St. 91., y Gorici, v soboto dne 10.: avgusta 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicef v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana sli v Gorici na dom pošiljana: vse leto . • 15 K *U „ . . io „ Za. Nemčija'K^i^O^^^a;' Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „80CA'* ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskemu in dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnikov In poštnih zvez". Na naročila broz doposlaae naročnine se ne oziramo. TedajMAl •Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /f. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. na desne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v L nadstr. na jfa v tiskarni; Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica, ¦ Oglasi in poslanice seračunijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-jcrat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3:krat. 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 yin. vrsta. — Za obliko > in vsebino oglasov odklanjamo, vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavči č v Gorici,,: Telefon št. 88. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. V. K.: VSEUČILIŠČE V TRST! (Dalje.) i Danes so v Trstu nemšike 'banke, Banca commerciale,' Banca mobiliare in podružnice barak: , Anglo-ar]e.) I *) 'Povdf, Janje trgovinstva, prometa in kolonizacije v »tem spisii no inači, da podcenjeni pomen vseučilišča za naSo urad-I niSko produkcijo. Ajdo*ščlnV.~ , Rijavčev koncert v fl i Jutri kolesarska;^ i ki tombola i ; Jttt^l ^^dlšlti prestavav Prva&lnl. f »ValOm imenski za dopolnilne volitve v "<> incstril " svet st* nastavljeni na vpctftM V.sttfe&r § 37. občinskega statuta 4>n jttestnerii' siifcfHSmA ana«rap5nemj " uradu^C^i^BDiNiE,to'^^. t m. dalje; >•-. v delavnikjli, izvzemši popoldneve v soboto; od &^l2i dopoldne nr od 4.-6. popoldne; etty&g&NTto TprazntkUi od 9.—II. dopoldne. J^ekjamacije. Reklamacije ie vložiti pri magistratu tekom 8 dni od 5. septembra dalje. ^ Pod sivim Čavnom živi mlaid 'katoliški junak, čislan pri prvakih, .kljub temu, da je že napletel kaj takega, radi česar zasluži vse kaj 'drugega, le čislanja ne. -povabil je;gpsipod-nunca, naa .imi blagoslovi ravnokar napravljeno »vito«... Rade volje je prišel 'k svojemu ljubljenemu pristašu ali prav mak> je zategel žegen. . iPovabil je M katoliški, dečko tudi svojo ljuoJoo, da sftupno obhajajo prvi dan v »vili«.... Kako de bilo in kaj se je zgodilo? ,Pri kosilu na terasi so začele predstave. Beseda da besedo, tako se pravi, in naposled udari lepi katoliški sin očeta po slavi s tako silo, da revež pade onemogel po tleh. Na to priskoči drugi sin in kriči: daj ga, daj ga! — Konečno se oče onemogel in krvav izvleče izpod razuzdanih sinov. To je bila prva predstava: otroška ljubezen do očeta. Na to,je sledila druga predstava: ibratovska ljubezen. Zgrabita se brat z bratom, pri tem pa oče kriči na ves glas (Pomagajte, pomagajte! Tako doigo sta se trgala in tolkla, da je ostal starejši sm do golega nag. In vse to je morala ljubica gledati. IPokrila ga je -| končno z rjuho. Iz same medsebojne ljubezni so se skregali, kričali in se mlatili do 2. ure po polnoči. Glejte, ljudje božii, kaki .vzgledi od strani klerikalcev! Največji pobožnjak, katoliški fant prve vrste, se predrzne svojega lastnega očeta talko 'neusmiljeno natepsti, pa tudi mati jih je morala več držati in slednjič je bila tudi predstava ljubezni katoliškega Hubčka do svoje Jjabrce. Tudi ljubica je dobila par zaušnic; pretagali so jej zlato verižico, obleko, itd. Torej pretep z očetom, materjo, bratom in ljubico. Tudi moramo povedati, da tista Ma-rijma ]bči je ostala tri dni pri njem; prišla je od nekod iz ihiribov..... "Glejte, tako živi in deluje, katoliški fant, »orel«, tako 'vzgledno 'življenje živi ta (mladenič, ki ga je 'klerikalna organizacija napravila takega, m o#de imeniten govornik po shodih, ki govori o vzgledih, ploskajo imi in pritrjujejo m na prva mesta ga posajajo. Zapeljano ljudstvo, kedaj se spametuješ, davzapodh\ od sebe tafce-le vzgled-nike?!* ¦ ..... ?: -'. . ; klerikalcem_' se $e najedel v mladino iir izpridil že mnogo fantov m deklet. To se god} zlasti, odkar divjajo po deželi no-vostrtijarji. Poprej ni bilo: tako ihudovod nastopa novostrujarjev pa je izprijevanje in pohrajsevanje mladine vedno (hujše. Zad-nji čas pač, !da prične veliko obrambno defo; ki naj obvaruje -mladino pred kle-nkalnirni pastmH - v Foklon Sokotstv« kraftjevski PragL Ko Je defilirahzadnji sokolski jafiaški abbr In je bilo zbraitto vse Sokolstvo na ^Stafoinestnem timt ie 'stopil dir. Seiheuier na' govorniško tribuno in v imena Sokol« %tva pozdravil »Praigo s sledečimi bese- Po petih listih so priletele zopet tie-JStete naše sokolsketrume v .zlato slovansko Prago, da izpričajo sijajno svoje vspe-she in svoj napredek na pol|u pravilne vzgoje in pptemenitve.slovanskega ljudstva. ., -^.; • ..- Pn te#prilrk:i smatramo tudi danes za svo}o ^oižnost, da se zberemo v spojenih vrsta%pJt-teh, češkemu nar-rdu tako dragih mesSŠh i« se iskrena poklonimo kraljevi materi čeških mest in pred njenim veličastnem obličjem posvetimo svoje službe podvojenemu delu za nam izročeno: nalogo:^ .,;... •Takrat nas spreroijajo spomini minulega petdesetletja, spomin prvih dni našega šbkolstva, teb na veke zgodovinskih trenutkov narodnega prebujenja, v 'katerih je vsklrlo in napolnilo vse krade naše Sokolstvo. ! Najčistejši idealizem mladostno navdušenega srca naroda, junaško hrepenenje po svobodi in prostosti,' silna mogočna volja nekratenega .razvoja, ie bila podžig rc*stvu in -krasnemu razvoju Sokola v oni viharni dobi, ki smo ji danes, po petdesetih letih, iz globine srca hvaležni za najkrasnejši vzgled in najplemenitejše poteze našega sokolskega dela. Naš današnji zlet naj bo izraz hvaležnosti naši Pragi, v ktere toplem naročju "se 'je Sokol rodil, rastel in krepil, da vzleti visoko nad vse širne slovanske pokrajine in v njih budi, drami in vzbuja junaškega duha v onemoglih vrstah. Danes stoji tu vznesenih src in z jasno zavestjo svojega važnega poslanstva zbrano do mala vse Slovanstvo v eni vrsti, da izrazito in odkrito manifestira svoje čiste namene in načrte, navdahnjene z globoko, resnično ljubeznijo do svojega naroda, tega dragega slovanskega naroda, ki ga hočemo peljati iz nadlog irt ponižanja na solnice izobrazbe in svobode, vredne človeka, vredne krasne duše In prirojene plemenitosti slovanskega plemena, ki je bilo vedno nositelj in ibranitelj ljudkosti, bratstva in splošne enakosti. Nas ni privedel pod skupni prapor niti pohlep po tujih zemljah, niti zla želja usužnjenja in sovraštva do drugih, nas ni privedla v tabor sokolski hiti 'želja po nadvladi niti kterikoli politični ^namen, { ampak silna volja omogočenja narodnega razvoja, globoki smisel za živ'jenskg potrebe našega ljudstva, za ljc^-vo prirojeno kulturno in gospodarsko življenje, ki ga ihočemo podpreti = z zdravo vzgojo .novih „krepkih junaških.pokolenj, z.iskreno skrbjo za zdrav razvoj teh nepreglednih čet, ki prebivajo po širni slovanski domovini, "za katere se doslej večina nJhče ni brigal, akoravno je grozila od vseh strani propast in grozi še vedno. Jn proglašamo slavnostno in s pov-darkom, da od tega dela ne odnehamo, dokler ne zagledamo vsega našega ljudstva \ brez razlike in Labera, na vami poti. pravega razvoja, ovladanega z duhom bratstva in resnične vzajemne ljubezni, dokler ne odpravimo iz našiti zemeij sovraštva in nasilja, dokler ne postanemo vsi sebi -enaki in svobodni, ovladani ,z zavestjo, da »je pripala Slovanstvu v bodočnosti naloga, glasnika in izvrševalca vznesenih . gesel č.ovečnosti, pravičnosti in enakosti narodov, ki jih ono. predvsem v lastnih vrstah 'izpolrcuje: in jim k splošnemu vspehu pripomoči mora. Pojdemo tako le v stopinjah našilh prednikov, silni v selbi iu silni proti vsakemu ,kr br se upiral temu našemil namenu. . Torej, bratje, s tem prepričanjem, s. to obljubo korakajmo dalje in napi'ej, ideja sokolska vtčno mlada, večno sveža in krasna, naj vodi naše vrste k nadaljnemu neumornemu, trdemu delu in boju za ire- -| Šitev in dobrobit našega naroda. Od Kavkaza k Šumavi, od 'BaMcana k Baltu, naj odmeva naše povelje, poživljajoče mladino, može in žene k navdušenemu delu. Naša je, bratje, bodočnost, bomo Ji sami na straži in skrbeli predvsem za napredek in razvoj svojega naroda! S tem geslom razletimb se po svojih : njivaih, plattjavalh in gozdovih, oprimimo ?e fznova povzdigujočega klela, pripravimo svojim narodom tla za nadaljno trajno, slavno življenje. — Na zdar! V mak hvaležnosti Sokoistva je izročil dr.Schehrer županu mest praških dr. Orošu ikrasno Suohardovo 'plaketo. Odgovcril mu je dr. Groš, ki se je v češkem in francoskem jeziku iskreno zahvalil Sokolstvu in gostom* iPotem je aadonela iz 30.000 grl slovanska himna, ki je gromu enako bobnela nad starodavnimi poslopji in pretresala ozračje s svojo mogočnostjo, -č. (Dalje.) ^? Sokol ob meji. (ilz iBiljane.) V nedeljo 4. t. m. se vršeča veselica s prvim javnim nastopom Sokola z Do-brovega se je izvršila v vsakem oziru do-oro nad vse pričakovanje. Točno ob 3. uri popoldne so došli bratje Sokoli iz društev H. okrožja, 59 po številu. Ob 4 in pol je pričela javna telovadba. Najprej je nastopilo 31 mož z župnimi prostimi vajami; za izvajanje so želi burno pohvalo, Za temi je nastopila vrsta dabrovskega Sokola pod vodstvom ibr. Šfiligoja na bradlji in drogu. Nastop vrste, ki je izvajala lepo izbrane in .celo pretežke vaje, je občinstvo naravnost' presenetil. Upoštevajoč, da telovadi Sokol Dobrovo komaj od 21. marca t. 1. dalje, je treba naravnost pripoznati, da zasluži za vspehe, dosežene v tem kratkem času, polno priznanje. Videlo se je, da .goji ISdkol Dobrovo pravo intenzivno delo na Sokol-skem oolju in takemu delu so vspehi zagotovljeni. Za dobrovskim Sokolom je nastopila ena vrsta iz Podgore na bradlji in ena vrsta goriškega Sokola na drogu ter so žele vsestransko pohvalo. Nato so izvajali domači telovadci še ljubljanske proste vaje in skupine, kar so tudi častno rešili. Zaključila je javno telovadbo vrsta iz Podgore s tremi skupinami na bradlji, katere so se vse posrečile. Po končani telovadbi so prikorakali vsi telovadci na.veselični prostor. Tu se je najprej predsednik dobrovskega Sokola br. V. Šfiligoj zaihvalil v kratkih besedah navzočemu občinstvu 'za poset potem pa vsem bratom Sokolom za izkazane bratske simpatije. Za mjini je "govoril starosta Gš. S. Ž. br. dr.' Irgolič. V kratkih a je-drnatiih v srce segajočih besedah je pre-dočil navzočim pomen in namen Sokol-stva, posebno Sokolstva ob meji. Na naši zemlji smo mi gospodarji, je rekel, in tudi ostanemo, dokler boino na delu kakor doslej. Občinstvo mu je burno pritrjevalo. Končno se je pričelo živalmo vrvenje na plesišču, ki je trajalo do 11. ure v noč. Slavnost je tudi povečevalo petje pevskih zborov iz Biljane in Kozane, katerima gre za ubrano petje vsa čast in hvala. Udeležba pri veselici je pokazala, da vživa Sokol simpatije vsega občinstva v Brdnh — katero čuti narodno, ikar je zelo razveseljivo. Saj pa tudi mora vsakdo — kateremu ni še strankarska strast zamorila narodnega čuta, pripoznati, da Sokol-sko delo je nesebično, da stremi le za omiko, za duševno in telesno vzgojo. Slavnost, katerih- enake" ni še bilo v BMjani, se je izvršila v najlepšem redu, za kar moramo dobrovškenVu Sokolu le čestitati. Res mnogo truda je bilo treba, da so se dosegli ti vspehi, a ti naj te bodre, mladi dobrovski Sokol, k nadaljnemu vstrajnemu delu na Sokolskem polju. Zora puca bit če dana nam je rekel br. starosta in res mi vstajamo in upamo, da pride čas, ko bodo našemu narodu zasijali boljši, 'svetlejgi dnevi! — Na zidar! Moll-ov Seidlitz-prašek je » o» fpJodon trpeBe nsprekoRljfTO Bre»Ntwi katero ima prednost pred vsemi dragimi 4r* stifotmi Čistil, kroglicami in grencloami. Cena orfg. Sltattje K2- Pontrejsnjs m fttoUsko lasloduje. IbIIb-vb Fridc. žganje in sol ta ribanje lirot*. - BoleClne oiajiajoCe in «kn»tajote sta-rosnano sredstvo proti trganja in pretfajenju TSaVe jnf«. OtlKf ateklenioa K a*~ Na jirodaj po rteh lekarnah in mliodilnicah. Glavna lekarna k. 1011, c. In kr. dvomi n Tuchlanbea 9. Zaloga v Oorioi v lekarni • A. a Criitofoletti. DOPISI.;: Iz kobariškega okraja* S KobariSkega, — (Nesreča. — y ne-deljo ob 3. uri ^utraj je Slo več vojakov na izlet na Krn, Hoteli so &[ nabrati pas nekaj planik, Nekdliko predpolldne je ne-ki podčastnik'zagiedal od daleč s strmine" da leži nekdo tam v vojaiški ableki in se ne gilba. Radovednost ga je gnala, da je šel bliže in nudil se mu je 'grozen prizor. Na_ šel je .nesrečneža, ki je padel sied preoptimističnega sli- Lia raijsfrie* silne?. pomnožilo m. se je I Zi nailpr^u^cije'W^Xdii^'tor^M-C tega-&e Je.tudi, učni red-v^marsicenn" Iprememl. Svetujemo vsem abiturijen: Lrn ki resno mislijo ,-ria čivinozdravmški nudi j in nočejo biti razočarani, da se po-^e iz spomenice- pri ravnateljstvih, syojJk,| Lejšnjib' zavodov,' 'Natančhčiše, infonnar ' L Pa dajo za Kranjsko: Ipavec Rafko, drija; za. Štajersko: Veble./rajic, Kapele ori Brežicah; za Koroško.; Močilnik Anton, Libinče pri tPliberkttj za Primorsko: pafoor Filip, Gor.-Vrtpjba./pr.i gorici. Za akatf društvo sJov>, veterinarjev 'na J)u-^jUiFr.Pestotnik.t^prfids^nrk^Vik^r ieOleria, fcC. tajnik. .«:»,., ;*,-: ,¦ .... ., Zločinsko početje Ideriltftfcev., Iz: m** sta: »Klerikatna, -gonja se nadaljuje kan pa čistili; »Gorica«, »Prim. Ust«,.-*Novi Las« in »Slovenec«. Brezvcstnežem je namen, razsrditi prizadete pri T. O. I do skrajne meje,in jim povzročiti škodo; silijo s konkurzom na dan z rijtnteriom, da bi prizadeti, kar največ pla^.i, več nego je sedaj določeno. Klerikalni, peklenščaki .bi bili vsi zadovoljni, če 'bi videli ljudi v nesreči in '& bi se jim posrečilo, razsrditi j'iih ' do skrajnosti. 'Pajalhko rečemo, da se pobožna želja ne uresniči! Naj se le informirajo! -S »Kmetijskim društvom«'v Št. Petru $o prist,r'asši'i na dan v »Gorici« in pravijo, da se vse maščuje. To ie bilo v časih, ko je kaplanoval v Št. iPetru sedanji semeni-Skj profesor dr. Llčan. Tisto' društvo je bilo začelo izvažati pridelke, pa tako nerodno innetrgovsko, da je imelo le škodo. Nič Čuda, če so se kmetovalci vzdignili proti taki zadružni dobroti kot je bilo Km. društvo; Tu ni kaj primerjati. Res pa je, da ker se vse maščuje, se bo maščeva-\ tudi sedanja klerikalna gonja nad klerikalci. Bo pri'*ika, ko se 'bomo sklicevali m to zatrditev.« • <- .-¦.¦•. ¦ '" ObC*feke'vb1«VVv.Go'rfci/V/Vo,il,1i 'imeniki so razgrnjeni na vpogled volil-cem. Razgrnjeni ostanejo 4 tedne, ne več po dva.tedna, kakor je bilo doslej po sa-tftovolji javnega goriškega magistrata. 14 dni je bilo seveda premalo za pregled imenikov, ali prav je prišlo to magistra-lovcem, ki so sestavljali imenike vedno tako, da so bili pazljivo upisani vsi zanesljivi laiški voHlci,.nelaških pa je biloizpu-ičeififo kar največ mogoče. Vo'ilni imenik na magistratu treba spraviti enkrat v red; to pa se doseže potom reklamacij. Če se bo pridno reklamiralo, "potem bodo počasi že upisani. vsi volilci goriškega mesta v vililni 'imenik! Laški trgovci v Gorici tožijo v uvodnih člankih v »L' Eco«, kako da jim propada trgovina. Pri tem pa dajejo dobro ?od nos tudi gospodujoči magistratovi kli-^vki je tako brezvestna, da odganja tujce "»hoče odgnati iz Gorice sedaj celo oko-Sčanske kmete. 'Propadanje trgovine vkli-ione iJe v ndvi planinski »železnici, ki je odprla pot v Trst, marv^tudi.v velikem Šovinizmu in -neumni napetosti magistra-wve klike. — Vprašamo: zakaj pa se laški trgovci ne dvignejo enkrat pošteno proti svojim škodljivcem? Ko bodo volitve, bodo Pa zopet volili svoje zatiralce in škodne mesta! .. .'' Vprašanje pokopališča v Solkanu. — V starašinstvem seji v sredo so izvolili ^ek, ki ima nalogo proučiti pokopališko Vnašanje ter poročati v prihodnji seji. Kafeor znano, ihočejo jednij naj' ostane pokopališče, kjer je, samo razširi naj se pri-jnerno,,dirugi pa hočejo povsem novo pokopališče na drugem kraju. Lepo se pripemS* goriški magistrat; * dopolnilne občinske vojitve, —. Pred *evl Jfcflftznanil, da iz KromberŠkega vo-, j»voda zapet ni zadosti vode ter naj se 24 sedaj zapro ponoči dovopM vC.lSe.; če bi "jKutfkanle vode trajalo, bi kmalu zapi-" |«i Jud; javne vodnjake. Ta bi bila zopet JJJl.AAi zadnje dtei je močno -deževalo in. * kaže na dež; bo pa dež pomagal, da ne T"0-trpeli pomanjkanja vode, ker magi-rat nj ?a dmg0> mg<) za ^ tffl ^j^,^ ¦escanom vodo! Ta le mizerija z vodo )e slabo priporočilo za magjstratovce za bližajoče se občinske volitve, r-iNa trgu so povišali takse; s* tem so se tudi lepo priporočili kmetom gbrjške občine. /Gotovo pojdejo 'navdušeni volit kandidati* magi-stratove klike, ki ne zna drugo, nego višati davščine hi pristojbine meščanom! V Cukarlji in Marijittih društvih ie nedolžnost najslabše spravljena. To je stara resnica. Vse polno nezakonskih ma* 1tTatu1^v.i^arijine hčere, potrjuje to^brid-ko resnico. Taki so sadovi tistega sistematičnega", izprijevahja mladine, proti kateremu se*morajq vsi dobrornisleči, za ljudstva dobro čuteči, upreti-z vsemi silami. Beležili' smo'že razne kraje, kjer so zapeljali yfl'J '»čTfli« dekleta; danes moramo beležiti Št. Ferjan; tudi-v Št. Ferjanski občini je več deklet v taki ^ve»i š »čuki«, da si: starišf doma pulijo lase, ker se bliža sramota' (hiši. — Zapeljani mladeniči, ki hodijo k'spovedi in ;dblnaiilu, ki hodijo v Hcrbju za procesijo,'ki tulijo po shodih, mi-JBJijo, da smejo vse storiti, kar jim poželi srce, in meso; so pač tako odgojehi v društvi)!' s katoliško firmo. Tisti, ki jih vodijo, jim dopuščajo, vse, samo da so njihovi. tako se izprija mladina, tako dolhaja v kmečke hiš,e sramota iz katoiliških" društev. Stariši,'.-|fedaj se boste spametovali, da ubranite svojim otrokom pot v »katoliška društva«, kjer se pohujšujejo in odkoder Vam, prinašajo sramoto! Zakon glede regulacije Soče sankci-joniran. — Cesar je sankcijoniral zakon, ¦sprejet v letošnjem zasedanju deželnega zbora, glede regulacije Soče, Tera in pritokov. To je zadnji legisiativni korak 'za veliko delo regulacije Soče i«i pritokov. Izvršitev dela je, Jtakor znano, poverjena hidrotelinični ekspozituri v Gradišču ob Soči; ki začne, kakor tudi že določeno, z regulacijo v Furlaniji, in sicer najprvo na onBi delih, kjer je angažirana dežela samo z lc/e prispevkorn, O tem ,smo govorili že v obširnejšem članku. Regulirala se. bo Soča v nižini, kdaj pride gorenji tok na vrsto, tega pa ne ve nihče. Ljudje, ki naravno mislijo, sodijo, da bi se morate začeti regulacija Soče v Gortfh in bi končala v nižini.!. Izpred sodnije,, — ,25letni Alojzij Jev-Šček je bil zopet pred sodni jo. Ušel je bil iz prisilne delavnice v Lju'bljani ter prišel v Gorico. V Raštelu ga je prijel, redar, ali Jevšček je tako bil po redarju in se zoper-stavljal, da se mu je končno posrečilo uiti. Aretirali so ga v Trstu. Obsojen je radi javnega nasilstva na 5 mesecev težke ječe s posti. — 20 letni Ivan iRom z Nabrežine je imel večTjulbk, vsaki je kaj zmaknil, okradel je tudi svojo sestro. Obsojen-je na 4 mesece težke ječe. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Liberi-Trom-ba. V teh dveh ''ekarn.ah bo .tudi ponočna služba v času od 11. do 18. t. m. Društvo »Sloga« v Ročinju priredi v nedeljo, dne 11. t. m. društven ples v prostorih, g. »Gerbica. Začetek ob 3. uri pop. §>ol{o!sl{! $csh)i!<. Poziv Vsem bratskim društvom. — Bled in Kobarid sta pred vratmi. Kljub temu pa je še premnogo.društev, ki ni -vrnilo vposlanib jim vpraišalnih pol. — Iz tega razloga se tudi ne moremo dogovoriti s bratsko T. S. Ž. glede skupnega posebnega vlaka. — Isto velja glede Kobarida; Do danes sti samo 2 društvi vposlalh| prijavi.'Kje-so ostala? Nujnost je tudi tu potrebna, ker ikobariški Sokol težko: čakalna napodila, da zamore Čimprej pričeti s rjOtreimimi pripravami. — V drugem polletju ^4nia se na novo predpisati posamezmm^fevom prispevek. Vrnite torej izpolnjene.statistične zapisnike, ker, v nasprotnem slučaju se vam ga bode ^predpisal po stanju Članov iz meseca prb-jl-sinca. — Bratski odbori, zavedajte se so-, P>"kolske discipline in zavedajte se vseh dolžnosti, ki jih imate napram predsedstvu. — Na zdar! (Predsedstvo Gš. S. Z. Brje. — S ponosom lahko danes trdimo, da si je osvojil »Sokol« srca vsega poštenega slovenstva in da je ni sile nad nami, ki bi si upala preslriči peroti temu mogočnemu ptiču-orjaku. KedO;bj,.si pred par leti upal samo misliti, da.bpfe kedaj pri nas tako sijajno siopala .iz naroda na dan nova, nepremagljiva sila '— sokoteka i(leja.. Da je naša Vipavska dplina- trdnja-i: va, v kateri gnezdi čili Sokol, je jasno pokazal II. zlet I. okrožja Gš. S. 2. -na Br~ iah. Ponosni smo Brejci na ta dan, kajti to ni bila navadna nedelja, bil je to So-kolski dan, dan nove dobe, bil'je to dati manifestacije krepko se razvijajočega SoL 'kolstva. Kljub temu da so ibJle krog in krog veselice, na Volčjidragi pa velika narodna slavnost, je bila udeležba na tej Sokolski prireditvi sijajha in>izid v vsakem pziru naravnost razvescljrv."f;,tykroŽJ' je Gš. S. Ž.je š# tem svojim II. zletom jasno pokazalo, da je res -veja napredujočega in zmagujočega Sokolstva, kajti ta •zlet v vsakem oziru nadkriljuje vse. do sedaj se vršeče okrožne zlete naše župe. Da. je naš trud žel toliko obilega ...sadu, čuti brejski »Sokol« v prvi vrsti dolžnost, se zahvaliti vsem. bratom, ki so s svojim vzornim in disciplinarnim nastopom, kakor pri prostih, tako tudi pri orodnih vajah, povsem zadovoljili prisostvujoče občinstvo, nadalje vsem cenjenim udeležencem, iz .različnih, krajev cele Primorske, posebno pa iz Ajdovščine,, iz naše napredne okolice, kakor tudi narodnim Tržača-nom,' med katerimi smo imeli (čast vzreti tudi gospoda poslanca dr Rvbafa. Zahvaljujemo se vrlima damama, ki sta preskrbeli sladko pecivo, našim neutrudlji-vim in požrtvovalnim narodnim dekletom in vsem cenjenim damam, ki so nam po* magale v paviljonih in pri razprodaji razglednic in cvetlic. Hvala vsem zavednim domačim možem in mladeničem, ki so na (katerikoli način pripomogli k lepo vspeli Sokolski slavnosti, bodisi z brezplačno vožnjo različnih potrebščin, bodisi z brezplačnim de'o»m pri pripravah na veselič-nem prostoru. Končno moramo izreči zahvalo gospej vdovi Trpinovi, ki namje ra-devolje proti mali odškodnini prepustila, kakor za nalašč pripravljen. prostor za enake prireditve. Pohvalo zasluži tudi naš domači krčmar, ki je s solidno in okusno postrežbo skrbel za lačne želodce. Možje in žene — zavedamo se velike podpore, ki ste nam jo skazaJi ob tem Sokolskem prazniku, zato pa bodite prepričani, da se hočemo tudi za -nadalje skazati vredni vaše naklonjenosti, s pomočjo katere hočemo neumorno korakati za ciljem, katerega! smo si postavili ob ustanovitvi na- > šega':društva: z Vami in >za Vas hočemo: zmagati! Na zdar! Posebni vlak iz Trsta na Bled. Telovadilo društvo »Sokoli« v Trstu priredi o priliki sokolskega zleta na Bledu dne 15. avgusta posebni vlak, ki se bo ustavljal na vseh postajah do Gorice ter vspreje-ttial goriške Izletnike. — Radi znižane cene (polovična cena osebnega vlaka) in drugih komoditet, katerih bodo izletniki, vozeči se s tem vlakom deležni, kakor tudi glede skupnega dohoda vseh primorskih Sokolov na Bled, bi bilo želeti, da se vsi goriški bratje pridružijo Tržačanom. »Iz Trsta odide vlak ob 4.30 .zjutraj. Natančni urnik (prihod vlaka na razne kraške in goriške postaje) priobčimo v torkovi številki. Soriška kolesarska zveza. Predsedstvo kolesarskega društva »Gorica« opozarja gg. člane, kakor prijatelje društva na Met, katerega priredi jutri v nedeljo- dnč II. avg. 1.1. v Solkan. -^-'•Zbirališče kavarna Central — Odhod točno ob 3, uri pop. — Rednik: joško Sirk. — Zdravo in na svidenje! Politični pregled Kovacseva afera. — Iz Budimpešte naznanjajo, da je sodni senat skteriii, da ostane poslanec Kovacs kljub psihialrK-nemu izvestju še v preiskovalnem zaporu. Slovenske šolske zahteve v Trstu. — Politično društvo »»Edinost« sklicuje za jutri javen shod v INar. Domu z dnevnim redom: Naše šolske zahteve. Dvojna mera avstrijske vlade. — Vlada da Italijanom kos univerze na Revoltelli in podr-žavi jim komunalno realko — Nemci imajo, nemške srednje šole v Trstu, 70.000 'Slovencev pa nič! Tržaški mestni svet se je včeraj /ba-vil 'Z vodovodnim vprašanjem,- »Obširno je govoril dr. IPuedher, 'zatrjevaje, da to vprašanje še ni zrelo 2a sklepanje, ker se je jemalo premalo v ozir druge načrte ter se predlogi ozirajo le na Timav. Socialisti so napovedali obstrukcijo proti predlogom. >'',': Sestanek v Petrograidu med francoskim min. predsednikom iPomcare in rus^ kini min. predsednikom Kokovcem Vszbuja pozornost- cele. Evrope.. Poincare je dospel včeraj na ruska tla,' Jfa sestanku ima biti govora o vojaških vprašanjih sin rus-ko-francoska pomorska konvencija je ta- -korekoč gotova stvar; ne ve se še, ali se bo tikala le Severnega morja; v katerem, slučaju se pridruži Anglija, ali tudi Sredo* zemskega; z odprtjem Dardanel nastane povsem nov položaj v Sredozemskem, morju. Sestanek je torej velikega vseob-čega pomena. Na Balkanu. —'Obmejni incident med Turčijo in Čr.nogoro bo skoro poravmari. Turški poslanik se vrne v Cetinje. — Turška vlada (hoče proglasiti obsedno sta-nje nad celo Rumelijo in Smirno ter uporabiti vsa sredstva proti mladoturškerriu komiteju, da iztrebi politiko iz vojske in uradništva. Pred vojno sodnijo je postavljenih 500 oseb. —' Abdiul »Hamida, bivšega sultana, so baje prepeljali Iz ' Soluna v Adrianopolis. — Včeraj je potekel rok, ki so ga stavili Albanci za. svoje zahteve: spllošna aministija, vojaška služba vAlba-niji- in pravice, nositi orožje, za vse Al-ibance, stare nad 16 .let. — O Crnigdri se trdi, da se hoče razširiti proti jugu, zato da so bili nemiri. Vojna med «jo hi Itafc Razno, • Italijani pravijo, da sedaj, ko imajo vse obrežje libijsko v svoji oblasti, morejo začeti prodirati v notranjost, samo vojaštva velik del treba zamenjati, kajti vojaki, ki so že mesece in mesece na bojišču, so utrujeni. — Slišijo se glasovi za mir. Turška vlada je pripravljena staviti pogoje tako, da bi bil tekom 2 mesecev morda sklenjen mir. — Turčija baje prekliče svoj dekret za izgon Italijanov. To bi bil korak k pogajanjem za mir. Razne vesti. Veittka nesreča v rudniku v Nemčiji. Iz Bohuma poročajo, da se .je pripetila v rudniku Lotinfingen velikanska eksplozija. Iz rovov so potegnili doslej baje 120 mrtvih! Na mesto nesreče je prišel nemški cesar. Nemški cesar je daroval za preostale ponesrečenih 15000 mark, bavarski prine-regent je dal 5000 mark.. Ponesrečil je v Kamniških pjlanuiah ' vodja pisarne ravn. oddelka pri namestni-štvu v Trstu Jurcich«. Spodrsnilo mu je in pri padcu se je močno pobil. Našli so ga delavci tovarnarja RadeŠiča, ki kopljejo materijal za snažilrti prah; ležal je v nezavesti eno celo noč. Prenesli so iga v gozdarsko kočo in tam leži. Stanje njegovo je nevarno, zato g^yaišo mogli pripeljati v Kamnik. ..i:v. Iz Trsta je izginil Zigmund iNeuman, menjalec denarja, nad katerim je proglašen ikonkurz. Tudi njegov poslovodja je izginil. Baje je Neuman zakrivil velikansko goljufijo. Ponarejalec denarja v Trstu. — V Trstu so aretirali včeraj 24 letnega italijanskega podanika po imenu Santo Ga-ravini iz Ravene doma. Pri njem so našli cel arzenal za izdelovanje denarja in komade petih' ifrankov, Jepo izdelane in pripravljene za promet. Oaravini je pripoz nai. Izdal se je s tem, ker je živel luksu-rijozno, ne da bi se vedelo, odkod ima dohodke. Garavini je bil brigadir (narednik) pri karabinijerih. V Trstu je pravil, da je bil v vojni v Tripolitanji ter kako je tam streljal Arabce. Policija v. Trstu se je zanimala zanj in iz Ravene je izpovedala *to-le: Garavini je bil leta 1910 obsojen od •italijanskega -vojaškega sodišča vPaler-mu na 'leto dni ječe radi goljufije in je ob tej priliki zgubil službo pri karabmirjlh. Začetkom tega leta še bil 'Garavini zopet obsojen — tudi v Italiji — na leto in 11 'mesecev ječe in na posebno policijsko nadzorstvo, ker je razpečaval ponarejen denar. ',*.-. Pri daljšem zaslišavanju so ga izpustili. — Kakor se vidi, lovijo »špijo-ne«'pridno na r. Prebeg v objektivnem ožini' dokazoval, da Jukičevo dejanje ni kva-liiicirati kot zavratni umor, marveč kot navaden umor, odnosno glede stražnika Borščaka kot navaden uboj. Da bi bil kdo Izmed obtožencev zgrešil -hudodelstvo javnega nasilstva, je popolnoma izključeno, ker niso ničesar zakrivili, kar bi se dalo subsumirati pod ta paragraf. Na-" dalje je dr. Prebeg dokazoval, da se Ju-. k'ič pri izvršitvi atentata ni .zavedal svojega dejanja ter ostro in uspešno kritiziral mnenje sodnih psihiatrov, ki sta s svojim podanim mnenjem pokazala, da nista na višku svoje naloge. Oba psihiatra sta na izrecno vprašanje, če Jukič simulira »kategorično odgovorila, da ne. Mogoč je torej samo ta-le sklep: Ako Jukič ne simulira, potem mora biti blazen, sicer pa je •Jukič* zagrešil atentat iz patriotizma, iz ljubezni do domovine, o kateri vsi vemo, 'da se nahaja v obupnem, da, neznosnem položaju. Glede ostalih sodbtožencev je rekel dobesedno: »To so naši najboljši otroci. Jaz bi bit vesel in ponosen, ako bi imel take otroke.« Koncem svojega govora je dr. Prebeg naglašal, da je Jukič izvršil atentat pod neposrednim vplivom vesti o po-skušenem Kovacsevem atentatu na grofa Tiszo. Izvedenci so glede Kovacsa izjavili, da je bil tako razburjen, da ni bil odgovoren za svoje dejanje. O Jukiču pa so izrekli izvedenci, da se je zaveda! svojega dejanja, dasi je dokazano, da je Jukič he-reditarno duševno bolan. Ob 11. je jel govoriti drugi zagovornik dr. Katušič, ki je zlasti protestiral proti temu, da se skuša pri vsakem političnem procesu vplesti v stvar Srbijo. Nato je govoril zagovornik dr. Thal-ler. Ob 1. popoldne pa dr. Dušan Popovič. Branitelj dr. Budisavljevič je prešel tekom svojega govora na politično polje ter je dokazal, da je nemogoče, da bi bili ti mladiči inscenirali tak veleizdajniški komplot. Znane osebe, dcscelerace in visoki dostojanstveniki se lalbiko spominjajo, da so v svojih mladih letih tudi inscenirali take komplote ter da so se kasneje morali smejati svojim neumnostim iz otroških let. Govornik se je spominjal nekega dalmatinskega politika, ki je kakor deček snoval zarotniške komplote in sicer proti prestolonasledniku, ki so ga .hoteli umoriti. »Zarotniki« so izkazali svoje revolucionarno mišljenje' s tem, da svoje žrtve — niso pozdravili. Ako ne bi prišel Jukič med današnje »zarotnike«, bi ostal ves 'komplot le otroška igrača. Ako danes ne bi vladale na Hrvatskem take politične razmere, bi tem mladičem ta zarota ne bila prišla na um ter bi se pridno učili. Trditev, da stoji za vsem: komplotom jugoslovanska ideja, je čudna. Če je to res, potem je ta fakt resen jnemento vsem odgovornim faktorjem. Radi te ideje se vendar obtožencev ne more cilirati pred sodni dvor. Malo Čudno je, da se pred vsakim političnim gibanjem na Hrvatskem dela odgovorno za to Srbijo kot nositeljico jugoslovanske ideje. Ta ideja si je pridobila tal med Srbi, Hrvati in tudi Slovenci ter proch>*i vedno bolj v širše mase jugosicvahskega naroda. Pretresljiv je bil prizor, ko je obtoženec Bublič, ki so ga priveli v dvorano, jo-kaje zaklical predsedniku: (Prosim vas, pustite me domov, jaz sem nedolžen! Ob 7. uri zvečer včeraj je bila razprava zaključena. Predsednik je naznanil, da bo razsodba razglašena v ponedeljek ob M. uri dopoludne. Seveda je to njegovo podjetje cvetelo, ikaiti uporabljal je razen materijal, občini ukraden. Delavcem je kar ukazoval, da so morali delati zanj. Med temi so taki, ki so delali zanj do 90 dni, -kolikor je dognano. Napravil pa je vse tako, da se je zdelo, da delajo delavci za mestne naprave. Brosina je »bil obtožen tudi zapeljevanja ih krivemu pričevanju. IPripravil je bil delavca Zajca do tega, da je krivo izpovedal pred sodnijo, radi česar je bil Zajec obsojen svoj čas na 3 tedne zapora, Brosina je priznal svoja dejanja. . Okrožna sodnija v Roviniju mu je prisodila 6 mesecev težke ječe. Mali oglasi. RajMM«|l* vtstojblaa ita&e «0 t in. Ako Je oglu obseta«]ll se račnia za Tsako besido 3 vin, lUjprifrav*«lJe tHserlranje xa trgovca In obrtnik«. Koliko Jo aanjlih trgovcev in obrtnikov t aoriol, k«U»»» m doftili (in Mk> ˇ mwtu) tiiUSs no poni«, \n nikjov no taMtinJo. Škod« ni majhna. Villll mctno> zavreto se popravi. Seboj je pri-f Hiti nesti mali uzorec. Naslov pove našo upravništvo. C#MuI|tAAn za tri navadne hiše z malini vrti--vi (I I Ulovu čem so na prodaj pod Kostanjevico pred tunelom. Cena prav zmerna. Poizvedbe v Goriški Tiskarni. bOSTiiniCaTIBIll, v|no po zmerni ceni. se vljudno priporoča Filip Samec, Šmarje pri Ajdovščini. IVillU se Pr'Por°ča cenjenim lilliu damam in gospicam. — Izdeluje obleke in kostume po najnovejši modi Josipina B^egantič, ulica Caserma št. 5, III. nad. Proces Brosina. Anton Brosina je bil delovodja pri plinarni v Pulju. Obdolžen .goljufije in tatvine v škodo občini je bil aretiran in sedaj pozvan pred sodnijo v iRovinju. ¦Nekateri nastavljenci Puljske občine so menda mislili, da so občinske naprave tu samo radi njih. Zlasti se to potrjuje v slučaju Brosina. Opeke, pesek, lapno, icevi, svetilke, vse je porabljal zase, kakor se mu je zlju-bilo, in seveda tudi mestne delavce. Tako je bil mož postal premožen. Obtožnica naznanja nastalo škodo sicer le s 3voto 600 ¦K, aH v resnici je teb 600 K le majhen del škode, katero imajo trpeti davkoplačevalci vsled Brosinovih manipulacij. Je pač težko spraviti iz ljudi resnično sliko o za-grešenJb dejanjih. Obtožnica navaja, deako je dal Brosina voziti na svoja zemljišča različen stavbeni materijal; imel pa Je tudi nekako podjetje za inštalacijska dela, s čemur je delal konkurenco plinarni in elektrarni. Nanut S Bregant autorizouana stavbena lurdka $ (levici ulica Adelaide Ristori šte*. S se priporočata p. n. občinstvu za v* a stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICA Jos. Verdi fekallSče Sfeu. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob Plomb. vsake vrste. Ordinira o snujem ateljeja od 9. ure dop. do 5. ure pop. ,Qs. »: e ne občuti pridni telovadec I ne naporni hribolazec še. pri večjem naporu, ako ima na čevljih kaučukove podpetiJke. Dam se o osem boljših] prodajalnah. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica St 2, | udika zaloga = = oljkinega olja] prve T/rste najlaljllb M iz Istre, Dalmacije MiHeiMari h |(a ] b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'95,1*04, 1*12 i'20f 1*28, 1-36, H4, 1*60, i'80, 2'- 210 ia Iači po 72 vin. ------ Na debelo cene ugodne. - Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se puSča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zalogi ------------— mila in sveč. :—_____ Cene zmerne. Continental je najboljši pisalni sfpoj. Primerjajte in prepričali se bodeie, 4 je to res. Zastopstvo in zaloga tvrdke Wanderer-Werke akc. družba v AhenmiU- ^chčnau Ant. Ed. Roeper-Gorica magistralna ulica šf. 15. Dobi se ose strole za pisarne j In drage poirebSCine. Od 1878! Fovsod Priznano -io^ito m priljnoijeno domače zdravilo, ^mmm^mmm^m_____^___ naročllin izdaten popnst. i. — Pri večjih Lekarnarja H. THIERRV-ja BHLSBm Samo pravi z zeleno redovnico kot varstveno znamko. ——• Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju in zopetnl prodaji drugih! Balzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo kaznuje. t«sr'0,tl,IV,° zdraYstvenega učinka pri vseh obolelostih sopilnth orgmo^ kašlju, bruhanju, hnpavosti, bolečinah, v prsih, na;pljueih;8pecijelno i>« mfluenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prebavi, zaprt]«. zobobolu m obolesti v ustih,, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščaji it< je edino imenovani balzani 12/2 ali 6/1 1 vel. posebna steklenica K.58 Lekarnarja H. THIERRY-JH samo pravo CE i\ TIFO L J I \0 MAZILO zanesljivo gotovega učinka tudi pri starih r