St. HochlObl. k. k. Hofbibliothek, V Gorici, 21. januarija 1881. Tecaj XI. „Soda" izhaja vsak petek in velja a poSto prejemana ali v Qoriti na dom poSiljana: Vm leto.....f- 1.50 Pol letn.....,- ^.30 detvrt leta . . . • ?- 1.20 Pri oznanilili in prav tako i-ri „jjo-#Jatu'ca/t" »e placnje z» navadno tristop-no vrsto: 8 kr. Le se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ Za Tftfie 4rke po prostoru. Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-fiposld \Uici bli/o „treh fcron". in na starem trgm.~V Trstu v tobakarni-ci „Via della caserma 3". Dojiisi naj se MagovoJJno poSiljajo urfdniStvu „So5e" v Gorici vHUarijanaki tisjvaini, narocnina pa opravniBtvu„Sofie'* na Kovenji v Sticsn-vi falsi it, 10 II. nadstr, Rokopisi se ne vraCajo; dopiii naj Be blagovoljno frankiijejo. — Delalcein in drugira neprenioiwm so naro&nina saiga, ako ge oglwo pri urcdniitvu, Driava. Za hIov. ljudutvo, sotebno »a kmetib, priredil Mostoselski Z. F. 4. NajvikSa oblast. Kakor si ne mores misliti druStva brez glavar-ja, tako tutlt diiava (ker je dtuStvo) ne more biti brez vrbovne oblasti. Vsaka drzava, kakor smo rekli, se je ustanovila ali vsled podvrzbe enemu uli inno- I gim, ali kcr so se vsi radovoljuo zdruzJli. Vsled tega | pa, da prvi ali mnogi, kateritn so se vsi podvrgii, ' ali da so se vsi zediritli, ne prizuavajo nikogar nad sabo, imenuje se iijih oblast najvikSa, 1, V vsaki drzavi more najvikSa oblast le jedna biti; ker denimo (a ui mogoce), da bibili v enej drzavi dve med sabo neodvisnt oblasti, lit to vef ena driava; marvefi dve sti. Pa6 pa more biti (iu to je mogoce) najvikSa oblast v rokah muogih oseb; vender tako, da jo imajo skupno vse. 2, NajvikSi oblasti ne more se nobena clruga oblast upirati v isti drzavi. Kobi mo-gel poHanmik svojej privatnej volji, to je sebi v prid in najvikii oblasti na Skodo, veljavo zadobiti, imel bil nli enako ali pa ee!6 Se vikSo oblast, in v tern slu-eaji bi nebala najvikSa oblast biti najvikSa. Tedaj brez volje* ali zoper voljo najvikSe oblasti ne more se nils zgoditi v drzavi. H. NajvikSa oblast 11 i obgovorna. Da ima wtinrec kdo v drzavi 11106 siliti jo, odgovarjati se na to alt ono dejanje. bil bi v tern primerljaji oblast-neji od najvikSe oblasti, kar ni mogoce, Pac pa sme ona vsacega prisiiiti k odgovomosti, kcr stoji nad vsemi. Vsled tega ne more nobeno ljudstvo svojega vladarja za to, kar je kot vladar ucuiil, obsojati ali celo kaznovati ; ker ga vaiuje in brant znaCaj popol-ne neodgovoinosti. Mogoce pa je, da so kje pozitivni zakoni, vsled katerih bil bi vladar res odgovorem; a potem bil bi le na videz vladar in taka samovlada bila bi prav za prav ljudovlada, dasi ne ofiitno. 4. NajvikSa oblast je samovladna; ker se ne more nic v tern, kar pripada v njen delokrog, brez njene volje zgoditi, in vse, kra ona stori, mora tudi njena volja biti. Ker, denimo, ko bi mogel kdo v njenem delokrogu kaj u^initi brez njene volj«, imel bi zares jednako oblast. Da celo, Se vikSo bi imel, ko LISTEK. Leto dni med SlovaM. (Konec.) Mnogi radi primerjajo Slovenee Slovakom. Ko-liko je na tern podobnosti zgodovinske, videli bodemo skoro. Slovenci so se jeli pomikati v drugi polovici VI. stoletja, ko solongobardi (568) zapuSCali Dunav v Panontjo, Norik in Karnijo, ter so prodrli pofiasi v denalnjo gornjo Avstrijo, Stajersko, Koro§ko in Kranj-sko, celo na Tirolsko, Friulsko in v Istiijo. Nas Slovenee so nujprej razdvojili Srbi in Hrvati in za njimi Magjari popolnoma v dva dela. Eden del je bil t>o-tisnen v Mezijo, drugi del je pa ostal tam, kjer §e danes prebivajo Slovenci. Mi namred trdimo, kakor MikloSiS, da so bili denasnji Bolgari in Slovenci ne-kedaj eden narod, katera sta govorils eden jezik. Po naSi sodbi sta si bolgarski in slovenski jezik najpo-dobnej§a izmed vseb slovauskih jezikov. Ali ti prvotni Slovenci so se otujili drug od druzega; ,2iveli niso v nikakotSni dotiki med seboj; ti so se razvijali po svoje v Bolgariji, kjer so 1. 678. osnovali dr^avo Bolgari, ki so bili uralo-fiuskega rodu; pome§av§i se se Slovenci, izgubili so Bolgari svojo narodnost, da je v X. stoletji ze vse slovensko, samo njih ime bolgarsko se je ohranilo §e do danes, katero so tudi Slovenci Bprejeli. Sloveuci so se razvijali po svpje, da je dan danes med njimi in Bolgari velika razlika. Bolgari 10 imeli eiluo tiriavo, kateri je uapoCi! zlati vek za bi jo mogel primorati k kakemu Una oCitno brez njene volje. V ubeh sluCajih bi ne bila ve6 najvikSa. 5. NajvikSa oblast ni prcaojljiva; kerko bi mogel kdo njene sklepe ustavljati ali prenarejat, imel bi v resnici vedjo oblast od nje, 6. NajvikSa oblast zastopa ttriavo; iu to ona , sania zastopa: ker ne moromo si misliti drzave ; brez najvikSe oblasti. Ona sama: ker drugace bila ! bi v istej dtiavi razen nje Se ena driava in §e ena j najvikSa oblast. To pa ni mogo&e. Zato pa sine ie ! najvikSa oblast uveljaviti vse to, kar spade v obseg j drzavne oblasti iu njene narneue. Bodi pa imetnik naj* vikSe oblasti kdor koli; ali jedeu saui, ali mnogi, ali vsi, vsekako je postala m'jvikaa qblast njegova pravi* ca ali vsled radovoljue podvdbe ali zedinbe posiun-nikov. SSato pa, ker vsakdo sme svoje pravice braniti, sme tudi imetnik najvikSe oblasti vse one pogovure prepovedovati, ki bi nameratali, najviklo njegovo 0-blast kratiti mu. Tudi je pravo najvikSe oblasti ray-no zaty, ker je ona tmjvikSa» tudi najvikSe pravo v vsakej drzavi. Ali: Pravo najvikSe oblasti je pogoj pravici vsacega posamnika, in pogoj je vikSi od po* gojeuega. 5. llaznotere dr2avne oblike. a) Gled6 na liastanfik drzave: Vse diia-vc se iistitnavljiijo ali vsled radovoljue zdru^be ali radovoljne zedimbe, in pddvdbi more bit! povod po* treba tujege varstva ali pedpore, ali ptemod ali wrstvo. VI. slucaji je ljudovlada, obfiinstvo, v kuterctn je vsem skupno vse, oblast in pokorScina, v kturem ni nikdor gospodar in nikdor podanik; ampak vsi so si enaki. V 2. slucaji je ali: dedua ali pa-trimouij al na driava, ali vojaSka driava ali teokracija. Opazke. Napacno je misliti le pri monarhijab 0 patrimonijalScmak itd.; tudi muogih gospodstvo more imeti jeduake podloge. Bodi pa kterej drzavi fak-tinia podloga ktera koli, oblast jednega ali mnogih vsled ptvotnega prava ne more segati dalje, nego je treba, da se prvotne pravice uresnifiijo. To pa navad-no ne velja v vojaSkih driavah in bogovladah; ker v obeh slucajih ni mogoce omejati najvikSe oblasti, in to zato ne, ker vojaSke drzave nic" ne veie, da bi 0-sobito zmagaucem njih pravice priznovala, in v bogo- Simeouovega vladanja (893—927); njih vladar je bil cesar Boigarjev in gospodar Grkov. Slovenci so pa zlvcli pod svojimi knezi in niso bili nikedar itncnitni v zgodovini. Nemci, so jih zgodaj podjarmili ravno tako kukor Madjari Slovake. Slovenci so prejeli rim-sko, Bolgari pa gtSko kulturo. Imena krajev, vasi po Avstriji, Stajerji, kjer sedaj zgoli Nemci prebivajo, dovolj so jasne price, da je tu nekedaj prebival naS rod. Njegovi iilavosti imamo zalivaliti, da ni bil ves narod punemcen, kakor n. pr. nekedaj polabski Slo-vani, katerc so Nemci popolnoma zatrli iu jih asimi-Jovali svojemu idijomu, tako da je ta slovanski narod izginil iz zgodoviue. To je zgodovina Slovencev in Slovakov. Nas za-tirajo Nemci, nje Magjari; mi smo na slabem, tudi oni; vendar smo mi mnogo na boljem, nego naSi bratje Slovaki, kar botno tudi pojasnili 0 svojem iasi. Euaka zgoddvina, enaka osoda. Dostikrat sino sliSali trditi. da je Avstrija neko zavetje Slovanom; Avstrija Ml med pangermaniamom iu panslavizmom, v Avstriji najdejo zavetje vsi v svoji narOdnosti tlafieni uarodi; tako od nekedanjega polj-skega kraljestva ima §e le denaSnja Galipija narodne Sole in narodno upravo. Rekli bodemo, da v tem.tiii nekoliko resnice, fie primerimo, da ie nam v Avstriji bolje, nego tistim Slovanom v Nemciji, katere so 2e Nemci 'zatrli, in kar je ostalo, uni&tjejo Se neusmi-Ijeno. Zavi»(ja v Avstriji nimajo Slovaki danes uika-korSnega. Pred dualizmom bilo je za nje veliko bolje, ali sedaj so v magjarskih rokah. Ce boiho imeli kedaj v Gisiajtaniji §e tako slovansko vlado, Slovakom ne bode mogla dati nicesar. Okolo 1. 1860. bili so po gorcjera Ogerskero ua gimna?ijab n{\m«seesi s^wi vladi deluje vladar po ukazih boga, $egar oblast pa vse druge preaega, All to gre le tako dolgo, dokler nadvladati premofi ni vera — b) glede* na imetnika najvikSe oblasti. AH imanajvikSooblast: jeden sam, ali: mnogi, ali; vsi. V 1. ulucaji jemonarhija, v 2.: ari-stokracija, v 3,: demokracija. Le tam je prava monathija, kjer stoji na Lelu jeden sain, nitl mnogi in niti vsem odgovoren vladar; le tam prava ariatokracija, kjer mnogi niso niti jednemu niti ljudstvu (vscm) odgovornl/ To tarn demokrncija, kjer je ljudstvo en del svoje oblasti i/toctlo ali jednemu ali mnogim; le da so ti vsem odgovorni, Nadalje: Oblast jednega all mnogih je ded-na alt ne, in v tern slucaji, se mouarh in aristokratju a) ali izvole\ b) all po zrebu (all kako drtigaCe: avgurij) dolufiijo. Ni lieobhodno treba, da sti monarhija in ariatokracija dedni. Vendar stoji vlnda v deduih monarhijah in uristokracijah na trdnilih nogah. Oaividuo pa je laltko mogoCe, da si v izbornej drzavi volilci, to je oni, ki imajo pravtco imetnika najvikSe oblasti voliti, prisvoje kak izvanreden vpljiv nanj, bodisi s tent, da si pridrW zraven Se drugo neodvisuo oblast, ali s tern, da izvoljenca s kako od- govornostjo krote in v strahu Imajo. Sicer je izborna monarhija Evropi innogo nezgod naklonila, oosebno I v srednjem veku v sev. delelah in v novejem casu - j na Poljskem. Kjer so pa takozvaui aristokratje Ijud- ; stvoni odgovorni ostali, tam je prav za prav le de- mokracija, (Rim je bil za Casa-Koriolana v sprtncipu ' le demokracija,) — 1 Aristokraqijl in demokraciji pravi se ljudovla-j dje ali republika. Vendar zastopaio v pravej ari» stokraciji obCinstvo le aristokratje: vsi ostali so po-I daniki. V demokraciji so obfiinstvo vsi skupaj. I ..... •';" (Dalie prih.) V Gorici, 18. jan. (Izv. dop.) Toraj umrl je tam v zaporu, ua bavatskej mcji, dn glavni rogovile2 (ieSki profesorji; priSIa je ustava, Magjari so Slovane spodili, in na njih mesto postavili magjarske profc-sorje. Tako je So danes. Slovaki so razSirjeni po gornjem Ogerskem na zahodnih Karpatih, zlasti pa prebivajo na severoza-hodni strani Ogerske/ njih meje segajo do Po^uno, blizu PeSte tez Levo, Losonec, Rolnjavo (Rosenau), KoSice (Kaschau), Ujhely in Unghvdr; tu se Slovaki dotikajo z Rutenci na severovzhodu do Tatre; a od Tatre naprej proti zahodu do Beskidov so Poljaki njih sosedje. SlovaSki jezik ima pri sv. Martinu svoje srediSCe. S pocetka so bili „tertia pars regni"; imeli so svoje kneze. Zadnji knez slovaSki je bil Matej T r e n 6 i n; po njegovi smrti niso imeli veC svojih knezov; Magjari so jih popolnoma podjarmili in jeli grozno tlaSiti. Koliko je Slovakov? Statistika poroca, da je Slovakov 1) v spodnji Avstriji 7.513, ha jMoravskem 73.877, v Bukovini 1.844, na Ogerskem 1,704.312, v srbski vojvodini (takrat) 25.607, v Slavoniji 360; to-rej vseh vkup 1,813.524. —G. Fr. Kolb pa poroca2), da je Slovakov ha Ogerskem 1,613.944. Dasi toSno ne moremo dolo&ti Stevilo prebivalstva, vendar smemo trditi, da je vseh Slovakov vknp dva milijona. Tadi ne verujemo, da bi bilo toliko Magjarjev, kakor naSi Solski zemljepisi itfie, ampak nam je inerodajno Ste- I vilo Kolbovo, kateri trdi, da je Magjarjev 4,333.907. 1 Slovaki so razprostranjeni po vsem Ogerskem; celo sredi Ogerske vOabi in njeni okolici imajo svoje naselbine, kjer so svoj jezik Se do danes ohranili. j Kar se vere tifie, poiovica njth ao katohfiani, po- lovica luterani. «, , st . Ifa je? da W se, umml lamp o Slovaklh ^i- bivSih gori§kih ^imdentistov". Ime mil je bib pravo pravcato napolitausko Jarasek, in imel je §e nekje 5 mesecev sedeti, pa je priSla smrtna kosa ter poko-sila je „un nostro patriota* tarn v tuji zemVji, p© ka-terem zalujejo „molti patrioti*. Tako je pisal te dm „Iwpeitine»te% ki je sedaj giasilo goriSkilt tahonov? Trstu. In moj prijatelj, z mocno zakrivljenim nosom, (je sin Abrabamovih potonicev), mi je pokazai mrt-va§ki list, da bode denes ob 8. uri zjutra maga za-dusuica po ranjcem, pa da jih pride mnogo „patno- I tov\ Tedaj zdaj so vsi prosti: Tabaj je u§el, Jam- i sek je umrl, druge somucenike sew pa uie po |ori§-kih ulicah videl sprchajati se. — Pravijo, da so v | gledaliStf, kjer so bile veselice za revne, prav mal> dobili, pa tudi vsak, kar nus je poStenih rodoljubov, ne gre rod h koncertora, kjer se uaSemu jezikn uiti drobtinica ne privoSci. V Gorici 2ive tri uaroUi.Ooti. in prav paiuetno bi bilo, da tedaj, kedar se ni;p>avi javna veselica v gledalisci za blag uaiut>n, naj be ^o-Stujejo vse tri; vsaj inwino tudi wkuj slovenskih «m-gnatov v mestu na zgorej, ki bi,ce bi bilo tako, radi dali par raojzev. — Kandidatinje tuk. c. k. dckliSki* Sole, mi je pravil piijatelj, katere je cat bivSi geue-ral izvezbal, so prav dobro pele; pa verjamew, vsaj v cevkvi sem jih enkrat sliSal peti, in drzale so s«> trdno na koru. — Tudi jaz, z vsemi svojimi, sem se podpisal ua polo za popisovanje ljudi, a moza komisarja nista imela nobene slovenske zapisnice; bile so vse nem-Sko-itattjauske. Prejel sem ga, naj mi da slovensko, a moz me jo prosil, in ker se pozuava, mi je rekel, da sem jaz stoprv drugi, ki se repent! in punta, drugi Slovenci po mestu so podpisali take pole. No, pa sem vzel pero in sem lastuorocno podpisal: „BoStjan od ranjeoga Jurja s Kranjskega itd., govori in pise slovensko, kakor tudi vsa njegova druzina. Ha Kranjee m pa v Trstu in v Gorici lahi hudo jeze iu uze dav-no bi Mitmsrecno potzeleii, ko bi nas videli odhajati po ielezniei z goriSke postaje 8eon la carta senza ri-torno !*—proti Postojni. Zatopasem povedal, da sem s Kranjskega, kar gotovo ni storil kakScn „cukw iz Grgarja ali Krasa, nego je vpisal: »di Gorizia*. — To pa je prav, da dobimo davek (ali dac) na Igauje, in ie prenizek je. Posebno v naSih hribih se vec" §pirta in s tem zmesane vode popije, nego dm-zega, in kakSen bode nai mlajsi rod, ce pojde to Sgaujepivstvo tako naprej? Vide! sem vie veakrat, kako placa oce svojemu komaj 7 letnema sinu \\2 „kvartincaK zgaeja za zajutrek. „Fante se ugreje*, mi je ocigovoril, ko sem ga svaril, da tako ni prav. „Ka-fe* je za gospode, se je moz" odrezal" 1 Mnogo tch raalih zganjarskih »kuajp* bode sedaj manj, ker mo-rajo zraven ^pateute" §e „dacrt plafievati—in to je prav! V&toinski davek je prevzel po GoriSkem in v mestu znani lodoljub g. Gorup iz Ttsta za tri leta. Pri uradu so vecinoma sami Slovenci, med temi i znani rodoljubi, to je kaj lepo od g. Gorupa, da se ozira pri oddajanju sluzeb najvefi ua domaLe ljudi. Prihodnjid Vain bom, g. urednik, u2e kaj vcS o po-menu „daca* pri mestnih volitvah povedai ter na-znanil, kako se je poprej godilo in zugalo, ko smo imeli volitve od strain „da5nega pnrsonala 1" Bil sem tudi jaz priStefanu (v faivSi Faiferjevi) v gostimi, in naSel sem mnogo gonSkih odlienih rodoljubov tarn. Glejte, kako bi bilo to fietno, da bi se Slovenci vsaj dvakrat na teden zvecertaui zbirali, ter osnovali tako zvane Joins fixesI* Mi, ti mladi, hi si marsikaj pridobili, za pozno iivijeiy'e v narod-nem obzim od uienih sta?ih rodoljubov. —> ^Hotel peusion* bodo, kakor se siisi, prav gotovo osnovali nekate.i goriJki bogatasi v druzbi s tr-zaskimi, med t>rvimi so tudi tukajSnji baroui Ritter. Kdor b« zivel, bode videl i to aovost za Gorko. Bostjau. Iz Solkana, IS. Jan. (Izv. dop.) — Kakor je bilo uazuaiijeuo v zadujj st jiSofie", uapravda je sol-kanska iitaluica 16. t. nu zveier veselico v prid po I potresu vnesrectnim Hivatom. — Bah &mo se, da iz I nasega dobiega aam»»»a ue bode nic. k«r je bilo v I saboto iu nedi'ti" vreme neugoduo. Veselica se je I vendar nopricakuvaao dobro obnesla. Iz Gorice smo I imeli sicer prav malo gost»v; Je uekaten kn*pki mo-I zje, ki se ne ustrasijo Imrje, pocestili so nas se svo-I jun dohodom. Tudi nckoitko dobrih znaucev \i oko-I lice je prisio. Tern bolje so se pa zanimali z.i ve-I selico wk\ domaci ljudje, ki so pnSli v obi In cm Ste-I vilu. Xelo litis je veseiiiii, da so se je vdeie2i!e vsir I odiiCue dru2i»e soikanske. — Vse tocke programa so 1 se dobro vrsile. Posebno zanimiv, je bil govwr, ki ( ga je imel edeu fttaiuicnih udov. Ztvo nam je nasii-I kal veliko goije in straSuc nasledke, ki jih provzroci I potrcs. Navedel je poleg ouega na HrvaSkem Se I vec drugih iz prejsujih casov, prisel zopet na se-I danjost ter omeniK v katenh deztlab ljudje najvei I turpe po j.otresu. Konefuo je spodbujal k bratovski I zloznosti iu radodarnosti, ki ste uajbolj^a pripomocka, I da se zavantjt'jo zalustni nusleuki iizicnih iu moraiuih potresov. lietiude, ki jih je {,'. govoruik povt»daI, se ne tresejo iz rokava; treba jc pridno prebirali marsi-katero knjigo in inarljivo iskati lctnice v zgodovini, kakorSuih potrebuje v svof namen. — Z deklamacijo, I ki je sledela govoru, bill smo popolnoma zadovoljui. I Pesen „Mrtev vojak1* iz ^Vrteca1** katero je deklamo-I val nek decek v popolno zadovoljnost obginstva, se je j kaj dobro zlagalo z igro BStar vojak in njegova re-1 jenka." V igri smo obfiudovaii sprctnost 12—14 let. J stare mladine, ki je 6ez eno uro kratko^asila obcinstvo I iu pokuzaia, da je zmozna se marsikaj lepega nauciti, I ie inni tega, ki jo zna prav vediti in spodbujati k prid-I nosti. — Koncu je bila tombola z dveina dobiCkoma, I kateia je sreca primerno lazdelila, — Likavnik (Btt-geleteen) je dobila gospodifina plemeiiite dniiine# ki i prebiva v Solkanu. Gospod KrScvani iz Doruberga in I se neka zenska dobila sta tombolo, kar je mnogo | smeha piovzroeilo. Zadnji dobitek je bil namred Ie-j me2; g. K. je n/oral srefikati s svojo tekmovalko, | preduo ga je odnesel v Dornberg. Naj mu dobro | orje zemljoi — J Z vspehom te veselice smo prav zadovoljni. Na- j bralo se je 53 gl., od kateiih citalniCni odbor le to-I liko vzame, da pokrife male veseliSne stroSkej vse j dtugo poSlje v Zagreb. — Tudi pii skupni veCerji [ smo se dobro imeli. Naptvalo se je mnogo zasluzenim | mozem ua§c. Citaluice, nekaterim na blag spumin, dru-[ gim, ki so zaceli pozneje v njen prid delovati, pa ! na zdravje. G. nadufiitelju Iug-u se je hvafezrio pri-| poznalo, da je mladina, ki je njegovo §olo obiskovala, j se vrlo dobro izurila v slovenScmi. fiesar veCkrat po-• greSamo §e pri velikih diletantih vi§ih studij. Star i vojak je imel nad tern svoje vesetje, da ga je po ve-, selici obdalo veC srecnili otrok, ki niso vedeli od ra-. dosti kaj podeti. Pomuiit bodo ta Iepi vecer, ko so prvikrat stopili pred obcinstvo kot igralci na odru ter si pridobili od vseh navzo&ih obilno pripozuanje in pohvalo svoje priduosti; — da bi tudi lepih naukov ne pozabiU, ki se nahajaju v zgorej omenjeui igri 1 Z Dtinaja, 18. januarija. (Izv. dop.) Danes se jc zopet vrnilo zivahno gibanje v danajski lesenjafii se zborovanjem poslanske zbornice. Poslanci so naSli nekako novo situvacijor ker dveh prejSnjih ministrov ni bilo nu svojih mestih, odkar sta dobila minister pravosodja baron Streit in minister kupcijstva plem. Krcmer nepr'C-akovauo svoj odpust. Mesto prvega je zasedel zacasuo dr. Pra^ak, drugo pa GoriCanom dobro znani in Slovencem pri-jazni in prnvifini baron Pino. Ptcmemba ministrov prisla je vsem casopisom neprifiakovaua, in vsak ugiba s svojega stalis^a vzro-ke, iz katenh se je to zgodiio. Duuajski fiiister je naSd koj prave vzroke, ker tako modruje: Taaffejevo ministerstvo wna namen spravo uarodov, toraj je s pravedlji v(», toraj ai bil v teiu ministerslvu minister Streit, prepir, ua svojem mestu in je moral iti; cnako ni bil na svojem mestu kot minister ve-like urzave za kup&jstvo Kremer, k r a m a r 6e k, ker za to je treba vecjih moz. Mordd se to Saljivo tolinaCenje prostega ljudskega uma Se naj bolje si-tuvaciji prikga. Ob em in je danes duuajski uradui Casnik pri-obcil 12 noviii udov za gosposko zborni«:o, kateri vsi k desiuci pripadajo; s tem je storil grof Tautfe velik korak naprej, vendar pa ne bo Se to ^zadustovalo v do.sego vecinc v gosposki zbornici, in treba bo sene-koliko udov v njo potisniti. Bolie bi bilo, ako bi se bilo to la sedaj zgodiio, ker bi ne bilo treba med ustavoverci dvakrat za isto stvar razdrazbe delati. Ali gtofu TaarTeju pomanjkuje potrebne odlo5uosti in eneriije, iu treba ga je za vsako red proti dregali in potiskati. Slovenski poslanci jako obzalujejo, da se ni odSlim miuistrom pridruzil tudi minister za uauk in bogod-asfje, ker s tem mozem se ne da mc' nana-rounem polji doseci. Pa morda pride tudi za njega dan locitve, ako se ue bo resuo btil enakopravnosti jezikov dejanstveno izpeljavati. Ta Intra prememba ministrov me spominja na severno-amcrikansko vojsko leta 1864, v kateri je predsednik Liukoln tudi prav Intro generate in vojue poveljnike preminjal, dokler ui prisel na vrsto pmvi mozak v slaviiozuaueui geueralu Graut-u; si licet parva componere maguis, dela enako z mtnistri tudi grof Taaffe, in upajmo, da se bo kmalu tmli njerau po-siecdo odlc^ne iu sposobne mozake za uiiuistre si iz-brati, da se potem do^eue mir in sprava med narodi! Politidni pregled. Taaffejevo ministerstvo se je ta teden nepridakovauo kar nagloma nekaj spremenilo. Ministra Streit in Kremer sta odstopila; nanju-no mesto stopil je dosedanji minister dr. Pra2ak kot justiCni minister in bar. Pino kot trgovin-ski minister. To imenovanje je avtonoraistom jako agodno. Od pravosodnega ministra prica- Ijevidu, katero bodo Magjari s casom lahko izbrisal kar z enim prstom. Tako stno prehodili vso Qgersko zlasti tain, kjer prebivajo Slovaui; nasii stno jih povso I razttosene, Slovake, Slovence, Hrvate. Sibe in Rutence. Teh uarodov slovttuskih, katerih je vseh vkup 6ez 3 milijone, osodo imajo v oblasti Magjari, katerih je nekoliko cez 4 milijone. In ko bi sumo to bilo, gospodujejo §e nad drugimi naroduostmi; zatirajo jezike drugih na-rodnosti; Slovakom so pokopali narodni zavod „Ma-tico", katera je izdala toliko in toliko koristnih knjig. Bilo je potrebuo. da smo se vsaj povrSno sezna-nili tudi z drugimi narodi slovanskimi na Ogerskem, ne samo se Slovaki; prihodnjid bodemo se pecali samo se Siovaki. Ker je mnogo Slovanov na Ogerskem, upali so rodoljubi, da si bodo pridobili vsaj kako politico veljavo: vedno se je povdarjalo v PeSti, da | vendar Magjari ne smejo tako samooblastno zatirati | Slovanov, nic" ni koristilo; zategadelj je nekedaj Lju-i devit Gaj, ustvarnik ilirizma, zagrmel Magjarom v Peiti: Vi ste samo majhen otok sredi slovanskega I morja; ne vzuomirujte ga, da vas ne poplavi. Anton Tersteejak. 1) Handbuch der GeograpMe uad Statistik des Kaiset-thuni3 Oesterreich vou Dr. M. F. Braclieli, 4jl, pag. 107 (Stein uud Hiirachelmann). 2) Handbuch der vergleichenden Statistik... von e Fr. Kolb. Leipzig. 1879. [ 3) Fo Czornigu. I 4) Jugic: Hiatorija knji5evnosti naroda hrvatakoga i srb- I skoga. Staro dobo. Zagreb 18t>7. I b) SIOTaDsky ndrodopia. j 6> Ithnographio der oeater. Monarohie in Stattstischea j Handbiichlein 1861. sati, ker pa sem ie na Ogerskem, bodi mi dovoljeno, da tudi kaj o drugih Slovanih povem, katere je osoda zanesla na Ogersko, kjer uzivajo vsi Slovani enako, zalostuo osodo; katerih zgodovino pisati, pravijo, da pomeni, pisati zgodovino trpljenja in tlaeenja. Poleg Slovakov srecamo Si be v Banatu in po BaCkej; na zahodu Hrvate in Siovence. Se le zdaj vidimo, kaj pomeni zlasti srbskohrva§ka selitcv v XVI. in XVII. stoletji, katera je Hrvatom in Srbom veL §kodoval«, nego koristila. HrvaSke rodovine, katere so se nase-lile po Ogerskem, kjer Se danes prebivajo po moSonj-skej, §opronskej, 5eleznej in po^unskej zupantji v sto iu sto vaseh, govore Cakavski. Med temi iakavskimi Hivati uabirai je hrva§ki jezikoslovni purist Fr. Ku-relac uarodne pesmi. In ko je hodil od vasi do vasi, poizvedeli so zanj Magjari iuislec\ da je ovaduh, vtaknejo ga v zapor. Bile so preiskave, in ko je sod-nik izpoznal, da jc Kurelftevo delo nedolzno, r!a ni opasno Magjarom, izpustil ga je iz zapora. Kurelac je izdal svoje pesmi, ki jih je tu nabral: v predgo-voru opisuje to zgodbo. Nekatere Hrvate je osoda zagnala celo v Moravsko in Avstrijo; §e dan danes tu zivi kakih 8000 du§.3) Ti so tedaj povsem odt»v gani od svoje matere domoviue in od vseh strani ob-dani z nemskim in magjarskim narodom. Gotovo da se ne bodo dusevno razvili nikedar, §e menj pa, - da bi si ohranili svojo naroduost. Vseh Hrvatov na 0-gerskem je po Brachelliju 71.926, po Kolbu pa 120.092 (Izdauje od !. 1379). Vseh kajkavcev (Siovencev) in iakavcey (Hrvatov) ua juznozahodnem Ogerskem je naStel Safarik 145.000. Vidi se, da so trditve ufie-aih moz tako razliCne, da clovek ne ve, ker sam ne note presteti prebiyalcev, komu bi verovaL zlasti ka-der se razlike tako yelike. j V Mejumurji je kajkavcev 55.413. V Cakovcu ! imajo magjarsko preparandijo. I Tudi za Srbe po BaCkty iu Banatu in kraj Du- ; nava do Budinia sli§imo, da siino propadajo4), kjer ' koli jib sreCa Nemec ali Magjar. Tu jih je danes jako malo, ie prevdarimo, koliko tiso«5 in tisod rodo-vin srbskih se je nekedaj preselilo na Oge/sko. Po Kolbu je Srbov na Ogerskem 397.954, po Safariku 5) j 532.000, po Czornigu 6) 397.954. Tudi mi trdimo ! kakor J agio, da je Srbov na Ogerskem okolo 500.000. j Stvar je res dognana, da imajo Srbi v sebi silno a-I silimacijsko mo5; to je sicer naravna mod, katero pa j ; naposled tudi premaga nenaravna mofi magjarizacije. ! S to selitvijo so Srbi sebi muogo Skodovali; prevanli 1 so se, da bodo tu na§H srecitejso domovino, kjer so ; pogoltuili ie mnogokateri gri^ljej tujega naroda. Prej | so bili pod turSkim jarmom v Srbiji in drugod; ker , so jih pa Turki vendar prevefi tla6ili, preselilo se jih ; je mnogo na Ogersko se svojimi patrijarhi. ; Rutence smo ie omeuili; njih je na Ogerskem J po Brachelliju 440.600, po Kolbu pa 423.873. Edini nasi rojaki na Ogerskem se so nam ostali, : da tudi o njih porocamo. Stajerci jih navadno ime- ! nujejo Prekmurce, ker so onkraj Mure. Slovensko ' slovstvo je duSevna last vseh Siovencev, ali Slovenci na Ogerskem nimajo tega deleza; oni so popolnoma sami za se. Njih Stevilo ne preseza po Brachelliju 44.862, a Kolb jih ima v svoji statistiki 52.379. Po Schmittu je na Ogerskem 55.000, v Vojni krajini pa 3.000 Siovencev; torej vseh vkup pod ogersko krono 58.000. Temu najnovejSemn, zanesljivemu viru tudi mi verujemo, da jih je toliko. (Glej: Statistik der Osterreichisch-angarischea Mottarchie von F. Schmitt, Wien 1878.) To je siccde piCica na magjarskera zem- kujemo, da zaukaze tudi za Slovence enkrat slovensko uradovanje, in da nam odpravi uradnike, ki niso sposobni za slovenske uradne sluzbe. Bar. Pino pa je na* Goriskem ze davno dobro znan kot namestnistveni svetovolec v Go-rici in potem kot trzaski namestuik. Znauo je, da se je v Goriei marljivo ueil s^ovenseine, in da je bil tu -in v Trstu Slovencem pravieen. TrzaGanipki niso -zagrizcni- Italianissinii, g.a tudi z veseljem pozdravljajo, in upajo, da bo za njih mesto kai zdatnega storil. S to ministersko spremembo se je Taaffe §e bolj utrdil, kakor tudi nemlki nacijonalei pri-znavajo. Gosposkazbornica seje tudi po-mnolila za 12 udov, ki pripoznavajo politiko avtonomistov. Ti-Ie so: Franc grof Coudenhove, iz stare avstrijske rodbine. Max bar. Gagern, tajni svetnik, prej v slu^bi v avstfijskem vnanjem ministerstvu, in, kakor ga poroeevalec vsled mnogega osebnega obeevanja pozua, eden tistih m6z, ki znajo tudi na najvi§ein mestu enako-pravnost priporoeati in v avtonomistnem zmislu za blagor Avstrije skrbeti. Josip baron Helfert, kot avsirijsk zgodovinopisee. Dr. Ant. Ilanda, Ceh, uLen, iskren rodoljub in znan jurist. Ivan Nep. Rotter, opat benedikt. samostana, spada k ceski narodni stranki. Grof E. Stadnicki, bogat poljski plcmenitai Dr. M. Zyblikiewiez je znan kot veljaven poljski vodja. Ed. bar. Tomasek, nekdaj tudi v shi^bi zunanjega nasega minister-stva. Iv. grof Tarnowski, doslej poslancc galiS-kega okraja v dr2. zboru. Jos. vit. Szujski, prof, poljske zgodoviae v Krakovem. Grof Karol Sei-lern-Aspang, moravski graicak in grof SckOn-borr., fieski pleinenitaS. Nemika nacijonalna stranka se tolu/i, da ostane kljubu poimiozenju v gosposki zbornici ona vecina, ki je dozdaj glasovala s Schmcrlingom. V driavuem zboru, ki se je zopet se§el vtorek, predstavil je predsednik grof Taaffe zbornici nova ministra Prazaka in Pinota. Pra- i vosodni minister je predtozil zbornici na&rt, ki / bi varoval upnike pred takimi do!2niki, ki na I drobno svoja posestva prodajajo. Potem je^prisio ' na vrsto drugo branje zoper oderuhe. Poslancc Greuter je po svoji stari navadi gorke stel „li- beralcem", in je rekel, da prasanje oderusko je prav za prav judovsko prasanje. Kolikor se slisi, agitacija se zacenja proti judom tudi na Moravskem in se siri dalje in dalje po Avstriji. H'rvaSki zbor je volil, kakor smo zad-njifc povedali, regnikolarnn depntacijo, ki se bo z Madjari dogovarjala zarad zdrnzenja Vojne krajine. Sabor se je po tej volitvi za zdaj zopet zaprl. Erdeljski Rumunci hocejo prenebati s svojo pasivno politiko, in skusali bodo kar mogode svojih poslaneev poslati v pestanski zbor. 1 Madjarom to gibanje ni po volji, ker jim na-stane opozicija tudi od te strani. Prav je takd. V Srbski knez je slovesno odprt novo s&upscino. Povdarja prijazne oduasaje do drugih \%id, posebno pa prijazne razmere do Avstrije, iA z veseljen omenja, kako ga je bil prcslo po» Mtje prijazno sprejel nas cesar. Ob enem na-apva mnogo novih nalog za skupscino, zlasti |fcldi potrebo preustrojitve sol. Skupscina in zbrani /poslusalci so z navdusenostjo sprejeli knezov igovor. i GrSki vnanji minister pravi v nekem pri- ! vatnem pogovoru, da GrSka je oboro^ena, in da I ne more odstopiti od vojske, ce Turska ne vrav-' na grskih mej po berolinskih dolofcbah. Mirovnosodi§ee je splavalo po vodi. Diplomat! se Sivahno posvetujejo, kako bi jo ukrenili drugace. Ktisija se z Vatikanom cedalje bolj sporazumeva, in kakor rimska „ Aurora" poroca, je Strossmajer kardinalu Nini pisal, d a b i i-tnelo dobre nasiedke za katoliSanstvo, ko bi papez Slovanom privolil zopet privilegij za bogosiuz^e v slovan-skem jeziku. Italijauskega kralja s kraljico je na njunem popotovanji po Siciliji ljudstvo sprejemalo z navdu§enostjo. RusijainAvstrija se neki zopet pribliSujetf. = . • Rusi roparske Tekince zmagujejo. Doma6e stvari Novi cestni odbori na Goriskem. Ker je ininula 6 ii'tiia doba dosedanjib cestnib odborov, vr&e se udaj vulitve uovih odborov za vse skladovne okraje razen Sezaue. Za goriSko okolieo bila je volitev v-Ceraj v dvorani dezi-lnega zbora pod predsedstvom dezelnega odbornika g. Ivana Gasser-ja. Dasi je bilo slabo vrome, pnsli &o /upani in podzupani od vst'h strain, cel6 \i TribuSe in Ccpovaua, Batno iz bli^njega Mirna iu iz Sovodeuj ni bilo nikogar. (In Sovoduje kM zdaj na novi skludovui cesti I) Vsek vollvcev je bilo 61, Izvoljciii so vecinoma soglasuo vsi dosedanji odborniki razen g. pi. Ant. Moiiari-ja iz SempaBa, na kojega mesto je priSel g. pi. Fabris zupau St«-verjauski. V cestnem odboru za goriSko okolico serie zdaj ti gospodje: Andrej Kocjancic (de2, poslancc) h Podgore, Anton JakouCi6 iz Smaitiiega, Kounul pi. Fabtis iz Steverjaua, Jo^e Nauut iz Stundix'za, Josip Sinigoj, m\mi doiuber^ki, Josip Fagunel, dcz. poslancc, iz Oseka iu Anton Koiol, zuyan Oepovaiibki. Fred-seduik Se ui izvoljeu, pa ostane skoio gotovo dose-dan ji g. Audi*. Kocjancic. Za ajdovski okraj je bila volitev due 12. t, in, pii llubku pod ptedsedstvoui ajdovskega zupana g. Danijela Godina. IzvoJjuui so vsi dosedauji odboru iki, to je gg(| Andrej llobic, ^upan Itiheuberski, kateti je soglasuo potrjeu tudi za ptedseduika, Danijol Godina ^upan ajdovski, Anton Fuvctti, zunan Skriljiski, France Lcbau, zupan ceruiSki, Mi ha Blasko iz Lokavca, Filip Terpui iz Kriza in Jozof Valifi zupau kamenjski. 0 izidu diugili volitev sporocimo prihoduji^. Dr. Jos. Tonldi se je vrnit v uedeljo ua Du-itaj v dr^avni zbor, Novi trgovski minister, bar. Pino, se je na aastitaiijo po). drustvu „Kdinosttt brzojavno zabvalil z besedami: „Lepa hvala". NaSe veteransko drufetvo imelo bo 23. Jan. ob 10. uri dopuludue v dvorani „Uostavraut Europa" svoj drugi obeni zbor. Na duevnem redu so tudi pravila za ustauovi-tev po.scbnega podporuega druStva. Kolikor smo izveddi, steje to druitvo zdaj $e okoli 1700 udov. Tudi po Ipavski dolini so zaceli pristopati. Ta napredek je za na§e razmere potrebeu, in z veseljem ga spremljamo. Sneg se je prikazal v torek prvikrat to zimov Gorici. V sredo ga jo namctlo za tri pake; ali juzno vreme, ki je nastalo v Cetrtek, ga dobro j6 in odna-§a. V naSih gorah ga je padlo na Cevlje visoko. V tukajsnjem gledisci napravi goriski mu-nicipij tudi eno zabavo za dobre namene. Upamo, da bodo ztiali bolje gledati na razmere med stroSki in dohodki, kot se je gledalo ou dan, ko je ostalo od 1800 gl. le nekaj malega nad polovico cistega. Samo^res se je spro^lil vceraj neki /cni, ki prodaja na vratih ua Travniku. Nek gospod ga ji je bil dal shraniti. Ko je ta odSel, prime ga ona v roko, in-takoj ji pokne kot strela mocnega tepica. K siv5i ni zadel nikogar, da si je §lo mnogo ljudstva mhno. Za-del je v Sipo okua nasprotne §tacune. Ljudstva se je takoj nabralo veliko. Mo2 ni pri§el po nevarno oro-zje, iu ue ve se, kaj je nameraval z njim. NabreMna je podelila vit. Bosizio-u, okr. gla-varju v Sezaui, castno obCanstvo. Postno vodstvo ne potrobuje slovenskega je-zika pri poStnih asistentih za Primoisko in Kranjsko, uer zahtuva za tako sluzbo vnauje sanio italijanScme. Kaj pa hoCemo ved ? Slovanska Sitalnica v Trstu napravi ta predpust veselice: 22. Jan., 29. Jan., 12. feb. m 26. febr. Zafetek vselej ob 81/2 zvecer. V Trstu je bilo laui rojenih 2178 moSkih in 2041 zenskih, zakonov sklenenih pa 944. 171 je bilo ve6 rojenih nego jih je umrlo. Tr2a§M irredentovci soposvojem stain em v ta namen delujodem odboru Garibaldiju pisali, da naj pri sedanjih velikih shodih za obCo vo-lilno pravico povsod navduSnje italijansko yudstvo, da Trst in druge nnere§ene" de2ele knialu „re§ijotf: In stari Garibaidijimje to obljubill Tako naglo se §e ne izpolni njih ^elja; do tega pa „Primorski Slovenci, vstanimo" 1 Narodna ditalnica v Kobaridu izvolila je dne 16. prosiuca pri izrednem obcnem zboru za Cast-na uda C. g.g. SimpmvGregorSiea, kanlana v Bibw- berguin Ignacija Gruntarja, notarja v Logatci imata za drufitvo kot ustanovnika svoje zasluge. Tr2na porodila zaenemo s prih. St. in potem vsakih H dni prina§ati tudi vnaSem listu, in 2elimo s teni ustreii marsikomu. Oesarjevid Rudolf pojde popotovat v jutrovc dezclo, namree v Palestine in Egipet. Ladija Mirama-re pride ie konec t. in. iz Pulja v Trst za visokega P°i»li^^^ __ held die, grof Palli in grof" Wilczek iu pa Ogerski po-slanec dr. C. Emmer. Katoligko-politiSka ditalnica v Cepovanu vabi svoje ude k obcnemu zboru dne 23 t. p, ob 3. popolndne, Razun v pravilih doloeeuega dnevnega reda Be bo tudi razgovarjalo in sklepalo o peteciji" do v. dr-2avnega zbora proti nameravanemu poviianju hiSnega davka. Odbor, Slovanski koncert na Dunaji na korist u- nesrecenim Zagreb6anom napravijo slovanski dunaj-ski dijaki in pevsko slovansko druStvo 27. Jan. v dvo-ranah c. kr. vrtogradnega druitva, Sodelovalo bo vec ziiauih slovanskih umctnikov. Na korist po potresu unesredenim Za-greboanom napravijo 23. t, m. v deL, giediSei v Ljubljani dram, dr,, ^Sokoi* in cit. pevski zbor veliko akademijo. Dr. Pestotnik, primarij ljublj. dez. bolnifinice, je za mrtudom umrl uagle smrti, Nova hrvatska knjiga, V Zagrebu jo v ti-skarni „Narodnih Noviu" iz/5Ia nova brofiurica ua 4 polah, katero je snisal in xalo^il Franjo Kuralt, tajnik hrv. slavon. gospod. drudtva. Kujttici je uaslov: BTra-na u§ili pliitloxera vastatrix, Krataknaputak vinogradarom*, ter j(j koucu knjige prldejanih 18 slik trsne uSi, kako da se razvija in Sirl. Cena knjUlelje 50 kr,, tor so dobiva pri spisatelji v Zagrebu. Poduk v toj knjizici je tcuudjit in jusen, in je ktpica zato priporocila vredna, Slovenski Pravnik je dve poll obSiren fssicl 15. t. ni. v Ljubljani. Prinato mnogo in mnogovrstuih toCck. Spis nO iwsih pravnih reformah" ka2o takd re-koc sistumaticen program, ki se bo izvrSeval po „Prav-niku*. SlovenScma je v obfie pravilna, krepka in glad-)oi. Naj bi nasi jurist^ podpirali par excellence svoj list duSevno in z obilo naroCbo. Piiporo^amo ga pa tudi vscm uraduikom in naSim izobra^eucem. Z bed-lorn, kakorsno se kaze zev 1 St. tega lista, oboga-timo Be ^individualno s strokovujaSkim gradivom in potrebnim slovarjem. Slovensko uradovanje. Poglejmo, kaj pravi „S1. Pravnik" o tem. „S1. Pravnik" se je izjavil v svojem programu, da bode veduo in povsod potegoval se za raz§irjenje slovenskega uradovanja. Vpeljava njegova bi neizmerno koristila pravnim interesom. Pad pa je pri nas navada, da se v tem obziru nekoliko preve5 krivde sodnijam in sodnijskim uraduikom na-klada, 6e§ da ti stavijo opovere sloveaskemu urado-vanju. Ali mnogo so krive tudi stranke same, ki vsa-ko in tudi najniaujSo vlogo v uem^kem jeziku sestav-Ijajo, tako da soduije fakticao nemajo vlog, da bi jih reSile slovensko. To je ravuo. star abusus med narai! Ko bi stranke same pisale svoje vloge slovensko, potem bi dobivale tudi slovenske odloke. Na tem poiji poklicani so v prvi vrsti narodni /aipani in pa gospodje cerkveni predstojniki, da pric-no lediuo orati. Princip naj je, da se mora vsaka 2u-paniska iu vsaka farna vloga spisati v slovenskom jeziku ! Napredek bode takoj opaziti 1 Pohvalno se mora na tem mestu omeniti precastiti ljubljanski ordinutijat, ki je slovensko uradovanje pri sebi vpeljal. Na §ta-jerskem pa je price! boj gospod dekan dr, Ulaga, ka-terega ime naj se tu v prihodnji spomin zapi§e 1 Dr. I. T. Bazglas. Naznanja se, da se bode posklepu slavnega c. kr. okrajnega solskega sveta na javni dra2-bi oddalo kamnarsko delo za novo Solo v Sezani dne 29. t. m. Na&rt kakor tudi pogoji so pri podpisauem kraj-nem §olskem svetu v razgled. Krajni solski svet v Sezaui. Poslanica.*) Na dopis s Krasa, dne 1. jan. t. 1. v Stev. 3. BSo6e* odgovorim, da jaz sem vedno, kakor uradnik, strankam, obcinam in 2upanijam v materinem jeziku dopisoval in dopisujem, da sem pa tako sramuiil in grdil slovengdino, kakor gosp. dopisnik popisuje, ni mogofie. Da sem v uraduijskem piaanju slovnifine na-pake naredil, je mogofie, pa tako debelih, kakor dopis, ¦) Pod tem napiaom ni wednistro odgovoroo ne *» vse-bino n$ z» oblikp, trdi, gotovo ne**) da sem mnogokrat v'uradnijskem pi-sanju y dotifinih obcmab navadne izraze rabil, nocem tajtti, iu sicer zato, ker veliko slovenskih izrazov l»ro»t kmet ne razurae; nocem tudi trditi, dasem |jo polnoina zuiozen uradovanja v slovenskem jteziku, pa ui»am, da bolje nego gospod dopisnik ali abcednik. V Volovski, due 17. januarija 1881. _____ A. REBEK Gospoda JOSIPU PIPAN-U, trgovcu v Trstu.***) Zopet se Vam je zljubilo v zadnji Stev. „Soce" natokevati atari odbor delalskega druStva; zopet pra-vitp, da je primanjkovalo v drnstwni denarnici nckaj fez 500 gld. Vi se naalanjate na racuu, katefcjga ji> napravil g. Sadu sain, in ne trije pregledovalci, ka-kor jc to dokazano v „Poslauemu g. Katalana v listu „Edinost". Ne bi se oziral sicer na Vas, ako ne bi Vi bili vse to v svet zatrobili, da stvar citajo poduceui in nepoduceni v stvari. Mogoce celo, da bi Vam kedo verjel, ki Vas in VaSega znacaja ne pozna. Ne Vam torej, atnpak si. ob&iustvu sem dolzan pojasniti sledece: DruStveni rafinni ho bill pregledani pogospodih, kakorSni so na§ drzavni in dezelni poslanec, pred-sednik nase trzaSke fttalnice, podpredsednik naSega druStva, in §e po diugih gospodih, katcri na vsak naLio uzivajo pri narodu vece zaupanje nego Vi in VaSS nemSkutarski pomagact, kateri pray zdaj snujejo nek ^Vorsehussverein". Ta drusiveni rafiun je k tovarn jako dvorn-Ijiv. Tudi najvek&u fabrika za ure, katcro umo mi za-stopiili, se jo zaprla zafiusno, tor nam jo zaupala pro-dajo svojih ur. To tako zovano zepne ni'e bo nujbolj&e uro celogn svota, kojih okrovi so izdelani iz najfinojSega si'ebrnoga nlklja, so izredno olognntno gruvinna in giljoSirani, tor so amorikanskoga nistoma. Vsl«d neke Ylastne konstrukcije ne more se taka lira nikdar pokvariti, pade lehko na tla, (»me se stisnltl, a vaudar ura pW tern nifi ne ti'pi. Proti povzotju, ali vpoSiljatvi malo vsoto, katera je pri vsftkej bail ur Rastnatnovitna, » katero jo plaCnna lo pridojuna zlnta doublo uriui voriziea, biu'zimiiHii etui, flavui kljuc za uro in dnlavslca pluda, dobi vmikdo nuj-nojso ropasirtino uro skoroj na polovitio za^tonj. V*e uro mo nutanko repasiranc, tor garuntujemo za vsako uro pet let. V dokaz gotovega jainstva In stroge solid-nosti, prevzemamo s tern dolznost javno, da v«:iko nepristojeco uro nazaj vzamemo, in z drugo za-nienjamo. Izpi^olt ur. 1000 komadov remontoir zepnih ur, katere so pri kozici navijajo brez kljufia, z uvojoim okrovom in kri-stalnim okrovom, izredno natangno regalovane; razen toga so tudi eloktrogalvunicu'o pozlacono, tako da jih noboden zlatar ne more od pravo ulatth razlociti; z verteico, medaljonom itd. preje jedea komad gl. 25, zdaj le gl. 10.20, 1000 komadov krasnih ur na sidro (nnkeruhr) od najtozjega srobrnega niklja, teko5ih na 15 rubinih, z emailirauimi kazali, kazalom za tronotke in kristalnim ploa^natim steklom, natancno rcpasirane ; preje je* den komad gl. 21, zdaj samo gi. 7.25. 10Q0 komadov mobilnih ur na valje (oylinder-uhr; v teskih gilioSiranJh okrovih od srebrnega nikljat s kristalnim plosaCnatim stuklom, tekocih na 8 rubinah, fino repasirane, z verizico, medaljonom, in barzunastim etuijem, jpden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60. 1000 komadov Washingtonskih ur na sidro od islotncga srobra, potrjene od c.k. denarncgau-sada, tokoue na 14 rubinih, elektro-galvanieno pozla-cene, da jib ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razlociti; fino natrenotek rogulovane in poskuSene. Teh ur etalje preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 13.407 1000 komadov washingtonskih remontoir zepnih ur, od pravega lSlotnega srebra odobrenega od c. k. dynarnega urada, pod najatrozjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kol«sjem od niklja in privilegiramm regulovanjem, tako da ni troba teh ir nikdar po-pravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlata doble urna verizica, medaljon, barzunasti etui inklju6; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z lo rubini, preje gl. 40 zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode pli gospe, preje 100 gl. zdaj gl. 40. 650 budnih ur z ropoteatn, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gld. 12, zdaj le 4.80. 650 komadov ur Z majatnikom (pendelubr) v fino izrezljanih goti&kih visokiu otiiarieah, navijajo se vsa-kih osem dnij, fino na trenotek regulovan«', lepe in impozautne. Ker je taka ura po minolih 20 letih se dvakrat ve5 vredna, naj bi jo imela vsaka drtizina, posebno ker so s tako uro soba olep$a. Te ure stale so preje gl 35, zdaj se dobi jedea komad za smesno mzko ceno gl. 15.75. Pri naroSilih za ure z majatnikom (pen-deluhren) priloli naj se tudi maia vsota. Naslov: Uhren-Ausverkauf von Philipp Fromm, Wien, Rothenthurmstrasse Nro 9. Podpisani svecar, odlicen na raznih svetov-nih razstavah in tudi na niynovejsi v Oradcu, priporofia c6. cerkvenim oskrbniStvom svoje svede, sestavljene iz samega voska, kakor so pred-pisane za sluzbo bozjo in se izdelujejo pod nad--zoi^tvom~-pred^--nadSkofijskc~kurije-V-» miknvnih povesti ni kn$do, kakor Tiso6 h ena \o5; dokaz tcmu, da so jih |2e .':oro V8i uarodi v s*j<> .''teraturo aprejeli. Vsak mesec izhajata d a ?nopica v HCnem zaritk*. » po 64 strani ia ono podo-bo. Vse knjige bodo obse-gale kakih. 4U snopieev. Cena snopiCu 20 kr., po polti 22 kr. Abonuje se pri zaloinikH J. Krajecu v Novomestu, pa mdi po vseh bukvamah.— DobivajQ.se tudi Dozttaj izlla 2 zvezka. Cena avozku, posebno lifino Arez. 70, trdo 40,mehko30kr.