti, ali pa jo prebiti, da se pride do vlazne zemlje. — Lep nov strelovod, s tremi privodnicami in bakrenimi prevodnicami, ravno kar dodelan, vidi se na franciskanski cerkvi v Ljubljani. Kdor stvar sam razume in jo zna voditi, pa lahko tudi zunaj (lalec od Ljubljane po domaeih delavcih in cenö marsikaj popravi in tudi kaj lepega naredi. Vse, kar se za napravo strelovoda potrebuje, se lahko v Ljubljani naroci. Dr. J. 8. ’) Vse dimenzije so navedene po spredaj imenovani knjiiici bratov Mittelstrass. III. Historia Cathedralis Ecclesiae Labacensis. Auctore loanne Gregorio Thalnitschero I. U. D. (Continuatio.) CAPUT VX. Acta anno MDCC1V. Ab eo tempore, quo anno elapso finis fabricae impositus, usquedum denuo opus reassume-retur, non obstante biemis rigore, Mars intensius quam bucusque cum annis ab exorto bello cum Gallo-Hispanis crescendo, fremebat, adeo, ut Labacenses parte una Bavarorum, parte altera Hungarorum tu-multuantium pertimescebant irruptiones et caedes, quorum ultimi actu Styriae confinia praedabunda manu aggressi sunt, qui cum nostra regione confoederati opem iteratis vicibus implorabant, nec spe frustrati sunt. Dominia etenim assignatum numerum ex subditis sistere Labaci statuto tempore debuerunt, qui in unum collecti 600 capita formabant. Ili in arce Labacensi lustrati tribus belliducibus Wolfgango Alberto Schwabio, ... L. Baroni de Leo et Vito L. B. Thauffrer consignantur, qui fidelitate adstricti in militaribus exercentur, donec ex bis 400 selecti sub Schwabio et L. Barone de Leo Styris in auxilium missi sunt. Civitas, ut irruptioni resistere posset, incolas armis exercebat, portarum vigilias duplicabat et aperto oculo dormiebat. Clerus demum non solum preces ambulatorias, sed et solemnem processionem ad divinam opem implorandam e cathedrali Basilica ad Bei Matrem Virginem thaumaturgam, quae in aede s. Floriani plurimis miraculis clara colitur, instituit. Libet hic bina chronograpliica, quae insignis orator P. Fridericus Hoffsteter 8. J. in concione ad populum dixit, subjungere: Mater DoLorosa perlCLItantl patriae arMIs LeopoLDI Caesarls asslste. Adfuit huic processioni celsissimus Princeps-Episcopus laudabili exemplo cum multitudine innumera comprecantium. His memoratis ferreis temporibus non perterritus animus Decani; recurrente vere, Deo auspice, 3. Martii denuo opus magno fervore aggreditur qua die datum operi initium in sarcophago sacratissimi Corporis Christi sacello perficiendo, quod Samerlius erga certum statutum pretium perficiendum assumpsit ac intra mensis spatium ad finem deduxit. Aegrotabat interim Paulus Jugoviz, murariorum Subpraefectus, vulgo „Polier“, senio confectus, ac 21. Martii diem clausit; de cuius morte vehementer dolebat Decanus, ob exactam eiusdem experientiam et industriam, cuius opere hactenus plurimum usus est. Finito sarcophago gypsatores suum opus, videlicet capita composito ordine formanda aggre-diuntur, parva aut nulla satisfactione Directoris fabricae, qui adeo lente procedebant, ut o mnibus in-tuentibus nauseam et indignationem pepererint. De turri porro mature dejicienda deliberatum ac stabilitum, eandem, cuius prototypon c. 7. dedimus, dejiciendi ac huius vice binas substituendi. 6. itaque Aprilis e quatuor primariis pulpitis pro-mulgatum sequenti tenore: „ Crastina die ac subsequenti biduo ultima vice hoc in veteri campanili cathedralis Ecclesiae vesperi post pulsum „Ave Maria“ integro quadrante pulsabitur. Campana major, in eodem, exigente ita novae fabricae proxime dejiciendo campanili, civitatis huius populo ac praefatae Ecclesiae in quotidianis occurrentiis, aliisque gravioribus necessitatibus, integris tribus saeculis, hoc anno terminatis, derservivit. Ut proinde eadem campana, aliaeque ad nova cam-panilia brevi in moderno bono statu transferri valeat. Celsitudo sua reverendissima Dominus Ordinarius noster gratiosissimus concedit omnibus christifidelibus, qui durante eiusdem cam-panae praefato triduo pulsu unum „Pater“ ac „Ave Maria“ pro felici progressu fabricae, constructione novorum campanilium ac repositione saepedictae campanae, aliorumque ad nova campanilia, devote recitaverit, indulgentias quadraginta dierum in forma Ecclesiae consueta. In quorum fidem etc.“ Pulsatum proinde triduo, quo tempore nullus tarn effrons visus, qui non ad praefixam mentem preces funderet, ut indulgentiarum episcopalium parti ceps fieri posset. Ut demolitioni turris campanariae principium daretur 10. Aprilis conscendit eandem Matthaeus . . . faber lignarius, qui facto pontone pensili una cum Sebastiane Lagoia, suo magistro, crucem Hispan. deposuit; dein tectum disjectum, campana vero major 18. dicti mensis Aprilis demissa incolumis, una cum reliquis minoribus, ac interim, donec novae turres aedificentur, ad latus Basilicae quod septentrionem respicit positae, quo postridie me contuli, ac inscriptiones gothico idiomate expressas, quae mihi in com-binando magnum negotium facesserunt, punctatim descripsi, quae sic sonant: SANCTA MARIA f SANCTI NICOLAI EPISC. f DOMINI f PRECIOSAE f ADESTIS f DOMINVS NOSTER IESUS REX IVD. NAZARENVS. Et haec in circumferentia superna exstant, subtus vero legitur simili charactere: HAEC E3T DIES, QVAM FECIT DOMINVS. HODIE DEVS AFFLICTIONEM POPVLI SVI RE-SPEXIT ET REDEMPTIONEM MISIT. HODIE MORTEM SVAM TIMIDAM 1NTVLIT. TONITRVA F VGA VIT. HODIE DEVS HOMO. Videamus modo, quales gerat effigies. Parte una cernitur s. Georgius, Patronus civitatis Labacensis cum subscriptione; „Ci ves Labacenses.“ Anno 1404. Parte altera visitur beatis-sima Virgo cum subscriptione: 8. Maria ora pro nobis.“ Non procul inde reperitur draco cum aureo vollere, insigne Civitatis. Extat etiam Christus Salvator noster in cruce pendens, cum bis characteribus: A T 8 parte una Lorenz STEMEL, parte altera Ioannes STEMEL. An hi maecenates, aut furores fuerint, aliorum calculo relinquimus. Redeamus ad fabricam. Muratores 7. Aprilis denuo opus reassumunt, quibus in aerarii prae-fectum Joannes Baptista Schnediz, vir, in quo summa probitas, summum officium et observantia primatum obtinet, praeficitur; qui ob exactam eius industriam sempiternum decus nominis sui sibi constituit. Cum operi vix initium datum, abiit celsissimus Episcopus Ordinarius loci Goritiam ad installandum Comitem C a-sparum Cobenzel, neo-Capitaneum eiusdem Comitatus, ubi munus Comissarii caesarei magno cum decore subiit. Redux domum iter Salysburgum tum ad residentem qua Canonicus, tum ad Canonici Comitis ab Harrach, qui ad Coadjutoris munus dicti Archiepiscopatus aspirabat, partes tuendi prosequitur, ubi tota aestate et pene autumno morabatur. Julius Qualeus, e patria redux 24. Aprilis, binas secum attulit imagines, Pentecosten videlicet pro PP. Carthusianis in Freidniz, et 8. Dismae ad usum Nobilis Academiae Unitorum, sub eiusdem Sancti invocatione collectae, quos Loinii in statu Mediolanensi, loco natali, hac hieme confecit. Primum tum opus aggreditur s. Zachariam extra Ecclesiam, quod intra quinque dies absolvit. Quo peracto ad imaginem s. Joannis Bapt., Praecursoris Redemptoris nostri, perficiendam movet. Qua pariter absoluta 25. Maji processionem diebus Dominicis a Pascbate usque ad festuni s. Michaelis Archangeli cum qua-tuor Initiis et ss. Sacramento ab immemorabili tempore observari solitam, circa novam Basilicam omnium primo instituit Decanus, ac Sanctissimum deportavit. Cui solemni primae processioni Maria Anna, Principissa ab Auersberg, cum sua domicella filia, ac magno concursu utriusque sexus comprecantium adfuit, cujus tarn pium opus ac laudabile facinus nulla delebit oblivio. Biduo post reperti sunt in dejectione supramemoratae turris campanariae tres numi cum cha-ractere gothico ac insigni regionis nostrae desuper signato; moneta haec fuit propria Provinciae, vulgo „Landtmünz“, quae extra Patriam nullum valorem obtinuit, quod etiamnum rin omnibus regionibus Italiae observari novimus. Optandum köret, ut denuo Primates Patriae quid tale introducere studerent ad commodum et bonum publicum promovendum, cum maxima nosträ tempestate penuria sit monetae minutae. Prima Junii, utpote die festo, cum Templum ab omni strepitu vacaret, Julius Qualeus sese eidem inclusit, ac speculo usus ad latus chori se effigiavit, ea arte, qua pollebat, ut in effigie vivus spirare videatur. Interrogatus, cur in liac ex quatuor imaginibus majoribus sibi locum selegerit, re-spondit, se liac de causa eo posuisse, ubi egentibus panis distribuitur, cum et is sat bonam portionem a divo Nicolao Thaumaturgo, liuius Basilicae Patrono, acquisiverit. Accidit 27. dicti mensis memorabilis casus in constructione huius Basilicae, cum liora sexta matutina e pontone pensili aliquo in summitate Templi locato inopinate rupto lapsus murariorum unus (alter enim se niature salvavit) in secunda contignatione subtus intra duas trabes brachiis innixus hae-serit, donec semivivus inde reportaretur. Cui ob evidens mortis periculum perterrito venae sectio ad-hibita, et triduo priori sanitati restituitur. Moles porro trabium ad infimum tectum, ubi caementum pa-rabatur, delapsa, septem laboratores nutu oculi prosternit, absque eo quin minimus ex iis laesus fuerit. Quod stupendum miraculum nulli alteri, quam divo Nicolao, qui lios omnes et reliquos hactenus a tot evidentibus periculis incolumes servaverit ac salvaverit. Aestas sicca ac serena opus specialiter hoc anno promovit, adeo ut 13. Julii actu initium tecto imponendo datum, quod spatio 6 septimanarum perfectum. Ob eandem siccitatem e contra fru-gibus nocivam, cum notabili tempore nulla pluvia visa fuerit, 26. Augusti ad templum s. Christophori, unius ex 14 in necessitatibus Patroni, vulgo „14 nothhelfer“, solemnis pro cessio instituta, et cum hoc comprecantes non exaudirentur, 2. Septembris altera ad Matrem Dolorosam Labacensem, post coeco restitutum visum miraculis claram, stabilita, ac maximo concursu habita optimo successu, cum Mater gratiarum nostros aridos et pene exustos campos sequenti die salutari et copiosa pluvia beaverit et refecerit. No tan dum hoc loco venit, quod Decanus ea de causa horologium solare eo locorum, ubi modo Sacristia visitur, a nepote suo Alexio Sigismundo Thalnitscher, utpote recenter absoluto philosopho ac mathematico poni et formari curaverit, ut vicinitati, cum sublato horologio magno commodo privaretur, aliqualiter interim consuleret. Inscriptio huic adnexa lectorem ultro humanae admonebit conditionis: HORAE PARS FLVXIT TACITE, DVM CONSPICIS HORAM TV QVOQVE FLVXISTI, QVI VELVT VMBRA FVGIS. Vigesima secunda Septembris Julius pictor, postquam Capellam s. Dismae perfecerat, salam Comitis Weichardi Ferdinand! Barbo, generis splendore et animi magnitudine clari perficiendam aggredi- tur, quam spatio duorum mensium ad miraculum illustravit, ut ars ne magis, an inventoris ingenium triumphaverit, dubium reliquit. Haec dum aguntur, alteram post nuperam ad Donawertham in imperio Romano contra Gallo-Bavaros ad Hochstet reportatam victoriam magno cum gaudio intelleximus, cum id 19. Augusti per spe-cialem cursorem Vienna a Comite a Kauniz, utpote per suum Capellanum Ludovicum a Pivizhaim Principi nostro Capitaneo nunciatur. Respirarunt tandem anxii hucusque animi ab omni timore inva-sionis et irruptione inimicorum. Ut proinde Deo debitae gratiae redderentur, cantatum in Oratorio Corporis Christi 28. mensis Septembris „Te Deum“, pontificante Decano in absentia celsissimi Ordi-narii et gravissime decumbente Praeposito Joanne Baptista Preschern, viro sapientia, eloquentia ac eruditione facile principe, qui eodem die vesperi hora septima pie in Domino obdormivit non absque luctu universal!, praesertim vero Academiae Operosorum Labacensium, qui decus suum ac gloriam, ceu praesidem intempestive extinctum dolebat. Proposuit is sibi dudum in neo-Basilica primam e suggestu ad populum dicere concionem, at Deus aliter disposuit et coelo maturum ad se avocavit. Meretur et is prosperam sui memoriam cum ope et consilio multum neo-fabricae profuerit. Cum itaque, ut supra dictum, tempus faveret, laboratum, usque dum binae turres ad aequa-litatem tecti deductae sunt; tum sub tecto usque ad 15. Noveinbris, donec 16 fornices, sacellorum et duorum chororum lateralium videlicet, perfecti sunt. Julius demum, postquam denuo statutum cum eo de pretio laboris futuri anni, iter suum in patriam cum suo scolari Carolo Carlini 25. dicti mensis aggreditur. Et haec de fabrica huius anni, pro cuius coronide addere übet, quod 80. Novembris, die festo 8. Andreae, primus ex neo-Canonicis D. Franciscus Bernardus Fischer in Oratorio Corp. Christi solemnissime fuerit installatus, quem una cum suo maecenate seu fundatore D. a Kierchberg ac universo Capitulo Labacensi a prandiis tractavit saepedictus Decanus, qui summopere laetabatur, quod non solum molem Basilicae eius industria sub tectum deductam, sed una pariter ministrorum numerum, qui hanc condecorare poterunt, eius consilio augeri coram viderit. CAPUT XVI. Acta anno MDCCV. Quintus annus fabricae palatior, ob binas memorabiles anno elapso ad Donawertham et Hochstet reportatas victorias, videlicet ob profligatos Bavaro-Gallos, ob Hungaros tumultuantes intra fines coliibitos, ob servatam Tyrolim, ob piratas Gallos mari Adriatico infecta re retrocedere coactos. Hi in-quam prosperi successus calcar addiderunt Decano, ut operi coronidem imponere pari zelo, quo ince-perat, conaretur. Nature proinde ac hiemis tempore meditabatur de necessariis, parsbat media, et ne quidquam suo tempore opus retardare posset, prospexit de omnibus, quin ultimo anno fabricae eadem pari felicitate, qua incoepta, terminari possit. Materialia proinde, uti lateres coctiles pro laqueari navis Basilicae oportuno hiemis tempore advehuntur; quibus paratis 16. Martii denuo initium fabricae datum cum fabri tignarii primum lignis pro turribus campanariis requisitis aptandis admoventur. Hoc intra octiduum opere finito, trabes pro laqueari sustentando construunt, quod hac de causa praevie facien-dum duxit Decanus, fabricae Director, ne cum Julius Qualeus pictor denuo redierit, a suo opere reas-sumendo tardetur. Quandoquidem de tali Julio sermo incidit, placet hic id subjungere, quod in eius commenda-tionem Labacensis quidam philosopbus absolutus, artis pictoriae gnarus, ex Perusina universitate La-bacum scripserat, prid. Id. Novem. ann. 1704. bis formalibus, praemissis praemitendis: „Cinianus Franceskini in pictura pater et Julii nostri Qualaei avus, qui primus in Italia esse dicitur et Carolo Morato anteponitur, supra quatuor portarum fastigia 8 angelos elegantissime effor-mavit.“ Paulo post subjungit: „Cum accurate considerarem, maxime picturas Franceskini, nunc primi Bononiae pictoris, easque cum Julii nostri combinarem, cui palmam darem dubius haerebam. Pro Franceskino mirabiles, alti et amoeni colores, vultium et vivae quasi carnis amoenitas, delineatio accura-tissima perorabat; pro Julio e contra alia a discipulo inventa et magistro ignota quorundam colorum compositio, magnarum figurarum majestas, ingeniosa inventio et vel maxime rara in primo non visa dispo-sitio. Si igitur uti saepius non male dixit Julius, primi mundi pictores non uni rei iuhaerendo, ean-demque laboriose expoliendo, sed per multa ingeniöse inventa artificioseque disposita opera immortale sibi nomen effecerunt. Qualaeum Franceskino, discipulum magistro palmam praeripuisse dico“. Aliud elogium dedit idem Romae existens litteris suis 17. Decembris ibidem Labaco trans-scriptis; „Si picturas Gavoli Romani cum Julii Qualaei conferam, nunc hic, nunc ille prae-valere videtur. Uterque promptus velox, fertilis; in ideis Julius velocior, in inveniendo fertilior; uterque amoenus in colorando. — Gavoli, si omnia opera eius consideremus, praestantior, imo ita praestans, ut nihil mihi in omnibus Romanis operibus in hoc genere arriserit, praesertim in opere sub 4 tholi partibus s. Aguetis facto, quod tarn rararn habet dispositionem, vultuum et colorum amoe-nitatem, ut rarior desiderari vix queat. Julio saepe officit nimia celeritas, Gavolio relatio quaedam vultuum et nimis reflexi luminis usus. Haec de utroque solita mea in dicendo liberalitate adnotavi, cui liaec non placent, suppeditet meliora, sententiam mutare parato. “ Redeamus, unde digressi sumus, ad fabricam. A 23. Martii usque ad 2. Aprilis textura lig-norum ac trabium ad sustentandum laqueare majus na vis Ecclesiae paratur, qua die laqueari ipso ini-tium datum, et ultra medietatem opus 18., reliquum vero ultima dicti mensis absolutum. Gypsatores tres 16. Aprilis in Sacello Corp. Christi exornando lenti operis initium dedere, donec cum iis conventum de pretio, non hebdomadatim, uti hactenus factum, sed de opere ipso universim elaborando. Quod tantum effecit, ut, quod pluribus annis non perfecissent, hoc ipso anno ad finem deduxerint, non solum Integra die, sed et noctis adminiculo inter lumina strenuain operam navando. Hinc factum est, ut 12. Maji altare sacratissimi Corporis Christi, et quod reliquum Sacelli perficiendum erat, expoliverint ad 10. Junii usque. Muratores ad parietes tarn intra quam extra Templum coemento obducendas accinguntur, et pars eorum portum sacrario pro officialibus Capituli nec non conservatorio suppellectilis Congregationis sacratissimi Corporis Christi destinato imponendo, occupatur. Quae dum aguntur, celsissimus Episcopus Ordinarius, cum denuo spes affulgeret maxima affinem suurn, Franciscum Antonium ex Comitibus ab Harrach, Episcopum Viennensem, ad Coadjutoris munus Archiepiscopacus Salysburgensis promovendi, iter suum Vienna Salysburgum 5. Maji aggreditur; quod, ut infra patebit, juxta vota cessit. Synodus interim, quae 26. Aprilis Oberburgii celebrari debuerat, ut Labaci sequenti anno in Neo-templo solemnius pro-ducatur conjunctis viribus, dilata fuit. (Contin uabitur.) * IV. MISCELLANEA. Alleluja post Missam de Requie? Quum tempore paschali administrandum est 88. Eucha-ristiae Sacramentum ante vel post missam de Requie, debentne dici Oratio et versiculi de tempore atque Alleluia? S. R. Congregatio ad relationem Secretarii sic declarare censuit: Affirmative quoad Orationem et versiculos, negative quoad Alleluia. Atque ita declaravit et servari mandavit et die 26. Novem-bris 1878. Absolutio complicis simulata. Episcopus Rodez Sacrae Poenitentiariae hoc dubium pro-posuit: Utrum scilicet confessarius, qui suum vel suam complicem in peccato turpi, ad meutern Bullae Apostolicae Sedis n. 10, simulaverat absolvisse, recitando v. g. orationem quamdam, vel alia verba nro-nuntiando, aut etiam tacendo, ita ut videretur tarnen per signa vel per manuum gestus revera poeni-tentem a peccatis relaxare, incurrebat excommunicationem specialiter 8. Pontifici reservatam, de qua agitur in praefata Bulla. S. Poenitentiaria, mature perpensis expositis dubiis, super iisdem pariter respondct: Confos- sarios simulantes absolutionem complicis in pecato turpi non effugere excommunicationem reservatam in Bulla 88. Benedicti XIV — „Sacramentum Poenitentiae.“ — Datum Romae, in 8. Poenitentiaria die 1 Martii 1878. De thurificatione in Missa. A R.mo hodierno Episcopo Salforoiensi quum a S. Rituum Con-gregatione exquisitum fuerit: An liceat absque speciali apostolico iudultu in missa quae celebratur cum cantu, sed sine adsistentia sacrorum ministrorum, thurificationes peragere, S. Rituum eadem Congregatio, referente Secretario, respondit: Negative juxta alia decreta. Atque ita respondit et rescripsit die 7 Julii 1880. V. Kteratur. Missale Romanum und Proprium der Laibacher Diözese. Die durch ihre Ausgaben liturgischer Werke rühmlichst bekannte Buchdruckerei und Verlagsbuchhandlung von Friedrich Pustet in Regensbnrg, deren Chef für seine eminenten Leistungen in diesem Fache Don Sr. Heiligkeit Papst Pius IX. mit dem Titel eines Typographus Apostolicus ausgezeichnet wurde, hat heuer die fünfte Auflage des Missale Romanum im Klein-Folio-Formate nebst dem Proprium der Messen der Laibacher Diözese vollendet. Auf die Herstellung dieses Missale und des Propriums wurde ein ganz besonderer Fleiß und die größte Aufmerksamkeit verwendet, weshalb dieselben sowohl durch die Bequemlichkeit des äußere» Formates, als auch durch die Stärke des Papieres durch die Reinheit und Schwärze des Druckes und Wohlfeilheit sich vorzüglich empfehlen. Ein anderer wesentlicher Vorzug liegt auch darin, daß sie. zugleich die neuesten Messen enthalten. Ein solches Missale sammt Proprium kostet, eingebunden mit Signakeln und Futteral, in der Katholischen Buchhandlung in Laibach (Domplatz Nr. 6) : a) schwarz Leder mit Marmorschnitt, Rothfchnitt oder Goldschnitt von 20—24 fl., b) roth Chagrin mit Goldschnitt 25 ft. (Dieser Eiubaud zeichnet sich durch Eleganz und Solidität aus), • c) fein roth Chagrin mit geschmackvoller, reicher Goldpressung und Goldschnitt 30 fl., d) „ mit Neusilber-Schließen und Rosetten 35 fl., e) „ mit vollständigem Beschlag in Versilberung fl. 37-50, f) „ mit Goldpressung und Farben-Einlage, mit complelem Beschlag in Vergoldung 45 fl. Feinere Einbände mit getriebenem Silber- und Gold- etc. Beschlag werden separat angefertigt und specifi- zirte Kosten-Anschläge von der Buchhandlung auf Wunsch gerne zugestellt. Gleichzeitig erschienen in neuer Auflage: Missae pro defunctis — editio 8. Rituum Congregationis, hujus formae sexta in Folio — mit Anhang für Oesterreich. Die Preise für gebundene Exemplare differiren zwischen 3—7 fl. VI. Concurs-Nerlautbarung. Da sich für die Pfarre Mitterdorf in der Wochein bisher kein Competent gemeldet hat, so wird die Com-petenzzcit für diese Pfarre bis zum 15. August d. I. hiemit verlängert. Die Pfarre Veldes im Decanate Radmannsdorf ist durch Todfall in Erledigung gekommen und wird dieselbe unterm 6. d. M. zur Bewerbung ausgeschrieben. Die Gesuche sind an das fürstbischöfliche Ordinariat in Laibach zu stilisiren. VII. Chronik der Diözese. Die höheren Weihen erhielten, und zwar das Snbdiaconat am 22. Juli, das Diacouat am 23. Juli und das Presbyterat am 24. Juli d. I., folgende Laibacher Theologen des III. Jahrganges: Hönigman Franz aus Ribnica, Jakliö Anton aus Dobrepolje, Kalan Andreas aus Stara Loka, Krek Franz aus Selea, Lavrenöiö Matthäus aus Vrhpolje b. Vipava und Nemaniö Johann aus Metlika. Der Seminarspriester Herr Johann Nagodö wurde als Pfarrcooperator in Seno2ece augestellt. Versetzt wurden die Herren: Koritnik Jakob, Pfarrcooperator in Senoäeöe, als solcher nach vornegg; Ferjanöiö Jacob, Pfarrcooperator in Domegg, als solcher nach Rovte. Strumbelj Martin, Pfarrcooperator in Fara bei Kostei, als solcher nach Metlika. Vakselj Johann, Pfarrcooperator in Metlika, als solcher nach Viänja gora. Borüstnar Josef, Pfarrcooperator in Viänja Gora, als solcher nach St. Cantian bei Dobrava. Die Pfarre St. Helena bei Lustthal bekam der bisherige Pfarrcooperator in St. Cantian bei Dobrava, Herr Franz Stupica, und wurde am 20. Juli d. I. auf dieselbe kanonisch investirt. Für den hochw. Herrn Johann Hudovernik, gewes. Pfarrcooperator in Selca, wurde der Defizientengehalt bewilliget. Am 3. d. M. starb der Pfarrer von Veldes, Herr Anton Umek, und wird dem Gebete des hochw. Diözesan-klerus empfohlen. Vom fürstbischöflichen Ordinariate Laibach am 6. August 1882. Herausgeber und für die Redaction verantwortlich: Anion Koblar. — Druck der „Narodna Tiskama“ in Laibach.