Poštnina platana v gotovini Posamezna številka 50 para m«'..potku.ii ■ i N& ^ODNUST Telefon it 276 - Cek. račun št. 12853 O Cene inseratom po dogovoru. O Rokopisi se ne vračalo. - Reklamacije (nezaprte) so poštnine proste. CalasiS® nameta© stasnokragif® za mar§b®rsfe© cbBast. mm petek Uredništvo m upravništvo „Marodne^a Lista" ie v Mariboru, Jurčičeva ulica št 4 Štev. 29 ¥ Mariboru, v petek 1. decembra 1922. Naročnina: Mesečno D. 1*25, četrtletno Din 3.75, polletno Din. 7‘50, celoletno Din. 15, Izven SHS 20 Din. Naročnina se plačuje naprej Leto I. Kake klerikalci farbale ljudstvo 7 8 skono čarovniško spretnostjo skušajo klerikalci igrati svojo politiko dveh ali še več obrazov. Posrečilo se jim je prikrojiti svoje strankino organizacijo za razne sloje in vredno uravnavajo svoj plašč po vetru, ki veje iz teh stanov: za kmeta delajo kmečko, izvotzmiško, za delavce kenzumentsko politiko itd. Najtežje kmečke milijonarje in n a j siromašnejše delavce, io-vamarje — ,vse imajo na svoji vrvici in za vsakega imajo oth iprimernern času pripravljen svoj cukerček. Pa ne samo to. Oni so, če treba, monarhisti, če treba, repnJbliltattici, in če treba še diraugače, tudi anarhisti. Cedijo se same krščanske ljubezni v besedah, če pa kaže, pa dajo tudi ukaz, da se postreli nekaj stavkujiočih delavcev, kakor pred divemi leti v Ljubljani. Svojo dvoličnost so 'zopet jasno pokazali nedavno, ko se je v narodni skupščini govorilo in razpravljalo o boju proti draginji in o izvozu naših svinj. Ko se je pričela naša valuta dvigati, je demokratski minister dir. Žerjav napel vse sile, da bi zaustavil tudi do takrat vedno naraščajoči val draginje. Izdal je odredbe, s katerimi je marsikje zadel v sršenovo gnezdo listih kmdd, iki tjiudstvo samo izkoriščajo^ To Jc dokaz, da dr. Ženjav hodi po ]>rayi poti in da je zadel pravo smer. Ko je bilo videti prve uspehe dr. Žerjavove Pirotidraginjske borbe, so pa naenkrat zavreli vsi tisti, ki so z izvažanjem živil iz države hoteli najvažnejše ljudske potrebščine držati še vedno na prejšnji višini ali pa jim cene še celo dvigniti. Klerikalni agtatorji so šli na kmete in začeli hujskati In Šim tati kmečko ljudstvo proti meščanom, češ, da iti držijo draginjo in da ne privoščijo kmetom, da bi lahko drago pro- dajali svojo živino. Šli pa so tudi med delavce in jim pripovedovali, da je kmet tisti oderuh, ki z visokimi cenami za svoje pridelke hoče izsiliti iz žepov revežev zadnjo paro in ga pognati v obup. Pri tem svojem hinavskem postopanju pa so se končno grdo ujeli. Glavno glasilo slovenskih klerikalcev je v št. 250 poročalo, da je njihov po-slalnec Brodar v imenu klerikalne 'kmečke zveze vložil na vlado zahtevo, da se odpravi izvozna carina na. živino in prašiče. Istočasno pa je — kakor pravi sam »Slovenec« — klerikalni poslanec Gosar imterpelkal ministra Žerjava in zahteval, da se ne sme niti odpraviti niti znižati carina na izvoz živine in prašičev, ker bi sicer zopet bila ara stekaj odprta vrata naraščajočemu valu draginje. Brodar in Gosar sta oba člana klerikalnega kluba poslancev in vendar sta isti dan vložila na vlado zahteve, ki si temeljno nasprotujejo. Dvojno je mogoče: ali so se klerikalni generali pozabili sporazumeti ali pa smatrajo svoje ovčice za 'tako bedaste in neumne, da niti opazile ne bodo, kako klerikalna hinavska politika kaže istočasno dva (popolnoma različna obraza. Boljšega dokaza za svojo demagogijo, za svoje •zapeljiavanje ljudstva klerikalci niso mogli podati kakor baš s tem svojim nastopom. Kdo še hoče boljši dokaz, kako jc vse klerikalno počet j.e. samo komedija in pesek v oči? Ali ne bodo tudi najbolj slepi končno videli, da gre klerikalcem samo za to, da — četudi z največjo lopovščino — obdržijo oblast nad nevednim ljudstvom in ga izkoriščajo v svoje strankarske svrhe? Grčija je te dni doživela zopet novo vladno krizo. Del revolueijonarnih ministrov je odstopil. Kraljeve ministre, ki so bili obtoženi, da so zakrivili poraz igrške armade v Traciji, so postavili pred izredno vojno sodišče, ki jih je razen dveh obsodilo vse na .smrt. Smrtna obsodba se je takoj po obsodbi izvršila. Bazen smrtne kazni so obsodili obtožene ministre tudi na denarne globe v znesku od 200.000 do 1 milijon drahem. V Nemčiji je po odstopu kabineta prevzel vlado Guno ter sestavil uradniški kabinet, kateremu pa ne prerokujejo dolgega življenja. Govori se, da se pripravlja v Nemčiji nov preobrat. Na površjlu sta dve struji: komunistična in pa monarhistična. Komunisti imajo premoč v Berlinu, dočim se monarhisti zbirajo na Bavarskem. Italija. Mussolini še vedno podaja irazme izjave, ki vedno bolj razočarajo njegove lastne pristaše. Te dni je predložil abomici vladino izjavo, ki pa jo je morala^ zbornica skoraj brez debate sprejeti, ker fašisti nikogar niso pustili do besede. Bavno tako je vsilil parlamentu svoje davčne in drage reforme, s katerimi dobi vlada pooblastilo, da dve leti gospodari po svoje in še le potem položi račun o svojem delu. Kljub vsemu fašistovskemu terorju vlada v Italiji vedno večje nezadovoljstvo z Mussolinijevo vlado. Lausanska konferenca dosedaj še ni dosegla nobenih uspehov. Turški zastopnik Ismed paša nastopa zelo samozavestno in stavi vedno nove zahteve, Id večkrat spravijo zaveznike iz ravnotežja. Te dni je dospela tudi ruska delegacija pod vodstvom Bakovskega. Turki so pričakovali, da jili bodo Busi v vseh vprašanjih podpiralir Zato so bili vslod izjav ruske delegacije ki se noče vmešavati v turške notranje zadeve, precej razočarani. Prve dni je 'posebno silil v ospredje Mussolini ter je imel povsod prvo besedo. Končno pa je začelo njegovo vsiljevanje presedlati tudi zaveznikom, ki so mu dali razumeti, da ni vse tako, kakor si on predstavlja. Važno vlogo na lausann-ski konfemei igra naša delegacija pod vodstvom zunanjega ministra dr. Nin-čića, V skoraj vseh doslej nastalih sporih je posredoval idr. Ninčič ter privedel nasprotnike do sporazuma. Prava pogajanja se bodo pričela še le sedaj po prihodu ruske delegacije. * Razkol v italijanski klerikalni stranki. Kakor poročajo italijanski listi. je prišlo med italijanskimi klerikalci, takozvanimi popolari, do razdora. Znano je, da so bili dosedanji voditelji italijanske klerikalne stranke najprej papeževe! in šele potem pristaši države in naroda. To pa ni ugajalo nacijonalnejšim pristašem, ki so se sedaj odcepili ter ustanovili narijonalne ljudsk strank. Razcepitev popolarov-cev v Italiji je velikega pomena in nov uspeh — fašistov, kajti to je pravzaprav njihovo delo. Ko so razbili in o-s'abili socijaliste, so se spravili nad najmočnejšo italijansko stranko — nad popolarovee ter na diplomatičeu način razbili tudi te. * Občni zbor Samostojne kmetijske stranke se je vršil 27. t. m. v Ljubljani. Govorili so poslanci Bajar, Majcen, Drofenik, Kušar, Mermolja, minister Pucelj in šef kmet. oddelita Sancin. Občni zbor je izrekel poslancem zaupanje; za revizijo ustave se je izrekel le pogojno, če bi ne izzvala novih u-stavnih bojev in če bi bila revidirana ustava izdelana v smislu programa SKS; glede izvoza se je občni zbor pač izrekel za prost izvoz kmetskih pridelkov, vendar pa ni naročil ministru Puclju, naj izvaja konsekvence, če ne prodre, ampak je bil izvoljen poseben odbor strokovnjakov, ki naj izdela minimalne zahteve stranke glede izvoza svinj. Torej se bo minister Pucelj zadovoljil z kompromisno rešitvo vprašanja izvoza ali s takozvano sredujo linijo. * Za občino Ljubljansko se bije še zadnje dni do 3. dec., ko so volitve, ljut boj. Vsa znamenja kažejo, da izide demokratska stranka zmagovito iz volilnega boja. Zajedničarji po »Slov. Narodu« naravnost nečuveno napadajo demokratske voditelje dr. Žerjava, dr. Kukovca in drage; njihovi prostaški osebni napadi stoje danes že globlje ko psovanje mariborske »Straže«, ki je vendar dozdaj bila vzor časnikarske kloake. »Slov. Narod« si seveda tudi ne more kaj, da ne bi v vsaki številki lopnil tudi po nas Mariborčanih in po naši mariborski oblasti, dasi smo mi pustili že dolgo časa »Sloven. Narod« na miru, kakor smrdeči kup ob cesti. Naravno je, da bo tudi nam končno potrpljenje pošlo. Za danes samo povdarimo: demokrat, ki še z naročanjem podpira »Slov. Narod«, ni vreden imena demokrat. List, ki je proti mastnemu plačilu »Jadranske banke« objavljal in še objavlja najostudnejše pamflete proti demokratskim voditeljem, mora izginiti iz vseh demokratskih hiš. * Sklepi Hrvatskega bloka, ki je imel v soboto plenarno sejo, so: Pred- sedstvu Radičeve stranke se dajejo proste roke glede pogajanj s predstavniki Srbov. Izključitev Frankovce v se potrdi. Zahteva se sestava vlade narodne koncentracije in sporazuma s Hrvati. Razpisati se morajo nove volitve. — Radič je izjavil, da ne pojde poprej v Beograd, dokler ne pade sedanja vlada. Značilno je, da je bil odpovedan za nedeljo nameravani sestanek v Brodu. * Obsodba zveze socijalistov s klerikalci v Ljubljani. Kakor znano, se je dr. Peričeva skupina soc. dem. stranke v Ljubljani (Zarjani) za obč. volitve zvezala s klerikalci im komunisti. Glavni odbor SSJ za Jugoslavijo objavlja v svojem glasilu »Radničke Novine« od 17. t. m. razsodbo, v kateri to koalicijo najostreje obsoja in zahteva, da skupina krog »Zarje« izvaja nujno posledice. * Kongres nemških irredentistov na Dunaju. Nemški iredentizem se skuša vedno bolj organizirati. Posebno za češkoslovaške dežele obstojajo že močne izrazito irredentistične organizacije, kakor »Die Auslandgemeinschaft der Su-detendeutschen«, »Hilfsverein fur Deutschbohmen und Sudetenlander« itd. Te organizacije sklicujejo sedaj za 3. dec. na Dunaj kongres irredentistov. Iz programa je razvidno, da se vrši na pred5 večer, to je 2. dec. v mestni posvetovalnici velik manifestacijski shod za »ne-odrešene« brate, na katerem bodo govorili pred vsem zastopniki Nemcev na Češkoslovaškem, ki bodo orisali »suženjstvo«, katero morajo prenašati v tej slovanski državi, dalje pa tudi zastopniki Nemcev v drugih nenemških državah, se veda tudi v Jugoslaviji. Dne 3. decembra se vrši kongres, združen z občnim zborom irredentističnih organizacij. Kongresa se vdeleže tudi zastopniki vsenem-ških borbenih organizacij iz Nemčije in Avstrije. Kakor izgleda, se Nemci še dolgo ne bodo odrekli svojih visokoletečih načrtov o prodiranju Nemštva na vzhod in na jug. * Rusija išče stikov z našo državo. Delegat sovjetske Rusije na lausannski orijentski konferenci, Vorovski, je te dni posetil našega zunanjega ministra dr. Ninčiča ter mu naglasil obojestransko po5 trebo zbližanja odnošajev med Rusijo in Jugoslavijo. Predlagal je, naj bi se med obema državama čimpreje vzpoetaviH normalni odnošaji. Ninčič, ki za kake pregovore s sovjetsko Rusijo ni imel ni-kakih instrukcij od beograjske vlade je izjavil, da bo to takoj sporočil v Beograd ter zaprosil za navodila in eventualna pooblastila. * Izmirjenje v kraljevski rodbini, t. j. med kraljem Aleksandrom in kraljevičem Jurjem je oči vidno v polnem obsegu doseženo. Dne 23. t. m. je bil kraljevič ponovno na obedu pri kralju, s čemer se je pred celim narodom manifestiralo izmirjenje. Tako je zginila končno z dnevnega reda v naši javnosti dovolj mučna afera, ki bo jo nasprotniki države obilno izrabljali t svoje namene. Ugled dinastije je brez dvoma ojačen, s tam pa je ojačeno tudi naše državno in narodno edinstvo. — Republikansko gibanje, ki je seveda tudi afero izrabilo v svoj prid, je sedaj izgubilo veliko hrane — in oelo v br-vatskem delu naroda Radičevo repu-blikanstvo izginja vedno bolj in bolj. Sedaj bo še bolj. Širite Narodni iist‘! Politični pregled. Jugoslavija. Minuli teden je zavladala v političnih krogih rodi napovedanega prihoda Hrvatskega bloka v "»ograd velika živahnost. Hrvatski otok se je z vso resnostjo pripravljal na ta že dolgo naipovodiaiii poli od v Beograd. Vršila so se pogajanja in posvetovanja, ki pa so rodila le en sad, to je izključitev hrvatske stranke prava (Erankovcev) iz Hrvatskega bloka. Glede prihoda v Beograd pa si je Radič aopet »premislil« ter ga še za nekaj časa »odložil«. Radikalci pripravljajo računajoč s prihodom Hrvatskega bloka novo vladno krizo. Radikalni klub je imel te dni posvetovanje, na kateri je pooblastil ministrskega predsednika Dašića, da v ugodnem tremotku izzove ’yfejdno krizo. Te prilike tudi naši kle-rikalcj niso marali zamuditi. Dr. Ko-!n?seiC le obiskal ministrskega predsednika Pašiča ter ž njim komferiral o v-fitopu iklerikalcev v vlado, da bi si na ta način zasigru-al kak ministrski stolček. Klerikalcem je že očividno dolgčas po vladi. Račun jim je seveda pre-iforižal Radič, je zmiraj v noma ozdravel, ter je po končani voim t ,a2b' -, da še b0deta d>,lgn nastopil orožniško službo na orožniški vrsto lft zdrav8 skuDaj živela prjoovse_ postap v Ra )U pn Mariboru. Dne dovaj jj :e s„0je dogodke, ko je bil še 16. oktobra 1921 se je poročil z gdč. U t ših £ iz vojašk d b Mici Golčoik iz ugledne hiše v Framu. Pn svo»m slansm ,fl 01 SKe aoDe- Iz Račja je bil kot orožnik prestavljen Zdravniki, ki so ga zdravili v bol- na orožniško post jo Tezno pri Mari- nišnid, pravijo, da še niso imeli tako boru.Dne 9. maja 1922 je bil v izvrševanja mirnega in potrpežl jivega bolnika, kot tvoje službe smrtno ranjen na sledeči je bil orožnik Skerlec. na^n" -L , ...... . Tri dni pred svojo smrtno uro si je Iz mariborske moške kaznilnice je zaoei jja§0 Inj]0 slovensko pesmico: pobegnil kaznjenec Ivan Kampi, doma ^je go moje rožice, pisane in bele. Iz Rogoze pri Hočah, ki je bil zelo Mojjja srca ljubice, ki žlahtno so cve-nevaren element za celo okolico in ka- tele. itd> Po končani pesmici je iznkel tetega je že delj časa orožmštvo zasle: svojj žen}> da je njegovo življenje do-dovalo. Dne 9. maja 1922 so opazili zorej0 jn da se v par dneh ločita z« Kaniola v Rotovi gostilni na Težim. vedn0 Prosil jo je, naj obvesti njegove Orožniška postaja v Teznu je bila o starj§e? da pridejo k njegovi smrti, kar teth obveščena ter je odposlala takoj Sfi je tudi Zg0dilo. Na tretji dan, to je tri brožnike. da aretirajo razboimka bilo 21 novenibra 1922 ob pol 12. uri Kampi*. Ko so orožaiki odprli vrsta v (opoldan) je kot mučenik (do cela po-gostilno, je Kampi nenadoma oddal sujen) previden s sv zakramenti, iz-dva strela iz samokresa, pri čemur se dahnjl 0 blago dušo> je orožnik Skerlec nezavesten zgrudil na tla. Ranjenega orožnika so prepeljali Dne 23. novembra ob pol 2. uri pop. v bolnico, v ksteri je trpel 6 in pol so položili njegovo krsto tovariši-orožniki mesecev grozne bolečine. Ves ta čas na mrtvaški voz, ki je čakal pred voja-ie ležal zmiraj na hrbtu in pregibal je ško bolnico, nakar je opravil vojaški le samo glavo in roke. Prvi strel je dnhovuik mrtvaške obrede. Potem je zapadel tik pod srcem od prednje strani pel vojaški pevski zbor: Blagor mu, ki se spočije, v črni prsti v Bogu spi itd. poješ večkrat kako pesmico in da si iz srca odpustil tudi svojemu morilcu, ka-„ , . , teri ti je vzel življenje v najlepši dobi. Sprevod se ie pom: al z venci okra- ja morilec je ogrenil življenje tvojim šenim mrtvaškim vozom. Na obeh stra- bjagiHi starišem, bratoma, sestram in ne-h voza je korakalo po 6 vojakov in tvojim sorodnikom. Naižalostaejši pa jfc pred vozorn truma vojakov z nssaienimt udarec za tvojo ženo, katero si spošto-baioneti. Spredaj je pa svirala V0Ja ? val in ljubih Vsi, ki smo pognali tvoje godba. Za krsto so jokali sorodni i, bja^0 srcej žalujemo za teboj. Ostaneš katerim se je pridružilo veliko število nam y vedoem Sp0minU. Daj Bog, da orožnikov in občinstva iz vseh stanov. ge vesej0 stJjdemo nad zvezdami!* Za Pred orožniško postajo v Teznu, ier je tem je nastopil ob grobu orožn. major pokojni Skerlec zadnu čas služil, |e vse Vlktor BunC) ki je govorii v slovo: obstalo, nakar je vojaški aunoveu po- w£)ragj orožnik Skerlec! Kot tvoj pred-novil mrtvaške molitve za pokojnega DOStavljeni, sem te poznal prav dobro, orožnika. padj tvoje pridnosti in radi tvojega le- Na to se je peljalo truplo rajnega pega vedenja sem te ljubil nad vse še n* pokooališče framske žuonije v rod- kot zdravega, ker si bil med pridnimi binski grob njegove žene. Ob 4. uri je najpridnejši. Vselej in povsod si bil ju-dospel sprevod po državni cesti, kjer se nak v svoji službi. Obiskal sem te več- odcepi cesta v Fram. Tukaj je čakala kj-gt v tvoji bolezni. Vsakokrat sem se množica ljudi, ki so prihiteli od blizu i0^ji s težkim srcem od tebe, ker videti in daleč. Tamkaj sta opravila mrtvaške je bilo, da trpiš grozne muke, ki si jih obrede č. g. župnik framski in č. g. žup- pa mirno prenašal. Padel si kot hrabri nik iz Polskave. Orožniki so vzeli z voza junak. Bodi ti zemljica labkai* vence, katere so nesli pred. krsto, drugi Na to je stooil h grobu orožniški orožniki so vzdignili krsto in sprevod je postajevodja v Mariboru g. Martin Zni-žalostnih obrazov dospel na pokopališče, daršič, ki je pokojniku govoril v slovo Sprevoda so se udeležili med drugimi v srca segajoče besede. Med drugim je tudi: okra ni glavar iz Maribora g. dr. dejal: „Dragi tovariš orožnik! Služila Lainšic, komisar okr. glavarstva g. dr. sva dolgo časa skupaj. V tebi sem imel Rodošek, orožniški major g. Viktor Bunc, pravega prijatelja. Ne bom te pozabil kapetan g. Josip Vančina, poročnik g. Vse svoje žive dni, ker znal si me s tvo-Rajmund Vatovec in precejšnje število jim priljubljenim govorom razveseliti ter občanov iz Frama. me potolažil, ako sem bil otožen. V iz- Ko so položili orožniki tovariša Sker- vrševanju svoje službe si bil natančen, leca v zemljo, mu je ob grobu govoril kakor modri gospodar v svojem poklicu, framski g. župnik pretresljive besede: Tvoj nastop, lepo vedenje in tvoj po-„Dragi orožnik Skerlec! Poznal sem te, ljudni govor, vse to je napravijo tak obiskal sem te večkrat v tvoji mučeniški vtis na mene, da sem te ljubil nad vse bolezni. Bil si mož na pravem mestu, *voje prijatelje. Ljubljeni mi Skerlec, junak v svoji službi in vzgleden bolnik poslovim se s potrtim srcem od tebe. v potrpežljivosti. Rekel si mi, da si za- Blagor tvoji dušil* vedno vrši važno kulturno delo. V društvenih prostorih se je ravnokar nastanil francoski krožek, ki ima vsak torek in četrtek od 6. do 8. ure svoje redne sestanke. Pri občnem zboru smo žal pogrešali večjo udeležbo. Izvolil se je po večini stari odbor. Porotna zasedanja v Celju v ietu 1923 bodo: prvo 5. marca, drugo 4. junija, tretje 10- sept. in četrto 3. dec. Celjska porota. Dne 20. t. m. so bili izžrebani pri celjskemu okrož. sodišču porotniki za četrto zasedanje, ki pa zopet odpade, ker je premalo slučajev za sklicanje porote. — Srebrno poroko je slavil te dni v Žalcu bivši poslanec in župan g. Fr. Koblek s svojo soprogo Ano roj. Za-nier. Še na mnoga leta! — 1 milijon K podpore invalidom-obrtnikom za nabavo orodja je dal minister za soc- politiko za Slovenijo. m Nenavadne posledice slabe juhe. Pri zadnji poroti je bila razprava proti nekemu Andreju Lichtemvalnerju, ki je umoril svojo ženo, preložena, ker je obtoženec trdil, da ni pri zdravi pameti. Da bi svojo trditev primerno podkrepil, se je udal molku in cela dva meseca ni izpregovoril niti besedice. Preiskovalni sodniki in jetniški pazniki so se zaman trudili, da bi spravili iz prostovoljnega mutca le eno besedo. Toda česar niso dosegli ljudje, je dosegla slaba prežganka. Ko je pred par dnevi paznik prinesel Lichtenrvainerju prežgano juho, ki menda ni bila posebno okusna, je začel mutec Lichren-walner naenkrat robantiti in govoril je tako gladko in hitro, da se je presenečeni paznik kar čudil. Liehtenvral-ner pa se je jezno obregnil nad njim: »Vi napravite svoje, jaz bom pa tudi svoje opravil.« Za to bo vsekakor imel priliko pred decembersko poroto. Glavno zastopstvo L’Union. Francoska zavarovalna družba L’Union v Parizu je bila ustanovljena leta 1828. Akcijska glavnica v požarnem oddelku je danes 20 milijonov, rezerv pa 62 milijonov francoskih frankov; v življenskem akcijske glavnice 100 milijonov, rezerv 272 milijonov francoskih frankov. Družba ustanavlja svoje glavne okrajne za-stope v novah krajih: 1. Maribor, 2. Celje, 3. Ptuj, 4. Ljutomer, 5. Slov. Gradec, 6. Murska Sobota. Opozarjamo gg. trgovce, agenture, banke, posojilnice in hranilnice na to priliko, da pošljejo svoje ponudbe za vodstvo in akviziranje zavarovalnih poslov. Jako lep in dober zaslužek, visoke provizije. Oferte na podružnico »L’ Union«, fran. zav. družba, Zagreb, Prerado viceva ul. 40. 104 Mestna hranilnica v Mariboru. Na zopetne napade v »Straži« št. 135, je upravni odbor Mestne hranilnice v, svoji seji dne 24. novembra sledeče u5 gotovil: 1. Predvojne avstrijske rente so se nakupile za K 7,961.179.20; vrednost teh Papirjev pa je K 12,758.300, ker jih mora po senžermenski pogodbi prevzeti naša država po minimali, kar se je že zgodilo in so te rente sedaj naš državni papir. 2. Slučaj Marinič se je natančno razčistil po od mestnega magistrata poslanem revizorju g. Skrlepu, kateri je ugotovil, da je dotično pomoto zakrivil takratni namestnik blagajnika in se je pos mota popravila takoj po sklepu mesečne bilance za oktober 1921. 3. Istina je, da v Kreditnem društvu poslovanje ni bilo pravilno in primerno; to ugotovitev g. revizorja Skrlepa je vzelo vodstvo z zadoščenjem na znanje in takoj odpravilo vse nedostatke. Urad-ništvo, ki je zakrivilo nered v poslovanju, je zavod zapustilo. 4. Vsak vlagatelj lahko vzdigne svojo vlogo; ne blagajnik ne drug uradnik ga ne izprašujeta za vzrok dviga. Ako pa vidi vodstvo hranilnice, da prihajajo stranke v neprimernem številu po vloge, je pač dolžnost vodstva, ako je zraven še dognana gonja proti zavodu, da stranke pouči o nevarnosti zavoda in da sku’ ša dognati one, ki hujskajo proti tako eminentno važnemu denarnemu zavodu. Pripomni pa se, da se do danes ni poslala niti ena stranka h gospodu vladnemu komisarju, kakor to trdi »Straža«. 5. Mestna hranilnica nima od Mestne hranilnice v Ljubljani nobenega posojila, pač pa vlogo pet milijonov kron, kakor vsaka druga stranka. Za to vlogo se je prostovoljno ponudila zaznamba vrstnega reda pri palači hranilnice, ki se je tudi izvršila. Vloženi znesek pa se ni nikdar vknjižil kot dolg, temveč je naložen na hranilno knjižico št. 15-949 in se je porabil za nakup predvojnih avstrijskih rent. 6. Istina je, da je hranilnica po svojem predsedniku upravnega odbora is* kala gotovino in jo, kakor mnogi drugi denarni zavodi, dobila v obliki vloge pri poštnem čekovnem zavodu, kar potrjuje veliko zaupanje, ki ga uživa Mestna hranilnica Mariborska. 7. Da se ugotovi vrednost dr. Irgoli-čevih hiš v Mlinski ulici, katere so reden predmet napadov na hranilnico, se bodo pustile iste ceniti po sodno zapriseženih cenilcih. Rezultat cenitve se bo takoj objavil. 8. Z obžalovanjem konstatira upravni odbor hranilnice dejstvo, da mora pred javnostjo ščititi zavod, ki se je iz težke krize ob prevratu privedel zopet k rednemu poslovanju in ki stoji danes trdno, kakor malokateri drugi denarni zavod- Dolžnost vsakega posameznega Slovenca bi pač bila, da podpira zavod, ki je prešel po dolgih 60. letih vsled ~az-sula Avstrije v narodno posest. Upravni odbor Mestne hranilnice v Mariboru. Ptujske vesti. Zg. Leskovec v Halozah. Preteklo nedeljo, dne 19. nov. se je otvorila pri nas čitalnica. Domače učiteljstvo, člani domače finančne straže, oba ml. gg. S tak lasa in sploh vsa krajevna inteligenca se je združila v prireditev. Prodalo se je črez 250 vstopnic, kljub temu, da je g. župnik vporabil vse svoje moči, da bi nasprotoval prireditvi. Priredili sta se dve ljudski igri, ki so jih igrali domači inteligenti z dobro rutino. Čitalnica šteje črez 200 članov. Dr. Tone Gosak, odv. v Ptuju je razpravljal o zgodovini čitalnic v našem narodnem življenju, prešel je potem na zunanje in notranje prilike naše države, ter je obravnaval najvažnejše gospodarske probleme. Govornik je sklenil z apelom na prisotne poslušalce, da se posebno sedaj, ko nastane čitalnica, pridno bavijo z vprašanji, ki se tikajo njih, države in sploh javnega življenja, potem bo čitalnica hram, iz katerega bo žarela luč prosvete po lepih Halozah. Dobra cvetlinska godba je izpolnjevala odmore. Srečolov je osrečil marsikaterega, ki si bo ohranil prireditev v trajnem spominu. Upam, da bo pretekla nedelja početak intenzivnega kulturnega življenja za cel del naših lepih Haloz. Dopisi. Sv. Štefan blizu Šmarjai. Dne 19. novembra smo pokopali 66 let starega preužitkarja Jožefa Pevc. Bajni je bil miroljuben in zato pri vseh priljubljen! mož. Naj v miru počiva! Iz Šmarskega okraja. V našem o-krajn so ceste v takem stanju, da na več krajih potrebujemo kar po 4 glave živine, če hočemo prazen voz naprej spraviti. Opominjali smo že v tej zadevi občinske odbore in okrajni zastop, pa kakor je videti, je vse skupaj, 'bob v steno. Hočeš nočeš bodo morale razne občine misliti na popravo nekaterih občinskih cest. Zibika. Tukaj se je poročila gospodična Tereza Smole-Lmpšetova s gosp. Francetom Hosner od sv. Eme. Nevesta je iz stare gostoljubne poštene hiše. Poročencem želimo veliko zakonske sreče. Guštanj. Z ozirom na dopis, objavljen v št. 22 »Narodnega lista« od 13. oktobra glede .trgovca Budolfa Brun-dulo izjavljamo, da je dopis slonel na napačnih informacijah in da nimamo povoda, da bi smatrali imenovanega gospoda za navijalca cen. Uredništvo. — Most Selnica-Ruše. Dolina Drave nad Mariborom ima vse predpogoje, da se labko razvije v bogato industrijalno ozemlje. To so opazili že Avstrijci ter zato tudi pričeli graditi veliko elektrarno v Fali, ki naj bi oskrbovala s ceno obratno silo že obstoječa tovarniška podjetja ter pospeševala snovanje novih. Priključitev tega našega slovenskega ozemlja k Jugoslaviji je ta načrt zanje sicer uničila, zato pa smo dobili ključ v roke mi sami in bi bilo škoda, če ne bi izrabili kapitale v, ki leže danes še mrtvi, ki bi pa že jutri lahko prinašali velike koristi. Treba je neobhodno pričeti misliti na to, da se izrabi falsko elektriko. Ta elektrarna, ki proizvaja lahko do 60.000 konjskih sil električne moči je danes še skoro docela neizrabljena. Glavna o-vira, da se industrija ne more razviti tako kakor bi se lahko pa leži gotovo v prometnih težkočah levega brega doline. Po dolini teče sicer železnica, toda za levi breg je ta železnica skoro brez pomena, ker nima do nje dohoda vsled pomanjkanja mostov preko Drave. Od Maribora do Fale ni nobenega mostu, pa še oni na Fali je privatna last elektrarne in je vporabljiv le za pešce. Severno zopet ni mostu. Vsled tega so se pričeli, kakor se nam poroča, zanimati domačini sami za to, da bi se zgradilo med Selnico in Rušami preko Drave prepotreben most. Selnica, ki ima najugodnejšo lego, da postane lahko poleg Ruš važno industrijalno središče, bi tako dobila prepotrebno zvezo z železnico, ki hi bila velikega pomena tudi za ves levi breg Drave. Velikanskega pomena pa bi bil ta most tudi v slra-tegičnem oziru, ker bi brez njega bili v, slučaju napada s severa takoj odrezani, na kar opozarjamo že danes tudi naše vojaške kroge. Tak most hi seveda stal veliko denarja, toda na to so lokalni faktorji tudi že mislili ter se informirali glede možnosti financiranja tega podjetja pri neki ameriški banki, ki jo pod gotovimi pogoji pripravljena preskrbeti potreben kapital. Treba bi bilo sedaj le, da se za zadevo -zainteresira tudi širša javnost, pred vsem pa vsi prizadeti kraji in posamezni interesenti. Morda bi se tu udejstvovale lahko tudi naše banke. Najboljše pa bi seveda bilo, če bi država sama prevzela izvedbo te akcije. Opozarjamo na to posebno naše narodne poslance. Sv. Marjeta niže Ptuja. Povodom slavlja »Martinovega večera« v gostilni ge. Horvat, je nabral g. Franc Lipi in za revne otroke tukajšnje šole 66 Dim., za kateri velikodušni dar se v imenu otrok njemu in darovalcem prisrčno zahvali šolsko vodstvo. Šmartno na Pohorju. Tukajšnji šolski knjižnici je poklonila mariborska podružnica SPD Din. 160, za kar se podpisani najudaneje zahvaljuje. Zagožen Ivan, šolski vodja. Šmartno na Poh. Tukajšnje šolsko vodstvo je vprizorilo v nedeljo, 9. nov. dve igri. »Lažnjivo Mileno« so igrali otroci in želi od ljudstva, ki je napolnilo prostrano dvorano do zadnjega kotička, buren aplavz. Domači diletan-tje so pa igrali burko »Poštna skrivnost« tudi nepričakovano dobro. Da se nov šolski oder čimprej plača, ponovili se bosta igri v Slov. Bistrici in se že danes vsi prijatelji Pohorcev iskreno vabijo. Iz mariborske okolice. Že lani smo na tem mestu opozarjali občinsko predstojništvo v Radvanju, oskrbni-štvo škofovega gradu Betnave in okr. zastop mariborski, da ob malo večjem nalivu teče voda iz grajskega ribnika čez okrajno cesto. Ob letošnjih dežey-nih dnevih ga skoro ni bilo dneva, da hi ne tekla voda čez cesto na več mestih in po več metrov na široko. Delavcem, dijakom in drugim ljudem, ki hoidjo dan na dan v mesto ali pa na trg, ali na semenj, pa ni vseeno, če morajo celi dan prezebovati v premočenem obuvalu. Ker se letaš Fak ne more več mostu razširiti, se pa mora jez grajskega ribnika razdreti, da bo mogla voda neovirano odtekati. Slovenska Bistrica. V soboto, dne 19. nov. predstavljena igra »Pereamt možje« je zelo dobro uspela. Dvorana je bila vedno polna. Predstava je bila v vsakem oziru dobro podana — nastop domačih igralcev siguren. Posebno moramo omeniti naše narodne dame gospe Milico Kolenc, Danico Pirkma-ier in Anico Pučnik ter gospodično Ido Leskovar, Štefico Tomšič in Albino Žuraj, ki so svoje vloge res prav dobro izvedle. Tudi moške vloge so bile srečno razdeljene. Režija je bila v rokah načelnika dramatičnega odseka »Čitalnice« g. dr. Pučnika, ki jo vse jako spretno vodih Vsem sodelujočim gre najlepša hvala za trud in požrtvovalnost-. Od pondeljka 20. t. m. do sredo 22. t. m. je tukajšnjo deško in dekliško šolo nadzoroval g. višji šolski nadzornik Gaberšček iz Ljubljane. G. višji nadzornik se je o delovanju in o uspehih na obeh šolah zelo laskavo izrazil, kar hodi našemu zavednemu naprednemu učiteljstvu v ponos. Iz Zavrča. Dne 21. t. m. šel je Ranil Franc iz svojega vinograda domov v Placarovce. Na poti pred vasjo Dubrava, hodeč čez most, je vsled vinjenosti zgubil ravnotežje in ker je bil čisto na robu mostu, se je prekucnil v potok, ki je na istem mestu tlakovan s kamenjem. Vsled zadobljene rane na glavi je bil pri priči mrtev. Prepel j rdi so ga domov in dne 23. t m. pokopali pri Sv. Marjeti pri Moškanjcih. Loka. Pri nas je ustanovilo gasilno društvo dramatičen odsek pod vodstvom g. Magajna. Ker imamo dobre moči na razpolago, to misel najtopleje pozdravljamo. — Pri izletu na Lisco je ponesrečil g. žel. revident Janko Škerjanc iz Maribora. Prvo pomoč mu je nudil g. nadučitelj Jurko iz Razburja, dokler ni dospel zdravnik iz Sevnice. Prekmurske novice. — Na bolnici v Murski Soboti je imenovan za definitivnega upravitelja g. Anton Gorečan, dozdaj upravni asistent celjske javne bolnice. Tatovi živine. V soboto H. t. rn. se je vršila pri okr. sodišču v M. Sol»oti razprava zoper Rudolfa Fartek-a iz Matjaševec in Josipa Gubič-a iz Trd-kove, katera sta 17. septembra t. 1. vkradla Tereziji Križman v Trdkovi edino kravo, vredno 14.000 kron. Še isto noč sta jo tihotapila v Nem. Avstrijo v Liho (Bursko) nekemu Štefanu Klement roj. v Matjaševci. — Pri obravnavi je Fartek priznal, da je v noči od 15. na 16. septembra t. 1. vkradol v Žemaviji neki Mariji Boekor tudi kravo, katero pa žalibog ni mogel izti-botapiti, ker ga je zasačil dan in je na ta način ostala krava brez gospodarja. — Obe posestnici sta dobili krave že nazaj. Rezultata razprave še ni, her se bo najbrže nadaljevala pri okrožnem, sodišču v Mariboru. Fartek je že ieta 1920. vkradel v Doliču eno kravo, katero pa je posestnik sam izsledil ter sploh ovadil ni. — Občinstvo opozarjamo, da naj vsled tolikih pojavov vlomov in tatvin, ne pušča odprtih hlevov po noči. Tihotapstvo. Zadnji čas se je začelo veliko tihotapstvo iz Nem. Avstrije in Madžarske, največ tobak za pipo in sol. Kr. finančni kontrolni oddelek v Kuindoblanju je zaplenil v kratkem času svojega službovanja na meji že nad 5000 zavojev pipnega tobaka. — Tudi orožniki v Gornji Lendavi so zaplenili že več monopolskih predmetov. To je očividen dokaz, kako orožniki in finančni organi vestno vršijo svojo službo. Madžari odtirajo vsakega Vran-glovca pobeglega iz Jugoslavije, nazaj v Rusijo. Naš maček je ljubco imel. (Iz spominov jugoslov. dobrovoljca.) V zagrebškem »Pokretu« je objavil neki vojni prostovoljec »spomin na Rusijo«. Dotičnik je Hrvat, a na romunski fronti je krenil »tja preko«. V, Rusiji se je na to organiziral bataljon jugoslovenskih dobrovoljcev in se podal na solunsko fronto. Dolga je bila ta pot. Iz Odese v Petrograd, odtam na polotok Kola - Murman - Severno ledeno morje - Atlantski ocean - Glas-gow - Haver - Lian - Tulom - Sredozemsko morje - Miloš - Solun - fronta. Na potu čez Rusijo se je ta bataljon, ustavil v kraju Sorok na Belem morju. Tu je čakal dvanajst dni, da dospe v luko Romanov parnik, ki odpelje naše prostovoljce v Anglijo. Bataljon je bil prvi detachoment dobrovoljskega korpusa, ki se je mudil v srbskih uniformah v Severni Rusiji. Bilo je to v drugi polovici januarja L 1917 — tik pred revolucijo. Sorok je mali kraj — mestece s 4 tisoči prebivalcev. Prihod »srbskih« vojakov je vzbudil velikansko pozornost. V Rusiji so vsi vedeli o herojskem umiku srbske vojske čez Albanijo. V Srbih so videli v Kor junakov, vzor domovinske ljur bežni in požrtvovalnosti. Naši prosto- voljci so tedaj našli prisrčen, bratski sprejem. Škodljivo bi bilo, pravi pisec, če bi tem ljudem razlagali, da nismo »nasto-jašči Serifi« (pravi Srbi iz Srbije), ampak Jugoslovani iz avstrijskih pokrajin. Kdo je v severni Rusiji, ob Belem morju, poznal naše razmere; kdo je vedel v tem malem mestecu za Hrvate in Slovence'? Kakorkoli se bodo blokaši hudovali, tu je treba priznati, da smo »izdali« Hrvatstvo. Teh ljudi vendar nismo mogli podučevati o razmerah na Slovanskem jugu in jim reci, da smo zbežali iz one vojske, ki se tolče z Rusi. Bili smo — vsi, Hrvati, Srbi in Slovenci — pravi pristni Srbi. V veliko zadrego je spravil naše prostovoljce tamošnji »rotmistr«. Mja-sojedov, ki jo priredil v Soroku koncert in je po vsej sili hotel, da bi naši »Srbi« zapeli na tem koncertu srbsko himno. To so bile težave! Pri bataljonu je bilo samo pet pevcev, štirje Hrvati in en Srb. Njihovi glasovi so bili tako različni, da niso mogli sestaviti niti najenostavnejšega pevskega zbora. E-dini podporočnik Borislav K. je imel lep, izšolan bariton. Še večja ovira je bila v tem, da niso poznali besedila srbske himne. Srbski častniki, pa ne poznajo srbske himne! Izdati pa se iz že navedenih vzrokov niso marali — zato je bilo treba najti primeren »u-mik«. In res so prepričali »rotrnistna« Mjasojedoeva, da srbska himna ne spada na to prireditev. Toda Mjasojed-cev se je udal le deloma. Zahteval je, da naj zapojejo kako srbsko narodno pesem — no, te usluge mu niso mogli in ne hoteli odreči. Toda katero srbsko narodno pesem? Znano je, da se na Hrvatskom malo pojo enoglasni srbski napevi, zlasti še narodni. Tako so bili naši «srbski» vojaki v novi zadregi. Navsezadnje so jo iztnhtali. Nastopil je dan koncerta. 'Dvorana je bila polna tamošnjega občinstva. Vsi so hoteli slišati »molodce«. Na oder je stopil Mjasojedcev in naznanil občinstvu, da bodo srbski »molodci« peli srbsko narodno pesem »Naš maček je ljubco imel«. Maček je imel ljubico, ki mu je nekega dne zbolela. To ga je tako razžalostilo, da je sklenil storiti samomor. To je svarilen vzgled vsem mladim ljudem: zaljubit’ se nikar, nikdar.., Bariton-solo je pel omenjeni podporočnik. Mijavkali so vsi ostali in pa lepa hčerka soroškega popa Serafina Nikolajevna, ki jih je slišala pri vaji in je hotela na odra mijavkati... Tako se je oglasila v malem Soroku ob, daljnem Belem morju »s r b s k a« narodna pesem »Naš maček je ljubco imel«. Uspeh je bil ogromen. Vsa dvorana se je burno krohotala, pevci so morali ponoviti in nazadnje je tudi občinstvo v dvorani pomagalo »miau-miau«. Še dolgo potem se je gotovo govorilo v tem mestu o tej veseli »srbski« pesmi. Tako pripoveduje jugoslovenski prostovoljec. Tam ob Belem morju, pravi, so izdali Hrvatstvo... Toda ta »izdaja« ni bila nič nečastnega. Saj tudi niso izdali Srbstva, če so zapeli slovensko pesem kot srbsko narodno, niso pa izdali niti Slovenstva. Bili so pač Jugosloveni med Slovani in je njihova »mačja pesem« pomenila afirmacijo Srbstva, Hrvatstva, Slovenstva. Vprašajmo se: kakšen krik bi danes zagnali plemenski separatisti, če bi Hrvati zapeli srbsko (?) narodno pesem »Naš maček je ljuboo imel..?! Prosveta. Mariborski odsek Zveze kulturnih društev je za sredo 22. novembra zvečer sklical sestanek kulturnih delavcev. Odziv je bil izredno lep ter je pokazal, da med našo napredno inteligenco še ni povsem zamrl čut za idealno narodno delo na polju prosvete. Odsek hoče razširiti svoj delokrog zlasti na deželo in potrebuje v to svrbo celo vrsto predavateljev iz najraznejših panog vede. Prijavili so se kot predavati ji takoj vsi navzoči. Upamo pa, da se ta krog še pomnoži in da bo sedajna zimska sezona za naš mariborski odsek pomenila dobo najživahnejšega in naj plodonosne jšega dela. Kdor se želi udeležiti dela na polju ljudske prosvete, bodisi kot predavatelj, bodisi kot podpornik, bodisi kako drugače* naj s prijavi ali pri predsedniku mariborskega odseka ZKD g. dr. Avg. Reis-mann, ali pri prvem tajniku g. ravnatelju Fr. Voglarju ali pri drugem tajniku g. Tepliju. Kulturni odsek krajevne organizacije Demokratske stranke v Trbovljah je pod vodstvom svojega neumorno delavnega predsednika z vsem poletom pričel vršiti svoj prosvetni nrogram. Od srca nas veseli, ko vidimo na oožr-tvovalnem deln idealne može, in to v tako važnem kraju, kot so Trbovlje. Odsek si je svoje delo zamislil tako, da se bodo vršila vsako nedeljo kraju in času primerna predavanja, ki naj bi blagodejno vplivala na vse poslušalce brez razlike stanu. Predavali bodo domači kulturni delavci, prihajali pa bodo tudi iz Mribora in Celja. Tudi ZKD ho poslala od časa do časa svojega predavatelja. V tekočem mesecu sta se vršili do sedaj dve predavanji: 1. dne 12. novembra t. 1. »O temeljnih principih narodnega gospodarstva«. Predaval je g. dr. Janko Drnovšek, sod. av-skultant v Sevnici. Predavanje se je vršilo v šoli ob lepi udeležbi. Govornik je razjasnil vse temelje narodnega gospodarstva in bo v kratkem svoje predavanje nadaljeval in opisal razne panoge te stroke. Poslušalci so bili iz A’seh stanov tukajšnjega prebivalstva in so pozorno sledili zanimivim izvajanjem gospoda govornika, 2. Dne 19. nov. 1922., je predaval gospod profes. dr. Maks Kovačič iz Maribora »O Plemenski enotnosti naših državljanov« tako zanimivo in stvarno, da so ga poslušalci naprosili, naj pride zopet kaj kmalu med nje. Predavatelj je znanstveno dokazal, da so Slovenci, Hrvati in Srbi v etnografskem, slovstvenem, zgodovinskem, jezikovnem in sploh v vsakem ozira en narod, narod Jugoslovanov. Zavrnil je vse trditve, ki se pojavljajo po novinah, da so Slovenci, Hrvati in Srhi trije različni narodi. — Poslušalcev je bilo okoli 60 kljub temu, da je bilo ta dan v tem kraju mnogo zabavnih prireditev. Razveseljivo dejstvo je, da smo kljub plači1 nemil dnevu našteli med poslušalci mnogo delavcev. Na željo občinstva se bode vršilo prihodnje predavanje v Trbovljah-Vode, kjer so večji prosiori na razpolago. Gospodarstvo. Kateri pogoji so važni za rejo plemenih svinj? Za rejo plemenih svinj je treba raznih pogojev. Ta reja je stalna in traja čez leto in dan. Treba ji je zaradi tega več krme kakor pri kakem drugem načinu prašičjereje. Treba ji je tudi mleka pri hiši, ker ga potrebujemo za rejo in odstavljanje praset. Treba ji je pa tudi še dveh drugih pogojev, ki sta posebno važna v tem slučaju. Treba je prvič zadostne pašne prilike za plemeno svinjo. Taka reja se ne more in ne sme omejevati le na rejo v svinjaku. Plemena svinja mora ven, se mora prosto gibati in zadostno pregibati. Le taka reja bo uspešna. Zato tudi vidimo, da imajo po takih krajih, kjer se pečajo z rejo plemenih svinj, povsod pašne prostore okrog doma ali pa na posebnih pašnikih. Zadostno gibanje je potrebno vsem plemenskim živalim. V takih razmerah se živali vse lepše razvijajo, so bolj zdrave, bolj rodovitne, za pleme sploh bolj sposobne in vztrajnejše, bolj mlečne in za praseta skrbnejše. — če manjka pašne prilike in smo* prisiljeni rediti plemene svinje v svinjakih, potem je vsa reja že v naprej otežkočena in manj uspešna. V takih razmerah je skrbeti za to, da se svinja vsaj na dvorišču zadostno izprehodi, kamor jo je vsak dan spuščati. V takih razmerah naj se skušajo pa tudi vse druge prilike porabiti, da pride svinja do kake paše, n. pr. po jesenskem deteljišču i. t. d. — Drugi važen pogoj je pa reja potrebnih mrjascev. Če manjka mrjascev, potem je uspešna reja plemenih svinj sploh nemogoča. Za rejo mrjascev se morajo brigati vsi prizadeti svinjerejci. Če je v kakem kraju reja plemenih svinj sploh razširjena, potem je navadno tudi za rejo mrjascev kolikor toliko skrbljeno, vsaj v toliko, da jih preveč ne manjka. Drugače je pa tam, kjer je reja plemenih svinj malo razvita. Tam je pa treba rejo potrebnih mrjascev šele vpeljavati, da bo ustreženo potrebam svinjerejcev. Ti se morajo v tem slučaju sami pobrigati in jo plemenih svinj. Brez mrjascev se ne št. 0 2375—2400, št. 2 2275—2300, št. 4 more taka reja ne vpeljavati, ne nada- 2175—2200, tendenca nespremenjena. Ijevati. g Produktna borza v Novem Sadu, Ne opuščajte njiv! Tu in tam se vidi 27. novembra. Pšenica bačka 390, srem-kaka njiva, ki leži zapuščena. Prenehalo ska 395, ječmen bački 265, sremski 270, se je z njenim obdelovanjem. Namesto koruza bačka 320, zrno za marc 210, njivskih sadežev raste po njej plevel in fižol novi beli 345, pisani 335, moka št.O razna malovredna zelišča. Izgleda, kakor bačka 555, za kuho 530, krušna št. 3 480, bi jo hotel lastnik obrniti za košnjo ali za otrobi pšenični 157, mast svinjska ab pašo. Toda ruša je slaba in ne obeta nič Bačka 26, orehi bosanski 500, čebula 330, dobrega. Ruša je redka in plevelna, tako tendenca neizpremnjena. da se komaj izplača njena košnja. Kaj je vzrok, da se zapuščajo in zanemarjajo g Podaljšanje roka za žigosanje predvojnih posojil bivše avstro-ogrske take njive? •— Pa bodi vzrok ta ali oni, monarhije do 15. dec. 1922. Delegacija tako ne smerno delati! Takih njiv bi ne smeli prepustiti kratkomalo same sebi, ker nam na ta način ne prinašajo nobe- 25.585 z dne 6. nov. t. 1, odredil: 1. Do min. financ v Ljubljani objavlja uradno, da je g. fin. min. z odločbo D br. niih pravih koristi. Že celo pa ne, ako je 15. dec. 1922 se marajo v zmislu pra-bilo dotično1 zemljišče do sedaj slabo ob- viktifea D br. 4019 iz leta 1920 (Uradni list št. 97 od 23. avg. 1920) še popisati in žigosati obveznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, katerih lastniki doslej še niso bili dali žigosati. Popisale in žigosale se bodo delano, premalo gnojeno in sploh zanemarjeno. Če hočemo po naših krajih napraviti iz njive travniški prostor, potem je treba, da obsejemo njivo s primerno mešanico detelje in trave. Prej pa je gledati, da je njiva dosti vgnojena in ple- tudi obveznice predvojnih posolil, ki vela očiščena. Sama od sebe se pa na o- so bile depoinovane in so se nahajale v, puščenih njivah ne napravi dobra trav- inozemstvu ter so bile vrnjene lastni-niška ruša, vsaj v naših in takih razme- kom in vnešene v našo državo, brez rah ne. Kaj dru'gega je v planinskih kra- ozira na to, ali so žigosane z ino/em-jih s travorodnim podnebjem in travo- sidrn žigom ali ne. Vse obveznice, ki so rodno zemljo, kjer se poklada živini sar bile vnesene v našo državo, pa doslej mo seno in detelja in kjer se vsled tega še niso žigosane z našim žigom, se može z gnojenjem zanese potrebne pogoje rjo predložiti radi žigosanja. 3. Ob-v zemljo. Tam se zemlja takorekoč sama veznice vojnih posojil se ne bodo več od sebe zaraste s potrebno travo in de- popisovale in žigosale, zato naj se ne teljo. Pri nas pa napravljajo na ta način predlagajo več. 3. Gornji rok za žigo-opuščene in zanemarjene njive silno slabo sanje se po sporočilu reparaeijske ko-sliko o gospodarstvu dotičnega posest- misije ne bo več podaljšal. Lastniki ne-nika. Izglodajo kakor zanemarjene stre- žigosanih obveznic predvojnih posojil, he pri gospodarskih poslopjih, ki jih ne ki obveznic do gornjega roka ne dajo smemo nikjer trpeti. Ne zanemarjajmo žigosati, bodo trpeli škodo, ker se lak© tedaj njiv na ta način in ne puščajmo jih, obveznice ne bodo upoštevale pri razda nam omagajo in rodijo navsezadnje delitvi dolgov in jih naša država tudi sam plevel in osat. Takih praznih, ple- ne bo mogla zamenjati. 4. Prošnje za velnih njiv ni trpeti, ker je škoda za pro- naknadno žigosanje je z obveznicami štor, škoda za izgubljeno' zemljo in tudi vred predložiti generalni direkciji doi-eramota za gospodarja. Kdor ne mote go v v Beogradu. 5. Prošnje je opremi-svoje zemlje sam obdelati, naj jo odda ti s kolkom po zakonu o taksah, v zakup ali naj jo drugače obrne. Izpre-minjati pa ne smemo rodovitnih njiv v nerodovitne pušče! ' — Vzroki, da dinar zopet pada. Zagrebška »Riječ« prinaša razgovor svojega dopisnika z g. Plavšičem o Delajmo več zimske prahe! Po naših vzrokih, da dinar na cnriški borzi zo- krajih imamo veliko težke zemlje, ki je potrebna rahljanja, da jo podpremo v ro- pet pada. G. Plavšič je izjavil mod dragim: Gospodarski krogi so se zarotili dovitnosti. Tako zemljo je treba pridno proti dinarju. Ni drage pomoči, kakor obdelovati in dobro gnojiti, da postane da^se uporabijo najstrožji ukrepi in iz-bolj rodovitna. Posebno važno ie tudi, da vrte ekzemplarne kazni, ki obstojajo tako zemljo jeseni obdelujemo in da jo v globah obenem z zaporom. ^ -a rasa .pustimo čez zimo v sirovih brazdah Zim- moje odsotnosti v inozemstvu so doma-ski mraz jo v tem slučaju najbolj drobi či gospodarski krogi, zlasti banke, izi-in rahlja. Vsled ponovnega zmrzovania gravali vse obstoječe naredbe in izvr-nam taka zemlja tako prezebe, da je na spomlad čisto prhka in da jo ,ie veselje mena in časa, dajmo jih preorati, še pred zimo pripraviti zemljo za sevali strašne kontraakcije, o katerih imam že podatke in bom nastopil z vso obdelovati. Če bo še kaj ugodnega vre- brezobzirnostjo. G. Plavšič je še zlasti lotimo se praznih njiv in tožil o velikem številu bančnih uvadm-Na vsak način‘kaže kov, ki so mn bili prijavljeni in ki mljo za zgod- vrše nakup izvoznih čekov v verižni njo setev ovsa, pa tudi za druge rastline, trgovini. Te uradnike čaka zapor. Vse Preorana zemlja naj leži v sirovih braz- moje delo za reguliranje prometa z de-dah čez zimo. Taka zimska praha nima vizami in valutami je bilo med mojo samo te prednosti, da se težka zemlja odsotnostjo takorekoč izpodkopano, pa rahlja in da si prihranimo spomladi nekaj nve Praštane nič drugega, kot da dela, ampak tudi to, da se s praho čistijo povečam poročevalsko službo m da njive od plevela in raznih živalskih škod- »topim na prste ljudem, ki se nočejo Ijivcev. Veliko vredno je tudi to, da se z igračkati z vrednostjo našega dmarja. jesensko praho pridržuje v zemlji dlje ča- — Na to navaja razmere v Dalmaciji, sa zimska vlaga, ki je največjega pomena ^ier je. verižna trgovina doseg, a k ni- za vspevanje žitnih in drugih rastlin. Saj je znan pregovor, ki pravi »jesenska brazda da — na spomlad pol gnoja« in ki potrjuje staro izkušnjo, da so jeseni pre minacijo. Dolarske čeke so prodajali celo po kavarnah raznim bankam in hranilnicam. — Navaja imena bank, ki so bile kaznovane, med njimi split- drugo nujno delo na pot ali nam pa vreme nagaja. Če je pa prilika ugodna, po- orane njive bolj rodovitne kakor njive, s^a podružnica^. Gospodarsko-zadružne ki se preoravajo za setev spomladi, ko ie Lanke. G. Plavšič sklepa: Sele ira bom čas sejati, ^o naših njivah se vidi še vse napravil, red v trgovini z devizami m premalo zimske prahe. Večkrat nam hodi valutami, kakršen je v adal piec mojim odhodom, se bom mogel povrniti na delo za stabilizacijo dinarja. — latern je pa prav in potrebno, da prazne java g- Plaveča je ostra obtožba zoper njive preoravamo in da jih ne puščamo one brezvestneže, ki ^zaradi ose > i g v cejjnj dobička sabotirajo nas dinar in ga su- vajo nazaj v njegovo nezdravo stanje. Kako se spoznajo sveža jajca. Ako je pipamo, da ta obtožba ne zadene vseh jajce sveže in ga položiš v vodo, splava našill gospodarskih krogov. Pričakana dno in leže na stran. Tri tedne staro jomo, da bo celokupna vlada zastavila jajce se že postavi na manjšo konico, ako vS0 SV0j0 avtoriteto, da zatre sabotažo, pa je staro tri mesece, stoji pokonci in se ki j.7.vi ra jz nizkotnih dobičkarskih nasploh ne dotakne dna. Da se jajca dolgo menov. Treba pa je, da tudi poljedelsko ohranijo užitna, jih je treba spraviti v sol, ministrstvo podpira delovanje finan-in sicer z ožjim koncem jajca navzdol, čnega in socialnega ministrstva za iz-Jajca morajo seveda biti popolnoma sve- boljšanje valute in znižanje draginje, ža in toliko prekrita s soljo, da zrak ne Le na ta nagin bo mogoče zaceliti rane. more do njih. ki so jih našemu narodnemu gospod ar- g Zagrebški trg 27. novembra. V kro- stvu zadale velike izpremembe vojnih nah po lOo kg postavno bačka odn. voj- in prvih povojnih let. vodinska postaja: pšenica 1570—1620, rumena koruza (stara) 1350—1400, nova, g Na svinjski sejem v Mariboru dne 24. novembra se je pripeljalo 181 umetno sušena 1080—1100, rž 1400— svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče: 1500, ječmen za pivovarne 1500, za kr- Mladi prašiči 5 do 6 tednov 450 do 750, zavzeti, da se izpolni tudi ta pogoj za re- mo 1350—1450, oves 1080—1120, moka 7 do 9 tednov 760 do 950, 3 do 4 mesece 1500 do 1800, 4 do 6 mesecev 2400 do 2800, 8 do 10 mesecev 3500 do 3800, 1 leto stari 6000 do 6400 K. Koae komad 500 kron. Vrednost našega denarja. Dne 28. novembra se je dobilo na aaigirabški iborzi za 100 avstrijskih kron za 11 in 12 ipar, 100 madžarskih kron za 2.95— 3.25 din., 100 laških lir za 325—329 din., 1 dolar za 66.50—67.50 dinarjev, 100 oešboslm^aških kron za 218.50 do 221.50 din., 100 nemških mark za 94—1.14 patra, 100 francoskih frankov za 473.53— 478.50 din. g Hmelj. XXIV. brzojavno tržno poročilo: Niirnberg, 22. nov. 1922. Malo prometa, 5000—10.000 M ceneje. g Padec francoskega franka in njega vzroki. Zadnjih štirinajst dni francoski frank v Curihu stalno pada. Za 100 francoskih frankov se plača danes v Curihu 35 švicarskih frankov, do-čim je stal francoski frank še pred desetimi dnevi nad 40. To sicer počasno, a stalno padanje je povzročilo na Francoskem, posebno v finančnih in trgovskih krogih veliko razburjenje. Vrše se posvetovanja o korakih, ki jih bo treba podvzerti, da se prepreči na-daljni padec francoske valute. Francoski poslanec Dnbois je sestavil' posebno statistiko, iz katere je razvidno, da je zakrivila padec franka škandalozna spekulacija z valutami. Dokazano je, da nabavijo trgovci samo 10 odstotkov potrebnih deviz na borzi, o-stanek pa kupujejo »pod roko«, kjer je izključena vsaka kontrola. Za to je predlagal Dubois ustanovitev posebne devizne centrale za celo državo. Tako bo v prihodnjih dneh tudi na Francoskem začela poslovati devizna centrala, ki je povzročla pri nas med trgovskim in bančnim svetom veliko razburjenja. To bi bili torej notranji vzroki padca francoske valute, rekel bi največjo vlogo pri tem padcu pa igrajo druge okolnosti. Francijo prištevamo pri nas državam z močno valuto. Toda tudi Francija je odvisna v marsičem od držav s še močnejšo valuto, t. j. predvsem Amerika. Največ blaga uvaža Francija iz Amerike, izraža pa v države s slabo valuto, kakor Nem, čijo, Avstrijo, Jugoslavijo itd. Francoska trgovska bilanca je potemtakem zrlo pasivna, in odmev tega se kaže na zeleni mizi v Curihu. Strokovnjaki pa so mnenja, da se je padec francoskega franka mogel predvideti že takoj po Washingtonslci konferenci za. razorožitev, ker je Francija odbila ameriške predloge za uničenje evropskega militarizma. Amerika je za danes odločna nasprotnica vojne in največji upnik evropskih držav. Zato Amerikanci danes ne morejo mirno gledati, kako francoski kapitalisti naoborožu-jejo male narode, da jih pozneje izrabijo v svoje militaristične namene. Da prepreči nadaljne oboroževanje, jo A-merika vsem militarističnim državam in to je pred vsem francoska republika, odtegnila nadaljne kredite ter pričela uničevati njih valute. Isti proces je bilo opažati pan Italiji. Ko so pričeli fašisti s svojo akcijo, je začela padati tudi italijanska lira. Čim pa so prišli fašisti na krmilo ter izjavili, da nočejo vojno, je začela tudi lira naraščati in danes stoji v Curihu že jm 24.50, a nedavno je bila komaj na 20. Francoski frank nosi posledice nepomirljive Poincarčjeve politike in militaristič- nega kurza v republiki. Amerika je naperila proti francoskim topovom svoj dolar in posledice se občutijo na zeleni mizi v Curihu. g Vinska trgatev na Hrvatskem in v Slavoniji. Hladno in deževno vreme je slabo vplivalo na letošnjo vinsko in sadno trgatev. Koncem avgusta je bilo stanje vinogradov zelo ugodno. V Primorju se je vršila trgatev grozdja med 18. in 25. avgustom. Letošnji pridelek ima več akohola kakor ga je imel lanski. V drugih pokrajinah so brali v septembru. Posestniki velikih vinogradov so morali vsled neprestanega deževja brati celo v oktobru. (V Slov. Goricah berejo celo v sredini novembra. Op. ured.) V splošnem je bila trgatev obilnejša kot lani. Ponekod — tako zlasti v Fruški gori — je bila za 50 odstotkov boljša od lanske. V srem-sko-karlovaoki in petrovaradinski o-kolici so nekateri vinogradniki pridelali po 100—200 hektolitrov na oral; kakovost alkohola je vsled neprestanega dežja znatno slabša od lanske, vendar pa so dobri vinogradniki zadovoljni z letošnjim uspehom. — Kar se tiče sadja, je tudi tu škodovalo jesensko deževje. Pridelalo se je mnogo jabolk, orehov in kostanjev ter češpelj. Češplje se najbolj žganjarijo v okolici Brod-Nova Gradiška. Jesenska jabolka in hruške so dobro pospravljene in se bodo držale delj časa. Izpred sodišča. Maribor, 25. nov. Nepošten solfcitator. Petinštiridesetletni solicitator Franc Moreše se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem radi hudodelstev poneverb«’ in goljufije. Obdolženec je bil v, drugi polovici tekočega leta najprej pisamo-vodja pri notarju Požumu v Gornji Radgoni. Nato pa od 2. do 9. oktobra, solicitator pri tamošnjem odvetniku dr. Lenartu Boeziju. Prvemu je poneveril od strank zaupane mu zneske v visokosti skupaj 4702 K; dragemu pa 21.541 K. Pri Savnikovi, pri kateri je stanoval, je poneveril zaupano mu sre-, brno moško uro v vrednosti 8000 JL Pravi, da jo je izgubil. Osumljen je nadalje, da je meseca aprila odvetnika dr. Alojzu Bratkoviču v Slovenjem-gradcu poneveril 1564 K. — Dne 35. avgusta je opeharil Clotarja Bouvierja v Gornji Radgoni za 12.828 K. To svoto mn je izvabil pod zvito pretvezo, da ga pošlje šef notar Požnn, da mu izroči 12.000 K kot pristojbino za protokola-cijo in 628 K za koleke. — Sodba se glasi na 10 mesecev težke ječe. —□— Lahkomiselno igranje s paško. Dne 6. oktobra po noči so v Soderžu, okraj Slovenska Bistrica, fantje po vinogradih stražili z dvema lovskima puškama Eno so izstrelili, drago pa ne. Ko so potem pred neko kletjo sedeli in se šalili, je vzel 281etni posestniški sin Jernej Kapun puško — in misleč, da je izstreljena — sproži proti svojemu tovarišu Simonu Marguču. Vzel pa je pomotoma neizstreljeno in Marguč se je zvrnil in bdi v par minutah mrtev. Kapun se je radi te malomarnosti zagovarjal pred okrožnim sodiščem, ki ga je obsodilo na 3 mesece strogega zapora -O- ARKO COGNAC MEDICINAL »PETOM Izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše. torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. Cene nizke, postrežba točna* Seno, slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja 63 #l$3DE$EJ OSET, Maribor, Aleksandr. c. 57 Zahtevajte v vsaki gostilni in v vsaki tobakarni „NARODNI LIST" llllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllfltl® Jadranska banka Bengrad Deiniška glavnica: Din. 60 milijonov. glavnica: Din. 30 milijonov. Bled Cavtat Celje Dubrovnik Hercegnovi Jelša Prevalje Sarajevo Split Šibenik Tržič Zagreb PODPUZ^eCl: Jesenice Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor Metković Amerikanski oddelek. Naslov za brzojave: JADRANSKA Afiliirani zavodi: JADRANSKA DANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE DANK: Cortlandt Street 82, New-York City. DANKO TUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofosasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. 0 ‘S Q ■o O a 0 XI o > n M 0 C ^ižSS^ ^SSN Slavensko-Amerikansko trgovačko dioničko društvo u Zagrebu. POZIV NA SUBŠKRIPCIJO! Z osvobojenjern in ujedinjenjem našega troimenega naroda zavzeli smo tudi v svetovnem trgovskem prometu važno mesto, in je edino do naših sposobnosti, da to mesto dostojno izpolnimo. Kakor pa vzlic nesrečno za nas rešenega jadranskega vprašanja zavzemamo velik del vzhodne obale Jadrana, napotuje nas že zemljepisna karta, kje moramo v naši državi stvoriti emporije našega bodočega trgovskega razvoja, da zaigramo primerno vlogo tudi v svetovnem prometu izmene dobrin. Pred veliko svetovno vojno bila sta na Jadranu zlasti 2 (dva) velika pristanišča Trst in Reka, ki sta koncentrirala v sebi vso pomorsko trgovino našega slovenskega juga, ter so ugledne naše domače tvrdke na teh tržiščih stekle sebi s svojim čestitim in marljivim delom svetoven glas. Vemo, da je vsa kolonialna trgovina šla preko teh pristanišč, ter oživljavala tako trgovski promet ostalih hrvatskih kakor tudi dalmatinskih manjših luk. Na ta način zadobili sta ti dve veliki pristaniški mesti važno vlogo tudi na vso kontinentalno trgovino našega slovenskega juga, pa je naš protivnik dobro vedel, da z odcepljenjem onih luk od našega živega telesa, a v pomanjkanju novih prikladnih središč na Jadranu, osigura sebi velik vpliv na odvodnico vsakega pomorskega naroda, na njegovo pomorsko trgovino in tako sebi ekonomski podjarmi mlado demokratsko državo, ki se dviga na nasprotni strani ponosnega Jadrana. Sigurno je, da bi ta namera uspevala, da ni vsled probude nekoliko vdanih in za narodno stvar zaslužnih sinov našega naroda iz Južne Amerike in ponosnega branitelja slovenskega Jadrana Dubrovnika, ter Splita in ostale Dalmacije došlo do projekta, da se osnuje veliko trgovsko delniško društvo, ki bo pod vidikom gori omenjenih načel stvorilo protiutež ambicijam naših protivnikov, ter paraliziralo vpliv pod tujim jarmom stoječih mest na Jadranu. Ne bi bili vredni naše narodne svobode in ekonomske samostalnosti, ko bi ta ideja začetnikov ne našla razumevanja in moralne in materialne podpore vseh narodnih ljudi. Proizvodi naše domovine, s kojimi nas je božja previdnost obilno obdarila, in ki iščejo pota na svetovno tržišče, morajo prihajati na jim določeni kraj pod pristno jugoslovensko etiketo, ter vsemu kulturnemu inozemstvu dati dokaze naše trgovske zmožnosti in izvežbanosti kakor tudi izvrstnosti domačih proizvodov. Ne sme se več zgoditi, da proizvodi naše bogate Jugoslavije, kakor les, cement, duhan, slive itd. prihajajo na svetovna tržišča s posredovanjem tujih pre-kupcev, ki bogate na račun naše neorientiranosti, da nam se potem še smejejo in z žulji našega naroda pridobljeno bogastvo upotrebijo za podpiranje političnih aspiracij, ki gredo za našim popolnim podjarmljenjem. Podpisani osnujejo v to svrho trgovsko društvo pod tvrdko: SLAVENSKO-AMERIKANSKO TRGOVAČKO DIONIČKO DRUŠTVO z osnovno glavnico K oO.OCO.OOO'— (Din. 12,500.000'—) razdeljeno v 125.000 komadov delnic po K 400'— (Din. 100'—) nominalne vrednosti, od katerih izdajajo za sedaj javni subskripciji K 20,000.000'— (Din. 5,000.000'—) t. j. 50.000 komadov delnic, dočim se rok, tečaj in način emisije ostanka 75.000 komadov delnic s K 30,000.000'— Din. 7,500.000'—) prepušča ravnateljstvu. Novo osnovano trgovsko društvo pečalo se bo v zmislu nastopno razloženega: 1. S kupovanjem in prodajo ter uvozom in izvozom deželnih proizvodov, kolonialne robe in druge robe iz Jugoslavije v inozemstvo, zlasti na prekomorska tržišča in obratno. 2. S podelovanjem in predelavanjem teh proizvodov po potrebi in industrijskim potom. 3. S podpiranjem ustvarjanja pogojev za kar najizdatnejši razvoj naše prekomorske trgovine, z otvoritvijo podružnic, agencij in zastopništev, dajanjem pojasnil o cenah, transportnih in carinskih vprašanjih. 4. Z osnovanjem parobrodarskih zvez z vsemi važnejšimi prekomorskimi tržišči. 5. Z vsemi strokami, ki so v zvezi s posli pod 1—4. Za izvršitev ogromne te naloge organiziralo bo SLAVENSKO-AMERIKANSKO TRGOVAČKO DIONIČKO DRUŠTVO takoj po svojem osnutku podružnice v vseh važnejših trgovskih središčih naše države kakor v Beogradu, Ljubljani, Dubrovniku, Splitu, Sušaku, Bakru, Sarajevu in kjerkoli se za to pokaže potreba ter takoj prešlo na dejansko delo. Pogoji subskripcije so sledeči. 1. Javni subskripciji prepuščenih K 20,000.000'— (Din. 5,000.000'—) delniške glavnice, odnosno 50.000 komadov delnic po K 400-— (Din. 100'—) se morejo vpisati in vplačati: V JU€i0SU¥!JI: pri „SLAVENSKI BANKI D. D.“ v Zagrebu, Ljubljani, Beogradu, Bjelovaru, Brodu ob/S., Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, Mariboru, Murski Suboti, Osijeku, Somboru, Sušaku, Sabcu, Šibeniku, Velikovcu, Vršcu, ter njenih ekspoziturah v Monoštoru, Škofji Loki, pri „JUGOSLAVENSKI INDUSTRIJSKI BANKI" v Splitu, pri „ZADRUŽNI BANKI" v Splitu, pri „HRVATSKI ŠTEDIONICI" v Kotoru. V JUŽNI AMERIKI: pri Agenciji SLAVENSKE BANKE za Argentinijo v Buenos Airesu, 103 pri Podagenciji SLAVENSKE BANKE za Argentinijo, Rosario de Sta Fe (Kuća Jakas, Kokić i Ivančič, pri JUGOSLAVENSKI BANKI za Chile v Valparaisu, Antofagasti, Punta Arenasu, Porveniru i Natalesu, (Chile) ter pri Poverjeništvu SLAVENSKE BANKE v Limi za republiko Peru (gosp. Anton Ciurlizza), v Oruru za republiko Bolivijo (gosp. Ivan Dubravčič), v Antofagasti za republiko Chile (gosp. Ivan Soljančič), v Valparaisu „ „ „ (gosp. Nikola Vodnizza), V SEVERNI AMERIKI: pri GUARANTV TRUST COMPANV, New-York, pri EMIL KISS, Banke New-York, pri DEPOSITORS SAVINGS & TRUST COMPANV, Akron, O. pri FARMER TRUSAT & MORTGAGE COMPANV, Johnstovvn, Pa., pri UNION TRUST COMPANV, Cleveland, O., pri FARMERS & MERCHANTS NATIONAL BANK, Los Angelos, Cal. 2. Rok subskripcije traja od dne 10. novembra do dne 15. decembra 1922., za Južno in Severno Ameriko od dne 10. novembra 1922. do dne 15. februarja 1923. 3. O priliki vpisa delnic mora vsak podpisnik vplačati K 450.— (Din 112-50) po delnici (K 50'— (Din 12'50) za državne pristojbine in stroške utemeljenja). 4. O učinjenih vplačilih izdajajo podpisana mesta blagajniška potrdila, ki se bodo naknadno izmenjala z izvirnimi delnicami društva. 5. Pravo reparticije podpisanih in vplačanih delnic, kakor tudi sklic konstituirajoče glavne skupščine z dnevnim redom v zmislu predpisa trgovskega zakona pridržujejo si podpisani utemeljitelji. Podpisniki iz obeh delov Amerike morejo protivrednost podpisanih delnic nakazati tudi v tujih plačilnih sredstvih (čekih na London, Pariz, New-Vork), v katerem primeru bo SLAVENSKA BANKA D. D. v Zagrebu vršila razmeno ter prebitek odobrila podpisnikom na posebnem bankovnem tekočem računu, a na njihovo svobodno razpolago. V Zagrebu, dne 10. novembra 1922. UfiemeliiteSii „SSavemsko-Amerlkanskos trssvalkos dioničkog društva": v Punta Arenasu za republiko Chile (gosp. Miroslav Scholz). v Santiagu „ . „ (gosp. Radovan Ježić). Slavenska Banka d. d. Zagreb. Jugoslavenska industrijska banka d. d. Split. Vladimir Arko tvornica In rafinerija špirita, likerja in konjaka Zagreb. Banaz i Rusko Dubrovnik. Miguel Mihanovich brodnik Buenos Aires (Argentinija). I. Miculinich i drugovi Lima (Peru). Dr. Andro Svilokos konzul Jugoslavije. Valparaiso, Chile. Jakas, Kokić i Ivančič Rosario de Sta Fe (Argentinija). Jugoslavenska šumska industrija d. d. Zagreb. Zagrebačka tvornica bačava d. d. Zagreb. Sardina d. d. Split. Nikola Rendić, posjednik Supetar n/ Braču. Last Narodnega konzorcija v Mariboru. — Tisk Mariborske tiskarne d. d. — Odgovorni urednik Vekoslav Špindler.