12
(Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, pe
Leto VI.
Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslon Mali list, Trieste, ca-sella eentro 37. — Urad : via Imbriani 9-IU.
Odgovorni urednik: dr. L. .BERCE.
POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za colo leto 10 L., pol leta 6 L., Aetrt leta 3 L. - IZVEN ITALIJE celo leto ‘24 L., pol leta i‘2 L., četrt leta 5 L.
arca 1928
Cent.
Leto VI.
JAN A
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
: A OGLASOV IN OBJAV
Za 1 cm, višine r 1 stolpcu 4 L.
Pri 5 kratili objavi 20% popusta, pri 10 kjratni objavi 30%, pri ‘26 kratni objavi (pol leta) 40%, pri 5‘2 kratni objavi (celo leto) 60% popusta.
MALI OGLASI: 80 stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; mastno 4«) stotink beseda; z VELIKIMI ČRKAMI 60 pt. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, IG marca: Hilarij in lacijan, goriška patrona. — Sobota, 17.: Patrik; Jedert. Nerelja. 18.: sredpostna. — Ponedeljek, 19.: Sv. Jožef. — Torek.: Aleksandra. — Sreda, 21.:	Benedikt;
Scrapijon. — četrtek, 22.: I.ca; Katarina; Benvcnut. — Petek, 23.:	Pelagija;
Viktorijam — Sobota, 24.:	Gabriel,
nadangel.
MALE NOVICE.
Tržaška škofija.
Za župnega upravitelja v Krkavče pri
Zgodovina kinematografskega filma.
Takoj ob začetku zadnje vojne so Nemci nenadoma planili na majhno Belgijo in jo zdrobili. Belgijski narod se je junaško branil, a je bil premajhen, da bi mogel ustaviti strahovito nemško vojsko. Mnogo belgijskih vojakov se je v zadnjem trenotku skrilo Nemcem v zasebne hiše. Stregla jim je Angležinja Miss (gospodična) Cavell. Nemci so, skrite vojake iztaknili in Miss Cavell 'obsodili na smrt ter jo ustrelili obenem ! z nekim belgijskim inženirjem. Za Miss ' Cavell je prosil usmiljenja tudi ameriški
iupiiega upravitelja v	p.i-	ik	a	nemški	generali	se	niso
de č. g. Karel Cesar, kapelan v Bujah. ^	’
Dr. Robert Marušič gre od Sv Vincen- j °nAnglež’ vilskoks je mis]il> cij,a k Novemu sv. Antonu za kapetana.
Buje, v ške-
daii
da bi se
te dogodke dalo spraviti v kinema-Škedenjski kapelan gre v Buje, v bke-	in	tem	tudi	kaj	zasluži1i.
denj pa pride č. g. Bregant, duhovnik p ten A I(
ir.   : X1   .1X1 f; *	A..., r.: „ni.nr i I 1	®
iz goriške nadškofije. Župni upravitelj v Klancu, č. g. Jakob Soklič, zapusti to škofijo in državo ter gre za župnega pro-vizorja v Št. Vid pri Ptuju. Čez mejo gre
icž je kmalu pripravil film,
1	imela se je že vršiti predstava. Kino bi kazal podzemljuh, v katerem spijo izmučeni belgijski vojaki, nad njimi
vizorja v m. via pn rmju. '%%%h‘%čuVa Miss Cavell, Angležinja visoke po-
do nadalje:	in ie prilclna; na drugi strani
Dragi, (v penzijo), Josip škoda, ekspo
zit na Pregarjah pri Hrušici, Podržaj, župni upravitelj v Bazovici.
■}■ Fran PoapiSil.
Ciril < i)e*-iej° nemški vojaki gospodično pred vojaško sodišče. Lepa je slika,, ki kaže Angležinjo pred vojaškimi sodniki s pikelhaubami. Na vprašanje sodnika, kaj ima povedati v svojo obrambo od
Zadnjič smo poročali, da je kap za-	.
dela v nedeljo 4. marca č. g. Franca govori na kratko Angležinja: »Vi sodi-Pospišila, župnika na Munah. Pozneje te!» Sodmkj ne spravijo iz nje hobene smo zvedeli, da je gospod umrl v po- besede vec. Mirno je
sprejela smrtno
nedeljek ob 1. uri. Pokopali so ga v sre- obsodbo. Druga slika zopet kaze ame
do 7. marca v navzočnosti 6 duhovnikov, riškega poslanika, ki med gledališko Pokojnik je bil doma iz Kastelca na Mo- predstavo prosi komandanta nemške ravskem, rojen 24. 9. 1867. Izpolnil ,ie vojske, naj Angležinjo pomilosti, genera torej 60 let Na Munah je Župnikova! 24 se drži strogih vojaških predpisov m let. Znana je bila njegova velika gosto- zavrne prošnjo. Potem zopet vidiš sliko ljubnost. Naj v miru počival---------------------------------—
Slaven Pivian umrl.	j	Velika	nCSreČt\
V Zagrebu je umrl dne 4. t. m.. Fran :
nemškega vojaka z gosli v rokah, ki je bil ustreljen zato, ker ni hotel streljati na obsojeno Miss Cavell; vojak je bil vse življenje goslar, glasba je prepojila njegovo srce, streljati ni mogel na usmiljeno žensko, ki je vojakom pomagala. Svoje usmiljenje je plačal z življenjem.
G. Vilkoks je prejel že 80.000 prošenj za vabilo na prvo predstavo, šest uradnikov je prošnje samo odpiralo. Obetalo se je že lepo plačilo za trud a nazadnje je šlo vse po vodi. Nemci so prosili angleško vlado, naj igranje tega filma prepove, ker bi zbudilo zopet spomine na vojno in dražilo Angleže in Belgijce proti Nemcem, kar bi samo škodilu miru. Tako se je tudi zgodilo.
Anglež Vilkoks se še ni dal premagati.
V	Parizu ima bogatega prijatelja Jeffersona, ki je gospodar velikega gledališča v Parizu. S tem sta se takoj zmenila, ker so Parižani prepričani, da francoska vlada ne bo prepovedala filma. G. Jefferson se že pripravlja na prvo predstavo. Poskrbel je, da bodo tudi nekateri imenitni Angleži lahko obiskali kino. Za Angleške poslance in časnikarje bo naročil poseben vlak na lastne stroške. Vlak bo odpeljal iz Londona ob 8. uri zjutraj, ob 2. uri popoldne bo že v Parizu. Na postaji bodo Angleže že čakali avtomobili ki jih popeljejo v gledališče, kjer jih sprejmejo Francozi. KinO' začne ob 3. uri in konča od 5. Nato bo gostom postreženo s čajem in ob 6. uri se Angleži že odpeljejo s posebnim vlakom in prispejo v London opolnoči.
Vsled potresa se je podrl brambni Serafin Vilhar, znamenit skladatelj. Bil n reke Santa Klara( iakQ ((a se jc
je sin slovenskega pesnika (tudi sklada- y(jda g ? m visokim yfAom razlila po telja) Miroslava Vilharja ter je bil rojen raynini San Fernando y Kaliforniji. Vo-na Kalcu pri Knežaku. Slava njegovemu da ^ uničila več krajev. Zadnja poro-spominu!	j	čila	govore o smrtnih žrtvah med 100 in
Mohorjeve knjige.	:	500.	Kraj nesreče je oddaljen od mesta
Na svetega Jožefa dan bodo gospodje Los Angeles okoli 50 milj. Kraja Fillmo-duhovniki in drugi poverjeniki vpisovali re in Piru se nahajata direktno v črti ude v Goriško Mohorjevo družbo. Člana- deročega valovja in je tam gotovo naj-rina znaša 6 lir. Za ta denar bodo člani več žrtev, ker je dolina tam zelo ozka in jeseni prejeli pet knjig, in sicer	j	dere	voda z največjo silo. Potres se je-ču-
1.	Quo vadiš? sloveči zgodovinski ' til samo v tamošnji najbližji okolici ostala roman poljskega pisatelja Sienkievvicza. Kalifornija pa po potresu ni prizadeta. Prevedel dr. Joža Glonar.	I Ker so brzojavne zveze porušene, je
2 Pravna čitanka, zbirka poučnih se- jzveza z nesrečnimi kraji še nemogoča, stavkov o gruntni knjigi, testamentu, itd. Kot žrtve predora nasipa je bilo do-Spisal advokat dr. Brajša.	!	»Pravljemh 100 mrtvih. Materialna
F	#	~	škoda pa znaša vec milijonov dolarjev,
3. Zgodbe sv. pisma nove zaveze.	, ker	nj uničen samo nasip, temveč tudi
slikami.	j_______________________________________________
4. Vipavske korenine. Povest, spisal dr. :
'V Ameriki.
električna centrala in rodovitna pokrajina s farmami. Po novih poročilih se nasip ni podrl radi potresa, temveč zato, ker je zadnje dne silno deževalo in so ogromne mase vode razgnale nasip. Nasip je bil zgrajen še le pred enim letom, Največ mrtvecev so našli v soteski pod nasipom, kjer je voda z grozno silo drla v dolino. Vodovod mesta Los Angelos je imel tam delavsko naselbino 150 ljudi, od katerih se jih je komaj 40 rešilo. Nesreča se je zgodila po polnoči, ko je vse spalo. V nadaljnjem toku je voda razdejala kraj Nevvdell in poplavila dolina Fernando, kjer jc bilo tudi 10 smrtnih žrtev. Prebivalstvo je v silnem strahu. Društvo rdečega kriza v Los Angelesu je poslalo pomožno ekspedicijo, ki pa je ostala brez uspeha, ker so prebivalci vodovodne naselbine skoro vsi mrtvi.
Alojzij Remec.
5.	Koledar za l. 1929.
Razvcn tega bodo člani imeli po zni-
Korajžen Šejk.
Arabski šejk Feysal, mohamedanski staroverec in poglavar Vahabitov, se je
Žani ceni na izbiro vezan molitvenik z vzdignil na vojsko s kakih 20 tisoč mož. debelim tiskom uReši dušo« (po 4.70 L) j Namen ima vso Arabijo združiti pod in molitvenik za mladeniče (vezan, 360 svojo oblastjo in še Angleže nagnati, strani) ((Življenja srečni p0t» (spisal Vprašanje pa je, če bodo Angleži ubo-škof Anton Martin Slomšek) za 4.50 lire. j gali.
Pohitite in vpišite se brž, da ne boste jeseni ostali brez knjig, kajti lani je za-
Čudne igre tako.
Petleten deček v mestecu Kandelu v stonj prosilo za" knjige 800 zamudnikov! bližini Londona jc videl, kako je zaklal Kjer ni poverjenika, pišite naravnost na mesar v domači hiši prasca. Naslednji tajništvo Goriške Mohorjeve družbe, dan je pregovoril svojega pravtako pet-
Gorica,	via	Orzoni	36	A.	IIetnega. Priiatelta. da se 3° igral z	njim
j	«mesarja». Prinesla sta težko	sekiro, tri
Sila	morgkeg-a	viharja.	j	ostro nabrušene nože, skledo	tople	vode
Na Japonskem je 11. marca strašno in skledo za kri. Nato je zvezal deček divjal vihar na morju. Pet ladij se je j svojemu tovarišu roke in noge ter ga potopilo, na njih 165 mož posadke. Nek j hotel > res zaklati. Udaril ga je s sekiro velik parnik je vrglo ob skale, da se po glavi ter ga zabodel parkrat z no	Angleški lelnlec Kinkead je delal po-
je razbil. Valovi so pljuskali daleč preko žem. V zadnjem trenutku pa so pribiC ' ikusej kako p; presegel vse dosedanje bregov in poplavljali obrežne vasi, polja sosedje, ki so težko poškodovanega in nasade.	1	dečka rešili gotove smrti.
„Secealj&“.
Neki časopis je v februarski številki z ozirom na slike Tone Kralja pisal, da je Kralj secesionist. Pri tej konstataciji sem se nehote zasmejal Secesionistična struja je cvela ob koncu 19. stoletja, zamrla pa z 20. toletjem; pri nas imamo v cerkvi le dva secesionista: Groharja, ki je slikal z odobrenjem kardinala Mis-sie cerkev na Libušnjem, in pa še živeči, čisto secesionistični arhitekt Fabjani, ki je sedaj član goriške škofijske umetniške komisije. O drugih secesionistih ni govora, ker jih ni. Tone Kralj je toliko secesionist, kolikor je d’Annunzio katoliški pisatelj. Pisec tislih vrst naj bi prebral kako moderno knjigo kakega katoliškega avtorja o umetnosti.
Le bolj počasi.
rekorde v hitrici zračnega letanja. Pri tem je padel v morje in utonil.
Mehika in svet.
Mehikanski predsednik republike, Ka-les, že dolgo preganja katoliško' cerkev. Svetovna vest sc še ni oglasila proti njemu, ker ga krijejo framasoni, judje, socialkomunisti in ameriški petrolejski milijonarji, kateri bogate na račun Mehike oz. njenih petrolejskih vrelcev. Amcrikanci radi oznanjujejo človekoljubnost, ako njim kaže (n. pr,. Wilson, Coolidge itd.); če pa ne kaže so brez srca. Katoliška cerkev se je slednjič obrnila na katoliško časopisje, da zanese v svetovno javnost nekaj zanimanja za razmere, v katerih trpe katoličani v Mehiki. Kardinal Gaspari je v imenu Sv. očeta pisal Amerikancem sledečo okrožnico:
((Čestokrat je že povzdignil papež v slovesnih nagovorih in okrožnicah svoj glas, da pove svetu resnico o Mehiki; toda zviti načrti preganjalcev Cerkve, ki so spretno vse prej premislili, so zabra-nili, da ne bi ga celotno čuli. Da, pogo-stoina so ga celo čisto zavili, to pa posebno takrat, ko bi bilo najbolj treba, da bi ga razumeli.
Časopisje Združenih držav je v izvrstnem položaju, da temu zlu odpomore. Sveti oče bi z veseljem pozdravil, če bi se mu pomoglo, razglasili civiliziranemu svetu resnico, in tako olajšati bedo ene neizmerne dežele, da, celega naroda, ki ga tlači najkrivičnejše vseh verskih preganjanj.
Zgodovina še ni videla, kar bi bilo sličnega temu preganjaju, ceio ne v prvih časih krščanstva, ko niso vere niti za časa cesarjev Nerona, Kaligule in Domi-cijana preganjali po zasebnih stanovanjih, katakombah in pokopališčih. Ali zdaj pa ne trpe v Mehiki ničesar, kar bi bilo kolikortoliko še katoliško, niti ne zasebne svete maše ali delitve svetih zakramentov, činov, ki so jih kaznovali v neštetih slučajih s smrtjo, in vedno vsaj z denarno globo, ječo in krvavo sramoto.
Usmrtitve so na dnevnem redu. Vsakovrstni brutalni atentati nasproti katoličanom se vrše brez vsake kazni. Najbolj zločinskih nasilij se poslužijo, da jih privedejo do odpada od vere in jih spravijo v dušno in nravno propast.
Vkljub svojemu junaškemu odporu — in ta ne vzbuja le našega občudovanja, marveč tudi od strani civiliziranega sveta. v kolikor so mu dejstva znana — to ljudstvo spoznavalcev in mučenikov ne najde duše, ki bi se odzvala njegovim klicem na pomoč ki bi ga rešila pogina in ki bi obenem ves civilizirani svet oprostila sramote, ki je v tem, da pripustijo tako divje preganjanje sredi XX. stoletja, ki ga vendar tako slave radi njegovega kulturnega napredka.
Če bi moglo časopisje Združenih držav, če bi moglo vse ljudstvo dobiti uspešno sredstvo proti taksni socialni nesreči, bi si steklo nevenijivo slavo v zgodovini kulture in vere.
Peter, kardinal Gaspari.
Tako je pisal državni tajnik. Nekaj uspeha je dosegel, kajti ameriški katoliški listi začeli so huje pritiskati proti Kalesu in vpliv te časopisne propagande se občuti tudi v evropskem časopisju.
Oborožba.
V	Franciji so izglasovali nove vojške postave. Po teh novih paragrafih so k obrambi domovine obvezane tudi ženske, ki bodo v slučaju potrebe mobilizirane. Stalne armade bo imela država 525.000 mož.
Šola trpljenja.
V	Rottenburgu na Nemškem je škof dr. Pavel Viljem Keppler postal slaven po svoji knjigi «Vec veseljah Ob izbruhu svetovne vojne, ko je val gorja zagrnil narode, izdal je isti slavni učenik novo knjigo, sestrico prve, z naslovom «Sola trpljenja». Ker smo sredi postnega časa in se bliža Veliki teden, bo primerno prebrali par globokih resnic iz tiskane »Sole trpljenja«.
★
«Iz trpljenja poduk« je bil starogrški rek. Že najstarejše modroslovje in pesništvo je poznalo to korist in jo cenilo Sreča laže, nesreča je vselej odkritosrčna, pravi Boecij, ki je to sam preskusil v ječi. Sv. Zlatoust pa de: Bridkost jc najboljša šola modroslovja.
Sami vemo po lastni skušnji: kadar je silno gorje pretreslo vse naše bitje do dna, tedaj sc jc izvršila v našem duševnem življenju sprememba; naenkrat smo jeli drugače gledati mnoge stvari, misliti drugače, soditi drugače, ocenjevati drugače. Očala bridkosti so nekatere stvari povečala, druge pomanjšala; vse obzorje in ves način gledanja se je spremenil.
Solze oko zameglijo, pa ga tudi splaknejo. Kdor še ni sveta videl skozi solzo, ostaja nezrel in površen v mislih in sodbah. Ne j d ra go cenejša skušnja jc trpljenje; velika potovanja in druge skušnje ga ne morejo nadomestiti.
Dober učitelj jc trpljenje, priljubljen pa seveda ne. Robato nastopa, trdo in ostro uči, pred njegovo resnobo se nam srce krči. Pa kdor potrpežljivo v ti šoli vztraja, temu nikdar ni žal. Pri tem mojstru nauči se v urah in dnevih več ko drugače v mescih in letih.
Tudi dobro pridigati zna trpljenje »n je spreobrnilo že mnogo ljudi, ki niso hoteli nobenega pridigarja poslušati. Pridiguje kakor Janez Krstnik v puščavi, ki pot pripravlja Gospodu. Kaj dosti je takih, ki brez tega vodnika in priganjača ne bi več našli poti do doma. Nemalo jih je, ki le skozi noč trpljenja pritavajo do luči vere. Kadar jc dovolj temno, se večne zvezde zableste na nebu.
Ničastemu učencu pa seveda najboljši učitelj nič ne zaleže. Tudi trpljenje more k modrosti voditi samo tistega, ki se da rad podučiti in z vnemo posluša. Poskusi že iz majhnih težav izluščiti nauk in kaj modrosti nabrati za življenje: tedaj ti bo veliko gorje visoka šola. Pa žalibog, kadar mine vihar, premnogokrat nespametno otresemo s sebe dobre spoznave in sklepe, ki jih je nesreča prinesla, in ves dobri nauk gre po vodi.
Splošno se priznava, da je trpljenje za nravni razvoj in vzgojo značaja kar nujno potrebno; da ne more veljati za skušenega moža, kdor ni šel skozi ogenj bridkosti; da bi življenje brez nadlog postalo kot mrtvo morje; da se mora vsak resničen in velik napredek posameznika in človeštva porajati iz trpljenja.
Če vrže ladjo vihar po neskočnem morju v neznano, se kajkrat odkrije
otok, ki še ni na nobenem zemljevidu zaznamovan. V viharju trpljenja marsi-kak človek šele odkrije samega sebe, zazre v svoji notranjosti neslučene globine, v teh globinah še nekovane zaklade zlata, ki jih bo treba dvigniti in prekovati. Kaj mnogo jih je, ki brez gorja ne bi bili razvili svoje polne sile, vsega svojega bistva.
Spet in spet je potreba življenje po-svežiti in poglobiti. V dobrih dneh se tako rado izmaliči v mešanico tujega, zgolj vnanjega, praznega, le malo pa lastnega, notranjega. Nametano je vkup iz slabotnega hotenja, nečednih teženj, zanikrnih dejanj; izposojeno, priberače-
no, nakradeno iz okolice, iz drugih življenj, ki tudi sama niso dosti bolj prida. Novo, globočje življenje more se tedaj premnogokrat započeti le po trpljenju.
Jedrnato in krepko je označil vzgojno vrednost trpljenja sv. Pavel: »Hvalimo se tudi z nadlogami; vemo namreč, da nadloga prinese potrpežljivost, potrpežljivost pa skušnjo, skušnja pa upanje, upanje pa ne osramoti«. (Rim. 5.3-5). S trpljenjem se vadi kristjan v potrpljenju, in šele v potrpljenju se vsaka druga krepost preskusi in obnese. Tdko utrjena in preskušena čednost pa nam daje tem večje pravo, vso svojo nado staviti v Boga.
Kaj nam z dežele pišejo
Iz Št. PETRA na Krasu.
V	sredo dne 7. marca smo spremili k večnemu počitku moža, ki je s svojim javnim delom za občni blagor zaslužil, da mu posvetimo par vrstic v spomin.
Matija Penko iz Gradca št. 1 po di-mače «Markulin» je bil daleč na okoli znan kot mož poštenjak in vnet delavec za zadružništvo na Pivki. Rojen je bil 20. februarja 1840 v preprosti kmečki kiši. Bog mu ni dal lastnih otrok zato je veliko deloval za druge. Nesebičen kot je bil, ni iskal svoje časti, ampak je liho in vstrajno iskal le kako bi storil mnogo dobrega drugim. Dne 1. maja 1895 je bil eden izmed glavnih stebrov pri ustanovitvi Hranilnice in Posojilnice v št. Pe-tru na Krasu, kateri je celih 28 let bil delaven in moder načelnik. Pa starost in bolezen sta mu oslabila telo, da je moral odložiti to mesto na rame mlajših. A njegov duh je ostal svež do zadnjega diha. Bil je večkraten župan občine in je s svojim nepristranskim delom zaslužil spoštovanje vseh.
Da so ga visoko spoštovali priča številna udeležba pri njegovem pogrebu. Lepo so donele žalostinke gg. iz Postojne. V izbranih besedah je počastil spomin ranjkega g. svetnik iz Slavine Luka j Smolnikar, ki je kot prejšnji 'kurat v' St. Petru pač najbolje vedel ceniti blagega ranjkega kot značajnega moža, ki je ljubil svoj dom in rod kot malo drugih ljubi rodno zemljo in ljudstvo, ki sij s trdim delom služi vsakdanjega kruha.;
G.	Alojzij Rebec, je v imenu odbora oc.e-; ni! zadružno delo umrlega, ki si je vi Hranilnici in Posojilnici postavil trajen \ spomenik med našim ljudstvom.
Opazili Smo pri nogrebu tudi g. Ron-j chi, podeštata v Št. Petru, ki je izrazi!! sorodnikom svoje sožalje, kar je zelo ugodna uplivalo na navzoče. Počivaj v miru — blagi mož.
RICMANJE.
Tudi letos bomo praznik sv. Jožefa praznovali s primerno cerkveno pobožnostjo. Vernikom bo dana priložnost opraviti sveto spoved, že v soboto 17. marca se bo zvečer spovedovalo, v nedeljo bodo sv. maše ob 6., ob 8. in ob 10., vmes pa tudi spovedovanje; tudi po večernici bo prilika za spoved, enako na dan sv. Jožefa in tudi še naslednji- dan 20. marca.
Domačinom priporočamo, naj bodo s tujci prijazni in postrežljivi. Gostilničarji naj se tudi letos drže obljube, kakor so že lani lastnoročno podpisali, da bodo svoje lokale nadzorovali, da ne bo nikjer plesa in godbe, kar že itak v postnem času ne sme biti. Naprošamo tudi županstvo v Dolini, naj skrbi za red zlasti okoli cerkve, da ne bo v bližini |
»cerkve takih predstav, ki povzročajo šum in motnjo božje službe. Tisto naj se namesti raje kje bolj iz vasi na prostem.
Ravno sredi vasi je podrta ena glavna svetilka, ki bi ravno te dni dobro služila. To je treba popraviti. Njega dni je vaško načelništvo pobiralo «štantni-iio» in je tudi skrbelo za taka popravila. Zdaj pobira štantnino' občinski dacar, pa je tarifa tudi močno zvišana. Zalo naj bi občina tudi tozadevne poprave oskrbela.
Dalje prosimo tudi krčmarje, naj mo-'ujejo sedanjemu ceniku, da sc ne bo vino čez noč podražilo za 20-40%. Tako naj se starega cenika drže tudi vsi drugi prodajalci. Če bo vsakdo storil svojo dolžnost po krščansko, bo praznik sv. Jožefa lep in blagoslovljen dan, Bonu na čast, pa tudi naši vasi na ugled. BUDANJE.
Če gremo v Ajdovščino kupit kruh, je po 1.80 L kg. Pri nas je po 2 L. Pa morali bi ga na vago prodajati, ne na oko. Kajti zgodi se, da hleb ne tehta vselej cel kilogram, na ta način pa je kruh tem dražji. Občinstvo bi moralo pri vseh prodajalcih zahtevati, naj se prodaja na vago.
Nočno izostajanje fantov in deklet se nam kar nič ne dopade. Bolje bi bilo zlasti za dekleta, da bi bile zvečer doma, i;er noč ima svojo moč....
KOMEN.
Na dopis v 10. štev. se je čutil g. po-deštat Pagnini užaljenega ter poslal uredništvu sledeča pojasnila, katera poj časnikarski korektnosti priobčujemo, v kolikor zadevajo dejanski stan:
«1. Enotne občine komenske ni, marveč so štiri samostojne občine: Komen, Gabrovica, Gorjansko in škrbina.
2. Ko sem prevzel upravo, je bilo 5 uradnikov in sicer 2 za Komen, eden za Komen in Škrbino, eden za Gorjansko in eden za Gabrovico. Sedaj pa so sledeči: eden za Komen — eden za Gabrovico, Gorjansko in Škrbino — en računovodja (8 mesecev od 10 mesecev moje uprave), ki mora urediti upravne reči teh občin za čas od 1. 1913. dalje — en diurnist, ki dela v presledkih v posameznih občinah posebno za anagratijo.
3. Ni res. da je bila zvišana taksa na živino, predvsem zato, ker za 1.	1928. sploh še ni bila določena, drugič pa pre-fekturne naredbe izrecno zahtevajo, da se taksa zniža iz ozira na znižano ceno žfvine in na revalutacijo lire. Ta taksa bo za 25% nižja od takse za 1. 1927.
To sem moral pojasniti«.
Nato podaja g. podeštat še sledeče: Od 1. 1917. je bila komenska občinska bilanca vedno pasivna. Letos je izravnana (t. j. tega leta dohodki bodo popol-
noma krili tega leta izdatke). Ko je on prevzel občino (v oktobru 1926.) so znašali občinski dolgovi 200.000 lir. Teh ni on^kriv.
Letošnje občinske davščine bodo nižjo kakor lanske. Če bo mogoče, se bo za 1. 1929. občinska doklada na zemljiški davek znižala za polovico.
HUJE.
Eni pravijo, da ni dobro, drugi menijo, da ni slabo. Naša mladina se oblači elegantno in fino. Pred 40 leti smo imeli vso obleko iz domače volne in domačega platna. Pri obleki pa smo imeli žep, v katerem je cingljala kakšna kronica. Zdaj kupujemo fabriške, navidezno fine obleke, a krojač dela vsem v žepu luknjo, skozi katero s<^ zgubljajo novci ob nedeljah. Za cerkev iie maramo dosti; če je lepo vreme, gremo tja do lipe, ki se košati pred cerkvijo sv. Lovrenca, če je mraz ali dež, pa še pod lipo ne gremo. Če zvon zapoje, nas nič ne gane; drugače je pa, če se oglasijo orglice ali harmonika; to nam brž noge privzdigne.
Za pust pa ni bilo ne ohceta ne plesa, pa tudi ploha niso nič vozile naša dekleta.
ŠTORJE pri Sežani.
V nedeljo 4. marca smo spremili k večnemu počitku 26 letnega Pavla Uršiča po poklicu krojača. Leta 1922. je Pavel služil pri topničarjih v Firenci. Nekoč se je vozil na topu, ki se je tako nesrečno prekucnil, da jc Pavla nevarno zadel v desno rebro. Več mesecev je bil v vojaški bolnišnici, potem še v tržaški, a zdravje se mu ni več popravilo. Šel je domov. Pet let skoraj ni šel od doma, šesto leto pa je legel v posteljo. V soboto
3.	marca je izdihnil svojo blago dušo.
V	nedeljo ob 4. je bil pogreb. Pred hišo mu je zbor zapel žalostinko in nato se je razvrstil sprevod, v katerem so nosili mnogo vencev — najlepša dva sta bila darovana od mladine. V cerkvi je po končanih obrednih molitvah zopet zbor zapel žalostinko. Ko so rakev položili v grob, je g. župnik dovršil obred in potem napravil kratek govor. Nato je govoril še g. Zorko Bekar. Spet so pevci zapeli žalostinko in pogrebci so se jeli razhajati. Tovarišu Pavlu želimo, naj se raduje večne mladosti v Bogu! Družini in sorodnikom naše sožalje.
Mladina.
PODSTENJE pri Bistrici.
Naša vas ne dela izjeme v tukajšni okolici. Nekateri gospodarji si dobro pomagajo z živinorejo, sadjarstvom itd. Večina pa le bolj siromašno naprej vleče. Ne manjka pa niti lahkomiselnosti, ki bi se prav za potrebo opustila. Tako je neki gospodar obetal fantom 15 1 vina za ponočne norosti, neki drugi je obljubil za nočno razgrajanje 100 lir. Čemu neki se denar proč meče! Fantje hi bili pa tudi na boljšem, če bi sc pametno zabavali pa iz dobrih knjig tudi kaj koristnega učili.
Mlad vaščan.
LOKEV.
Za pust so fantiči napravili sejo in so sklenili, da ples mora in mora biti. Šli so prašat oblastva, ki pa niso dala dovoljenja. Kar ni fantom uspelo, dosegli so dekliči, šle so in tako lepo prosile s povzdignjenimi rokami in solznimi očmi, da so omehčale trda srca. Ples je bil v nekem skednju tri dni. Tudi maškarali so. Seveda se pametnim ljudem to ma-skeranjc nič ne dopade: je bolj neokusno ko smešno. Nekateri so sli tudi nabirat po hišah. Tudi v Dane in Kačiče so se podali na biro. Res je to stara navada, a v sedanjih časih ni več primerna.
Tisto noč po. pepelnici so neznani malopridneži obiskali našega ^ duhovnika. Skozi okno so zlezli v farovž, misleč, da jih čakajo lepi tisočaki, a imeli so smolo
PODLISTEK.
Goslačeva hči.
10-;
(Spisal X*«)
oJera, pa uprav ti mi ga boš«, draži jo zopet; «premalo te je, da bi se ubranila; če ne, pa še tebe na voz zbašem«. «Reci, kar hočeš, jaz ga ne bom, magari, čeprav se na glavo postaviš«, zavrne mu žanjica jako razsrjena.
«Pa ga boš!« kljubuje ji hlapec nalašč ter vrže par snopov sam na voz. «Glej, ko bi bila gostačeva še pri nas, pa bi tebe sedaj ne silil. Mana se ni nikdar branila, kadarkoli sem ji kaj takega velel. Zakaj pa si jo od podila?«
Te besede pa so jo kar privzdignile od tal, tako so jo zbodle. Dobro je -poznala Korenove domače razmere, vedela vse spletke radi Jurija in Manice, a sedaj je stvar po svoje obrnila, da je pičila dva ob enem. «Kaj sem jo jaz pre-
podila od Korena?« zakriči na glas. «Aha, saj vem zakaj se tako poteguješ za njo. Oče je že vedel, kaj je storil, ko je postavil njo in starca pod kap«.
«Jera, ali sc ti ■je po noči kaj sanjalo, da tako bledeš?« vpraša jo norčavo. «Alco bi bila ti gospod, gotovo bi naju že oklicala«.
«Oj, Andrej, brez norčije! Saj vem, kako jc«, očita zopet. «Kdo je pa tisti, ki vedno žvižga gori po Korenovem dvorišču in pri fari pred cerkvijo postaja in..«
«Glej jo no, babnico sitno!« zjezi se Andrej resno. «Menda naj tebe hodim vprašat, kdaj smem ukati in peti, boš li morda ti pometala s svojim strupenim jezikom pred cerkvijo, kjer se zbiramo in kramljamo mi fantje od fare, ko smo bili popreje pri nauku, morda bolj pošteno ko Žabarjeva Jera. Če zved6 to naši fantje, premeljejo ti tvoje suhe kosti. Veš, Jera! Manico pa mi le pusti v:
miru; čeprav je gostačeva, pa je vendar več vredna nego sto bab tvoje baže in še ti po vrhu!»
Reza jr prišla v silno zadrego radi Mane; Barba pa je počasno mlela svoj ljubi kruhek in vse brala z obraza. Toda uverjena o nedolžnosti gostačeve hčere zbere vso svojo govorniško zmožnost, srpo pogleda Jero in reče oblastno: «Fej te bodi, Jera! Tako si stara, pa še zmerom tako neumna in zrela in še hudobna1 zraven. Pusti že vendar to ubogo Mano- v miru. Da bi bila le vsa naša dekleta taka! Toliko mora trpeti z očetom, za plačilo pa ji je obrekovanje. Sram te bodi, Jera! Kdaj neki te bo srečala pamet? O, saj vem, zakaj si ji tako ljubezniva! Lani ti je povedala v obraz, kar ti je šlo po pravici, in tega ne moreš več pozabiti. Prav je imela Mana, prav, saj si še danes ravno taka.«.
«Kaj neki mi je povedala?« vpraša Jera navidezno mirna, a jeze prebledela. «Kaj ti je povedala?« začudi se Bar-
ba. »Nikar sc ne delaj še bolj neumno nego si! Raje molčim...«
“Da, molči, molči, Barba!« zamrmra zaničljivo Jera, vtakne preostali kos kruha v žep in odide na svoje mesto žet. «še pes ima pri jedi rad mir, samo jaz ga nimam«. Tudi ostale žanjice sc polagoma porazdele na prejšnje kraje. Reza pa sc ponudi sama, da gre hlapcu snopje na voz podajat: in to je bila za hlapca velika odlika, za veliko deklo ne malo ponižanje.
Govorila nista skoro nič. Andrej je bil navoljen, Reza pa tako zmedena, da je vedno narobe podajala snopje njemu v roke. žal ji je že bilo, da se je tako ponižala, ker hlapec je ni priazno opominjal, temveč režal nad njo, kakor bi ne bila nič boljša nego Jera.
Jezilo je Andreja. In kaj bi ga ne? Njegovo srce je bito še vedno slobodno, na Mano niti mislil ni, na kako drugo še manj. Reza se je sama skrivaj zanimala zanj, a srca ni še odkrila niko-
brat
Sežani.
Na povabilo sežanskega grajnica An-ilre.ja Velkobosa sem prišel na pustni torek že na vse zgodaj v Sežano. Po zajtrku, kd mi ga je dala Velkobosova boljša polovica, sem si ogledal bivši «cesarski hof» sežanskega cesarja, katerega je kupil Velkobosi baje za pet tisoč lir. Najbolj me je zanimala orožarna, ali bolje rečeno starinski muzej, v katerem se nahaja razna ropotija, kakor: siari •šivalni stroji, razne maši ne, mlinčki za «kofe«, motike in lopate in bogsigavedi kaj še. Med to staro šaro sem iskal tudi ono mesarico, s katero je Martin Krpan odsekal Brdavsu glavo, pa na mojo veliko žalost mi je Velkobosi povedal, dajo je pred kratkim prodal nekemu Pivčanu.
Ostali «hof» je podoben bivališču nekdanjih sežanskih «fučarjev». Razdeljen je v tri štibeljce in v kuhinjo. V teh -šti-beljcih se je nekdaj ukvarjal s šili in kopiti njegov prejšnji lastnik. Hudomušni pesnik-samouk je zloži! o nje*i imenitno pesem; zadnja kitica te pesmi se glasi:
«Miza tam stoji, na njej so šila tri; krivači so na tleh, pod mizo prazen meh».
K «hofu» je prišteti še hlevček za dva sivčka in eno kozo. Pozabiti še ne smem verande pred hišo, kjer ima domača gospodinja vse polno lončkov s cveticami. Te cvetice je že večkrat doletela nemila usoda •— in to je bilo takrat, ko je bil Velkobosi sam nekoliko v rožcah -— da so zletele z lončki vred na klanec pred Markotova vrata! Sežanci pravijo, tla je bila takrat v «Gradišču» cvetna nedelja!
Okrog poldne sem šel z »Gradišča« v sežanski «Britof», zijat pustne šeme in prismojence. Po ulicah in klancih je bilo vse polno radovednega «fulka»: starih babnic, katerim se je ta dan «gvišno» ječmenček prismodil, otročajev in zakasnelih devic. «Troštale» so se, da bodo gotovo letošnji pust zlezle v zakonski jarem, pa jim je uneslo, ker «njega od nikoder ni».
Pustnih šem sem bil kmalu sit, zato sem jo mahnil na sežansko «Pctlerko-mando«. Na borjaču me je pozdravilo društvo sežanskih penzijonistov; vsa druga društva so šla v Sežani rakom žvižgat! Solnčili so se in modrovali.
Prišedši v bajto — pardon — v hišo, čul sem nenavadno kričanje. S prva sem mislil, da imajo notri gramofon. Ko se je pa odprl stranski štibeljc in se je iz njega prikazalo starikavo babše, sem doznal, kaj je. Ko bi to postavo videl kje na samem, ali v kakem gozdu, vtaknil bi fajfo v briftošelj, palico pod pazduho ter jo ubrisal po bližnjici domov. Tu pa sem se ji postavil po robu. Prigovarjal sem ji, naj se potolaži in naj bo dobra ker potrpljenje železne duri prebije. Babnica mi je ugovarjala, ter mi hotela pred nosom zapreti svoj «šti-belc«. Jaz pa sem se okretno zbasal skozi vrata ter prišel v prepovedni prostor, še prodno ie babnica vedela kdaj^
Ta brlog je bil podoben muzeju Andreja Velkobosa. V njem so bili razni predmeti iz prazgodovinske dobe, penezi od Marije Terezije in Napoleona ter »knofi« od rajnega Štefana iz Gorenj. V raznih lončkih in piskrčkih so bila mazila in obliži, manjkalo ni niti znamenite mer-čanske medvedje masti. Druščino so delali babnici zvedava miška, križasti pajek in ogromni škorpjon, ki je maširal po zidu. Da ni bilo na zidu edine slike sv. Marjete, mislil bi, da sem v posetih pri kaki stari čarovnici.
Ko se je babše potolažilo, pokazalo mi je vse svoje zaklade. Odprlo je veliko pisano Skrinjo, v kateri je bilo več^ blaga ko v marsikateri manifakturi. Zanimale so me znamenite idrijske »špice«, katere ima prišite pri poročni »kotli«. Zraven «kotle« je ležal še poročni «krancel,i« kot spomin na srečno omozi-tev. Velike vrednosti je kakih petnajst ducatov svilenih rut; sploh pa bi predaleč zašel, če bi hotel popisati vso grdirobo, ki se nahaja tu. Mračilo se že, ko sem se poslovil od nje in njenega štibeljca.
Ker je bilo še prezgodaj za iti spat na tic Pajcove dilje, pohajal sem po Sežani ter «špegal» sežanske «frajlice», ki so prihajale vse zlikane in «spucane», v belih rokavicah s svojimi kavalirji na veliki maškaradni ples, ki se je vršil pri Treh Kronah. Da ne bi kdo rekel, da nisem nič dal zaslužiti sežanskim birtom, stopil sem v bližnjo gostilno. Notri sem dobil Poldeta Baličevega	iz,	Plešivce
Možko je sedel za mizo, pil	ter	neprene-
homa hvalil svojo Metko. Ker sva že od nekdaj stara znanca, sem	prisedel k
njemu ter naročil liter »žvizgovca«. Pri sosedni mizi so sedeli štirje sežanski strici in kvartali. Igra jim ni šla po volji; neprenehoma so zabavljali črez birta in kvarte.
Ko je mežnar Petelin odzvonil- pustu in pustnim šemam, šli so strici iz gostilne; za njimi sva šla ludi midva. Polde v Plešivco, jaz pa na	tic	Pajcove
dilje spat.
Odbor hranilnice in Posojilnice v Št. Petru na Krasu
naznanja žalostno vest da je gospod
MATIJA PENKO
soustanovitelj in prvi načelnik naše Zadruge, posestnik v Gradcu št. 1, večkratni župan in častni član občine Št. Peter na Krasu, preminul po dolgi in mučni bolezni dne 6. marca 1928.
Bog mu daj plačilo za njegovo nesebično delo — mi ga pa ohranimo v hvaležnem spominu.
Načelništvo in liadzorništvo Zadruge.
smolnato. V pisarniški mizi jo bilo borih 5 lir. Če sta bila dva in če sta se eno uro zamudila, imela sta za nočno delo vsekakor prenizko «žornado». Drugič naj bi obisk naprej napovedali, da bomo kaj več cerkvenega denarja pripravili, ker za tako malenkost se res ne splača.
AVBER.
Naša cerkev sv. Nikolaja je krita s Skriljami. Streha je dolgo let puščala; popravljali so jo razni mojstri, a zaman; stari mojstri, ki so s skriljami pokrivali, so pomrli, moderni mojstri pa poznajo samo strešnike in eternit. Kaj začeti? Lani je cerkveno oskrbništvo napravilo ■l zidarskim mojstrom g. Jožetom Živcem iz Dobravelj tale dogovor: Poleti' 1927. popravite streho. Šest mesecev počakamo. Alco bo streha še puščala-, Vas denemo v časnike, da nič ne znate; ako pa bo dobra, Vas v časnikih pohvalimo. Gospod Živec je ponudbo sprejel in šel na delo. Šest mesecev in več je minilo, deževje je bilo, streha drži prav dobro. Zato dajemo gospodu mojstru Jožefu Živcu za dobro izvršeno delo javno pohvalo.
RODIK.
Nekaj vaškega borovca smo prodali tržaškim trgovcem s pogojem, da ga bomo saini posekali. V ta namen smo sc razdelili v skupine po deset in deset, razmerili gozd ter ga po srečkanju razdelili na 7 delov. Tu se je začela Stara vaška nesloga in prepir, brez katerega se nobena komunska reč ne konča. Tako se dela le škoda na skupnem premoženju^________
Po dolgi in mučni bolezni nam je ugrabila neizprosna smrt v cvetju mladosti v starosti 20 let, dne 6. marca Zorko Čebohinovo, hčerko tukajšnega tr«ovca in gostilničarja Josipa Čebohina v "itodiku. Bila je pridno in skrbno dekle, saj si je ravno pri delu nakopala bolezen, ki jo je spravila na oni svel. Nepopisna žalost in nenadomestljiva izguba je zadela starše in celo družino. Prihiteli so sorodniki in znanci, iz vseh bližnjih in daljnih krajev, da jo spremijo na zadnji poti v večnost. Dekleta in mladeniči so ji darovali krasen venec. Domači pevci so zapeli pred hišo žalosti «Blagor mu», v cerkvi »Človek glej» in na pokopališču »Vigred*. Z žalostnim srcem so se vračali ljudje s pokopališča in mnogim bo ostal ta dan v spominu. Pokojnici kličemo: nasvidenje nad zvezdami.
»m......
Ako se vedno nisi pokusil
testenin «Pekatete» (makaronov špagetov in dr.) kupi jih sedaj. Zanesljivo prave dobiš v y2 krg. zavojih z gornjo znamko. So izvrstna nedosežna jed.
l|n|lll!:llll!!llll!!l!lllll!!iniillUlllllllilinilllKIHII»l|IVII|l|1>l!l>lll,ll,lllll>l,ll>,,lllilll,lilllllllilll>111
Tajništvo in naša pošta.
Šuligoj Peter, Lokovec. Zavarovalnica za avstrijske železničarje (Unfallversi-cherungsanstatt fiir oesterr. Eisenbahner) na Dunaju je odgovorila, da vaš sin ni bil zavarovan pri njej. Kljub temu, da teče prošnja na tukajšnjem železniškem ravnateljstvu dalje, je zelo malo upanja, da boste kaj prejeli.
Pismonoša. Potrebni so isti dokumenti kakor za vsako državno službo. Navadno se zahtevajo: krstni list, izpričevalo o državljanstvu (ki ga dobite na županstvu), kazenski izveček (na sodniji), izpričevalo o lepem vedenju (na županstvu) in izpričevalo o odsluženi vojaščini. Natančenjc se informirajte na pošti.
Seleš Ivana, Spod. Bitinje. Sporočiti nam morate svoje rodbinsko (dekliško) ime in ali ste se ponovno poročili.
Volk Jožef, Cepno 29. Dati nam morate bolj natančne podatke: imena vašega očeta in matere, ali so živi, kam ste ranjeni, pri katerem polku ste služili.
1'Gašperšič Marija, Prem. Vaša zadeva nam še vedno ni jasna. Kdo je napravil prošnjo po sinu, mati Marija Gašperšič ali oče Peter? Ako je prošnja na ime očeta, nam morate sporočiti imena njegovega očeta in njegove matere. Mati ima pravico do pokojnine edino, ako je vdova.
Štolfa Uršula, Šmarje. Vaša prošnja pojde na naše posredovanje v pregled pod št. 23964 V req. Beg. C., nakar boste klicani na konkordat.
K. J., Dornberg. Pokojnine radi železniških nesreč niso deležne poviška, ki ga določa zakon za druge pokojnine. Tako vam bo odgovorilo železniško ravnateljstvo.
H.	/., Dornberg. Vaša prošnja pojde v likvidacijo pod št. 35307 V req. — Mod.
2	N. 200301-302.
Marezige. Podpis?
Jezikoslovna. Breznikov pravopis na str. (i0: vkmetiški in kmečki». Kmetski je hrvaška (ne hrvatska) oblika.
Šentpeter. Ekspres je vsled pomanjkljivega naslova hodil en teden. Zato vse zakasnelo za eno številko.
Podgraje. Iz dopisa ni razvidno, kdo je pretil, komu pretil in zakaj pravzaprav.
Časnikarske nezgode. Novico, objavljeno v zadnji štev. pod naslovom »Tihotapska«, smo priobčili po enem tukaj-šnih dnevnikov, a smo se kasneje na svoje veliko razočaranje prepričali, da je bilo vsevprek zlagano. Obžalujemo, da smo topot nasedli lažnivemu kljukcu.
iiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii^s^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriRi
ZAHVALA.
Podpisani se zahvaljuje ugl. zavarovalnici ,)1_A FONDIRRIA11, gosp. Dragotinu Starcu - glavnemu zastopniku v Barkovljah, za točno in pravilno izplačano odškodnino o priliki nesreče, ki ga je zadela v preteklem mesecu vsled tatvine, izvršene v njegovi trgovini, in z izrazom hvaležnosti za podano mu pomoč, priporoča vsem to prekoristno stroko zavarovanja.
Anton DuJmovič|
Trgovina jestvin, Sette Fontane 73 - TRST. Ilillllli^llilllllllllllllllllllMUUIIlillllllllllilllllllllllllllliilllllllilllliJliirJIilllUlM
mur. Sedaj se je škoro kesala, da je to zamudila, ker ljubosumnost se ji je vselila v srce.
Naloživši snopje išče po strnišču okrog voza raztreseno klasje, ali bolje: pripravne besedice išče za Andreja, ker za klasje ,ie itak slepa. Hlapec že zakriči nad konjema, da potegneta voz z mesta. Beza pa v skrajni stiski more Iv ziniti: »Andrej, le pazi, da se voz nate ne zvrne 1»
Kratko je bilo slovo, a to silno ljubeznivo. «Oj, Beza, ni sc treba batil« odvrne hlapec hladno, ne da bi se ozrl.
Žanjice bi danes menda celi (lan molčale. ako ne bi bilo med njimi zgovorne Barbe, ki je znala mnogo lepih stvari. Jera je molčala in hitela žeti, tudi Reza ni bila prezgovorna.
Pregovor pravi: «Kar vesta dva, se še zariglja, kar vedo trije, vedo vsi ljudje». Na Korenovi njivi pa jih je bilo oni dan celo sedem, ki so vse slišali. Dasi so bili menda vsi uverjeni, da je bila Jerina
ovadba le zlobna spletka, vendar se je ta novost raznesla po vasi, in ljudje so si osnovali vse še lepše in mikavnejše — iz gole laži je v ljudskih očeh postala istina. Seveda mnogi niso verjeli, ker so predobro poznali Jero, in med temi je bil nekoliko tudi Jurij. Jako nemilo ga je zadela ta novica. Omahoval je še vedno v dvomih, iskal si razlogov za to in ono; sedaj mu je hotela ugasniti zadnja iskrica upanja. Tolažil se je sicer, a srce mu je bilo nepokojneje. NeKO nedeljo nalašč počaka Jero pred cerkvijo, da jo med potom vpraša o tej stvari. Domov grede jo dojde sredi polja.
«No, Jera, dober dan!» pozdravi jo. «Vroče je danes; v cerkvi je bilo tako soparno.«
»Bog nam ga daj dober dan!» odzdravi mu silno sladko. »Da, vroče je, saj je pa tudi čas za to: pasji dnevi so že blizu. Vsa premočena sem, tako sem sc kuhala v cerkvi. Pa je vendar tako prijetno tani notri, odkar imamo tega
gospoda. Tako lepo znajo povedati, da bi jih kar zmerom poslušala. Tam na stopnicah sedim, in kar nič se mi ne zadremlje, da se sama sebi čudim®.
»Da, res lepo povedo gospod», pritrdi mladenič. «I)a bi le mi tako lepo tudi živeli, kakor nas uče. Pa zdi se mi, da se kar nič ne poboljšamo«.
Jero je spravila ta pametna opomba v zadrego. «To pa je že zmerom tako bilo in bo tudi, ko nas ne bo», de naposled vidno vznemirjena.
»Pa bi vendar ne smelo biti!«
«Seveda ne».
In korakala sta nekaj časa molče.
«Naš Andrej je tudi tak, kakoršen bi ne smel biti«, povzame zopet Jurij besedo. «Cela vas govori o njem in o tisti gostačevi! Ako bi vedel, da je res, še danes gre od Korena proč».
žena je opazila, kako nerade so mu mu šle te trde besede iz ust, slutila pa je tudi, kaj Jurij namerava s temi besedami. Vest se ji zbudi. Ne upa se za-
plesti v kočljiv pogovor, kakor bi vedela, da so mu znane vse’ njene zlobne laži in nakane. Hladnokrvno se oglasi: «Zdaj bi bilo škoda hlapca od hiše! Mlačev je že tukaj, otava bo tudi kmalu za košnjo, in potem pride setev. Kdo vam bo pomagal pri domu, če njega ne bo? Z očetom ne moreta vsega opraviti: ti si premlad, oče pa prestar; obeh je škoda.». Tako poskuša Jera iznebiti se nadaljnih vprašanj in vsaj nekoliko popraviti svojo krivdo, da otme hlapca.
Jurij pa se ne da odgnati. «Jera, bomo pa drugega dobili; saj jih je dosti boljših!«
»A sedaj so vsi v službi«, meni žena v skrbeh za Andreja; »Kres je že proč, Šentjanž pa je še daleč«.
«Bolje, da ni nikogar pri hiši, nego tak«, pove mladenič odločno.
«Tako hudoben pa vendarle ni, kakor se tebi dozdeva«, zagovarja ga zopet Jera.
{Dalje).
Gospodarstvo
Ne delaj napak!
Ta mesec se bo posadilo največ sadnega drevja. Kdor n' sadil v jeseni, mora saditi sedaj do Konca meseca marca. Da bo naše delo čim uspešnejše, to se pravi, da bomo imeli od novih nasadov čim prej in čim zanesljivejši užitek, se izogibajmo pri saditvi posebno sledečih napak:
1. Ne kupujmo drevja tako pozno! Pfegover «Kdor prej pride, prej melje«, velja tudi v tem slučaju. Najbolje opravi tisti, ki si oskrbi drevje že v jeseni ali pozimi. Sedaj je skrajni čas, da se še naroči; dobili bomo pa itak izbirek ali pa nič.
2. Ne kupujmo drevja po sejmih! Tako drevje je predrago, če je še tako poceni, ker je vse presušeno in navadiff> drugih sort, nego jih mi želimo. Izvečine ga moramo precepiti, potem ko je že odraslo in bi imelo že roditi.
3. Ne kupujmo kar tjavendan, kar dobimo v roke, ampak zahtevajmo vedno sorte, ki smo jih že prej po tehtnem prevdarku in posvetovanju določili in o katerih smo prepričani, da bodo v naših razmerah dobro uspevale.
4. Ne sadimo mnogo sort, ampak le eno, dve ali kvečjemu tri, ki so za naše podnebje, lego in sadno kupčijo najboljše. Čim manj sort bomo imeli v sadovnjaku, tem več bo vreden sad — to je zlata resnica, ki jo pa naši sadjarji še tako malo uvažujejo.
5. Ne sadimo prepozno! Vedimo, da čimprej na pomlad pride drevo v zemljo, tem prej bo ozelenelo in tem lepše bo rastlo. Vsako odlašanje in zavlačevanje je drevju v škodo, ker izgublja moči in čas, kar oboje nujno potrebuje za rast in razvoj.
6. Ne zasipajmo jame šele takrat, ko drevo sadimo, ampak vsaj nekaj tednov prej da se zemlja sesede, preden sadimo. Ob tisti priliki zasadimo v jamo tudi kol. Kdor koplje jame šele takrat, ko drugi sadi, je slab sadjar. Sproti delamo jame samo na globoko obdelanem in zrahljanem zemljišču.
7. Ne sadimo neobrezanega drevja! Preden drevo posadimo, obrežimo najprej vse debelejše korenine. Potem skrajšamo pa tudi mladike v vrhu povprečno za polovico ali celo za dve tretjini — močne bolj nego šibke, zgornje bolj nego spodnje. Mladiko skrajšamo vedno tik nad primernim zunanjim očesom. Sprednji poganjek, ki tvori podaljšek debla, pa obdržimo 15-20 cm. na-dolgo nad očesom, ki je nad lansko rezjo.
8. Ne sadimo pregloboko! Ne pozabimo, da se bo zemlja v jami še kolikor toliko posedla in z njo vred bo zlezlo v zemljo tudi drevo. Zato pa sadimo tako, da bo tisti del drevesa, kjer prehaja deblo v korenine, precej nad površjem zemijišča. Na prevlažnem in prodnatem svetu sadimo na kupe.	•
9. Ne devajmo pri sajenju gnoja na dno jame, ampak na vrh, ko smo korenino pokrili 7. zemljo. Nazadnje pokrij-mo še gnoj z zemljo. Kjer je v bližini kurja nadloga, vrzimo čez kolobar nekaj smrekovih vej ali trnja.
10. Ne privezujmo drevesa takoj po saditvi trdo h kolu, ker bi obviselo na njem, ko bi se pod koreninami zemlja sesedla. Pripnimo ga samo n-alahko h kolu, da se more neovirano spuščati navdol.
11. Ne bodimo brezskrbni in lahkomiselni zaradi imena drevesa, ampak takoj zapišimo ime sorte, ki smo jo posadili, v zapisnik. Tako se ime ne more izgubiti in sčasoma se ga bomo privadili. Drevo z imenom je dvakrat toliko vredno kakor brez imena.
12. Ne mislimo, da smo že vse opravili, ko smo drevo posadili Večkrat čez leto poglejmo kako uspeva, obrežimo nepotrebne ali celo škodljive poganjke, plejmo kolobar, zatirajmo listne uši, glejmo, da kol ne drgne ob deblo ali veje. Če je suša, moramo drevju zalivati.
i Avstrija Izvaža. Iz avstrijske republike so v zadnjih mesecih izvozili naprodaj 1300 vagonov krompirja. V republiki se krompirja prideluje več nego sc ga doma porabi.
T/žaSko gospodarstvo. Pozornost je vzbudila v gospodarskih krogih novica, da se veliko plovno podjetje «Lojd» združi s Kozuličem. Kozuličeva družba preyzamc vse delnice Lojda (cena za delnico pa ni bila objavljena) ter zviša svoj kapital. Podpirata jo «Tržaška trgovinska banka« in ((Italijanska trg. banka« (s središčem v Milanu). Tako bodo v družbi «Kozulič» združene vse ladjedelnice od Milj do Tržiča, tovarna «Sta-bilimento tecnico« in ladjevja za pol milijona ton. — Sliši se, da pride tudi «Tržaška trg. banka« v območje milanske velebanke, kateri se utegne podvreči tudi Živnostenska.
Cene po Istri, črno vino:	Buje
200-230, Oprtalj 180-200, Rovinj 180-190, Koper 230, Umag 180. Belo vino: Buje 150-200, Oprtalj 160-170, Rovinj 170-180, Koper 220, Umag 150. Olje 7-9,10 L liter. Seno 28-45 L stot. Goveja živina 200-400 L stot žive teže.
Semenj v Herpeljah 2. febr. Prignanih 50 volov, 100 krav, 20 telet, 30 prašičev. Cene: voli 280, krave 250, teleta 340 po živi teži. Prašiči 120-190 glava.
Fred svetovno denarno krizo Angleški gospodarski strokovnjak Paish je izjavil, da sc nahajamo tik pred zelo veliko svetovno finančno krizo. Kako daleč se bo la kriza razvila, je danes še negotovo. Po njegovem mnenju pa se je njen pričetek že pojavil v Ameriki, kjer so obsežne prodaje vrednostnih papirjev v teku. Amerika je financirala evropske potrebe na živilih in surovinah, nemogoče pa je da bi Evropa to plačala, če ni Amerika pripravljena pustiti se plačati z evropskim blagom. Letos bomo doživeli najostrejšo borbo med industrijskimi narodi. Nemčija bi morala prodati za 100 milijonov mark več blaga, da bi mogla plačati reparacijske (vojnoodškodninske) svoje obveznosti, če se ji ne posreči dobiti v ta namen posojilo. Ta reparacijska plačila neizmerno škodujejo Angležem in vsem narodom. Po mnenju Paisha je mogoče krizo odložili,^če da Amerika Evropi nove kredite in če se dovolijo tudi Nemčiji novi krediti in če se prizna tem kreditom prednost pred reparacijami. Predpogoj pa je, da odpadejo vse omejitve za trgovino. Na vsak način pa bi moral biti do spomladi 1929 ta problem rešen.
Beneške obveznice, papirji vojne odškodnine imajo borzno ceno 77.30 (13. marca). Za imensko vrednost 10.000 se dobi torej 7730 L.
Iscšel je
ŠTOKOV
VEDEŽ
za leto 1928 cena t platno vezan L. 3.6D
P0250R!
Velika zaloga mrtvaških oprem 1, II. in III. razreda. 25°/0 ceneje kot povsod drugod. I. Saksida - Dornberg 3.
ŠIRITE „MALI LIST«
llllll!llllllllllipiilllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllll[|lll!lllillll!!l>lllllllllllillllllllllllillllllllllllll
Vsakdo ve
da je dober plug pol truda manj in pol pridelka več. Zato zamenjam
vse pluge
ki slabo orjejo, za dobre, ali jih predelam da bojo dobri. Velika izbera modernih plugov svetovnoznane tovarne EBER-I1ARDT. Jamči se za dobro in lahko oranje vsakega pluga; na željo se da plug | tudi na poskušnjo. —r V zalogi imam tudi obračalne pluge.
Slamoreznice
in več sto raznovrstnih nožev (klinj) za slamoreznice.
Matija Valenčič, Ribnica p. St. Peter na Krasil.
II1IIIIU
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št.5 S'
(Podruž. Sv. Mar. Magd. zgor. štev, I.)
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah.
^ KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
Koristne knjige
so domači zdravnik Knajpova knjiga: Kako se bolnikom streže. Domači živinozdravnik in sploh vse take knjige, ki jih človek skoro vsak dan rabi. Ako pa jih (Hosto rabiš, se ti bo knjiga kmalu raztrgala in boš moral spet dajati težke lire za nove knjige. Da boš kaj prihranil, daj knjige vezati, tako da bodo večne. Pošlji jih v Katoliško tiskarno v Gorico, Riva P'iaz-zutta N. 18.
■
■
■
■
■
■
S
■
■
■
Na Staradu pošta Podgrad
je na prodaj hiša št. 44. V hi- j ši je zdaj prodajalna mešanega blaga in prebiva v njej krojač. Za pogoje in ceno obrniti se I na gospodarico Marija Dodič, Sta rada lSCasteliiuov« d’Istria.
Dr. S9ROOC
ZOBOZDRAVNIK
TRST
L via s. mo Z3, n.
Ulil
i
ACOUA DELLALABARDA
proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled lega posebno priporočljiva prot*
prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Vi* Giuiiniii 42. — V Gorici, Via Carducci< 9 i>i i Fiegel.
■ocooaaooiDiioaaoooaDi
O	Kje	pa vi kupujete obutev? 0
Najboljšo če vi jamico v Trstu ima Trst — Via Areota 10 — Trst
LASTNA IZDELOVALNICA
0	Čevlji	delani	samo	na
0    ■
roko
Po čem je lira ?
Dne 14. marca sl dal ali dobil : Za 100 dinarjev 33.10				L
»	100	čeških kron	55.85	»
»	100	franc, frankov	74.35	»
»	100	švicarskih fr.	363.—	»
»	100	nemških mark	449.—	»
»	100	avstr, šilingov	2G3.50	»
»	1	dolar	18.70	»
»	1	angleški funt	92.—	»
tipografia Fratelli Mosettig — Trieste. ii ii n i iiiii iinu n ii i i iiiriiiin ii ii ii i! ii ti i! ii r iiiiniiri iiiiiiii MAIvI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka (»aetene Dolinar, Trst-Via ligo IPečonio f.
VELIKO POSESTVO pri Ajdovščini s hišo in zemljiščem sc proda. Pojasnila pri upr::vi	liota>'.
POSNEMALNIK za 85 1. mleka na uro, prav malo rabljen, se po ceni proda. Naslov pri upravi.
Tvrdko znano po vseh podeželskih sejmih.
Velika izbera.
S	Prijazna	postrežba	—	Zmerne	cene.
ccccoacccoicaiooaoatji
Cevljarnioa FORCESSlIi 9
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
Trst — Caprin 5 pri Sv. Jakobu — Trst!
Beli zvonček zimi odzvanja, vigredi lepi glavo priklanja.
V lepo naravo ven pohitimo, ob sončnih žarkih se poživimo.
A izpod streho bos mi ne hodi; pri Foreesainu čevlje dobodi.	d
anna
!