Številka 19 • leto XXXVIII • cena 17 din	Celje, 10. mala 1984
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDl CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Laboda dva skupaj
veslata, od ene llubeznl -
svetla
Polno življenje zakoncev - paraplegi-
kov Šerbela - Rupnik iz Ljubnega.
Stran 11._____________________________
Sodba na sodišču v Radovljici
Včeraj so izrekli sodbe Feršu, Samcu, Bojoviču in Rožiču.
Stran 17.___
Izjemni dosežki živinorejcev v Gornji
Savinjski dolini
Blizu je čas, ko bo krava oddala tudi do sto tisoč kilogra-
mov mleka. Stran 10.
Sto avstrijskih
mater v Celju
Najboljše matere iz Av-
strije sta organizatorja
NON in OAMTC v prete-
klem tednu najprej pripe-
ljala v Celje.
Izlet, podoben našemu
izletu sto kmečkih žensk na
morje, organizirajo v Avstriji
vsako leto in sto mater pope-
ljejo v različne dežele. To-
krat so se odločili za Sloveni-
jo in sicer za štiridnevni izlet
na relaciji Celje, Ljubljana,
Postojna, Lipica, Portorož,
Piran, Bled.
V	Sloveniji je organizacijo
izleta prevzel Center za turi-
stično propagando pri go-
spodarski zbornici v Slove-
niji. To je le ena izmed akcij
slovenske turistične po-
nudbe.
V	Celju je organizacijo
prevzel Izletnik, ki je skupaj
s kolektivom hotela Celeia
pripravil avstrijskim mate-
ram prisrčen sprejem. V
imenu Celjanov jim je izre-
kel dobrodošlico predsednik
skupščine občine Celje, Edi
Stepišnik, pozdravil pa jih je
tudi direktor Centra za slo-
vensko turistično propagan-
do Leopold Pere.
Za prijetno vzdušie v Ce-
lju, kjer so si Avstrijke ogle-
dale mesto Celje, celjski
grad in se seznanile še z osta-
limi turističnimi zanimivost-
mi celjskega območja, je po-
skrbel ansambel Ašič.
Z. S.
40-letnica Bračičeve brigade
Krajevna skupnost Stara vas v velenjski občini je praz-
novala krajevni praznik kot spomin na noč iz 30. aprila na
1. maj, 1944, ko so borci Bračičeve brigade napadli okupa-
torjevo postojanko pri Rudniku Velenje in Elektrarni Vele-
nje. Letos so pripravili drugi pohod po bojni poti Bračičeve
brigade, slavnostno sejo samoupravnih organov delovnih
kolektivov in krajevne skupnosti na Starem jašku v Ru-
dniku lignita Velenje ter proslavo ob 40-letnici napada bor-
cev Bračičeve brigade na okupatorjevo postojanko. Pro-
slave so se udeležili tudi nekdanji borci.	TV
Danes smo v
Jurlcloštru
Novinarji Novega te-
dnika in Radia Celje smo
danes v Jurkloštru. Kot
običajno bodo ves dan
zbirali zanimive teme iz
življenja in dela kraja-
nov tega kraja ob Grač-
nici, ki sodi med manj
razvite v občini Laško.
Leteče uredništvo, kot
imenujemo to obliko de-
la na terenu, bomo za-
ključili z ustnim časopi-
som ob 19. uri v dvorani
osnovne šole v Jurklo-
štru. Novinarji bomo
krajanom in drugim go-
stom poročali o tem, kar
smo videli in doživeli na
terenu, v programu pa
bodo poleg ansambla
Braneta Klavžarja iz
Štor nastopili še vaški
godec iz Jurkloštra, tam-
kajšnji moški kvintet ter
učenci osnovne šole.
Skokov memorial (na sliki start memorialne discipline) je ljubiteljem atletike v Celju postregel z vrsto imenitnih dosežkov,
obisk pa je potrdil primat atletike v Celju. Več na straneh 13. in 16.	EDI MASNEC
Bistven le motiv za delo
Ce toga no bomo »odkriti«, bomo ostali na ropu
tobnološkooa, družbenega In gospodarskega napredka
Med bistvenimi tehnolo-
škimi spremembami, do ka-
terih je prišlo v zadnjih
dveh desetletjih, je treba
omeniti revolucionarne do-
sežke na področju mikroe-
lektronike, v industrijski
robotiki, telekomunikaci-
jah, v informatiki in bioge-
netiki, in sicer zaradi njiho-
vega infrastrukturnega po-
mena za razvoj gospodar-
stva in družbe.
Priče smo torej burnemu
in po intenzivnosti stopnju-
jočemu se tehnološkemu
razvoju v svetu, z izrednim
vplivom na razvoj proizvajal-
nih sil in produktivnost, na
konkurenčno sposobnost na
mednarodnem trgu; skratka:
intenzivni tehnološki razvoj
v svetu vstopa v kakovostno
novo obdobje, ki bo razviti
svet spodbudilo za razvoj
proizvajalnih sil ter bo moč-
no vplivalo tudi na način in
kakovost življenja. Hkrati s
tem pa se zaostruje problem
zaostajanja nerazvitih oziro-
ma manj razvitih gospodar-
stev ter njihove sposobnosti
za vključevanje v mednarod-
no delitev dela in konku-
renčno nastopanje na zuna-
njih trgih, kar velja tudi za
naše gospodarstvo.
Postavlja se vprašanje, ka-
ko načrtovati tehnološki raz-
voj? Imamo dokaj primerno
tehnološko raven, hkrati pa
lahko ugotovimo, kar še po-
sebej velja za Slovenijo, da
imamo premalo surovin in
energije, zato moramo toliko
bolj računati na svoje delo in
znanje, organizacijo, uvaja-
nje znanstvenih dosežkov v
proizvodnjo, novo tehnologi-
jo, uvedbo informatike in
podobno. Pri ustvarjanju ka-
kovostnega preobrata v
manj ugodnih materialnih
razmerah bodo ključni de-
javnik razvoja ljudje s svoji-
mi sposobnostmi, izkušnja-
mi in delovnimi navadami.
Informatika daje nove mož-
nosti za širjenje znanja in hi-
trejše ter boljše odločanje.
Hoteli smo izmeriti, kako
se na celjskem območju, v
posameznih občinah in nji-
hovih raziskovalnih skupno-
stih, uresničujejo zahtevne
naloge na področju razvoj-
no-raziskovalnega dela in
inovacij, Odgovore so nam
pripravili strokovni tajniki
raziskovalnih skupnosti, ra-
zen iz občine Šentjur, od ko-
der v današnjem pregledu
inovacijskih in raziskovalnih
dosežkov ter načrtov torej
nimamo podatkov.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Savinjski gaj odprt
Mozirski Savinjski gaj,
park slovenskih vrtnarjev, ki
ga je do sedaj obiskalo že več
kot 300 tisoč obiskovalcev, je
v novi preobleki odprl svoja
vrata 26. aprila. Letos so v
parku zasadili 10 tisoč čebul-.
ni1? tulipanov več kot lani,
skupaj 40 tisoč, različnih vrst
pa je več kot dvajset. Po 15.
maju bo domači vrtnar Jože
Skornšek skupno s svojimi
delavci v parku posadil še 60
tisoč novih rastlin. Največ
dela v parku je opravil prav
domači vrtnar, ki mu ostali
slovenski vrtnarji zaradi po-
manjkanja goriva svoje rast-
line kar pošiljajo. Ob tem ve-
lja povedati, da se tudi vrt-
narji srečujejo z velikim po-
manjkanjem osnovnega vrt-
narskega materiala in sadik,
kar polovico tega morajo
zaenkrat še uvažati.
V gaju so postavili še en
pomemben etnografski
pomnik, preužitkarsko hišo,
ki je nekoč stala pri Zlebni-
ku v Smihelu in ki je po
mnenju Zavoda za spomeni-
ško varstvo izreden prime-
rek naše izvirne arhitekture.
Za novosti je poskrbelo tudi
društvo za varstvo ptic, ki je
v gaju postavilo nove ob-
jekte.
Zanimanja za obisk je do-
volj, samo zadnjo nedeljo je
park obiskalo tri tisoč obi-
skovalcev, ki pa se v gostin-
skih objektih pri gaju niso
mogli okrepčati. Skrajni čas
je torej, da v Mozirju pro-
blem gostinske oskrbe obi-
skovalcev tega lepega parka
enkrat za vselej rešijo.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
11	10. MAJ 1984
Prvomajski shodi množiCni tudi na Celjskem
Ob 1. maju se je tudi na celjskem območju zvrstilo precej shodov delovnih ljudi in
občanov. Tradicionalni prvomajski shodi so bili na Gričku v Celju, Boču v šmarski občini,
Graški gori v občini Velenje, Laščani pa so množično odhajali na Šmohor. Kakšnih 3000
delovnih ljudi in občanov se je letos udeležilo shoda pri Šmiglovi zidanici nad Grajsko
vasjo, kjer je bil slavnostni govornik sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Lojze
Fortuna. K Smiglovi zidanici je prišel tudi predsednik CK ZKS Andrej Marine. Posnetek je
s Šmiglove zidanice.
T. T.
Komunala ni edina naloga
V odpravljanje težav se vključuje vse več občanov
Krajevne skupnosti v
celjski občini so pri svojem
delu vse bolj prizadevne, v
odločanje in reševanje te-
žav se vključuje vedno več
občanov, presegli pa so že
tudi miselnost, da je komu-
nalna urejenost edina nalo-
ga krajevne skupnosti.
To so osnovne značilnosti
ocene, oblikovane po razgo-
vorih v vseh krajevnih skup-
nostih, na katerih so sodelo-
vali predstavniki družbeno-
političnih organizacij v obči-
ni, občinske skupščine in
izvršnega sveta.
Krajani v posameznih kra-
jevnih skupnostih namenja-
jo prednost različnim po-
dročjem. V nekaterih mest-
nih, kot na primer v KS Slav-
ka Šlandra, izrazito skrbijo
za starejše občane in tiste, ki
žive v težjih razmerah, v Što-
rah se poleg tega zavzemajo
za razvoj telesne kulture, v
Ljubečni in Vojniku razvija-
jo kulturno dejavnost. V pri-
mestnih krajevnih skupno-
stih pa se še vedno spopada-
jo s težavami na komunal-
nem področju, kjer dolgolet-
ni problemi in želje povzro-
čajo že veliko nezado-
voljstva.
»Denarja je vedno prema-
lo«, ugotavlja Sonja Ocvirk s
celjskega izvršnega sveta in
to utemelji. Krajevne skup-
nosti dobivajo denar iz ra-
zličnih virov. Iz občinskega
proračuna dobijo sredstva za
delovanje« delegatskega si-
stema v občini. Ta je vse bolj
razvit in učinkovit, zanj na-
menjajo sorazmerno veliko
sredstev, a ob vedno večjih
materialnih stroških ne za-
doščajo. Če ne bi dobili sred-
stev od drugod, bi razen v
eni bile vse krajevne skup-
nosti v izgubi, so ugotovili.
Zmanjšuje se tudi drugi vir,
ki je po sporazumu name-
njen reševanju komunalne
problematike, saj ga delavci
izločajo iz čistega dohodka.
Malo je tega denarja - kra-
jevna skupnost, ki dobi naj.
več, dobi le skromnih 500
000 dinarjev, kar pa je za re-
ševanje komunalne proble-
matike premalo. Ob tem usi-
hajo tudi sredstva iz občin-
ske komunalne skupnosti.
Očitno bo torej potrebnega
še veliko prizadevanja kraja-
nov, da bodo z lastnim de-
lom in sredstvi obogatili
sredstva, ki jih dobijo in tako
rešili probleme.
V nekaterih krajevnih
skupnostih so na ta način in
s sredstvi samoprispevka, ki
so namenjena za reševanje
komunalnih problemov v
krajevnih skupnostih, že ve-
liko naredili. Tako je v
Šmartnem v Rožni dolini, v
Vojniku, na Frankolovem, v
Ljubečni in na Dobrni.
Premiki v krajevnih skup-
nostih so očitni - v vse širši,
življenjski krog posegajo,
vse več ljudi se vključuje.
MILENA B. POKLIC
Doslej 73
brigadirjev
43 brigadirjev občine Ža-
lec je v soboto urejalo pro-
stor, kjer bo imela sekcija
kinološkega društva Pre-
bold svoj poligon.
Vsi udeleženci akcije bodo
sodelovali tudi na mladin-
skih delovnih akcijah v Vi-
pavski dolini in Kruševcu,
brigadirji pa so večinoma iz
organizacij združenega dela,
osnovnih šol in kovinarske-
ga centra v Žalcu. Kinolo-
škemu društvu je tekstilna
tovarna Prebold odstopila
zemljo za poligon in s po-
močjo brigadirjev bo tu na-
stal lep objekt.
V žalski občini so letos za-
dovoljni z odzivom na mla-
dinske delovne akcije. Še
zlasti velja to za osnovne šole
in krajevne skupnosti, več
težav pa je v organizacijah
združenega dela, saj mladim
neradi odobrijo daljšo odsot-
nost z dela. Precej proble-
mov je s financiranjem bri-
gade, saj se organizacije
združenega dela izogibajo
pokroviteljstva. Pohvaliti
velja Aero iz Šempetra, ki
vedno prispeva pisarniški
material. Za mladinske de-
lovne akcije se je doslej pri-
javilo 73 mladih. V delovnih
organizacijah bi morale
družbenopolitične organiza-
cije pokazati več zanimanja
in razumevanja za prosto-
voljne aktivnosti mladih.
JASNA RODE
Če temeljni kamen preraste osat...
V Zdravilišču Rogaška Slatina so se pred kratkim zbrali
podpisniki družbenega dogovora o varstvu in urejanju
spominskega doma dr Franceta in Borisa Kidriča na
Knežcu.
Med drugim so izvedeli, da dogovorjena dela na tem kul-
turnozgodovinskem objektu, zaradi prešibke podpore širše
družbene skupnosti, kasnijo najmanj za dve leti. Dom bi
bilo treba zlasti vsebinsko dograjevati, urediti razstavne
prostore in prostor, v katerem bi bilo mogoče izvajati kako-
vosten učnovzgojni proces. Podpisniki dogovora so menili,
da bi bila v bodoče potrebna odločnejša spodbuda, nosilca
nalog pa bi morala biti republiška konferenca SZDL in
Zveza komunistov Slovenije. Politična podpora je sicer ves
čas prisotna, a kaj, ko se pri materialnih sredstvih ves -čas
zatika.
Kot osnovni problem so izpostavili praznjenje kozjanskih
domačij, zlasti na območju Spominskega parka Trebče, in
misel, da bodo naši kulturnozgodovinski spomeniki brez
ljudi sčasoma dokaj čudni objekti. Ljudje namreč iz teh
krajev še vedno odhajajo, čeprav so kot nalašč za razcvet
drobnega gospodarstva. In prav v tem je problem nerazvito-
sti šmarske občine, ki se odraža tudi v skrbi za našo kul-
turno dediščino. Dokler širša družbena skupnost ne bo
spoznala, da more edinole industrija vrniti življenje v te
kraje, tako dolgo bodo tudi naši kulturnozgodovinski ob-
jekti neme priče naših napak.
Zbora podpisnikov družbenega dogovora se je udeležil
tudi akademik dr. Bratko Kreft.	M. AGRE2
Preroške besede nad kipom
revolucionarja
Na osrednji ploščadi Zdravilišča v Rogaški Slatini
stoji spomenik, nad katerim je zapisano: »Ljudstvo, ki
se je bilo v najhujših trenutkih svoje zgodovine odlo-
čilo, da raje stoje umre, kakor kleče živi, in je prav s to
herojsko odločitvijo utrlo pot svoji osvoboditvi, ne bo
svobode nikoli več spustilo iz rok«. To so misli borca
in revolucionarja Borisa Kidriča, čigar spomenik so v
Rogaški Slatini odkrili 27. aprila. Množičnega zborova-
nja v počastitev obeh minulih praznikov in odkritja
spomenika so se udeležili številni občani ter gostje:
Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Andrej Marine, Silva
Jereb, Zdenka Kidrič, dr. Bratko Kreft in drugi. Slav-
nostni govornik je bil Miha Ravnik, sekretar predsed-
stva Centralnega komiteja ZK Slovenije.
Spomenik stoji v lepem okolju, kot si ga je zamislil
arhitekt Borut Pečenko, izdelal pa ga je akademski
kipar Stojan Batič.
M. A.
V žalski občini primanjkuje
diplomiranih ekonomistov
-Potrebovali bi tudi strojne Inženirje«% pravi Vera Orešnlk
Družbenopolitične orga-
nizacije in izvršni svet žal-
ske občinske skupščine so
pred kratkim obravnavali
poročilo o uresničevanju
kadrovske politike v občini
v lanskem letu, poročali pa
so tudi na seji zborov občin-
ske skupščine. O nekaterih
aktualnih zadevah s po-
dročja kadrovske politike v
občini Žalec smo se pogo-
varjali s podpredsednico
izvršnega sveta Vero Oreš-
nikovo.
NT: Tudi za žalsko občino
je značilno, da so nekateri
kadri zaposleni v drugih ob-
činah. Zakaj?
V. Orešnik: »To je pred-
vsem zaradi poklicne neus-
klajenosti. Ob tem moram
povedati, da bomo morali v
bodoče prav tako še naprej
pridobivati kadre iz drugih
občin. Ni naključje torej če
že več let namenjamo poseb-
no pozornost planiranju po-
treb po kadrih. Tudi zaradi
realnejših možnosti planira-
nja izobraževanja, ki lahko
temelji le na realnih potre-
bah po kadrih. Zaradi neka-
terih napak pri ocenjevanju
potreb nastaja tudi v naši ob-
čini neskladje med dejanski-
mi potrebami po kadrih v or-
ganizacijah združenega dela
in profili kadrov, ki prihajajo
iz šol.«
NT: Delavci katerih po-
klicev se najtežje zaposlijo
v občini?
V. Orešnik: »Najtežje je s
prodajalci, avtomehaniki,
gradbenimi tehniki, gimna-
zijskimi maturanti, razred-
nimi in predmetnimi učitelji.
Velik problem pa je v tem,
ker nam primanjkuje diplo-
miranih strojnih inženirjev
in diplomiranih ekonomi-
stov. Pri razreševanju te pro-
blematike mora imeti po-
membno vlogo občinska
skupnost za zaposlovanje, pa
seveda tudi organizacije
združenega dela.«
NT: Kakšna je struktura
zaposlenih?
V. Orešnik: »V tem sred-
njeročnem obdobju naj bi bi-
lo 60 odstotkov vseh zaposle-
nih delavcev strokovni ka-
dri. Lani smo dosegli 51,8
razmerje v korist strokovnih
kadrov. Za letošnje leto je za-
stopanost strokovnih kadrov
pri planiranih novih zaposli-
tvah predvidena s 77,8 od-
stotnim deležem.«
NT: Prav gotovo name-
njate posebno skrb priprav-
ništvu ...
V. Orešnik: »Lani smo
načrt glede zaposlovanja pri-
pravnikov v celoti uresničili.
Zaposlili smo 94 pripravni-
kov od pete do sedme stop-
nje strokovne izobrazbe. V
organizacijah združenega
dela, kjer je dovolj strokov-
nih kadrov opozarjajo na ne-
katere probleme. Problema-
tika izvajanja pripravništva
je prisotna še zaradi neizde-
lanih vseh programov v ok-
viru gospodarske zbornice,
predvsem za skrajšane pro-
grame. Kako bodo mladi
uvedeni v delo, je zato v veli-
ki meri odvisno od samih
mentorjev.«
JANEZ VEDENIK
V Celju teden starejših občanov
Prihodnji teden bo v celj^
ski občini vrsta prireditev,
ki jih pripravljajo starejši
občani ali pa so njim name
njene. A ne le njim - tud
vsem tistim, ki lahko take
aH drugače vplivajo na nji-
hov položaj in počutje v
družbi.
V	občini je 10.000 upoko-
jencev, združenih v enajstih
društvih upokojencev. Te-
den starejših občanov, v Ce-
lju že šesti, bo skušal opozo-
riti čim širši krog ljudi na
njihovo življenje in na njiho-
va prizadevanja na številnih
področjih. Program priredi-
tev to obeta.
V	ponedeljek ll. maja bo
ob 15. uri v Domu upokojen-
cev Celje slavnosten priče-
tek 6. tedna starejših obča-
nov z odprtjem razstave li-
kovnih del otrok in ročnih
del upokojencev. V kultur-
nem programu bodo nasto-
pili otroci iz vzgojno varstve-
nih organizacij in mešani
pevski zbor društva upoko-
jencev Celje. Ob 17. uri bo v
Pionirskem domu odprtje
razstave ročnih del upoko-
jenk Dolgega polja. Od torka
do petka se bodo zvrstila
tekmovanja ekip društev
upokojencev v kegljanju, ba-
linanju, šahu in streljanju. V
četrtek ob 16. uri bo v Štorah
prikaz delovanja in organizi-
ranosti sosedske pomoči v
krajevni skupnosti, v soboto
ob 10. uri pa zaključna prire-
ditev v veliki dvorani Naro-
dnega doma v Celju z nasto-
pom pevskih zborov društev
upokojencev iz celjske in za-
savske regije.
V tem tednu bo tudi vrsta
prireditev v krajevnih skup-
nostih in srečanj z upokojen-
ci v organizacijah združene-
ga dela.	MBP
/-\
Poiščite, izberite, kupi-
te. Kje? V malih oglasih
Novega tednika
ŽAGAN LES IGLAVCEV IN LISTAVCEV.
LADIJSKI POD, STROPNE IN STENSKE
OBLOGE, LAMELNI PARKET, POHIŠTVO
ZA OPREMO DNEVNIH SOB, PREDSOB,
OTROŠKIH SOB IN OSTALIH BIVALNIH
PROSTOROV, TER FURNIRJEV RAZLIČNIH
DREVESNIH VRST
10. MAJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Razstava
šentjurskih
obrtnikov
Šentjurski obrtniki bo-
do v gasilskem domu v
Šentjurju razstavili izdel-
ke proizvodne in storitve-
ne obrti, kulinarične izdel-
ke, svoje inovacije in iz-
delke mladih tehnikov, ki
delujejo v posameznih
osnovnih šolah v občini.
Razstava bo na ogled od
11. do 19. maja, razstavlja
pa 215 šentjurskih obrtni-
kov, katerih združenje le-
tos praznuje tudi petletni-
co združenja.
V času razstave bodo
imeli obrtniki tudi vrsto
delovnih sestankov. Naj-
prej bodo na razširjenem
sestanku razčlenili proble-
matiko zasebnega obrtniš-
tva in se s predstavniki ob-
čine, Zveze obrtnih zdru-
ženj Slovenije in s pred-
stavniki družbenopolitič-
nih organizacij pogovorili o
razvojnih možnostih obrti.
Poleg tega se bo sestala
skupščina Obrtnega zdru-
ženja in zbor obrtnikov. Or-
ganizirali bodo tudi razgo-
vore s predstavniki delov-
nih organizacij, z namenom
da poiščejo možnosti za še
večje medsebojno sodelo-
vanje. Tako se bodo na pri-
mer avtoprevozniki in
upravljalci gradbene meha-
nizacije sestali s predstav-
niki tozda Transport šent-
jurskega kmetijskega ko-
mibnata. Pripravili bodo
tudi srečanje z upokojeni-
mi obrtniki in organizirali
vrsto športnih tekmovanj.
Razstava, kakor tudi
spremljajoči delovni se-
stanki, bo prikazala razvi-
tost, ustvarjalnost in druž-
beni pomen obrtništva.
E. RECNIK
Posnetek je s sobotnega srečanja borcev za severno mejo iz Celja, ki so se zbrali ob
spominski plošči padlim borcem za osvoboditev slovenske Koroške v Celju.
Spomin na velika borca za mejo
Letos poteka 65 let od
smrti koroških junakov
Franja Malgaja in Srečka
Puncerja ter 65 let od ta-
krat, ko je jugoslovanska
vojska vkorakala v Celo-
vec. Teh zgodovinskih do-
godkov se še zlasti spomi-
njamo preživeli borci za se-
verno mejo.
Franjo Malgaj, šentjurski ro-
jak, nekdanji celjski dijak in
nadporočnik, je padel 6. ma-
ja 1919 na Tolstem vrhu nad
Guštanjem, v sedanjih Rav-
nah. V delu Koroške je takoj
po zasedbi tega ozemlja po-
stavil slovenske župane,
orožnike in učitelje in nasto-
pil kot organizator oblasti. S
tem je uspel, da je ta del Ko-
roške postal slovenska deže-
la, ki je po odločbi mirovne
konference pripadel Jugo-
slaviji brez plebiscita. Po vo-
jaškem posegu koroške vla-
de pa se je moral Franjo Mal-
gaj umakniti iz zasedenih
krajev, je poskušal s skrom-
no četo še vztrajati na Tol-
stem vrhu, kar je plačal z živ-
ljenjem. Avstrijci so truplo
javno zasramovali, potem pa
ga pokopali v Guštanju. Leta
1919 so dali sorodniki Malga-
jevo truplo izkopati, prepe-
ljali so ga na domače poko-
pališče v Šentjur. Občina
Šentjur je postavila na nje-
govem grobu lep spomenik.
Leta 1924 pa smo Malgajevi
soborci postavili junaku lep
spomenik na kraju, kjer je
padel. Nacisti so ga takoj po
prihodu uničili, a smo ga
borci leta 1947 postavili na
novo. V spomin na tega veli-
kega Slovenca nosi osnovna
šola v Šentjurju njegovo
ime, po Malgaju pa so poi-
menovane tudi ulice v Celju,
Mariboru in Ljubljani.
Dne 29. aprila 1919 pa so
Avstrijci na zverinski način
ubili tudi Srečka Puncerja v
Vobrah nad Velikovcem.
Puncer, braslovški rojak,
Malgajev soborec in veliki
idealist, je bil propagator za
osvoboditev Slovenske Ko-
roške. Do svoje smrti je ure-
jal in izdajal list »Jugoslo-
venski Korotan«. Ubit je bil
v Vobrah, ko so Avstrijci ne-
pričakovano vdrli v Grilovo
hišo, kjer se je takrat mudil.
Ubili so tudi štiri njegove to-
variše in vseh pet pokopali v
skupen grob ob starem cerk-
venem zidu. Pozneje so bor-
ci Puncerjevo truplo prepe-
ljali v Braslovče in mu posta-
vili lep spomenik.
dr. ERVIN MEJAK
Z dobrimi delavci
so v Etolu uspeli
Vztrajen, pest desetletij dolg vzpon
Uspešen in obetajoč raz-
voj je v šestdesetih letih
oblikovala celjska delovna
organizacija Etol-IFF. V
njih so bili mejniki, ki da-
nes dokazujejo, da so se ob
njih odločali za pravo pot.
Daleč so že danes prvi za-
četki, daleč povojna leta, ko
je delovna organizacija po-
slovala najprej samostojno,
nato skupno z Aerom. Leta
1952	je bilo ustanovljeno sa-
mostojno podjetje Etol To-
varna esenc in eteričnih olj.
Že takrat so si prizadevali,
da bi se čimbolj osamosvojili
pri proizvodnji surovin za
arome in dišave. Z usposab-
ljanjem delovnih naprav in z
novimi, sposobnimi kadri,
jim je to v veliki meri tudi
uspelo. Danes to dokazujejo
številke. Proizvodnja je na
primer narasla od 47 ton leta
1953	na 7169 ton leta 1983.
Lani so ustvarili 1,7 milijar-
de dinarjev celotnega pri-
hodka in v izvozu na konver-
tibilna tržišča dosegli 2,7 mi-
lijonov dolarjev.
Z naraščanjem proizvod-
nje so rasli tudi kadri, ki so
danes najbolje usposobljeni
na tem področjufprt^izvodnje
v Jugoslaviji. 200 zaposlenih
je v Etolu, med njimi 29 z
visoko izobrazbo, 51 delav-
cev s srednjo izobrazbo in 46
kvalificiranih delavcev. Tak-
šen sestav, ustrezni osebni
dohodki in nenehen stik s
svetovno tehnologijo sta v
preteklosti omogočila veli-
ko. dajejo pa tudi obete za
Prihodnost. Nanjo tudi ob
proslavljanju 60-letnice niso
Pozabili. Marsikaj je pri njih
še moč narediti, potrebno bo
Poskrbeti za nove programe
in razvijati že uveljavljene.
Mnogi njihovi likerji in alko-
holne pijače so uspele, uspe-
li so z brezalkoholnimi izdel-
ki, kot so Stil, Trimvit in Co-
la, prav tako s pralnimi pra-
ški. V prihodnosti največ
pričakujejo od posodobitve
sadne predelave, za katero
so vse surovine domače.
Veliko so že v preteklosti
posodabljali, dogradili obra-
te in skladišče, kmalu bo za-
ključena montaža oddelka
organske sinteze in mešalni-
ce prašnatih arom. Prva veli-
ka gradnja je bila žč leta
1964, ko so se odločili za no-
vo lokacijo v Škofji vasi.
Prostor, ki so ga tu pridobili,
jim bo omogočil razvoj pro-
izvodnje še v naslednjem
srednjeročnem obdobju.
O uspešnem Etolovem raz-
voju na svojski način priča
tudi spremenjena pogodba z
ameriško holandsko firmo
IFF. Z njo so jo prvič podpi-
sali leta 1972, lani ob ponov-
nem podpisu pa so dosegli
zmanjšanje deleža tujega
partnerja pri dobičku,
zmanjšale so se obveznosti iz
licenc, rok pogodbe pa so iz
nedoločenega časa spreme-
nili na določenih 10 let.
Tudi za ta uspeh je bilo po-
trebnega veliko znanja in de-
la. Posameznikom, ki so za
razvoj Etola storili največ, so
se na slovesnosti ob prazno-
vanju jubileja zahvalili tudi s
priznanji delovne organiza-
cije. Prejeli so jih: Milan Za-
vršek, Peter Pavelič, Olga
Galjot, Vinko Prantula,
Zdravko Smrkolj, Jože Čet-
ko, Alojz Kruleč, Justina
Lečnik, Ivo Batija, Jože Ja-
klič, Fanika Štante in Mi-
ran Kršmanc.
MILENA B. POKLIC
0 gospodarjenju brez
gospodarstvenikov
Uspešnosti, zlasti pa teža-
vam gospodarjenja v prete-
klem letu je bil namenjen
del seje zborov celjske ob-
činske skupščine. Kljub
vrsti težav so v občini na
nekaterih področjih dosegli
pomembne uspehe, a tudi
izgub ni manjkalo.
O njih je zbor združenega
dela že razpravljal v marcu,
vendar so pričakovali, da bo-
do temeljne organizacije
združenega dela in organiza-
cije združenega dela, kjer so
izgube bile, ob pomoči po-
slovodnih delavcev in stro-
kovnih služb tokrat izgube
podrobno obravnavale. To-
da, kot običajno, tudi tokrat
večine najodgovornejših de-
lavcev iz združenega dela k
obravnavi ključnih gospo-
darskih problemov na seji
občinske skupščine ni bilo.
Na zboru združenega dela so
zato posebej opozorili, da
takšen odnos onemogoča
tvorno delo zbora.
Ob obravnavi uresničeva-
nja resolucije o politiki druž-
benega plana občine so dele-
gate zanimale izgube, o kate-
rih pa pripravljajo temeljito
analizo. Zanimiv je bil tudi
odgovor na vprašanje, kako
je z združevanjem sredstev
za kapitalne objekte. S tem
namreč ni težav - očitno pa
je pomanjkanje zanimivih
projektov. Več predlogov
pričakujejo v okviru projek-
ta »P«.
Na skupščini so podprli
program pospeševanja turi-
stičnega in gostinskega go-
spodarstva v občini. Nalog
ni malo, čeprav je napredek
na področju turizma in go-
stinstva v zadnjem letu vi-
den. Se vedno pa manjkajo
temeljne usmeritve in pove-
zanost vseh nosilcev te de-
javnosti v občini in njihov
skupni dogovor za učinkovi-
tejše delo.
Delegati so spregovorili še
o preventivi in vzgoji v cest-
nem prometu, o požarni var-
nosti, o uresničevanju pla-
nov stanovanjske .skupnosti
in komunalno cestnega go-
spodarstva ter o vrsti osnut-
kov odlokov.
MBP
Čestitke odličnim strelcem
V Ljubljani je bilo letošnje republiško prvenstvo delavcev organov za notranje zadeve v
streljanju z vojaškim orožjem. V izredno močni konkurenci 21. ekip iz vse Slovenije je
celjska ekipa zasedla odlično tretje mesto. Med posamezniki je najboljši rezultat dosegel
Albin Volar, ki je v streljanju z pištolo za sedem krogov izboljšal najboljši rezultat doslej in
seveda v tej disciplini tudi zmagal. Ob tem uspehu je celjski ekipi katero so sestavljali Jože
Kotnik, Milan Feldin, Blanka Pišek, Albin Volar in Franc Tanšek čestital tudi načeln k
UNZ Celje Janez Pavel, (na sliki).
Foto: Edi Masnec
Olimpiade na blokovskem prepihu
Kazalo je, precej časa je bilo vi-
deti, kakor da bo sarajevska zim-
ska olimpiada znanilec odjuge, da
ledeni vetrovi blokovskih razprtij,
sumničenj, nezaupanja, medseboj-
nih obdolžitev ne bodo zamorili
obetov poletne olimpiade v Los An-
gelesu.
Toda zdaj, kakih ducat tednov
pred začetkom olimpiade, je prišlo
do ponovitve zgodovine s prejšnje
olimpiade v Moskvi. Kakor so
Združene države Amerike bojkoti-
rale olimpiado 1980. leta, tako zdaj
Sovjetska zveza dejansko bojkoti-
ra olimpiado v ZDA, v Los Angele-
su. Sklep sovjetskega olimpijskega
komiteja, sporočen v torek v Mosk-
vi, je očitno nepreklicen in po vsem
videzu podprt s sklepom najvišjega
sovjetskega vodstva, pa tudi, sodeč
po nekaterih poročilih, z dogovo-
rom voditeljev držav članic var-
šavskega pakta, da prav tako ne
pošljejo svojih športnikov in šport-
nic na olimpiado.
Zgodovina se je ponovila. Z dru-
gačnimi obrazložitvami, vendar z
enakimi posledicami za usodo
olimpijske ideje, ideje kosanja
mladih ljudi v športu, v dobro med-
narodnega razumevanja in spora-
zumevanja, v dobro miru.
Tedanji ameriški predsednik
Jimmy Carter je 20. januarja 1980
izjavil, da bodo ZDA v primeru, če
bodo poletne olimpijske igre leta
1980 v Moskvi, le-te bojkotirale, ra-
zen če Sovjetska zveza do 20. fe-
bruarja svojih čet ne umakne iz Af-
ganistana, kamor jih je konec 1979
poslala v okviru vojaške interven-
cije v tej azijski državi. Sovjetska
zveza čet ni umaknila. Bojkot je
obveljal, moskovska olimpiada je
minila brez udeležbe ameriških
športnikov, športnikov več drugih
držav, pa tudi sicer v ozračju blo-
kovske napetosti.
Zdaj Sovjetska zveza prek olim-
pijskega komiteja navaja, da se
njeni športniki ne bodo udeležili
olimpiade v Los Angelesu zaradi
tega, ker ameriški organizatorji kr-
šijo olimpijsko listino in olimpij-
ska načela, ker ameriške oblasti
izvajajo protisovjetsko gonjo.
Naj že sedanji korak jemljemo
kot politično povračilo za ameriški
bojkot moskovske olimpiade ali
ne, vsekakor drži, da ga ni mogoče
presojati zunaj okvirov odnosov
med obema vojaško-političnima
blokoma. Z drugimi besedami,
olimpijske igre so spet zapletene v
igre med blokoma, prestižne, pro-
pagandne, in druge igre. To je slabo
znamenje za sedanje svetovne raz-
mere. Okrnjena ali močno okrnjena
olimpiada v Los Angelesu bo spet
svojevrsten spomenik zlih posledic
mešanja olimpijske ideje, olimpia-
de, športa s politiko.
Žrtve vsega tega - ne glede na
razloge, ki so jih navajali 1980. leta
za bojkot in razloge, kijih navajajo
za bojkot 1984. leta - so šport, kosa-
nje najboljših športnikov vsega
sveta, mladine z vseh celin.
Žrtev tega je seveda tudi mir na
svetu. Med vojnami olimpiad ni bi-
lo. Zdaj pa grozi nevarnost, da bo-
mo v časih hladne vojne med blo-
koma imeli nekaj vmesnega - olim-
piade bodo, toda okrnjene, nekako
polovične.
Piše J02E SIRCELJ
4. STRAN - NOVI TEDNIK
11	10. MAJ 1984
Bistven ie motiv za delo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na splošno lahko ugotovi-
mo, da se je najbolj razma-
hnila na Celjskem množič-
na inovacijska dejavnost,
čeprav z različnimi letnica-
mi. Po zbranih podatkih
najbolj prednjačita celjska
in velenjska občina, kjer so
še posebno dobro zastavili
delo z mladimi raziskoval-
ci, z mladino in akcijami,
kot so Znanost mladini,
Mladi za napredek, Študij-
ski dnevi mladih
raziskovalcev in podobno.
V občinskih raziskovalnih
skupnostih se zavedajo, da
zamujenega ni mogoče na-
doknaditi čez noč, da si je
potrebno privzgojiti najprej
raziskovalno razmišljajoč
podmladek, da je treba vreči
najprej raziskovalno seme,
da bi bila kasnejša žetev
boljša, plodnejša. Mlada raz-
iskovalna letna žetev sega
praviloma v mesec maj. Ta-
ko so mladi raziskovalci vse-
povsod pridno delovali v
vsem šolskem letu 1983/84: v
Celju pričakujejo šest raz-
iskovalnih nalog iz treh
osnovnih šol, preko 40 takš-
nih nalog in inovacij od
učencev sedmih razredov
srednjih šol, vse to pa bodo
predstavili na dnevih mladih
raziskovalcev konec maja.
Na razpis Mladi raziskova-
lci za razvoj Velenja se je pri-
javilo 124 mladih do 27. leta
starosti, ki delajo v sekcijah
ali posamič in po predlogih
za raziskovanje iz združene-
ga dela. V republiški akciji
Znanost mladini so v prija-
vah mladi velenjčani zasto-
pani kar z 41 odstotki.
V laški občini je zanimiv,
posnemanja vreden primer,
ko raziskovalna skupnost
materialno spodbuja men-
torstvo v osnovnih šolah, saj
jim gre predvsem za razisko-
valno osveščanje in vzgojo
bodočih pokolenj.
Inovacij vsako leto
več
Naslov ponazarja stanje in
razvoj inovacijske dejavno-
sti na vsem celjskem območ-
ju, čeprav se v občinah lahko
pohvalijo z različnimi števil-
kami. Samo lani so, na pri-
mer, v celjski občini v zdru-
ženem delu zabeležili 234 mi-
lijonov dinarjev gospodar-
ske koristi ob 570 inovatorjih
in 580 inventivnih predlogih.
V laški občini število inova-
cij narašča iz leta v leto, če-
prav pravijo, da so še pod
republiškim povprečjem z
lanskimi 28 predlaganimi
inovacijami, od katerih samo
štiri niso uresničili. Gospo-
darske koristi je bilo iz ino-
vacij za približno deset mili-
jonov. Na prvi pogled morda
ne prevelika številka, vendar
je spodbudno to, da se je šte-
vilo inovacij v odnosu do le-
ta 1982 podvojilo, gospodar-
ski prihranek pa je večji za
sedemkrat.
V šmarski občini beležijo
občutnejši napredek na raz-
iskovalno-inovacijskem po-
dročju zadnja tri leta. Lani so
se odločili, da bodo financi-
rali tri raziskovalne naloge s
področja gozdarstva, grad-
beništva in zdravstva in
prvič so se vključili v razsta-
vo Inovacije za stabilizacijo
v Štorah.
V konjiški občini, ki beleži
splošen gospodarski napre-
dek že nekaj let zaporedoma,
so doslej v glavnem spodbu-
jali v raziskovalnih skupno-
stih inovacijsko dejavnost.
Ugotavljajo bistven porast
gospodarske koristi od ino-
vacij, vendar menijo, da na-
predek ni enakomerno po-
razdeljen v vsem združenem
delu. Dejavnost je najbolj ra-
zvita v večjih delovnih orga-
nizacijah. Da bi izboljšali sta-
nje v vsej bočini, bodo o tem
razpravljali letos tudi na seji
občinske skupščine Sloven-
ske Konjice.
Tudi v mozirski občini se
je delo raziskovalne skupno-
sti razmahnilo šele v zadnjih
treh letih, veliko si obetajo
od desetih raziskovalnih na-
log, dobro pa je zastavil delo
tudi študentski raziskovalni
tabor v Gornji Savinjski do-
lini. Od lani deluje v Šmihe-
lu tudi raziskovalna postaja,
ki je prva takšne vrste v Slo-
veniji, postavila pa jo je slo-
venska akademija znanosti
in umetnosti. Za letos so se v
mozirski občini še posebej
ogreli za delo z osnovnošol-
sko mladino.
Raziskovanje za
stabilizacijo
V Celju, ki je vendar glav-
no regijsko industrijsko sre-
dišče, se zavedajo, da je pre-
strukturiranje gospodarstva
temeljna zahteva in pogoj za
premagovanje zaostalosti v
tehnološkem razvoju in za
posodobitev ter povečanje
učinkovitosti gospodarstva
na splošno. Dobrih 70 od-
stotkov dela in sredstev raz-
iskovalne skupnosti v Celju
je namenjenih prav razisko-
valnemu projektu Prestruk-
turiranje celjskega gospo-
darstva, ki je programsko za-
snovan na sedmih podpro-
jektih. Registrirane razisko-
valne enote (Razvojni center,
Aero, Cinkarna, EMO, vsak
čas še v železarni Štore) izva-
jajo raziskovalne naloge in
imajo vse večji vpliv na raz-
vojne usmeritve svojih orga-
nizacij združenega dela.
Spremembe nove tehnologi-
je in izdelkov v celjski indu-
striji pa ponujajo še sedaj tu-
di druge zanimive, obetavne
rešitve za večje inovacije, ki
bi jih bilo mogoče oplemeni-
titi tudi z bančnim denarjem
in posojili. Možnost takšne-
ga plemenitenja sicer obsto-
ja že nekaj časa, vendar so
postopki, kot kaže, še preveč
zamotani, ali pa gre za slabo
obveščenost.
Širjenje raziskovalnih enot
bo tudi nadaljnja temeljna
naloga raziskovalne skupno-
sti v Celju, poskušali bodo z
novimi prijemi in rešitvami
(inventivni krožki), letos pa
bodo največ dela in časa na-
menili dolgoročnim načrtom
razvoja do leta 2.000.
Enako so angažirani tudi v
ostalih občinah, zlasti so to
poudarili v velenjski in laški
občini, kjer prav jutri pretre-
sajo v strokovnem krogu
dolgoročni razvojni načrt ob-
čine.
Ali res prepočasi
uveljavljamo znanje
In ustvarjalnost?
Na takšno retorično vpra-
šanje je težko odgovoriti z
enotnim zaključkom, zato
bomo povzeli razmišljanje iz
celjske raziskovalne skupno-
sti.
Ali ne gre za vprašanje
procesa, ki zahteva svoj čas,
spremembe v miselnosti in
ravnanju ljudi? Ali ni na pri-
mer preko 500 inovatorjev v
občini in preko 230 milijo-
nov gospodarske koristi od
inovacijskega dela že kar
uspešno	uveljavljanje
ustvarjalnosti? Splošnih
družbenoekonomskih ugo-
dnih pogojev za večji razmah
in uveljavljanje znanja danes
še nimamo. Vse to kaže oce-
njevati skozi vidike visoke
inflacije, nelikvidnosti, vra-
čanja tujih dolgov, nezapo-
slenosti in še česa. Kako vse
te težave v družbi rešujemo?
Smo dovolj hitri in uspešni,
kajti predvsem tudi od tega
je odvisno, koliko manevr-
skega prostora imamo na
razpolago za uveljavljanje
znanja in ustvarjalnosti. .
Morda še misel ob rob. V
velenjski občini razmišljajo
ob tem še takole. Osnovna
ovira za večjo uveljavitev
znanja in ustvarjalnosti je še
vedno v premajhni motivira-
nosti strokovnjakov in vseh
delavcev, v birokratsko-ad-
ministrativnih kalupih, ki so
(smo) jih postavili od vrha
navzdol v podjetjih ter sploš-
nem, prevelikem odločanju
od vrha navzdol. Poleg tega
pri nas skoraj ni razlike med
prejemki dobrih in slabih
delavcev, ob tem pa razmiš-
ljajoči ljudje izgubljajo voljo
do ustvarjalnosti.
MITJA UMNIK
Izziv šmarsklm Inovatorjem
Občinska raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah letos
ponovno objavlja razpis o podelitvi nagrad in priznanj
»Inovator 1984«. Za to nagrado se lahko potegujejo de-
lavci v združenem delu občine Šmarje pri Jelšah, ki so lani
oziroma bodo v prvih šestih mesecih letošnjega leta, ure-
sničili svoje zamisli na področju inovatorstva kot so
izumi, modeli in vzorci, tehnične in druge izboljšave itd.).
Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o
podeljevanju nagrad in priznanj »Inovator 1984« bosta
občinska konferenca SZDL in občinska raziskovalna
skupnost Šmarje pri Jelšah letos podelili največ pet na-
grad in deset pismenih priznanj.
Novi prostori
Kemije Šempeter
Delavci temeljne organi-
zacije Kemija Šampeter, de-
lovne organizacije AERO
Celje, so praznik dela pro-
slavili delovno. Namenu so
predali nov obrat stroje-
gradnje, ki so ga poimeno-
vali SELO II.
Zbranim je spregovoril
predsednik delavskega sveta
ing. Ivan Cetina in med dru-
gim dejal: »V projekt SELO
II sta bila vključena izgrad-
nja potrebnih prostorov ter
nabava nove opreme. Celo-
ten objekt obsega 1400 kva-
dratnih metrov površin, vre-
dnost pa znaša 48 milijonov
din. Gospodarske razmere
so nas prisilile, da smo se po-
globili in usmerili v lasten
razvoj in v tem okviru ima
naša strojegradnja še pose-
bej pomembno vlogo. V de-
lovnem programu obrata za
proizvodnjo in naprave je
načrtovana proizvodnja stro-
jev in naprav za izpopolnje-
vanje Aerove tehnologije,
pospeševanje prodaje osnov-
nih proizvodov, programov
in rezervnih delov ter za
izvajanje večjih rekonstruk-
cij. Naša strojegradnja ima
poseben položaj tudi v ino-
vacijski verigi - razvoj kemi-
je oziroma grafike prek pro-
jektiranja tehnologije, pro-
jektiranja potrebnih strojev
in naprav vse do izdelave teh
strojev...«
Izvajalec gradbenih del je
bil celjski Ingrad, ki je dela
končal mesec pred rokom,
pomembno pa je tudi, da je
SELO II skupna naložba
vseh celjskih proizvodnih
tozdov AERA.
T.TAVČAR
AOP v Konusu za
boljšo preglednost
Hiter in uspešen razvoj
delovne organizacije Konus
Slovenske Konjice je prera-
sel okvire klasično zasnova-
nega vodenja in spremlja-
nja materialnega poslova-
nja in materialnih tokov.
Predvsem pa ni mogoče za-
gotavljati sprotne pregle-
dnosti in primerljivosti po-
datkov, s katerimi lahko te-
koče uravnavajo proiz-
vodni proces.
Ti in podobni razlogi so
narekovali postopno izgrad-
njo kompleksnega računal-
niško podprtega informacij-
skega sistema. V Konusu so
se zato odločili za uvedbo av-
tomatske obdelave podat-
kov, da bi tako dobili enoten
zapis materialnih podatkov.
Uvajanje nomenklature
poteka v Konusu ob sodelo-
vanju Zavoda za produktiv-
nost dela iz Ljubljane skupaj
s službo za avtomatsko ob-
delavo podatkov in s stro-
kovnimi delavci iz vseh toz-
dov v Konusu. Končni cilj,
ki so si ga zastavili pri uvaja-
nju nomenklature, je izdela-
va posebne računalniške da-
toteke, ki bo vsebovala vse
podatke, pomembne za pro-
izvodni proces in ki jo bo
mogoče pozneje prenesti v
enotno banko podatkov. Pri
tem pa velja poudariti, da so
vse računalniške program-
ske osnove izdelali sami de-
lavci službe za avtomatsko
obdelavo podatkov v Ko-
nusu.
MP
Odločitev je padla
Steklarna Ima zagotovi/en denar za
naložbo
S ciljem, da bi s prodajo svojih izdelkov iztržila
namesto zdajšnjih 7,5 kar 16 oziroma 17 milijonov
dolarjev letno, se je Steklarna Boris Kidrič iz Roga-
ške Slatine odločila za pomemben naložbeni zalogaj,
po zdajšnjih vrednostih ocenjen na 1,8 milijard di-
narjev.
Pomemben vir sredstev, ki jih bo rabila predvsem za
nakup uvožene opreme, si je Steklarna zagotovila s
kreditom mednarodnega denarnega sklada v višini
10,7 milijonov zahodnonemških mark, pred dnevi pa je
odločitev o zagotavljanju sredstev za to naložbo padla
tudi v Ljubljanski banki, Splošni banki Celje. Njen
izvršilni odbor je namreč odobril Steklarni 279 milijo-
nov dinarjev dolgoročnega posojila za financiranje
osnovnih in obratnih sredstev nove naložbe. Z obemi
krediti ter s sredstvi sovlagateljev - Cinkarna bo sovla-
gala v naložbo 240 milijonov dinarjev, Aero prav to-
liko, Tovarna nogavic Polzela 220 milijonov, ljubljan-
ski Mercator pa 100 milijonov dinarjev - bo investicija
vsaj večjidel finančno pokrita, na vrsti so le še pogaja-
nja Steklarne o najemanju premostitvenih kreditov pri
izvajalcih posameznih del.
Po vesteh iz Steklarne sodeč bodo zemeljska dela pri
gradnji nove proizvodne hale stekla že v tem mesecu,
saj so dnevi dragoceni, če naj bi bila hala zgrajena v
začetku prihodnjega leta. Predvideno je namreč, da bo
poskusna proizvodnja v njej stekla že maja prihodnje
leto in da bo Steklarna že v letu 1986 dosegla oba
najpomembnejša cilja naložbe: predviden izvoz in po-
večano proizvodnjo izdelkov od zdajšnjih dveh na po-
slej šest milijonov kosov letno.
DS, MB
Deset let kozjanskega Dekorja
Letos mineva deseto leto, kar je brusilnica stekla v Kozjem
postala temeljna organizacija Steklarne »Boris Kidrič« iz Ro-
gaške Slatine. Jubilej so delavci in ostali krajani proslavili 27.
aprila, skupaj z obema praznikoma.
Razlogov za veselje ob jubileju je dovolj. Temeljna organiza-
cija »Dekor« Kozje je ena najboljših gospodarjev v občini, v teh
letih se je usposobila za spopade na najzahtevnejših tujih trgih,
zraven pa še skrbela za razvoj kraja in družbeni standard svojih
delavcev. »Dekor«, ki je glede na starost zaposlenih prava mla-
dinska organizacija dobro polovico proizvodnje izvaža, kar go-
vori o strokovnosti in poslovnosti ter o pravilnem odnosu do
skupnih nalog.
Ta stodevetdesetčlanski delovni kolektiv se danes lahko po-
naša z dodelanim sistemom nagrajevanja po delu in s tem z
visoko vsakoletno rastjo produktivnosti dela. Z dobro politiko
štipendiranja prihajajo novi, sposobni kadri, ob dobri stanovanj-
ski politiki skorajda ni tovrstnih problemov. »Dekor« se
uspešno vključuje tudi v program Spominskega parka Trebče.
Praznovanje jubileja je bila priložnost za soočenje z razvojem,
najvidnejšimi dosežki, za skromne pozornosti najzaslužnejšim
delavcem, za družabna srečanja v športnih igrah in za delovni*
srečanje v tekmovanju za najbolj vešče brusilce stekla.
M. A
10. MAJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Novi kilometri asfalta
V krajevni skupnosti Šempeter so v minulih dneh zaključili obsežno akcijo pri asfaltira-
nju ceste Pekel-Kale-Loke. Krajani teh zaselkov so se že dalj časa pripravljali in že lani
pripravili cestišče z udarniškim delom. Kot je povedal eden od najprizadevnejših v odboru
za asfaltiranje ceste, Jože Salej, bodo vsa dela in asfaltiranje stala najmanj 15 milijonov
dinarjev. Pri tem je treba omeniti več tisoč udarniških ur krajanov in pa tudi prispevek v
denarju ki je znašal od 20 do 60 tisoč din. Poleg tega so prispevali denar tudi SKIS občine
Žalec, krajevna skupnost Šempeter in delovne organizacije v občini Žalec in Titovo
Velenje.
Na sliki: Polaganje zadnjih metrov asfalta na 3 kilometre dolgem odseku ceste.
TONE TAVČAR
Praznik Topoišlce
Včeraj, 9. maja, so slavili
krajani Topoišice svoj praz-
nik kot spomin na 9. maj 1945,
ko je bila v njihovem kraju v
takratnem štabu IV. operativ-
ne cone podpisana brezpogoj-
na kapitulacija nemških obo-
roženih sil za jugovzhodno
Evropo. Ob prazniku so pri-
pravili več različnih prireditev,
sami krajani pa si najbolj želi-
jo, da bi čimprej dobili vsaj
skromno trgovino.
VK
Spomin na
dr. Josipa Vošnjaka
Kulturni center Ivan Na-
potnik v Titovem Velenju bo
jutri, v petek, pripravil sim-
pozij ob 150-letnici rojstva dr-
. Josipa Vošnjaka. Z referati
bodo sodelovali Vasilij Melik,
Matjaž Kmecl, Dušan Mora-
vec, Peter Vodopivec, Alek-
sander Videčnik, Stane Gran-
da, Luka Sienenik, Jože Huda-
les in nekdanji diplomat Mitja
Vošnjak, ki bo orisal celotno
Vošnjakovo rodbino. Simpozij
se bo začel ob 9. uri v vili Širo-
ko v Šoštanju Po zaključku bo
ogled Šotanja in tovarne usnja,
ki jo je pred 190 leti ustanovil
oče doktorja Josipa Vošnjaka.
Ob 19. uri bodo prisostvovali v
Napotnikovi galeriji razstavi o
delu in življenju dr. Josipa
Vošnjaka.
VK
Darovalci krvi v
Split
Danes (četrtek) bo skupina
50 darovalcev krvi iz velenj-
ske občine odpotovala v
Split, kjer se bo srečala s pri-
jatelji iz tamkajšnjega Rdeče-
ga križa, s katerim sodelujejo
že sedem let. O tem sodelova-
nju so podpisali tudi sporazum
ter se zdaj vsako leto izmenič-
no v drugem kraju obiskujejo.
V petek bo po običaju skupina
velenjskih krvodajalcev daro-
vala kri v splitski bolnišnici,
nato pa še preživela dan v sre-
čanju s starimi prijatelji pri
ogledu zanimivosti Splita ter v
pogovoru o nadaljnem sodelo-
vanju. Je pa ta akcija tudi člen
v izpolnjevanju letnega načrta
občine Velenje v dajanju krvi.
JOŽE MIKLAVC
150 iat šolo v
Šmarbtem ob Pak!
V soboto bo v Šmartnem ob
Paki osrednja proslava ob 150
letnici organiziranega šolstva
v tem kraju. Ob tej priložnosti
so pripravili več prireditev, s
katerimi so začeli že v soboto,
ko so se vsi učenci skupaj s
planinci podali na izlet na Go-
ro Oljko. V nedeljo so nastopili
pionirji gasilci Smartna in Go-
renja, v ponedeljek so pripra-
vili nastop folklorne skupine,
v sredo mladinsko igro Ra-
zbojnik iz Cordemona, jutri pa
bosta nastopila pevska zbora
odprli pa bodo še razstavo o
nastanku in razvoju šolstva v
Smartnem ob Paki. Prireditev
bo ob 19. uri. V soboto popol-
dne se bodo srečali nekdanji in
sedanji učitelji šole, kjer bodo
tudi podelili priznanja. Zvečer
ob 18. uri bo pred šolo velika
akademija.
Proslavo 159-letnice šole
Bratov Letonja so združili s
krajevnim praznikom KS
Šmartno in Gorenje, ko se spo-
minjajo noči iz 7. na 8. maj
1942, ko so odpeljali večjo sku-
pino krajanov v zloglasni Stari
pisker. Slavje šole in krajevne-
ga praznika bodo končali v ne-
deljo s tekmovanjem lovcev za
pokal krajevne skupnosti v
streljanju na glinaste golobe.
TV
Za praznik voda v
Brezen
V Brezen, v krajevni skup-
nosti Vitanje, naj bi do okto-
bra, ko bodo v Vitanju slavili
občinski praznik, da enajstih
kmetij pritekla pitna voda iz
vodovoda. Ta bo zamenjala
zdajšnjo kapnico in olajšala
oskrbo zlasti v sušnih mesecih
na tem kmetijskem področju.
Dela so bili začeli že feni, ko so
izvajalcem priskočili na po-
moč še pripadniki JLA, mla-
dinci in krajani. Predračunska
vrednost naložbe, katere inve-
stitor ie krajevna skupnost, bi
bila seveda višja od zdajšnje,
ki znaša nekaj več kot tri mili-
jone dinarjev, če ne bi krajani
priskočili na pomoč s prosto-
voljnim delom, lastniki novega
vodovoda pa prispevali po pet
tisoč dinarjev in še krepko po-
prijeli za delo. Svoj delež pa je
prispevala še Območna vodna
skupnost Savinja-Sotla. Dela
potekajo na izredno zahtev-
nem terenu na dolžini treh ki-
lometrov in pol, pri čemer je
bilo potrebno premagati 120
metrov višinske razlike.
MP
Prostorska stiska v šentjurskih šolah
Šentjurčani imajo na po-
dročju vzgoje in izobraževa-
nja, največ problemov zara-
di prostorske stiske. Več
kot 450 učencev mora obi-
skovati pouk v dveh izme-
nah, v primerjavi s celjskim
območjem je teh učencev za
8-odstotkov več.
Največ učencev v drugi
izmeni je na osnovni šoli v
Slivnici. Šentjurčani bodo
rešili problem z izgradnjo
prizidka, kar je skupščina že
odobrila. S tem pa prostor-
ska problematika na šolah še
ne bo rešena, ker se vse bolj
zaostruje prostorska stiska
na osnovni šoli v Šentjurju.
Zaradi nenehnega priselje-
vanja mladih družin v nove
stanovanjske bloke se iz leta
v leto povečuje število učen-
cev. Večino stanovanjskih
blokov so namreč v zadnjih
letih gradili v Šentjurju, kar
sedaj povzroča izseljevanje
občanov iz ostalih krajevnih
skupnosti v krajevno skup-
nost Šentjur-center in pol-
njenje šentjurskih šol in
vrtcov. V nekaterih ostalih
šolah zaradi tega upada šte-
vilo učencev in vse težje je
organizirati kvalitetno vzgoj-
no izobraževalno delo. Zato
so Šentjurčani zahtevali od
Komiteja za družbeno plani-
ranje in od samoupravne sta-
novanjske skupnosti, da naj
v bodoče gradijo izven Šent-
jurja. Poleg tega bodo v na-
slednjem srednjeročnem ob-
dobju gradili novo osnovno
šolo. Sredstva bodo prispe-
vale krajevne skupnosti
Šentjur-center, Sentjur-oko-
lica in Blagovna iz samopri-
spevka, predvidena pa je že
tudi lokacija in sicer Hruše-
vac ali Nova vas.
Ker je to dolgoročna reši-
tev, so skušali problem omi-
liti tako, da bi prestavili
učence iz Blagovne, ki sedaj
obiskujejo osnovno šolo v
Šentjurju, na osnovno šolo v
Dramlje. Krajani Blagovne
se s predlogom niso strinjali,
zato razmišljajo o drugih
možnostih.
Poleg prostorskih težav,
Šentjurčane še vedno pesti
streha na prizidku osnovne
šole Šentjur. Zaradi pronica-
nja vode skozi ostrešnje na-
staja iz dneva v dan večja
škoda, vprašaljiva pa je tudi
varnost objekta. Sldenili so,
da bodo stavbo sanirali še le-
tos in sicer s premostitveni-
mi sredstvi, ker ne morajo
čakati na rezultate raziskave
Zavoda za raziskavo mate-
riala in sodnega postopka.
VILI EINSPIELER
V občini Laško lani 65 stanovani
Stanovanjski skupnosti v Laškem je lani uspelo iz-
peljati program gradnje družbenih stanovanj. Zgradili
so 65 stanovanj v Laškem, Svibnem, Jurkloštru in
Radečah. Začeli so graditi tudi dva bloka v Debru in
enega v Radečah. Za pričetek gradnje v Rimskih To-
plicah pa so izdelali lokacijsko dokumentacijo. Lani so
odkupili 39 solidarnostnih stanovanj, od tega osem za
upokojence.
Progrgm in finančni načrt za letos bodo sprejeli dele-
gati na današnji seji samoupravne stanovanjske skup-
nosti občine Laško.
WE
Štafeta mladosti na Celjskem
Štafeta mladosti bo po obči-
nah celjskega območja poto-
vala v soboto, 12. maja in v
nedeljo, 13. maja.
Natančnejši razpored poti
zvezne štafete mladosti pa je
takšen:
Mozirje:
V	vseh krajevnih skupnostih
mozirske občine se bodo prire-
ditve zvrstile že v petek, 11.
maja, ko bodo po teh krajih
nosili dve lokalni štafeti. Zvez-
no štafeto pa bodo mladi Mo-
zirčani sprejeli v soboto, 12.
maja ob 16.35 na Trojanah. Z
avtomobilom jo bodo preko
žalske občine odpeljali mimo
Mozirja na športno igrišče v
Nazarje, kjer bo tudi osrednja
občinska prireditev. Ta se bo
začela že ob 13. uri s tekmova-
nji v malem nogometu in od-
bojki. Štafeto pa bodo v Nazar-
ju pozdravili ob 17.20.
Ob 17.50 bodo štafeto v Letu-
šu predali Zalčanom.
Žalec:
Iz Letuša, kjer bodo žalski
mladinci sprejeli štefeto, jo bo-
do mimo Braslovč prinesli na
osrednjo prireditev, ki bo pri
spomeniku na Polzeli. Tam
bodo štafeto pozdravili ob 18.
uri.
V	Šempetru se bo zvezna
štafeta mladosti ustavila pred
blagovnico ob 18.20, v Žalcu
pa pred hotelom Golding Ru-
bin ob 18.30. Ob 18.40 bo štafe-
ta v Petrovčah, ob 18.50 v Gri-
žah in ob 19.00 v Preboldu. Od
tam jo bodo odnesli na Vrhe,
kjer jo bodo sprejeli trbovelj-
ski mladinci.
Laško:
Zidani most: Prireditev se
bo pričela v nedeljo, 12. maja
ob 7.15 pred železniško posta-
jo, v primeru slabega vremena
• pa bo v Domu kulture. Ob 7.45
bodo sprejeli zvezno štafeto, ki
jo bodo prinesli hrastniški
mladinci.
Radeče: Ob 7.30 se bo na
ploščadi pred pošto pričela
osrednja občinska prireditev
ob sprejemu zvezne štafete
mladosti. Štafeta bo prispela
na prireditveni prostor ob 8.
uri. Če bo deževalo, bo prire-
ditev v Kulturnem domu.
Rimske Toplice: Pred šolo
Antona Aškerca bo štafeta pri-
spela ob 8.20, prireditev pa se
bo pričela ob 7.50.
Laško: Laščani bodo štafeto
mladosti sprejeli pred Domom
Dušana Poženela. Prireditev s
kulturnim programom se bo
pričela ob 8. uri, zvezna štafeta
pa bo prispela ob 8.30.
Celje:
Celjski mladinci bodo štafe-
to sprejeli ob 8.40 pri tremar-
skem podvozu. Ob 8.50 bo šta-
feta prispela na osrednjo ob-
činsko prireditev pred samo-
postrežno trgovino na Polu-
lah. Prireditev s kulturnim
programom se bo začela ob
8.30. Od tu bo pot nadaljevala
do Partizanske ceste, mimo
parka, preko mostu čez Savi-
njo do Čopove in Ljubljanske
ceste, nato pa bodo mladinci
tekli z njo po mestnih ulicah -
Od Trga V. kongresa do Pre-
šernove in naprej po Staneto-
vi, Levstikovi in Mariborski
cesti.
Ob 9.45 jo bodo sprejeli v ka-
sarni Jožeta Meniha-Rajka, ob
9.55 pa na Teharjih. Ob 10. uri
in pet minut jo bodo pri spo-
meniku v Opoki prevzeli šent-
jurski mladinci.
Šentjur:
Šentjurčani bodo štafeto
sprejeli ob 10.05 v Opoki pri
Štorah. Od tu jo bodo ponesli v
Šentjur, kjer bo na Titovem
trgu osrednja prireditev, ki se
bo pričela ob 10. uri.
Zvezno štafeto bodo sloves-
no sprejeli tudi na Ponikvi. Tu
se bo prireditev pričela ob
10.30 Nato pa bo štafeta poto-
vala do Šentvida, kjer jo bodo
prevzeli Šmarčani.
Šmarje pri Jelšah:
Šmarje pri Jelšah: Pri spo-
meniku v Šmarju bo osrednja
občinska prireditev. Pričela
se bo ob 10.30, štafeta pa bo na
prireditveni prostor prispela
ob 11. uri.
Rogaška Slatina: Preko
Podplata bo štafeta potovala v
Rogaško Slatino, kjer jo bodo
ob 11.18 pozdravili pred Zdra-
viliškim domom. Tu se bo pro-
slava pričela ob 11. uri.
Kostrivnica: Štafeta se bo za
krajši čas ustavila tudi v Ko-
strivnici. Sem bo prispela ob
11.35. Od tu pa jo bodo Šmar-
čani odnesli mimo Podplata na
Pečico in jo predali mladim iz
Slovenske Bistrice.
Slovenske Konjice:
Tepanje: Ob 13. uri bodo
mladinci konjiške občine
prevzeli štafeto od mladincev
iz Slovenske Bistrice. Priredi-
tev se bo pričela ob 12.50 pred
tepanjsko osnovno šolo.
Slovenske Konjice: Osred-
nja občinska prireditev bo
pred osnovno šolo Dušana Je-
reba, pričela se bo ob 12.30
uri.
Zreče: Zrečani bodo štafeto
pozdravili pred hotelom Do-
brava, kjer se bo prireditev pri-
čela ob 13.10.
Stranice: Prireditev s kul-
turnim programom se bo pri-
čela ob 13.20 pred OŠ Veljko
Vlahovič.
Vitanje: V Vitanju bode pri-
reditev ob sprejemu štafete
pripravili v središču kraja. Pri-
čela se bo ob 13.30.
Velenje:
Velenjski mladinci bodo šta-
feto sprejeli ob 14.30. Osrednja
prireditev bo na Titovem
trgu v Titovem Velenju. Pri-
čela se bo ob 12.20 in trajala
vse do 15. ure.
V Šoštanju bodo štafeto poz-
dravili ob 14.50. Od tu bo pot
nadaljevala preko Slemena v
Črno na Koroškem.
Obrambni dan celjskih šolarjev
V	znanju in veščinah s področij splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so se
v soboto že šestič pomerili celjski osnovnošolci in srednješolci. V tem občinskem
prvenstvu je sodelovalo dvanajst ekip iz osnovnih in enajst ekip, ki so jih sestavljali učenci
srednjih šol. Tekmovalna proga, dolga šest kilometrov, je vodila z Ostrožnega preko
Dobrove, Lahovne in Hudinje do Nove vasi oziroma celodnevne osnovne šole Fran Roš, ki
je, skupaj s koordinacijskim odborom za SLO in DS pri OK SZDL to prireditev organizi-
rala.
Med osnovnimi šolami je največ znanja in spretnosti pokazala ekipa osnovne šole iz
Oobrne, druga je bila ekipa osnovne šole Franjo Vrunč s Hudinja, tretja pa je bila osnovna
šola Bratov Dobrotinšek iz Vojnika.
V	kategoriji srednjih šol je zmagala druga ekipa Srednje tehniške šole, prva ekipa iste
Šole je zasedla drugo mesto, tretji pa so bili učenci Centra za blagovni promet iz Celja.
M. A. Foto: E.MASNEC
6. STRAN - NOVI TEDNIK
11	10. MAJ 1984
Praznik partizanskih Stranic
Srečanje kurirjev postaje TV 33 S - otvoritev kioska
Na Stranicah so 27. aprila
prvič slavili krajevni praz-
nik in ga povezali s tretjim
srečanjem nekdanjih kurir-
jev postaje TV 33 S, ki je bi-
la ustanovljena prav na ta
dan pred 40. leti. Tedaj je
sekretarka Lenka sklicala
na Mali gori partizane s te-
ga področja in jim naročila,
da naj na področju Konji-
ške ali Male gore organizi-
rajo kurirsko postajo.
Ta je nato v bližini Stranic
delovala vse do konca vojne
in postala ena najmočnejših
kurirskih postaj na širšem
območju. Kurirji in domači-
ni so v tem času spletli tudi
močne medsebojne vezi, ki
jim sovražnik ni bil nikoli
kos.
Ko so se na praznični dan
zbrali krajani in kurirji ob
slovesnosti pri spomeniku
talcev in kasneje v osnovni
šoli Veljka Vlahoviča, so
sklenili, da bodo ta dvojni
praznik obeleževali še na-
prej, predvsem zato, da bi z
njim rastel mladi rod v teh
krajih.
Adolf Adamič-Jaroslav je
prišel na srečanje v Stranice
iz Trzina pri Domžalah, sicer
pa je bil kot Straničan eden
izmed kurirjev in kasneje
politkomisar kurirske posta-
je TV 33 S. »Med vojno na
Stranicah skoraj ni bilo hiše,
ki ne bi dala partizana. Mno-
go jih je padlo. Tod je bila
dobro organizirana mladin-
ska organizacija in po pri-
hodu XIV. divizije v te kraje
je osvobodilno gibanje po-
stalo še bolj močno. Naša po-
staja je bila zelo izpostavlje-
na, saj je spodaj glavna cesta.
Cesto smo bili v nevarnosti,
pripravljali pa smo tudi mi-
tinge s kulturnimi programi.
Nikoli ne bom pozabil tiste
noči, ko smo se vračali z ene-
ga teh srečanj in zagledali na
cesti vse polno Nemcev.
Skrili smo se v seno, nasled-
njega dne pa smo izvedeli za
gnusni zločin nad talci v
Stranicah.«
Jože Fijavž-Tone je sode-
loval pri izgradnji te zem-
ljanke: »Delali smo lahko sa-
mo ponoči, zlasti ko smo zbi-
Prvi krajevni praznik, po-
vezan s srečanjem nekda-
njih kurirjev so na Strani-
cah obeležili še z delovno
zmago. Ob grobovih talcev
so odprli objekt, kjer bodo
lahko obiskovalci tega spo-
minskega obeležja kupili
spominke in se odžejali. V
kiosku, ki je stal milijon in
pol dinarjev so urejene tudi
sanitarije. Pretežni del
sredstev je prispevala de-
lovna organizacija Konus,
ki ima patronat nad grobo-
vi talcev, kjer za čisto in le-
po urejeno okolje skrbijo
straniški pionirji.
rali les. Podnevi smo kopali
in urejali bivališče za kakš-
nih 20 partizanov. Bil sem
kurir, doma s Frankolovega
in te kraje sem dobro poznal,
prav tako pa tudi savinjske
poti. Najbolj nevarno je bilo
pri mostu v Kasazah, ki je bil
nenehno zastražen in do na-
slednje zveze smo se največ-
krat prebili čez Savinjo. Ka-
sneje nam je pot skrajšala
kurirska postaja v Šmart-
nem v Rožni dolini.«
Rudolf Topolšek-Mina iz
Bukovja 3 je bil intendant in
kasneje komandir postaje:
»Delali smo na nevarnem
področju, često smo se sre-
čali z Nemci iz oči v oči in se
tudi spopadli. Po drugi stra-
ni pa smo se čutili varne za-
radi zavednih ljudi v teh kra-
jih. Mladinci so za nas po hi-
šah zbirali hrano in nam jo
po skrivnih poteh dostavlja-
li. Ponoči smo se oglasili v
domačijah, kjer so nas čaka-
la razna sporočila, pa tudi
varno zavetje, zato vselej rad
pridem na to srečanje v Stra-
nice.« ,
MATEJA PODJED
Jubilejna Javna radiiska oddaja
Radia Šmarje
Radio Šmarje praznuje letos spoštljivi jubilej, 30. oblet-
nico delovanja. Ena od akcij, s katero namerava šmarski
Radio obeležiti ta jubilej, je tudi javna radijska oddaja, ki bo
12. maja v kulturnem domu v Šentvidu pri Planini.
Tudi Planina pri Sevnici namreč letos praznuje po-
membni jubilej, 40. letnico osvoboditve. Pokrovitelj javne
radijske oddaje Radia Šmarje pa bo OZD »Tajfun«, ki pa
letos proslavlja 10. obletnico obstoja.
Trojni jubilej torej, ki ga nameravajo domačini popestriti s
kulturnim programom, gost zabavnega dela prireditve pa bo
pevec Marjan Smode.
M. A.
Nekdanji kurirji postaje TV 33 S so se po slovesnosti ob prvem krajevnem prazniku
Stranic in njihovem tretjem srečanju zbrali z domačini v osnovni šoli Veljka Vlahoviča
na Stranicah.
UCenci pomagajo urejati park
Že lani so v Žalcu uredili mestni park. Z deli pa niso bili
povsem gotovi, zato letos nadaljujejo. Tudi učenci Osnovne
šole Peter Šprajc-Jur pomagajo pri ureditvi. Poti bodo razši-
rili in jih tudi tlakovali. Poleg učencev pomagajo park ureje-
vati tudi starejši. Na sliki: Učenci med delovno akcijo.
T. TAVČAR
Več prireditev,
zaslužnim priznanja
V	krajevni skupnosti Pe-
trovče so od 22. do 27. aprila
praznovali krajevni praznik.
V teh dneh se je zvrstilo več
športnih in kulturnih priredi-
tev, ter akcija očistimo oko-
lje. Praznovanje so zaključili
s slavnostno sejo skupščine
krajevne skupnosti in družbe-
nopolitičnih organizacij.
Osrednji govor je imel pred-
sednik skupščine krajevne
skupnosti Zoran Razboršek, ki
je med drugim dejal: »24. apri-
la 1942 je odšla v partizane več-
ja skupina mladih fantov iz Pe-
trovč in okoliških naselij. V
spomin na ta zgodovinski dan
praznujemo naš krajevni praz-
nik. Vsi ti fantje so med NOB
padli, razen tovariša Godlerja,
ki sedaj živi v Ljubljani. V zad-
njih letih se je naša krajevna
skupnost precej razvila. Naj-
več smo letos in pa tudi lani
naredili na komunalnem po-
dročju, veliko pa nas še čaka.
Končno bo vas Leveč dobila
kanalizacijo, v naši krajevni
skupnosti pa imamo tudi po-
memben objekt, ki je tik pred
pričetkom obratovanja, to je
nova mlekarna. Nerešen pro-
blem je še nekaj več kot petde-
set metrov ceste v centru Pe-
trovč...«
V	nadaljevanju so podelili
priznanja krajevne skupnosti,
ki so jih prejeli: Brane Štraj-
har, Ivan Uranjek, Tomaž Ura-
njek, Franc Dolinšek, Miha
Jevšenak, KO RK Petrovče,
gasilski društvi Leveč in Dre-
šinja vas ter Jože Brečko. Kra-
jevna priznanja OF pa so preje-
li: Ivan Gostečnik, Stane Jur-
jevec, Irena Kač, Vera Kamen-
šek, Marjan Mirnik, Jožica Pir-
nat in Metoda Uranjek. Prizna-
nja, pohvale in pokale pa so
podelili tudi športniki. V kul-
turnem programu je nastopil
moški pevski zbor Petrovče, ki
ga vodi Ivan Gostečnik ter re-
citatorji OŠ Petrovče.
T. TAVČAR
Franjo Segel
Zmotila sem ga sredi
dela. »Dan je ravno pravš-
nji za sajenje krompirja«,
je kar sam povzel besedo
Franjo Šegel, predmetni
učitelj biologije in kemije
na osnovni šoli Pohorski
odred v Slovenskih Ko-
njicah. Za šolo je kmetij-
ska zadruga odstopila
učencem kos zemlje, ld jo
pridno obdelujejo s po-
močjo in z nasveti men-
torjev šolske zadruge.
»Pridelek naša šolska za-
druga proda kuhinji. Kar
dobri vrtičkarji postaja-
moje pohvalil celoten
kolektiv, medtem ko je
otrokom naročal, kako
naj izbirajo semenski
krompir.
Potem sva kramljala o
delu na šoli, kjer je zapo-
slen že deset let, pa o nje-
govih družbeno-politič-
nih aktivnostih, ki ji ni
malo. Kot sekretar osnov-
ne organizacije ZK na šoli
in kot predsednik konfe-
rence osnovnih organiza-
cij sindikata delavcev v
vzgoji in izobraževanju
Vzgojno izobraževalnega
zavoda Slovenske Konji-
ce, ima veliko dolžnosti
in odgovornosti, tako da
mu pogosto zmanjkuje
časa, poleg tega pa je akti-
ven še v domači krajevni
skupnosti. »Sestanki so
predolgi«, razmišlja in
doda, da bi morali biti
bolj aktivistični. Na šoli,
ki ji je z vsem srcem zapi-
san, je 84 učencev, s kate-
rimi se je potrebno toliko
več ukvarjati, ker obisku-
jejo prilagojeni program
pouka. »Največ se doseže
z dobro voljo in z razume-
vanjem, * poudarja Franjo
Šegel, ko jih pohvali, ka-
ko prizadevni in delovni
znajo biti ti otroci. Na šoli
so še posebej zadovoljni,
da so naleteli na širšo
družbeno podporo v obči-
ni, ko je treba te učence
zaposliti v združenem de-
lu. Nikogar ne pustijo na
cesti. To skrb znajo zato
toliko bolj ceniti tudi
učenci, ki gredo s svojimi
mentorji urejevat in čistit
okolice tovarn, ali pa or-
ganizirajo očiščevalne ak-
cije v krajevni skupnosti.
»Pa še kakšen dinar dobi-
mo*r, pove Franjo Šegel,
ki veliko dela z učenci tu-
di v prostem Času, če je to
potrebno. Na končni izlet
se letos odpravljajo po
poteh AVNOJ-a.
»Delo, ki se ga lotiš mo-
raš imeti rad«, poudarja
Franjo Segel, ki doslej še
ni razmišljal, da bi svoje
vzgojne sposobnosti za-
menjal z delom v pisarni
ali kje drugje. Čeprav vse-
lej ni lahko. Tedaj pa sede
z ribiško palico k reki...
MATEJA PODJED
Za vodo in telefone
v KS Pod gradom
Pitne vode v Zagradu in
Pečovniku ne bo več pri-
manjkovalo. Zgrajena je čr-
palnica s 30 kubičnim vodo-
hramom, dovodnim cevovo-
dom dolžine 300 metrov in
signalna krmilna zveza od
novega črpališča do vodo-
hrama v Zagradu. Ker sred-
stva temeljne organizacije
Vodovod Celje niso zado-
ščala, so izgradnjo omogoči-
li krajani s svojimi pri-
spevki.
V krajevni skupnosti Pod
gradom pa se je premaknilo
tudi pri napeljavi telefonske-
ga omrežja, v Košnici, Tre-
marjih in Zgornjih Polulah
je nekaj telefonov že zazvo-
nilo in pričakujejo, da bodo
kmalu tudi pri ostalih naroč-
nikih. Pot do tega je bila tež-
ka, saj je bilo treba premaga-
ti pomanjkanje materiala na
tržišču.
S skupnimi prizadevanji
odbora za uresničitev pro-
grama samoprispevka pri
skupščini občine Celje, izva-
jalca PTT podjetja Celje in
odbora za izgradnjo telefona
pri krajevni skupnosti, so
zgradili vse primarne napra-
ve in priključili polovico na-
ročnikov.
V krajevni skupnosti na-
menjajo precej pozornosti
tudi razvoju kmetijstva, ozi-
roma devetindvajsetim kme-
tijam, ki se ukvarjajo z inten-
zivno proizvodnjo. Pri tem je
tesno sodelovanje sveta za
kmetijstvo v krajevni skup-
nosti s Kmetijsko zadrugo,
kmete pa žele tudi vključiti v
praznovanje krajevnega
praznika.
Pripraviti nameravajo raz-
stavo razvoja kmetijskega
orodja v zadnjih 100 letin na
njihovem področju. Na zem-
ljišču v bližini razstave pa
bodo prikazali zasajene po-
vršine koruze, ki bi bile naj-
bolj primerne za gojitev v tej
krajevni skupnosti. Svet za
kmetijstvo bo pri tem lahko
uspel le ob sodelovanju čim-
več j ega števila kmetov in
drugih krajanov.
F. K.
V obrambnih
veščinah
Vltanjčani
V Vitanju, na osnovni šo-
li 3. bataljona VDV je bilo v
soboto 4. občinsko tekmo-
vanje osnovnih šol občine
Slovenske Konjice v sploš-
ni ljudski obrambi in druž-
beni samozaščiti.
Pomerilo se je 10 ekip iz
petih osnovnih šol. Pokaza-
li so precej znanja in pri-
pravljenosti tako pri reše-
vanju testov o zdravilnih in
užitnih rastlinah, promet-
nih predpisih, protipožarni
zaščiti, civilni zaščiti, druž-
beni samozaščiti, orientaci-
ji in topografiji kot tudi na
samem orientacijskem po-
hodu, pri streljanju z zrač-
no puško in v obvladova-
nju prve medicinske po-
moči.
Najboljša je bila 1. ekipa
osnovne šole 3. bataljona
VDV Vitanje, na drugo me-
sto se je uvrstila 2. ekipa
osnovne šole Dušana Jere-
ba, tretja pa je bila 1. ekipa
osnovne šole Dušana Jere-
ba iz Slovenskih Konjic.
Ob razglasitvi rezultatov
in podelitvi priznanj so
zbrane s pesmijo, recitacijo
in skečem, razveselili učen-
ci vitanjske osnovne šole.
MBP
10. MAJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 7
DHnHHIHBHi
Zabavno in prijetno v Elkroju
javna radijska oddaja Je bila v znamenju uspehov te organizacije združenega dela
E Ikro j iz Mozirja je ena izmed ti-
stih naših tovarn, ki se lahko pohvali
z izjemnimi gospodarskimi rezultati.
Odveč bi bilo poudarjati to, kako je
Elkroj s svojim hlačami osvojil do-
mače kupce, ne moremo pa tudi mi-
mo tega, da ne bi omenili izjemnih
uspehov, ki jih Elkroj dosega na zu-
nanjih, zahodnoevropskih tržiščih.
Izvoz nenehno povečujejo, to pa je
predvsem zasluga izjemne kakovosti
izdelkov, pa tudi tega, da znajo v tej
tovarni hitro slediti evropskim in
svetovnim modnim gibanjem.
Pred dnevi smo v Elkroju pripravili
javno radijsko oddajo, v kateri so
predstavniki Elkroja znova opozorili
na uspehe, ki jih dosegajo. Seveda pa
smo poskrbeli predvsem za zabavo.
Upamo, da so bile delavke Elkroja za-
dovoljne s tistim, kar smo jim pripra-
vili, pa čeprav k njim ni prišel slavni
Marjan Smode, ki je zatrdno obljubil
nastop v Elkroju. Na prireditev pa ga
ni bilo brez kakršnega koli opravičila.
Kaj hočemo, fant ima pač veliko dela
in je morda pozabil na ta nastop. Upa-
mo, da niso vsi slovenski muzikantje
takšni tiči.
O gospodarskih dosežkih Elkroja je
v oddaji govorila predsednica delav-
skega sveta Ivanka Šaponjič, ki je bila
še posebej ponosna na plaketo, ki jo je
pred dnevi medobčinska gospodarska
zbornica iz Titovega Velenja podelila
temu kolektivu za dosežke pri razvoju
gospodarstva.
* * *
Poldica Copar, predsednica OO
ZSS, je povedala, da v Elkroju med
drugim dobro skrbijo tudi za rekreaci-
jo delavk, da imajo vzorno urejeno
družbeno prehrano in da so delavke
izredno pridne, pa čeprav večino po
službi čaka še delo na kmetijah.
V Elkroju je nastopil tudi ansambel
Šaleški fantje, s katerimi poje Erika
Potočnik. Pevka piše tudi besedila za
lastne skladbe. Avtor večine melodij
Šaleških fantov je vodja ansambla
Franc Zerdoner. Ansambel obstaja že
sedemnajst let, sedaj pa se pripravljajo
na izid velike gramofonske plošče.
* * *
Tudi tokrat smo k sodelovanju pova-
bili vokalni kvintet Frankolovčani.
Fantje so spet dokazali, da so izvrstni
pevci in da nastopi v televizijskih in
radijskih oddajah niso slučajni. Poh-
valiti pa jih gre tudi zato, ker skrbno
negujejo slovensko ljudsko pesem, na
katero včasih kar preveč pozabljamo.
* * *
Igralca Slovenskega ljudskega gle-
dališča iz Celja Ljerka Belakova in Bo-
gomir Veras sta kot igralski par nav-
dušila delavke Elkroja, z zanimanjem
pa so njun nastop spremljali tudi
učenci mozirske osnovne šole, ki so
pripravili krajši kulturni program.
Ljerka in Bogomir sta jim vrnila in sta
nastopu mozirskih učencev iskreno
zaploskala.
* ♦ »
Za zabavno glasbo je skrbel ansam-
bel O.K. iz Celja. Fantje, ki sestavljajo
ta ansambel še niso dolgo časa skupaj,
vendar so resni in odločni. Še zlasti so
se izkazali z lastnimi skladbami, nekaj
le-teh pa so posneli tudi za radijski
arhiv. Z resnim in vztrajnim delom jih
prav gotovo čaka še lepa bodočnost.
JANEZ VEDENIK
Foto: EDI MASNEC
Učenci mozirske osnovne šole so s svojim nastopom ogreli dlani delavk v
Elkroju. V ozadju ansambel Šaleški fantje.
Ansambel O.K.
Delavke Elkroja so bile zadovoljne z dobro uro trajajočo radijsko oddajo.
Ivanka Šaponjič je pokazala plaketo velenjske gospodar-
ske zbornice.
Novink Janez Vedenik se je s Poldico Copar, predsednico
OO ZSS pogovarjal predvsem o položaju delavk v Elkroju
in o kadrovski politiki.
Manj gneče
pri bančnih okencih
Obljuba v naslovu sloni na trdni odločitvi Ljub-
ljanske banke, Splošne banke Celje, da na Trgu V.
kongresa v Celju ponovno pridobi bančno enoto in
več bančnih okenc za storitve občanom.
Celjani se spominjajo, da je pred leti zaradi eks-
plozije plina porušilo zgradbo na Trgu V. kongresa v
Celju, v kateri je bila tudi bančna enota z več okenci
za poslovanje s strankami. Celjska banka LB se je
odločila, da na istem mestu, torej na Trgu V. kon-
gresa, z nadomestno gradnjo nadomesti izpad po-
membnega števila bančnih okenc, ki jih ob poseb-
nih konicah bančnega prometa v Celju že primanj-
kuje.
Gneča pred bančnimi okenci se je poznala še
posebej pred letošnjimi prvomajskimi prazniki, če-
prav je res, da so predpraznične gneče že skoraj
običajne. Letos je bila predpraznična gneča v ban-
kah neobičajno velika, za kar je bilo še nekaj manj
običajnih razlogov (rojaki na dopustu v domovini,
veliko nakupovanje pred načrtovano odmrznitvijo
cen). Še posebej zato so se v Ljubljanski banki,
Splošni banki Celje odločili, da pospešijo nado-
mestno gradnjo na Trgu V. kongresa v Celju, v kateri
bo spet poslovala nova bančna enota. Na ta način
bo manj gneče pri bančnih okencih in bančne
stranke bodo boljše, kakovostneje postrežene.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAJ 1984
RUIU JUH,
Več skrbi za vzgojo mladinskih zborov
Vtisi po reviji celjskih mladinskih zborov so dobri, toda marsikaj bi lahko bilo
boljše
Poročati o glasbenem do-
godku, kot je bila revija
otroških in mladinskih zbo-
rov v Celju 24. aprila, ni
lahka, temveč odgovorna in
resna naloga, kajti priredi-
tev je prikaz bolj ali manj
uspešnega dela tovrstnih
zborov in njihovih umetni-
ških vodij v festivalskem
Celju, kjer ne moremo biti
zadovoljni s povprečnim
prepovanjem.
Revija otroških in mladin-
skih pevskih zborov je vsako
drugo leto, torej v letu med
dvema festivaloma in ima
trojen namen. Prikaže naj,
kaj se na področju mladin-
skega petja dela in kakšen je
napredek. Formalno potrdi
udeležbo na republiški reviji
v Zagorju, čeprav so se zbori
na njo že prej prijavili. Revi-
ja mora biti tudi izhodišče za
temeljito presojo, kaj je mož-
no v danih razmerah še dose-
či v kvantitativnem in kvali-
tativnem smislu.
Na dveh koncertih, popol-
dan in zvečer, se je zvrstilo
16 zborov; dvorana je bila
obakrat do konca zasedena.
Revijo je organizirala ZKO
Celje, prireditev je tekla
brez-hibno in je bila odraz
izkušenj in zagnanosti orga-
nizatorjev. Nastope je
spremljala tričlanska žirija
naših glasbenih pedagogov:
Egon Kunej, Edvard Goršič
in Vid Marčen. Svoje vtise so
povedali na skupnem sreča-
nju z dirigenti in iz tega raz-
govora posredujem nekatere
njihove najbolj kritične mi-
sli.
Skoraj vsi zbori so naredili
korak naprej, kar pa ne po-
meni, da ni mogoče še veliko
narediti v smeri glasovne
izobrazbe in muzikainosti.
Ce smo leta nazaj na enakih
revijah še čuli kričavo in gro-
bo petje, tega tokrat ni bilo
več. Tudi pri dirigiranju je
bil opazen viden napredek;
dirigiranje je bilo smiselno.
Program je bil pester, brez
ponavljanja pesmi, vendar je
bila kritična pripomba, da
sta bili opazni dve skrajno-
sti: nekateri zbori so si izbra-
li pretežek, prezahteven pro-
gram, ki ni bil izveden dovolj
jasno, precizno in je zato tr-
pela tudi interpretacija, dru-
gi zopet so imeli prelahke
pesmi in bi si lahko glede na
svoje zmogljivosti postavili
nekoliko višjo zahtevnost.
Zborovodjem bi priporočali
obisk republiške revije, da bi
v programskem smislu razši-
rili svoj razgled. V okviru fe-
stivala je na razpolago zelo
veliko literature, ki je vsake-
mu na voljo. Srečanja med
glasbenimi pedagogi bi lah-
ko bila bolj pogostna ali pa
bi postala redna. Tudi o
mentorstvu bi morali bolj re-
sno in zavzeto razmišljati.
Vzgoji otroških zborov je tre-
ba posvetiti čimveč dela in
skrbi, kajti tukaj dobiva
otrok prvi stik glasbo in na
podlagi teh spoznanj se
vključuje v mladinske ali ka-
sneje v odrasle zbore. Opazi-
ti je bilo pri marsikaterem
zboru, da petje ni bilo doži-
veto, otroci so peli nespro-
ščeno, dinamika je bila
preozka in ni presegla treh
stopenj in otroški zbori naj
bi peli pesmi z otroškim be-
sedilom. Vsem dirigentom
priporočajo čimveč glasovno
tehničnih vaj, in čiščenje in-
tonacije.
Vsem nastopajočim, žiriji
in organizatorjem naj velja
priznanje za prizadevno
opravljeno delo, z željo, da
bo naslednja revija še boljša
in da marsikatera kritična
pripomba ne bo več potreb-
na. V razmislek pa dejstvo,'
da je zamrlo delo srednješol-
skih zborov, saj je nastopil
samo eden in to mešani zbor
STŠ. Menim, da bo treba re-
formo srednjega usmerjene-
ga izobraževanja ovrednotiti
v tej smeri, takoj najti ustrez-
ne možnosti za spremembe,
kajti vsako zamujeno leto je
škoda večja in boli nenado-
mestljiva. MARJAN LEBIC
Obilna kulturna žetev na Smarskem
Odslej Kozjanski kulturni dnevi
Z nastopom pevcev in tamburašev
ter skupin pionirskega kulturnega
društva Rogatec se je v nedeljo kon-
čal osmi kozjanski kulturni teden.
Opozoril je na marsikaj: na to, da je
kultura v krajevnih skupnostih šmar-
ske občine vse bolj stalna sopotnica v
življenju občanov, na množičnost in
raznolikost kulturnega ustvarjanja lju-
di, zlasti v krajih, ki so odmaknjeni od
tako imenovanih centrov in s tem tudi
od ponudbe kulturnih stvaritev.
Pričetek te najbolj množične kultur-
ne akcije v občini Šmarje pri Jelšah
sega v leto 1976, ko so bili njeni pobu-
dniki nekateri kulturni zagnanci v Le-
sičnem, Pilštanju, Bistrici, ob Sotli,
Podsredi, Kozjem in še v nekaterih
krajevnih skupnostih občine Šentjur.
Ob spodbudi sveta za kulturo pri ob-
činski konferenci SZDL Šmarje pri
Jelšah pa se je v kasnejših letih Koz-
janski kulturi teden razširil na območ-
je celotne občine in tako danes sodelu-
jejo skoraj vsa aktivna kulturna dru-
štva šmarske občine.
O rasti te kulturne manifestacije go-
vore tudi številke. Na Kozjanskem
kulturnem tednu se je leta 1982 pred-
stavilo 19 društev iz devetih krajevnih
skupnosti, leto kasneje je sodelovalo
že 12 krajevnih skupnosti, letošnje leto
pa je bilo kulturno najbolj plodno. Na
dvaindvajsetih prireditvah so se pred-
stavile skupine iz trinajstih krajevnih
skupnosti šmarske občine. Letos so že
drugič sodelovala tudi pionirska kul-
turna društva.
Vsako leto nekatere prireditve izsto-
pajo glede na pomen. Tako so bili letos
osrednji trije kulturni dogodki: sobot-
na revija pevskih zborov, ko se je v
Bistrici ob Sotli predstavilo sedem
moških, dva mešana, ženski pevski
zbor in oktet, izmenjava nastopov fol-
klornih skupin, ki jih je v občini iz leta
v leto več in najpomembnejši dogodek
Kozjanskega kulturnega tedna, odkrit-
je spomenika borcu in revolucionarju
Borisu Kidriču v Rogaški Slatini.
Posebnost Kozjanskega kulturnega
tedna so delavci, ustvarjalni razgovori,
vsakič o posameznem področju kul-
turnega snovanja. Letošnja tema raz-
govorov je bilo delo pionirskin Kultur-
nih društev, kulturna dejavnost na
osnovnih šolah nasploh. Rezultat takš-
nih razgovorov iz preteklih let je vsa-
koletna revija pevskih zborov, pa sre-
čanja folklornih skupin. V prihodnje
nameravajo organizirati še stalna sre-
čanja gledaliških skupin, na katerih bi
lahko sodelovale tudi mladinske sku-
pine, ki vsako leto nastopijo na »Naši
besedi«. Gre torej za gibanje, ki bi naj
v prihodnje dobilo svoj izraz v podob-
nih manifestacijah kot je Kozjanski
kulturni teden.
Ime Kozjanski kulturni teden prav-
zaprav ni več ustrezen, saj gre za pravi
kulturni maraton, ki traja ves mesec. O
Kozjanskih kulturnih dnevih razmiš-
ljajo organizatorji, ti pa naj bi bili že
prihodnje leto namesto v aprilu in ma-
ju februarja in marca. S soncem in
toplimi dnevi se namreč začenja delo
na poljih, največ ustvarjalcev in tvor-
cev kulturne biti v občini Šmarje pri
Jelšah pa je prav iz krajev, kjer na
večer muka lačna živina, zemlja pa kli-
če orače in sejalce.
MARJELA AGREŽ
Pozdravljeni,
dragi gostje iz
Doboja
V petek, soboto in nede-
ljo prihajajo v goste člani
amaterskega gledališča
»17. april« iz Doboja. Spre-
jeli jih bodo »Zarjani« in
jim poizkusili nuditi prisrč-
nost, kakršne so bili delež-
ni v času njihovega bivanja
na vseh dosedanjih gosto-
vanjih v tem pobratenem
bosanskem mestu.
To pot se nam bodo gost-
je predstavili s predstavo
»GLUMIJADA« v režiji
Kača Doriča. Obeta se nam
zanimiva predstava, saj so
gostje - enako kot tudi gle-
dališka skupina gostiteljev
- znani po tem, da se z novi-
mi predstavami vključuje-
jo v gibanje sodobnega gle-
dališkega izraza.
Vsako srečanje je prine-
slo tudi tiste kvalitete, ki
jih ob takih priložnostih tu-
di pričakujemo: prisrčne
stike med obema skupina-
ma, prispevek h kulturne-
mu sodelovanju med dve-
ma pobratenima mestoma
na kulturnem področju, na-
daljevanje tradicij negova-
nja bratstva in enotnosti in
nenazadnje vzpostavljanje
prijateljskih vezi med člani
obeh skupin.
Medobčinska Naša beseda '04
Letošnje mladinsko kultur-
no gibanje je bilo relativno
množično, žal pa je bilo orga-
nizirano le v nekaterih obči-
nah, tako da beležimo na ne-
katerih področjih velike »be-
le lise«.
Največ skupin je nastopilo v
celjski občini (16) pa kljub te-
mu s tem ne moremo bih zado-
voljni; v Žalcu je nastopilo 13
mladinskih kulturnih skupin;
v Titovem Velenju 9 skupin; v
občini Slovenske Konjice so
pripravili pregledni program
13 skupin; v mozirski občini 5
skupin; drugod pa samostoj-
nih prireditev z naslovom »Na-
ša beseda« niso imeli. Delovna
skupina strokovnih sodelav-
cev si je torej ogledala in stro-
kovno ocenila kar 51 krajših in
daljših prispevkov mladih.
Številčno relativno velika bera
pa žal ne zagotavlja tudi tiste
kakovosti, kakršne smo bili
vajeni v »zlati celjski dobi« Na-
še besede.
Na seji Področnega združe-
nja gledaliških skupin so se-
stavili pregledni program 15.
skupin, ki se nikakor ne more-
jo med seboj primerjati, ker so
prav s to heterogenostjo poka-
zale posamezne zvrsti, ki so ka-'
rakteristične za to delovno ob-
dobje. Že zdaj lahko ugotavlja-
mo, da je manj izvirnih recita-
lov iz katerih se je pravzaprav
razvila tudi ideja o Naši besedi.
Nekoliko boljše je na področju
gledaliških predstav za osnov-
nošolce, korak naprej smo na-
pravili tudi v plesni dejavnosti,
v nobenem primeru pa ne mo-
remo biti zadovoljni z udelež-
bo osnovnošolskih skupin in
skupin iz organizacij združene-
ga dela ter krajevnih skupno-
sti.
Ob letošnji medobčinski pri-
reditvi »Naša beseda« smo tu-
di vztrajali, da bo v Sloven-
skem ljudskem gledališču v
Celju, kajti nastop na ureje-
nem odru in v dobrih pogojih
naj bo priznanje vsem tistim
skupinam, ki so v svoj nastop
vložile veliko truda, dela in pri-
spevale svoj kakovostni pri-
spevek k ustvarjalnosti mla-
dih.
Zaključnega srečanja (na re-
publiški ravni) v pomladan-
skem delu ne bo, kajti vse ka-
že, da je zelo težko dobiti gosti-
telja, posebno še, če prireditev
ni pravočasno načrtovana in če
ji ne posvetimo dovolj pozor-
nosti. V pregled gledališkega
ustvarjanja na republiški ravni
so vključili le Plesni krožek
Pionirksega doma »Cvetke Je-
rinove« s koreografijo in idej-
no zasnovo Ane Vouk - Pez-
dirjeve.
Letošnji »Naši besedi« naj
zapišemo kot sklep: še več
skupin, še več ustvarjalnosti
mladih, pa tudi več strokovne-
ga znanja. ŠTEFAN ZVTŽEJ
Vabilo v Pionirski dom
Pionirski dom Cvetke Jerinove v Celju je v letošnjem
šolskem letu na široko odprl svoja vrata tistim učencem, ki
se na osnovnih šolah ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi.
Od 21. do 25. maja so zato organizirali teden teh dejavnosti
in s tem dali možnost, da se učenci in posamezne šole
predstavijo širšemu krogu ljudi v Celju in okolici. Za sodelo-
vanje se je prijavilo 11 osnovnih in glasbena šola.
Pokroviteljstvo pri organizaciji tedna kulturnih dejavno-
sti združenih osnovnih šol Celje je prevzelo uredništvo No-
vega tednika in Radia Celje.	MP
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Slovensko ljudsko gledališče gosti danes in jutri najboljše
kulturne skupine v okviru področnega srečanja Naša beseda
84. Program je oba dneva razdeljen na štiri dele.
Četrtek: ob 9.: Plesni krožek Pionirskega doma Cvetke Jeri-
nove Celje: Ana Vouk-Pezdir: Ko si srečen; Mladinska skupina
OŠ I. K. Efenka Celje - J. Kolarič: Festival ropotulj, zvoncev in
kuhinjskih loncev.
Ob 12.: MKUD Pedagog Srednja pedagoška šola Celje -
Rainer Hachfeld: Zmurkovi otroci; mladinska skupina Gornji
grad - osnovna šola: Pravljica o repi.
Ob 16.: KUD F. Prešeren Vojnik, skupina Elektra - različni
avtorji: Goba zla; Osnovna organizacija ZSMS Prebold:
Glavna vloga.
Ob 19.: Srednja družboslovna šola - 4. b. r. - G. Orvvel: 1984;
Plesna skupina Igen - CKD Celje -1. Jelen: Negacija negacije.
Petek, ob 9.: Mladinska skupina KUD Zarja Trnovi je Celje in
OŠ Franja Vrunča Hudinia - C. Seiler: Klovn in njegov cirkus;
Ob 12.: OŠ B. Letonje Šmartno ob Paki - igrica: Gradič; OO
ZSMS Osnovna šola Griže - igrica: Škratje.
Ob 16.: OŠ Dušana Jereba Slovenske Konjice - recital: Ko-
der plavih las; Glasbena šola Titovo Velenje plesna skupina
Brstenje.
Ob 18.: Skupina za izrazni ples AKT Srednje pedagoške šole
-A. V. Pe/.dir Izgnanci; Skupina konjiških srednješolk: Ročk
opera.
Ponedeljek, 14. maja ob 15.30: Victor Hugo: RUY BLAS. 1.
in 2. šolski abonma.
Zdravilišče Dobrna
V	dvorani Zdraviliškega doma bo jutri zvečer ob 20. 'uri
Večer opere in operete. Nastopili bodo Sonja Hočevar, Rajko
Koritnik, Marcel Ostaševski, Ladko Korošec, na klavirju pa jih
bo spremljal pianist Leon Englan.
KUD Ljubečna se predstavlja
V	nedeljo, 13. maja pripravlja KUD Ljubečna prireditev, na
kateri se bodo predstavile vse sekcije. Prireditev bo ob 16. uri
pred gasilnim domom na Ljubečni, prisluhnili pa boste lahko
moškemu pevskemu zboru, pihalnemu orkestru, narodno za-
bavnemu triu"Šabac in vokalno instrumentalni skupini Cmok.
Kulturni dom Zarja Trnovlje Celje
V	kulturnem domu Zarja bo jutri zvečer ob 20. uri predstava
gledališke skupine KUD Zarja. Uprizorili bodo komedijo-farso
Karantena, predstava pa bo v počastitev krajevnega praznika
KS Trnovlje.
Praznovanje krajevnega praznika Trnovlje pa se bo v soboto,
12. maja pričelo že ob 18. uri s promenadnim koncertom Pihal-
nega orkestra EMO Celje. Ob 19. uri bo v kulturnem domu
slavnostna seja, v kulturnem programu pa bodo nastopili Lo-
ški oktet iz Loč pri Poljčanah, Pihalni orkester EMO Celje ter
recitatorji KUD Zarja Trnovlje. Ob 20. uri pa se bo predstavilo
amatersko gledališče 17. april iz pobratene občine Doboj s
predstavo Glumijada.
Kulturni dom Vojnik
V	kulturnem domu bo v soboto ob 20. uri koncert Moškega
pevskega zbora KUD France Prešeren Vojnik in Moškega
pevskega zbora DPD Svoboda iz Celja.
Narodni dom
V	veliki dvorani Narodnega doma bo v torek, 15. maja ob
19.30 uri VIII. abonmajski koncert, na katerem bo violinist
Igor Ozim izvajal dela Beethovna, Lajovica, Debussyja ter
Paganinija.
Dom Dušana Poženela Laško
Jutri ob 17. uri bo v domu Dušana Poženela IV. občinska
revija otroških in mladinskih pevskih zborov, na kateri bodo
sodelovali zbori vseh centralnih osnovnih šol občine Laško ter
otroški pevski zbor Vzgojno-varstvenih zavodov.
Kulturni dom Šentjur
V	kulturnem domu bo jutri zvečer ob 19.30 uri gostovalo
Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Izvedli bodo delo Karla
Schonherrja: Vražja ženska.
V	sredo, 17. maja ob 17. uri pa bo v kulturnem domu Občin-
ska revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Šent-
jur.
Osnovna šola Planina
V	osnovni šoli na Planini bodo jutri ob 9.30 uri uprizorili
mladinsko gledališko igro: Kraljevi smetanovi kolači.
Osnovna šola Dramlje
Prav tako jutri ob 9.30 uri bo predstava tudi v osnovni šoli v
Dramljah. Gledališka skupina osnovne šole Ponikva se bo
predstavila z mladinsko gledališko igro: Gospod Stiskač.
Likovni salon Celje
V	Likovnem salonu je odprta razstava fotografij Tihomirja
Pinterja. Razstavo si lahko ogledate do 16. maja.
Muzej revolucije Celje
V	spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije je,odprta
razstava likovnih del Toneta in Vojka Svetine. Razstava bo
odprta do 17. maja.
Zdravilišče Rogaška Slatina
V	dvorani Zdraviliškega doma.bo jutri zvečer ob 20.30 uri
nastopila folklorna skupina Emona iz Ljubljane.
V	torek, 15. maja pa bo moški pevski zbor Zdravilišča Roga-
ška Slatina v Zdraviliškem parku pel podoknice.
Razstavni salon Rogaška Slatina
V	Razstavnem salonu je odprta razstava pionirske likovne
kolonije z naslovom Titovi kraji - naši kraji, Bistrica ob Sotli
1983. Razstava bo odprta do 1. junija.
10. MAJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Jedi s Celjskega
na preizkušnii
Jedi iz domače kuhinje s
težavo prodirajo na pladnje
naših gostinskih lokalov.
Zelo težko pa bi zlasti na
našem območju našli jedi,
ki so jih naše prababice in
babice pa morda tudi mame
Kuhale prav na celjskem ob-
močju.
Na srednji šoli za gostin-
stvo in turizem v Celju učen-
ci zbirajo stare recepte in
marsikaterega so tudi že
preizkusili v šolski kuhinji.
Razstav jedi s celjskega ob-
močja, ki so jo pripravili ob
25-letnici šole pa je še enkrat
potrdila, da so tudi naši ku-
harski recepti zanimivi in
okusni.
Z ozirom na to, da je akcija
zbiranja in preizkušnja do-
mačih receptov obrodila do-
bre sadove, so se na šoli od-
ločili za zanimivo kulinarič-
no akcijo. V prihodnjih te-
dnih bodo organizirali teden
domačih jedi celjskega oko-
liša v različnih krajih na celj-
skem. V Dobrni in Titovem
Velenju bo teden domačih
jedi od 14. do 20. maja, v Ro-
gaški Slatini od 21. do 27.
maja, v Celju bo v okviru tu-
rističnega tedna, gostovali
pa bodo še v Preboldu in
Zrečah.
Namen te akcije je, da bi
sčasoma v gostinskih lokalih
sestavili izbor jedi s celjske-
ga območja, ki bi prav goto-
vo popestril izbiro.
WE
Najlepša
Celjanka
Bliža se izbor najlepše
Slovenke, prireditev, ki
jo pripravlja uredništvo
Antene. Prvič, vsaj po
prelistavanju celjske kro-
nike, pa bodo imela tudi
dekleta osmih občin celj-
skega območja enako-
pravne možnosti kandi-
dature za najlepšo Slo-
venko, Jugoslovanko,
miss sveta... Najlepšo s
celjskega območja bodo
izbrali 24. maja v diskote-
ki M kluba, hotela Evropa
v Celju. Prijave zbirajo v
recepciji hotela.
Najboljšim, oziroma
najlepšim bo Emona
Globtour podelila zanimi-
ve nagrade, prvouvrščena
pa bo sodelovala na izbo-
ru za miss Slovenije.
Golica, kraljica Karavank vabi!
Maj je mesec izletov in
mnogi ljubitelji planin in
narave se tudi s celjskega
območja radi napotijo na
Planino pod Golico, kjer bo-
do v tem času pobočja bela
od dišečih narcis. Prav za-
radi njih prihajajo turisti
vsako leto na Planino pod
Golico, Plavški rovt ali pa
Javorniški rovt. Najlaže je
seveda priti po asfaltirani
cesti pod samo Golico. Od
Jesenic do Planine pod Go-
lico so samo Štirje kilome-
tri.
Praznik narcis so letos do-
mačini še posebej skrbno
pripravili in ga raztegnili v
mesec narcis. Ta bela cvetli-
ca ljudem v teh krajih veliko
pomeni. Živina je ne mara,
ker je grenka tudi v senu.
zato pa je toliko bolj drago-
cena v turističnem, kultur-
nem in izletniškem pogledu.
Na Planini pod Golico je
prenovljen hotel, nekaj je tu-
di turističnih sob, na Betelo-
vi kmetiji pa se ukvarjajo
s.kmečkim turizmom. 13.
maja bodo domačini prika-
zali opravila pri striženju
ovac, pripovedovali bodo,
kako so nekoč rudarili, oglja-
rili, pasli krave, spravljali se-
no z Golice in skromno živeli
daleč od mesta. Ob tem ne
bo manjkalo glasbe in lepih
pesmi o Golici.
20. maja bo praznik narcis.
Začel se bo s povorko s konji
in s starimi kmečkimi vozo-
vi, kjer ne bo manjkalo naro-
dnih noš, pesmi in harmoni-
ke. Otroci bodo naredili
»špalir« za mlada dekleta in
fante, ki bodo prišli na prizo-
rišče s šopki narcis.
27. maja bo planinski izlet
na Golico, jeseniški planinci
pa bodo 3. junija odprli novo
zgrajeno planinsko kočo tik
pod vrhom Golice. Ob tej
priložnosti bodo igralci kul-
turnega društva iz Planine
uprizorili del priljubljene
igre Goliški plazovi, ki bo na
višini 1550 metrov toliko bolj
mikavna.
Planina pod Golico torej ni
daleč in narcise vabijo, a ne
za nabiranje v šopke, ampak
za užitek. Malo planinske ho-
je do sredine Golice ali pa
celo na 1836 metrski vrh, pa
tudi ne bo odveč. Le primer-
no se je treba obleči in obuti.
SILVO MATELIC
Pohod po me)ah krajevne skupnosti
Ob krajevnem prazniku so v Libojah že drugič organi-
zirali planinski pohod po mejah krajevne skupnosti. Ko-
lona, ki je od mostu čez Savinjo krenila proti zahodu,
mimo spomenikov Savinjski četi ter padlemu borcu na
vzhodnem pobočju Bukovice, se pod Kotečnikom pri
Breclju razdelila v dva dela. Krajša pot je vodila mimo
smučišča na Brišah, kjer je bilo za ta pohod postavljeno
rudniško obeležje v spomin ob 50 letnici gladovne stavke
rudarjev, mimo šole in spomenika na Brnico.
Drugi del poti je vodil po mejnih gozdnih poteh do
spomenika na sedlu med Kotečnikom in Gozdnikom, od
koder so se pohodniki spustili v dolino Bistrice, mimo
spomenika Tkavcu, ter se ponovno zagrizli v strma po-
bočja, Mimo tromeje občin ter znane hiše partizanske
mamice Suzane ter domačije Kralj, so pohodniki zaključili
pot pri koči na Brnici. Po tem delu poti je šlo 115 pohodni-
kov, skupaj pa se je letos udeležilo pohoda 165 planincev
in ljubiteljev hoje v naravi.
Š. J.
Dom v Logarski 2e odprt
Od 27. aprila dalje redno obratuje tudi Dom planincev
PD Celje v Logarski dolini. Dom je lepo urejen, ob dobri
kuhinji ponujajo še prenočišča. Tudi cene so zmerne.
PIRAN - hotel Punta - B kategorija
PORTOROŽ - vile Lucija v sklopu hotelskega
kompleksa Metropol, hrana v restavraciji Lucija
UMAG - hotel Kristal in privatni apartmani na
Punti
POREČ - hoteli Lotos, hotel Materada in
Lanterna, apartmansko naselje Galijot in
privatni apartmani
VRSAR - hotelsko naselje Funtana in naturistično
naselje Koversada
ROVINJ - vile Rubin - turistično naselje
družinskih vil. Monsena naturistično naselje tipa
bungalovov
MEDULIN - hoteli Belvedere, Mutila in Medulin.
Sobe v privatnih vilah 300 do 400 m od morja
PRIMOŠTEN - hoteli Zora, Slava. Privatne sobe s
hrano v restavraciji.
Prodaja domačih in mednarodnih letalskih in
železniških vozovnic, RENT-a CAR.
Rezervacije In vse Informacije GLOBTOUR Celje,
čuprljska 1, telefon (063) 23-139.
Komu zlata vrtnica?
Da bi bila okolja stanovanjskih hiš, ulic, blokov, šol in delov-
nih organizacij čim lepše urejena, je občinska turistična zveza
Slovenske Konjice razpisala hortikulturno tekmovanje, ki bo
trajalo do 15. septembra. V tem času bo posebna komisija dva-
krat ocenjevala urejenost okolij in za najlepša v posameznih
kategorijah predlagala podelitev odličja »zlata vrtnica.««
MP
Rimske Toplice odprte
V Rimskih Toplicah tudi letos ne zamujajo. Tako kot vsako
leto, so kopalno sezono na prostem odprli 1. maja, bazen bo
odslej odprt vsak dan od 8. do 18. ure. Temperatura vode je okoli
30 stopinj. Ker so odkrili nOve vrelce, bo vode dovolj, po potrebi
jo bodo lahko tudi dnevno menjavali.
Čez Komen v
Ljubno
Do koče na Smrekovcu
j lahko pridemo z Ljubnega
čez Mačkin kot. Lahko se pa
j povzpnemo z žičnico na Gol-
te, ter od tam do koče. Če
gremo na pot z lastnim vozi-
lom, se peljemo do cerkve v
Rastkah, kajti tja se bomo
tudi vrnili.
Sedanja planinska pot
XIV gre na zahod po sloven-
i ski planinski transverzali
(osm, 1) in koroški mladinski
! planinski transverzali (K v
[ trikotniku) čez Smrekovec,
Krnes in Komen do Hlipov-
ca. Smerna tabla pred kočo
(Kamen lh 30m) nas usmeri
na južno pobočje Smrekov-
ca. V četrt ure premagamo
pot po gozdu, smo pod
! vrhom in pot se položi. Pri
andenzitnih pečinah, ki mo-
le iz tal levo ob poti, se nam
odpre razgled na zahod in
jug. Pred seboj vidimo hrbet
Smrekovca (1577 m) s Krne-
som (1613 m) in Komnom
(tudi Kamnom), še dalje na
zahodu Raduho (2062 m), le-
vo od nje pa osrednje skalne
Savinjske Alpe z dominant-
no Ojstrico (2350 m). Na jugu
j vidimo bližnje Golte, za. nji-
mi pa se dviga nekoliko v
desno nad Gorogransko kot-
lino dolga gozdnata planota
Menine ter izraziti Rogač z
Lepenatko in Kranjsko re-
brijo (Mrtvi menih). Cez
sv. Križ vidimo v ozadju ve-
lenjsko jezero in del Šaleške
doline. Ta panorama je sko-
raj vso pot z nami, le da se
nam gore na zahodu bolj pri-
bližujejo.
Skoraj po ravnem vodi pot
čez pašni svet Krumpaške
planine na Smfekovcu. Ta-
koj za velikim hlevom in po-
čitniško hišico se lahko v pli-
tvi grapi pri koritu pod izvir-
kom osvežimo s hladno stu-
denčnico. Kmalu smo v goz-
du po stezi, ki je utrta v meh-
ko gosto travo in nas pripelje
na vršino glavnega grebena.
Spustimo se po travnati jasi
navzdol, nazadnje skozi
smrekov gozd v globel na zo-
ženem delu grebena. Nato
gremo iz globeli strmo po vr-
šini grebena navzgor, dokler
spet ne preidemo na uravna-
ni svet, na obsežen pašnik, ki
je na vzhodni strani Krnesa.
Tu je odcep za vrh Krnesa.
Označena pot drži po južni
strani. Malo čez gozd in spet
smo pri izvirku vode. Nad
njim čez staro frato navzgor
na stranski gozdni greben.
Prečimo ga in spet v gozdu
nadaljujemo s prečenjem po-
bočja, desno navzgor, dokler
nismo ponovno na glavnem
grebenu. Pridemo na sedlo
med Krnesom in Komnom,
ki se dviga neposredno pred
nami.
Ce bi šli čez vrh, bi tu prišli
na našo pot. Nad sedlom se
steza strmo pne, tu in tam
tudi čez štrline andenzitnih
pečin, po vzhodni strani Ko-
mna. Ob tej poti najdemo ve-
liko brusnic, ki so redke v
naših gorah, so pa značilne
za starejše kamnine Pohorja
in vulkanski Smrekovec. V
20 min smo na travni uravna-
vi tik južne strani vrha Ko-
mna, ki se nam s te strani
kaže pohleven, vendar je na
severno in zahodno stran
prepaden. Uveljavlja se te-
mno zelena andenzitna ka-
mnina, nenavadna za pokra-
jinsko podobo naših gora.
Ker je vršina kamnita, je go-
ra dobila ime KOMEN (s Ko-
roške KAMEN). Tu so smer-
ne table, namesto kapele, ki
je tu bila prej, stoji sedaj
križ. Komen je najvišja točka
naše poti.
Lado Ambrožič-Novljan je
v knjigi POHOD ŠTIRINAJ-
STE, zapisal: »Kolona se je
obrnila, Tone Vidmar-Luka
pa je izbral smer umika proti
Kamnu (1695/m), ki se je v
soncu bleščal na severozaho-
du. Po strugi zmrzlega hu-
dournika so se vzpeli skalov-
je. .. .Rabonova sinova z bliž-
nje domačije sta bila pri-
pravljena pokazati najbližjo
pot čez Kamen (1695 m)...
Kamen, kamor se je povzpe-
la Šercerjeva kolona, je ra-
zen Raduhe najvišji vrh po-
daljška Savinjskih Alp. Par-
tizani so z nadčloveško
vztrajnostjo preplezali vosik
greben, nekoliko počivali,
potlej pa se spustili na Koro-
ško, v dolino reke Bistre in
se nastanili pri kmetih Lahu
in Hlipovcu... Popoldne 24.
II. 1944 je kolona nadaljevala
pot mimo kmetije Kogu na
Smrekovec (1596 m), od tod
pa na Kamen (1695 m) in
Travnik (1627 m). Od tu se je
partizanska skupina mimo
Frate spustila do Laha in
Hlipovca.«
S Komna je najlepši po-
gled s pogoja Smrekovca.
Panorama, ki smo jo omenili
že prej, je sedaj mnogo bliž-
ja, bolj resnična in lepa, zato
jo globlje doživljamo. Z
uravnave na južni strani pod
vrhom zapustimo travnato
površje. Tu je razpotje. Juž-
no navzdol čez Telečje peči
na Vahto, transverzala pa gre
proti zahodu v smrekov gozd
zahodnega pobočja Komna.
V 15 min smo na opuščeni
planini Komen, sončni trav-
nati jasi med prostranimi
gozdovi. Na njenem zgor-
njem koncu prečimo odprt
travnat svet. Po nekaj kora-
kih se steza spet skrije v te-
mnem smrekovem gozdu.
Kmalu smo na novi gozdni
cesti, ki se spušča proti Hli-
povcu (1440 m). To je znan
stari prehod med dolino Sa-
vinje in Meže, med Štajersko
in Koroško, ki je sedaj dobil
gozdno cesto z Ljubnega
(17 km). Na tem razpotju na-
ša pot krene levo po gozdni
cesti, ki preči južno pobočje.
Z nje je lep razgled. V 15 min
smo dosegli zgornjo cesto, ki
jo prečimo in se spuščamo
po gozdu navzdol. S ceste se
desno navzgor odcepi pot za
Travnik. Po gozdu pot ni po-
sebej nadelana, saj je moral
biti prihod do bolnišnice
skrit. Smo pri spominskem
obeležju partizanske bolniš-
nice (to novo obeležje bo od-
krito letos 20. maja). Na skali
je spominska plošča z napi-
som: CENTRALNA BOLNI-
CA CELJE IV. OPER. CO-
NE OD 1944-1945.
Spustimo se po gozdu
navzdol na konec spodnje
ceste (Ljubno-Kolarica-Mr-
zle vode), kjer so Mrzle vode.
Prečimo potoček in nadalju-
jemo po gozdnem kolovozu
navzdol mimo večje skale
(napis: PART. BOLNICA),
čez nekaj grap z več ali manj
vode, ki tvorijo povirje Žepa.
Kmalu smo na razpotju.
Priključi se pot z vrha čez
Telečje peči. Malo naprej je
spomenik na Vahti. NA
STRAŽI MED GORAMI TU
STOJIMO, NAD SVOBODO
VAŠO ŠE BEDIMO. V SPO-
MIN 3 PADLIM BORCEM
IZ PARTIZANSKE BOLNI-
CE IN ANG. PILOTU.
Spustimo se navzdol mi-
mo Tratnika (Planina 13),
kjer je bila javka. Od doma-
čije navzdol gremo na vozno
pot do zavoja in odcepa levo.
Krenemo desno po stezi ob
gozdičku, ponovno na pot.
Zgoraj je rastišče encijana.
Po njej do kapele in spome-
nika: GROB DEVETIH NE-
ZNANIH PARTIZANOV IN
DVEH BORK, KI SO PAD-
LI NA POHODU 14 PART.
UDARNE DIVIZIJE V FE-
BRUARJU 1944. Levo je do-
mačija Rabon. Mimo češnje
v gozd. Ko smo z njega je
levo od nas domačija. Po
vozni poti od nje do gozda.
Tu zavijemo levo mimo ka-
pele, mokrih skal po lepi po-
ti nad Žepom do Ljubenskih
Rastk. Ko smo iz gozda je
pod nami nekdanja šola in
cerkev sv./Miklavža. Smo na
sotočju Žepa in Krumpaha,
ki se združita v Ljubnico. Ob
njej je tudi cesta, ki je kmalu
asfaltirana. S te ceste je ?a
hišo TER 43 odcep TV poti
na Golte, v Ljubnem pa de-
sno na Travnik in levo za
Golte. Pred šolo je lesen kip
splavarja. V križišču je avto-
busna postaja. Tako smo
končali našo planinsko pot
od Sedlarjevega do Ljub-
nega.
Ker smo prišli tako na ko-
nec, se zahvalimo uredniš-
tvu Novega tednika, ki je
omogočilo objavo tega zapi-
sa planinske poti.
PA SREČNO POT!
10. STRAN - NOVI TEDNIK
mi™
10. MAJ 1984
Uspeli živinorejcev v Gornji savinjski dolini
O tem so se lahko prepričali tudi udeleženci 11. evropske konference rejcev rjavega goveda
V času od 24. do 27. aprila
1984 je bila na Bledu 11.
evropska konferenca rejcev
rjavega goveda. Po petnaj-
stih letih je Slovenija že
drugič organizator tako po-
membne konference, živi-
norejci iz Gornje Savinjske
in Šaleške doline pa so ime-
li še čast, da na živinorejski
razstavi v Mozirju prikaže-
jo svoje dosežke svetovni
javnosti. Tako je bil zadnji
četrtek v aprilu v Mozirju
resnično nadvse imeniten
živinorejski praznik, ki so
se ga udeležili živinorejci iz
domovine in zamejstva ter
skoraj polnoštevilno vsi
udeleženci evropske konfe-
rence za rjavo govedo.
Razstavo so pripravili Ži-
vinorejska poslovna skup-
nost SRS, ZVZ Celje, KIT -
Zgornjesavinjska kmetijska
zadruga - TZO Kmetijstvo in
ERA Titovo Velenje - TOK
Kmetijstvo Šoštanj.
Rjava pasma govedi spada
med glavne svetovne pasme,
ki so razširjene v mnogih de-
želah in na vseh kontinentih.
Po besedah prof. dr. Jožeta
Ferčeja, predsednika orga-
nizacijskega odbora konfe-
rence, so rejci Gornje Savinj-
ske in Šaleške doline v zad-
njih dveh desetletjih dosegli
z rjavo pasmo izreden napre-
dek. Na novo so uvedli rejo
rjave pasme in so že med naj-
boljšimi rejskimi okoliši v
Sloveniji. Kmetijska zadru-
ga Mozirje ima največ krav
rjave pasme v kontroli, s
povprečno mlečnostjo nad
4100 kilogramov mleka na
kravo in z najvišjo mlečnost-
jo prvesnic rjave pasme. V
travniškem območju ima
največ gospodarstev s pov-
prečno mlečnostjo okrog
5000 kilogramov in več na
kravo na leto.
ERA, Titovo Velenje,
TOK Kmetijstvo Šoštanj
obsega manjši okoliš, ima
pa v hribovitem svetu prav
uspešna, v proizvodnjo mle-
ka in zrejo plemenskega
podmladka usmerjena go-
spodarstva. Predstavlja za-
nimiv primer uspešnega
razvoja proizvodnje mleka
na hribovitem svetu v zale-
dju industrije, ki je zasedla
zemljo v dolini.
Predsednik mozirske ob-
činske skupščine Alojz Plaz-
nik je v pozdravnem govoru
ob otvoritvi razstave pouda-
ril, da geografske, podnebne
in gospodarske značilnosti
Savinjsko-šaleškega območ-
ja narekujejo živinorejsko
usmerjenost kmetijske pro-
izvodnje in tudi njeno spe-
cializacijo in naslonitev na
krmo z intenziviranega travi-
nja.
Izbor rjave pasme govedi
za to rejsko območje je bil
premišljen in strokovno ute-
meljen ukrep. Načrtno delo
selekcij ske službe je omogo-
čilo prav tako načrtno repro-
dukcisjko delo; oboje, zdru-
ženo s strokovnim znanjem
in neutrudnimi napori živi-
norejcev, pa je že v razmero-
ma kratkem času treh deset-
letij obrodilo vidne dosežke.
Število plemenskih govedi
se je v tem času skoraj po-
dvojilo, njihove proizvodne
sposobnosti pa nasluteno
povečale. Preko 95 odstot-
V Sloveniji še nimamo
krave, ki bi v svoji življenj-
ski dobi dosegla »magično
mejo« - 100.000 kilogramov
mleka. Mozirska razstava
pa je pokazala, da bomo že
čez nekaj let, morda pet ali
šest, takšno kravo tudi že
imeli.
kov staleža govedi je rjave
pasme, prav tolikšen odsto-
tek plemenic pa je zajet v
umetno osemenjevanje.
Mlečnost krav, ki je dose-
žena s pretežno doma pride-
lano krmo, je trikrat višja kot
na začetku selekcij skega de-
la. Število čred z nad 5000
kilogramov mleka povpreč-
no pri 12 in več kravah nara-
šča. Savinjsko-Šaleško ob-
močje s približno 16.000 hek-
tari travnatih površin daje na
trg 13 milijonov mleka in
1300 ton mlade pitane gove-
di, hkrati pa zredi na leto še
preko 1500 glav plemenskih
telic za lastno obnovo osnov-
nih čred in tudi vse več za
prodajo.
MITJA UMNIK
Zelenjadne združbe
(Nadaljevanje in konec)
Poleg že v zadnji rubriki objavljenih zelenjadnih
združb, ki pomenijo veliko prednost zaradi celoletne
popolne zasedenosti površine vrtne grede, predstav-
ljamo danes še tri nove:
Spinača-zelena-paradižnik
Ko pospravimo špinačo konec maja, posadimo para-
dižnik. Zeleno sadimo šeče junija. Takrat je špinača
zanesljivo dozorela. Paradižnik pri vežemo pravočasno
ob kole. Gomoljno zeleno in paradižnik moramo škro-
piti z antrakolom (0,3%) proti pegavosti in rjavenju.
Korenček - paradižnik - zimska solata
Na gredo posejemo štiri vrste korenčka, peto, sred-
njo vrsto pa posejemo s solato berivko. V solatno vrsto
sadimo po 20. maju paradižnik, 60 cm v vrsti, in ga
privežemo na kole. Konec avgusta je greda že brez
korenja, septembra brez paradižnika, zato lahko sledi
zimska solata ali majniška čebula.
Kolerabica - fižol - brstičnik
V sredino grede posadimo kolerabico in solato (le-
denko). V začetku maja posadimo dve vrsti nizkega
fižila 20 cm vstran od obeh robov grede, da lahko sledi
vrsta brstičnika. Ko gredo zapušča fižol, sadimo na
njegovo mesto endivijo. Kapusnice sadimo dokaj nara-
zen, vmesni prostor lahko vselej izrabimo za solato,
redkvico, kolerabico ali radič.
Združbe so možne povsod, pogoj za pravilno izvaja-
nje je, da poznamo razvojne dobe posameznih sort.
Kombinacije se le malo ozirajo na kolobar, paziti je
treba le, da si ne sledijo zelenjadnice, ki se med sabo ne
prenašajo.
Zelenjadne združbe manj prizadevajo škodljivci. Ne-
katerim zajedalcem je vonj določenih zelenjadnic
zoprn. Znan je primer združbe korenčka in čebule.
Vonj korenčka odvrača čebulno muho, vonj čebule pa
korenčkovo. Redkvice napadajo zlasti bolhači, če pa
sejemo vmes solato ah špinačo, je škoda znatno
manjša. Varovalne kombinacije so še kumare in ze-
lena, grah in korenček, korenček in por, fižol grmičar
in kumare. V teh primerih se zlasti zmanjša ušivost.
HORTUKULTURNO DRUŠTVO CELJE
Krava šampionka mozirske razstave plemenskega govedj
rjave pasme je JAVA, rejca Jožeta Ermenca iz Bočne 51. Imeni
ten naziv šampionka je Java dosegla zaradi kombinacije veči]
lastnosti, sicer pa je z najvišjo mlečnostjo 6.856 kilogramom
mleka na drugem mestu med kravami V. laktacije. Prvo mest
je osvojila namreč BONDA, rejca Jožeta Marolta iz Brezij 11
Najvišja mlečnost ta krave je 7.764 kilogramov.
Med kravami VI. laktacije je bila prva SANA, rejca Jožet
Brinovška iz Ljubije 27 z najvišjo mlečnostjo 8.329 kilogrs
mov, druga pa SRNA, rejca Edija Jurjevca z najvišjo mle<
nostjo 7.368 kilogramov.
V skupini krav IV. laktacije sta se najbolje odrezali SORA
rejca Jožeta Brinovška iz Ljubije 27, ki je z najvišjo mlečnostj
9.109 kilogramov tudi slovenska rekorderka ter BIBA, rejcj
Antona Brinjovca iz Brezij 14. Najvišjo mlečnost je dosegi;
Biba z 8.120 kilogrami.
Med kravami III. laktacije je bila prva LINA, rejca Edij
Jurjevca, Juvanje 1, najvišja mlečnost 5.879 kilogramov ii
VIVA, z najvišjo mlečnostjo 7.165 kilogramov, rejca Jožet
Marolta iz Brezij 17. V II. laktaciji pa sta bili najbolje ocenjen
ENA, rejca Edija Jurjevca in SINJA, rejca Franca Zagožna i
Vologa.
Med prvesnicami sta odličji pobrali BINCA in SARA, rejce1
Jožeta Marolta in Oskarja Slatinška iz Savine 28, med plemen
skimi telicami pa MUHA in ILA, rejcev Antona Brinjovca ii
Jožeta Rakuna iz Radmirja 24.
Gospodarno kmetovanje
Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. Inž.
Sila2a koruznih storžev v prehrani prašifiev
Siliranje zmletih koruznih storžev je
najcenejši način pripravljanja ener-
getske komponente krmnih obrokov za
prašiče. Ker se deloma izkoristijo pri
prebavi sicer težko prebavljivi klasinci
in delno pokrivni Usti, se pridelek hra-
nilnih snovi na hektar v primerjavi z
zrnjem poveča za 10 do 15 odstotkov.
Prednost siliranja zmletih storžev je tu-
di v tem, da lahko sejemo nekoliko poz-
nejše nibride, ki praviloma dajejo večje
hektarske pridelke. Ob siliranju storžev
se tudi izognemo težavam in stroškom
sušenja večjih količin zrnja.
Siliramo v voščeni zrelosti, kar je
približno 10 dni pred polno zrelostjo. V
tem stadiju vsebujejo storži 40 do 50
odstotkov vlage. Ce je vlažnost nižja,
pride do pregrevanja in plesnjenja sila-
že, ob višjem deležu vlage pa se tvori
več ocetne kisline, kar znižuje kvaliteto
silaže.
Za siliranje zmletih koruznih stor-
žev potrebujemo okoli 12 m3 silosnega
prostora za hektar. Postopek siliranja
je v svetu poznan pod imenon eorn-eob-
mix. Storže potrgamo ročno ali s kom-
bajnom. Popolnoma ali vsaj delno olič-
kane storže dobro zmeljemo s posebnim
mlinom za pripravljanje storžne silaže
ali pa na običajnem mlinu kladivarju ali
»šrotarju«.
Silažo moramo dobro stlačiti in do-
bro pokriti. Najzaneslivejše je silirati v
ozek stolpni silos. Presek silosa mora
biti prilagojen dnevnemu odvzemu sila-
že, ki mora biti vsaj 5 cm dnevno enako-
merno povsej odvzemni površini. Ku-
bični meter dobro stlačene storžne si-
laže tehta okoli 900 kilogramov. Ce to-
rej odvzamemo npr. 5 cm silaže z enega
m5, je to okoli 45 kilogramov.
Hranilna vrednost take silaže je
odvisna od količine suhe snovi in od
deleža ličkanja. Prebavljivost silaže
brez ličkanja je okoli 75-80 odstotkov,
ob večjem odstotku pokrivnih listov pa
le okoli 65 odstotkov. Okvirno lahko
rečemo, da sta dva kilograma storžne
silaže s 40 odstotki vlage toliko vredna
kot en kilogram suhega zrnja. Tako si-
lažo lahko dajemo v obrok za prašiče
pitance od teže 60 kilogramov dalje in
le izjemoma že od teže 30 kilogramov
ter v obrok za plemenske svinje. Jasno
pa je, da moramo takšen krmni obrok
dopolniti z beljakovinsko bogatimi kr-
mili, ki pa ne smejo vsebovati veliko
surove vlaknine (otrobi, lucernina moka
in podobno), ker je v silaži že visok delež
vlaknatih snovi.
Hitijo z deli na poljih
Na celjskem bodo tudi letos posejali s koruzo več sto hektarjev površin. Uporabili jo bode
predvsem za siliranje. Ker je sedaj že skrajni čas za setev, so z deli pretekli teden še pose bel
hiteli.	T.TAVCAB
10. MAJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Koliko tehta
kozorog
17. marca ,1983 ste objavili
rešitev nagradnega vpraša-
nja, ki se glasi: »odrasel ko-
zorog je težji od 100 kg«.
Svojo rešitev, da kozorog
ni težji od 100 kg sem vpisal
potem, ko sem pregledal ob-
sežno tujo in domačo leksi-
kografsko enciklopedično li-
teraturo, ki omenja težo ko-
zoroga do največ 100 kg. Ne
upošteva trditev lovcev, ki
se radi postavljajo s tako
imenovanimi »kapitalnimi«
trofejami. Ce ste na tak način
tudi pri vas prišli do teže nad
100 kg, prosim sporočite, kje
je tak podatek zapisan.
NORBERT DRUGOVIC,
Celje
Odgovor:
Podatek za sestavo nagra-
dnega vprašanja o kozorogu
sem dobil iz različnih knjig.
O tem, da je odrasel kozorog
lahko težji od 100 kilogra-
mov, piše v knjigi Živali gora
in dolin (str. 11), ki jo je leta
1972 izdalo CGP Delo v sklo-
pu ciklusa Pisani živalski
svet. Sicer pa bi bržkone
skupaj najlažje dokazala kaj
je res in kaj ni, če bi šla med
lovce, ustrelila nekaj kozoro-
gov in jih stehtala. Zal pa je
takšen lov predrag.
IGNAC JEVNIŠEK,
Celje
Težave z
izdelkom
20. aprila sem pri Sloveni-
jašport Ljubljana, poslovna
enota Celje v Stanetovi ulici
kupila copate znane firme
Adidas, za katere sem od
svoje štipendije odštela
3.154,50 din.
Ker je to res velika vsota za
dijaka, sem denar odštela s
težavo in z upanjem, da mi
bo izdelek služil do konca
študija. 2e po dveh urah pa
sem bila razočarana, ker se
mi je odtrgala plastična
sponka za namestitev ve-
zalk. 2e naslednji dan sem
izdelek reklamirala z upa-
njem, da mi ga bodo zame-
njali. Slabo sem naletela. Tr-
govci mi copat niso hoteli za-
menjati. Mislim, da je prav,
da jih javno skritiziram, saj
denarja ne pobiram na cesti,
da bi za dve uri nošenja co-
pat odštela tako veliko de-
narja.
Po tržnih zakonitostih mo-
rajo prodajalci vsak reklami-
rani izdelek v roku osmih
dni zamenjati z novim.
JOŽICA KOLŠEK,
Štore
Strgana ¥erlga
Pred časom je naš tednik
pisal o pretrgani verižni
ograji na parkirišču pri Tur-
ški mački na strani ob Ljub-
ljanski cesti. Tam je nekdo
verigo s silo pretrgal in s tem
skrajšal izhod iz parkirišča
kar preko pločnika na cesto.
Pogled na ta del ograje ni
prav lep in kaže na veliko
malomarnost vzdrževalcev
tega prostora. Ko bi bilo par-
kirišče pod nadzorstvom, bi
se kaj takega ne moglo zgo-
diti oziroma bi bilo prvotno
stanje na stroške povzročite-
lja škode že davno vzpostav-
ljeno.
Nerazumljivo je, da je na
tem, tako lepo urejenem pro-
storu parkiranje vozil še ve-
dno brezplačno. Vozniki se
ne bi prav nič branili plače-
vati parkirnine v korist ob-
činske blagajne. V vseh več-
jih mestih Slovenije je treba
plačati parkirnino, v Celju
pa, ki spada med najdražja
mesta v Sloveniji, pa se ob-
činska blagajna brani lahko
dosegljivih dohodkov.
dr. ERVTN MEJAK,
Celje
Še o Izletu
Kar jeza me je pograbila,
ko sem prebrala pismo z na-
slovom »Izlet drugič«, ki ga
je napisala M. A. iz Šentjurja.
Kaj ji nič ne pomeni, da je
naročnica časopisa? Ga ne
prebira?
Ko so bili objavljeni kupo-
ni in še zatem je pisalo, naj
tiste, ki so že bile na izletu,
kuponov ne pošiljajo, ker ne
bodo izžrebane. V časopisu
smo vsi lahko videli tudi ko-
misijo za žreb, z ženskami, ki
so imele srečo, da so njihovi
kuponi prispeli med števil-
kami med 500 in 509 in še
nedolžno ročico malega Mih-
ca, ki je žrebal.
M.A. piše, da je bila na
prvem izletu in da je žalost-
na, ker ni bila večkrat. Res
žalostne so lahko tiste, ki
morja še nikoli niso videle.
Med nami jih je še za več
izletov, pa tudi pošiljajo ku-
pone. In vendar ne obsojajo
tako hudo kakor M. A. Za ti-
sto sosedo, za katero pravite,
da je šla pod drugim ime-
nom pa menim, da je morda
zamenjala kakšno sosedo, ki
je zbolela ali ni mogla iti. Ne
bodite nevoščljivi. Ce pa se
je namenoma prijavila pod
drugim imenom, je to velika
sramota zanjo.
J. A., Podplat
Blrokratlzem In
admlnlstraclla
Nemalo se piše in javno
kritizira o vse večjem vplivu
birokracije na temeljna na-
čela naše družbe. Ta vkore-
ninjeni balast neproizvodne
dejavnosti se zelo hitro širi v
vseh oblikah in na vseh rav-
neh. Birokracija resnično
škoduje proizvodnim silam,
po drugi plati na globoko ra-
zvrednoti človeško svobodo
in demokratičnost. Zlasti
omejuje motiviranost in
spodbudo za večjo produk-
tivnost neposrednih proizva-
jalcev. V takšnem številu in
kadrovski sestavi niso eko-
nomsko opravičeni, v večini
primerov tudi ne opravljajo
svojega dela kvalitetno in hi-
tro. Za našo samoupravno
opredelitev so dejansko ovi-
ra za napredek družbe v ce-
loti. Vzroke za takšno stanje
poznamo, posledice vztrajno
in potihoma prenašamo, naj-
večkrat nekorajžno in bre-
zmočno. Srečujemo jih vsak
dan v vseh mogočih pozici-
jah in situacijah. Obvarovani
z zakonsko regulativo in v
službi države določeni posa-
mezniki iz. birokratskih
struktur s svojim prepotent-
nim in arogantnim obnaša-
njem pospešujejo razvoj bi-
rokratizma kot najhujšega
nasprotnika resnične demo-
kracije. Osveščeni in vztrajni
ljudje se borijo, vendar naj-
pogosteje posamično, po
pravilu pa zmagujejo admini
strativci oboroženi z uprav-
nimi in dosti zapletenimi čle-
ni zakonskih določil. Nava-
dno hitro opustimo bitko in
se sprijaznimo, da se pač ne
splača nervirati.
Sem za vztrajno, nenehno
delegatsko in skupno bitko
proti birokratizmu. Za takš-
no opredelitev smo se načel-
no vsi odločili in zato ne
smemo dajati prostora neka-
terim pooblaščenim v admi-
nistraciji, da manipulirajo v
korist birokratizma. Pretira-
na samozavest ljudi na takš-
nih delovnih mestih se nam
in njim hitro maščuje. Zato
posamezniki ne zaslužijo biti
na takšnih delovnih mestih,
še posebej če nehumano rav-
najo z uporabniki njihovih
uslug. Morali bi se zavedati,
da so življenjsko odvisni od
njih in od celotne reproduk-
cije neposrednih proizvajal-
cev.
MARJAN GRZINClC,
Celje
Nepozaben izlet
Ne morem mimo nepozabnega izleta naše sosede
Katice. Mislim, da nobena udeleženka že 12. nepozab-
nega izleta ni bila tako srečna, sproščena in zado-
voljna. Pripoveduje, da v življenju ne bo nikoli poza-
bila te sreče, ki ji jo je prinesla ročica malega Mihca.
V šopkih, značkah
in klobukih naše mame bile so
res prave dame.
Če pogledaš na roke,
vidiš, da so kmečke delovne.
Deklica mala prst v morje pomoli,
v hecu govori zakaj mečejo vanj toliko soli.
Vili in Heri s šoferjem na čelu
so Katici ostali za vedno v spominu.
Katica mala, prebrisana glava,
za vedno nam bo v spominu ostala.
Tisočkrat hvala vsem,
ki prispevali ste to,
da nam je bilo,
nepozabno lepo.
ANICA JAGODIC, Grliče
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE
SKUPNOSTI
ZAVAROVALNE SKUPNOST!
TRIGLAV
OBMOČNE SKUPNOSTI CELJE
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge
ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA
ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ ZA
ZASTOP ŠENTJUR
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	da imajo srednjo strokovno izobrazbo in
-	eno leto delovnih izkušenj
Prednost imajo kandidati s stalnim prebivališčem na
področju zastopa oz. v neposredni bližini.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (do-
kazilo o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah) naj
kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na
naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Območna
skupnost Celje, Ul. XIV. div. 4, Celje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh od
dneva izbire.
OBČINSKA SKUPNOST
SOCIALNEGA SKRBSTVA CELJE
Gregorčičeva 5a
razpisuje
v skladu z zakonom in na podlagi sklepa Odbora
za razvojne, splošne in skupne naloge ter
svobodno menjavo dela skupščine Občinske
skupnosti socialnega skrbstva Celje z dne 17. 4.
1984
javno prodajo
z zbiranjem pisnih ponudb za nakup:
trosobnega stanovanja
v pritličju, velikosti 114,70 m2 koristne stanovanj-
ske površine, v Celju, Muzejski trg št. 8; stanovanje
je zasedeno.
Izklicna cena je 1,121.116,00 din.
Stroški javne prodaje in stroški v zvezi s pismeno
prodajno pogodbo ter prometni davek bremenijo
kupca.
Udeleženci javne dražbe morajo najpozneje pred
pričetkom prodajnega naroka položiti 10% varščine
od izklicne cene in jo nakazati na račun št. 50700-
644-21 Občinska skupnost socialnega skrbstva Ce-
lje.
Z najugodnejšim ponudnikom se v roku 15 dni skle-
ne pismena pogodba, celotna kupnina mora biti
poravnana najpozneje ob zapisu pogodbe.
V primeru naknadnega odstopa zdražitelj trpi stro-
ške postopka javne prodaje, stroški pa se povrnejo iz
položene varščine.
Javna dražba bo dne 30. 5. 1984 ob 8. uri v pisarni
Občinske skupnosti socialnega skrbstva Celje, Gre-
gorčičeva 5a - soba 8 (pritličje).
Informacije daje strokovna služba Občinske skupno-
sti socialnega skrbstva Celje, Gregorčičeva 5a.
Pisne ponudbe pošljite na Občinsko skupnost so-
cialnega skrbstva Celje, Gregorčičeva 5a.
Pomlad je prišla - v Dobrni mislimo na vas
Vabimo vas, da popoldneve in večere preživite ob
rekreacijskih aktivnostih, posvetite več časa negi
telesa in poskusite naše kulinarične posebnosti.
Večer pa zaključite ob prijetni glasbi in plesu.
Vsak dan od 11.-19. ure se lahko kopate v bazenih
ali kabinah s termalno vodo, koristite trimkabinet,
sauno, kegljišče, masažo, namizni tenis, trim stezo
ali se sprehodite po urejenih sprehajalnih poteh.
Dopoldne in popoldne obiščite naš medicinski ko-
zmetični salon, kjer vam nudimo celutron, lepo-
tilno in anticelulitno kuro. V narodni restavraciji
hotel Dobrna vas bomo postregli vsak teden s
posebnimi kulinaričnimi specialitetami ob prijetni
glasbi.
Vabimo vas v prenovljeno kavarno hotela Dobrna,
kjer vas bo od 19. do 23. ure zabaval Marjan Sovič -
»En človek - en ansambel«.
Gostilna TRIGLAV vas vabi na pizzo in slovenske
narodne jedi.
V Dobrno vas iz Celja popelje avtobus vsako uro.
Rekreativni objekti Zavoda Golovec vas vabijo!
-	bazen odprt vsak dan od 8. do 20. ure
-	kegljišče odprto vsak dan od 12. dO 22. ure
-	savna odprta vsak dan od 15. do 21. ure
-	avtosejem vsako soboto od 8. do 12. ure
-	bolšji sejem vsako soboto od 8. do 12. ure
-	nočni klub vsako soboto od 21. do 02. ure.
Vstop prost!
-	tenis vsak dan od 8. do 20. ure
-	igrišče za mali nogomet vsak dan od 8. do 20.
ure
V	petek, 18. maja ob 21. uri
koncert za delavce bratskih republik
REVIJA LETA 84.
najboljših pevcev in pevk narodne glasbe.
V	soboto 12. maja ob 17. in 18. uri, prvenstvena tekma
slovensko-hrvaške lige v malem nogometu.
Vabljeni!
•	TURISTIČNA AGENCIJA
IZLETNIK CELJE
vabi SINDIKATE, KOLEKTIVE, MATURANTE in
OSTALE IZLETNIKE, da zahtevajo NAJNOVEJŠI
PROGRAM IZLETOV IN POTOVANJ
Odkrivajte domovino z najvarnejšim prevoznikom,
večletnim dobitnikom »Modrega traku«
•	obvešča, da je
PROGRAM LETOVANJA '84 že v prodaji
Informacije - rezervacije v naših poslovalnicah v
Celju, Žalcu, Titovem Velenju, Slovenskih Konjicah,
Hrastniku, Mozirju, Sevnici, Krškem, Slovenj Gradcu,
Krapini, Šmarju pri Jelšah
•	K sodelovanju vabimo gostinskega
delavca s srednjo izobrazbo, ki bi prevzel
vodenje CELJSKE KOČE.
Oglasite se v kadrovski službi na avtobusni postaji
Celje.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Laboda dva skupaj veslata,
od ene ljubezni - svetla
Polno žlvljonjo zakoncev - parapleglkov Serbela-Rupnlk Iz Ljubnega
Njun dom je njuna trdnja-
va. Napolnila sta ga s sve-
tom, ki jima je ljub, ovila ga
s povoji topline, prilagodila
tako, da se v njem svobodno
gibijeta in da ima kljub vse-
mu - vsakdo kotiček zase.
Tudi njun devetletni sin
Daniel, ki mu računalniški
prijemi, s katerimi se spo-
pada z očetovo pomočjo, ni-
so več tuji.
Vsi trije skupaj vedno ne-
kaj snujejo. Zdaj bi radi
preuredili skoraj stoletno hi-
šo v Ljubnem tako, da bi bila
še bolj udobna, tako, da bi
nudila vsakemu še več last-
ne sprostitve.
Marikin svet z urami je
utesnjen. Brankovo risalno
stojalo tudi nima pravega
prostora. Sramežljivo se
skriva v kotu, nedokončani
portret Ljubenke se znajde
med drugimi Brankovimi
slikami. Ni prostora za Mari-
kine lepljenke, komaj so ga
našli za Danielovo železnico
in ob njej še prostorček za
računalnik.
Marija - Marika -
Marja - Marlčka
Kot Marija Serbela je vpi-
sana v rojstne knjige, doma
so jo klicali za Mariko, kar
počno še danes, Marja je bila
v šoli in tako jo kliče tudi
njen mož Branko, za sode-
lavce je Marička, za njenega
sinka Daniela - mamica, kar
sliši najraje,
Ko dopisuje v naše ure-
dništvo, se podpisuje z Mari-
ko in tako jo bomo tudi ime-
novali. Naj povemo še to, da
pošilja k nam sestavke, kjer
ni najti slovnične napake,
kjer že ob prebiranju članka
zaslutiš njeno osebnost. Kaj
se skriva v njej? Kdo je ta
žena, ki s takim entuzia-
zmom piše o problematiki
paraplegikov? Čutiti je ogenj
in k njej se napotimo, da naj-
demo iskre, ki ga netijo.
Iz Marike diha neka never-
jetna blagost. Je tiste vrste
človek, na katerega se spo-
mniš tedaj, ko sam najbolj
potrebuješ pomoč. Veš:
preizkušena Marika je ne bo
nikoli odrekla.
Blagost, krhkost in nedo-
ločljiva dekliškost, ki jo je
polna kljub štiriintridesetim
letom, bi lahko nabreklo poi-
menovali: resnica o Malriki
Serbela-Rupnik.
Urarka, gospodinja, mati
in slikarka pestuje v sebi du-
šo, ki jo lahko sicer zavidaš,
v kateri pa se bržčas ne bi
dobro počutil. Ta nenavadna
duša v tej navidez krhki žen-
ski je namreč čisto posebne
vrste, takšna, kakršne doslej
menda še nisem srečala pri
nobeni ženski. V njeni notra-
njosti ni niti senčice spokoja.
To je viharna, nemirna duša,
polna napetosti, ki jo razžar-
jajo in talijo, polna tihih, pri-
dušenih eksplozij, včasih tu-
di krikov na pomoč, ki jih
• zmore utiriti pot le skozi ena
vrata - v ljubezen. Do sina.
Do moža. Do poezije in lite-
rature, v kateri se je včasih
izpovedovala.
Navzven pa deluje kot ute-
lešena spokojnost. Zlati lasje
v katere je uokvirjen lepi
Marikin obraz, dopolnjujejo
to podobo. Govori kot bi
zvončkljali kraguljčki. Pra-
vilni knjižni izreki dodaja
narečno obarvane besede.
Prava Ljubenka je, rojena
v srečni polproletarski druži-
ni. Nemiren deklič je bila,
očetov ponos in mamina lju-
bezen. Polni so jo bili zeleni
travniki, kjer je lovila metu-
lje, sama podobna njim. Vse
do šestega razreda, ko so ji
začele odpovedovati noge.
Bolečine so bile vedno huj-
še, sledilo je omrtvičenje in
diagnoza - tumor na hrbteni-
ci. Sledila je neuspešna ope-
racija, zdravilišče in rehabili-
tacija v Laškem, vendar vse
zaman. Marika nog ni več ču-
tila, Vse skupaj, od začetka,
do končnega spoznanja, da
bo vse življenje priklenjena
na voziček, je trajalo dve leti.
Za trinajstletnega živega
in doraščajočega dekleta, je
bil to hud udarec.
»Še huje kot zame, je bilo
to za moje starše. Zanje je bil
to pravi šok, jaz se takrat še
dobro zavedala nisem kaj to
pomeni.«
Pomenilo je konec šolanja
v Ljubnem in pristanek v za-
vodu za rehabilitacijo invali-
dov v Kamniku. Tu se je po
temeljitem premisleku, sku-
paj z atekom, po končani
osemletki, odločila za poklic
urarke. Vleklo jo je naprej, v
gimnazijo, a po končani to-
vrstni šoli ni videla nobenih
perspektiv.
Vrnila se je v Ljubno, kjer
je pred devetimi leti odprla
urarsko obrt za polovični
čas. Dela ima veliko, v po-
poldanskem času ji pri naj-
težjih popravilih pomaga
mož Branko.
Dopoldan je njen čas, ki ga
preživi, sklonjena nad pre-
ciznim urarskim mehani-
zmom. Obdaja jo nešteto ur,
prava zakladnica narodnega
bogastva, ki ga je začel
spravljati skupaj njen atek,
ko je postal ta svet tudi Mari-
kin svet. O ateku, govori Ma-
rika s posebnim zvenom.
Kraguljčkom v njenem glasu
se pridruži piščal, kot bi žele-
la priklicati nazaj njenega,
pred devetimi leti umrlega
očeta. On je krojil njeno uso-
do in ji skušal življenje po-
barvati z najbolj rožnatimi
barvami. »Pa mi ni bilo lah-
ko, ko sem se po končani šo-
li, vrnila v Ljubno. Ljudje so
gledali vame kot v nekakšno
čudo in leto dni je minilo, da
sem se upala pred hišo. Nič
samozavesti ni bilo v meni,
šele potem...«
Branko Rupnlk -
Marikin mož
Kdo bi razumel umetnika?
Nekaj pa je prav gotovo; Če
hočeš uničiti Branka, mu
vzemi njegovo slikarstvo.
Brez njega bo ovenel, se ne-
kako sesul vase, v nekaj kar
sploh ne bo več Branko,
temveč le še brezimno, ne-
srečno bitje.
Pred dvema letoma se je
oprijel za to bilko, potem ko
se je preizkušal v glasbi in je
ni osmislil v takšni meri, da
bi mu prinašala kruh. Neiz-
peto pesem še danes nosi v
sebi. Želel je študirati, a kos
kruha, s katerim naj bi se
preživljal, ni bil trden. Tudi
on se je odločil za urarski po-
klic in mislil, da je s tem kal-
varija njegovega življenja za-
ključena. Pa ni bila. Toliko
preizkušenj mu je natrosilo
življenje, da se je z njih rešil
kot ptič Feniks in pristal,
končno srečen, pri Mariki,
ali Marji, kot jo sam ljubko-
valno kliče, v Ljubnem.
»Cerkljanski hribi nad Idrijo
so povili Franceta Bevka,
Franceta Kosmača,« nam z
nasmehom trpkosti na ustih
pripoveduje Branko. »In me-
ne, Branka Rupnika, ki klju-
buje vse življenje.«
Rodil se je na pragu revo-
lucije, leta 1941, v partizan-
ski družini, kjer so zadnjo
drobtinico kruha podelili s
partizani. Brankov oče je pa-
del v partizanih, prav tako
tudi vsa ostala družina. Na
domačiji je ostala samo
Brankova mati, z enajstme-
sečnim dojenčkom - Bran-
kom. Ko so jo Italijani zasli-
ševali, je mali Branko napra-
vil prve korake in tudi - zad-
nje. Potem so mater odgnali
Nemci v taborišče, Branka
pa prepustili tujim ljudem,
kjer je verjetno od pomanj-
kanja zbolel. Ko je Brankova
mati iz nemškega taborišča
ušla, je našla sinka doma
hromega, obolelega za kost-
no tuberkulozo. In pričela se
je njegova odisejada - od
bolnišnice v Šempetru, do
Valdoltre, spet bolnišnice,
kjer so ga brezuspešno ope-
rirali. Poslali so ga na rehabi-
litacijo v zavod, ki je bil ta-
krat v Ljubljani in tu je »sho-
dil« z berglami.
Končno je pristal na vozič-
ku v zavodu za rehabilitacijo
invalidov v Kamniku, kjer se
je izučil za urarja in postal v
zavodu tudi inštruktor bodo-
čim gojencem.
Tam sta se spoznala tudi z
Mariko, Marjo.
Oba sta se spoprijemala v
dveh športnih veščinah: Ma-
rika v atletiki, Branko v na-
miznem tenisu. Bila sta tako
dobra, da sta bila določena
za olimpijsko reprezentanco,
ki je bila leta 1972 v Heidel-
bergu in so kot paraplegiki
prvič nastopili tudi Jugoslo-
vani.
Skupne priprave, treningi,
skupna hotenja in vnela se je
iskrarki je kasneje prerasla v
ljubezen. Veliko odličij s
športnih tekmovanj krasi
njuno sobo. To so medalje z
različnih prvenstev, ki sta si
jih priborila pred leti.
Z aktivnim športom se ne
ukvarjata več. Branko se »iz-
življa« le še na ta način, da v
ljubenski šoli vodi dva krož-
ka - za namizni tenis in šah.
Šele tretje leto teče, kar je
dokončno pristal v Ljub-
nem, pri svoji družini. Prej
tu ni dobil zaposlitve in ob-
sojen je bil, da se iz Kamnika
konec tedna vozi v Ljubno.
Najprej se mu je nasmehnila
sreča, a le za kratek čas v
Bočni, zdaj je zaposlen v
Iskrinem obratu Feriti na
Ljubnem. Dela v proizvod-
nji, sestavlja radioaparate.
Zadovoljen je, ker je pri dru-
žini, duševno hrano pa najde
v knjigah, glasbi in slikanju,
kjer se mu pridruži tudi žena
Marja. Ze dve leti, skoraj
vsak vikend preživita v
Ljubljani, kjer je za paraple-
gike iz vse Slovenije organi-
ziran likovni tečaj, kamor
prihaja predavat profesor iz
likovne akademije.
Če je Marika žuborenje po-
točka, ki spokojno teče po
strugi srečnega zakona, vna-
ša v ta pristan Branko mo-
drost in prekaljenost.
Življenje jemlje kot dar,
kljub temu, da je v njem za
marsikaj prikrajšan. A že sa-
mo življenje občuti kot dari-
lo, zlasti potem, ko mu je
Marja povila Daniela. Resni-
co o sebi je Branko našel,
zdaj jo prenaša na sina. Zdra-
vega in vedoželjnega kratko-
hlačnika, kateremu namenja
veliko, veliko prostega časa.
S ponosom ga gleda, ko ple-
za na drevo, z Marjo se ob
tem ujameta z očmi. Poglej,
pravijo, kaj imava!
ZDENKA STOPAR
Marika in Branko: »Mostovi med normalnimi ljudmi
in paraplegiki se počasi rušijo. Ostaja še vedno (ve-
liko ovir, predvsem tehničnih, tistih, ki se bi lahko
najlažje odstranile. Fakultete so praktično vsakemu
invalidu nedostopne prav zaradi tega. Midva, oba,
sva si želela nadaljnjega šolanja, a je nama bilo prav
zaradi tehničnih ovir onemogočeno. Šolanje je ob-
vezno v zavodih, tam pa se oprimeš praktičnega po-
klica, ne glede na želje, hotenja, sanje.«
Branko: »Sreča? Pozabiti na minljivost življenja. Če ne
morem v planine, nisem nesrečen. Srečo doživljam v meni
dosegljivih stvareh. Sreča je za mene to, da živim tako
življenje kot drugi ljudje. Invalidnost (izraz mi ni prijeten,
ker me od drugih od tu ju je) - koga naj zanjo krivim? Naj se
hudujem nad usodo, ko mi pa ta odkriva svetove, ki so
neznani zdravim ljudem? Nikoli nisem iskal privilegijev,
pa so mi na nek način dani. Sreča nikoli ne prihaja sama,
treba jo je poiskati, ni danost. Je sestavljena iz trenutkov,
kot barva na platnu, ki ni nikoli samo ena.«
Marika: »Sreča je v različnih življenjskih obdobjih razno-
lika. Pri šestnajstih letih sem jo občutila drugače kot jo
zdaj. Takrat so me razveseljevale majhne reči, ujete v dani
trenutek. Sedenje na dvorišču, življenje v srečni družini,
ki mi je poklanjala vso skrb. Vse se je preobrazilo, ko sem
začutila, da bom mati. Takrat sem bila najbolj srečna.
Občutek, da sem enaka drugim ženam, me je navdal s
takim ponosom, da sem se prvič popeljala po Ljubnem.
Potem sem se še večkrat, a vedno je bil z menoj moj
Daniel. Držal se me je za voziček, jaz sem imela poleg sebe
otroka - najinega otroka.«

NOVI TEDNIK - STRAN 13
iliski Športni praznik
Mvem memorlalu In zaključku prve etape kolesarske dirke Alpe-Jadran
Onimi vost jena tekmovanju pred-
Hovenec, ki že 20 let živi na Sved-
ikaleč ob palici, Miro Zalar. Brez
okurence in s palicami za trening
tfil 530 cm, za kaj več pa ni imel
motiva.
Brez mednarodne udeležbe je minil tek na 3000 metrov, kjer se je na drugo mesto uvrstil
domačin Stane Rozman, na osmo pa Peter Svet. Zbralo se je okoli 3000 ljubiteljev
atletike.
Celotna reprezentanca Nemške demokratične republike si je z zanima-
njem ogledala tovarno športne konfekcije Toper. Gostitelji so jih pope-
ljali tudi skozi delovne prostore, kjer so gostje predvsem občudovali
zimsko športno opremo za naslednjo sezono. Kar 40 tisoč kompletov bodo
izvozili v ČSSR, nekaj pa tudi v NDR. Torej bo možno tam kupiti to, nad
čimer so se navduševali v Topru, ki je vse športnike tudi obdaril.
Petra Felke je samo za štiri centimetre zgrešila nov sve-
tovni rekord v metu kopja, ki ga je vrgla 74,72 metra daleč.
V memorialni disciplini 29. Skokovega memoriala v teku na 100 m je
tokrat zmagal odlični vzhodni Nemec Frank Emmelmann 10,39, kate-
remu je darilo izročila žena pokojnega Ferda Skoka-Milka. Prva štiri
mesta so zasedli odlični šprinterji NDR Emmelmann, Prenzler, Hublerin
Moler, ki so zmagali tudi v štafeti 4 x 100 m z odličnim rezultatom 38,75!
tekmovalcev iz 10 držav v 17 ekipah sodeluje na 18. medna-
'*sarski dirki Alpe Adria v šestih etapah na progi dolgi 777 km
Koroški in Furlaniji - Julijski krajini.
Prva majska sobota (5. maj) bo verjetno za dolgo ostala
zapisana v športni kroniki Celja kot ena najbolj razburlji-
vih, učinkovitih in privlačnih. Ne pomnimo, da bi v enem
popoldnevu lahko prisostvovali dvema resnično veli-
kima športnima prireditvama, ki sta našli svoje mesto
tudi v svetovnem tisku.
V Celju je bil cilj prve etape 18. mednarodne kolesarske
dirke Alpe Jadran (organizator Kolesarski klub Mene na
čelu s predsednikom Edijem Stepišnikom), naslednji dan
pa start druge etape ter 29. Skokov memorial v atletiki.
Pri kolesarjih smo lahko občudovali več kot sto tekmo-
valcev iz desetih evropskih držav, med katerimi so mnoge
poslale svoje olimpijske ekipe.
Tudi skupina osemdesetih odličnih atletov NDR bije
neizprosen boj za olimpijske vozovnice. Pri njih ni takti-
ziranja in slepomišenja. Govorijo samo rezultati. Tu je
tudi vzrok, da poskušajo iz vsakega tekmovanja potegniti
maksimum in zato domala vedno odlični dosežki. Celjski
atletski miting je postregel s takšnimi dosežki, da mora o
njih pisati svet, kajti mnogi so trenutno daleč najboljši.
To pa je opomin in izziv vsem ostalim, ki se tudi priprav-
ljajo za olimpijski nastop.
Ob obeh prireditvah lahko torej zapišemo, da smo bili
vsaj v dveh disciplinah olimpiada v malem ali vsaj od-
skočna deska za nastop v Los Angelesu. Kdor podrobno
pozna atletske dosežke ve, kaj pomenijo rezultati vzho-
dnih Nemcev, ki so dajali šarm in moč celjski prireditvi
ob dveh domačih izjemah (nova rekorderja Krdžalič v
kopju in Papičeva na 100 m ovire) ter tujih (Zalar v skoku
ob palici in Yates Velika Britanija v kopju).
Obe prireditvi sta uspeli in številni obiskovalci so ju
lepo sprejeli. Nekaj podobnega si želimo tudi v prihodnje
pa čeprav je organizacija vedno dražja. In upamo, da
bosta obe uspeli prireditvi pustili tudi kaj koristnih po-
sledic pri nadaljnem kvalitetnem razvoju kolesarstva in
atletike v Celju.
Z obeh športnih prireditev poročajo:
TONE VRABL, TONE TAVČAR in
JOŽE KUZMA v tekstu ter EDI MA-
*	SNEC s fotografijo.
Primož Cerin je po imenitnem uspehu v Italiji (5. mesto)
na najboljši poti, da zmaga tudi na kompletni dirki Alpe-
Jadran.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
11	10. MAJ 1984
»Je zvit kakor ovnov rog!«
Počasi le vse skupaj utihnilo, med ljudmi pa se Je
začela najprej docela neopazno, potem pa vedno bolj In
bolj spletati velika pripoved o zvitem In pogumnem
razbojniku Guzaju In njegovi druščini.
Slabih štirinajst dni poz-
neje naš poročevalec ta-
korekoč v eni sapi, ves
navdušen in vznemirjen,
poroča, da so bržkone
ujeli »glasovitega« ra-
zbojnika in da bo poslej
kozjanska srenja imela
mir in da bo »k sreči« lah-
ko svobodno zadihala,
vendar pa se je kaj kmalu
izkazalo, da so delali ra-
čun brez krčmarja: žan-
daiji in Slovenski narod
so ostali praznih rok. Pač
pa je Slovenski narod 19.
aprila osemdesetega leta
ogorčen zapisal, »da se
ubojstva množijo« in se
vprašuje, kdo in kdaj bo
končno le stopil na prste
tatinskim in roparskim
tolpam.
Ni še minil dober me-
sec, ko se je poročevalec
znova oglasil. Tokrat je
pod naslovom Roparji in
tatovi napisal precej več,
kot sicer. Bil je to čas, ko
so v Moskvi odkrili veli-
kanski spomenik pesni-
ku Puškinu in se je med
Berlinom in Kolnom zgo-
dila velika prometna ne-
sreča: iztiril je vlak, v
Karbicu na Češkem pa so
zaprli ponarejevalca de-
narja Riharda Milerja, ki
se je spretno lotil ponare-
janja desetgoldinarskih
bankovcev.
»Odkar glasoviti Guzaj
piše, naš dopisnik, svoje
zlobno rokodelstvo tako
srečno doprnaša, da mu
ta posel nikdo vstaviti ne
more, popade vsacega
strah in groza, ko le nje-
govo ime čuje. Resnica pa
je ta, da njegovi grdobni
tovariši mnogo tatvine na
njegov račun doprinese-
jo. V Kozjanskem okraji
se večkrat čuje, da so ta-
tovi tu pa tam vlomili in
razne reči odnesli, in po
navadi je Guzaj kriv. Tudi
v Imenjem so v začetku
aprila t.l. tamošnjega tr-
govca po noči taki nepo-
trebni gostje obiskali in s
seboj nesli razne robe,
slanine, kave itd. tudi ne-
kaj denarja v vrednosti
700 goldinarjev. Potegnili
so tako srečno, da se dol-
go nij dalo nobenega sle-
du najti. Marljivosti in
trudu Podčetrteških žan-
darjev se je pretečeni te-
den posrečilo, tatinsko
gnezdo iztakniti. Dva tata
z ukradeno robo obložena
so prignali v Četrtek zgo-
daj v jutro; kajti celo noč
so iskali ukradene reči,
pa jih niso mogli najti, ne
na dilah, ne v hlevih, ne v
kleteh; na zadnje so začeli
z bodali po listji iskati; in
res - kmalu zadene eden
njih na škrinjo - in v tem
trenutku zavpije žena je-
dnega tatu: »Jezus Mari-
ja!«. Skrinja je bila polna
nakradenega blaga. Dne
6. maja popoludne so ju
uklenjena k sodniji v
Kozje odgnali. Na hrbtu
je nosil vsak tat mavho
ukradenega blaga. Videti
jih je bilo, kakor da bi Ko-
čevarji fige in pomeranče
prodavali. - Zasačena pti-
ča sta posestnika v Višr-
tanji, ki sta še dosti pre-
možna. Kradla nijsta iz
potrebe, ampak iz nava-
de. Gotovo imata še več
tovarišev.«
Vest v Slovenskem narodu, 13. septembra 1879.
Vedno z vami in za vas!
Veleblagovnica T, Dom,
Oblačila, Melodija, Novost,
Salon T in Posrednik!
Torej, - bilo je v tistem kraju žegna-
nje in navrelo je ljudstvo iz vseh strani,
to je bila takrat najsodobnejša oblika
nedeljskega izletništva. Takoj po opra-
vilu in deloma že pred in med njim so
bile vse gostilne polne, da si komaj
našel še prazen stol in se lahko usedel.
Oni, ki so bili že za mizami, so hrupno
pozdravljali novodošle in jih klicali pit.
Znanec je odpil za dva prsta, ker pa je
vedel oliko, je izpraznil kozarec šele na
ponoven nujen poziv. Potem so sledila
vprašanja z ene in druge strani, kako
kaj gre in kaj je pri njih doma kaj nove-
ga, kako so kaj pri zdravju in take reči.
Če je snov obetala postati zanimivejša,
so se malce stisnili in je prijatelj prise-
del in dobil svojo kupico. Seveda je dal
potem tudi sam za liter ali dva, po po-
trebi tudi za več, kolikor časa je že seja
trajala in se razgovor ni izčrpal do kraja
oziroma dokler se niso spomnili, da bo
kmalu noč in da morajo domov živino
opravljat. Zanimivih novic je bilo neiz-
črpno mnogo, sicer so bile bolj drobne,
zato pa nič manj zanimive, takrat ljudje
še niso bili tako izbirčni kot danes, ko
jih razburka kvečjemu še kakšna kore-
nita gospodarska reforma, drugega pa
že nič več, če ni bilo vsaj sto ljudi
mrtvih.
Če si tak dan zašel v gostilno in nisi
nikogar poznal, - nič zato! Bilo je, ka-
kor da bereš dobro urejevan časopis,
samo pogovoru ljudi pri mizah si pri-
sluhnil, pa si počasi vse zvedel, kar je
bilo sploh vredno zvedeti. Moška bese-
da se je sukala okrog gospodarskih za-
dev, davkov, rubežni v okolici, - takrat
je boben pogosto pel! - pa o tržnih
cenah, sejmih, vremenu, živinskih bo-
leznih in drugih ujamah, pač vse! Po-
tem je prišla na vrsto zunanja politika,
Trbovčev je pisal od vojakov, da ga ne
bo na dopust, da so ustavljeni, v Bosni
se nekaj kuha, vrag si ga vedi, kako se
bo razpletlo, bognasvaruj vojske, saj je
že tako dovolj hudo na svetu, da ne
more biti bolj! In stara Jazbečka je
umrla, kaj res nisi nič vedela ?! Saj je že
dva meseca od tega. Na sredpostno sre-
do so jo prišli sprevidet, v petek ob
desetih pa je zaspala, komaj flvainpet-
deset jih je imela, kašljala je pa že dol-
go. V nedeljo so jo pokopali, toliko lju-
di je bilo na pogrebu, bog se ji usmili
čez dušo. Poštena ženska je bila, kr-
ščanska. vsako nedeljo je šla popoldne
k večernicam. Pa štedovita tako, da
ženske niso nič rade šle k njej v tabrh,
ni šel groš od nje za kar bodi, še možu
neki ni privoščila! Kaj bo le zdaj nare-
dil? Brez ženske na takem gruntu že ne
bo mogel. Se bo moral oženiti, kaj pa
naj drugega! Tista dekla, ki zdaj služi
pri njih, je neki čisto domača ...O, ded-
ci so vsi enaki, muhasti... Sicer pa jaz
nič ne vem, samo slišala sem to in ono,
pa gotovo ne bo vse res. Pa tista Micka
iz Malih Dol, saj veš, tista bi ga neki
tudi vzela, pravijo, da sta že prej nekaj
imela med seboj, jaz ne vem, če je res
ali ne. Zna neki imenitno kuhati, seje v
Celju v hotelu izučila. Najbolj gotovo
bo še ta, boš že videla, če kaj vem!
Jejhata, jejhata, kaj vse ne poveš. To
bom morala pa Blatnikovi Ančki pove-
dati, ta jo pozna, mi je pravila, da je lani
prasce kupovala pri Jazbecu, pa ni mo-
gla nič kupiti, ni hotela Jazbečka niti
dvojače popustiti pri ceni, po tri goldi-
narje je hotela zanje, potem jih je pa
Ančka v Šmarju na sejmu kupila po
dva in pol!
V Šmarju ? Tam je bil pa Guzaj na
sejmu, je tudi prasce kupoval! Pa ne
zase, čakaj, da ti povem! Tista stara
Marjeta, saj veš, katero mislim, kako se
že piše, tista prevžitkarica, ki je malo
zmešana, hudimaršek no, pri Žibretu
se pravi pri hiši! Tista je tudi šla na
sejem, si je vtepla v glavo, da hoče po
vsej sili rediti svineta, pa je imela vsega
skupaj komaj štrtak denarja. Pa hodi
po sejmu gor in dol in sem in tja in
baranta, pa seveda ni bilo nobenega
praseta za štiri krajcarje, sirota zmeša-
na. Pa jo je Guzaj videl, preoblečen je
bil v gospoda, da bi ga ne spoznali, pa
jo vpraša, zakaj se jokaš, pa mu je re-
kla, da so prasci letos tako strašno dra-
goletni, da se bog usmili, pa sta se tako
pogovarjala in jo je vprašal, če pozna
Guzaja, če je že kaj slišala od njega, pa
mu je rekla, da mora biti to dober člo-
vek, ki ljudem rad pomaga, naj mu
ljubi bogec poplača, potlej ji je pa Gu-
zaj rekel, da jih on posodi za praseta,
samo mu mora parklje prinesti za žoli-
co, kadar bo furež. Pa je bila takoj pri
volji, je rekla, tisto pa, tisto, pa ji je dal
tri goldinarje, potem seje pa kar zgubil
in ga ni bilo nikjer več, čeprav je potem
Marjeta vsakega vprašala, če ve, kdo je
bil tisti prijazni gospod in kje je doma,
pa ni nihče nič vedel.
»Kaj? Guzaj pa prijazen gospod?!
Kakšen gospod neki, čist&havaden fa-
lot in ropar in ubijavec je, pa ne go-
spod! Taka baraba! Že zdavnaj bi ga
bilo treba obesiti, čisto nič drugega ne
zasluži! Kdo ve, koliko jih je že spravil
na oni svet! Ko bi bilo naših žandarjev
kaj prida, bi ga bili že zdavnaj prijeli,
pa so sami tako, no ja.«
Če bi bila jaz takrat zraven, ko se je v
snopje skril, bi bila hudimarška kar na
vile nabodla, primerdunaj da bi ga
bila.«
Pri sosednji mizi se je nekdo, ki je že
ves čas poslušal, glasno zasmejal:
»Hakramiš, ti si pa huda! Tebe bi pa
ne imel rad za ženo!«
»Saj se tudi prav nič ne ponujam«, se
je odrezala. »Briga me dedec. Nobene-
ga ni nič prida.«
»Koliko si jih pa že kaj imela, da jih
tako dobro poznaš? No, saj imaš prav!
Tega preklemanskega Guzaja bi bilo
res že treba enkrat spraviti v kraj, saj ni
nihče več varen pred njim! Ampak žen-
skega pa imajo neki po vrsti vse rade!«
»Da jih le ni sram! Sicer pa ne verja-
mem. Pošteno dekle bi ga že ne hotelo,
če količkaj nase da. Mogoče kakšna
capajdra, taka že, boljše itak vreden
ni!«
»Kdo ve, kako je res. Še ni tako dol-
go, mi je nekdo pravil, da se misli ože-
niti in potem adijo v Ameriko! Pa ne
verjamem. Se pri vas v Pilšajnu kaj
govori o tem?«
»Kaj bi se ne! Še veliko se. Taki, ki
nič nimajo, ga hvalijo, pošteni ljudje pa
ne! Od Amerike sem tudi jaz že nekaj
slišala. Ko bi ga vrag le brž odnesel od
tod, pa v pekel. Ne samo v Ameriko!
Take hudobe roparske še svet ni videl,
kakor je on!
Baraba črna!«
»Kaj je črn ? Potem je pa čeden, mar
ne? Črni so dekletom všeč. Mene samo
zato dekle ni maralo, ker nisem črn! Je
rekla, črnega hočem, črnega bom imela
rada ali pa nobenega!«
»Nič ne vem, kakšen je, ga nisem še
nikoli videla. Samo zato, pravite, da
vas ni marala, ker niste črn ?«
Zdaj se je čisto obrnila k njemu, svoji
družbi pa hrbet kazala.
»Samo zato! Ne vem, kaj si je vtepla
v glavo. Pa ji ne bi bilo nič hudo pri
nas, grunt je v ravnini in tik za belo
cesto, pa rad sem jo imel, močno je bila
tebi podobna!«
»Oh ne -,« kakor da jo je kdo z ma-
slom namazal! » Veste kaj, vi ste pa res
neumni, če vam je žal zanjo. Če bi bila
jaz z vami, bi ji rekla adijo pa zdrava
ostani in si dobila še tisti dan drugo!
Tako, ki bi ne bila tako izbirčna!«
»Ko me pa nobena ne mara! Res bi se
oženil, mati so stari, ne morejo več, pa
me silijo, naj se, da bi takoj dali čez. Saj
bi se, pa vsake od kraja tudi ne ma-
ram!«
»Saj vam ni treba! Da bi takle fant ne
našel neveste! Mogoče pa ste vi preveč
izbirčni? To bo najbrž«, se mu je obeta-
joče poredno nasmejala.
10. MAJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Gostinstvo In
otroke moraš
imeti rad
intervju z upravnikom doma
na Glažuti Andrejem Kame-
ričkijem
-	Kako dolgo ste že uprav-
nik tega planinskega doma?
Na Glažuti sem bil že pred
trinajstimi leti. Potem sem de-
lal na Rogli, zdaj sem zopet pet
let tukaj.
-	Ali radi opravljate svoje
delo?
Da, zelo rad. Drugačnega de-
la si sploh ne želim.
-	Ali imate mnogo gostov?
Zelo veliko jih je. Mimogre-
de se ustavijo, nato pa smučajo
naprej.
-	Katerih gostov imate naj-
več?
Za zdaj prevladujejo otroci,
saj je pozimi čas šole v naravi,
poleti pa je največ odraslih.
-	Katere goste imate na-
jraje?
Razumljivo, otroke.
-	Ali vas otroci ubogajo?
Da, seveda ubogajo. Nava-
dno se ne kregam. Včasih pa
moram povzdigniti glas.
-	Od kod prihajajo vaši
gostje?
Tu se ustavljajo gostje iz raz-
nih krajev Jugoslavije. Letos
pa smo imeli goste tudi iz
Nemčije.
-	Ali vas večkrat zamede?
Da, velikokrat. Takrat se mo-
ram pač znajti. Ce so veliki za-
meti, nam hrano in vodo pripe-
ljejo s teptalci snega, s traktorji
in džipom. Ko pa so zameti
najhujši, nam pomaga gorska
reševalna služba s čolnom aki.
-	Ali ste na Glažuti tudi po-
leti?
Da, vedno. Dopusta skoraj
nikoli ne koristim. Prosto ima-
mo le ob ponedeljkih, če ni go-
stov. Včasih mi priskočijo na
pomoč tudi sorodniki. Največ
pa mi pomaga mama.
-	Ali tudi smučate? Ste
kdaj tekmovali?
Da, le da imam zelo malo ča-
sa. Tekmoval sem v teku na
smučeh.
-	Kateri je vaš največji
uspeh?
Pred osmimi leti sem tekel v
maratonu Vasa Lappet na
Švedskem. Proga je dolga 87
kilometrov. Tekmovalo je pre-
ko 12.000 tekmovalcev. Tekel
sem okoli osem ur. Do takrat
sem bil tretji Jugoslovan, ki
sem ga pretekel.
-	Ali ste starine, ki so raz-
stavljene po stenah izbrali
sami?
Vse starine, ki jih vidite, sem
zbral sam. Zbiral sem jih veli-
ko let. Največ sem jih našel na
Pohorju in Kozjaku. Nekaj sta-
rih so si objestni gostje prisvo-
jili, tako da imam zdaj najbolj-
še primerke zaklenjene v
omari.
-	Zakaj ste se odločili za
poklic gostinca?
To je pri nas že v rodu. Tudi
stara mama in mama sta se uk-
varjali z gostinstvom. Na tej
poti pa je zdaj že tudi sin.
-	Ste dobili kdaj kakšno
priznanje za delo?
Pred sedmimi leti, ko sem
bil še na Rogli mi je Turistična
zveza Slovenije dala priznanje
za razvoj turizma.
-	Kakšni so vaši načrti za
prihodnost?
Rad bi še veliko naredil. Ko
sem pred leti prišel na Glažuto,
je bila hiša brez strehe. Vse ste-
ne so bile vlažne. Zdaj smo že
veliko naredili. Napeljali smo
vodovod, prizidali, prekrili
streho in še marsikaj. V načrtu
imam, da bi dobili novo pohiš-
tvo. Sploh si želim še marsikaj
spremeniti in preurediti.
SAŠKA OPRESNIK,
SAŠKA HRUSOVAR
COS Fran Roš
CELJE
Stranica: Dalovna
akcija
V	četrtek, pred prvim majem
smo imeli delovno akcijo. Očisti-
li smo grobove talcev. Nabrali
smo veliko smeti. Dečki so prine-
sli sod, ki smo ga našli v gozdu.
Vanj smo zmetali smeti.
KLAVDUA KROPEJ
Slavko Slantfer:
Prepevanja na Lisci
Mladinski pevski zbor naše šo-
le bo letos sodeloval na reviji. Na
tekmovanje smo se vse leto
skrbno pripravljali, vendar nam
je šola organizirala še intenzivne
vaje na Lisci. Že v prejšnjih letih
se je izkazalo, da je takšna oblika
vaj dosti učinkovitejša, saj se
nam misli niso mudile okoli uče-
nja, ampak smo ves svoj čas po-
svetili petju.
Za nastop smo pripravili tri pe-
smi: Kyrie Eleison, Flosarsko in
Rožo krvavo.
PETRA PIŽMOHT
Dušan Jereb: Lov na
lisico
V	četrtek smo imeli športni
dan. Sli smo najprej na vrh
Skale, kjer je bila prva kontrolna
postaja. Pri drugi kontrolni po-
staji se je pričel »lov na lisico«, v
katerem smo morali najti torbi-
co. Prvi jo je našel Bojan.
Potem smo se vrnili na sta-
dion, kjer smo po malici še tekli
na 200 metrov.
DIMITRIJ KOLAR
štore: Kros, levi In
Vesola šola
V	ponedeljek, 23. aprila smo
učenci od petega do osmega raz-
reda sodelovali na krosu v Celju.
Dobro smo se odrezali, saj je bila
naša učenka Tanja Kaučič v svoji
skupini prva, ekipno pa smo
osvojili tretje mesto med osnov-
nimi šolami.
V	novi telovadnici smo si sku-
paj z učenci iz Kompol ogledali
film o levih.
Pomerili smo se v šolskem tek-
movanju Vesele šole. Upamo, da
bomo uspeli tudi na občinskem
tekmovanju v Celju.
ALEKSANDRA LAMPRET
POLONA KRAMER
Fran Roš: Blasllo
In nagradni izlet
Izšla je že sedma številka šol-
skega glasila Stopinje mladosti.
V njej smo mladinci opisali teža-
ve, ki nas tarejo. Naslednja šte-
vilka bo posvečena prometu.
Kar štirje razredi naše šole so
nagrajeni za najboljše spise o že-
leznici. To so 2.b, 5.a, 6.a in 6.b.
KSENIJA UMNIK
ALEN IVANKOVIC
Pionirji fotografirajo
Cvetoči maj vam ponuja nešteto motivov, vrednih pa jih vaše
fotografsko oko zazna in zabeleži. Naša in vaša akcija Pionirji
fotografirajo pa vam daje možnost, da zabeleženo pokažete tudi
ostalim bralcem Novega Tednika, mimogrede pa si pridobite
tudi lepo nagrado. Vendar pa se nagradni natečaj za letošnje leto
končuje in pohiteti boste morali z pošiljanjem fotografij, ki ste
jih bili še pripravljeni pokazati. Na voljo vam je še teden dni,
potem pa se bo sestala komisija predstavnika pokrovitelja -
Fotolika, celjskega foto kino kluba in Novega tednika in izbrala
najboljše. Na zaključni razstavi, ki jo pripravljamo skupaj s
sodelavci otroškega vrtiljaka, boste svoje izdelke lahko tudi
videli, mi pa bomo poprosili vodstvo vaše šole, da vas na dan
otvoritve, 6. junija, pustijo nekoliko prej od pouka.
Majsko sliko »Treh cvetk nam je poslal foto krožek osnovne
šole iz Smartnega v Rožni dolini, izdelala pa jo je Renata
Trobež.
Posnetek ima izbran pravilen maksimalen izrez, ki poudarja
želeno (tri cvetke). Renata si je z objavljeno fotografijo prislužila
nagradni kupon Fotolika.
Urednik fotografije
Tanja 2lgon -
Cegnar o sebi
Tanjo verjetno poznate vsi, ki
ob četrtkih prisluhnete vremen-
ski napovedi na televiziji. To je
nežno dekle črnih, kodrastih las
in sivo modrih oči. Rada se sme-
je. Skratka, nadvse prikupna je.
Takole je pripovedovala o sebi:
»Že od nekdaj me je zanimalo,
kako nastajajo vremenske-napo-
vedi. Morda tudi zato, ker sem
vedno, že od malega, uživala v
nevihtah. Ravno nevihte se mi
zdijo najlepši vremenski pojav.«
Kakšen je bil tvoj študij?
»Najprej sem naredila dva let-
nika na fakulteti tehnične fizike,
potem sem se usmerila v meteo-
rologijo. Študij je bil dolg in na-
poren, a zanimiv.«
Kaj pa nastop na televiziji?
Kakšne občutke si imela?
»Ja, radovedna sem bila, kako
je delati na televiziji. Imela sem
tremo, ki se ji je pridružila še
bojazen, da se napoved ne bo
uresničila.«
Se kakšna zanimivost?
»Zanimivo, a zame malo manj
razveseljivo je, da je takrat, ko
grem na dopust, vedno slabo vre-
me. Najteže mi je odgovarjati na
vprašanja o vremenu najbližjim,
ki so tudi najstrožji kritiki mojih
napovedi.«
MOJCA SLAPNIK, 8. a
COS Fran Kocbek
GORNJI GRAD
MoJe delo
Tudi otroci imamo svoje delo.
Zjutraj, ko vstanem, si umijem
zobe in obraz, se oblečem in po-
češem. Nato pospravim svojo po-
steljo. Pogledam, če je vse v šol-
ski torbi. Nato grem v šolo. Moje
glavno delo je pisanje domače
naloge, učenje in branje knjig.
Ko sem doma, večkrat pobri-
šem posodo. Pospraviti moram
omarico, v kateri imam šolske
potrebščine. Tudi mamici poma-
gam pri pospravljanju stanova-
nja ali obešanju perila. Če je po-
trebno, grem v trgovino.
Moje delo pa je tudi igra na
dvorišču ali v stanovanju. Pri igri
se razgibam in razvedrim. Tako
mi čas kar prehitro mine.
Med počitnicami pa je moje de-
lo precej drugačno. Večino počit-
nic namreč preživim na morju.
Paziti moram na sestrično Petro,
sicer sva pa obe veliko v vodi.
Nato se igrava, malo počivava in
že je konec dneva in kar prehitro
tudi konec počitnic.
BOJANA SELAN, 3. c
OS Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Atkina zanka
Reksi ni capljal po lužah. Mama mu je
dala kost, Pepa pa ga je napodila v kočo.
Reksi je ljubek kuža. Ne, s pticami nima ničesar
skupnega, razen kakšnih drobtinic, ki jih za njim pobe-
rejo ptički. In vendar se v treh stavkih o njem skrivajo
trije pernati prijatelji. Zapleteno? Atka pravi: »Še malo
ne!« Se enkrat pozorno preberi vse tri stavke. Si odkril
tri ptice?
Napiši njihova imena na dopisnico in jo do torka, 15:
maja pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a,
63000 CELJE. Tovarna AERO je pripravila nadvse
mikaven zavoj za enega od reševalcev.
V prvomajski številki vam je Atka zastavila prav
lahko zanko, kajne? Ce ste pravilno vstavili vse črke,
ste dobili pregovor RANA URA, ZLATA URA. Na vso
moč resnično! In kdo dobi nagrado? Ta srečnež je
tokrat SRDJAN MILOJEVIČ, Ul. Jurija Gagarina
187/113, 11070 NOVI BEOGRAD. Veliko zabave pri
risanju z AERO barvicami mu želimo!
Razpisna komisija
upravnih organov skupščine
občine Žalec
ponovno objavlja
prosta dela in naloge za:
ANALITIKA v komiteju za družbeno
planiranje in družbenoekonomski
razvoj
z zahtevano visoko strokovno izobrazbo ekonomske
smeri ter 3 leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavlje-
nih pogojev je treba dostaviti v 8 dneh po objavi
kadrovski službi upravnih organov skupščine občine
Žalec.
SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA
CELJE
Pot na Lavo 22, 63000 CELJE
objavlja
prosta dela in naloge
1.	1 učitelja matematike in fizike
pogoj: profesor matematike in fizike
2.	1 učitelja biologije in
zdravstvene vzgoje
pogoj: profesor biologije in zdravstvene vzgoje
3.	1 učitelja kemije
pogoj: dipl. inž. kemijske tehnologije
4.	2 učitelja za praktični pouk
a)	inž. strojništva ali PA, smer p.p.
b)	inž. energetike - elektro
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva-
ti še pogoje, določene z zakonom o združenem delu
in zakonom o usmerjenem izobraževanju.
Delavci bodo izbrani za nedoločen čas. Prijave z
dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandi-
dati v 15 dneh od dneva objave razpisni komisiji
Srednje tehniške šole Celje, 63000 Celje, p.p. 90.
Nastop dela je 1. septembra 1984.
Savinji
LIK »SAVINJA« CELJE, n.sol.o.,
Mariborska 116, Celje
Komisija za delovna razmerja TOZD Pohištvo
Šempeter
Objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1.	Voznik viličarja
2.	Čistilka
3.	Brusilec in ostrilec rezil
4.	Skladiščni in odpremni delavec
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za oprav-
ljanje navedenih del in nalog izpolnjevati še nasled-
nje posebne pogoje:
Pod 1.:
-	opravljen tečaj za voznika viličarja
-	6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
Pod 2. in 4.:
-	končana osnovna šola
-	6 mesecev delovnih izkušenj
Pod 3.:
-	poklicna kovinarska šola
-	1 leto ustreznih delovnih izkušenj
Kandidati naj svoje pismene prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev, ki so določeni s tem oglasom
pošljejo v petnajstih dneh po objavi v organizacijsko
kadrovsko službo, ali se osebno zglasijo v TOZD
Pohištvo Šempeter.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30-ih
dneh po končanem zbiranju ponudb.
Osebni dohodek je po pravilniku o skupnih osnovah
in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
11
10. MAJ 1984
Slovenec Miro pričakuje medaljo
Poleg atletov Nemške de-
mokratične republike je bil v
središču pozornosti 29. Sko-
kovega memoriala na stadio-
nu Borisa Kidriča v Celju Slo-
venec, ki že dvajset let živi na
Švedskem, Miro Zalar iz Lo-
gatca. Prej nizko kot visoko
mišičasto postavo atleta kra-
sijo nagajivo plahujoči kodri
nekoliko daljših las, iz ust pa
prihajajo skromne besede o
njegovem delu, uspehih in na-
črtih.
Dan pred velikim tekmova-
njem je treniral. Sam!
Miro Zalar je zanimiva ose-
ba. S sedmimi leti je odšel na
Švedsko, kjer živi že dvajset
let. Z atletiko se je začel sora-
zmerno pozno ukvarjati, ven-
dar sta ga talent in trda volja
kmalu pripeljala med najbolj-
še. Na Švedskem trenutno ska-
če s palico preko pet metrov
pet do šest tekmovalcev, ven-
dar je z dosežkom 561 cm da-
leč najboljši prav Miro. Ta do-
sežek je dosegel lani na tekmo-
vanju v Švici. Sicer pa šteje za
doslej svoja največja uspeha
četrto oz. peto mesto na evrop-
skem in svetovnem prvenstvu,
kar pomeni, da se uvršča v sam
svetovni vrh.
Na Skokov memorial v Celje
je prišel naključno, ko se je
vračal z nekajtedenskega tre-
ninga na Portugalskem. »Ni-
sem vedel za miting, zato sem
tudi prišel samo s tremi palica-
mi za trening, daljše, tekmo-
valne pa imam doma.«
Nastop v Celju je bil prvi Za-
larjev nastop sploh v Jugosla-
viji. Brez prave konkurence je
zmagal, saj je preskočil
530 cm. Olimpiada?
»Od nje veliko pričakujem.
Za medaljo bo treba preskočiti
okoli 570 cm. Deset enakovre-
dnih skakalcev je na svetu, da
to dosežemo. Upam, da bom
med njimi, še več, pričakujem
medaljo Ce sem bil sposoben
za četrto in peto mesto, zakaj
ne bi bil še za tretje, drugo ali
prvo?« pove samozavestno,
kot da je medalja že njegova.
Kakšni so Miro vi treningi?
»Od septembra do oktobra
sem veliko treniral, vendar nič
skakal. Novembra sem bil šti-
rinajst dni na treningu v Špa-
niji, kjer sem imel predvsem
kondicijski trening. Decembra
in januarja sem že veliko ska-
kal s palico. Februarja in mar-
ca sem začel tekmovati v dvo-
rani, kjer sem trikrat preskočil
555 cm. Bil sem tudi na evrop-
skem prvenstvu v Goteborgu.
Aprila in maja se trening stop-
nuje, bil sem na Portugalskem,
privoščil pa sem si tudi teden
dni lažjega treninga v Jugosla-
viji. Junija bom treniral tri te-
dne po dvakrat na dan, julija
pa bom začel tekmovati. Av-
gust je rezerviran za Los Ange-
les, kjer moram biti optimalno
pripravljen. Julija moram sko-
čiti 560 do 570 in po štirinajstih
dneh bom odpotoval na olim-
piado.«
Miro Zalar (27 let, 180 cm,
78 kg) živi v mestu Kaskrun na
Švedskem. V začetku je igral
nogomet, pa hokej na ledu, z
vsem se je po malem ukvarjal.
Kako pa je prišel do palice pa
se ne spominja... Strah?
»Ga ne poznam. Res ne! Pa
četudi poletim na več kot
560 cm in nato nazaj na bla-
zino.«
V drugih atletskih panogah
teče na 100 m 10,9, skače v viši-
no 200 cm in v daljavo 700 cm.
Za trening mu služijo tek, gim-
nastika in dviganje uteži.
Po desetih letih je zdaj prvič
v Jugoslaviji. V Logatcu je obi-
skal staro mamo, ki ima že 80
let. Roman Lešek si ni mogel
kaj, da ga ni povabil, da bi pri-
šel v Jugoslavijo in nekaj dni
treniral z našimi skakalci, ki bi
se tako lahko veliko naučili.
»Rad bom prišel prihodnje
leto za kakšnih deset dni, da
bomo skupaj sodelovali. Kar
znam, bom rad pokazal,« je
končal simpatični Miro Zalar,
ki kljub temu, da daje bolj vi-
dez skandinavskega vikinga,
še vedno lepo in ubrano govori
materin jezik. »Samo tehniko
skakanja pa lažje razlagam v
angleščini,« je še povedal, ko
smo si stisnili roke z željo, da
na olimpiadi le poseže po eni
izmed medalj.
TONE VRABL
Republiška liga: v 20. kolu so tri ekipe s celjskega
območja dosegle polovičen uspeh. Celjski Kladivar je iz-
gubil pomembno tekmo v boju za obstanek v Murski
Soboti proti Muri 2:0, Šmartno je doma igralo samo neod-
ločeno 3:3 s Kovinarjem iz Maribora (strelci Osterc, Koko-
tec, Podvratnik), edino zmago pa so zabeležili nogometaši
velenjskega Rudarja, ki so doma po slabi igri premagali
Triglav 3:1 (strelci Pavlin, Jalušič, Stjepanovič). Lestvica:
2. Rudar (TV), 7. Šmartno, 13. Kladivar. 21. kolo: Rudar
gostuje v Ajdovščini pri Primorju, Šmartno pri vodečem
Mariboru, medtem ko bo Kladivar gostoval v Kamniku pri
Stolu, ki ima dve točki več.
Vzhodna liga: Elkroj je doma premagal Proleterca 1:0,
Steklar je igral neodločeno z Bočem 2:2, visoko pa je
izgubila Dravinja v Pekrah 4:1. Lestvica: 3. Dravinja, 4.
Steklar, 10. Elkroj. 19. kolo: DRAVINJA - Boč, STEKLAR
- Brežice in Aluminij - ELKROJ.
Pokalna tekma: na celjskem območju je bila finalna
tekma za Titov pokal, kjer je na Skalni kleti Kladivar
premagal ekipo sodnikov 8:1 in se tako uvrstil v nadaljnje
tekmovanje.
Mali nogomet občinska liga KS Žalec 5. kolo: Sušil de
Brasil - Rekreacija 0:3, Flamengo - Gradnja 1:2, Sokoli -
Juteks 4:2, Cosmos - Ferralit 3:1, Partizan - PM Žalec 2:1
in Borut - Manchester 1:4. Vodijo Sokoli 24.
Medrepubliška liga mali nogomet 3. kolo: obe ekipi
Celja sta gostovali v Zagrebu in dosegli polovični uspeh,
Penal je izgubil z Handauom 3:1 (strelec Peter Hribernik),
Aero pa premagal Gold Transformator 1:3 (strelca Perišič
2 in Videnšek 1). V 4. kolu v soboto, 12. maja se bo Penal
srečal s Taborom iz Ljubljane, Aero pa z Handauom iz
Zagreba.
TV
Na sedmi stezi
Jože Urankar, nekdanji atlet, zdaj trener celj-
skih dvigalcev uteži, bi prav gotovo želel imeti
v svojih vrstah nekaj atletov NDR, ki so na
treningu kot za šalo za »sprostitev« dvigovali
tudi po 250 kg! Izjeme niso bile niti tekmo-
valke!
Nemško reprezentanco je spremljalo tudi
številno vodstvo, ki s pogoji za trening in tek-
movanje ni bilo najbolj zadovoljno v Splitu in
na Rijeki, prehvaliti pa niso mogli odlične or-
ganizacije ter naprav na stadionu v Celju.
Samo štirje centimetri so manjkali pa bi vi-
deli nov svetovni rekord na stadionu Borisa
Kidriča! To se je zgodilo odlični metalki kopja
Petri Felke, ki je zalučala srebrno palico kar
74,72 metra daleč. Čestitala ji je tudi Nataša
Urbančič-Bezjak, kateri se je drobna Petra po-
tožila, da ji je žal za tistih nekaj centimetrov, ki
so jo ločili od svetovnega rekorda. Pa drugič!
Da je celjsko skakališče za višino primerno
sta dokazala prava mojstra, olimpijski zmago-
valec iz Moskve Wessing in njegov tovariš
Sam. Oba sta preskočila 228 cm in izboljšala
rekord stadiona. Zal pa ob obeh odličnih tujcih
ni bilo najboljših Jugoslovanov, ki so še vedno
v fazi priprav... Peter Drofenik je lepo kariki-
ral naše tekmovalce na sprejemu pri predsed-
niku skupščine občine Celje Ediju Stepišniku,
ko je trenerjem NDR povedal, da so naši tek-
movalci v formi februarja in septembra, torej
ravno takrat, ko ni tekmovanj! Čudni so ti
Nemci, da že zdaj »ropotajo« s svetovnimi do-
sežki, naši pa še trenirajo...
Mitja Pipan, predsednik AD Kladivar: »Mi-
ting je popolnoma uspel. Veliko število gledal-
cev potrjuje, da takšne prireditve potrebuje-
mo. Izredna priložnost za prisotnost atletov
NDR pa nam je za najmanj desetkrat pocenila
celotno prireditev, ki so jo podprle številne
delovne organizacije na celjskem območju pod
glavnim pokroviteljstvom Kovinotehne.«
Peter Drofenik, vodja tekmovanja: »Izredni
rezultati, lepo vreme in prijetno vzdušje, velik
obisk gledalcev, vse to je za nas uspeh in »pla-
čilo« za trud, ki smo ga vložili, da smo pripravi-
li dobro tekmovanje.«
Stanko Lorger: »Ob vsem mi je žal samo to,
da Celjani nimamo več tako močne ekipe, kot
nekdaj in da moramo danes bolj ploskati odlič-
nim tujcem, kot pa domačinom.«
Sead Krdžalič, Partizan Beograd, novi re-
korder v metu kopja: »Vesel sem dosežka in
novega državnega rekorda, kar mi daje upanje,
da sem v dobri formi in da lahko od letošnje
sezone še kaj več pričakujem.«
Giinther Rodehau, NDR: »Izboljšal sem re-
kord v metu kladiva na stadionu in postavil
tudi nov državni rekord, 80,20! Veliko pričaku-
jem od olimpiade, kjer pa bo za medaljo potre-
ben met okoli 82 metrov.«
Ilona Slupianek, NDR: »Upam, da nismo
prečudovito celjsko občinstvo razočarali, ker
nismo dosegli nobenega svetovnega rekorda!
Osebno sem z 21,49 v krogli zadovoljna, saj je
to najboljši rezultat na svetu v letošnji sezoni.
Še bomo prišli v Celje!«
Udo Beyer, NDR, svetovni prvak v metu
krogle: »Rezultat iz Celja 21,66 je najboljši le-
tos na svetu. Ali ni že to dovolj? Imam pa
občutek, da sem sposoben še za več. Hvala
čudoviti publiki!«
* * *
Med trodnevnim bivanjem v Celju so si atleti
NDR ogledali tudi proizvodnjo v tovarni šport-
ne konfekcije Toper. Njihove oči so najbolj
uhajale na čudovita zimska oblačila. Predstav-
niki Topra so povedali, da bodo letos izvozili v
ČSSR 40 tisoč komadov bund, nekaj manjša
kolekcija pa bo prispela tudi v trgovine v NDR.
Na sprejemu pri predsedniku skupščine ob-
čine Celje Ediju Stepišniku je bila tudi svetov-
na rekorderka v metu krogle simpatična Ilona
Slupianek. Tiho je povedala, da gre takoj po
sprejemu na trening na stadion. Predsednik ji
je takoj ponudil avto in ko so to Iloni povedali,
se je nasmejala, češ, kaj pa mi bo avto, saj grem
lahko peš! In res, vsi atleti NDR so iz hotela
Evrope, kjer so stanovali, hodili na stadion in iz
njega peš, peš so šli tudi v Toper in še kam.
JK-TV
Rokometne vzporednice
II. zvezna liga ženske: velenjčanke so zabe
ležile pomembno zmago v borbi za obstanek v
tej ligi, ko so doma s 14:13 premagale Split
Znova je bila najboljša Cefarinova, ki je dala
osem golov. Velenjčanke so šeste, v 20. kolu pa
gostujejo na Rijeki proti Zametu, ki je predzad
nji.
Medrepubliška liga moški: Šoštanj je doma
komaj premagal Rovinj 29:28. K zmagi je naj-
več pripomogel odlični strelec Puc, ki je dal 12
golov. Šoštanj je tretji, v 19. kolu v soboto, 12,
maja, pa igra znova doma proti zadnje uvrščeni
ekipi Krškega.
Republiška liga moški: v 19. kolu so reko
metaši Minerve in Griž devetič izgubili in sicer
v Veliki Nedelji 28:23. Virant in Zazjal sta dala
po šest golov. Minerva je zdaj šesta, v 20. kolu
pa igra doma s Poletom, ki je deveti.
Republiška liga ženske: vodeče Šmartno ji
iztržilo točko v Trbovljah proti Rudarju 16:16
Goličeva je dala 7 golov. Vodi Šmartno, osma
je mlada ekipa Velenja, desete pa Radeče. Tek
ma med tema ekipama se je tokrat končala;
zmago Velenjčank 29:10. Prihodnje kolo (12
maj): ŠMARTNO - Polana (druga s točko zao-
stanka, derbi za naslov republiškega prvaka1
RADEČE - Zagorje in Drava - VELENJE.
T\
Danes slmultanka
Franca Pešca v
Bistrici ob Sotll
Že petič se bo danes Franc Pe-
šec, ki je zlasti uspešen med ša-
histi železničarji, kjer je v zad-
njih letih med najboljšimi in
stalni član državne reprezen-
tance, ki nastopa tudi na olim-
piadah, srečal z mladimi šahisti
na osnovni šoli Marije Broz v
Bistrici ob Sotli. Srečanje je ve-
dno v mesecu mladosti, maju.
Danes se bo Franc Pešec pomeril
s kar 92 šahisti, kar je simbolična
številka, saj mineva 92 let od roj-
stva tovariša Tita. Simultanka se
je začela ob 8 uri zjutraj, pokrovi-
telj pa je ŽTO Celje, ki je šolar-
jem v Bistrici ob Sotli namenilo
darilo v vrednosti 20 tisoč din ter
nekaj olajšav pri izletu z vlakom
iz Rogatca do Kumrovca in na-
zaj.
Po končani simultanki (okoli
.11. ure) bo še razvitje šolskega
pionirskega prapora, kajti OŠ
Marije Broz ima danes svoj šol-
ski dan izpolnjen s številnimi ak-
tivnostmi.
TV
Jadralni Muk Nivo
na dveh regatah
Jadralni klub Nivo je v Čer-
varju pripravil trodnevno rega-
to, kjer je sodelovalo sedem po-
sadk iz treh slovenskih klubov.
Zmagala sta Kaučič - Grašič,
JKL pred Kadunc - Hočevar, Ni-
vo - JKL in Planinšek - Jeršič,
Nivo. Druga regata je bila v orga-
nizaciji JK Veter, Piran, v Piranu
z udeležbo sedmih posadk iz šti-
rih klubov. Zmagala sta Kaučič -
Grašič, JKL, najboljša Nivojeva
posadka pa je bila dvojica Kunta-
rič na četrtem mestu. Naslednje
regate: 2. junija na Bledu, 23. ju-
nija v Bohinju, Celjani pa pri-
pravljajo regato v septembru,
verjetno na jezeru Vonarje.
Celjani zmagali v
Čakovcu
Na tradicionalnem tekmova-
nju z malokalibersko puško v
Čakovcu je nastopilo osem ekip
iz Hrvaške in Slovenije. Ponov-
no so zmagali Celjani v postavi
Tone Jager, Mladen Petrovič in
Jože Jeram, ki je bil z 249 krogi
tudi najboljši posameznik. Petro-
vič je bil tretji.
Strelci 2alca »že« v
republiški ligi
V Žalcu je bilo regijsko prven-
stvo z zračno puško za vstop v
republiško ligo. Premočno so
zmagali strelci Žalca pred SD
Franc Šteklič, Škofja vas; SD
Alojz Kerže, Laško in SD Pre-
bold. Med posamezniki so bili
najboljši Mladen Melanšek, Ža-
lec 370; Franc Kotnik, Žalec 367,
Zeljko Lamut, Škofja vas, 365
krogov itd. Zadnja tekma bo v
Kranju in v primeru odličnega
nastopa se bodo strelci Žalca
uvrstili v republiško ligo.
Mladinci Ubele peti
v državi
V	Skopju je bilo državno pr-
venstvo za mladince v košarki,
kjer je nastopilo osem najbolj-
ših ekip republik in pokrajin-
.Mladi košarkarji Libele so pod
vodstvom trenerja Rudija Jeriča
nastopili v težji prvi skupini, kjer
so po porazih s Cibono (ob koncu
tretja) in Crveno Zvezdo (prva)
ter po zmagi nad Vlažnimi (zad-
nji, osmi), osvojili tretje mesto
ter se ob koncu borili za peto do
šesto mesto. Premagali so Dina-
mo Pančevo in osvojili 5. mesto.
Med strelci je bil 1\irk drugi s
samo točko zaostanka za zmago-
valcem. Libela je nastopila v na-
slednji postavi: Govc, Drobne,
Turk, Sušin, Ulaga, Gajšek, Ur-
banija, Teršek, Veček, Cerar, To-
mic in Radoševič.
Celjanke v finalu
V	Ljubljani je bilo polfinalno
tekmovanje najboljših keglja-
ških ekip Jugoslavije. Keglavke
Celja so osvojile četrto mesto ter
bodo tako nastopile v finalu, ki
bo sredi junija v Pulju.
Začetek priprav za
svetovno prvenstvo
V	soboto se bodo v Ljubljani
začele sklepne priprave za le-
tošnje svetovno prvenstvo v ke-
glanju. V ženski ekipi sta tudi
dve predstavnici KK Celje - Ta-
nja Gobec in Tončka Pečovnik.
Vsi kandidati za reprezentanco
bodo imeli do svetovnega prven-
stva še po tri izbirne tekme.
Skupščina SD Toper
Jutri, v petek, 11. maja bo ob
18. uri v posebni sobi hotela Ce-
leia redna letna skupščina Smu-
čarskega društva Toper, kjer
bodo ocenili zadnjo tekmovalno
sezono ter se tudi pogovorili o
novi. Skupščino bo vodil pred-
sednik SD Toper Zvone Mirt.
Trlm pohod na
Celjsko kočo
V nedeljo, 13. maja, bo ZTKO
Celje pripravila tradicionalni
t rim pohod za posameznike in
družine na Celjsko kočo. Start
bo med sedmo in enajsto uro pri
Skalni kleti, kjer bo možno dobi-
ti tudi kontrolni kartonček. Pot
bo vodila preko Pečovnika ali
Hudičevega grabna, kakor se bo
pač kdo odločil.
Novi rokometni
sodniki
Zbor rokometnih sodnikov
Celje bo tudi letos pripravil se-
minar za nove rokometne sodni-
ke. Pogoj za sodelovanje v semi-
narju je starost 18 let in veselje
do rokometne igre. Prijave spre-
jemajo do 17. maja pri ZTKO Ce-
lje, Ul. 29 novembra 2. Vsi prijav-
ljenci bodo pismeno obveščeni o
začetku seminarja.
32 šahlstov v
Rogaški Slatini
Tudi letos so v Rogaški Slati-
ni pripravili prvomajski turnir,
kjer je nastopilo 32 šahistov.
Zmagal je Godec iz Trbovelj, naj-
boljši Celjan pa je bil Franc Pe-
šec na četrtem mestu. Marjan
Črepan je bil šesti, Janez Kova-
čič in Jano Bervar osmi oz. deve-
ti ter Božo Štucl deseti.
Uspeh v Zagrebu
Na mednarodnem hitropotez-
nem turnirju v Zagrebu sta v
finalu med dvanajstimi šahisti
osvojila Marjan Črepan iz Žalca
osmo do deseto in Božo Štucl iz
Celja enajsto mesto.
Reglisko šahovsko
prvenstvo
Najboljša sta bila Franc Pešec
in Božo Štucl oba iz Celja 4,5
točke, sledijo Druškovič Roga-
ška Slatina 3, Skok Prebold in
Drobnič Šentjur 1,5 točke itd.
Aprilski turnir
Crepanu
Na aprilskem hitropoteznem
turnirju ŠK Celje je slavil Mar-
jan Črepan iz Žalca 11 točk, sle-
dijo Božo Štucl, Tomaž Mikac,
Stane Pertinač itd. Po štirih tur-
nirjih vodi Štucl 23 pred Pertina-
čem 18, Crepanom 17, Bervarjem
13, Brinovcem in Pešcem 5 točk
itd.
J.K.
V Petrovčah
Leskovšek
Na šahovskem turnirju v Pe-
trovčah je zmagal Anton Le-
skovšek iz Petrovč pred Jože-
tom Grobelnikom in Rokom Fer-
metom iz Vrbja itd.
Vrbje najboljše v
Ubojah
Ob krajevnem prazniku s«
pripravili šahovski turnir, kjer
je zmagala ekipa Vrbja pred Li-
bo jami in drugo ekipo Vrbja.
Martin Storman
najboljši
Na hitropoieznem mesečnem
turnirju v Šempetru je nastopi
lo 14 šahistov, zmagal pa je Mar-
tin Storman pred Stanetoc
Skokom itd.
Nogomet v Vrbju
Na turnirju v malem nogome
tu je nastopilo šest ekip, zmaga-
la pa je ekipa Lotosa iz Vrbja, ki
je v finalu premagala Ferralit iz
Žalca 10:2. Tretje mesto je osvoji-
la Velika Pirešica.
JOŽE GROBELNIK
Jadralni piloti v
Celju
Letošnje republiško prvefr
stvo jadralnih pilotov Slovenije
bo od 17. do 25. maja v Celju '
organizaciji Aero kluba Cel j«
Državno prvenstvo bo od 4. do
12. junija v Banja luki. Celjska
ekipa: Janez Habjan, Tomaž Ber
ginc, Janez Poglajen, Črt Rojnik
Franc Peperko, Bogdan Lilija in
Zan Pišorn.
J*
10. MAJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 17
•	Darko R. iz Maribora
je prišel praznovat Prvi maj
v Zdravilišče Dobrna. Toda
proti večeru ga je zaneslo
praznično vzdušje; prehi-
tro je praznil kozarce in po-
stal nadležno dobre volje.
Intervenirali so miličniki in
Darko je moral sobo v hote-
lu za eno noč zamenjati s
prenočiščem na celjski Po-
staji milice.
•	Milan K iz Stanetove
ulice si je »prislužil« preno-
čišče v prostorih za trezne-
nje, ker je pretepal svojo
ženo in razgrajal v stanova-
nju, ustrašil pa se ni niti
miličnikov, ki so ga prišli
opozorit.
•	Zvonko P. pozna že
kar precej celjskih milični-
kov, pa tudi prostori za
treznenje so mu že čisto do-
mači, saj tam večkrat go-
stuje. Zvonko namreč ne
zamudi nobene priložnosti
in se rad poveseli, še pose-
bej v gostilnah, kjer je pija-
ča pri roki. Slišal je, da bo-
do tudi na tomboli v Lju-
bečni točili pivo in vino, za-
to je bil seveda tudi tam.
Domov ni odnesel nobene-
ga dobitka, zato pa se je po-
trudil in dobil nagrado mi-
ličnikov: še eno prenočeva-
nje ob Ljubljanski cesti.
S. S.
Igra otrok z vžigalicami
Ob novi hiši pri kmetu STANISLAVU KUKU v Spodnjih
Grušovljah, je stala še stara, prazna stanovanjska hiša. V njej
sta se Kukova otroka igrala z vžigalicami in zanetila požar.
Le-ta se je razširil tudi na novo hišo, kjer je zgorelo ostrešje,
balkonsko okno in vrata. Škodo so ocenili na okrog 300.000
j dinarjev.
Gorelo jo podrastje
7 ha površine je gorelo v Kalah pri Šempetru. Zgorela so
mlada drevesa, podrastje in trava ob robu gozda, ki je last
večih kmetov iz Gotovelj in Podloga. Najverjetneje je do
požara, katerega škodo cenijo na 120.000 dinarjev, prišlo
zaradi odvrženega ogorka.
Razglasitev sodbe v Radovljici:
Samec, Ferš in Bojovič so krivi
Sodišče le obsodilo Samca na 4 leta In 6 mesecev zapora„
Ferša na 3 leta In 6 mesecev zapora In Bojovlča na 1 leto In
2 meseca zapora - Rožič oproščen.
Na sodišču v Radovljici
se je končalo sojenje Rober-
tu Samcu, Dragu Feršu, Vla-
du Bojoviču in Rudolfu Ro-
žiču, ki so bili obtoženi, da
so sodelovali v pretepu na
Dečkovi cesti v Celju, ko je
zaradi poškodb umrl voznik
tovornjaka Anton Kušer.
Samca in Ferša je tožilec
bremenil kaznivega dejanja
posebno hude telesne po-
škodbe, Bojoviča in Rožiča
pa za sodelovanje v prete-
pu. Ves čas sojenja pa so vsi
štirje obtoženci zanikali to-
žilčeve obtožbe in tudi zad-
nji dan obravnave - v pone-
deljek - predlagali velike-
mu senatu, da jim izreče
oprostilne sodbe.
Namestnik javnega tožilca
je v zaključnem govoru pred
senatom menil, da je dovolj
dokazano, da so vsi štirje kri-
vi za kazniva dejanja navede-
na v obtožnici. Drago Ferš
naj bi zadal Kušerju več
udarcev in ga spravil na tla,
Robert Samec pa naj bi mu
zadal odločilen udarec z brco
v brado. Oprl se je tudi na
mnenje zdravniškega konzi-
lija ljubljanske psihiatrične
bolnišnice in Bojoviču oči-
tal, da je v križišču obrnil av-
to s tem namenom, da bo
prišlo do pretepa. Tudi ka-
sneje Bojovič s svojim vede-
njem ni vplival pomirjeval-
no, čeprav v pretepu nepo-
sredno ni sodeloval.
Za Rožiča pa je tožilec me-
nil, da njegova vloga v prete-
pu le ni bila tako majhna,
zato je za vse štiri zahteval
ustrezne kazni.
Bojovičev zagovornik je
menil, da obtoženec ni kriv
in da je vsaj v prvem delu
bila njegova sposobnost ob-
vladovanja okrnjena. Kušar
je potem vse presenetil in
prvi napadel. Očitno je bil
razpoložen za pretep, saj bi
lahko tudi prehitel Bojovi-
čev avto in sploh ne bi usta-
vil, je menil branilec.
Bojovič se je po prvem
udarcu zavedal posledic, za-
to se pretepa ni udeležil. Bra-
nilec je zato zanj predlagal
oprostilno sodbo.
Oprostilno sodbo je zago-
vornik predlagal tudi za Ru-
dolfa Rožiča, če pa bi sodišče
le našlo kakšne elemente
krivde, je prosil za milo po-
gojno kazen ob upoštevanju
vseh olajševalnih okoliščin.
Oba zagovornika Ferša in
Samca sta gradila obrambo
svojih klientov na račun ob-
toževanja druge strani. Tako
je zagovornik Roberta Sam-
ca trdil, da njegov klient
sploh ni sodeloval v pretepu
in naj bi torej bil kriv za smrt
Kušar-ja Drago Ferš. Zato naj
bi Robertu Samcu sodišče
izreklo oprostilno sodbo.
Oprostilno sodbo za svoje-
ga klienta je predlagala tudi
Feršova zagovornica. Menila
je, da se je Drago Ferš od
vsega začetka le branil, saj
ga je Kušar prvi napadel. Ka-
sneje mu je sicer zadal nekaj
udarcev, a to so bili vsi ne-
dolžni udarci, ki niso mogli
povzročiti Kušarjeve smrti.
Po trditvah zagovornice naj
bi torej bil Ferš v silobranu,
ki ga ni prekoračil in bi zato
moral biti oproščen obtožbe.
Zadnjo besedo so imeli ob-
toženci, ki so vsi po vrsti ob-
žalovali, da je prišlo do takih
posledic, ki jih seveda niso
hoteli, vsi pa so tudi še en-
krat poudarili, da so ne-
dolžni.
S. ŠROT
V sredo popoldne so na temeljnem sodišču v Radovljici
razglasili sodbo udeležencem pretepa na Dečkovi cesti v Ce-
lju. Senat je Roberta Samca obsodil na 4 leta in 6 mesecev
zapora in štel za dokazano da je zadal usoden udarec (z brco v
brado) vozniku tovornega avtomobila Antonu Kušarju. Dragu
Feršu je senat prisodil 3 leta in 6 mesecev zapora, menil je, da
v tem primeru ni šlo za sil (bran, saj Kušarjev prvi udarec ni
bil nenadejan niti tako močan. Nedvomno pa je Ferš pripomo-
gel h končni posledici in je tudi zbil na tla Kušarja. Vlada
Bojoviča je senat obsodil na 1 leto in 2 meseca zapora. Menili
so, da ni dvoma, da se je zavedal dogajanja. V križišču je bil
sicer razburjen, vendar po mnenju sodišča, zaradi tega še nebi
smel tako reagirati in obrniti avtomobila. V pretepu sicer
fizično ni sodeloval, pokazal pa je določeno stopnjo agresivno-
sti. Rudolfa Rožiča je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov
oprostilo.
Odnašal pohištvo po delih
Celjski miličniki so ovadili delavca Ivana Puhlerja iz
LIK Savinja, Tozd Pohištvo in Janka Korošca iz Tozda
Zaga.
Puhler je osumljen, da je lani iz skladišča gotovih
izdelkov preko ograje odnašal sestavne dele za regal
»Vista«, doma pa ga je potem sestavil. Puhler je spravil
domov še več drugih elementov oziroma sestavnih
delov za pohištvo, vse skupaj v vrednosti nekaj več kot
130.000 dinarjev.
Janko Korošec pa je letos marca nabavil in plačal
pisalno mizo, iz skladišča pa je potem odpeljal boljšo
in dražjo za 7000 dinarjev.
S. S.
Obsojen za tatvino blagajne
Veliki senat celjskega sodišča je po ponovnem sojenju
izrekel 52-letnemu Antonu Jakulinu iz Šmarja pri Jelšah
kazen 2 leti in 6 mesecev zapora za veliko tatvino.
Jakulin naj bi septembra leta 1981 odnesel iz gostišča
K. G. v Starem dvoru pri Radečah ročno blagajno, v kateri je
bilo za skoraj 400.000 dinarjev zlata, zlatega nakita, deviz in
dinarjev ter še več hranilnih in dve delavski knjižici.
Jakulin je tudi na tokratnem sojenju zanikal, da bi ukradel
blagajno. Menil je, da sta jo verjetno odnesla njegova
znanca, s katerima se je ta dan pripeljal v to gostilno. Oško-
dovanka pa je na soočenju povedala, da je ta dan videla na
vrhu stopnišča Jakulina, ki naj bi rekel, da išče njenega
očeta. Sprva na to ni bila pozorna, kasneje, ko je odkrila, da
je zmanjkala blagajna, pa ga je takoj osumila tatvine.
Pri sodbi je senat upošteval, da je bil Jakulin že kaznovan.
Trenutno pa je še v drugem kazenskem postopku.
S. Š.
Kolesar Izsiljeval
prednost
Skozi Slovenske Konjice, v
smeri proti Mariboru, se je pe-
ljal z motorjem FRANC JARC,
28, iz Prevrata. V križišču pri
gostilni Kralj se je nasproti pri-
peljal s kolesom na pomožni
motor BRANKO JUHART, 22,
iz Pobreža in zavijal v levo tik
pred motoristom. Ob trčenju
sta oba padla in se oba huje
poškodovala.
Štiri poškodovana
vozila
Voznica osebnega avtomobi-
la ZOFIJA SEPIC, 52, iz Reke,
je pripeljala po Čopovi cesti v
Celju (iz smeri Dečkove) v kri-
žišče z Ljubljansko in vozila
naravnost proti Partizanski ce-
sti. Na semaforju je utripala ru-
mena luč, očitno pa je Sepiče-
va spregledala, da je na nepre-
dnostni cesti. Iz smeri centra
mesta je pripeljal taksist Zl-
VODRAG TRIVALIC, 28, i/.
T. Velenja in v desni bok nje-
govega vozila se je zaletela Se-
pičeva. Taksi je odbilo v leto,
kjer je trčil v dva osebna avto-
mobila, ki sta pripeljala iz sme-
ri Medloga, vozila pa sta ju RA-
MADAN KRASNIC, 34, iz
T. Velenja v in ALOJZ NA-
PRET, 65 iz Celja. Na vozilih je
škode za 420.000 dinarjev, težje
je poškodovan potnik v taksi
ju, lažje pa še trije sopotniki.
Zapeljal Je v levo
Po Ulici Na Tičnico v Šent-
jurju se je peljal z osebnim av-
tomobilom J02E PLEMENI-
TAŠ, 24, iz Šentjurja. Zaradi
neprimerne hitrosti ga je v
ostrem desnem ovinku zaneslo
v levo, kjer je s sprednjim de-
lom avtomobila zadel pešaki-
njo ANDREJO OBLAK, 20, iz
Šentjurja, ki je hodila po svoji
levi strani ob cesti. Pešakinja
se je pri padcu huje poškodo-
vala in je na zdravljenju v celj-
ski bolnišnici.
Kazensko - pravno varstvo časti
in ugleda
Varstvo te pravne dobrine se začne v ustavah (zvezni
in republiški) ter je nato razdelano v posameznih zako-
nih (Zakon o javnem obveščanju, Zakon o preprečeva-
nju zlorabe svobode tiska in drugih oblik javnega obve-
ščanja). Kazenske posledice pa so zlasti urejene v Kazen-
skem zakonu SR Slovenije in Kazenskem zakonu SFRJ.
Tu najdemo tudi temeljna načela pravnega varstva tega
področja človekove in občanove osebnosti.
Slovenski kazenski zakon ureja kaznovanje za kazniva
dejanja razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve,
opravljanja in očitanja kaznivega dejanja z namenom
zaničevanja. Postopek za vsa ta kazniva dejanja se pravi-
loma začne na zasebno tožbo. To pomeni, da prizadeti
vloži na sodišču (sam ali po odvetniku) posebej obliko-
vano vlogo, na podlagi katere začne sodišče (temeljno)
postopek zoper storilca. Ce je bilo dejanje storjeno kot
sramotitev npr. Slovenije (tudi njene zastave, grba, hi-
mne ali njenih organov oziroma predstavnika), zoper
narode ali narodnosti, kot tudi zoper državne organe,
družbenopolitične skupnosti in ostale uradne institucije
in osebe - potem začne kazenski pregon javni tožilec, ki
vloži na sodišču ustrezno obtožbo zoper storilca.
Kazenski zakon SFRJ pa ima posebej urejena določila
o kazenski odgovornosti za kazniva dejanja, storjena po
tisku, drugih sredstvih javnega obveščanja in javnih
občilih. (Kar je bilo sicer prej zajeto v nekaterih poseb-
nih zakonih). To področje bi posebej obdelali v prihod-
njem sestavku, sedaj bi le omenili, da je tu zajeta kazen-
ska odgovornost odgovornega urednika, izdajatelja, ti-
skarja in izdelovalca. V slovenskem kazenskem zakonu
pa je določena odgovornost avtorja, če so bila kazniva
dejanja storjena po tisku in ostalih sredstvih javnega
obveščanja ali na javnem shodu, o čemer tudi kasneje v
nadaljevanjih.
Področje kazenskopravnega varstva časti in ugleda pa
je še zlasti v zadnjih obdobjih predmet močnega vpliva
sprememb. Do izraza prihajajo težnje močnega podružb-
ljanja, v tem smislu, da bi se prizadetim občanom ponu-
dila možnost predhodnega urejevanja tovrstnih sporov
pred samoupravnim sodiščem (zlasti poravnalnimi
sveti). Po zakonu se to kaže skozi obveznost, da morajo
tovrstna dejanja sodišča pošiljati poravnalnim svetom,
preden steče kazenski postopek, ali pa da se morajo
stranke same obrniti na poravnalni svet, če gre za kaz-
niva dejanja zoper čast in dobro ime (tudi še zaradi
telesnih poškodb). Šele po postopku na poravnalnem
svetu, če ne pride do poravnave, začne sodišče s kazen-
skim postopkom.
Ta kazniva dejanja pa skrivajo v sebi tudi močno
nevarnost dušenja zdrave, tvorne in poštene, osebne in
družbene kritike. Ne smemo namreč prezreti, da je meja
med dobronamerno kritiko in žalitvijo marsikdaj zelo
ozka, zlasti če gre za občutljivost, neobjektivnost, prena-
petost, zahrbtnost, provokativnost in ostale negativne
težnje, ki se skrivajo za kritiko (tako dano, kot sprejeto).
Zakonodajalec je v ta namen predvidel vrsto izjem, ki jih
sodišče pri sojenju mora ugotavljati in upoštevati, kot se
odloča v kazenski odgovornosti za izrečene besede. Za-
kon zato izrecno določa, da se ne kaznujejo občani,
katerih izražanja bi sicer bila žaljiva, pa je to bilo v
znanstveni, književni ali umetniški dejavnosti; pri resni
kritiki; pri izvrševanju uradne dolžnosti, častnikarskega
poklica, politične ali druge družbene dejavnosti; pri
obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih kori-
sti. Zakon pa postavlja pri tem pogoj, da se iz načina
izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da vse to ni bilo
storjeno z namenom zaničevanja.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
SREDNJA ŠOLA ZA*
TRGOVINSKO DEJAVNOST
CELJE
Ul. 29. novembra 4
razpisuje
prosta dela in naloge
RAVNATELJA
Kandidati morajo poleg pogojev predpisanih z zako-
nom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	visoka strokovna izobrazba
-	da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj pri oprav-
ljanju vzgojno-izobraževalnega dela
-	da imajo opravljen strokovni izpit
-	da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti
-	da so družbeno-politično aktivni in pri svojem
delu uveljavljajo načela socialističnih samoupravnih
odnosov	9
-	da predložijo svojo zasnovo o načinu uresničeva-
nja programske usmeritve šole in nakažejo svojo
vlogo pri uresničevanju tega programa. Izbrani kan-
didat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepi-
som in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na
šolo v 15 dneh po objavi razpisa s pripisom »za
razpisno komisijo«.
O izidu razpisnega postopka bomo obvestili kandi-
date v 15 dneh po opravljeni izbiri.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
11	10. MAJ 1984
10. MAJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 19
propadel
preizkus
Poskus zamrznitve
stanovalcev po celj-
skih blokih je propa-
del.
Vsi so preživeli!
Neobdelano
Celjska kmetijska zemljiška skupnost ugotavlja
razveseljive podatke: medtem ko je bilo predlani
neobdelanih na tem območju še 121 hektarjev
kmetijskih zemljišč, jih je bilo lani le še 26.
No, tem bodo morali kmalu prišteti še nekaj naših
cest!
Slava
Celje še vedno slovi
kot dober organizator
športnih prireditev.
Le da na žalost na
mnogih igrajo glavno
vlogo športniki od dru-
god, domači pa so le or-
ganizatorji.
Kako pri nas se zdaj prepeva
- zdaj po Evropi že odmeva.
Pesem naša ni užgala,
prav na repu je pristala.
Skrivnost
Tako rad bi vam iz-
dal vsaj eno dobro
celjsko vest. Res je
dobra.
Pa je na žalost še
skrivnost!
Čudno
Čudno!
Mnogokrat je laže
zgraditi most prek velike
reke kot po kopnem
med dvema sosednjima
občinama!
Pozitivne stavke
Če vemo:
-	da ponekod že ne vedo več kam z mesom, ker
ga imajo polna skladišča;
-	da klanje živine že presega normalne meje in
se nekateri že tudi bojijo za stalež živine,
potem so stavke mesarjev družbeno pozitivna
dejanja!
Skrivnost
Nekateri menijo, da so bili lepaki za Skokov
memorial tako redki, kot da bi šlo za kakšno
skrivnost, ne pa za celjsko tradicionalno at-
letsko prireditev.
Ne zdravi razlogi
Tudi na našem območju vse več komunistov pri
istopu iz ZK navaja kot razlog slabo zdravstveno
stanje.
So mar res prepričani, da bodo s tem pripomogli,
da bomo imeli bolj zdravo partijo!
Delo, delo, delo...
Naši ljudje strašno radi delajo
- doma.
Zato se tudi tako veselijo kon-
cev praznikov - da se lahko v
službi spet malo spočijejo.
Koncentracija odpadkov
V celju smo znašli nov način
»urejanja« odpadkov:
do očiščevalne akcije so od-
padki ležali na raznih mestih, po-
tem pa so jih »koncentrirali« na
nekatera mesta, kjer ležijo še na-
prej.
DO VARNOST Ljubljana
TOZD Varovanje premoženja
Celje
objavlja
prosta dela in naloge
varnostnikov
na območju Celja in okolice
POGOJI:
Dokončana osnovna šola, primerne moralnopolitič-
ne kvalitete, preizkus znanja in posebni pogoji iz
pravilnika o splošnih pogojih poslovanja za OZD, ki
varujejo družbeno premoženje.
Vloge pošljite na naslov VARNOST - TOZD Varova-
nje premoženja Celje, Miklošičeva ulica 1.
Odbor za medsebojna delovna razmerja
DO OPREMA CELJE, Babno 3
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	Kvalificirani mizarji
2.	Nekvalificirani delavci,
ki so že delali v tej ali podobni stroki
3.	Pripravniki
z izobrazbo usmerjenega izobraževanje lesne smeri
4.	Delavci s popolno ali nepopolno
osemletno šolo, ki imajo veselje
delati z lesom
5.	Sprejemamo tudi prijave
učencev,
ki žele štipendijo, ter se nameravajo izobraževati v
šoli za lesarstvo.
Osebni dohodek po pravilniku
• Vsi zainteresirani naj pošljejo prijave na gornji na-
slov.
Nemiri med Grki in Turki
Ambasador na naši ambasadi v Nikozi-
ji mi pripoveduje mnogo zanimivih stvari
o Cipru. Do 390. leta so na otoku vladali
Rimljani, potem do leta 1011 Bizantinci
in Arabci, dolga leta - od leta 1372 do
1571 je bil Ciper pod Benečani in potem
307 let pod Turki. Od leta 1878 do 1959 je
bil Ciper angleški. Pravi upor proti An-
gležem se je začel leta 1955 in je trajal vse
do leta 1959. Vodje gibanja proti Angle-
žem sta bila Grivas in Makarios. Njun sen
v začetku je bil, da se Ciper osvobodi
Angležev in se priključi h Grčiji. London-
sko-ziirihški sporazum leta 1959 je omo-
gočil, da so Angleži na otoku obdržali 99
kvadratnih kilometrov ozemlja za 99 let.
Dogovorili so se tudi, da bodo Grki v
vseh pomembnejših državnih službah in
seveda tudi v vladi zastopani 70 odstotno,
trideset odstotkov pa naj bi bilo Turkov.
Glede na to pač, da je večina prebivalcev
Grkov. Kaj kmalu pa se je izkazalo, da
takšna formula ni dobra. V bistvu so Tur-
ki ostajali nemočni, saj so jih Grki pri
vseh pomembnejših odločitvah preglaso-
vali. Leta 1963 in 1964 je prišlo do velikih
nemirov med Turki in Grki, tako da so
leta 1964 morale posredovati mirovnee
črte OZN. Grki na Cipru so še vedno
sanjali o »enosisu«, torej priključitvi k
Grčiji, Turki pa so vse bolj zahtevali avto-
nomijo oziroma celo federacijo.
Dobrih deset let je potem v glavnem
vladal mir, dokler ni spet izbruhnila kri-
za, leta 1974, ko je prevrat izvedel desni-
čarski skrajnež Nikos Sampson, ki je bil
pod velikim vplivom grške vojaške hun-
te. Makarios je moral v izgnanstvo. Turki
na Cipru so na pomoč poklicali turško
vojsko, ki je izvedla invazijo na severni
del otoka. Takrat so tudi potegnili mejo
in iz severa so se na jug izselili vsi Grki, iz
juga v severni del pa vsi Turki. Danes sta
severni in južni del otoka etično čista in
mešanih naselij, kjer bi skupaj živeli Tur-
ki in Grki, pravzaprav ni več. Po padcu
grške vojaške hunte se je Makarios vrnil
nazaj na Ciper, ki pa je že bil ločen z
mejo. Turški predstavniki so zapustili ci-
perski parlament. Kako so se vrstili do-
godki kasneje, vemo.
Lani je vodja ciperskih Turkov Denk-
tas razglasil neodvisno državo Turkov na
Cipru - severni Ciper. Bistvo vseh teh
dogodkov je pravzaprav le v eni stvari:
Turki na Cipru zahtevajo enakopravnost,
torej federativno ureditev, s tem pa se ne
strinjajo Grki na Cipru in to utemeljujejo
s tem, da jih je na otoku 80 odstotkov.
Torej imajo največjo odgovornost za raz-
voj otoka. Turki spet vedo, da se Grki s
federacijo ne strinjajo. Bližnjevzhodno
krizo je Denktas izkoristil za razglasitev
neodvisne države.	o
V samostanu Kykko je imel svoj sedež nekaj časa tudi Makarios. kose je boril proti
Angležem. Sedaj je ta samostan v gorovju Trodos cilj večine turistov.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
11	10. MAJ 1984
Trozvok: pacient, okulist in optik
■■■■■HHMHHHHHHHNMMHHHH
Zanj se zavzema univerzalni optik Zvonko Wellguny
Univerzalni optik Zvonko Weilguny s svojo obrtno de-
lavnico na Tomšičevem trgu 12 v Celju, je svojo strokov-
nost dokazal in zagovarjal že pred tremi desetletji pri
odličnem češkem mojstru optiku Burešu. Kasneje je opra-
vil še mojstrski izpit in šolo za vodilni kader v obrti.
Dolga leta je bil kot znan strokovnjak predstavnik mlade
tovarne optičnih proizvodov »Jože Kerenčič« Ormož. Po
vsej domovini je seznanil in reklamiral nove proizvode
med optiki, saj so korekcijski okviri izdelani iz lahkega in
sodobnega materiala dosegli med kupci in strokovnjaki
odličen sprejem.
V želji, da bi povezal z opti-
ko čimveč kolegov, je sou-
stanovitelj Društva optikov
Slovenije, katerega predsed-
nik je. Kot tak zastopa stro-
ko doma, po Jugoslaviji in
na kongresih ter strokovnih
srečanjih v svetu. S pridom
je navezal stike naprednega
sveta in postal vez med op-
tično industrijo, optiki in
očesnimi zdravniki. Na stro-
kovnih srečanjih društva op-
tikov, ki počasi prerašča re-
publiške meje in postaja
strokovni avditorij optikov,
sodeluje vedno več okuli-
stov s strokovnimi predava-
nji.
Univerzalni optik Zvonko
Weilguny je stalno v gibanju,
družino ima v Mariboru in se
dnevno vozi v Celje, ki je že
dolga leta center vzgoje mla-
dih optikov. Pod streho
srednje tehnične šole, ki žal
nima za optike specialne <je
lavnice se šolajo mnogi fc^
doči optiki, mnogim je me^
tor v svoji delavnici ravi\,
univerzalni optik Weilguny
Strokovno urejeno delav
nico, ki spominja na optiku
atelje, je zasnoval na skorj
stoletni tradiciji celjskih op
tikov Kager in Rehar. Svoji
dejavnost je osredotočil nj
kvalitetno in strokovno izd«
lavo korekcijskih očal in s
že v prvih mesecih obratova
nja ustvaril ugled. Očala ij
dela točno po predpisanen
receptu, svetuje anatomski
pravilen izbor okvira v odno
su na zenično razdaljo. Stal
no poudarja načelo, da j«
oster in dober vid za naš«
vsakodnevne opravke ii
uspešnost izrednega pome
na. To potrjuje tudi dejstvo
da preko organa za vid zaz
navamo 80 odstotkov stvar
v okolju, z vsemi ostalimi ču
tili pa le 20 odstotkov.
Univerzalni optik Zvonki
Weilguny je zares vsestran.
ski, saj poleg očesne optik«
servisira še daljnoglede)
slušne in fotoaparate, svoji
znanje prenaša poleg ostaliŽ
mladih tudi na hčerko An
drejo, sicer bi težko zmogd
sam. Stranke so zahtevna
zato se univerzalni optia
Weilguny zavzema, da bi lah
ko vršil optometrijo in re
frakcijo ter servisiranje kon
taktnih leč s pomočjo oftal
mologov na Tomšičevem
trgu, v lastnih prostorih. Ta-
ko bi se čakalna doba za ko-
rekcijska očala skrajšala.
Srebrni jubilej celjskega Steklarja
———^MMMBBMBBMMMBMBBBMMMMBMMMi
Od skromne obrtne delavnice do sodobnega steklarskega podjetja - to Je celjskim steklarjem uspelo doseči v 25.
letih
Te dni praznuje steklarsko po-
djetje STEKLAR Celje srebrni, 25.
jubilej obstoja in uspešnega dela.
Začetki podjetja kot skromne
obrtne delavnice segajo sicer že v
leto 1945, ko so iz nacionalizirane
zasebne steklarske delavnice in bru-
silnice ustanovili državno podjetje
Kristalijo. Za svoje rojstvo pa celjski
steklarji, združeni v podjetju Steklar
Celje, računajo z letnico 1959, ko so
se pod bremeni težkih poslovnih
razmer odločili za svoje samostojno
podjetje z dvema obratoma: v Ozki
ulici v Celju in na Slomškovem trgu.
Oba obrata nista mogla nuditi
ustreznih delovnih razmer, pa tudi
oprema je bila nadvse skromna.
V podjetju je tedaj delalo 16 delav-
cev in nekaj vajencev, ki so ob kon-
cu 1959. leta ustvarili 41,8 milijona
starih dinarjev bruto prometa in
skoraj 6 in pol milijona čistega do-
bička. To niso bili zanemarljivi re-
zultati, čeprav še vedno zelo skro-
mni. Nadaljni razvoj so tedaj zavira-
le težave s pomanjkanjem ravnega
stekla, saj je slovenska tovarna ste-
kla v Novem mestu propadla, ostali
dve v Jugoslaviji pa nista mogli po-
krivati vseh potreb po steklu. Naj-
težje je bilo tako med leti 1964 in
1969, prav v času gospodarske refor-
me, ki je občutno zmanjšala tudi na-
ložbe, steklarjem pa ni dajala dovolj
dela. Celjski steklarji so za delom
odšli na različne objekte v Zagreb,
Beograd, Vršac in v Makedonijo, na
jadransko obalo in še kam.
Leta 1967 je pogorel obrat na
Slomškovem trgu v Celju z vsemi
izdelki in steklom. Začeti so morali
takorekoč iz nič in na novo, zato so
se odločili za gradnjo novih proiz-
vodnih in poslovnih prostorov na
novi obrtniški lokaciji v Cretu oziro-
ma pod Teharsko cesto. 2e od leta
1962. so imeli obrat še v Trbovljah,
od 1966 v tedanjem Velenju, skupno
število zaposlenih pa je narastlo na
52. Leta 1979 je podjetje Steklar že
poslovalo z lastnimi sredstvi brez
posojil, obrate pa so odprli še v Žal-
cu, v Ozki ulici in Kosovi ulici ter
predstavništvo v Ljubljani.
Leta 1971 so uvozili prve tračne
brusiike in vrtalne stroje, rezalne
mize, žage za steklo, kompresorje in
drugo zahtevnejšo opremo oziroma
orodja, kasneje pa so še dokupili av-
todvigalo in obnovili avtopark.
Ce danes razmišljamo o proiz-
vodnih in poslovnih usmeritvah
celjskega Steklarja, ugotovimo, da
je razvoj predviden v štirih usmeri-
tvah.
•	Steklomontaža in zasteklitev
je dejavnost, ki jo imajo organizira-
no v glavnem v obratu Cret. Gre za
montažo oziroma zasteklitev stekle-
nih securit sten, navadnih in avto-
matskih steklenih vrat, izložbenih
oken, stanovanjskih objektov in po-
slovnih zgradb (termoizolacijsko,
absorbcijsko, refleksijsko in drugo
steklo) ter industrijskih objektov.
•	Proizvodna dejavnost: Po pre-
selitvi brusilnice in matirnice v
obrat v Cretu, je stekla tudi proiz-
vodnja, in to serijska, elementov za
pohištveno industrijo, industrijo be-
le tehnike in stekleno galanterijo.
•	Storitve, namenjene občanom:
To dejavnost so zadržali pretežno v
celjski Ozki ulici.
• Trgovina na debelo: Zaradi
razvoja tudi zasebnega steklarstva
se je pokazala potreba po organizaci-
ji trgovske dejavnosti na debelo, za-
to so tudi pri Steklarju povečali to
dejavnost.
Nova proizvodna dvorana, ki so jo
zgradili v Cretu pred petimi leti po-
meni uveljavitev pogojev za sodob-
no steklarsko dejavnost in organiza-
cijo dela. V teh prostorih so lahko
oblikovali skladišče, prirezovalnico,
brusilnico, ključavničarstvo in dru-
go, naložba pa je hkrati omogočila,
da so lahko v Steklarju tudi sodobno
organizirali celoten tehnološki pro-
ces dela. Nove delovne razmere so
omogočile boljše delovno počutje,
kar ima nedvomno velik vpliv na
kakovost dela in storitev. Steklarji
so se s svojim delom in kakovostjo
uveljavili ne samo v slovenskem,
ampak tudi v jugoslovanskem pro-
storu.
Seveda bi lahko svoj prodor na
jugoslovansko poslovno področje še
okrepili, če se ne bi spopadli z mno-
gimi težavami, ki tare jugoslovansko
steklarstvo na splošno. Proizvajalce
stekla pestijo velike devizne težave,
ki jih delno lahko prenesejo na kup-
ce, ožijo paleto proizvodnje različne-
ga stekla, ponujajo drugačne dimen-
zije od zaželenih s strani predeloval-
cev, že skoraj praviloma po višjih
cenah in podobno. Projektanti teh
razmer ne upoštevajo dovolj prožno,
in izvajalce je potem težko zadovolji-
ti, na primer, z barvnimi in negorlji-
vimi stekli, ki jih na domačem trgu
sploh ni in je treba zanje odštevati
samo dragocene devize. Celjski Ste-
klar se sicer dobro povezuje z neka-
terimi izvozniki, sicer bi moral vča-
sih odklanjati zanimive poslovne
ponudbe.
<0. MAJ 1984
vZ^mmmm^mm
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
11	10. MAJ 1984
10. MAJ 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
11	10. MAJ 1984
V enem košu šest vrst lesa
V Mali Reki, ki je skrita v nederjih
tamkajšnjih hribov, odetih v gozdo-
ve, pašnike, sadovnjake in v tem času
cvetoče resje, živita Pavla in Rajko
Zmrzlak. Pavla je vse življenje kme-
tica, Rajko pa je invalidski upokoje-
nec Gozdnega gospodarstva Žalec.
Pavla Zmrzlak ima posebnega ko-
njička, ročno izdelovanje košev in
košar, velikih, pa tudi miniaturnih,
za okras.
Največ se s tem ukvarja pozimi, ko
je manj dela okoli hiše. Plete že dobrih
štirideset let, po njene izdelke pa radi
prihajajo ljudje, da si z njimi olepšajo
stanovanjske prostore.
»To je delal že moj oče. Pri hiši nas je
bilo sila veliko otrok pa so mama rekli,
kar začnite delati, da ne boste sitni. In
sem začela. Doslej sem naredila men-
da že okoli 800 komadov, samo letos že
40 in to zato, ker je bila dolga zima ter
je bilo več časa.
Sest vrst lesa je v enem košu! Javor-
jev je za napeljevanje, kostanjev, dre-
nov, srebot, vrba in leševje. Vse nabi-
ram sama, nato pa je treba les obeliti in
vse sveže povezati. Pol metra visok
koš naredim v enem dnevu, samo mo-
ram imeti ves material doma. Majhne
koške in košarice imajo ljudje doma za
okraske. Izdelujem tudi velike koše, ki
smo jih včasih potrebovali za pot v
trgovino, da smo vse potrebno domov
prinesli. Pri košu je spodaj kostanj in
srebot za na hrbet ali dno. Potem pride
čeljust, ki pomeni nosilnost za koš, pa-
ziti je treba na sprednje lice, da je rav-
no in da ga lahko neseš. Ruče smo
včasih iz trt napeljevali na spodnji rav-
ni del. Vsako vitro je treba pravilno
oblikovati in sproti splesti, ker se dru-
gače prehitro posuši, zalivati pa se ne
sme. To je čisto ročno delo, kjer potre-
buješ samo nož cepilnik.«
Pavla Zmrzlak dela majhne košarice
premera deset centimetrov zadnja štiri
leta, medtem ko je prej delala samo
velike koše in košare.
Pavlina mladost je bila težka, saj je
bilo doma 12 otrok, od katerih jih je še
osem živih. Oče je rudaril v Trbovljah,
mama pa je kmetovala, kot danes
hčerka Pavla. Domačin je tudi mož
Rajko, kjer je bilo šest otrok, oče Ja-
kob in mama Barbara pa sta bila kme-
ta. Pavla in Rajko pa imata dva sinova
Rajka in Petra, ki sta zaposlena v Tek-
stilni tovarni Prebold. Med kopico ko-
šev in košar skromna Pavla in Rajko
povesta, da sta z vsem zadovoljna, ker
sta navajena vsega hudega, kar sta pre-
živela v mladosti pa tudi kasneje.
TONE VRABL
Štorklje tudi pri nas
Posnetek, ki ga vidite, ni narejen kje v Prekmurju, kjer ji
štorkelj dovolj, temveč v Podlogu pri Šempetru. Na elektrif
nem drogu si je ta velika ptica spletla gnezdo, kar pomen;
da ji je tukaj všeč in da namerava tukaj tudi ostati. Tega sm<
lahko le veseli.	T.TAVČAI
Dva stara mlliiona za nevesto iz Andraža
V Savinjski dolini običaj, da nevesto, preden gre h poroki, šrangajo, še vedno živi. Tudi minule
soboto so fantje iz Andraža nad Polzelo pripravili za nevesto Rozalijo Bršek in ženina Franca
Medveda iz Raven nad Šoštanjem, šrango. Tokrat so se zares dobro pripravili, temu primeren p£
je bil tudi izkupiček. Za nevesto so priče in ženin plačali dva stara milijona, kar je za ta krai
rekord.	~	T.TAVCAS
Čiv, čiv... čiv
si bom gnezdo izgradil
ker sem ugotovil
da tudi šport je lahko gnil.
Razstava psov
v Žalcu
Praznične dni so popestrili
v Žalcu z zvezno razstavo
psov številnih pasem. Pri-
pravila sta jo Kinološko in
lovsko društvo Želec, udele-
žilo pa se jo je kar 240 lastni-
kov štirinožcev iz Slovenije
in drugih republik ter Av-
strije, Italije, Švice in Zvezne
republike Nemčije.
Kljub hladnemu vremenu
je razstava v Športnem par-
ku privabila številne ljubite-
lje psov. Lahko so si ogledali
najlepše primerke lovskih
psov, nemških ovčarjev ter
naše pasme, to sta kraški ov-
čar in šarplaninec, veliko
simpatij pa so pri gledalcih
požele tudi druge pri nas
bolj redke pasme kot so pe-
kinezi, pudli, doge in drugi.
Za najboljšega psa razstave
je komisija izbrala nemškega
prepeličarja, lastnika Vinka
Razgorška iz Slovenj
Gradca.
Na sliki: Utrinek z raz-
stave.
TONE TAVČAR
Tone Tavčar: Pletenka vedno prav pride.