DELA ENOTNOST V. Ni nujno, da moramo odgovarjati, lahko se izgovorimo, da je tehtnica pokvarjena... Karikatura: ANDREJ NOVAK ČETRTA SEJA CK ZKS: Gospodarski in družbeni cilji reforme so nerazdružljivo povezani S kakšnimi sredstvi in na kakšne načine zagotoviti najučinkovitejše uveljavljanje sklepov III. plenuma CK ZKJ — to je bilo osrednje vprašanje IV. plenarne seje CK ZK Slovenije, ki je minuli četrtek in petek razpravljala o nalogah slovenskih komunistov pri uresničevanju družbenih in gospodarskih namenov reforme. Plenum je poudaril, da morajo vsa prizadevanja komunistov biti usmerjena k nadaljnjemu razvijanju samoupravnih odnosov in uresničitvi reforme ter k uveljavljanju tistih progresivnih sil, ki se zavzemajo, da bi delovni človek svobodneje odločal o presežnem delu in da bi se dosledneje preprečevali vsi poskusi odtujevanja pravic delovnih ljudi in delovnih organizacij. »Ker hkrati z reformo niso ^Ogli biti rešeni vsi problemi ?°sPodarskega sistema — stabi-,'^cija trga in usklajevanje cen 11 s tem normalnejša gospodar- ska poslovnost, omejevanje proračunske in druge potrošnje in podobno — je mnogokrat upravičena kritika pa tudi demago-ško kritizerstvo ulice preglasilo l S Naj se zdi komu še tako čudno, vendar nekateri 'pojavi pričajo, da je del naše samouprave odšel v ilegalo. Kako si sicer razložiti številne primere, ko delavski sveti ne dovoljujejo prisostvovati svoji seji članom kolektiva, čeprav obravnavajo njihove pravice in dolžnosti? In spet primeri, ko morajo delavci na zaslišanje pred samoupravne organe, potem pa morajo čakati na njihovo odločitev pred zaprtimi vrati, čeprav je očitno, da bo sklep neposredno posegel na področje njihovih pravic iz dela. In da ne govorimo o primerih, ko se upravni odbori ali centralni delavski sveti za zaprtimi vrati — skoznja spuste le predstavnike tako imenovanega strokovnega ko- SAMOUPRAVA V »ILEGALI« legija in upravnega vodstva — izrekajo za ali proti integracijskim procesom, čeprav še nimajo nobenega konkretnega podatka, ali bi bili taki procesi ekonomsko upravičeni ali ne. Kasneje je seveda tudi razprava v kolektivu organizirana tako, da se kolektiv mora pod dokazi tendenčno zbrane dokumentacije izreči za, milo reženo, vnaprej sugerirano varianto. Nič koliko je tudi primerov, ko ostane pod nekakšno spovednoHtnolčečnostjo v delavskih spetih in upravnih odborih nadaljnja investicijska politika podjetja, podatki o poslovnem uspehu, problemi rekonstrukcije in razširjanja proizvodnje. Primerov je veliko. Naj zato le citiramo mnenje člana sindikata v eni izmed delovnih organizacij: člani kolektiva vedo več o delu partijskega aktiva kot o delu našega delavskega sveta. Res je, ko pravimo, da nam je marsikje zatajil sistem lnformiranja in obveščanja. Res je, a vprašanje je, če nas ta »res« tudi že opravičuje. A še bolj kot to, da si v delovnih organizacijah ne znamo, marsikdaj tudi nočemo, izoblikovati sistema informiranja, je res, da smo že v metodah dela predstavniških organov samouprave usmerjeni na sklepanje za' zaprtimi Prati. Namesto da bi se osnove nadaljnje politike formi-Tale že v javni obravnavi med proizvajalci v delovnih enotah, seveda na osnovi gradiva služb podjetja, so sklepi na3Pogosteje že predestinirani v samoupravnih organih, Potem pa samo še zavoljo nekakšne demokratičnosti gre-0 p javno obravnavo, če seveda sploh gredo. lahvn ko bi iskali globlje vzroke za ta pojav, bi spet ugotavljali: nerazmerjene pravice in pristojnosti samoupravnih organov, neizoblikovani ekonomski odnosi in in)° nernaterializirana samouprava neposrednih proizva-cev. Skrivam.n c o m rtrnčeliem. nnslovnih skrivnosti. individualno ---„ odgovornost pa smo tudi v predstavniških samouprave zamenjali s kolektivno odgovornost-voCiP°°os^ zai0’ ker je tako najlaže uveljaviti svojo Vor'r°Sledice? Mar ne bi smeli v vseh teh Primerih 9°-tudi ° tem> čla je birokratizem pognal svoje korenine p samoupravnih organih? sind'j, namesto komentarja zaključimo z mislijo člana cipjr, ata’ ki smo ga že prej omenili. Takole je dejal: . mvci. *>,,• ---- ■ -----------kadar se naj bi pri nas pogosto zamahnejo z roko, Puaprej1 v javni razpravi, češ, saj je tako že vse BOJAN SAMARIN ■■■■■■■■■■■■ Četrtek, 31. marca 1968 št. 12, leto XXH vse tiste pozitivne rezultate, ki jih je reforma že dala. Tako se naše organizacije Zveze komunistov le prepogosto niso znašle v zmedi te splošne kritike, ali pa so bile celo na obrambnih pozicijah birokratizma in ozkosrčnega lokalizma ter nacionalizma.« S temi besedami je politični sekretar ZK ZKS Miha Marinko v svojem uvodnem govoru na plenumu opisal razmere, v katerih je v poreformnem času delovala Zveza komunistov Slovenije in katere so porodile različne probleme v vrstah komunistov. Plenum je o vseh teh problemih izčrpno razpravljal, na tem mestu pa bomo izdvojili le tiste, ki najbolj neposredno zadevajo življenje in delo v naših delovnih organizacijah. ODSTRANJEVATI DEFORMACIJE V DELOVNIH KOLEKTIVIH Slovenski komunisti se zavedajo, da prepuščanje vedno več pravic in sredstev delovnim organizacijam le omogoča, ne pa tudi samo po sebi zagotavlja krepitev samoupravnih odnosov v delovnih kolektivih. Zato morajo komunisti v delovnih organizacijah zelo odločno, kritično in pogumno odstranjevati vse. odpore in deformacije, ki ovirajo ali celo preprečujejo nenehno krepitev samoupravne vloge delovnega človeka, načel nagrajevanje po delu in uresničevanje drugih nalog reforme. Dejstvo je, da kljub opredelitvi ciljev in nalog reforme še niso rešena številna konkretna vprašanja, javljala pa se bodo tudi nova vprašanja. V nasprotju z duhom reforme bi bilo, če bi si prizadevali za idejno in akcijsko enotnost komunistov tako, da bi dušili ustvarjalno (Nadaljevanje na 3. strani) TOPILCI BELEGA ZLATA V KIDRIČEVEM FOTO SLUŽBA DE PREVEDBA \ TN VALORIZACIJA STA ODKRILI SLABOSTI V POKOJNINSKEM SISTEMU_____________ Odpraviti bistvena protislovja 9 Pokojninski zakon je za precej upokojencev ure-: dil pokojnine bolje, kot so; bile urejene po prejšnji za« konodaji. Njegova določila' so ugodna za tiste, ki so ali še bodo uveljavljali po-j kojnino po novem. Vse to moramo priznati »mlademu« zakonu. • V zakonu pa je tudi vrsta pomanjkljivosti, ki jih boleče občutijo »stari« upokojenci. S O slabostih, ki sta jih odkrili prevedba in valorizacija, te dni razpravljajo v skupščinskih organih. • Zmanjšati razlike med starimi in novimi pokojninami in izpopolniti sistem tako, da bodo pokojnine dobile realno kupno moč — zahteva sindikatov. O malokaterem zakonu smo toliko razpravljali kot o novem pokojninskem zakonu. Dali smo vrsto pripomb ter predlogov. Ko je bil zakon sprejet, smo dejali, naj njegova določila zaživijo, napake, ki se bodo v praksi pokazale, bomo popravili. Več kot leto dni je dovolj dolga doba, da so se pokazale slabe in dobre strani zakona. Za slabe strani zakona je ta doba še predolga. Boleče jih čutijo vsi tisti, ki so upravičeno pričakovali, da (Nadaljevanje na 4. strani) STR 2' ,> SPECIALITETA: DELOVNI SPORI STR 3: V JUGOSLOVANSKIH SINDIKATIH STR 4: KAR JE DANES NOVO, JE JUTRI ~r LAHKO ZASTARELO STft. 5- DELAVCI NIMAJO MOŽNOSTI POVEDATI, KAJ JIH TEŽI STR. 6: TOVARNA HRANE: D/f ALT NE STR 7: »SKRITE REZERVE« V DOPOLNJEVANJU IZOBRAZBE STR 8: ZNANJE TUJIH JEZIKOV -POMEMBNA DRUŽBENA DEVIZA MATERIALNI POLOŽAJ KULTURNIH DEJAVNOSTI: DVA RAZLIČNA VPRAŠAJA NAD SAMOUPRAVLJANJEM Minulo sredo je bila razširjena seja Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Vsebina razprave in dogovorov: materialni položaj kulturnih dejavnosti. Torej tema, ki ji je ta forum zadnji dve leti, spričo zelo zamotanih problemov v šolstvu in zdravstvu, posvetil manj pozornosti. Ce bi hoteli strniti tri osnovna stališča, ki jih je ta forum na igvoji seji izoblikoval tudi kot napotilo za konkretnejšo sindikalno akcijo, potem je treba zapisati vsaj tole: • Smo neposredno pred izdelavo srednjeročnih družbenih načrtov. V to razpravo bi se moral sindikat pravočasno vključiti. Ko se bomo namreč v javnosti opredeljevali, kakšno mrežo kulturnih institucij naj bi v prihodnje imeli, moramo terjati, da bo družba za svoje odločitve tudi sprejela nase materialne odgovornosti. Seveda bo pri tem treba izhajati iz stopnje naše produktivnosti, našega narodnega bogastva, a prav tako upoštevati tudi tiste elementarne kulturne potrebe, brez katerih ne moremo pričakovati višje stop- nje produktivnosti in kvalitetnih sprememb v samoupravljanju. Večja trdnost mreže kulturnih institucij in večja trdnost materialne osnove za kulturne dejavnosti je namreč edini garant, da bi se tudi samoupravljanje v kulturi lahko uveljavilo: da bi dosegli večjo zavzetost kulturnih delavcev za take notranje odnose v kulturnih institucijah, ki bodo kar najbolje sproščali ustvarjalne sile vseh; da bi lahko uresničili pravičnejšo delitev dohodka na osnovi delovnih in ustvarjalnih uspehov posameznikov in kolektivov. Dokler vse- ga tega ne dosežemo, lebdi nad samoupravljanjem v kulturnih dejavnostih vprašaj. Vprašaj, ki nima nič opraviti z našo načelnostjo, temveč le z zaviralno prakso. Resnici v prid je namreč treba povedati, da po reformi v slovenski javnosti ni bilo kaj dosti govora o tem, kolikšno fronto kulturnih institucij bomo lahko obvladovali, kaj je spričo tradicije in kvalitete postalo za to di ■ lemo nesporno, kaj pa je tisto na področju kulturnih dejavnosti, kar so porodile v preteklosti zgolj subjektivne želje, dobre zveze z ljudmi, ki so odločali in še kaj podobnega- Če se je po reformi kaj spremenilo, se je le to, da so se za nekatere dejavnosti ali institucije »zategnili proračunski pasovi«, da so nam nekateri finančniki po svoji logiki »odkrivali notranje rezerve najprej v kulturi«, kar pa nam je zapustilo nemalo političnih te- žav. Zato bi sindikati predvsem morali odstranjevati vzroke, ki posameznikom in kolektivom vsiljujejo vprašanj nad samoupravljanjem! • Vprašaj nad samoupravljanjem v kulturi pa je pred dnevi na slovenskem simpoziju o kulturi nekdo zapisal tudi v jeziku, ki je povsem načelne narave: Sem (ali smo) za kulturo v samoupravljanju v gospodarstvu, toda nisem (ali nismo) za samoupravljanje v kulturi. Namigovanje torej, da bodimo »oprezni« pri uvajanju samoupravljanja na tako imenovanem negospodarskem področju, češ, tu so rezulati institucij odvisni od bistvenih kreatorjev ali strokovnih delavcev. Sindikat taka »tolmačenja« samoupravljanja v kulturi seveda odklanja, kot odklanja take odnose, ki bi v katerem koli delovnem kolektivu dolžnosti nalagali vsem članom (Nadaljevanje na 7. strani) e MARIBOR-TABOR: **** ■ *... „ i -1 vlv.’.y: ■■■ ■ ■: Na gluha ušesa? Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju je povzročil v javnosti precej hude krvi. Predlagatelja osnutka — Zvezni sekretariat za delo in Zvezni sekretariat za zdravstvo in socialno politiko — ga zato ponovno proučujeta. Med zavarovanci delavci pa je vendar ostala v spominu prva varianta, po kateri bi poleg mnogih drugih sprememb prevzeli zavarovanci nov del stroškov ZANJE, KOT ZA ŠTEVILNE DRUGE OTROKE BI VELJALO, DA SO VARSTVENA USTANOVA SAMI SEBI FOTO SLUŽBA DE NOVOGORIŠKI SINDIKATI O OBLIKOVANJU INTERNE ZAKONODAJE:_______________ Dobri odnosi -urejeni odnosi Velja obnoviti nekaj znanih dejstev. Tako aprila letos poteče dve leti, odkar so v delovnih organi-zacijah sprejeli svoje statute. In če se držimo zakonitih rokov, 8. aprila letos poteče čas, ko bi morale delovne organizacije izoblikovati in uzakoniti splosne akte, medtem ko bi morali biti statuti usklajeni z novimi zakonskimi določili že do konca prejšnjega leta. Cas priganja. Še veliko bolj pa priganjajo brezpravnost, pogosto tudi samovolja v prikrojevanju pravic in neurejenost notranjih odnosov. zdravstvenega varstva. e Na osnutek zakona sta rea- „ girala Zvezni in Republiški 2 odbor sindikata delavcev druž- S benih dejavnosti. Na njune 3 opombe se opirajo tudi delav- 3 ci, ko protestirajo proti neka- « terim določbam spremembe za- « k ona. Splošni razpravi o pred- 5 logu zakona se je pridružil tu- ” bi ObSS Maribor-Tabor, ki je -posvetil plenarno sejo tem g problemom. g Kaj je pravzaprav najbolj s vznevoljilo zavarovance v 9 osnutku zakona? Na plenumu » so prisotni med drugim tako 2 povedali: »Menimo, da sta g predlagatelja iskala dodatna 3 sredstva pri zavarovancih, to 3 je pri delavcih. Ti pa nosijo že n tako pretežen del prehodnih 2 bremen pri uveljavljanju re- 3 fcrmnih ukrepov. Medtem pa ” ne terjata odločno od zdravst- S venih ustanov, naj racionalne- „ je izkoriščajo sredstva in ure- 5 dijo smotrnejšo organizacijo 3 zdravstvene službe.« 16 Na področju nekdanjega * mariborskega okraja je vrsta g manjših zdravstvenih ustanov, S ki zavoljo nerentabilnosti dra- g žijo celotno zdravstveno služ- a bo. Na plenumu smo slišali, da " je na primer v neki maribor- S ski zdravstveni ustanovi samo | ena uslužbenka stalno zapo- 3 slena, vsi zdravstveni delavci pa delajo honorarno. Tako se a želi ohraniti skoraj vsaka am- 5 bulanta in za vsako ceno. Vsa- S ka vas teži za svojo ambulan- g to, čeprav imamo razmeroma -dobro urejeno telefonsko službo in avtomobilski promet. | Vsako mestece meni, da mora « imeti svojo bolnišnico. Tako 5 na primer kapacitete bolnic v £ Črni in Slovenj Gradcu niso ” zasedene in zavoljo tega pri- S tiskata obe ustanovi na zviša- = nje cene za oskrbni dom. Po- 3 dobno je s komunalnimi zavo- a di za socialno zavarovanje. In- “ tegracija si v zdravstvu in so- g cialnem varstvu komaj utira š pot, čeprav je prav v tem prvi S korak k smotrnejšemu in | bolj gospodarnemu izkorišča- „ n ju sredstev socialnega zava- 2 rovanja. Udeleženci plenuma g so tudi poudarili, da ne težijo j za osiromašenjem zdravstvene « službe s tem, ko se branijo no- S vib dajatev. Vztrajajo pa pri *| tem, da služba socialnega za- 3 varovanja najprej v svojih vr- a stah naredi red. ^ Na plenumu pa smo med | drugim slišali tudi tole boja- g zen, ko so člani posredovali | mnenja delavcev v kolektivih: g »Bojimo se,« pravijo delavci, 5 »da naše razprave, protesti in ~ protipredlogi i>e bodo mnogo £ zalegli, da zakonodajalec vsega „ tega pri končnem predlogu ne S bo upošteval in da bo napravil 3 po svoje, tako kot se je že j* mnogokrat zgodilo pri končni ” formulaciji zakona.« § I. V. I DELAVSKA ENOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZPJ za Slovenijo Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List te ustanovljen zv novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva ln uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 31 66 72, 31 24 02 In 31 00 33. uprave 31 00 33. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-365 — Posamezna številka stane N. 50 par — 50 starih din — Naročnina Je četrtletna N. 6,50 din — 650 starih din — polletna N. 13 din — 1300 starih din In letna N. 26 din — 2600 starih din — Rokopisov ne vračarr« — Poštnina plačana v gotovini — Tisk In kllšell CZP »Ljudska pravica« Ljubljana V STATUTU »ČRNO NA BELEM«, V PRAKSI PA ... ' 1 i z' X NEURESNIČENE DOLŽNOSTI IN PRAVICE V času reforme so se naloge družbeno političnih organizacij bistveno povečale. Družbeno politične organizacije jih skušajo uresničiti z drugačnimi metodami dela kot pred reformo, kar je dalo povod za trditve, da gre za nove naloge in novo vsebino političnega dela. O »novih nalogah« in o »spremenjeni vsebini političnega dela« razpravljajo v zadnjem času tudi sindikalne organizacije, o tem je tekla beseda tudi na zadnji seji organizacijsko kadrovske komisije pri Republiškem svetu ZSS. Bo torej treba politično dejavnost sindikatov v prihodnje res bistveno spremeniti? Razgovor o povečanih nalogah sindikata v času reforme na seji te komisije je pokazal, da čakajo tudi v spremenjenih razmerah gospodarskega in družbenega življenja sindikalne organizacije iste naloge, toda — lotevati se jih bodo morale na nov način, predvsem pa v duhu statuta Zveze sindikatov Jugoslavije. Že v statutu je dejavnost Zveze sindikatov načelno zelo jasno opredeljena, le statutarna določila je treba uresničiti v praksi. Katera so ta določila, ki jih doslej še nismo uspeli uresničiti? Med načeli, ki so se v praksi doslej še najmanj uveljavila, je načelo, da mora biti delo sindikalnih organizacij in organov javno. Statut Zveze sindikatov tudi zelo jasno pravi, da so »sindikalni organi dolžni obveščati članstvo o svoji aktivnosti in da so za svoje delo odgovorni članstvu, volilnemu telesu in javnosti«, medtem ko morajo biti stališča, priporočila in odločitve sindikalnih organizacij »izraz medsebojnih raz- prav in boja mnenj«. Že približna ocena dejavnosti posameznih sindikalnih organizacij pa pove, da je praksa sindikalnega dela polna primesi birokratskega ravnanja in ukrepanja in zato močno v nasprotju s temi načeli statuta. Ko razmišljamo o vsebini, oblikah in metodah dela sindikatov, kaže opozoriti še na nekatere dolžnosti in pravice članov sindikata, ki so zapisane v statutu »črno na belem«, toda člani sindikata teh dolžnosti ne izpolnjujejo, svojih pravic pa so ne poslužujejo. Med takšnimi dolžnostmi člana sindikata je dolžnost, da sodeluje v delu sindikata pri oblikovanju stališč, sprejemanju odločitev in pri njihovem uresničevanju in da se ravna po statutu sindikata, med pravicami, ki jih ne izkorišča v zadostni meri, pa je pravica, da je obveščen o delu sindikalnih organizacij in organov, da izraža svoje mnenje in predlaga ukrepe za izboljšanje njihovega dela ter da predlaga in da zastavlja vprašanja svoji organi- zaciji, organom svojega sindikata in Zveze sindikatov. Že ta kratek povzetek nekaterih načel statuta ZSJ pove, da vsebine dela sindikatov tudi v spremenjenih razmerah družbenega življenja ne kaže bistveno spreminjati. Hkrati pa opozarja na bistveno nalogo sindikatov v sedanjem času: svojo dejavnost so dolžni poglobiti in poživiti s takšnimi oblikami in metodami dela, s katerimi je mogoče v celoti uveljaviti stališča sindikatov o različnih gospodarskih in družbenih problemih v naši samoupravni praksi. V. B. Pojasnilo Na strani 6. Delavske enotnosti št. 10 z dne 17. 3. t. 1. ste v rubriki »Ali veste?« navedli, da se po novem navodilu SDK mora posebej plačevati prispevek za Zavod za zaposlovanje, ki se je prej plačal skupno s prispevkom za socialno zavarovanje. S tem v zvezi poudarjamo, da navodil za plačevanje prispevka za zaposlovanje ni izdala SDK, temveč da je pravilnik o obračunavanju in plačevanju tega prispevka izdal zvezni sekretar za finance v soglasju z zveznim sekretarjem za delo. SDK torej samo po predpisih kontrolira pravilnost plačevanja teh prispevkov. Sindikalna podružnica Službe družbenega knjigovodstva podružnica 504, Ptuj ZAOSTANEK V OBLIKOVANJU INTERNE ZAKONODAJE Kratek povzetek ankete, ki jo je opravil občinski sindikalni svet v Novi Gorici februarja letos v 63 gospodarskih organizacijah, bo pripomogel k oblikovanju prve sodbe, koliko so si novogoriški kolektivi prizadevali urediti notranje odnose. Tako je od 56 gospodarskih organizacij, ki so na anketo sindikatov sploh odgovorile, 44 organizacij obravnavalo problematiko usklajevanja statutov z novo zakonodajo na' svojih samoupravnih organih ali na zborih delovnih ljudi; v obravnavo občinski ^skupščini je poslalo statute 34 organizacij, od teh pa jih je bilo dokončno sprejetih le 22. Tako s statuti. Veliko slabše v pripravah splošnih aktov, pravilnikov in vse druge notranje zakonodaje. Z zakonom določen skrajni rok, to je 8. april letos, zavoljo tega pomeni samo še formalnost. In vendar- sindikati v novogoriški komuni odločno protestirajo proti sleherni formalnosti v urejevanju interne zakonodaje. Če že v delovnih kolektivih ne bodo uspeli izoblikovati svojih pravnih aktov do zakonitega roka, potem je treba na vsak način opraviti to zahtevno nalogo še v letošnjem letu. Ne kot kampanjsko akcijo pod pritiskom časovne stiske, temveč kot prvo fazo v iskanju novih norm v notranjih odnosih. Medsebojna razmerja med zaposlenimi se namreč nenehno spreminjajo, ker to zahteva tudi razvoj proizvodnje in poslovanja. Zato tudi sindikati zavračajo tezo nekaterih »zakonodajalcev« v delovnih organizacijah, da je možno izoblikovati in uzakoniti interno zakonodajo enkrat za vselej. KALNE VODE NOTRANJIH ODNOSOV Dosedanje izkušnje o vplivih interne zakonodaje na obliko- Specialiteta: delovni spori j Po gospodarski reformi je ! število onih, ki iščejo dobrega I odvetnika, da bi jim pomagal ; iz zagate, še naraslo. Odpove-» di, invalidnine, upokojitve, do- ■ datki..., same na moč občutljive stvari, ki povzročajo Iju- \ dem nemalo preglavic. In vse-: ga tega danes ni malo. Zato ni prav nič čudno, da ima med- • občinska služba za pravno po-l moč pri Republiškem sindikal-S nem svetu vse več strank. »Leta 1964 je dala naša pi-| sama 1378 nasvetov, na sodi-5 šču pa smo zastopali stranke ■ v 452 zadevah,« pravi odvetnik ■ Alojz Poljanšek, vodja medob- * činske službe za pravno pomoč ■ v Ljubljani. »V minulem letu S smo število uslug skoraj po-Š dvojili, tako da smo nudili ; 2333 nasvetov in sprejeli v za- ! stopanje skoraj 600 strank!« »Ste morali pisarno pri tem j kaj okrepiti?*i »Kje pa! Še vedno smo tu le trije odvetniki in prav toliko pripravnikov. Krepkeje smo zavihati rokave, pa je šlo.« Ljudje, ki iščejo pomoč v pi-\ sami, so po večini delavci, j uslužbenci v administraciji in ! upravi. Visokokvalificiranih l strokovnjakov v pisarni ne vi-| dijo mnogo. »Sprejmemo vsakogar,« pri-! povečuje odvetnik Poljanšek. \ »Danes so nas obiskali admi- nistratorka, snažilka, neki delavec in še drugi. Dela je več kot dovolj. Nerodno je, kadar se zatečejo k nam ljudje iz drugih republik. Mi sprožimo postopek, pravda se pogosto zavleče tudi na leto dni in več, medtem pa stranka pobere šila in kopita in je potlej ni več na spregled.« »Odvetniške usluge imajo razmeroma visolco ceno. Imate dosti dela z opomini za povračilo stroškov?« »Glede tega je naša pisarna nekaj posebnega, če lahko tako rečem. Strankam skorajda ne zaračunavamo stroškov, zato imamo seveda deficit, ki ga krijejo ljubljanske občine in republiški sindikalni svet. Težko je namreč terjati denar od tistih, ki se znajdejo v težavah. Če pa ugotovimo, da ima stranka možnosti za povračilo stroškov, potlej zaračunamo po tarifah iz leta 1958. Te so seveda minimalne ...« Res je nenavadno, da lahko dobiš pravnika, ne da bi pri tem krepko segel v žep. Med odvetniki se je namreč že malce udomačila navada, da redkokdaj prevzamejo spore v zvezi z delovnimi razmerji, invalidninami, zavarovanji, ki zahtevajo veliko dela, še več pa znanja. Tako ni naključje, da iščejo zaposleni pomoč pri medobčinski službi za pravno pomoč iz najrazličnejših krajev naše domovine. »Mirno lahko trdim,« pravi odvetnik Poljanšek, »da je naša pisarna edina v Sloveniji, ki je specializirana. V glavnem rešujemo vprašanja delovnih sporov. Področje je močno deficitarno, zato se ga drugi odvetniki kar se da otepajo. Pa ne gre tu samo za vprašanje denarja. Problem je poleg tega tudi v tem, da malokdo zares dobro pozna predpise oziroma pravna stališča v delovnih sporih.« »Kako pa kaj zaležejo vaši nasveti, vaša pravna pomoč takole v praksi...?« »Na to vprašanje bi lahko odgovoril s številko, saj smo to izračunali. Ker pa pri odvetniškem delu zaenkrat še nimamo nekih zares objektivnih meril za uspeh oziroma neuspeh, raje molčim. Tudi zaradi svojih kolegov in zato, ker lahko vsak odgovor razumemo na ta ali na povsem drug način. Veliko je odvisno od tega, s kakšnimi primeri imamo opravka. No, vsekakor lahko rečem, da v veliki večini primerov uspemo, ali dosežemo poravnavo.« »Vsak poklic ima svoje nevšečnosti .,.« »Drži. Ena izmed njih je pri našem delu ta, da ljudje zelo slabo poznajo svoje pravice. Pogosto pridejo k'nam prepozno, ko je na primer njihov odpovedni rok že davno potekel. No, še bolj nerodno je to, da tudi odgovorni v podjetjih ne poznajo osnovnih predpisov!« Posebno težko je odvetnu ’ kom na obravnavah. Priča iz podjetja se po navadi izogiba resničnim izjavam, ker se boji za svoj položaj. Tudi sama stranka v mnogih primerih pove odvetniku eno, dejstva pa so često povsem druga. Sicer pa, odvetnik ne bi mogel opravljati dobro svojega poklica, če ne bi jemal svojih klientov z nekakšno »rezervo«, ki ima svoj izvor v izkušnjah. Za medobčinsko službo za pravno pomoč v Ljubljani pa vemo, da ima iz meseca v mesec več strank. A. ULAGA ■■■■■■■■■■■■■•■■■•••■■■••■mi vanje notranjih odnosov razkrivajo zlasti dve značilnosti. Prvo značilnost bi lahko poii JJ kar izigravanje samour ■ bolj ali manj očitno hotenje uveljaviti voljo posameznika. Primerov in dokazov bi lahko našteli veliko. Tako je na primer ena izmed značilnosti, da se v delovnih organizacijah sploh ne držijo določil 1. odstavka 117* člena TZDR, ki pravi, da ir»a vsak delavec pravico biti na sestanku slehernega organa, kadar se odloča o njegovi pravici ali dolžnosti. Kako daleč pa je »zašlo v ilegalo« delo samoupravnih organov, pove najbolj zgovorno primer, ko so v eneh) izmed kolektivov predstavniki upravnega vodstva malone poklicali na odgovornost člana upravnega odbora, ki je delavcu »zaupal«, kako so rešili njegovo zahtevo. In ni naključje, da še vedno nastaja največ sporov iz delovnih razmerij zaradi prenehanja dela, čeprav splošna zakonska določila podrobno določajo, v katerih primerih delavcu lahko preneha delo. Spet: nekatere manjše delovne organizacije nimajo urejenih delovnih razmerij niti 1 začasnimi sklepi. Tako ostaja odprto vprašanje o dolžini dopusta, odpovednega roka, pravice do izrednega plačanega dopusta in podobno. In ker zakoh določa le spodnjo in zgornjo mejo, skorajda praviloma določaj" delavcu najkrajši dopust, od pr-vedni rok..., s čimer pa so sC veda prizadete, pravzaprav f morali reči kršene, pravice r koristi delavca. Druga značilnost, ki prav tako potiska proizvajalca v bre*' praven položaj, pa je njegov_ neinformiranost o normah h°^ tranjih odnosov in določilih ih' terne zakonodaje. Delavci gosto zatrjujejo, da ne more) priti do statuta podjetja, pravi*' nika o delovnih razmerjih, Pr"j vilnika o formiranju in delit?, dohodka in drugih samouprav nih aktov, ker je v podjetju "e sam izvod, ki ga seveda ne (n°c rejo dati iz rok«. A če delav® ne pozna svojih pravic in dol* nosti, potem jih tudi ne m0* uveljavljati. SINDIKAT MORA ZAŠČITITI PRAVICE DELAVCEV Ne samo, da so sindikati delovnih organizacijah v d°s^ danji razpravi o oblikovanju Kg terne zakonodaje vse prenX intenzivno posegli na to podi' . je oblikovanja samoupravnih ^ nosov, tudi sicer je za njih® e prizadevanja značilno, da ., premalo ščitijo pravice d®*^, cev in zakonitost pravnih n°,X Tako je v nekaterih podjeTg sindikalni odbor z mirno veS0 Podlagi sklepa o prenehanju dela mi je prenehalo de-Oflj,,'0 razmerje pri podjetju dne 28. februarja t. 1., in sicer zaradi titi0,aVc delovnega mesta. V podjetju so pa znova vpeljali to Alj t*10 mesto, ki ima v bistvu podobno vsebino in obseg dela. a*\ko zahtevam, da me podjetje sprejme nazaj &a delo? °aj storim, če podjetje to delovno mesto javno razglasi? T V. J., LJUBLJANA ki en}eljni zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec, del0vU delo v delovni organizaciji prenehalo zaradi odprave siova??§a mesta ali trajnejšega zmanjšanja obsega dela ali po-če a> Pravico znova stopiti na delo v delovno organizacijo, °Vna organizacij a v enem letu znova-vpelje delovno mesto, ^el0x,nvPelje podobno delovno mesto, za katero delavec po svojih g m sposobnostih zadovoljuje zahteve. žaWiit mi določili varuje zakon delavce zoper morebitno nedelj J° odpravo delovnega mesta oziroma zmanjšanje obsega ce delot Vcu -*e dana pravica, da se vrne v delovno organizacijo, pov *?a organizacija v enem letu znova vpelje delovno mesto ‘aveg t.,Ša obseg dela oziroma poslovanja. To pravico ima de-*to, pori ’ ^e. delovna organizacija vpelje podobno delovno me-attx tega4>^’0^em’ da po 'svojih sposobnostih zadovoljuje zahte-3‘ie d delovneSa mesta. Delavec zahteva od delovne organi-» Podob ga sPreime na delo, brž ko zve, da je vpeljano isto r,0tha v r v delovno mesto tistemu, ki je bilo odpravljeno, ozi-t daniti -it’ ^ ie določen v razglasu tega delovrtega mesta. .? delovno tre*-ia’ da delovna organizacija ni dolžna razglasiti J°Pen in mesto, če ji je delavec, ki mu je delo prenehalo, do-°Pi n.a o tem lahko obvesti, delavec pa privoli v to, da del0°^Ba organizacija je dolžna sprejeti tega delavca nazaj J6nih kandidaf6 °a in kvalifikacijsko strukturo prijav- Zoper sklep delovne organizacije, s katerim je zavrnjen zahtevek delavca, da se vrne na delo, ima delavec pravico ugovora na višji orgdn. V primeru da bi prejel odklonilen odgovor na svoj ugovor, pa ima delavec pravico v 30 dneh od prejema odgovora vložiti tožbo na sodišče. J. TRAJCEV ® 48. VPRAŠANJE: Po sklepu delovne skupnosti je delavki prenehalo delo zaradi trajnejšega zmanjšanja obsega dela. Potem ko ji je delo že prenehalo, je neka druga delavka, ki je delala na podobnem delovnem mestu, ki zahteva enake delovne sposobnosti, samo izstopila iz delovne skupnosti ter je s tem ostalo eno delovno mesto prosto. Ali ima delavka, ki ji je delo že prenehalo, pravico znova stopiti na delo v smislu člena 100 TZDR glede na besedilo cit. člena, da ima delavec, ki mu je delo prenehalo zaradi zmanjšanja obsega dela, pravico znova stopiti na delo v delovno organizacijo, če le-ta v enem letu znova vpelje delovno mesto, oziroma če vpelje podobno delovno mesto, za katerega delavec ustreza glede na svoje delovne spsobnosti. A. R., CELJE Člen 100 temeljnega zakona o delovnih razmerjih res izrecno govori, da ima delavec, ki mu je delo prenehalo zaradi odprave delovnega mesta ali trajnejšega zmanjšanja obsega dela, pravico znova stopiti na delo v delovno organizacijo, če leJta v enem letu znova vpelje njegovo delovno mesto, oziroma če vpelje podobno delovno mesto, za katero delavec po svojih delovnih sposobnostih zadovoljuje zahteve. Tako bi po tekstualni razlagi tega člena bilo razumeti, da delavec te pravice nima, če enako oziroma podobno delovno mesto v delovni organizaciji že obstoji, pa se iz tega ali drugega razloga izprazni. Izpraznitev delovnega mesta dobesedno sicer ne pomeni, da se delovno mesto »znova« vpelje, vendar iz načela, intencije te določbe in iz načela stalnosti zaposlitve (čl. 6) nedvomno izhaja, da ima ta določba namen, da omogoči delavcu, ki je z delom prenehal, ponovno zaposlitev na enakem ali podobnem delovnem mestu ne glede na to, ali je to delovno mesto znova vpeljano ali je izpraznjeno. Glede na intencijo celega zakona in posebej citirane določbe gre pri pogoju, »če znova vpelje enako ali podobno delovno mesto«, prav gotovo le za pomanjkljivost samega besedila, saj zakonodajalec ni mogel v enem členu predvideti vseh variant, ki se v konkretnih situacijah dogajajo. Zato velja ta člen razlagati širše, tako da ima delavec, ki mu je delo prenehalo iz že opisanih razlogov, tudi pravico znova nastopiti delo, če organizacija znova vpelje enako ali podobno delovno mesto, ali če je takšno delovno mesto, ki je še obstajalo, postalo iz različnih razlogov nezasedeno. Ti razlogi so: prenehanje dela delavcu, ki ga je dotlej opravljal po lastni želji, po sporazumu z delovno organizacijo zaradi izključitve, zaradi nezadovoljevanja zahtevam delovnega mesta, ali po sili zakona. Delavec pa ima pravico zahtevati tako izpraznjeno delovno mesto seveda le pod pogojem, da po svojih delovnih sposobnostih ustreza zahtevam tega delovnega mesta. M. LIPU2IČ DOPISNIKI POROČAJO 42-urni delovni teden Delovne organizacije bi že morale predložiti načrte in programe za prehod na skrajšani delovni čas občinskim komisijam za 42-urni delovni teden, kajti do 8. aprila bi moralo biti to delo opravljeno. S pomočjo naših dopisnikov smo skušali ugotoviti, kako so delovne organizacije v nekaterih občinah izpolnile ustavno določilo. In kaj ugotavljamo? Na prste ene roke lahko preštejemo delovne organizacije po občinah, ki so že predložile potrebno dokumentacijo za prehod na skrajšani delovni čas. — Ob tem pa kup opravičil... Ptuj: Skrajšan delovni čas je potrebno prigospodariti Čeprav tečejo na področju ptujske občine priprave za prehod na 42-urni tednik že tretje leto, ugotavljamo, da so rezultati triletnega »dela« silno skromni. Od 45 delovnih organizacij so namreč doslej izdelale predpisano dokumentacijo ter hkrati ustvarile pogoje za prehod na skrajšani delovni čas le tri: TGA Kidričevo, Podjetje za popravilo železniških voz v Ptuju ter obrat gozdarstva KK Ptuj. Vsa tri podjetja so različnih dejavnosti, kar po eni strani dokazuje, da v občini obstajajo možnosti za prehod na skrajšani delovni čas. Sicer je doslej predložilo elaborate večje število delovnih organizacij, vendar je iz vsebine načrtov in programov razvidno, da v marsikateri delovni organizaciji niso dobro doumeli, kakšne ekonomske ukrepe morajo podvzeti, da bi dosezali dobre proizvodne rezultate tudi v skrajšanem delovnem času. Obe komisiji za 41-urni delovni tednik, komisija pri občinski skupščini in občinskem sindikalnem svetu, sta že pred dvema letoma strnili svojo dejavnost in opozarjali delovne organizacije z osebnimi stiki, da se je potrebno tega dela lotiti z vso resnostjo čimprej in brez odlašanja. Kot je videti, vsa opozorila niso mnogo zalegla. Kaže, da mnogim še vedno ni Jasno, da je potrebno skrajšani delovni čas prigospodariti, kcfr pomeni, da je potrebno za prehod najprej ustvariti ustrezne ekonomske in organizacijske pogoje, saj mora načrt in program vsebovati konkretne ukrepe. E. M. Slov. Konjice: Sindikat priporoča O izdelavi programov in načrtov za prehod na 42-urni delovni teden so razpravljali na občinskem sindikalnem svetu. Ugotovili so, da v večini delovnih organizacij še sploh niso začeli pripravljati dokumentacije. Mnogi se-opravičujejo tako, da za lansko leto ni bilo na voljo ustreznih podatkov, ki jih zajema zaključni račun in da jih pred koncem februarja zato niso mogli dobiti. Seminarji, katerih namen je bil s primernimi strokovnimi navodili za pripravo programov pomagati podjetjem, so pa bili šele v februarju in v prvi polovici marca. Mnogi vidijo objektivne ovire tudi v tem, ker delovne organizacije nimajo sposobnih kadrov, posebno manjše delovne organizacije. Res pa je, da terja izdelava programa in načrta za prehod na skrajšani delovni čas strokovno znanje. V občini pa je zelo ,malo ekonomistov z visoko ali višjo izobrazbo, primanjkuje pa strokovnjakov tudi z ostalih področij. Na občinskem sindikalnem svetb so o vsem tem tako priporočili delovnim organizacijam: Samoupravni organi naj zadolžijo strokovne službe za izdelavo potrebne dokumenta- -cije in naj bo to v teh mesecih njihova osrednja skrb. Manjše delovne organizacije, ki same ne zmorejo strokovno pripraviti gradiva, pa si naj medsebojno pomagajo. Vzporedno s tem pa naj' v kolektivih rapzpravljajo z delavci, zbirajo njihove pripombe in predloge in tako zagotovijo vsestransko sodelovanje pri prehodu na 42-urni tednik. V. L. M. Sobota: Če ni iniciative... Do nedavnega sta predložili v obravnavo občinski skupščini načrte in programe le dve delovni organizaciji: Tovarna mlečnega prahu in »Panonija«, kjer že delajo 42 ur na teden. Res je, da večje delovne organizacije intenzivno pripravljajo potrebno dokumentacijo in da v nekaterih delovnih organizacijah o predlogih, programu in načrtu že razpravljajo člani delovnih skupnosti, n. pr. v podjetjih »Dimnikar« Beltinci in v obratu za kooperacijo KZ Murska Sobota. Vendar je največ delovnih organizacij, predvsem manjših, kjer so z delom komaj na začetku ali pa še sploh niso začeli. Pri manjših delovnih organizacijah je pogosto slišati opravičila. da nimajo kadra, ki bi bil sposoben opraviti takšno strokovno delo. Pri tem se poraja ta pomislek:. Vsebinsko lahko pripravijo dokumenta za skrajšani delovni čas samo organizatorji proizvodnje. Te pa imajo najbrže v vsaki delovni organizaciji in, če niso sposobni samostojno pripraviti pogojev, jim bo pač moral pomagati nekdo od zunaj. Vendar brez iniciative in pomoči delovnih, kolektivov tudi ta »od zunaj« ne more izdelati sam ustreznih programov in načrtov. A. H. Prihodnja tema: Oddih in rekreacija j-- i * V Po Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih sme delovna skupnost razporediti delavko na nočno delo, če to terjajo posebne družbene, ekonomske, socialne ali podobne okoliščine. Pogoj pa je, da dobi za uvedbo takega dela soglasje pristojnega republiškega upravnega organa. Pooblaščeni organ za dajanje soglasij k uvedbi nočnega dela žensk je pri nas republiški sekretariat za delo. Nanj so se obrnili samoupravni organi kovaške NEVEZAN RAZGOVOR OB REKONSTRUKCIJI JESENIŠKE ŽELEZARNE »KAR JE DANES NOVO JE JUTRI LAHKO ZASTARELO« Delo v težki progi bodo ustavili postopoma, najkasneje v enem letu. Tedaj pa bo že s polno zmogljivostjo obratovala nova valjarna na Belškem polju. Proizvodnja kvalitetnih jekel bo za polovico večja od sedanje. Zdaj proizvedejo le 150.000 ton kvalitetnih jekel, poslej pa jih bodo kar 420.000 ton. S tem pa jeseniški železarji še ne bodo rekli zadnje besede. Že zdaj se pripravljajo na drugi del rekonstrukcije... Pravijo: »Moramo iti s časom naprej, kajti v železarstvu je že tako, kar je danes novo, je jutri že zastarelo.« V jeseniški Železarni je te dni kot v čebelnjaku. Vsak od strokovnjakov, ki se ukvarja z rekonstrukcijo železarne, ima svojo nalogo. Čakal sem tri ure, da sem prišel »na vrsto« pri tehničnem direktorju. Pa še med razgovorom so naju motili. Kajti tečejo zadnje priprave, da bo rekonstrukcija po tehnični strani brezhibna. »Zdaj smo bolj mirni, ko gre prvi del rekonstrukcije h kraju. Najkasneje v dveh, treh mese-_cih bo stekla nova sodobna valjarna na Belškem polju«, je rekel tehnični direktor Bogomil Homovec. »Kisikarna že obratuje, poskusno smo zakurili tudi nekatere peči. Obratujejo pa ■ tudi drugi oddelki v sklopu nove valjarne« »Kaj pa ljudje, so ti tudi že pripravljeni za proizvodnjo pod novimi jeklenimi konstrukcijami? »Prvi člani proizvodnega kolektiva na Beli so že na novih delovnih mestih: tehnolog, trije ogrevalci globinskih peči, dva valjavca na ‘blumingu, eden na Škarjah in eden na prevlačniku. kateri železarji so tu prebili dvajset, trideset in tudi več let. Približno 120 je takih. Kaj bo torej z njimi? / Sogovornik je kmalu spoznal, kam merim. Videl je, da me skrbijo ljudje, ki zdaj delajo v stari valjarni in so le priučeni. Skoraj vsi so že starejši in jih bo težko pripraviti, da bi spet sedli v šolsko klop in si nabrali novega znanja. Tehnični direktor me je prepričeval: »Staro se umika novemu. Tako je tudi z ljudmi. V novi valjarni bodo dobili delo, kot sem že rekel, predvsem mlajši, sposobnejši delavci s strokovnim znanjem. Tu namreč ne bo fizičnega dela, kot je v stari valjarni. Delati bo treba predvsem z glavo, sicer ne bo' kruha ... Toda na ljudi iz stare valjarne nismo pozabili...« proizvodnje nehali izdelovati cevi. Stroje so predelali in zdaj z njimi proizvajajo hladne profile. Nekaj ljudi iz cevarne so zaposlili kar pri teh strojih, ostale pa so prekvalificirali in jih razporedili na druga delovna mesta v železarni. »To so bile za nas dragocene izkušnje,« pravi Bogomil Homovec, »in z izkušnjami iz cevarne si bomo lahko precej pomagali, ko bomo postopoma ustavljali stroje v stari valjarni...« Starejše delavce, ki so bili v cevarni že nad 30 let, so popolnoma zaščitili, mlajše le delno in najmlajše delavce so prekvalificirali na druga delovna mesta v železarni. Delavce so zaščitili s tem, da na novih delovnih mestih, dokler se ne priučijo, ne bodo prejemali nižjih osebnih dohodkov, kot so jih prej, ko so opravljali svoje delo. V zvezi s staro valjarno je tudi centralni delavski svet sprejel sklep, naj strokovne službe v železarni v najkrajšem času izdelajo poseben pravilnik, s katerim naj bi urejali tudi omenjene odnose. (težki progi) je mnogo več st« rejših delavcev, ki bodo dele2«, zaščite pred nižjimi osebni1® dohodki. Morda bo kdo železa^ jem očital, da zganjajo »sod« lo«? Toda taka je praksa tu° v svetu. V Združenih držav^ Amerike so v eni od železa® še leto dni potem, ko je njiho« »stara valjarna« preneha* obratovati, zaposlenim izpla« j vali enake osebne dohodke,^ * f prej, ko je bila valjarna še pogonu. Jeseniški železarji P3,, še toliko bolj prizadevajo, a delavci, ki so malone pol živti nja preživeli v valjarni, nikakc,f oh ne smejo plačati »davka« prehodu na novo, sodobne]5"1 avtomatizirano proizvodnjo, j »Zaposlene v težki PrJ smo razdelili v tri kategorije-prvi kategoriji so najmlajši, , je tisti, ki bodo lahko z dop^ nilnim izobraževanjem delo tudi v novi valjarni- . r«" drugi kategoriji so ljudje sfC“, nje starosti, ki se bodo teže PV učili na novih delovnih mesl in bodo dalj časa deležni d«^,t Z IZKUŠNJAMI IZ CEVARNE Jeseniški železarji so se približno pred letom dni srečali z enakim problemom kot zdaj. Tedaj so zaradi nerentabilne TAKŠNA JE PRAKSA TUDI V SVETU zaščite pri osebnih dohodkih-v slednji kategoriji so najs^ rejši železarji, ki so pred kojitvijo in skoraj nimajo 171 j Strokovnjaki in organizatorji proizvodnje v jeseniški železarni te dni precej tiščijo glave skupaj. Kajti v stari valjarni nosti, da bi se priučili na n°\r delovnih mestih. Najstarejši i. lezarji bodo deležni popolne ščite do upokojitve. .« dodal tehnični direktor jesen'* železarne. M. Ko bodo začeli z vročim testiranjem naprav, bo pri nas poskusno začela obratovati naša najsodobnejša valjarna. Takih je tudi v inozemstvu malo ...« »So prvi člani novega kolektiva na Beli zrasli v stari ja-vorniški valjarni (težki progi)?« »Spremenjena tehnologija valjanja, visoka stopnja mehanizacije in delna avtomatizacija valjarne zahtevajo tudi popolnoma drugačnega delavca, z večjim znanjem. Zaradi tega izbiramo ljudi za novo valjarno iz vseh obratov železarne. V stari valjarni pa imamo le priučene delavce,« mi pojasnjuje tehnični direktor. Odpraviti bistvena protislovja (Nadaljevanje s 1. strani) bodo po prevedbi in valorizaciji pokojnine višje. Intencija novega zakona je namreč bila, zmanjšati razlike med starimi in novimi upokojenci. Zakonska določila te naloge niso izpolnila. Nasprotno, razlike v pokojninah so sedaj še večje. SO NA LJUDI POZABILI? Toda med najinim razgovorom sem vseskozi premišljeval o ljudeh, ki zdaj delajo v stari javorniški valjarni. Ali bodo potem, ko bo stekla nova valjarna, ostali brez zaslužka? Bo zanje še delo v železarni? Kajti ne- industrije v Zrečah lani julija. Zaprosili so, naj jim omenjeni sekretariat da soglasje, da bi ponoči zaposli li delavko kuharico, ki bi kuhala topli obrok za približno 200 delavcev, ki delajo v nočni izmeni. Zaprošeno soglasje so dobili šele 28. januarja letos. Delavci so šestmesečno reševanje težko občutili, saj so bili ves ta čas ponoči brez tople malice. Bi se pa kljub vsemu pomirili, če bi težko pričakovano soglasje reševalo stvari za naprej. Žal pa temu ni tako. V odločbi, ki so jo kot rečeno dobili 28. januarja letos, je zapisano, da republiški sekretariat za delo daje soglasje k nočni izmeni kuharice od 27. julija lani do 31. marca letos! Kako rešiti ta nesmisel, da ne bodo oškodovani delavci? Marca, ko jim preteče soglasje, ki je bilo za njih uporabno le dva meseca, bodo ponovno vložili prošnjo. Ali naj takrat kuharici odpovedo delovno razmerje, kajti po izkušnjah sodeč jo bodo sicer plačevali zastonj šest mesecev. Če se bo ponovila stara praksa, bodo papirji s soglasjem romali iz Zreč v Ljubljano in zlasti nazaj šest mesecev. Če pa na »svojo roko« obdržijo tople malice za nočno izmeno in s tem seveda tudi kuha-ki bo ponoči kuhala, rico. bodo ravnali proti zakonu. -ar- Prevedba pokojnin je najbolj prizadela Slovenijo, za njo Srbijo in Hrvatsko, republike, ki imajo največ starih upokojencev, upokojenih pred letom 1957. Po absolutni višini starostne pokojnine so se znašli upokojenci v Sloveniji na petem (zadnjem) mestu v Jugoslaviji. Valorizacija pokojnin je nastale nelogičnosti (v nemajhni meri zaradi zveznih količnikov) še poglobila. Pokojnine so v Sloveniji nižje, kot je jugoslovansko povprečje. (Jugoslovansko povprečje starostnih pokojnin znaša 38.500 starih dinarjev, v Sloveniji pa je povprečje starostnih pokojnin 31.894 starih dinarjev.) tev po kategoriji delovnega mesta, če je to zanje bolj ugodno. Naslednja sprememba zadeva udeležence vojn iz leta 1912 do 1918. Tako bodo tudi upokojenci po letu 1958 imeli možnost, da se s prevedbo pomaknejo za en razred navzgor, kar jim doslej ni bilo mogoče. S takim popravkom bo urejeno tudi vprašanje Maistrovih borcev. Naslednja skupina predaj nih sprememb pokojninsh zakona zadeva samoupravo ,, varovancev. Predlog, naj bi ^ višji možni znesek pokojniPJj ------ določali zv« osnove (limit) aoiocan »■ m-organi enotno za vso Jug0’ •H Vsekakor zgoraj omenjeni predlog rešuje probleme tistih, ki so se upokojili v letih 1958 do 1960 in ki so bili doslej prizadeti. Vendar pa predlagani popravki puščajo ob strani druge »stare« upokojence, ki jih je instrument kvalifikacije v pre-vedbenem sistemu tudi prizadel, in ki imajo zaradi tega neupravičeno nizke pokojnine. Se pravi, da s takimi delnimi popravki nikakor ne bi odpravili napak v prevedbenem sistemu, temveč bi še bolj poglobili razlike med pokojninami. vijo, grobo posega v samoup®^ ne pravice republiških skuP^, sti socialnega zavarovanja- jt, žen tega bi bil kakršenkoli četudi bi ga sprejemale ry blike, v nasprotju z nač° p delitve po delu. Nesmisel 3e’0j- bi nepravilnosti v delitvi d oh -ka, če še obstajajo, reševal J. kojninski zakon, še večji ne!(f11 sel pa je, da bi to urejali el'° za vso federacijo. Namesti' j-bi se vse bolj sproščal mcj-j zem državne regulative v P0^ ninskem sistemu in da bi se <1 pila ter poglabljala samouP^^i zavarovancev, vsebujejo Pre 0/ za dopolnitev pokojninskega^ kona nove instrumente zvC?jgk't' Razen slabosti, ki so se pokazale s prevedbo in valorizacijo pokojnin, je praksa odkrila tudi zakonske pomanjkljivosti v ureditvi pravice upokojencev do uživanja pokojnine v primerih, če se ponovno zaposlijo, v delovanju nekaterih instrumentov kot so limit osebnega dohodka, ki ga je mogoče šteti v pokojninsko osnovo itd. Spričo tega so zvezni upravni organi predložili Zvezni skupščini popravke oziroma predlog dopolnitve zakona. Predlog vsebuje tudi popravek prevedb pokojnin iz obdobja po letu 1958. Znano je, da so bili upokojenci" po letu 1958 . prevedeni na osnovi osebnega dohodka slabše, kot pa če bi bili prevedeni po kategoriji delovnega mesta. Dopolnitev 216. člena TZPZ naj bi omogočila tem upokojencem ponovno razvrsti- Težko je razumeti, zakaj so predlogi za dopolnitev zakona tako enostranski, da, bi z njimi rešili le nekatere kategorije upokojencev. Je morda več kot leto dni prekratka doba, da bi našli boljše rešitve in dopolnili sistem? Če je to prekratko obdobje, potlej jf bolje, da stvari še odložimo' in jih temeljito pripravimo. Vsekakor tako, da bo sistem pravičen za vse, ne samo za nekatere. Ob tem mislim na predlog (ki so ga zvezni organi uspeli izdelati) za zboljšanje pokojnin tistih, ki so šli v pokoj pod »posebnimi pogoji«. Kajti ob dosedanjih predlogih korekture prevedb ne bo deležna vrsta upokojencev, ki v veliki večini sodijo v generacije, ki so nosile na svojih plečih bremena vojne in povojne graditve ter ogromno prispevale k doseženim uspehom naše skupnosti. Bi take odločitve lahko opravičili? limita, zveznih valorizadJf količnikov in urejanje vat’ nega dodatka. Res čudno, da so predi3” ^ lji sprememb zakona uspel ^ v predloge vse tist0’avict zmanjšuje samoupravne P1 „ c® jeti zavarovancev, pustili Pa jst6- strani poglavitne napake y)<, •nČU1*' ■ ma, ki je povzročil tako o^jrP1 razlike v pokojninah. 1° -■$' da se kljub nenehnemu °P i® janju društev upokojen«' samoupravnih organov ,za jol1® vancev, katera zakonska pf3' čila so povzročila največ 3 s{9' vilnosti in kakšne in klNbifl/ lišču sindikatov, naj P°*X°LV! ohranjajo realno kupn° se strokovne službe niso v^r)o'1 pale« do predlogov, ki bi nili pokojninski sistem bi bila odpravljena o pe1 protislovja. Kljub naročil« 0 ne skupščine, naj tem kone proučujejo in dopo1 ^V-seveda na bolje, ne na N. LUZ JE IBRAHIM SELIMOVIČ DOBIL ODPOVED ZATO, KER JE KRITIZIRAL VODILNE USLUŽBENCE? DELAVCI NIMAJO MOŽNOSTI POVEDATI, KAJ JIH TEŽI ® Ob lanskih restrikcijah v investicijski izgradnji so tudi v SGP Gorica iz Nove Gorice zmanjšali obseg del. Zaradi tega so odpovedali delovno razmerje 55 delavcem. ® Med njimi je bil tudi kvalificirani zidar Ibrahim Selimovič. v SGP Gorica je bil zaposlen že več kot deset let in je vseskozi veljal za dobrega delavca. Za vestno delo je prejemal celo pismene pohvale. In zdaj so ga odpustili. Ibrahim Se-limovič se čuti prizadetega. In iz prizadetosti, ker so ga odpustili, se je pritožil predsedniku republike. © Kaj je vodilo Ibrahima Se-l.imoviča, da se je pritožil? Je morda izgubil zaupanje v sodelavce, samoupravne organe in sindikat v podjetju? SLABOSTI VODILNIH USLUŽBENCEV Odgovor na to so skušali dobiti člani sindikata na razširjenem sestanku izvršnega odbora sindikalne organizacije v podjetju. Sestanku je prisostvoval tudi tov. Lojze Capuder, predsednik sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Prisostvovalo je tudi 60 Selimovičevih sodelavcev. In kaj je bilo slišati na tem sestanku? Delavci so najprej podprli V zadnjih letih se je rekreativna dejavnost v naših delovnih organizacijah močno razživela. Tako imamo danes že več 320 delavskih športnih akti- V s približno 38.000 člani. Številki pomenita sicer lep napredek na področju rekreativne delavnosti v naših delovnih organizacijah, vendar še ne zadovoljujeta. Le vsaka dvajseta delovna organizacija ima namreč fvoj aktiv oziroma le 8 odstotkov zaposlenih občasno izrablja svoj prosti čas za aktiven oddih, medtem ko je na primer v Sovjetski zvezi 75 odstotkov delovnih organizacij že uvedlo ak-tiven odmor med delovnim ča-s°m in po njem. Občasna komisija za prouče-Vanje problemov rekreacije pri rePubliškem svetu ZSS bo s tem V zvezi čez nekaj dni na seji Predsedstva skušala vsaj delno mzčistiti naslednja vprašanja: Sclimov^cevo kritiko glede razmer v njegovi delovni enoti. Zraven pa so tudi sami kritizirali Okrogliča mlajšega, šefa delovne enote, kjer je delal Selimovič, in mu očitali, da je prevzel privatno gradnjo garaž tei jemal gradbeni material z najbližjega gradbišča. Šefu delavskega naselja Mozetiču pa so delavci prav tako očitali slabe odnose do abonentov in ker ni sklical sestanka z njimi, da bi se pogovorili o napakah v delavskem naselju in menzi. Razprava na sestanku je še osvetlila dejstvo, da glede discipline, delovne sposobnosti in prizadevanja na delu Selimo vicu ni kaj očitati. Zavoljo tega je dvomljiva tudi utemeljitev, da so pri odpovedih v SGP Gorica izbirali med slabšimi delavci. Ibrahim Selimovič ima družino, so še povedali delavci, ki jo je ustvaril v Novi Gorici in se z njo naselil v skromni sobici. Družina živi izključno od njegovih osebnih dohodkov. Zato je Selimovič življenjsko zainteresiran, da ostane v gradbenem podjetju Gorica. Najbrž mu je tudi zaradi tega njegov tovariš ponudil svoje delovno mesto, samo da bi Selimovič ostal v gradbenem podjetju. Podobno so menili tudi drugi delavci na sestanku. Sindikat je nato predlagal de- zacije dajale del sredstev kot dotacije, regrese, investicije in podobno počitniškim domovom, S tem so imeli koristniki cenejši dnevni penzion. Vsa ta sredstva sedaj ostanejo delovnim organizacijam. Po zakonskih predpisih so lahko sredstva skupne porabe in so namenjena za oddih in rekreacijo. Osnovno vprašanje glede tega pa je, kako razdeliti ta sredstva? Vsekakor bodo imele delovne organizacije v letošnjem letu na voljo več sredstev za oddih svojih zaposlenih. To jim bo omogočilo oblikovanje racionalnejših rešitev v politiki rekreacije, kar je bilo doslej nemogoče. Seveda s sredstvi za prevoze na letni dopust, ki ostanejo v delovnih organizacijah in ki pomenijo letos vnaprej določena namenska sredstva za rekreaci- lavskemu svetu, naj bi preklical odpoved Selimoviču. Delavski svet se s tem predlogom ni strinjal. Imenoval je posebno komisijo, kji bo vse raziskala, ne samo glede odpovedi Selimoviču, marveč tudi slabosti in nepravilnosti vodilnih uslužbencev, ki so jih omenjali delavci na sestanku sindikata. Posebno komisijo, ki naj bi prišla resnici do dna, pa je imenoval tudi republiški odbor sindikata gradbenih delavcev. POLOVIČNA RESNICA Na upravi SGP Gorica so izredno previdni v izjavah okoli odpovedi Selimoviču in sploh o nepravilnostih, ki jih delavci očitajo nekaterim vodilnim uslužbencem. Pogovarjali smo se z Brunom Uršičem, referentom za pripravo dela in Francem Buci-kom, glavnim kalkulantom. Oba sta namreč člana komisije, ki jo je imenoval delavski svet v »zadevi Selimovič«. Tovariš Uršič je v razgovoru zatrjeval, da po pravni plati Selimovičevi odpovedi ni kaj oporekati. In morda ji res ni? Toda slišati je, da so Selimoviču odpovedali delovno razmerje menda tudi zaradi tega, ker je lani na nekem sestanku kritiziral vodilne uslužbence. »Ni jih kritiziral samo Seli- jo, ne bo mogoče kriti vseh potreb, zato bodo za to potrebna dodatna sredstva iz sklada skupne porabe. • Praksa v nekaterih naših delovnih organizacijah je že pokazala, da pravilno vodena in usmerjena rekreacija zaposlenih preprečuje marsikatero družbeno zlo (obolenja, nesreče, nizko produktivnost, nerazpoložen j e itd.) in da se sredstva, vložena v to dejavnost, kmalu in vsestransko obrestujejo. To dejstvo iz dneva v dan močneje trka na vrata samoupravnih organov, saj zlasti vprašanje rekreacije industrijskih delovnih ljudi, katerih vsakdanje delo postaja iz dneva v dan vse bolj monotono lin ubijajoče, ne sme in ne more še vnaprej ostajati stvar dobre volje posameznikov, temveč pomembno družbeno politično vprašanje. U. movič, marveč so vodilne uslužbence kritizirali tudi drugi delavci zavoljo visokih osebnih dohodkov. To se je zgodilo v času, ko nekateri delavci niso imeli dovolj produktivnih ur in so zato dobili le osnovne plače, brez gibljivega dela,« pravi Bruno Uršič. Toda zakaj je potem Selimovič dobil odpoved, ko pa so v podjetju menda še slabši delavci, kot smo slišali. So sploh odpuščali po kakršnihkoli kriterijih? Bruno Uršič je še pristavil: »Če so v enoti, kjer je bil zaposlen Selimovič, odpuščali po izdelanih kriterijih, ne vem. Toda, kot sem seznanjen, so odpovedi prčdlagali posamezni delovodje...« Ko smo se pogovarjali s predsednikom izvršnega odbora sindikata Andrejem Boltarjem, nam tudi ta ni vedel razložiti, po kakšnih kriterijih so odpovedovali delovna razmerja. Niti nam ni odgovoril na to, če je Selimovič res dobil odpoved zavoljo tega, ker je kritiziral vodilne uslužbence. Pripomnimo pa naj še, da nam je tovariš Uršič posredoval odgovore kot član komisije, ki vso zadevo raziskuje in so tako odgovori le »uradni«. Njegovo »privatno« mnenje o vsej stvari je nekoliko drugačno in ne želi, da ga zapišemo. »TAKIH POSTOPKOV NE ODOBRAVAMO...« Če bi iz tega hoteli narediti zaključke, se nam vsiljhje pomislek, da sindikalna organizacija v podjetju nima najboljšega stika s svojimi člani. Za primer Selimoviča je na primer predsednik sindikalnega odbora zvedel šele iz pisma republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev. Delavci pa so se tudi najbrž upravičeno pritoževali, da v podjetju na sestankih nimajo možnosti povedati, kaj jih teži. Preprosto zavoljo tega ne, ker sestankov z delavci menda sploh ne sklicujejo. Selimovičeva odpoved je zato precej dvomljiva, ker je vprašanje, če so ga odpustili po izdelanih kriterijih in če so o teh kriterijih razpravljali vsi zaposleni v njegovi delovni enoti. »Ni -težko ugotoviti, . čeprav za to ni tehtnejših dokazov, da je Ibrahim Selimovič žrtev zamere vodstvu delovne enote — morda konkretno šefu gradbišča —■, ki izvira iz dejstva, da je Selimovič javno kritiziral odnose v delovni enoti in v podjetju. Sindikat takih postopkov proti delavcem, kakršen je Se-limovičev, ne odobrava, marveč postopek proti Selimoviču iz Nove Gorice obsoja,« je v razgovoru rekel Lojze Capuder, predsednik sindikata gradbenih delavcev Slovenije. M. ŽIVKOVIČ PRED SEJO PREDSEDSTVA RS ZSJ: V novih razmerah večje zahteve Za dnevni in tedenski oddih še vedno premalo razumevam a • kako se bodo sindikalne °rBanizacije vključile v kreira-E?e najracionalnejše politike od-^ha nasploh in še posebej v dednih organizacijah, • kako povezati vse tiste či-■hteljc, ki lahko na amaterski in Vr°fesionalni osnovi prispevajo K ^kreaciji v najširšem smislu, • kako oblikovati odnos za-f°slenih do delovne kondicije in končno, e „7.- - 7._»_____ in reKreacijo pri repuou. lir~U’ ki bi organizacijsko v -eno povezoval vse zainU ^ne organizacije in stroko') s tega področja. Niz raziskav nas namreč iji la/. da brez racionalne < 1 zacije dnevnega, tedenske; efrxw^a '°ddiha ni usta lov -v,V pri delu. Rekreaciji boll- ljudi postaja zato dgi^ Pornembna in nujna m hiara?*1 kolektivov. Take Nzar? sleherna delovna < kakei',a v Prihodnje pro deia e Posledice ima utruji tej. _Ta na produktivnost ganiJ p,?dlagi tega ustreza letni 5, dnevni, tedensk razPra-/m ?r',Zmotno je na hltt-a-t; l3!-1 le o letnem od: treben ^nemarjati nujni hlar «5 dnevni in tedenski iatno e Posebno danes, ko M teden m° in 42"umi d' k vnfa? S° delovne organi Vek j ^?Vale federaciji pr a°dkov 0 °d bruto osebnih f.resa del?,, pokrivan.ie 75 H ^‘tiskim xTCem in njihovim t-rih jn planom ter upoki £a letni ^‘VaIldom Pri Pre 116 Bora? PUSt Iz sklada s Pa so delovne org SEJA PREDSEDSTVA RO SINDIKATA STORITVENIH DEJAVNOSTI Za komunalno dejavnost premalo sredstev »Razvoj komunalnih dejavnosti vedno bolj zaostaja za potrebami prebivalstva in gospodarstva, zlasti pa še za potrebami nadaljnje izgradnje stanovanj,« so pribili na zadnji seji predsedstva republiškega odbora sindikatov storitvenih dejavnosti. Dosedanja vlaganja komunalnega značaja so v Sloveniji predstavljala le 27 odstotkov vlaganj v celotno stanovanjsko izgradnjo, namesto 35 do 40 odstotkov, kolikor bi morala znašati ta vlaganja v skladu s potrebami. Zavoljo porasta vzdrževalnih investicijskih stroškov in zaradi višjih cen pa se je zmanjšal tudi fizični obseg investicij za približno 30 odstotkov. Lani je bilo po podatkih podjetij, ki so jih obiskali nekateri člani predsedstva, vloženih v razširjeno reprodukcijo le 29 odstotkov, od tega 34 odstotkov lastnih sredstev komunalnih podjetij. »To je nevzdržno,« so menili člani predsedstva, »če upoštevamo samo, da ima Ljubljana pri dnevni potrošnji 70.000 kubikov vode zmogljivosti rezervoarjev le za 5000 kubikov vode, namesto še dodatnih 32.000 kubikov, kolikor bi bilo potrebno za deseturno rezervo.« Enak problem je tudi pri zmogljivostih ljubljanske plinarne, saj sedanji dve proizvodni enoti s skupno zmogljivostjo 30 tisoč kubikov plina polno obratujeta, brez vsake rezerve. To sta le dva primera v Ljubljani, prav taki problemi pa so tudi v Kopru, Mariboru, Kranju in drugih večjih slovenskih mestih. Komunalna podjetja so zaradi pomanjkanja sredstev tudi za letos skrčila vlaganja na najnujnejše. Lastnih sredstev bodo imela le približno 20 odstotkov. S tem denarjem pa letos ne bodo zagotovljene vse potrebe komunalnih dejavnosti. Nujno bo poiskati možnosti, kje bi komunalna podjetja’ za svojo dejavnost dobila še dodatna sredstva, morda tudi v obliki kreditov na daljše odplačilne roke. Sicer se bo v nasprotnem primeru vse ostrejše postavljalo pred družbo, zakaj ni dovolj komunalnih naprav, ki so za prebivalstvo slehernega kraja življenjsko pomembne. Komunalna dejavnost je po svojem značaju mnogokrat posebnega družbenega pomena in predstavlja del družbenega standarda. Zavoljo tega je osrednji problem, ki ga bo potrebno v perspektivi reševati mnogo bolj kompleksno, dosledno in hitreje kot doslej, programiranje razvoja komunalnih naprav, skladno z urbanističnim razvojem mest in naselij. Tudi nadaljnje financiranje razširjene reprodukcije in vzdrževanje že obstoječih komunalnih naprav bo potrebno čimprej urediti. Če vzamemo, da ima komunalno gospodarstvo v družbi poseben položaj in dejstvo, da mora biti njegov razvoj strogo usklajen z urbanističnim razvojem mest in naselij, je razumljivo, da komunalnega gospodarstva ne more usmerjati le komunalna organizacija. Predvsem naj ta naloga sloni, so se zavzeli člani predsedstva republiškega odbora sindikata storitvenih dejavnosti, na politično teritorialnih skupnostih, to je na občinah in krajevnih skupnostih, seveda ob sodelovanju komunNnih organizacij M. 2. V Sloveniji se je na spontano pobudo prebivalstva začela akcija zbiranja pomoči za Indijo že v začetku marca. Zbiranje te pomoči, ki jo organizira v < Sloveniji Glavni odbor Rdečega križa Slovenije, so podprle vse množične družbeno politične organizacije, med njimi tudi sindikati. Doslej smo po podatkih RK Slovenije zbrali v naši republiki za pomoč Indiji 18,338.000 starih dinarjev. Prav te dni pritekajo na ži- Pomoč Indiji ro račun Glavnega odbora RK Slovenije znatno večja sredstva kot v prvih tednih te akcije, ker delovne organizacije prav zdaj sprejemajo sklepe o prispevku za ta humani izraz solidarnosti z ljudstvom Indije Tako sindikalne podružnice zadnje seje predsedstva Republiškega sveta ZSS, naj sindikalne organizacije namenijo za pomoč Indiji tudi del svojih sredstev, začeli uresničevati šele te dni. Akcijo zbiranja pomoči za Indijo bomo v Sloveniji zaključili predvidoma 15. aprila. Zato priporoča predsedstvo Republiškega sveta ZSS, da sindikalne organizacije nakažejo sredstva, ki so jih namenila za pomoč Indiji, do tega rbka na tekoči račun Glavnega odbora RK Slovenije. Naslov tekoč. rač. je 505-746/2-76 JRK, Sklad za pomoč Indiji. SIGNALI MANJ POTRDIL, POTOV IN TUDI MANJ IZGUBLJENEGA ČASA Kljub noveliranemu zakonu o splošnem upravnem postopku, ki razbremenjuje občane iskanja vrste potrdil in dokazil, saj morajo le-ta preskrbeti upravni organi, če jih potrebujejo, zakonska določila le počasi prodirajo v življenje. Vzrok za to je premajhno zaupanje upravnih organov do občanov, pa čeprav občan prevzema z izjavo tudi vso odgovornost za resničnost svojih navedb. Bolj dosledno upoštevanje načelnega zaupanja bi zmanjšalo število potrdil in dokumentov, ki jih še vedno zahtevajo razni organi dokaj pogosto za dokazovanje malo pomembnih dejstev. Kajti potrdil je še vedno preveč kljub temu, da so v zadnjem času republiški organi ukinili 28 potrdil v 60 postopkih, poenostavili 24 potrdil v 40 postopkih* predlagajo pa še ukinitev nadaljnjih 13 potrdil v 25 postopkih. i MEDNARODNA PRIMERJAVA DELOVNIH IZKUŠENJ NORVEŠKA : JUGOSLAVIJA Na -Norveškem družbena skupnost financira sleherno izobrazbeno izpopolnjevanje, ki traja dalj kot pet dni. Norveški kralj Olaf je pred nedavnim osebno prispeval 700 tisoč kron za strokovno izobraževanje odraslih. In pri nas? Trudimo se, da bi izobraževanje odraslih postalo tudi z materialne strani sestavni del našega splošnega izobraževalnega in vzgojnega sistema ... REZERVIRANO ZA KOZERIJO • REZERVIRANO ZA KOZERIJO • REZ' O £7 K H N O M < N O k < H > K H N H K O 1-7 K H N O M < N O 2 K H N W K O £7 S H N O « < N O Z c K > <& H N H K • O £7 S N O M < N O 2 < S > K H N W K O /*7 K H N O a << N O Z < Takoj po kosilu je Miha Vseved zataknil za vrata osebno vizitko s pripisom VRNEM SE ZVEČER in se po tihem zaklenil v svojo sobico. Najboljši prijatelji mu ne bi zamerili te potegavščine, če bi ga videli, kako pogreznjen v naslanjač kuje velepomembni govor za roditeljski sestanek. Starše je sklenil diplomatsko pridobiti za skupno akcijo zoper slabe učne uspehe v osmem razredu, kjer je razrednik. »Bodočnost je velika palača z obloženimi mizami, ki jo bo zgradila moč razuma in znanja...« Zadovoljen z blagoglasjem uvodnih fanfar, ob katerih se bo direktorju tovarne za kavne mlinčke za gotovo stožilo, da ni končal vsaj osemletke, je dalje predel misli: »Moč razuma je prirojena. Po vaši zaslugi je mladini ne manjka, žal, pa jo nerazumno trati. Namesto, da bi z obema rokama zajemala znanje iz neizčrpne zakladnice, ki ji jo prosvetni delavci na stežaj odpiramo, hodi slepo mimo nje. Za- radi te slepote polovica učencev ne konča v rednem času osemletke, veliko pa nikdar... Ni je države v Evropi, ki bi imela v učnih načrtih za višje razrede obvezne šole toliko predmetov, toliko pouka... Toda kaj pomaga, če ta učenost kljub našemu prizadevanju in požrtvovalnosti ne preide iz načrtov v glave učencev? Vsak oče in vsaka mati si želi, da bi ju sin ali hči v znanju in položaju prerasla, pogovorimo se, kako bi s skupno akcijo dosegli ta cilj, za katerega sam živim.« Govor je imel na roditeljskem sestanku velik učinek. Zenske, ki so sedele v prvih klopeh, so smrkale od ginjenosti, moški pa so se odhrkavali, dokler ni močno zaškripala zadnja klop, v katero ke je stisnil občinski kurir Jaka Sinička. »Skupna akcija, ja« je Sinička potegnil z Vsevedom, »pri vseh akcijah pomagam, pri tej bom pa še raje, ker se tiče našega fanta in njegovega čveka iz zgodovine. Ce dovolite, bom še povedal, da mora za kazen, ali pa, kakor pravi tovariš profesor, zaradi onega ... graščine in polnih skled, ki ga čakajo notri, takoj sesti h knjigam in zvezkom, ko pride iz šole. Še po drva hodim sam, da ga ne bi motil. Lej te, sedi kakor prilepljen za mizo, včeraj je pa že spet »fasal cvek« iz zgodovine. Ne zagovarjam ga, sprašil sem mu hlače, ampak, kar je res, je res, za naloge in učenje je včasih premalo časa, ko jih popoldne tolikokrat kličete nazaj.« Po razredu je završalo. Nekateri so jeli Sinički polglasno pritrjevati. Računovodja Primanjkljajček pa je brž na pamet zračunal, da otroci po 34 ur na teden obvezno zajemajo iz zakladnice znanja, če odšteje popoldansko petje, telovadbo in take manj važne neobvezno obvezne predmete. Za pisanje domačih nalog in učenje je pa dvanajst ur na teden premalo, če je otrok povprečno nadarjen. Njegov se zasebno uči še angleščino in violino... Kot pribito pa vsakdo 48 ur presedi v šoli in ob knjigah in zvezkih... Po tej učni bilanci, s katero je tovariš Primanjkljajček. seznanil navzoče, se je dvignil zadružni hlevar Brkač. »Takole mislim,« je rekel počasi, »če teličku naliješ polno golido najboljšega mleka, ne bo vsega popil, ker ima premajhen vamp« Direstor tovarne za kavne mlinčke se je škodoželjno namuznil. Vseved je dobil, kar je iskal. Ni se mu pa hotel zameriti. Njegov sin, falot leni, je eden med najslabšimi v razredu... Če vzame Vseveda v svoje direktorsko varstvo, se bo fant na koncu leta mogoče le zmazal. »Tovariši in tovarišice,« je pokroviteljsko začel in počakal, da se je osinjak pomiril, »ne napadajmo nedolžnega. Tovariš profesor je samo kolesce v stroju, ki ga drugi napak vrtijo. Njegovo ponesrečeno akcijo — ne mislim, da je čisto nepotrebna — zamenjajmo z drugo. Ce dovolite, bo naša občinska skupščina predlagala pristojnim organom, naj posebej uzakonijo 42-urni delavnik za šolsko mladino, da se izboljšajo učni uspehi.« Predlog je bil soglasno sprejet. Le učitelj Vseved je med splošnim dviganjem rok utrujeno cefral svoj tolikanj obetajoči govor. Ma — td H N M S) < 3 > 55 O N > « O N H 2 o » H N H P) < 3 > 55 O N > * O N ti td H N H S) < 3 > 2 O N > K O N M 2 o td ti N H td M > 2 O N > 2 o 'N ti 9) H N H td < 3 > 2 O N > 2 O N H td S) H N K td REZERVIRANO ZA KOZERIJO • REZERVIRANO ZA KOZERIJO • REZ* Kako gospodarimo POVSEM VSAKDANJI MQTIV IZ LJUBLJANSKEGA SATURNUSA FOTO SLUŽBA DE !!!|lllll!lll!lllllll!!lllllllllll!!!!lllllllllil!i!l!lll||ip P|!!||l||IP!ii|li!l!l|l|||l||!iiii|||lll||lll!|ll!|!lllll!i!!!l!!!!|i||l!l!llilillilll!|iiiJl|Pii||iP ■ Tovarna hrane: da ali ne »Vprašanje trenutna ni najbolj umestno, saj ni sredstev zanjo,« boste rekli. »Če bo hrana draga, pa takšne tovarne ne potrebujemo. Raje si bomo na hitro sami kaj spacali, saj smo navajeni« Umestne pripombe, na katere pa irig, Bogdan $mole — ki je skupaj s strokovnjaki iz Novega Sada in Zagreba izdelal po proučitvi tujih izkušenj idejni načrt za tovarno hrane v Ljubljani — odgovarja takole: »Ni se bati, da bi tovarna ftrane zapeli graditi med najhujšimi investicijskimi restrikcijami. Če bi se takoj zdajle s sodelavci lotil izdelave glavnih in izvedbenih načrtov za insta-lapije ip opremo, bi bilo delo opravljeno šele čez kakih šestnajst mpsepep ali še kasneje. Pred spomladjo 1968 ne bi pričeli kopati templjev za tovarno. V letošnjih proračunih se 68 °lo hranijo z zmrznjenimi, ljubljanskih občin niso predvi- tovarniško pripravljenimi jed-dena niti sredstva za izdelavo mi. V Švici jih vedno več pro-glavnih načrtov, ki bi predvi- dajo, zlasti odkar se branijo doma stali kakih 40 milijonov tujih sezoncev in zaposlujejo dinarjev. Dg bi jih . plačal namesto njih svoje gospodinje, Trgohlad, pa nj moč pričaka- kuharski tekoči trak pa osva-Vatii Saj so pelo račun za idej- jajo Že tudi Danci in Ameri-ni osnutek tovarne hrane, ki je četni, stcil cfevpt, flijlijonpv, plačali Jedi bi bile iz vec razlogov trije: mestni svet, občina Cen- cenejše kot v klasičnih obra-ter in Trgohlad.« tih družbene prehrane, da o Če se arhitekti prihodnje gostinskih ne govorimo. V ma-leto lotijo načrtov, bomo tovar- riborski samopostrežni restav-niško pripravljeno hrano » raciji so znašale investicije na najboljšem printeru jedli 2972. obrok 56.500 starih rimarjev, Igfjj... medtem ko bi po naših pred- Upajmo, da sp bodo dotlej računih iz 1964. leta stale ka-razmere izboljšal?! zato nema- kih 24.230 starih dinarjev, Pri ra le ne bo odveč, če vsaj raz- 100.000 obrokih, za kolikor ',e mislimo o trditvah ing. Smo- predvidena tovarna hrane, to-leta, češ da bodo. tovarniško rej več kot 3 milijarde ori-priprgvljene jedi boljše in pre- hranka. Celotna tovarna hrane cej cenejše, kakor sp, v naših pa bi stala 2 milijardi starih obratih družbene prehrane. dinarjev, »Švedi, ki imajo V Evropi Ekonomičnost taksnega wi-najvišji življenjski standard, pravljanja jedi pa se vidi tudi v primerjavi zaposlenega osebja. Mariborski obrat zaposluje ob 10.000 obrokih približno 80 delavcev, pri 100.000 obrokih bi jih moral 800, medtem ko bi za isto število, obrokov zadoščalo v tovarni le 500 ljudi. Če ovrednotimo še čas, ki bi ga gospodinje prihranile s tem, da bi jedi samo pogrele, dobimo nove. tri milijarde prihranka. Pa sem ura zaračunal po 120 din in namesto 100.000 obrokov samo 50.000. Tega računa morda ne boste resno jemali, vendar bi moral biti za skupnost pomemben, saj bi zaposlenim delavkam ostajalo več časa za vzgojo otrok, počitek, izobraževanje in za družbeno delo. Prav ta dobra stran industrijskega prehranjevanja pa po mojem narekuje, da tovarno skupno zgradimo iz skladov, ki so namenjeni za izboljšanje življenjskih razmer.« Iiiii|l|||il| !l!Illll!!!!lll!!!!llllll!!lllll!ll!PlllllliF!FlN llIllllllllllllllllllllIlllllllllUIIIIIIIllIllllllllilllllllllllllllllllllllllllllillilllllllllllllHlIlllllllilllllliiM^!® o n v srni vso n Industrija »zvezanih rok« Predstavniki zagrebških industrijskih podjetij — zlasti predelovalci so še posebej glasni — ki pa bržčas niso edini in osamljen: v svojem negodovanju, se čedalje bolj pritožujejo, da So zvezanih rok v poslovnem sodelovanju s tujino, Na erp s trapi s® namreč mamljive ponudbe tujih podjetij in poslovnih družb, na drugi strani pa naši devizni- in carinski Predpisi. Zagrebški predstavnik} industrijskih podjetij tako zmajujejo z glavami: kako najeti kredit pri inozemskem partnerju, pa naj bo pod še tako ugodnimi pogoji, če pa ne moreš zagptor viti, da ga boš tudi vrnil v dogovorjenem roku. Kredit je namreč treba vrniti v devizah) če pa devize bodo ali jih ne bo, je odvisno od stanja na deviznih računih Narodne banke in še pogosteje od njene »dobre volje«. Podobno je tudi v carinskem režimu. Za primer vzemimo katerekoli ladjedelnico. Če v ladjedelnici hočejo uvoziti posamezne dele, pogosto je to pelo zahteva naročnikov, čs hočejo v tujinj nakupiti potrebni reprodukcijski material, morajo plačati na meji carino, pa Čeprav imajo pri sebi vse papirje, da gre za »potrebe izvoznega posla«, In seveda tud} m misliti, da bi jim kasneje, ko svojo ladjo že izvozijo, carinjki povrnili zaračunano in pobrano carino. Nič drugače pi pr} kateremkoli drugem proizvajalcu, k} kupuje v tujini material in sestavne dele, da bi jih nato obogatene s svojim delom spet prodal v tujino. Znajti se je treba Obrtno podjetje Stolar v Pirotu je avgusta lani zaposlilo . novega šefa, pravzaprav šefinjo nabavno-proda j pega oddelka, Toda ta novi šef Se ni niti enkrat samkrat v vseh šestih mesecih pojavil v podjetju, čeprav so bili' zanj izplačani osebni dohodki, seveda v kavarni in ne v mezdnem oddelku in čeprav so npr. dnevnice za njegova službena potovanja dosegle v šestih mesecih 213.000 S dinarjev. Za kaj pravzaprav gre? Na direktorjev predlog in po »blagoslovu« delavskega sveta So v podjetju Stolar formalno zaposlili novega šefa prod a j po-n aba v-nega oddelka, je pa vsak mesec zelo konkretno prejemal osebne dohodke, in ki je bila žena dovolj vplivne poslovne osebe v Pirotu, da je lahko pomagala v podjetju iz zagate spričo pomanjkanja nekaterih materialov. Pač samo majhna uslugica direktorja in delavske-? ga sveta podjetja Stolar tej zelo vplivni pirotski poslovni osebi, Žal pa je idilo novega nabavnp-pmdajnega šefa, ki ga delavci v Štolarju nikoli niso videli, pretrgal poziv na zatožno klop. RAZVOJ CESTNE MRE2E V SLOVENIJI Kako iz »začaranega kroga«? Priče smo »polževi« gradnji koprske železnice in ukinitvi nekaterih železniških prog V SJpveniji. Na drugi strani pa vsak dan vidimo vse več avtobusov in težkih tovornjakov, ki vozijo po naših vse bolj in bolj razbitih cestah. Kaj se pravzaprav dogaja? Kako je mogoče, da se vse to lahko dogaja v družbi, ki je tudi v prometu po- stavila zakonitosti razvoja? Zavoljo tega je nujno, da se iskreno pogovorimo p vsem, kar ge V prometu dogaja, in lahko rečemo, da je to »začarani krog.« Železnica mora imeti za svoje normalno delo službo, ki vzdržuje, popravlja železniške proge in postajne tire. Ima še specialne službe, ki skrbijo za spodnji ustroj prog, za mostove, predore, signalne naprave, železniške postaje itd. Za vlpko skrbi dokaj dobro organizirana vlečna služba, parna, motorna, elektromotorna. Zraven pa ima železnica še dokaj sposobno prpmetpo in vlakovno odprem-no službo. Torej če že bežno pogledamo presek železniškega prometa, lahko talcoj vidimo, da se morajo vse železniške službe pošteno potruditi, da zadovoljijo zahtevam sodobnega prometa: udobnosti, varnosti, hitrosti in večji transportni zmogljivosti. Seveda pa ekonomija transporta zahteva konkurenčnost na transportnem trgu, tako v sposobnosti železniškega transporta, kot v ceni osebnega }n blagovnega prevoza, Jasno je, da mora biti v ceni železniškega transporta vračunano vse, od gradnje do vzdrževanja prog, do vseh drugih stroškov. In zavpljo tega, ker vse železniške proge niso grajene za vse vrste prometa, imajo na železnici razdeljen vozni park }n vleko po kvalite- tah in tehničnih sposobnostih posameznih prog. Temu primerno so tudi nekatere proge bolj ali manj rentabilne in temu primerno na železnici oblikujejo sklade. KAKO PA JE V CESTNEM PROMETU? Če je za železniško transportno službo značilno, da so vse službe združene v enotno transportno tehnično organizacijo, je v cestnem transportu povsem nasprotno. Za prevozne usluge skrbijo cestno transportna podjetja, ki kupujejo in , uporabljajo vozila za tovorni in osebni promet ter jih tudi sama vzdržujejo. Za gradnjo in vzdrževanje cest pa skrbijo cestna podjetja. V njihovo oskrbo sodijo ceste I. in II. reda, delno pa tudi ceste III. reda. Ceste, kakršnekoli so že, so vendarle osnovna sredstva cestnih podjetij, Toda cestna podjetja nimajo pravice zaračunavati cestno transportnim podjetjem uslug za opravljene prevoze na cestah. V tem je osnovni problem cestnega.prometa, in sicer kdo, kdaj in kojiho naj plača v: e sklad za normalno vzdrževanje cest, • v sklad za investicijsko vzdrževanje cest ter v • sklad za razširitev cestnega omrežja. Pri železniškem prometu je jasno, da na železnici dobijo sredstva za vse omenjene skla- / de iz sredstev za prevozne usluge. Morda ta sistem formiranja skladov v železniškem razvoju še ni v celoti izdelan, toda večji del sredstev se že tako oblikuje. V cestnem prevozništvu in prometu pa ni tabo. Cene storitev prevoza po cestah še ne zajemajo elementov vrednosti vzdrževanja in obnove cestnega vozišča. OMEJITVE OSNIH OBREMENITEV SO NUJNE Tako cesta kot železnica sta grajeni za določene prevozne obtežbe, ki smejo biti v dovoljenih mejah po Zakonu o cestah in železnicah oziroma ustreznih pravilnikih. Spričo tega sp vse žplezniške proge ocenjene z dopustno osno obremenitvijo. Tq naj bi veljalo tudi za ceste. Toda ceste pri nas niso tako ocenjene. Le pri spomladanskih odjugah inšpektorji za ceste opravijo delno omejitev osnih obreiAenitev, da bi vsaj malo ohranili cestna vozišča. To so storili tudi to pomlad, kar pa je pri transportnih podjetjih povzročilo precejšnjo nejevoljo. Zakaj prihaja do teh nesoglasij in slabe volje? Odgovor na to vprašanje je preprost. Cestno transportna podjetja želijo imeti čimvečje tovornjake, ki bi lahko prevozili čimveč tovora pri čim manjših transportnih stroških, pri čemer pa jih prav malo zanima, kako in s kolikšnimi sredstvi naj bi vzdrževali vozišča. Ne zanimajo jih cestni problemi, marveč samo njihove potrebe. Pravijo celo: »Ceste morajo biti sposobne za prevoz in zato tudi omejitev obremenitev pe priznamo.« Zato hi nujno morali čim-prej doseči, da bi cestno transportna podjetja plačevala cestnim podjetjem realne stroške, ki nastanejo pri izkoriščanju cest in bi ta sredstva namenili za oblikovanje skladov za vzdrževanje cestnega omrežja. Danes imamo tudi že popolnoma točne podatke, koliko odstotkov obrabe cestnega vozišča lahko pripišemo posameznim cestnim vozilom, tako da bi tudi po tej plati mogli izoblikovati sistem zbiranja sredstev za vzdrževanje cest. Predvsem pa bi se cestni promet lahko or? ganiziral podobno kot železniški. Cesta kot vsak gradbeni objekt, ali kot vsako cenovno sredstvo, mora gama sebe izplačati v dobi, za katero je dimenzionirana, to je v petih, desetih, petnajstih ali dvajsetih letih. To mora postati zakon tudi v cestnem prometu, ker se bomo sicer še naprej vrteli v »začaranem krogu« in ceste vzdrževali z drobtinicami, ki se bodo več ali manj po naključju nabrale. Dosedanji način financiranja cest je nevzdržen, nujno potrebno pa bo spremeniti tudi sistem dela cestno transportnih podjetij in cestnih podjetij, Izračunati moramo in Ugotoviti nosilno sposobnost naših cest, omejiti transportne obremenitve ter hkrati zagotovit} amortizacijo cestnih vozišč. Samo na ta način bomo lahko prišli iz »začaranega broga«. INŽ. MI^OS POLIC Ah vem ... da je naša tekstilna industrija v primerjavi z zahodnonemško zelo počasna. V predenju je za 20 °h počasnejša, v tkanju za 240 odstotkov, v izdelavi trikotažnega perila za 540 °lo, pri vrhnjih oblekah pa za 900 odstotkov. ... da v Sloveniji letno na novo zboli za tuberkulozo komaj še 2.000 prebivalcev, od tega četrtina avtohtonih Slovencev. Pred nekaj leti je Inštitut za tuberkulozo na Golniku, ki sistematično pobija to socialno bolezen, registriral letno še kakih 10.000 novih obolenj. Predvidoma borno lahko v kratkem zaprli nekaj sanatorijev in protituberkuloznih dispanzerjev. ... da je letos predvideno v Skladu zo šolstvo SRS 2 milijona 930 000 novih dinarjev za študentovska posojila. Lanska posojila iz tega vira: 2,048.000 novih dinarjev. :..da občine zapirajo že šole, ki so bile zgrajene za časa rajnke avstroogrske monarhije. Učencev ni zmanjkalo, pač pa denarja v občinskih proračunih. .. .da bi z milijardo 900 vai-lijonov starih dinarjev, kolikor je znašala škoda ob izbruhu slinavke v letih 1965 in 1966, 20 let redno cepili vsa goveda na družbenem sektorju kmetijstva v Sloveniji. ...da je naš učni načrt za osnovne šole po predmetih in številu učnih ur nojob-. sežnejši v Evropi z izjemo Vzhodne Nemčije, kjer pa traja obvezno šolanje 9 ali 10 let. ... da so v Iskri še pred dvema letomd govorili o nar mestitvi 300 novih inženirjev. Napovedi niso uresničili, pač pa precej skrčili obstoječe število strokovnjakov s fakultetno izobrazbo. .. .da v Tovarni dušika Ruše zgolj z izboljšano tehnologijo (brez rekonstrukcij in investicij) povečali proizvodnjo ferojeroma z 2,00Q na 5.000 ton letno oziroma zg 150 "h- istočasno so izboljšali kakovost in zmanjšali normative za potrošnjo materialov. Namer sfo obrazložitve: 1950. leta je bilo. v 700-članskem kolektivu 15 inženirjev in tehnikov, zdaj pa je med 2,000 zaposlenimi 100 inženirjev in tehnikov, /nr: Mi rarsikomu med nami še vedno zveni v ušesih sa-moupravljalsko navdušenje, ki smo z njim zdravili reformo, K , »Končno homo ie vedeli, koliko velja naš izdeie* L na trgu!« je tekel takrat pomenek na sejah lavskih svetov. »Končno smo le sprostili ekonoiO' ike zakonitosti in dali večjo veljavo tržnim odnosom,« so > neli roke ekonomisti. »Reforma je začetek korenitih gospo* larskih sprememb,« smo slišali z govorniških odrov. Z en □esedo: vsi smo bili za reformo, na vseh delovnih mestih na vseh ravneh. Kako bi tudi ne bili, ko pa je reformo razumel vsak P svoje! Nekateri skrbniki našega družbenega standarda so jo ra zumeli takole: »Nikar odtajevati cen, sicer se nam bo v« naš gospodarski sistem, ki smo ga toliko let skrbno gradu-sesul na kup. Življenjski stroški naših delovnih ljudi boo strahotno poskočili. Zapreti bomo morali nič koliko podi ti j.« In skrbniki našega družbenega standarda so dosegli, a je kakih 90% vseh cen izdelkov in storitev administrativi* določenih, da jih odjuga še vedno ni načela. Vsiljivo skrbništvo Nekateri načrtovalci družbenega razvoja so reformo zumeii takole:. »Se tega je treba, da bomo nacionalno aku^., lacijo razdrpbili na toliko koščkov, kar hočejo samoupi\. Ijavci doseči z zahtevo, naj bodo ,nosilci razširjene reprod% cije1. Kakor da bi izgradnja energetskih in drugih objeli' že sedaj ne zaostajala za potrebami našega industrija-^ razvoja, ko zbiramo sredstva za to gradajo z zakonsk*^, predpisi in avtomatično. Če bodo imele gospodarske org3’ zacije v lasti denar za razširjeno reprodukcijo, ne bomo P bili od njih niti beliča, naj jih še tako lepo prosimo. Dec« tralizacija akumulacije in načrtno gospodarstvo — to ne » skupaj!« iCj Tudi nekatere družbeno politične skupnosti, ki so d*> . skoraj izključno skrbele za gradnjo investicijskih obielv ■-/. so razumele reformo po svoje: »Zamisel, naj združeni Pr?'j vajalec odloča o razširjeni reprodukciji, je pametna, ni % reči,« so pravili njihovi predstavniki na sestankih. »Tpd3 dolgo ne bo uresničljiva. Le kako naj ekonomsko nerazS ,e dani delavci odločajo o tako pomembnem vprašanju, kot # razvoj narodnega gospodarstva. Ce ne homo zbirali sredj . pri politično teritorialnih skupnostih in s pomočjo odloči1.,, na tej ravni usmerjali izgradnje investicijskih objektov, bo gospodarstvo še naprej razvijalo avtarkično,« p- Cdipčni sp bili tudi razdeljevalci deviz, predstavniki gobanke: »Preveč smo zadolžen} v tujini, da hi lahko 0“ jc lili, naj bodo devize blago. Če ne borna za delitev devt^j naprej skrhali jpi, ki imamo v državi edini popoln Pre,%p nad njihovim prometom in porabo, se homo znašli v Ve‘-gospodarskih škripcih.« ^ In zgodilo se je, kar se je lahko (oh takšnem nju, ki ga je seveda spremljalo tudi ustrezno ukrepanje ^ omenjenih usmerjevalcev gospodarskega razvoja) zgodilo' ,;0- mesto da bi z reformnimi ukrepi sprostili delovanje ^ nomskih zakonitosti, kar je bilo hotenje reforme, s komP^, misnim uresničevanjem teh ukrepov še vedno »kro tj mo« - / nomske zakonitosti, kar pa ne pomeni nič drugega ti' škodimo reformi. Namesto da hi kazale na prioriteto iPVg# cijskih naložb in na optimalno učinkovitost delitve ? 0i ekonomske zakonitosti (ki h} lahko delovale seveda }f~je relativno sproščenih cenah), se odločamo za selekciopu^p' pred reformo zakoličenih investicij in za gradnjo novi*1^ jektov še vedno na osnovi subjektivnih kriterijev, PP stijah predstavniških teles družbeno teritorialne skuf kriterije za delitev deviz pa določa kar izvršni odbor banke sam. Takšna subjektivna primes ekonomskih 0 ad' daljnosežnega pomena za naš nadaljnji razvoj pa je darsko izredno škodljiva, saj ne spreminja ne strukture pje investicijskih objektov, ki so jo utrdila ista P?.,*eN9 teritorialna predstavništva kpt pred reformo, ne mlS-J o prioriteti gradnje posameznih investicijskih ohjpkt0v’ Ne samo tq: če bomo še naprej usmerjali gradnjo 1 sp 4-N c ScUilU t-U. UC UU111V SC ua^nej ijomcfjau •: sticijskih objektov in delitev deviz — ti dve vprašani ^ osrednji pri uresničevanju reforme — pretežno po sPjtp5|1 tivnih kriterijih, ne da bi upoštevali ekonomske zakon in crcrnaln trern nntom hn ncfaunn rlnlnriln Ha sta delov! in signale trga, potem bo ustavno določilo, da sta c3elovn^f^ vek in njegova delovna skupnost nosilca razširjeno^]; dukcije še dolgo prazna politično propagandna dekla ne pa Odraz samoupravne prakse. pi' Podatki govorijo, da so v letu 1965 gospodarske 0 33" zacije v strukturi skupnih investicij razpolagale le 3 ubl|j skupnih investicij, drugi izvengospodarski faktorji ka in druge družbeno politične skupnosti) pa so uprd še vedno z 68 % skupnih investicij. & veano z 00 70 snuprnii investicij. . ie ‘, Uspeh od reformnih ukrepov si lahko obetamo s.st g*1' j, ko bomo to razmerje bistveno spremenili v kori pp spodarskih organizacij. Samo ta ukrep lahko P011^^ ^ nomskim zakonitostim do veljave, ne pa — deklarativ alIv sla in patronat nad presežnim delom proizvajalce upravljavcev. v g. N v ‘ MATERIALNI POLOŽAJ KULTURNIH DEJAVNOSTI ■Mgeeegeeggi wsm ■HM«™ (Nadaljevanje s L strani) Kolektiva, pravice pa le izbra-Oinj. Nekateri bode pač morali Se in še prebirat} ustavo I • Da bi ustvarili trdnejšo materialno osnovo za kulturne dejavnosti v Sloveniji, bi seveda bienali razpolagati tudi z nekaterimi trdne j širni številčnimi Pokazatelji. Tendence gibanja materialne osnove za kulturo v Slovenije v zadnjih letih so nam namreč le do neke mere znane, vemo, da sredstva za kulturo sicer naraščajo hitreje kot nacionalni dohodek. Toda, če bi izdvojili sredstva za tako imenovano gospodarsko kulturno področje (film, HTV, založništvo), ne Vemo natapčno, kaj pomeni np-nrnakio višanje sredstev za Ostalo kulturno dejavnost: Ali Povečanje pomeni isti ali večji obseg dela, boljše pogoje cleja, Višjo kvaliteto? Ali pa pomeni j_e nekoliko popravljene osebne doljodke ob morda celo manjšem obsegu dela? Mnogo je signalov, k{ potrjujejo to zadnjo domnevo: kulturne stavbe se skromno vzdržujejo, a sredstpv za programe v njih ni; knjižni-Pe imajo ponekod vedno 'manj denarja za bogatitev knjižnega fonda; čeprav je cena različnega materiala v zadnjih letih porast- to, pa je sredstev za funkcional- diikat ponekod premalo zgvze-no dejavnost ponekod vedino manj itd. Družbeno enakopravnega položaja kuitumiti delavcev pa nj mogoče uveljaviti le z zagotavljanjem osebnega dohodka, temveč tudi z uveljavljanjem, možnosti za enakopravno pravico do dela. Razprava na omenjeni seji je sicer izkazovala dovolj prizade-: tosti kulturnih delavcev, a prav toliko resignacije spričo ilustracij konkretnega stanja- Programi dela kulturnih institucij in pogodbe z ustanovitelji izgubljajo na pomenu, ker se vedno prilagajajo trenutnemu finančnemu stanju. Kruh kulturnim institucijam še vedno prepogosto režejo le finančniki, ni pa ta kos kruha odmerjen na osnovi javne razprave. Slišali pa spio pohvalo na račun sklada za kulturo obpjne, Center v Ljubljani, ki je na osnovi pogodbe knjižnicam n. pr- priznal celo dodatna sredstva m preseženi delovni program. Po reformi nekatere občine zagotavljajo kulturnim institucijam sredstva le za »plače«. O čem drugem naj bi govorili kot o »plačah«, če pa za delo zmanj-kaj stimulirati! Nekateri sodijo, da se je sin- mal za to, da bi nekaterim tehnokratom dopovedali, da simo zpper avtomatski socializem, v katerem duhovne vrednote ne bi imele družbene veljave. Menda pa je tudi res, da so se sindika-kati premalo angažirali ob razpravah o delitvi nacionalnega dohodka med družbeijo-paHtjč-nimi skupnostmi. Šolstvo namreč terja svoje, za ostalo, kar naj bi komune po ustavi poskrbele, pa zmanjkuje sredstev. In tako ob rebalansih občinskih proračunov iščejo nekateri prvenstveno »notranje rezerve« V kulturi. O mreži kulturnih ustanov bo moral res tudi sindikat povedati, kaj sodi, saj je dvajsetletni povojni družbeni in gospodarski razvoj prinesel marsikaj novega v naših družbenih odnosih, čemur pa današnja mreža kulturnih dejavnosti ni vedno adekvatna. Ni razkošje le 105 muzejev, muzealij in muzejskih zbirk, razkošje je morda tudi to, če sedem ljubljanskih knjižnic nima skupine knjigoveznice, če vsaka sama zase nabavlja knjige, katalogizira itd. Toda prav tako bi se morali ka denarja in ni potemtakem znati upreti vsakršni primitivni Obračun dela ip novi načrti Zveze delavskih univerz: »SKRITE REZERVE« V DOPOLNJEVANJU IZOBRAZBE ^bračunu dela Zveze delavskih univerz Slovenije v letu 1965 in njenemu programu dela za 1. 1966 je bila posvečena seja Sveta Zveze delavskih univerz Slovenije dne 21. t. m. Razprava na seji pa se i}i omejila le na delo te republiške institucije, ki je nekak mentor in strokovni usmerjevalec delavskih univerz, ampak je nujno posegla tudi v pereča vprašanja na področju izobraževanja odraslih, kjer delavske univerze še marsikje orjejo ledino in so glavni pobudnik širšega in načrtnega dela. Zveza delavskih univerz Slo-vetlije je v 1. 1965 opravila *_rsto nalog in neposredno požgala delavskim univerzam razvijanju družbenega, strojnega in splošnega izobraženi3 odraslih. Izdelala je vrsto j Mi? in programov ter priredijo mnogo seminarjev za stalne J1 občasne strokovne sodelavce .^vskih univerz. O potrebnosti fke pomoči nam govori še po-jefc, da imajo vse delavske Hperze, v naši republiki le joli ioo poklicnih strokovnih število njihovih zimama sodelavcev — predavateljev da presega 3600. Qh vsej se-pestrosti jn raznolikosti je delavskim univerzam potrebna programska po- in°c in pomoč pri vsebinskem j,, andragoškem izpopolnjeva-Predavateljev. precejšen del dejavnosti ni .Cze delavskih unjverz Sloveči.® ,ie bil posvečen organiza-\J, ’ utrditvi delavskih uni-gospodarski reformi je to ^ikdo dajal zelo pesimisti č-hv jP°vedi o prihodnosti de-^ sWh univerz, zlasti še, ko so Oj, občine in gospodarske oA^nizacije zaradi trenutnih stvMemov začele krčiti sred-ya j ki so namenjena izobražencih odraslih. Vendar so ti ..he tiste, ki so se p zadnjih svoje pogoji razmeroma manj stj delavske univerze, zfa- ktih - °fco) • mneneie zasidrale p PotSi,’ dovolj izostrile poslv-h za no,,! e in se znale prilagajati nalogam. aastfbQredn° z omenjeno dejav-Pa je Zveza delavskih opravila tudi nekatere harne ^ 80 širšega družbenega deloj3-. Njeno neposredno so-tako pri spremljanju kititi. a Peiporočila pposvetno-Sltg rneSa zbpra skupščine Dri u j. izobraževanju odraslih, ke (>r,j;J3Oiu pereče problemati-'ftzpravtk:ov za odrasle, kot v tosim aa 0 izobraževanju od-Vse roPPbliškib organih — !° k temi, b5ez dvoma prispeva-‘®tti orin ’ da se je v preteklem °s do izobraževanja pd-^°zitivn1l0h m°čno spremenil v ®Faini jn sm®r- da postaja inte-ga Vzšli enakovredni del naše-Eterba S ]no"lzobraževalnega si- ?5ehilaP^Va na seii je pozitivno Podnri=° to dejavnost Zveze tonskegaaaalitičnega in pro-j oStfda, vzgoje kadrov l>kih8aaizac,iske graditve de-h6Cl6 PadalTnrZ' RazPrava j® drugih'1]e Pomoči Zveze U®4 republiških organov ter ustanov ter glede nadaljnjega dela delavskih univerz naglasila naslednja vprašanja: © Dviganje splošne izobrazbe naših proizvajalcev ostaja tudi za bodoče ena od najpomembnejših nalog izobraževanja odraslih. V mnogih občinah ugotavljajo, da je polovica in več aktivnega prebivalstva brez popolne osnovne šole, iz osnovnih šol pa doteka vsako leto na stotine mladih brez dovršpne osnovne šole. Tistih nekaj oddelkov osnovne šole za odrasle, ki jih odpiramo vsako leto, tega stanja ne more bistveno izboljšati! Hkrati s povečanjem števila oddelkov osnovne šole za odrasle pa bo nujno čimppej tudi izdelati ustrezne programe ter izoblikovati notranjo podobo teh šol, da bo delo potekalo v skladu z osnovnimi andragoškimi načeli in potrebapii odraslih- ® Omejevanje sredstev za družbeno in splošno izobraževanje odraslih, kakršno opažamo v nekaterih občinah, utegne negativno vplivati na razvoj dejavnosti delavskih univerz, ker bodo le-te prisiljene prenesti težišče svpjega izobraževalnega dela na druga področja, kjer so sredstva na razpolago. Naj bodo želje takih delavskih univerz še takp v skladu z začrtanimi nalogami teh ustanov, bodo morale omejevati dejavnost na področju družbenega in splošnega izobraževanja, če ne bo finančnih sredstev in plačnika. Če še tako realna ocenjujemo sedanje gospodarsko stanje, ne moremo soglašati z bistvenim omejevanjem sredstev za tiste oblike izobraževanja odraslih, za katere je družba najbolj zainteresirana. © Na področju strokovnega izobraževanja odraslih se odpirajo tudi delavskim univerzam mnoge možnosti in naloge, Medtem ko redne šoje pripravi,i3.iP vedno več strokovnega kadra za proizvodnjo, naj bi strokovno izobraževanje odraslih bilo namenjeno predvsem izpopolnjevanju zaposlenih. Razpon med zahtevami delovnih mest in dejansko izobrazbo tistih, ki n P njih delajo, zahteva, da vsaj sposobnejšim omogočimo strokovno izpopolnjevanje in dokvalifikacijo. Ta se ne omejuje le na šolske oblike (poklicne, srednje in višje šole), pač pa zajema tudi krajše alj daljše funkcionalne oblike strokovnega izobraževanja v skladu s potrebami različnih profitov in delovnih mest. Lahko govorimo tudi o potrebi, da bi v delovnih organizacijah točneje opredelili nekak minimum strokovne izobrazbe (ne samo prakse!), ki bi jo že sedaj moral imeti sleherni proizvajalec. Razen tega pa zahteva razvoj znanosti in tehnike neprestano dopolnjevanje izobrazbe; to pa velja za vse profile, od naj ožjih do najširših. Na tem področju so potrebe in rrwžnost\ naravnost neizčrpne, tu so tudi »skrite rezerven ža napredek vsake delovne organizacije. Delavske univerze bodq lahko na tem področju opravile pomembno poslanstvo — ne sicer same, pač pa v sodelovanju z delovnimi organizacijami in tistimi izobraževalnimi ustanovami, ki imajo sorodne naloge. JOŽE VALENTINČIČ koncepciji »špgranja«, n. pr-ideji o »kulturnih kombinatih«, ki da so »cenejši«, o ukinjanju prosvetae-pedagoške strokovne Službe, češ da to lahko upravlja občinska uprava itd. Kljub določenemu ekstenzivnemu razvoju je kultura v zidove po vojni v Sloveniji razmeroma malo »zapravila«, zapravljamo pa danes, ko še tistega, kar smo postavili, primerno ne ohranjamo, predvsem pa ne izkoriščamo. i,lorda smo znali tudi premalo popularizirati pozitivne koncepcije našega kulturnega razvoja? Posredovanje programov obstoječih kultumo-umetniških ustanov v različne kraje je prav gotovo eno takih vrednih kulturnih prizadevanj, ki ob skromnejših sredstvih zagotavlja kvaliteto, istočasno pa odpravlja ponekod žive težnje po lastnih tovrstnih institucijah. Koper in Kranj, ki sta želela lastni gledišči, imata letos bogat repertoar gledaliških gostovanj. O stalnih virih za kulturno dejavnost je danes težko govoriti. In vendar govorimo o stal-nejših, trdnejših sredstvih za kulturo in to upravičeno. Pomanjkljivo je le to, da istočasno ne govorimo dovolj o kvaliteti kulturnega dela- Le kulturna tradicija in kvaliteta kulturnih in umetniških programov lahko namreč postaneta tisto trdno izhodišče, ki nam je potrebno pri Odmerjanju stabilnejših sredstev za kulturo in s tem ?a ustvarjanje pogojev samoupravljanja v kulturnih institucijah. Ali je ppr. s kvaliteto dela upravičena taka razlika, da je danes pajvišji osebni dohodek igralca V SLU Celje enak najnižjemu v ljubljanski Drami? Samoupravljanje v kulturi ima danes torej šibko osnovo. Toda tudi tam, kjer jo ima, ni vse dobro. Ali ni kršena samoupravna pravica v primeru, ko ;e kolektiv Vibe filma pred dvema letoma prenesel določene samoupravne pravice na svoj programski svet£ danes pa o tem, kaj bodo snemali, odloča upravni odbor republiškega sklada za pospeševanje kinematografije? Mnogo, zelo mnogo je problemov, kjer bi sindikati morali bolj pomagati, da odpravimo s poti zapreke, ki zavirajo samoupravljanje v kulturi. SONJA GAŠPERŠIČ S Z d Bi M H Z s o H a o w > H H <0 H Z S hi H Z ti S o z e BJ ti ti fer ti H ai H Z < ti H , Z H F o ti ti ti ti ht > e H m ti Z A a H Z ti s o ti Tam, kjer odpove vsaka logika "m /fl"ed stališči, ki jih je oblikovala pretekli IVJlteden razširjena seja predsedstva Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, ko so obravnavali materialni položaj kulturnih dejavnosti, smo slišali tudi tole: Smo neposredno pred izdelavo srednjeročnih načrtov družbenega razvoja. Sindikati naj bi se vključili v razpravo, na osnovi katere se bo treba odločiti tudi za bodočo mrežo kulturnih institucij. Kajti za dejavnost tistih institucij, za katere se bomo odločili, ker smo prepričani, da brez njih ne moremo biti, bomo morali v prihodnje zagotavljati tudi stabilnejša finančna sredstva. Sredstva, ki bodo omogočala nadaljnjo rast kulturnih dejavnosti, delavcem v teh institucijah pa enakopraven družbeni in materialni položaj, a to ob taki materialni osnovi, ki bo omogočala kreativno samoupravljanje v njihovih kolektivih in nagrajevanje po resničnih uspehih dela. Kako zelo je vse to potrebno, razberemo tudi iz gradiva, ki ga je zbral organizator tega sestanka. Med podatki o povprečnih mesečnih osebnih dohodkih v letu 1964 in 1965 so tudi taki: Medtem ko je bil n a j n i ž j i osebni dohodek igralca v ljubljanski Drami 80.01)0 starih dinarjev v preteklem letu, na j višji pa 200.000 din, in je povprečni osebni dohodek igralca v mariborski Drami bil v istem času 82.000 starih dinarjev, pa je povprečni osebni dohodek igralca v SLG Celje komaj 64.000 din. Najvišji osebni dohpdek igralca v Celju v tem času je bil 80.000 din, torej prav toliko kot najnižji zaslužek začetnika v ljubljanski Drami. AH je res z uspehi pri delu mogoče upravičevati tolikšno razliko? Ali Pit je ta le posledica proračunske Jogike? Sicer pa sp osebni dohodki igralcev v celjskem gledališču takp sramptnp nizki, da oh njih res odpove vsakršna logika. Zato se nisem čudila udeležencu omenjene seje, celjskemu igralcu tov. Krošlju, ki je dejal, da je osnutek pravilnika o delitvi osebnega dohodka, v katerega je sam vložil že pred dvema letoma precej truda, zavrgel jn raztrgal, saj je bila masa sredstev, ki so jo lahko oddvojili za osebne dohodke, če so hoteli igrati in ne stati križem rpk, v čistem nasprotju z načelnim družbenim vrednotenjem njihovega dela. »Ce danes naš najbolje plačani igralec zasluži na uro komaj 461 starih dinarjev, snažilki na svojem domp pa mara odriniti za uro njenega dela 500 din, komentar o družbenem vrednotenju našega dela v praktičnem življenju res ni potreben!« Mpr kdo pričakuje še kakšen komentar? S. G. KOMENTIRANE ŠTEVILKE ® KOMENTIRANE # ti O g H Z H ti > Z H m H H «5 r ti H ti O y w Z H ti > Z M ca H H «4 r ti H ti O S H Z H ti > Z H ta ti H < r ti H ti O g H Z ti ti > Z H ca ti H 1’pvzetek iz študije: »Analiza izobraževalnih centrov in sjnžb.« Raziskava stanja organizacije m dejavnosti izobraževanja v 1§8 delovnih organizacijah v Slovepiji, ki jo je izvedel ko-nec leta 1965. Zavod za šolstvo SRS. Pobudo za raziskavo §0 dali republiški sindikati, finan-cifaji pa so jo Zavod SR§ za zaposlovanje delavcev, Komisija za Kulturo, prpsveto in tisk pri republiškem svetu v ZSJ za Slovenijo, republiška gospodarska zbornica in tedanji Zavod ERS za strokovno izobraževanje, zdaj Zavod za šolstvo SjRS. KAJ SAMI IN KAJ S TUJO POMOČJO? k' 6 -j IZOBRAŽEVANJE v delovnih organizacijah TJ ri zbiranju kakor tudi pri obdelavi podatkov o dopol-g pilnem izobraževanju zaposlenih v delovnih organizacijah smo upoštevali izp.hraževalne aiipije, fcj so jih izvedli izobraževalni centri in službe, ter akcije, ki so jih izvedle zunanje institucije. S fem smo hoteli ugotoviti, kolikšen del dopolnilnega izobraževanja so opravili izobraževalni centri »P službe ter kolikšen del zunanje institucije, kar je prikazano z objavljenim grafikonom. potrebno in koristno, vendar naj bi bilo to v bodoče bolj koordinirano in sistematično. V ta namen smo tudi ugotavljali, katere zunanje institucije sodelujejo pri izobraževanju zaposlenih in kolikšna je njihova udeležba. prj tem je posebno značilno. 1007, da pripada v povprečju izobraževalnim centrom in službam gg delovnih organizacij poleg 95 % SU od vseh opravljenih ur strokovnega izobraževanja delavcev kar gg 74 % opravljenih ur pri dopolnilnem strokovnem izobraževanju vpcjilnega in organizacijske- 70 ga kadra jn 24 ffc ur dopolnilnega izobraževanja tehnično- m . strokovnega in administrativnega kadra, Izobraževalni centri so se to- 50 rej uveljavili tpdi pri dopolnilnem strokovnem izobraževanju ng tega kadra. Nekateri namreč menijo, da imajo delovne organizacije pogoje le za strokovno 30 -izobraževanje delavcev, medtem ko naj bi se vodilni, prganiza^ čijski, strokovnortelmiški in ad„ minisivativni kader dopolnilno izobraževal v zunanjih institucijah, ker da imajo Je-te visoko stmkovno usposobljen predavateljski kader. Toda najpogosteje dobivajo zunanjo institucije, ki organizirajo tečaje ali seminarje, namenjene temp kadre, pre= flavatelje prav iz delovnih organizacij, ker svojih redno nameščenih predavateljev nimajo. Naj navedem kot primer rudnik lignita Velenje, ki .ie celotno izobraževanje zaposlenih organih ziral s svojim predavateljskim kadrom s pomočjo delavske univerze. Ta vmesni člen je bil republik) in ostali (predvsem strokovna združenja in društva, npr. društvo inženirjev in tehnikov). Po številu udeležencev tečajev, ki so bili namenjeni strokovnemu izobraževanju tehnično strokovnega in administrativnega kadra, jih odpade na izobraževalne centre in službe 65 %, DU 4 %, medtervarni-ške izobraževalne centre in strokovne šole 6 %, zavode 12 % in ostale 13 %. Procentualna udeležba posameznih institucij pri izobraževanju vodilnega in organizacijskega kadra pa je sledeča: IC in službe 72 %, DU 6 %, med tovarniški centri in strokovne šole 8 %, zavodi 10 odstotkov in ostali 4 % pd vseh udeležencev. Koliko naj opravljajo dopolnilno izobraževanje zaposlenih izobraževalni centri in službe, koliko pa zunanje institucije jn katere, zavisi predvsem od potreb po izobrazbi glede na izobrazbeno strukturo zaposlenih (splošno in strokovno) in de- 10 I — *!o ur izobraževanja, ki so jih opravile zunanje institucije i — °/o ur izobraževanja, ki so jih opravili izobraževalni centri in službe delovnih organizacij 1. strokovno izobraževanje delavcev 2. strokpvno izobraževanje tehniško-Stro-kovnega in administrativnega kadra 3. strokovnp izobraževanje vodilnega in organizacijskega kadra uvajanje novih delavcev 5. splošnp izobraževanje vseh zaposlenih 6. drujrbenp-ekonomsko izpbraževanje članov kolektiva 7. družbenoekonomsko izobraževanje članov samoupravnih organov 8. obrambna vzgoja in civilna zaščita pn organizacij; in izvedbi iz-opraževalnega procesa v tem primeru ros nepotreben. To so sami spoznali in sedaj prgapi-ziraja izobraževanje zaposlenih v sodelovanju Z lastnim izobraževalnim centrom. Vsekakor je sodelovanje zunanjih institucij pri dopolnilnem izobraževanju zaposlenih Splošno in družbeno-ekonom-sko izobražujejo zaposlene poleg samih delovnih organizacij pretežno DU. Pri dopolnilnem strokovnem izobraževanju po-samezpih kategorij kadrov pa sodelujejo od zunanjih institucij poleg DU še medtpvareiški izobraževalni centri in strokovne šole, zavodi (tudi iz drugih lovnih zahtev, števila zaposlenih V delovnih organizacijah in pogojev za izobraževanje (predavatelji in inštruktorji). Qd teh in še drugih elementov je odvisno, kako bodo v delovnih organizacijah organizirali dopolnilno izobraževanje zaposlenih, da bo uspešno in ekonomično. DUŠAN STARE N J!lllll!lllllll»llllllllll!HI!IIIIIIIHIIII[lll!lllllllllllllll!l!llllllllllllll!ll!lllllllllllll!lilll!i!illllllllli!ll!ill»llllllllll!lllil!llllllll|!l!!H emara je res, kar pripovedujejo. Da nam namreč kdaj pa kdaj »uide« donosen strokovni posel, ker strokovnjaki naših tovarn, ki naj bi ta posel v tujini prevzele in opravile, ne znajo vedno tudi tujega jezika. • Niso težave le tam, kjer primanjkuje ljudi s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo. Tudi tam, kjer le-ti so, se včasih »zatakne ali pa vse prepočasi premika«. Ljudje, ki bi v tehniških službah, v vodstvu tovarne ali v administraciji potrebovali znanje tujega jezika, pogosto niso sposobni niti najpreprostejše konverzacije v tujem jeziku. In če so že temu kos, pogosto ne poznajo tehniškega ali poslovnega izrazoslovja v tujem jeziku. Ni skrivnost, da ta ali ona tehniška dokumentacija ali strokovna knjiga, revija, za katero je gospodarska organizacija odrinila ne ravno skromna sredstva, obleži zaradi tc- neuporabljena. @ Naš turizem bi, tako pravijo, slej ko prej lahko bil že na višji kulturni ravni, če bi tisti, ki jih delovno mesto spravlja v stik s tujimi turisti, znali le nekaj več tujih jezikov. ® In nemara bi bilo prav, če bi tisti delavci, Id danes odhajajo na delo v tujino, že pri nas dobili vsaj nekaj znanja tujega jezika, ki naj jim omogoča hitrejše in lažje vključevanje v novo življenjsko in delovno okolje. Vzporedno z jezikovnim poukom pa bi jim lahko posredovali nekaj prepotrebnih informacij o tem, kar bi, denimo, morali vedeti iz zakonodaje v deželi, kamor se odpravljajo, o tem, kakšne pravice bodo imeli ob zaposlitvi v tujini. In še kaj podobnega bi sodilo v njihovo »popotno torbo«. Seveda je kaj takega mogoče izvesti le, če bi z institucijami, ki poučujejo tuje jezike, sodelovali zavodi za zaposlovanje. fl!l!l!li!!ll!!llllllllll!!!!!!lllllllllll!lllllllllllllllll!llllllllllllllll!ll!llllllllllllllilliil!lllllll!l!llllllllll!l!ll!llllllllll!llllll!l!l!l!llilll!llll^ razgovor. Čudovita je resnost, s katero so se delavci lotili učenja nemščine, čeprav menda še ne vedo, kdo izmed njih bo resnično odšel v tujino, saj se jih uči jezika več, kot je na voljo delovnih mest. • Zavod sodeluje tudi z nekaterimi delavskimi univerzami, tako že dve leti z delavsko univerzo v Slovenski Bistrici pa v Murski Soboti, v Rogaški Slatini. ■w jaša razmišljanja so nas napotila v Maribor, v dve iz-I obraževalni instituciji: Delavsko univerzo na Mladinski ' cesti in Zavod za poučevanje tujih jezikov v stavbi Višje komercialne šole. Obiskali pa smo tudi nekaj gospodarskih delovnih organizacij. Maribor je mesto, za katero so danes prav gotovo značilne mnoge ugotovitve, ki smo jih nanizali v našem uvodnem razmišljanju: Tu nekatera podjetja prevzemajo organizirano delo v tujini; tu je industrija, ki mora osvajati dosežke znanstvenega in tehniškega napredka; tu ne manjka zlasti avstrijskih turistov v gostinskih in trgovskih podjetjih; in končno vemo, da odtod v zadnjem času odhajajo ljudje tudi posamično na delo v tujino. »AS TO RIA« s,. JE ZA KULTURNEJŠI TURIZEM Delavska univerza v mariborski občini Center ima zelo razvejen pouk tujih jezikov. Prav ta čas poučujejo angleščino in nemščino v 19 oddelkih. Od nekaj manj kot 400 slušateljev je polovica odraslih, polovica otrok. Večji interes odraslih je za nemščino, saj so napolnili kar 8 oddelkov, dva oddelka pa sta angleška. Pouk tujih jezikov na delavski univerzi pa ne more biti najbolj kvaliteten, saj ustanovi manjka za sodobno direktno metodo poučevanja tujih jezikov tako-rekoč skoraj vse, od avdiovizualnih sredstev, fonolaboratorija SGP Konstruktor Maribor že dlje proučuje razmere na avstrijskem in nemškem trgu gradbenih uslug. Vse kaže, da bodo prva dela prevzeli že v kratkem. Nič čudnega torej, da so se odločili za temeljite priprave, ki vključujejo tudi jezikovne tečaje (pouk nemšči ne) za tiste člane Konstruktorja, ki naj bi odšli na delo v tujino. Zavod za poučevanje tujih jezikov iz Maribora je po njihovem naročilu že organiziral dva jezikovna tečaja. Zakaj so se odločili za te jezikovne tečaje? Direktor kadrovske službe SGP Konstruktor tovariš Budna je povedal: »Zato, da bi se naši ljudji lahko sporazumevali v zanje tujem jeziku; zato da bi obvladali tudi strokovno izrazoslovje; zato, da bi tudi po tej strani bili v čimbolj enakopravnem položaju z ondotnimi gradbinci. Kaj bi jim pomagalo, da poznajo tudi osnove tamkajšnje delovne in socialne zakonodaje, s čimer smo jih seveda tudi seznanili, če up znali izraziti svojih predlogov, želja in zahtev?« x -mG in prostorov do kadra, ki bi po tej metodi lahko kvalitetno poučeval. Ne da bi razvrednotili dosegljive in dosežene uspehe, je treba povedati mnenje, ki ga je slišati od samih delavcev na tej delavski univerzi: Maribor ima Zavod za poučevanje tujih jezikov, specializirano ustanovo, ki ima vse pogoje za najsodobnejši pouk tujih jezikov. Zato ne bi bila smotrna dvo-tirnost. da bi si namreč tudi delavska univerza za drage denarje umislila prav vse, kar bi ji bilo za najkvalitetnejši pouk tujih jezikov potrebno. Postopoma naj bi to dejavnost v celoti prevzel že omenjeni zavod. Danes pa je seveda šolnina za pouk jezikov na delavski uni-vei-zi zaradi skromnejših možnosti poučevanja manjša in bolj dostopna ljudem z nizkimi osebnimi dohodki. Šolnina za dva semestra je le 12.000 dinarjev. Razgovor z direktorico ustanove tov. Elo Ulrih in tov. Zdenko Glebov, ki dela v sektorju za splošno izobraževanje, torej tudi na področju poučevanja tujih jezikov, je nanizal nekatere zanimive ugotovitve. e Kljub temu, da so družbene potrebe po znanju tujih jezikov očitne na marsikaterem delovnem področju, so organizirali pri njih le dva zaključena oddelka iz nemščine za mariborske gostince. Tečaje je zahtevalo in zanje tudi plačuje stroške podjetje »Astoria«. • Kljub temu, da so zlasti v oddelkih za nemščino gotovo tudi posamezniki, ki nameravajo oditi na delo v Avstrijo ali Nemčijo, pa se mariborski zavod za zaposlovanje doslej še ni uveljavil kot organizator zaključenega tečaja, na katerem bi prav gotovo poleg znanja jezikov lahko posredovali slušateljem tudi prepotrebno znanje o tuji zakonodaji, o pravicah zaposlenih v tujini in podobnem. (Naj mimogrede povem, da je koprski zavod za zaposlovanje tak tečaj tujih jezikov pri tamkajšnji delavski univerzi že organiziral.) To pa bi bilo tudi vsekakor bolj koristno, kot pa poslušati v javnosti očitke, češ da delavska univerza »podpira s temi tečaji le ekonomsko migracijo«. KDO JE MARIBORSKA »DRUŽBENA ELITA?« Zavod za poučevanje tujih jezikov v Mariboru je že pred štirimi leti ustanovila Višja komercialna šola. Podobno ustanovo ima tudi Ljubljana, in imelo jo je do nedavnega tudi Celje. Najmodemeje opremljena tovrstna institucija s predavatelji, od katerih je vsak moral vsaj leto dni prebiti v deželi, katere jezik zdaj poučuje, pa je že danes pretesna. Predreformni načrti o razširitvi prostorov so padli v vodo in tako zdaj na primer filmi in drugi pripomočki za tujejezični pouk otrok ostajajo povsem neizkoriščeni. Toda na tej ustanovi je samo v zadnjih dveh letih absolviralo četrto stopnjo intenzivnega pouka angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine, ruščine (iz španščine tečajev še niso imeli) približno 120 slušateljev. Prevladuje izmenično seveda interes za angleščino in nemščino, letos npr. za nemščino. Tudi iz razgovora z direktorjem te ustanove tov. Antonom Kolarjem lahko izluščimo marsikaj zanimivega. Tov. Kolar je bil predvsem presenečen, ko sem ga vprašala, če se pri njih uči res samo »družbena elita«. Tako se sliši p>o Mariboru. • Zavod, ki je samostojna delovna organizacija z lastnim financiranjem, ima tudi svoj statut. V njem piše, da daje ustanova prednost pri svojih uslugah delovnim organizacijam. Zato ob vsakem javnem Po šestih letih so v Kidričevem spet organizirali tečaj za poučevanje francoščine. V preteklosti so namreč dva taka tečaja že imeli. Tečaj so organizirali na pobudo strokovnega kadra samega. Težko je namreč sodelovati s francoskimi podjetji, težko je razumeti njihove načrte, njihovo strokovno literaturo, če zna človek samo svoj materin jezik. Od februarja dalje redno potuje 15 strokovnjakov dvakrat tedensko v Maribor. Tu se pod streho Zavoda za poučevanje tujih jezikov uče francoščine. So šele na začetku. Kljub temu hitro napredujejo, saj študirajo po najsodobnejših metodah. Meseca junija bo za njimi prva stopnja. Če bo šlo vse po sreči in seveda, če bo še dovolj dobre volje, potlej se bodo vpisali naprej. Tisti najbolj pridni gotovo že danes premišljujejo o drugi, tretji in četrti stopnji. Prva stopnja tečaja bo veljala podjetje več kot pol milijona starih dinarjev. Sem pa niso všteti izdatki za potovanja v Maribor, zato bodo stroški za podjetje v bistvu še večji. No, kolektiv v Kidričevem je sprejel obveznost, da bo v polni meri podprl svoje uka željne tehnike in inženirje, da bo kril vse potrebne izdatke iz skupnih virov. V kolikor pa tečajnik ne bi vzel stvari resno in bi npr. pri končnem izpitu padel, potem mu kolektiv stroškov šolanja ne bo plačal. Tak je dogovor. U. A. razpisu semestra delovne organizacije na razpis še posebej opozorijo. V tem semestru je tako 276 slušateljev iz podjetij, le 100 pa je »privatnikov«, čeprav domnevajo, da je med njimi precej takih, ki študirajo tudi zaradi interesa podjetja, plačujejo pa šolnino iz svojega žepa. ORGANIZIRANO DELO V TUJINI TERJA ZNANJE TUJIH JEZIKOV • Republiški zavod za mednarodno tehniško sodelovanje je pooblastil Zavod za poučevanje tujih jezikov v Mariboru, da pri njih opravljajo izpite vsi tisti slovenski strokovnjaki, ki odhajajo na specializacijo v tujino in ki jezik sicer znajo, a morajo to dokazati na obveznem izpitu. • Zavod dobro sodeluje zla- / s ti s tistimi delovnimi organizacijami gospodarstva, ki imajo bolje organizirane izobraževalne centre in kjer samoupravni organi skrbe za kadrovsko politiko. Zavod podjetja sproti obvešča o študijskih rezultatih njihovih delavcev. Takšno je npr. sodelovanje z Metalno, ki ima na študiju jezikov stalno od 10 do 20 svojih delavcev, pa z Elek-trokovino in Tovarno železniških vozil. V TAM ima Zavod že tretje leto poseben center. V tovarni je opremil posebno učilnico, v kateri imajo pouk stalno dva ali trije oddelki. Tako so imeli že nekaj oddelkov za angleščino, prav zdaj pa imajo oddelek za nemščina II. stopnje. Jezikov se uči seveda manj delavcev in več inženirjev in tehnikov ter nekaj ljudi iz uprave. Starejši resda znajo več nemščine, toda v TAM je zdaj veliko mladih tehnikov, ki nemščine ne znajo. A strokovne literature je npr. na razpolago največ v nemščini. © Za skupino inženirjev in tehnikov iz Tovarne aluminija in glinice iz Kidričevega ima letos Zavod zaključen oddelek za francoščino. © Podjetje Konstruktor, ki bo prevzelo letos organizirano delo v Nemčiji, je poskrbelo, da bodo ljudje, ki bodo odšli na delo v tujino, solidno pripravljeni. Za 17 inženirjev in tehnikov ter vodilnih uslužbencev, ki že nekaj nemščine znajo, osvojiti pa si morajo še strokovno terminologijo, so organizirali 70-umi tečaj iz nemščine. Zanimivo je, da jim na tem tečaju posredujejo tudi osnove iz tuje zakonodaje in je Zavod v ta namen pripravil poseben učbenik. Za 30 delavcev so pripravili tečaj elementarne nemščine, ki jih uvaja v vsakdanji SLOVENŠČINA NI SAMO ZA SLOVENCE • Vsako leto ima Zavod en oddelek za pouk slovenščine za tujce. Letos so ga obiskovali Pakistanci. • Prirejajo pa judi tečaje slovenskega jezika za učitelje dvojezičnih šol. Zdaj teče že drugi. Prvi je lepo uspel. Predstavniki madžarske narodnostne manjšine sicer znajo nekaj slovenščine, a njihov jezik je treba čistiti in bogatiti. »DRUŽBENE ELITE« NI, SO SAMO DRUŽBENE POTREBE »Družbene elite« torej ni, znanje tujih jezikov je le vse bolj V treh letih je tečaje angleščine in nemščine v TAM obiskovalo kakih 200 zaposlenih. 35 jih je končalo vse štiri stopnje in imajo zdaj primerno znanje, da se lahko izpopolnjujejo v tehniški in komercialni smeri. Vendar so tečajniki prav zdaj v škripcih. Vodja izobraževalnega centra TAM Vlado Lozej nam je povedal: »V tovarni imamo tečajnike. ki so končali splošni del učenja. Po učnem načrtu bi morali zdaj njihovo znanje obogatiti s tehničnim in komercialnim slovarjem. Težave so nastale, ker v Mariboru ne najdemo profesorja, ki bi dobro obvladal tudi tehnično izrazoslovje naše stroke. Tečajniki naj bi enkrat v štirinajstih dneh imeli posebne konverzacijske sestanke, kjer bi si »pilili« svoj tehnični slovar. Takšne sestanke bi prirejali še dve leti. Če ne bomo v Mariboru našli profesorja, ga bomo pač morali poiskati v Ljubljani ali v Zagrebu. Stroški bodo s tem verjetno večji, toda splača se nam, saj imamo zdaj v tovarni dovolj ljudi, ki že dobro obvladajo tuje jezike.« T. Z. ■si:: Maribor ima najmodemeje opremljeno institucijo za poučevanje tujih jezikov, ki se je vedno bolj poslužujejo tudi delovne organizacije v gospodarstvu Mariborska Metalna ima v tujini redno kakih 60 monterjev. Ko odhajajo nadelo v tujino, pa mnogi izmed njih ne obvladajo tujega jezika. Moral pa bi obvladati jezik vsaj vodja gradbišča, ki je po namdi tehnik. Vodja izobraževalnega centra v Metalni Franc Že-hel jadikuje: »Veliko smo zamudili, ker smo z učenjem tujih jezikov začeli šele pred tremi leti.« Iz Metalne se v vsak tečaj na Zavodu za pouk tujih jezikov vpiše približno 20 zaposlenih. Tovarna ji'rn plača polovico stroškov, do lani pa jim je plačevala vse stroške. Kljub temu pa jih včasih delo v tujini najde nepripravljene. Zato mnoge monterje, ki odhajajo na delo v tujino, v naglici na-uče najnujnejših izrazov kar tovarniški prevajalci, ker za tečaj ni časa. Tako se dogaja, da se je npr-monter šele po vrnitvi *? Indije vpisal v redni tečaj-Spoznal je, da brez znanja tujega jezika ne gre. Z. T. in bolj pomembno za vso dri^ bo. Šolnina na Zavodu je res0 visoka, 32.000 starih dinarjev < semester. Čeprav so plačuj tudi podjetja, pa posameznik mora nekaj prispevati. Manj ^ višji stopnji, saj je takrat tiri manj verjetnosti, da bo štaa i -7 m o 1 r» m nr-nneti nnnc+il ali ^ ljev, ki osebnega prispe* i * * * vL zaradi nizkih osebnih dohod}1 , ne zmorejo. Takim slušatelj6 pogosto znižajo šolnino. pj Tov. Kolar sodi, da naj vse dotlej, dokler bo večji ih.., res za tuje jezike, kot pa so ^ hove zmogljivosti, delaV5^ univerza pomagala zadostiti L mu interesu, pa čeprav 0) ‘ pouk iz objektivnih razlogov jj more biti najboljši. Ustanovi' ^ in občinska skupščina pa naj., preko gospodarskega zbora paj z zainteresiranimi delo'-', mi organizacijami gospodari,; poskrbela, da bi Zavod v eri, lahko v bližnji prihodnosti > dil kvaliteten pouk tujih ie kov vsem, ki bodo to želeli- SONJA GAŠPERŠIČ nemaril. Kolektiv Zavoda pa!^ šuje tudi vloge tistih slu^L Veliko število zaposle11 v TAM potrebuje znani-tujih jezikov. PripovedoV so mi, da ljudje, ki ravndr s stroji, včasih napačno a ■ lajo, ker ne razumejo w J() osnovnejših navodil, ki j, napisana v tujih jezik Znanje tujih jezikov ■ nujno potrebno tudi ietlsai škim strokovnjakom, brez tega ni mogoče zaj)p. dovati napredka v str°' In vedno številnejši so 6 kovnjaki, ki odhajajo delo za vzdrževanje rlJl at-vih vozil v tujini. P™ -jo širjanju tržišča opremiti v tujih ieZl. -tudi vedno več navodil uporabo vozil. Vodja zunanjetrgovias ga oddelka Boris Kokol V poveduje: „„ , biP »Pred nedavnim sta v tovarni na praksi ganska inženirja. it1 študirala na Angleškem ,e. sta dobro obvladala a ^jfi ški tehniški slovar, sta ^ v tem času opravila J -t zijo tehniških navod-i -t uporabo naših vozil- 1 nezahtevno delo in ter] -co, sluh za tehniško 9°.vlci I6 ki ga pa naši prevajal nimajo.«