TRETJI OBČNI ZBOR DRUŠTVA DEFEKTOLOGOV SLOVENIJE > VEČ ZELENE LUČI XI , . , v„. za vzgojno komponento! Napredek tildi V pOSCDIlCrn SOlStVU _ _ _ i '-n „1 ■ coe+cnra coni h nrnhlpmov — toda DC Če je nešolnikom zbledelo v spomiinu akcijsko geslo letošnjega Tedna otroka, ki je kot dogodek resda že v petekOosti, upam, da ga vsaj pedagoški delavci še nosimo v zavesti, saj ga je narekovala nič več prikrivana nuja na tistem področju življenja, ki je najbolj občutljivo: Usposobite kadre za varstvo in vzgojo otrok! Na naša pedagoška ušesa bije iz tega poziva zaznaven, četudi nenapisan SOS, zakaj stiska, ki jo preživlja naša vzgoja, je milo rečeno huda, v prihodnje bi se pa Utegnila še stopnjevati do kata-strofalnosti. Nemara se bo ta zadnja beseda komu zdela neumestno zapisana ali vsaj pesimistična, toda prepričan sem, da bi zgubila skoraj vso navidezno ostrino, če bi okrog naših lastnih spoznanj mogli zgostiti še neštete ugotovi-ve delavcev strokovnih služb, ki so se dolžni poklicno ukvarjati z vsestransko problematiko šolske mladine. Akutnemu pomanjkanju varstvenih prostorov in vzgojiteljev, ki botruje nemajhnemu odstotku nenehno naraščajočega števila neuravnovešenih otrok, begavčkov, Potepuhov in prestopnikov, se Pridružuje še dejstvo, da naša šala žal postaja vse bolj izrazita Posredovalnica znanja, vzgojna komponenta nega dala pa čedalje vidneje slabi, kakor vojak, ki so mu odpovedale noge. Rdeči semafor nas kliče k iskanju nujnih im hitrih rešitev, da bi omilili že povzročeno škodo in kolikor mogoče preprečili novo. Denarna sredstva za gradnjo šolsko varstvenih prostorov se Prej ali slej nedvomno najdejo, Vse teže pa bo pričarati potrebno število kvalitetnih pedagoških delavcev, ki bi v sedanjih razmerah znali napraviti vsaj začetni pedagoški čudež. Kakor je povpraševanje po Šolsko varstvenih ustanovah logična posledica večanja naše gospodarske ekspanzivnosti (zadnja statistika pravi, da je zaposlenih že eVo naših žena in mater), tako je širjenje spoznavnega obzorja Vedoželjnih otrok tudi logična posledica pospešenega razvoja znanosti in tehnike. Sola je bila zmeraj transmisdjsko kolo v poganjajočem mehanizmu vsesplošnega napredka, a v zadnjem času postaja ta hjena vloga v določenem smislu tragična: v hitrostnem teku vse bolj vabljivega posredovanja ni Več zmožna iz polnih pljuč tudi enakovredno vzgajati. Blesteče obdobje elektronike m splošne tehnike z vsemi fantastičnimi dosežki nas (zlasti po zmagovitem prodoru v vesolje) Vse tako šokantno prevzema, da smo postali nekakšen medij tega fenomena, pozabljajoč na osnovno m večno obvezno poslanstvo — humanizem. Nadvse si-mptomatdč-ho zveni filmsko filozofska opre-h^litev italijanskega režiserja Fe-bnija, ki pravi: Današnji svet, ki Se je dokončno izti'gal iz humanis-ttčne orbite in se lansirai v teh-Uciloško orbito, se poslavlja od . davne preteklosti, ki bo v prihod-hasti vedno bolj bledela in bo čez nekaj stoletij samo še senca, hot so danes predzgodovinske kulture ... vek skoraj zanesljivo znova grešil? Kakšen paradoks ... Matemati-onost in tehnizacija življenja postajata smerokaza naše prihodnosti, toda kakšne? Ali tak koncept prihodnosti, ki se je — vsaj med besedami — odrekel humanizmu kot človeškemu odnosu, more človeštvu zagotavljati resnično srečo in rešitev iz brezduš-ja, v katero se pogreza? Humanizem kot človečnost z najglobljim spoštovanjem osebne svobode in človeškega dostojanstva bi moral ostati centralna točka pozornosti v splošni kulturi, še prav posebej pa na področju celotne vzgoje. Nikakor ne bi smeli dovoliti, da naša mladina ob vsem, kar jo pozitivnga obkroža, nenaravno hiti dozorevati v anarhistično dekadentno brezmiselnost nekakega antiživljenja, kar me grozljivo spominja na neobrzdano naglo rast zločeste rakaste tvorbe pri bolniku, ki se tega niti ne zaveda. — Nenehno je treba dokazovati, da so sredstva, ki jih vlagamo za potrebe usposabljanja razvojno prizadetih otrok, dobro naložena investicija in da pomeni vsako zmanjševanje kvantitetnega in kvalitetnega dela drago in težko popravljivo škodo za našo družbo. Nadaljnji razvoj kakor tudi usoda posameznih ustanov je vendarle odvisna najprej od aktiviza-cije tistih, ki so najštevilnejc zastopani na delovnih mestih v posebnem šolstvu. Prepogosto smo bili v naših zahtevah in potrebah preskromni, pa tudi prepasivni. Preveč smo se zanašali, da se bodo že sprejeti in s samo ustavo zagotovljeni pogoji za razvoj posebnega šolstva sami po sebi uredili ... Osebno sem povsem prepričan, da bi bila delna redukcija snovi v naših programih (o katerih je pogosto slišati glasove iz javnosti, da so prenapeti, nedavno na pr. iz obč. skupščine Ljubljana-Šiška) neprimerno plodonosnejša od na- Tako je poudaril v svojem poročilu Vojko Jagodič, predsednik društva defektologov Slovenije, ko je govoril o posebnem šolstvu v povojnem obdobju. In tako je tudi spodbujalo društvo svoje člane v kritičnem položaju, v kakršnem se je znašlo to šolstvo v obdobju gospodarske reforme. Napovedi o prihodnosti posebnega šolstva, ki je bilo v vsem povojnem obdobju še bolj zapostavljeno kot druga vzgojno-izobraže-valna področja, tedaj niso bile najbolj obetajoče. Kategorizacija ni potekala načrtno, premalo je bilo strokovnih kadrov, pa tudi sam način financiranja zavodov še zdaleč ni bil spodbuden. V tem času je postavilo društvo posebna izhodišča za izbolj- šanje materialnega položaja, ki ga je pozneje v glavnem uresničila skupnost posebnih šol in zavodov, postavili so konkretne delovne programe in jih kasneje tudi izvedli. . Društvo je sodelovalo^ v razpravah o zakonu o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja, v razpravah o zakonu o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami; v duševnem in telesnem razvoju, o tezah o razvoju sistema vzgoje in izobraževanja v SFRJ ter raznih izvršilnih predpisih, si prizadevalo, da se je povečal vpis na oddelek za specialne pedagoge na PA, se zavzemalo za uvajanje strokovnih služb v zavode, za boljšo kakovost dela in boljši materialni položaj. Boljša kadrovska sestava, teamska obravnava otrok v posebnih šolah in zavodih, skratka, bolj kakovostno delo — je torej v precejšnji meri tudi zrcalo prizadevanj društva defektologov. Danes dela v vzgojnih zavodih že 27 socialnih delavcev in 13 psihologov, predvidevajo pa, da se bo njihovo število še povečalo. Sredstva za posebne šole in zavode so se v zadnjih štirih letih povečala za 150%, strokovni delavci na področju posebnega šolstva so materialno ustrezno nagrajeni, ker so dosežena in tudi deloma presežena poprečja osebnih dohodkov, predvidena po družbenem dogovoru. V zadnjem času se je posebno razvila tudi založniška dejavnost na področju specialne pedagogike: Centralni odbor Saveza dru-štava defektologa Jugoslavije je od 105 učbenikov, kolikor jih nameravajo izdati za vse kategorije posebnih šol in zavodov, izdal že 39 knjig, 8 jih je v tisku, 16 jih je pripravljenih za natis, 35 rokopisov je sestavljenih, 15 pa v pripravi. Defektologe čaka v prihodnosti nedvomno še zelo veliko dela. O tem je govorila tudi razprava na tretjem občnem zboru društva, ki je bil 20. novembra v dvorani Kluba poslancev v Ljubljani. Člani posameznih sekcij so menili, da je premalo sodelovanja med defektologi različnih profilov. Mnogo problemov je takih, da bi jih bilo treba obravnavati na skupnih sestankih, aktivi strokovnih delavcev pa so strogo ločeni. Predstavniki posameznih sekcij so se zavzemali za to, da bi na ločenih teritorialnih območjih naše republike ustanovili podružnice | društva defektologov. Socialni delavci in psihologi sicer aktivno sodelujejo v društvu, želijo pa take organizacijske oblike, da bi lahko z vseh področij skupaj razpravljali o defektoloških problemih. šenih problemov — toda posebnega šolstva vseeno ne bi smeli tako zanemariti. V sestavu osebja, ki dela v pedagoškem inštitutu, naj bi bil zaposlen tudi nekdo, ki bi se ukvarjal samo s problematiko posebnega šolstva, ki bi organiziral raziskave in tako privabil k delu strokovnjake-prakti-ke s področja posebnega šolstv% Nato je dr. Skaberne pozval predvsem diplomante visoke defektološke šole v Zagrebu, »naj se ne zapro v slonokoščeni stolp svojega poklica«, temveč da so prav oni tisti, ki bi morali prispevati k temu, da bi se znanstveno raziskovalno delo na področju posebnega šolstva premaknilo za korak dalje. — Poglejmo še, kako je s strokovno literaturo! Govorimo sicer o uspehih na področju založništva in poudarjamo, kolikšno delo je opravil Savez društava defektologov Jugoslavije v Beogradu pri izdajanju učbenikov in priročnikov — ob vsem tem pa ne opazimo, da je povpraševanje mnogo manjše od ponudbe. Strokovne knjige kupujejo po večini samo ustanove, in sicer po en izvod, pa še ta ostane ponavadi v knjižnici. Dolžnost vseh pa je, da se vsak dan tudi sami strokovno usposabljamo. Premalo znanstveno raziskovalnega dela Obširen del razprave so posvetili defektologi tudi problematiki znanstveno raziskovalnega dela. Pri društvu defektologov je namreč ustanovljena posebna komisija, ki proučuje, kako bi se kar najbolje lotili znanstveno raziskovalnega dela na področju defektologije. O znanstveno raziskovalnem delu je govorila tudi prof. Marija Lipužičeva. Povedala je, da je komisija storila sicer že marsikaj, da bi potekalo to delo bolj načrtno in organizirano — resnica pa je, da bi moral imeti strokovnjak, ki bi vodil tovrstno delo na pedagoškem inštitutu, znanstveno habilitacijo. Komisija je tudi že pripravila seznam znanstvenih projektov, razmišljali so o tem, kakšen naj bi bil prioritetni red nalog znanstveno raziskovalnega dela in kdo naj bi pri tem sodeloval. — Kljub vsemu ugotavljamo —^je dejala M. Lipužičeva —» da smo usposobljeni za tako delo, vemo pa tudi, kakšne metode naj pri tem uporabimo. Še pred nekaj leti bi bila morda taka zamisel utopična, danes pa je postala le uresničljiva: raziskav se lahko lotimo teamsko, s pomočjo številnih praktikov, ki imajo bogate izkušnje in teoretično znanje. Z razstave Angažirana umetnost v Jugoslaviji 1919-1969 v ploven j. Gradcu: Vojo Dimitrijevim Španija 1937. — Takrat Španija, nato Koreja, danes Vietnam, jutri.., V razpravi o tem je sodeloval tudi dr. Bronislav Skaberne. Opozoril je, da je v naši republiki znanstveno raziskovalnega dela na področju defektologije še vse premalo. Imamo sicer pedagoški inštitut, ki opravlja raziskave na področju splošne pedagogike, kjer je nedvomno še zelo veliko nere- Poročali bi lahko še o mnogih zanimivostih s tretjega občnega zbora društva, eno pa je gotovo: da je bila razprava bogata in taka, da bi jo z veseljem poslušalo še več udeležencev. Občnega zbora so se tokrat udeležili predvsem delegati, ki so ob koncu izvolili člane republiškega in nadzornega odbora društva in predlagali način izbire delegatov za tretji kongres defektologov Jugoslavije, ki bo prihodnje leto v juniju. M. Kunej Tudi na straneh tega lista smo hedavno brali hvalospev avtama-fizaciji umskega dela in prodiranju matematičnosti v humanistične vede. — Na ves glas naj pou-flarim, da nimam nič proti uveljavljanju matematičnega mišljenja kot osnovnega gibala za lažje )h hitrejše obvladovanje živl-jenj-^ih nalog in na poti nadaljnjega °sveščanja ČLOVEKA v nas. Tu-'fi ne morem imeti nič proti, da Se humanistične vede kot znan-afvene discipline umikajo eksaktnim matematično naravoslovnim, toda le v smislu dominantnosti, nič več. Ne morem se pa sPrijazn;iti s prognozo, ki jo omo-®°čajo slutiti pojavi, ki nas obkrožajo. Sodobni učitelj se mi zdi pahnjen pred dilemo, ki ga notranje razdvaja in hromi: kakšno osebnost naj oblikuje v zavesti svojih Vc©ncev, zakaj sodobna filozofi-Jn bivanja ga nenehno postavlja Pred protislovno dvojnost pojmom anja stehniziranega človeka v podobnem svetu: na eni strani kiasiična podoba z vrednotenjem spoštovanjem neporušlljivo ve-iavnih norm, na drugi pa nova Sledanja in merila, ki razveljav-lajo in izničujejo to, kar je vejalo še včeraj. trpavanja z znanjem, če bi tako pridobljeni čas resnično in temeljito izkoriščali za delo na^vzgojnd komponenti, ki je zdaj žal bolj leporečna, čeprav dobro mišljena sestavina podrobnih načrtov. Vzgojenost, tj. notranja izoblikovanost in pripravljenost za vključitev v delovno družbo mora nujno postati rezultanta vsega našega učnovzgojnega dela. Razume 'se, da pri vsem tem ne gre pozabiti na neizogibni delež domače vzgoje, katerega razmerje se v trikotniku pedagog — učenec — starši tudi v prihodnje ne more bistveno spremeniti. Ce rastejo naloge pedagogov, raste tudi nujna potreba po sodelovanju staršev, saj njihove specifične vloge v tem trikotniku ne more nadomestiti noben pedagog v šoli ali varstvu, pa če bi se otroku še tako posvečal. Toda o sodelovanju staršev v spremenjenih socialnih razmerah bi bila potrebna posebna razprava na drugem mestu. Ce učenca primerjamo z mešalcem tonov v RTV, bomo radi priznali, da se v mešalni mizi njegovih spoznavnih vrednot neizprosno zrcali tudi kakovost prizadevanj naše poklicne vzgoje. Vsak odklon v zakulisje zanemarjanja zaznamuje kot praznino, led jo bo ob prvi priložnosti zapolnilo nekaj Slučajnega, lahko tudi nekaj, kar utegne usodno popačiti njegov razvoj. OCENJEVANJE VEDENJA Predlagamo revalorizacijo,dogovor... Namenoma sem zapisal v na" govorno početje, s tem v zvezi pa slovu dve besedi ki sta danda- kot pedagoški problem, h katere-našnji pogosti v slovenskih druž-. mu je treba nenehno pristopati benih prizadevanjih zadnjega ča-'tvorno — so se pedagoški kolek sa, aktualni sta - zapisal sem ju tm cesto znašli v zadregi. Ucen-zato, da bi opozoril na aktualnost cu, dijaku je bilo treba zapisati zadeve (kdo ve, če se nisem zmotil in besedi prav zaradi pogostnosti, obrabljenosti, ne bosta dovolj učinkovali!), opozoril bi rad na aktualnost zadeve, ki ji P° moji sodbi posvečamo premalo pozornosti; nemara spričo dejstva, da se naše sile izčrpavajo ob drugih problemih, ki bi smeli bi- 4..: - - v-i o rl m i i Vi l«3 OD v vedenju prav dobro, dobro ne bom govoril o razmeroma redkih skrajnostih, ko je bilo pač treba zapisati tudi zadovoljivo in nezadovoljivo — pa so se znašli v zadregi zaradi različnih stališč, in prihajalo je ponavadi do razrešitve po najlažji poti. Enostavno zato, ker si često nismo bili v sve- ti v naših prizadevanjih le ob- sti, kaj vse naj vključujemo, ka-robni nemara predvsem sindika- ten elementi naj sestavljajo oce-listični ki pa so živi in nas od" no iz vedenja. Včasih — in ne vračajo od vsega tistega, s čimer teko poredkoma — je prihajalo bi se morali kot pedagoški delav- do hudo enostranskih, celo smes-ci predvsem ukvarjati. odločitev: učenec, dijak, ki Gre za to — če grem kar in Je po naravi nekoliko bolj tempe-medias res — da smo lestvico ramenten. zaradi tega tudi bolj predpisanih ocen, s katerimi iz- odrezav, in ki si je upal poveda-rekamo mnenje o karakternih ti svoje mnenje na glas, direktno, (moralnih) potezah mladega člo- je dobil oznako nedisciplinirano-vega v šoli, v teku časa povsem sti ali celo predrznosti in to je od-razvrednotdli. ■ sevala njegova ocena iz vedenja. Od novih predpisov s tem v smo pozabljali, da je ži- zvezi, ki so izšli letos poleti, smo vahnost- Človeku, ki se ponaša z obil-"tei znanjem, današnja družba vse jfž® in raje spregleduje kakršnekoli odklone’ od moralnoetičnih uuiKuone oa moramoencnui nrm v imenu rešpektiranja nje-Bovega znanja! Kaj ne bo tak člo- Akcijsko geslo, izraženo v uvodu, je torej dvignjen prst vsem delujočim in bodočim pedagogom, apel vsem odgovornim, da prižgo več zelene luči za vzgojno komponento našega dela, ki naj v blazni dirki sodobnosti skuša tako iskanemu'znanju pripomoči do vrednejših učinkov v družbenih odnosih. JANEZ LAMPIČ pričakovali kaj več, kot smo dobili. Nemara pa je bilo napak pričakovati kaj več. saj zakonski predpis navsezadnje nikoli ne more povedati vsega, in zato je potrebno, da se, izhajajoč iz za konskega določila, sami dogovarjamo in dogovorimo in tako na --- posameznega oddelka vrednota, ki se jo da in jo je treba izkoristiti, da je živahnost torej plus, ne minus, pa smo često podolgo in počez ukrepali neustrezno. In še nečesa se vse premalo zavedamo in zato pogosto reagiramo napak, kadar ocenjujemo odnose mladi-stari, konkret-neie ir __... __ jcuiiu -U-L --- *** ---- . nuid nek način osveščamo in osvesti- neie v šoli: dijak — profesor; premo. rl0/e zavedamo dejstva, da ima Po naših zbornicah — vsaj današnja mladina svoj stil izpo-povsod tam, kjer so ocenjevanje vedovanja v govoru, da se ta stil vedenja občutili kot resno in od- oblikuje v času in prostoru, da je te stil drugačen od stila pred petdesetimi ali sto leti in da ga moramo sprejeti, ker nam nič drugega ne preostane. Ne gre za to, da bi brezbrižno dopuščali skrajnosti, ki se včasih pokažejo tudi kot grobosti; ne bi pa smeli biti toliko občutljivi, toliko tenki, imeti bi morali zato več posluha, takta, ne bi smeli v konfliktnih situacijah, ki se s tem v zvezi porajajo, reagirati užaljeno, avtoritativno v starem pedagoškem pomenu besede, pač pa pedagoško oblikujoče. Problem ocenjevanja vedenja pa ima še druge dimenzije. Spričo neenakega reagiranja posameznih razrednikov na določene negativne, redkeje pozitivne (!) pojave v razredu, kar se običajno zrcali v ocenah iz vedenja, prihaja do sporov med razrednimi skupnostmi. In še: staršem je včasih morebitno slabšo učenčevo oceno iz vedenja nedopovedljivo težko razložiti. Toliko bolj, ker se kriteriji od šole do šole lahko bistveno razlikujejo. In se razlikujejo! Novi predpis (pravilnik o ocenjevanju učencev v osnovnih in srednjih šolah, Ur. list SR Slovenije štev. 20 69) nam vendarle daje glede ocenjevanja vedenja trdnejšo orientacijo. V 4. členu tega pravilnika je zapisano: »Pri ocenjevanju učenčevega vedenja je treba upoštevati zlasti učenčevo prizadevanje pri delu, učenčev odnos do sošolcev, do tovarišev, do učiteljev in do drugih oseb, učenčev odnos do družbenega premoženja ter učenčevo vedenje v šoli in zunaj nje. Pomen in vpliv posameznih elementov na oceno iz učenčevega vedenja ste odvisna zlasti od učenčeve starostne stopnje.« Najbrž ni slučaj, da je navedeno med elementi, ki naj sestavljajo učenčevo oceno iz vedenja, na prvem mestu »učenčevo prizadevanje pri delu«. In prav je tako. Saj je delo v naši družbi pro-klamirano kot vrednota med vrednotami! Resda — žal — dejansko še ni tako. A oblikovanje poštenega odnosa do dela je po moji sodbi prvenstvena naloga našega vzgojno izobraževalnega sistema, bližnji konkreten vzgojni smoter med množico manj oprijemljivih in včasih kar abstraktnih vzgojnih smotrov. Zato bo edino prav, če se bomo tega zavedali in to vključevali kot osrednji element pri oblikovanju učenčeve ocene iz vedenja. Za druge elemente sodam, da so v marsičem zaobseženi v tem prvem, da se sami oblikujejo ob oblikovanju tega prvega elementa oziroma principa. Oporekam pa določilu istega pravilnika, ki v 5. členu določa naslednje: »učenčevo vedenje ocenjuje razredni učiteljski zbor na predlog razrednika, pri razrednem pouku v osnovni šoli pa razredni učitelj. »Sodim namreč, da je možno in potrebno najbrž že na višji stopnji osnovne šole, vsekakor pa v srednji šoli, pri- (Dalje na 2. strani) Št. 20 Ne maramo ribe za miloščino, dajte nam trnek, da jih bomo sami lovili 21. in 22. novembra je bila 34. redna seja IO republiške izobraževalne skupnosti, to pot prvič izven Ljubljane —• v Ormožu SAMA ŽALOST jejo najprej kadre, kadre, kadre. JE V PESMI OTOŽNI... Sedanji vrstni red; tovarna-trži- Triglasno so zapeli učenci šole ^ g°' v Tomažu pri Ormožu. To je bila sP^arsko domišljen, _ _ ----- oblika zahvale izvršnemu odboru Predsednik oocmske skupsci- ^Q.s^no razvitih 56% otrok, republiške izobraževalne skupno- ne Franček Novak je gotovo iz- _ i/3 učencev ima cčete zapo sti, ki je prevzela patronat nad razil prizadetost svojih občanov slene izven domačega kraja. 51 otroki, ki so doživeli usodno in vseh dotiranih občin, ko je de- ^ j^rr Tu mesari revščina srečanje šolskega avtobusa z vla- 3al> da se žele sarru razvijati. Ne zaostalost, neprilagojenost. Študi- krajev premalo in preveč. Premalo zaposlitve in preveč vina. — Na tem območju izdela osnovno šolo 50 % otrok. — V varstvo je zajetih; okoli 3 % otrok. — Za vstop v prvi razred je bilo po ugotovitvah vzgojne posvetovalnice v Mariboru neza uspešno sanirala nekaj svojih šol. Dogradili so k stari stavbi v Središču ob Dravi potreben trakt. Enako so razširili premajhno šolo v Miklavžu, ki je edina nova stavba v kraju. V Veliki Nedelji, kjer je ena najstarejših šol na Slovenskem, so povečali okna in 'pravili še druge izboljšave. Tudi iolo v Podgorcih in na Kogu so adaptirali. Vse te šole je občina gradila pod enakimi posojilnimi •ogoji, kot veljajo za gospodarsko uspešne občine. Taka zagnanost IZ DEJAVNOSTI SINDIKATA Poročilo o uresničevanju programa republiškega odbora in njegovih organov (septembra 1968 do septembra 1969) samoupravnem dogovarjanju glede na izkušnje SR Slovenije- kom. Šolali jih bodo, dokler bodo želijo biti večno dotirani in večno -ja j0žeta Kerenčiča je dokazala je vredna pozornosti in podpore, jj študiral' beračiti. _ . nesocializiranost otrok. Otroci ne »Dokler lahko človeku prepriča- jj Brez velikih besed, s prepro- nas je žaljivo ^ govorjenje znajo govoriti, ko pridejo v šola. no opišeš lepši jutrišnji dan, to- jj — RO in njegovi organi^ so., neprestano spremljali materialne razmere družbenih in drugih dejavnosti na negospodarskem je upravnik ormoške vinske kleti. Ormoški občani še verjamejo v jutrišnji dan ... stim življenjskim dejanjem je bi- ” J^^vfoke tU Ognejo'prlpove- liko časa je še vse prav,- mi ^cfr^r^Sm Se^o^na1^: Snjeepemrizmed nfiheS hodijo skoSrazbJTpa je TahkTzelo diSa“j? bežala v industrijske S v šolo^udi tiTti ki so ocrtrebo- usPešen s Prltiskom na gumb av- tre. Sedaj ne beži več. Nima kam. vali nairesneišo zdravniško skrb tematiziranega stroja,- je razmiš- ostaja doma. neuka in nezaposle-hf neS SiSe SSe so se ^1- Morda je misel vendarle po- na> brez končane osnovne š,le. __,_a lovicna I Mrelile zlomljene kosti so se za- tn napol domišljena, a Narodni dohodek na prebival . , . Tihi £omni in delo^i °gorčeni P°nos ^ ^ena draeace- ca je 2950 din na prebivalca. To bo poslal šob tudi kinoprojektor. “ ssrr^—- -• ~1 moč doma dolga pot do avtobusa, matičnega prelivanja bogastva iz Ne, saj ni nevarnosti, da bi vožnja šola Nato spet nazaj v razvitih na nerazvita področja se prebivalci teh krajev pomrli od breg kjer se jim delovni dan po- Je vsilila tudi nam. Samo dotira- lakote. Še daleč ne. Toda ti pretegne pogosto vse prepogosto do nje šolstva takih krajev ne more deli so dajali našemu narodu že polnoči. Vsak dan enako vsakda- rešiti. pomembne mislece, sedaj Pa se nje in težko. Pa vendar: Preču- _ xtT7 nATATrt duhovno siromašijo. To bo imelo - - TU BABICE NE BAJAJO prevelike posledice, četudi se že __ . ______ __ _________ Delen se če nismo srečali s to- vnaPreS odpovemo velikim duho- žkem p.rizadetem področju mon- s IMnf To.Sta»“o ” “>> kralev’ «- MO. W prenese 10. stopnjo 5 i-.1: potresa. S NOVO V STAREM 5 _ Vežkrat borno m0rali \ iti na teren! JOŽA ZAGORC SKLEPI 24. SEJE V ORMOŽU Ad. 1. — Patronat za 51 otrok iz Tomaža pri Ormožu, IO RISK den cvet je v grapi črni,,. Spomladi bodo zastavili lopate za novo šolo v Tomažu. Sedaj imajo pouk v treh stavbah. Pri- kot v ormoški občini. Pokušali tličje matične šole je staro blizu smo najslajša vina na svetu v 200 let. V eni učilnici so deske najsodobnejši vinski kleti v Or-položene na zemljo. V razpokah možu. Toda to je za razvoj teh je umazanija, ki je ni mogoče pomesti. Tu se redi mrčes. Kangle s kapnico in preprosti prenosni umivalniki so edino higiensko razkošje. Garderoba je v razredu. Na temnih, ozkih hodnikih se stiskajo na doma stesanih policah škornji in tu in tam par čevljev. Smo v deželi, kjer se cestni prah ob dežju raztopi v skoro neprehodno lepljivo blato. Učila se pra-še po odpisanih omarah. Šolski muzej bi jih upravičeno uvrstil v svojo zbirko, saj so to učila še iz avstroogrske In dobe okupacije, Cas se je tu ustavil po prvi svetovni vojni. Ustavil tudi za 470 otrok iz 17 vasi, ki so rojeni v sredstva v letu 1970 bodo razdeljena predvsem za modernizacijo pouka na najbolj potrebna območja. Ad. 3. — V dijaških domovih obdržati nizko ceno oskrbnega dne. Ad. 4. — Slovensko šolstvo bo postavilo v Celincu na banjalu- (Nadaljevanje) DRUŽBENI DOGOVOR O VREDNOTENJU DELA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI TER UPRAVNIH IN PRAVOSODNIH ORGANOV „ . • jm * področju, uresničevanje spreje- Orgam RO sindikata delav- tih dogovorov in sanacijskih na- cev družbenih nejavnosti Slove. ^ uresničevanje sklenjenih ni j e so na področju družbenega dogovorcv med tem sindiikatorn in samoupravnega dogovarjanja in republiško izobraževalno opravili obsežno delo, ki je le skupnostjo ter skladom SRS za deloma razvidno iz tehle pesa- pcspežcvanje kulturnih dejav- meznih akcij: . . rjasti-.- itd. Pri tem so se zelo — Republiški odbor je vlo- aktivno vključevali v priprav- žil zahtevek (oktober 1968) za Ijanje osnov in instrumentov sklenitev družbenega dogovora ekQnornske politike za leto 1969, za področje visokega, osnovne- z\asti za področje tim splošne ga in srednjega solstva, otroš- potrošnje. Svoja stališča so RO kega varstva, kulture, socialne- in njeg0vi organi sproti posre-ga varstva, zdravstva in bane- kovali pristojnim organom. Prč-ništva. (Pozneje je odbor umak- Cejšnjo dejavnost je RO razvil nil zahtevo _ za področje banč- tudi v s ^ imenovano Občina Ormož je kljub težkim razmeram, v katerih životari, že I Predlagamo revalorizacijo, dogovor... ■ ■ r; ! .- ••Th. '• ..... (Nadaljevanje s 1. strani) ne samo na -področju vzgoje In nimajo drugi razredi in oddelki . _ Izobraževanja^, z velikimi črkami; na šoli, in še večji, če gre učenec, + i*0Cen]€^anJU vedenja ln z velikimi besedami deklari- dijak s tako pridobljeno dobro ali iroma razreone ramo 2al vse. prečesto samo de- prav dobro oceno iz vedenja na smislu 3. aimee kiarirarno. .. drugo. šolo. Saj se spričo ustalje- tudi oddelčne oziroma razredne skupnosti. Pač v 1. člena pravilnika o načinu iz- ----- -. — - vrševanja pravic in dolžnosti Nekatere razredne skupnosti novi Jugoslaviji in so učenci šole učencev osnovnih in srednjih šol po naših šolah so se že poskusi-v Tomažu; Leden jesenski veter ter o pohvalah, nagradah in dru- le spoprijeti s temi zadevami* nlh, rekel bi zakrnelih pojmovanj često zgodi, da ga tam vprašajo: kaj pa je s teboj, kaj pa si storil? In vse to zato, ker še ne ništva, ker je bil sklenjen vsejugoslovanski dogovor.) Predsedniki pristojnih zborov skupščino SR Slovenije so določili poslance, ki vodijo dogovarjanje, republiški odbor pa je pripravil posebno gradivo ter nekaj osnutkov; na sestankih na izvršnem svetu in v skupščini pa so predstavniki RO podrobno obrazložili stališča in zahteve sindikata ter sodelovali pri oblikovanju rešitev. Postopki za sklenitev dogovorov še tečejo, osnov — Predsedniki občinskih in dela v medobčinskih vodstev sindikata delavcev družbenih dejavnosti so na posebnih sestankih pod vodstvom predstavnikov RO ponovno razpravljali o vsebini in načinih družbenega in samo- godnih” organov upravnega dogovarjanja v občinah. RO je pripravil tudi vzorč-ne pripomočke za družbene dogovore v občinah, in sicer o vrednotenju dela osnovnih šol in kulturnih zavodov. Doslej so družbene dogovore v posameznih občinah sklenili tudi že v imobilizacijo sredstev, ki bi se zaradi dinamične gospodarske rasti nabrala nad sprejetimi plani. Odločno je- zagovarjal stališče, da teh sredstev družbenim dejavnostim ni mogoče odvzemati. Posebno pozornoiit je- RO namenil tudi urejanju gmotnega položaja gledališč. — V okvir družbenega dogovarjanja sodijo tudi akcije v zvezi s Katalogom nekaterih ih. meril za vredriotenje družbenih dejavnostih-(O tem posebej.) — RO je nadalje razširil akcijo za sklenitev samoupravnih in družbenih dogovorov tudi na področje upravnih in pravo-r organov. — Po sprejetih ukrepih skupščine in Izvršnega sveta se gmotni položaj družbenih dejavnosti postopno izboljšuje-Kaže, da bodo prihodnje leto (to je zadnje leto predlaganega sanacijskega načrta) rešena te- s a rjsr«šrs & ponosno kaže v nebo. Sola je v senci. Zakril jo Je razposajen oblak, ki je morda še pravkar plesal nad lepšimi šolami, kje, v kakšnem kraju z boljšimi in lepšimi pogoji. Morda je plesal nad marmornato šolo, stekleno šolo, o, o, o! PODARITE NAM TRNEK! V pogovoru članov IO RISK s predstavniki občine Ormož se je oglasil tudi zvezni poslanec — upravitelj šole iz Velike Nedelje Karel Koren. Ogledal si je vso ta pravilnik je bil tudi objavljen v že citiranem uradnem listu, ki določa: osnovne in srednje šole zagotavljajo učencem, »da v okviru šolskih in razrednih skupnosti ter drugih njihovih organizacij obravnavajo vprašanja iz njihovega življenja in dela v šoli ter v zvezi s tem predlagajo rešitve teh vprašanj.- Poskušali smo že tu in tam, bolj ali manj uspešno, ocenjevanje vedenja prenesti na raven razredne skupnosti. In menim, da bi moralo biti ocenjevanje ve- na prav dobro odlično, dejansko primerjanju ocen iz vedenja z >*» *** *“«»• s tem ocenjevanjem vedenja nekaj ni v redu in da pri nas, v naših šolah tega ne jemljemo čisto zares in še, da to ni prav. Saj ocena dobro je vendar dobro z vsemi dimenzijami, ki jih ta pojem ima, in ocena prav dobro je vendar prav dobro in to -je veliko; lepo. — so sklepali. Posebne formalni obliki (Koper, Kam- mcljna vprašanja usklajevanja nik), v večini pa so se o pro- materialnega položaja delavcev blematiki vrednotenja in o po- v šolstvu, kulturi, zdravstvu W trebnih akcijah pristojni dejav- drugih družbenih dejavnosti z niki sicer dogovorili, vendar do materialnim položajem ustrez- | dogovarjanja, njegovih značil- zaradi splošnega visokega dvi- I nosti in vsebine, ravni dogovar- ganja osebnih. dohodkov v go- 5 janja itd. Pomemben prispevek spodarstvu in zaradi nadpopreč- j v tej smeri je dala prva konfe- nega dviganja življenjskih stroš- ! renca Zveze sindikatov Jugo- kov> Nad splognim gibanjem m- ! slavije, ki je bila posvečena (jeksa osebnih dohodkov, ki zna- S samoupravnemu in družbenemu ša v Sioveniji v prvem polletju ■ dogovarjanju. Predstavniki RO so indeksi osebnih dohod- ivarei n-oren. vjBieuai si je vou aa Dl moralo oni ocenjevanje ve- nr„i„n„B, cinvenskeea nivoia ki PRECJE OCEN IZ VEDENJA KI i so ,aKtlv'}0 sodelovali pn pnpra- kov v osnovnem šolstvu (122), V fižžfsjret st^srsss.jSsfc£ »*«»&blizu odlično, = s? razredne skupnosti so se po tej — reči je treba — zdravi logiki odločile, da znižajo svoj nivo s In zaradi vsega tega profesorji postojnske gimnazije predlagamo vsem osnovnim in srednjim šolam na Slovenskem DOGOVOR O REVALORIZACIJI OCEN IZ VEDENJA. Ne bi tu razpravljal o ustreznosti številčnega ocenjevanja vedenja, čeprav menim, da bi bilo prav tu dosti ustreznejše podpisa formalnih še ni prišlo. — Organi RO so aktivno sodelovali v nadaljnjem teoretičnem in političnem razčiščevanju pomena in ciljev družbenega dogovorov nih delavcev v gospodarstvu. — Določeni pozitivni rezultati so bili vidni že v letu 1968. in v prvem polletju 1989, čeprav je bil efekt družbenih naporov na tem področju letos manjši in nemara najlažje izvedljivo opisno ocenjevanje, PREDLAGAMO, _DA BI SLOVENSKO PO- nja je odklonil besedo »manj raz- skupnosti, seveda ob ustreznem viti-. Poudaril je besedo »neraz- razrednikovem vodenju razprave, viti-. Takih predelov je v vsaki Mladi ljudje si znajo in.si upajo republiki nekaj. Za slovenske ve- pogledati iz oči v oči. Razmišljamo končno tudi Slovenci. Tako nje in razpravljanje o njih samih območje je tudi ormoška občina, v razredni skupnosti še kako lah-Prepričan je. da bi v teh krajih ko oblikuje človečnost, čut za ko-morala prevzeti šolstvo v roke lektivnost in za celo vrsto tistih republika. Ta področja potrebu- vrednot, ki jih v naši družbi, pa na »prav dobro-, ali celo na »dob- ZNIZALI NA POPREČJE DOB-ro). Enostavno zato, so rekli, da RO ALI VSAJ NA POPREČJE bomo oceno prav dobro ali pa od- PRAV DOBRO in tako naredili lično’lahko , prisodili najboljšim vsaj prvi korak k revalorizaciji. med nami. Menim, da se takemu zaključku ne da resno upirati. Problem pa nastane, če enakega postopka Prepričani smo, da naš predlog ne rešuje problema le formalistično, čeprav je morda na prvi pogled videti tako. Predlagamo še, da bi učitelj- zavarovalnicah (124). Ponovno zaostajanje za gospodarstvom pa se letos pojavlja v kulturi (za 4 "/o), v zdravstvu (za 3 %) in v službi družbenega knjigo' vodstva (za 2%). Veljavnost Male šole danes in jutri V okviru novosadske med- Za letošnje leto podatki še narodne razstave »Otrok v sve- niso točno zbrani, najbrž pa pre-tu- je bilo organiziranih tudi segajo polovico vseh otrok, ki so več srečanj strokovnjakov, Ma- letos prvič prestopili šolski prag, riborski udeleženci ~ vzgojite- Praktiki so doslej opisno oce-ijtee iz otroških vrtcev in drugi njevab vrednost malih šol in so se udeležili posvetovanja o J ....................... šole sečnim programam male nadoknaditi zamujeno iz predšolske dobe. Otrokove sobnosti se najhitreje razvijajo v širšo javnost prvih letih življenja, v sedmem letu lahko bolj vplivamo na otrokovo uspešno izrabljanje vanje o vprašanjih družbenega ij dogovarjanja na področju druž-| benih dejavnosti so bile odlo-jj čujoče prav izkušnje in stališča j sindikata delavcev družbenih jj dejavnosti Slovenije., ” Svoj prispevek k vsejugoslo- (ehpodatkov s^da ne moremo S vanski akciji za uveljavljanje ra2Širiti na vse leto 1969| ker ski zbori o tem razpravljali in da l prodstavmki RO tedi na sejah ^konc^^rVe^a^olleufprilh srsa* \ ; sicer zelo populariziral izkušnje Celotna sredstva negospodar-; iz Slovenije, prevajal je vsa sklh organizacij so se v prve«* 5 gradiva o družbenem in samo- polletju letos v primerjavi * [j upravnem dogovarjanju ter jih enakimi obdobji lani povečala S pošiljal vodstvom v drugih re- za 19 %, sredstva na žiro raču-5 publikah. Na pobudo centralne- nih pa za 35 °/t. Pomembno je> Š ga odbora je v oktobru .1968 da sb se sredstva za material' RO organiziral v Velenju dvo- ne stroške v tem času povečala in v razrednih skupnostih, svoja stališča pa sporočali Prosvetnemu delavcu, ki bi imel še pred polletjem tega šolskega leta možnost narediti povzetek stališč in izluščiti podobo cele dogovora. Saj bo neizogibno o mo-spo- rebltnem dogovoru obvestiti tudi Silvo Fatur dnevni posvet o družbenem in vmtoti »pom«, tim. »»Uh S ioS S-JShSSSrSuff ?s£st V času, ko lahko pri nas vključimo v otroške vrtce le 10 odstotkov vseh predšolskih otrok, so ali niso obiskovah malo šolo ge vključevanje otroka v skupln. ah otroški vrtec. V Novem Sadu sk(j ae,0( na veejo motlvacljo in so predstavniki fakultete za psihologijo (dr. Ivan Toličič), Zavoda za šolstvo SRS (Anica Do- !r.hSV't KI ugodno počutje otrok, staršev In učiteljev. Prispevek Maribora je v di- y.,' * skusiji opozoril, na pomembno učinkovanje predšolske vzgoje v v»»UJ --------- , ,. _ otroškem vrtcu na zrelost za šo- strokovnjakl pa jim želijo znan- Ob primerno postaidjenem lo ^ poznej§i uspeh v šoli. 'j.jri,,. stveno pomagati, preveriti nji- programu (enoleten m skrajšan otroci, ki so bili vključeni v hovo vrednost in dvigniti kvali- program je natančno opisala. A. Ot;rogkj vrtec šele zadnje mesece teto vzgojnega dela. Dolanc), ki ga dosledno izvajajo zadnja leta intenzivno iščemo ]anc) jn Pedagoškega inštituta primerne oblike varstva in vzgo- (Nuša Kolar) poročali o rezulta-je, k), bi tak primanjkljaj vsaj yb raziskav, v katerih so želeli nekoliko ublažile. Zadnja štiri z znanstvenimi metodami preve-leta so se male šole zelo razši- vrednost malih šol. rile. Svoj obstoj so opravičile, klanci. Ki ga uos euuo pred 2ačetkom goia,nja, niso do- pnmemo usposobljene vzgojite- segb po,trebne stopnje zrelosti v V Sloveniji je bilo leta 1965 ijice, se zrelost otrok po konča- in m, malia fi,rvlA 1 fi 0/n ---1; ^ rmn s0. vključenih v male šole 1,6 Vo otrok, leta 1966 17,4 %, leta 1967 37,1 %, leta 1968 pa 50 Vo otrok. POPRAVEK V 19. številki Prosvetnega delavca natisnjena prispevka November -— mesec boja proti al- ni mali šoli pomembno dvigne. M go obiskovali otro. Svetle strani malih šol so po- gki vrtec 1—2 leti, niso dosegli leg učinka pri otrocih (skrajšan potrebne stopnje zrelosti le v čas uvajanja v šoli, boljši uspe- 13 %. Otroci, ki pa so obiskovali hi, eliminirana zavrtost) še pove- otroški vrtec 3—4 leta, niso do-čan interes staršev za predšol- gegii potrebne zrelosti za šolo le sko vzgojo in strokovno izpopol- v 2 %. njevanje dela v predšolskih ustanovah. Med temne strani pa lahko prištejemo sam naziv »šo- koholizmu in pa Nervozni otrok nlfinprr?Sn?flmSrai5ane otroško varstvo v predšolski dpbi ... ___. urejeno financiranje skrapane moramo vkl1užjti čim prej več programe in še neizdelane metode dela. Zaključek posvetovanja v Novem Sadu je enak ciljem in željam praktikov: v organizirano sta izšla brez podpisa avtorja. Napisal ju je naš stolni sodelavec VIATOR. Prosimo, da nam to oprosti. Vendar bi bil nar''’'”' zaključek, da jc mečno z : 'o- moramo vključiti čim prej f ^gojno-varstvenilf ustanovah 3 k?r!stn‘ ^anijčiovcškc družbeSlika je iz kvalitetne programe dela.^ ^ zadostno razvitim osebam Slovenije za 14%, ne glede na to, da gr6 znatnejši del tega povečanja na račun povišanja cen. . Za ureditev materialnega položaja šolstva, kulture, zdravstva, socialnega varstva, notranjih zadev itd. bodo torej v leto 1970. potrebni še veliki družben1 napori. — V vseh akcijah sindikata v zvezi z vrednotenjem del® družbenih dejavnosti in družbenim dogovorom, je republiš*1 odbor vedno upošteval in rme 3n fašističnega pri- itil vzoei so bUi Stane žagar z Do- pokrahnl ltalfie ili v Ju brave’ Fran3° 2gcč IZ Cel-ia' 8oslaviPio J ItallJe al1 v Ju- Janko Furlan in Ernest Vrane J ‘ iz Maribora, Jože Dolgan iz Li- lo T'3sti, ki so prišli v Sloveni- tije in drugi. Večino teh že kri-stv-aS° Ptinesli v vrste učitelj- je zemlja. Policija je pozneje tera Ved revolucionarnega duha poizvedovala, kdo je bil na se-i- stopilj v stik z učitelji ko- Stanku, pa ni mogla dobiti no-l^fUsti iz Srbije, ki so se od- benih podatkov. Slika kaže ko-Sola? upirali zakonu o osnovnih maj polovico udeležencev, iz leta 1929, ki je vzel uči- v Čopič : ■■■■ ■ ■ ■ ........ doslej uveljavila naslednja sred- in nalogah sindikata na področ- ber, Velenje, Lado Zakošek. Ve-5 fs0trslfsiv" stva: programirani učbeniki, raz- tajnik RO sindikata de- lenje, Miroslav Vrečko, Šoštanj l še vedno tesno povezan s Slovenci, nt — ~~ - lavcev druzbprah ^ Alojz Zavolovšek. Velenje, Mari-j Je ^^Toiiclja /a- ja Zupanc, Velenje In Viktor ■ prla na znanem Ljubljanskem gra-Posebno zanimanje je^izzvalo Kojc, Šoštanj. S J*‘ ----- * ______ j Denarne nagrade je podelil iz- " skav vsaj enako uspešna kot me- Naglasil je** da mOTa bdri šota"«- vršni svet TIS Velenje- elektronski računalniki — com- puterji. Programirani učbeniki _________________________ predstavljajo najcenejšo rešitev, predavanje dr. 'Franca-1 Pedička ki je po izsledkih mnogih razi- ki je govoril o temi Učitelj in čas! hanski strojčki, posebno ko pri teh zbledi »učinek novosti« in du, kjer se. je znašel v celici skupaj s pisateljem Ivanom Cankarjem. Nekaj let pred drugo svetovno vojno S je kot profesor služboval na mari-5 borskem učiteljišču ter postal zvest Sklenili so, da bo dan prosvet- j i H^J'1 mOTr +-11H-1 ir i-ril /~»vi -5 r-U ; /-vK S iw ~ r, i c i — i - .. a: i _ ix sta, ki posreduje organizirano in iSSS jo posebnostim posameznega človeka tako, da bo razgledan in dela. ! sredstva, 1956) in dr. Žlebnikovo »ob ucenca, pa uporabljajo zaenkrat human. ! čno zgodovino pedagogike« (s sode- predvsem v raziskovalne namene Dan je popolnoma uspel in: lovani‘-'ra še dveh prevajalcev, isssj. v popoildanskem delu dneva smemo organizatorjem za to le! Sre,d !eti je Povedel še prvi de) bil najprei nevski koncert tntv. ^ j ntil^^ka«.^^ S skem prevodu pa je Dr. zal. Slove- ■ nije izdala Demarinovo metodiko z ■ naslovom »Zgodovinski pouk v ■ osnovni šoli (1864). To delo je prvič ■ izšlo v Beogradu na. razpis in za ta ■ rokopis je prejel avtor prvo nagra-S do kot najboljši. 2e po teh skopih S podatkih je razviden tesen stik prof. S J. Demarina s slovensko pedagogi- ■ ko, V slovenski družbi se je vselej ■ počutil domač in zadovoljen ter ■ vprašujoč o naših rezultatih in na-S Črtih. raznih drugih društev in organiza- S Letos 28. oktobra je bil Josip De-cij. Največ pa ta pridobitev pomeni S kJ)t Pedag°£ visoko počaščen za šolsko mladino te šole. S tem, S v Z?,gr?bu za življenjsko delo kr» «nia ima Hiro norem- S na široKem pedagoškem polju. Skuše no- S s Prof' dr* Zlatkom Predragom, ■ ki je pred vojno tudi služboval na mariborski gimnaziji, sedaj pa na zavel šele sedaj, ob tem novem odpr- 1 fakulteti, sta pre- Responderje bi lahko uvrstiJi je bil najprej pevski koncert mo- čestitati med mehanske kolektivne učne škega pevskega zbora Kajuh Ve- _o- OSNOVNA ŠOLA ŠEMPETER PRI NOVI GORICI Moderno športno igrišče kvfc?*lanka slovenskih naprednih učiteljev na mi (1931): od Proti desni v ospredju so Janko F ’ Jože Jurančič, Franjo Žgeč in Avgust £ i Svet krajevne skupnosti Šempeter je v preteklih 2—3 letih znatno izboljšal in polepšal ulice in zunanji videz Šempetra. Seveda so člani tega sveta na vseh koncih in krajih prizadevno zbirali denar in gradbeni material, da so vse te izboljšave mogli narediti. V okviru te prizadevne dejavnosti je prišlo tudi do pobude, naj bi se neurejeno zemljišče ob povi osnovni šoli uredilo v športno igrišče. Razumevanje za tako pobudo je bilo splošno in po več posvetih, dogovorih in sporazumih se je ideja izoblikovala v akcijo. Kot investitor za gradnjo tega objekta so nastopili: Svet krajevne skupnosti, športno društvo Partizan in ravnateljstvo osnovne šole. Zavod za urbanizem v Novi Gorici je izdelal načrt igrišča, ki ustreza zahtevam sodobne športne vzgoje šolske mladine in ki bo služilo tudi potrebam športnih društev. Dela je prevzelo in opravilo SGP Primorie iz Ajdovščine. Vsa dela so bna opravljena v času od julija do novembra letos. Na površini približno 3.000 m* so sedaj urejene tekmovalne steze in postavljena orodja za naslednje športne discipline: za košarko, odbojko, rokomet, tenis, za skok v višino in v daljino, 400 m dolga tekalna steza in poseben prostor za orodno telovadbo. Ves ta športni park obkrožata nova asfaltirana dohodna pot k šoli, s severne strani pa nasip kot mala tribuna za gledalce. Vrednost celotnega igrišča znaša nekaj nad 400.000 N-din. Največ sta prispevala svet KS Šempeter in upravni odbor športnega društva Partizan. Občinska skupščina Nova Gorica je za odkup potrebnega zemljišča nakazala 50.000 NT-din, tovarna Iskra v Šempetru pa ie krajevni skupnosti za ta namen oosodila 60.000 N-din. Znaten delež je prispevala tudi šempetrska šola, in sicer s stalnim nadziranjem gradbenih del ter s prostovoljnim delom pri vseh zemeljskih delih, saj so tu opravili delo, ki je vredno nad 45 tisoč N-din. To prostovoljno delo ima pa za učence šempetrske šole se drugo, vzgojno plat, saj sedaj športno igrišče nimajo za poklonjen dar, ampak ga čutijo kot lastno delo. Novo in moderno šempetrsko športno igrišče je obenem tudi pridobitev za ves kraj in za mesto Novo Gorico. Tu bodo v bodoče prirejali tudi sindikalna športna tekmovanja, občinska in medobčinska. Poleg sindikalnih (delavskih) športnih srečanj bodo na teh igrišču lahko tudi športne prireditve ko šola že ima dve sodobno oprem- S , Pedagoškem polju. Šku- ljem telovadnici, v katerih se po- S paJ.s Pro£ dr* Zlatkom Predragem, učuje telovadba ločeno po spolih, \ —dl !lližbov bo telovadni pouk vsestransko zaži- S ^rphfkinfZV1LS^• pa* : vel šele sedaj, ob tem novem odpr- 5 Š »/akulrfietl’-Sta* ^ tem igrišču. Osnovna šola v Sem- S ! r Jan a G ^ n n! v?* n n „ 1Zh fOIld^ petru je ena redkih šol Slovenske- ; priznanje za svoja dela in^ružbene Primorja, ki Ima končno tako lepe možnosti za telovadni pouk. C. Z. ta «Y7 Izposojena karikatura: »Ali se bo spet ponovilo...?« (Škotske novine, Zagreb) dejavnosti. Slavljenec naj oprosti, da ta dogodek omenjamo tudi v našem stanovskem glasilu. Iz življenja in dela Josipa Demarina bi lahko poiskali mnogo za-slug, ki si jih je pridobil s svojo delavnostjo, vseh našteti niti ni po-. trebno. Začel je z delom kot učitelj, : od leta 19X6 do 1921 je sodeloval kot - vojak in predavatelj v sovjetski ar-. madi in se priučil ruščine. Vrnivši se ■ v Istro, jo je moral po nekaj letih zapustiti in emigrirati v Jugoslavijo. ■ V Zagrebu je diplomiral na višji in ; visoki pedagoški šoii, deset let služboval na učiteljiščih in dvajset let na višji pedagoški šoli (Pedag. akademiji), za njen obstoj se je dalje boril pred vojno z dokumentiranimi spisi. Skoro ni bilo jugoslovanskega lista ali revije, kjer ne bi sodeloval. Napisal je več knjig za učitelje ter okoli 150 knjižnih enot v stilu . člankov, razprav, poročil ipd. Bil je ■ tudi sourednik Minervinega »Pedago- ■ škega leksikona« (Zagreb, 1939), se- ■ stavil biografsko »Gradivo za zgodo- ■ vino pedagogike« ter se posveti! zla-_ sti metodiki zgodovinskega in jezi-! koslovnega pouka. Poleg tega je ore-i vajal tudi iz ruščine in se udejstvo- ■ Val kot pedagoški družbeni delavec ; pri zaščiti mladine. Prof. j. Demarin je bil do dijakov in študentov vedno human s , -vojimi odnosi, prisluhnil je njiho-; vim težavam ter jim pomagal do : uspeha. Vse te lastnosti je še ohra-i nil in prijetno je biti v njegovi druž-S bi. Kajpak, pogovori z njim se vrte še vedno ob resnih šolskih in pedagoških vprašanjih, ki jih je dovolj ob vsakem obisku pri njem. Jože, naše iskrene čestitke! Albert ŽERJAV STRAN < ALI GOVORIJO UČBENIKI RES VSEM UČENCEM? Novi učbeniki za angleški jezik so nekam »aristokratski« po vsebini, Metodično in znanstveno pa zelo kvalitetni Da bi mi verjeli, da pišem te vem času, o športu, prijateljih, v vseh knjigah)? Bi ne mogel tika predmetov, hrane... Manj vrstice z res dobrim in poštenim vesoljcih, športnih dnevih, tujih biti delavec, uradnik, učitelj...? pravega dela. Kolikor ti »juna« namenom, najprej nekaj uvodnih deželah. Toliko o tem, da bi mi Ravno direktor, ki se vozi z le pojasnil: 1. Sem predmetni učitelj an~ štrstva. gleščine in slovenščine; kljub strokovnemu izpitu bi lahko re- POGLAVJE O NAŠIH UČBENIKIH Eden od vzrokov slabih uspehov v matematiki v gimnazijah Ker imam pregled pouka maki« delajo, delajo bolj za hobby, tematike na ljubljanskih gimna- do kupil Ahlin-Jeran-Sajevic Analitično geometrijo za 90 ND. NP. Se kdo ne očital zastarelega žolma- talom na svoja'službena potova- ali lažja dela. Kot da je v Slove- zijah, bom navedel nekaj bistve- f.^v m vTedna mti 20 NTk z štrstva. ___1 j,..,.*..!____________ r co«,« nih vzrokov neuspehov v mate- danes je predragocen ucpeniK w n ja. Pa nisem proti direktorjem, nlji samo Ljubljana in so samo nih vzrokov neuspehov TODA... 8* manj proti letalom, le da je to mesta, kot da ni Haloz in Slo- VrednifiTšafah ^ m u 1 1 kel, da sem _ vsaj pri angle- predstavnik slov«nskih dmŽin’ venfki^,gorlc’ ^ da "aŠ.i liu^je Pred‘petimi leti smo marsikaj šeini — še vendar bolj začetnik kot ne. Veliko olajšanje zame so seveda že naprej veselijo, da 1..v,^ TODA ne sme bili blizu le dolo- Kr.rl^ v ip.rili s.lado- pomenili novi učbeniki za angle-ški jezik, ki sta jih pred tremi cenemu me moti, In njegovi otroci se ne hodijo množično v tujino de- spremeniili tudi pri učenju ma- lat, kot da v tovarnah ne teče tematike. Nujno je bilo, da so iz-Rogersovimi jedli slado- znoj.., šli novi učbeniki dr. Križaniča za VII. razred gimnazij, iz katerega črpajo profesorji prepotrebne naloge za kombinatoriko in za zaporedja, ker jih je v Vadnalori knjigi premalo. Kar se je z izdajo Zbirk delo* . i j -j, 4-4 J v- *~4 • • • pil Utr vi LIG UCTlLIivl tli., ivl le-a.ll-iVg. “ , - . 1 upu« sloJu otrok/ ?ovorltl led v restavraciji na nebotičniku N „ za zavestno poseganje I. razred, II. razred, III. razred ma popravilo pri aritmetiki leti začeli izdajati Milena Kos in ^L^Semu^ekaUBoito^na v (Sev^da v Liublja- v nako^ocialno sfero v učbeniku z naslovom: Aritmetika, algebra gebri pa je se danes pn geoto Lučka Pilgram, tedaj je izšel ee’ P® Ai!) Tako nas dalje ne more cu- za iezike vendar je res da se je in analiza, ter dr. Vadnala Mate- triji. Pred leti je izšla Ivan učbenik za peti razred, danes je ^ada£” diti’ da sta Severjeva preživela po drugi’ strani uveljavila dolo- matika za 4. razred gimnazij, U del^ pred nami že učbenik za _ sedmi T« „1* anSlP?ke praznik v Rogaski Siatim otroci čena S0€ia.lna sredina tudi v teh Z izdajo novih učbenikov smo lf v nVnSaji. rnnemia dn nove anslpške ^«*“**“ • — cena socialna sreaina tum v len z izaajo novin ueoeniKov srne . . -z naimCiat- ni v nrndail. razred, prihodnje leto bo za , . ’ .. v , pa so doma pospravili udobno knjigah najbrž popolnoma neza- storili velik, pomemben korak na- - 5’ . « ^ rvK?inhlia< osmi. Sodim, ne kot znanstvenik, vadnice govorijo učencem iz do- stanovanje. Tako je tudi s pri- “dno Res je da sem to že ne- prej pri obravnavah na znanstva- ?e danes m’ cfPrav gaT°bl-1rS i-n**—i—mi— 4*n ______bro situiranih druzm. tistim z re- w«-vHani«m tnnte ^himniprn ,:rr j-, -.j- ___V, '1 ... ..L. jo. Trigonometrije za III. razreo gimnazije pa ž§ precej let ni v prodaji. Lahko trdim, da ima le 30 % učencev te knjige, ki se PC' tem selijo od tovariša do tovari' ša. Profesorji seveda morajo pre* delati snovi ne meneč se, ali imajo knjige njihovi učenci. Nekateri profesorji narekujejo nalož® marveč kot praktik, da doseda- 1?riiniii» Ha«iln ra in V +p.h vadmoah ie rirMstav- . . . .. , TJnic le 4la m ,__• ■___. __, da preganja starko zimo,,, svoje an_ Snov, na kateri vadimo fraze, sove (ki se prav tako pojavljajo nikov, saj se veliko vsebine do- uri-mo rabo besednega zaklada in slovničnih vzorcev, mora biti nekoliko urbanizirana, mora govoriti današnjemu otroku o njego- službeno in nakupuje darila za ju. V teh vadnicah je predstav- samo prej,; letal, tort, vikendov... re’ Hu5e Jei da 50 profesorji ugo- beniki imajo precej tiskarskih na-svoje angleške prijatelje Ro-ger- Ijen svet uspešnežev in pridobit- _ _ tovili, da je v teh knjigah odloči- pa^ zlasti pri nalogah. Kako naj -----------------**'■* —Tone Partljič no premalo nalog in da te naloge učenec ugotovi, ali ga je on po- nimajo rešitev na koncu knjige. iomii, aii pa je naloga nerešljiva. Te rešitve so za povprečnega ker je pač tiskovna napaka? Tako so v stiski profesorji in učenci. Ali ni tako stanje po 24 letih so za učenca nujne, da se prepriča, ali je pravilno rešil nalogo, da se ne Pedagoške misli dr. Stanka Gogale ® Učitelj, ki ljubi svoj predmet, se v podajanju osebno izziv-Ija, ob tem predmetu sam osebno raste in se ob njem razvijajo njegove duševne sposobnosti, @ Cim izraziteljši pedagog je učitelj, tem pristnejši je njegov odnos do dela v šoli, tem večja je njegova potreba, da bi bil učitelj. O Učitelj, ki ima pristen odnos do šolskega dela, čuti tudi polno odgovornost za to, da bi kulturno razvil mladino, da bi ji omogočil stik s kulturo in da bi se mu res posrečilo njegovo posredovanje kulture. 9 Med šolskim delom učitelj dobro čuti, kdaj mu učenci slede, kdaj je bila učna snov res razložena in kdaj je učenci niso razumsko predelali in jo bodo zato le spominsko sprejeli. • Za uspešno in za prijetno delo v razredu je odločilne važnosti, če je učitelj sam res sproščen. 0 V osnovni šoli bo često zelo potrebno, da posebno težjo snov ponovi več učencev zapored in da ponove poglavitne rezultate učenci že med učiteljevo razlago. ® Psihična priprava je gotovo najtežja zahteva, ki jo metodika v interesu uspešnega dela v šoli in v interesu učencev postavlja pred učitelja. Bii0 jih je več, a imena sem po- okna in jo zamenjali v razredu. ® H=nLSfed™l 1 zabil, kot pozabim sanje, ko zju- Tako se je med tem delom in traj vstanem. Cernu obremenje- kasneje rodila ta sociološka štu- lovi v negotovosti; saj izredno na- obsodbe vredno? Ni čuda, da zla-dar jeni h za matematiko ni veli- nekatere strokovne šole izda-ko v posameznih razredih. Resni- jajo svoje skripte ali Da naročU-ci na ljubo moram takoj popra- jejo za učence hrvaške knjige, viti, da rešitve nalog ima knjiga kgf slovenskih pač ni. Francoti za 4. razred, toda vse pa imajo vsako četrto leto izdajo nove pro-resndčno premalo nalog oziroma grame, ki so slehernemu dostop' vaj. Da moje navedbe držijo, so »Lačna sem. Mama ni imela danes časa kuhati.. .* turah. NOVEMBER JE BIL MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU..’: SOCIOLOŠKA ŠTUDIJA Zračni pritisk je padal. AH velika družbena drama z malimi igralci Ko sem bil že v razredu, so raz- Jožica: Jaz sem že tudi pila. Prejšnji* večer "sem na televi- bili še šipo na oknu. Skupaj smo Naš ata tudi mamo natepe, če je harici, naj nam danes pri malici gledal čudovite učne stroje, odšli v drug prostor, sneli šipo z pijan. Naša mama pa potem beži da še sok! iz hiše. Potem moramo pa brez večerje spat. Tonček: Naš ata pa mamice nikoli ne tepe. Tudi pijan ni. Jaz: Kdo je že gledal televi zijo? Vsi v šoli. Tinca ni govorila. Šla bo na Mici: Naš ata tudi ne natepe kategorizacijo. Ce bi razumela, j sodelovanjem staršev (obisKhi °a v-v> .rs ~ ^1 >■ »i 4 o •-« -i »i 1 »v r\ i-vVv*** i t- /-\J i S 41 41 — t ^^ r? C"* mi sebi namen, učenci se ne rw*&s,sTocisjrs clui«.«,»* v „„„ ^ samih, ne gre torej le za ne b-ja da sem se na du: Mici. Nežika, bratec Janezek, mame, se mamč ko obširno znanje iz omnocja ^ ža,roic ^ mi manjkajo v raz- Rezika, Jožica, Tonček in Tihca. Tinca: Lačna sem. Mama da- Tonček: Tovariš, glejmo tele-ucmh predmetov, temveč gre r^u in • hodnikih. Po šestih Jaz: Janezek, kaj si danes je- nes ni imela časa kuhati. Smo vizijo! se za to, da je P,^ mesecih prošenj bo treba še en- del? ........ 5 Na 16. mesto se je uvrstila dejav-£ nost, ko preživlja otrok prosti ! s starši, na 21. pa čas, povezan mama že prej skrije, bi sanjala o posebni šoli. tudi sredstvo za obče kultivv ranje mladega človeka. • Metodično delo naj upošteva svojevrstnosti učenčeve dušev- pobirali jabolka. krat nekoga prepričevati na cen- Janezek: Buče. Kuhane, Ma- _ , . . , tratni šoli. ma je imela tudi mast, pa so bi- pijačo, pa ata vseeno raje gre k čudovito čiste otroke. Niso razu- Potem sem do dveh pisal pri- le tako dobre! ■ predzadnjem mestu so športne de- * javnosti in šele na zadnjem orgn" ■ nizirani prosti čas, tj. čas za šolo-; — Analiza je tudi pokazala, ““ • preživijo učenci poprečno z®1® ! malo prostega časa s starši; pon1-3' Jaz: Kaj pa zjutraj? Janezek: Malo pijače, žganci vlekel tja gor. Doma pa leži na , , . , . . prave, opombe k prejšnjim pri- ne strukture m naj bo pri- p,ravami opombe k učnim načr- ----------------------- ----- --------------- ----------. „ merno učenčevim duševnim tom> Op0(mbe v tednik. Popravil so bili zraven. Koruzni. Takrat peči. Pa na stran gre kar v hiši zmožnostim^ v raznih razvoj- sem' enajSj; zvezkov. Ocenil sem mama še ni imela masti, smo v kot, če je pijan. Enkrat^ se je šest vaj. Pripravil sem test za morali pa piti jabolčnik. Gledali smo žive ulice mest, Janezek; Pri nas imamo tudi nebotičnike, avtomobile, stroje, ! ”f0° g^podimskei,PdSS. rv, at* av« Ir ™........ ’ kmečki otroci pa pri delu na P»' ! ! du. J sosedu. Zdaj bodo pa tam kuhali mell, a začutili so. da gledajo z žganje, pa se bo spet vsak dan onstran življenja. J. B. !■&*■■■■■■■! nih stopnjah. ____ 9 Učna metoda je način učite- spoznavanje narave. Ijevega prizadevanja, s katerim želi doseči materialno in formalno izobraženost ter vzgojnost učencev. podelal, pa je morala Nežika či-Nežika: Ja, Janezek je veliko stiti. Nikoli ne gre ven, če je pi- Zjutraj sem vstal, pozabil na pil, je bil pa pijan in je potem jan; se boji, da bi padel pod ko- sanje in slišal vremensko poroči- spal. lo o padajočem zračnem pritisku. Jaz: Kaj pa ti, si že bila kdaj Učenci so prihrumeli v šolo. Za- pijana? # Učiteljevo pripovedovanje naj ropotalo je kot ob nevihti, pa jih Nežika: O, že, pa sem se pre- kolesa. Pravi, da potem ropota bo tudi živahno ter naj nosi je bilo le sedemnajst, To sta bi- kopicovala kot ata. Pa glava me -----------------—<-= v sebi energiio njegovega pre- ja tretji in četrti razred, Spom- je potem bolela. pričanja; ' “ 11 “ ............... ~~’ učenčevo lo in bi bil moker. Jaz: Ali kaj meljete? Nežik^: Ne, ata noče popraviti Pr in on ne more spati. Pa bi bilo lepo. Potem bi imeli kruh. Zdaj tako bo pritegnil nd sem se na zračni pritisk in si Mici; Jaz sem že tudi bila pi- imamo pa samo pijačo. pozornost, ter bo re.kek da bo že bolje. Odšel sem jama. ustvaril pravo delovno discip- v razred, lino, Vendar naj pripovedovanje ne ustvarja videza, da se učitelj muči, temveč nal bo po _ _ možnosti lahkotno, neposredno g,tu, so mislili na konja. Ce bj ho- pijana? Tonček: Pri nas imamo pa či- pomagal. Ko sem govoril o hra- . Jaz: Pa si bila že velikokrat brž ,, p ... . liko_ in priredno. tel govoriti o konju, bi mislili na _ Rezika: Ja. ne vem, še nismo tbrto? Jaz: Kdo od vas je že jedel 9 Pri ocenjevanju nai se učitelj želod. Nekaj kratkih zgodbic je šteli do toliko. ne zadovolji le s tem, da se rešilo ure. Kriv je bil zračni pri- Kako je bilo, ko si bila preprosto odloči za to ali ono tisk. Štirje so jo že jedli. Rezika: Ja, je dobra, oceno, temveč nai po potrebi Nato sem imel še dopolnilni Nežika: Najprej je prijetno, ' ® Pojedla. Na ohceti pove učencem, koliko jn zakaj pouk. potem pa ne več. Naš ata je mno- ave tom, je zadovoljen z nabavim zna- Deset minut sem jedel in pri- gokrat pijan, potem mora pa ma- ><*»*: " njem, v čem so pokazali pre- hrumeli so mali. &sd~m začetni- ma bežati iz hiše. Ce je bolj ma- melado? jaz bi smo Jaz: Kje doma pa imate mar- malo razum-vania, kaj naj kov v -•-vem razredu in trije lo pijan, jo pa ujame in natepe- posebno še študirajo, kako naj učenjaki iz drugega. S-?t sem študirajo itd. Izbral: VIATOR rekel, da bo že bolje, in se pripravil na preizkušnjo, Jaz: Pa ti kaj jočeš? Nežika: Ne, saj mama tudi ne joče. Pri dveh. Jaz; Kje pa imate sok? Rezika: Pri nas ga včasih kupimo, ni. Njihove knjige so plod vsai dveh strokovnjakov, od katerih pokazala dejstva. Profesor Stalec mora biti nujno eden priznan je izdal Zbirke nalog iz aritme- metodik. Kako na pri nas? Ali tike, algebre in analize za I., II. res nimamo strokovnjakov? Pr®' in III. razred. Vprašam, kje na prjčan sem, da jih imamo, pa š® svetu tako izdajajo knjige, da ne- Zelo dobre. Toda pri nas se vsa ka knjiga nujno potrebuje še do- (Jela brez širokega kroga sodela'-' datek? Toda pribijam, da je bila cev znanstvenikov in priznanih izdaja teh zbirk nujna, ker je bi- metodikov. Zdi se, da jih to n® la pred izdajo prava anarhija, zanima, ker je delo preslabo pl3' Profesorji so uporabljali stare čano. knjige in narekovali za. domače prav pri pOUim matematike b' vaje naloge iz teh knjig, ali pri moral biti popoln red. Učenci bi spraševanju so dajali naloge iz teh morali imeti take učbenike, v ka-knjig. Srečni učenci, ki so imeli terih je vse, da lahko pridnii te knjige doma, da so se lahko zlasti pa še tisti, ki težie slede, sami pripravljali na naloge, ka- vedo, kaj moraio obvladati, če ho-tere lahko profesor da njim v šo- gejo usnešno slediti snovi iz teg» li. Toda teh učencev, ki bi bili ta- predmeta. Danes na se profesor ko srečni, da bi imeli te knjige, iovi in z njim ugenec ob takeri je bilo malo. Ni čudno, da je bil nemogočem stanju. Potem P® nravi lov za temi knjigami na di- pravimo, da je oouk tega pred' jaških sejmiščih in da so morali meta težaven m naitežii za učen-Učenci zelo preplačati cene. če so ce gimnazij in drugih srednjih hoteli imeti knjigo. Tako je nek- g0ji s takim staniem ga sami re« prikazujemo v zelo tempih koP' Anton Šlibar [Kako preživljajo otroci j : proste sobote in nedelje | S Pedagoški inštitut v Ljubljani 3e S «bral med drugim tudi podatke 0 S tem, kako preživljajo učenci pro-S ste sobote in nedelje. Med dejav-S nostmi, razvrščenimi v 30 katego-« rij, porabijo otroci največ časa z3 ■ osebno higieno, na drugo mesto g 50 uvrstili prosti čas, na peto čas, j Mici: Tovariš, recite teti ku- ! k1?3 porabijo čisto zase iza spre' ---------Vin:___; hode), na sesto branje literature, a ki ni obvezno za solo, izredno ve S liko časa pa porabijo za gledan.!0 * televizije (na osmem mestu), ZanJ' g mivo je, da gledajo naši otroci te* g levizijo mnogo več kot ameriški* 50 LET DELOVANJA ZAVODA, NAMENJENEGA SLEPIM OD SKROMNIH ZAČETKOV DO NAJSODOBNEJŠIH METOD Pol stoletja je minilo, odkar se je dvajset slepih slovenskih vojakov vrnilo iz Gradca v Ljubljano. V analih šolske kronike je zapisano, da je tedaj nastala zamisel o ustanovitvi prvega slovenskega zavoda za slepe. Današnje moderno šolsko poslopje Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Langusovi ulici v Ljubljani je pridobitev sodobnosti. V tistem izjemno dobrem pomenu, ki lahko tudi po razmerah, v kakršnih dela ta šolska institucija, brez zadrege ugotavljamo dvig današnje življenjske ravni. Ob jubileju smo za trenutek prisluhnili pripovedi o včerajšnjem in današnjem delovnem utripu v tej hiši. K pogovoru smo povabili dolgoletno ravnateljico Zavoda za slepo mladino MIRO DOBOVŠKOVO, sedanjega ravnatelja prof. ANTONA KEBETA in tiflopedagoškega sodelavca v zavodu prof. FRANCETA ROŽANCA. MIRA DOBOVSKOVA: »ZAVOD PREHAJA OB 50-LETNICI V TRETJE OBDOBJE SVOJEGA dela.« Zavod za slepe je dosegal v letih svojega delovanja lepe uspehe. Vsaka razvojna doba je pomenila hkrati tudi nov premik v razvoju tiflo-pedagogike. Kot dolgoletna ravnateljica zavoda boste gotovo najlaže povedali, katere so najznačilnejše dobe v zavodovem življenju? — Če sedaj, ob petdesetletnici, pogledam nazaj na razvoj slovenskega zavoda in šolstva za slepe — spremljala sem ga polnih štirideset let, od tega 35 let z aktivnim delom — se mi zdi, da obstajajo pravzaprav tri obdobja in dve prelomnici. Prvo obdobje — od ustanovitve zavoda do 1. 1945. Po kratkih treh letih, takoj po ustanovitvi, so zavod premestili v Kočevje. Edino, kar je imel zavod dobrega, je bilo požrtvovalno in ambiciozno pedagoško osebje, ki se je z mladostnim navdušenjem trudilo dati slepim učencem čim boljšo izobrazbo. Toda — slepi gojenci tako in tako niso imeli nobene lepe perspektive: neka- m i Mira Dobovšek, ravnateljica Zavoda za slepo in slabovidno mladino v letih 1936 do 1945 in od 1946 do 1963 teri od njih so sicer postali samostojni obrtniki, večina pa jih ie odšla v zavod za odrasle slepe v Škofji Loki. Po decembru 1. 1943, ko je bomba porušila zavodsko poslopje v Kočevju, se nam je zbudilo Spanje na boljše: preselili smo se v Ljubljano, v zavod za gluho Gladino, kasneje pa smo dobili sVoje prostore v Langusovi ulici. V drugem — povojnem obdobju — je dosegel zavod pomembno stopnjo razvoja. Od Predvojnih 46 se je povečalo šte-v'lo gojencev na 83, hkrati pa Se je povečalo tudi število pedagoškega osebja. Začeli smo izde-'nvati posebna ' učila, pisali šol-ske knjige, uvedli najsodobnejše Metode pouka za slepe, še posedi pa smo iskali poti, kako bi pomagali gojencem, ki so Imeli hudo okvarjene roke ali pa so bili celo brez njih. V povezavi z inozemskimi zavodi za slepe smo še bolj izpopolnili metode našega dela, nabavili najmodernejše Braillove pisalne stroje, izdelali posebne zemljevide in razne učne pripomočke. Naši absolventi so odhajali na nadaljnje usposabljanje v posebne ustanove za slepe — v fizioterapevtsko šolo v' Beograd, v Center v Škofjo Loko, se šolali v gimnaziji in nadaljevali študij na univerzi. Ob vsem tem pa smo vse bolj pogrešali sodobno ustrezno zgrajeno in opremljeno šolo, kakršno je zavod tudi dobil 1. 1966. Tako prehaja zavod ob svoji 50-iletnici v novo — tretje obdobje svojega dela: iskreno se veselim, da so tako dosežene naše dolgoletne želje in prizadevanja. Nekoč so bili v zavodu pretežno slepi učenci oziroma praktično slepi (z manj kot 5 c/o vida), sedaj pa se je njihova sestava glede na vidno zmogljivost precej spremenila; zato se je zavod tudi preimenoval v Zavod za slepo in slabovidno mladino. Kaj menite o tej sestavi? — Slabovidne učence smo šolali v zavodu sicer že vsa leta prej, pomanjkanje prostora pa nas je sililo, da smo dajali prednost slepim. Nekateri strokovnjaki imajo sicer pomisleke o tem, da bi se šolali slepi in slabovidno pod isto streho. Dolgoletne izkušnje pa so pokazale, da je tako sožitje prav koristno za obe kategoriji učencev; potrebna je le ustrezna in visoka strokovna individualna obravna- ANTON KEBE: »ČEZ PETDESET LET ZAVODA NAJBRŽ NE BOMO VEČ POTREBOVALI.« Dejavnost zavodov, kakršen Je vaš, naj bi bila poleg pedagoškega dela v prihodnje usmerjena tudi v znanstveno raziskovalno delo. Ali ima zavod za to pogoje? — Naše delo je nenehna raziskava. K temu nas sili praksa, samo pedagoško delo, pri katerem potrebujemo posebne učbenike, učila in učne pripomočke, primerne za vse tri populacije otrok, ki se šolajo v našem zavodu — za slepe, slepe z ostanki vida in za slabovidne otroke, Nastajanje vsakega novega učila pomeni pri nas poseben, dolgotrajnejši proces: preštudirati moramo vso literaturo, ugotovitve in novosti pa sproti preizkušamo pri pouku. Zavod ima vse pogoje za znanstveno raziskovalno delo — prostore in kadre — razen denarja. Če bi bilo tudi tega dovolj, bi se lahko sami lotili večjih raziskav in prepričan sem, da uspešno. Tudi tokrat naj ponovim že znano resnico, namreč, da se čutimo defektologi zapo- stavljene: pedagoški inštitut nima na primer niti referata za znanstveno raziskovalno delo z našega področja, v pedagoškem svetu n i nobenega defektologa, manjka nam svetovalcev itn. Katera je najpomembnejša pridobitev zavoda v zadnjem času in kakšne perspektive napovedujete v prihodnjih 59 letih? — Največja pridobitev zadnjih let je nedvoimmo, moderno, šolsko poslopje, ki nam je omogočilo, da lahko sprejmemo v zavod okrog 110 otrok; zato je tudi sestava v oddelkih enovi- ka vojna spet bistveno spremenila sestavo slepih. Šolstvo naj bi V tem obdobju doseglo tisto stopnjo, ko bi postal zavod za slepe že povsem nepotreben. To so skoraj že utopične misli, pa vendar: razmere v naših osnovnih šolah se bodo tako izboljšale, da se bo večina slepih in slabovidnih usposabljala in šolala v rednih šolah. V teh bodo ustrez-. ne učilnice za slepe in slabovidne, specialni učni pripomočki in kadri, dodatno usposobljeni za tak pouk. FRANCE ROŽANEC: »PREMALO MOŽNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE SLEPIH.« Precej let se ukvarjate s poklicnim usmerjanjem in svetovanjem slepih in slabovidnih. Povejte nam, prosim, kaj ovira zavod pri teh prizadevanjih? V naši javnosti je zaradi premajhne poučenosti še vedno precej predsodkov o slepih, zlasti o možnostih enakovrednega poklicnega dela. Poleg tega je razširjeno tudi mnenje, da so slepi preveč malodušni. da se podcenjujejo ali pa se precenjujejo ter vidijo probleme v lažji obliki, kot dejansko so. Velika ovira je tudi nedognanost, katera dela, oziroma katera delovna mesta so še dostopna slepim in slabovidnim. Uklajevanje osebnega zanimanja, nagnjenj im zmožnosti slepega s še vedno relativno ozkimi objektivnimi možnostmi zaposlovanja slepih v naši proizvodnji predstavlja še vedno največjo težavo. . ; ; . . Prof. Franc Rožtnec, tiflopcda-goški sodelavec Zavoda za slepo in slabovidno mladino Kaj bi bilo treba še storiti, da bi poklicno usmerjanje slepih v resnici doseglo tiste uspehe, kakršne si ždite? Prav gotovo je velik uspeh našega povojnega dela, da je bi- lo od 284 nekdanjih gojencev 242 takih, pri katerih ata bila vzgoja in izobraževanje uspešna. 164 od teh jih je zaposlenih, 40 jih nadaljuje šolanje oziroma usposabljanje, 8 jih čaka na zaposlitev, 25 pa jih je že upokojenih. Nekaj nekdanjih gojencev živi v domači oskrbi ali pa v domovih. Med njimi je še nekaj takih, ki bi bili primerni za zaposlitev pod posebnimi pogoji. Koristno bi bilo opraviti analizo prav o teh nekdanjih gojencih, da bi iz nje napravili ustrezne sklepe za našo prihodnjo prakso. Petindvajsetletne izkušnje našega dela in podrobne analize o naših nekdanjih gojencih nam bodo dober kažipot pri našem delu. Komisija za poklicno usmerjanje in svetovanje si je zadala več pomembnih nalog, od skrbi za rast pedagoškega kadra za poklicno usmerjanje in obveščanje do kakovostnega usmerjanja idr. Če bodo vse naloge komisije uresničene, če bo njeno delo še temeljitejše enotno, bolj sistematično in poglobljeno, če bi mu dodali še nove oblike poklicnega usposabljanja — kdo ve, kako bi bilo s poklicnim usposabljanjem. Tega seveda ne moremo vnaprej napovedati, verjamemo pa v moč pravilne vzgoje in zakaj nam bi na tem področju odpovedala? Marjana Kunej Prof. Anton Kebe, direktor Zavoda za slepo in slabovidno mladino od 1964. tejša, saj lahko oblikujemo oddelke za različno prizadete otroke. V zadnjem času je organiziran še oddelek za ambulantno obravnavo otrok, ki so še v domači oskrbi. Tako dajemo napotke staršem za predšolske otroke ter staršem, , učiteljem in skrbstvenim organom za otroke, ki iz kakršnihkoli razlogov ne pridejo v zavod. Pomagamo jim z nasveti in pripomočki. Prvi v Jugoslaviji smo uvedli Braillovo strojepisje od prvega do. osmega, razreda. Novi učni pripomočki za slepe: premični., povečalniki, učbeniki, berila s povečanim črnim tiskom, 'zemljevidi za slabovidne in abecednik v Braillovi pisavi s simboliziranimi in reliefno ilustrirani-mi podatki za Braillove črke so posebni dosežki v zadnjem času. Poskrbeli smo tudi za dodatno rekreacijo slepih, za načrtno in smotrno učenje teh otrok pa smo izdelali predmetnik in učni načrt, ki ga je letos odobril in potrdil pedagoški svet SRS. V prihodnjih 50 letih si želimo — tako kot mnogi predvsem mir na svetu — saj bi vsa- Poleg močne razsvetljave potrebujejo slabovidni učenci pri branju tudj razsvetljene statične in premične povečalnike Učiteljevo delo naj bo enotno ovrednoteno Slabovidni učenci so dobili posebne učbenike Kako je z notranjo delitvijo osebnih dohodkov v šolah? To vprašanje je bilo že večkrat obravnavano, kljub temu pa je še vedno vredno razmišljanja, Glede na to, da izhajamo iz enakih poprečij, bi morala biti enaka tudi notranja delitev osebnih dohodkov po vseh šolah na Slovenskem, pri čemer bi morali upoštevati določene posebnosti, kot npr. oddaljenost od mestnega središča, pomanjkanje stanovanj, neustrezne stanovanjske prostore. prevoze v službo — zaradi oddaljenosti, neprimerne pogoje za delo z učenci itd. Namesto take — edino logične delitve osebnih dohodkov pa nastajajo v notranji delitvi velike razlike, ki povzročajo nezadovoljstvo med učitelji in zbujajo željo po »pobegih« iz učiteljske službe. Šole ostajajo nezasedene, posebno pa manjka učiteljev za razredni pouk. Mnogi vodilni sindikalni in prosvetni delavci obsojajo take homatije in pravijo, da se ne smejo vmešavati v samoupravljanje. Poglejmo samo našo zakonodajo! Kadar na primer republiška skupščina sankcionira kakšen zakon in pri tem vdira v naše samoupravne pravice, poslušamo glasne in pisane proteste, ki pa ostajajo pogosto v »zatišju« — dokler se povsem ne porazgube. Pri tem mislim na primer na zakon o izvolitvi ravnateljev osnovnih šol, o čemer odloča le občinska skupščina, medtem ko imajo vsi drugi organi posvetovalno vlogo. Kakšen nesmisel! Poglejmo samo tale primer; ravnatelja izvoli občinska skupščina, ko pa ta zavozi šolo (finančno ali pedagoško), trpi škodo šolski kolektiv. Občinski organi ostanejo lepo ob strani, saj nastopajo le »svetovalno«. Družba potemtakem prosvetnim delavcem glede tega ne zaupa, zaupa pa jim vzgajanje mladega rodu. Prehajamo torej iz ene skrajnosti v drugo. Lahko trdimo, da vse doslej z zakonom nista določena mesto in vloga šole, Zakone sicer imamo, toda ti so nepopolni in potrebni še temeljitejših sprememb. Tudi neurejenost pri notranji delitvi osebnih dohodkov v šoli je povečini rezultat neprožnosti šol-. skih kolektivov in nepravilnega pojmovanja samoupravnih pravic. Se pred reformo sem želel, da bi učiteljevo delo v vseh slovenskih šolah enako ovrednotili, da bi bilo enako vredno vsaj na območju iste občine. Nekateri kolektivi, na primer na Koprskem, so to mojo zamisel podprli, medtem ko so videli drugi v tem »poseganje v samoupravne pra-vice«, Kako neživljenjsko! Šele potem, ko je prišel pravi čas, ko sem »oblekel sindikalni plašč«, smo s podporo sindikata in koprske TIS poskušali uveljaviti to zamisel. Rezultat: danes imajo vse šole enake normative za vrednotenje učiteljevega dela — z upoštevanjem specifičnosti dela m okolja. To je bilo doseženo z družbenim dogovorom, ne da bi pri tem kratili pravice samoupravnih organov. td kakšne so možnosti za enako vrednotenje učiteljevega dela — vsaj na območju ene občine? Ena od teh je nedvomno družbeni dogovor, pri katerem sodelujejo predstavniki šol, TIS, domače sindikalne podružnice, občine in vsi, ki žele rešiti omenjeni problem, Učiteljevo delo vrednotimo •lahko v točkah ali v denarju, pri tem pa je seveda treba upoštevati posebnosti dela in kraja. Vrednotimo ga po določenem ključu, ki naj upošteva: razrednikovo delo, delovna mesta, za katera je po predmetniku učna obveznost več kot 22 ur, delovne izkušnje, šolske naloge pri matematiki, slovenščini in tujih jezikih, knjižničarsko delo, načrtno delo v krožkih in šolskih organizacijah, dodatno pomoč, vodenje posameznih kabinetov (za fiziko, kemijo), skrb za kadre in drugo (plačila za prevoz v kraj, kjer učitelj stanuje), razno (dežurstvo za vozače, vodstvo ŠMK). Pri vsem tem pa naj bi upoštevali učiteljevo izobrazbo, razrednikom pa določili število točk na učenca. Vsem, ki poučujejo na razredni stopnji več kot 22 ur, bi po določenem ključu povečali število točk glede na učitelje, katerih učna obveznost po predmetniku je več kot 22 ur. Delovne izkušnje naj bi priznali in upoštevali vsem članom delovne skupnosti, razen tistim, ki po petih letih še niso opravili strokovnega izpita, čeprav imajo »sezonsko pogodbo«. Ti bi ostali brez dodatka. Pri omenjenem vrednotenju šolskih nalog pridemo v nasprotje z zakonom, ki pravi, da je pisanje oziroma poprava šolskih na- log sestavni del učiteljevega dela. Osebno sicer temu ne nasprotujem, da bi točkovali delo teh učiteljev. menim pa, naj bo izhodišče točkovanja število učencev. Knjižničarjevo delo naj bi ocenjevali tako, da bi upoštevali, če ga opravlja poklicni knjižničar, število knjig in v skladu s tem določali točke. Kar zadeva vodenje posameznih krožkov in kabinetov, menim, naj bi točkovni sistem zajel obseg dela, podlaga zanj pa naj bo delovni načrt in delovni pogoji. Uro dodatne pomoči vrednotimo kot redno učno uro. Poleg tega naj bi šole vplivale tudi na temeljne izobraževalne skupnosti, da predvidijo denar za redni m izredni študij. Zavedamo se, da bi bilo treba o tej problematiki spregovoriti precej bolj nadrobno, in vem, da pripravljajo — po znanstveni metodi — predlog o načinu vrednotenja učiteljevega dela. Naj torej sklenem: delovne skupnosti naj bi s pomočjo sindikatov in temeljnih izobraževalnih skupnosti izbojevale vsaj »prvo stopnjo« enakega vrednotenja razrednjških poslov, delovnih izkušenj ipd. Če se je to posrečilo temeljni izobraževalni skupnosti obalnih občin (v Kopru), bi se najbrž lahko tudi tistim temeljnim izobraževalnim skupnostim, ki delujejo na območju ene same občine. Ta predlog naj bi obravnavali tudi republiški sindikalni organi in ga — če je le mogoče — uresničili Že v prihodnjem koledarskem letu. Ivan Vlahovič St. 19 IGRA NA NOV NAČIN ali kako se da razgnati otrokovo ustvarjalnost SKRIVNOST? Decembrska številka Kurirčka Naslov, ki vzbuja določene tekst, kakršnih smo navajeni, prinaša zanimiv »dramski« tekst asociacije, nakazuje zanimivo ampak je vzpodbuda otrokove Marije Vogelnikove z naslovom zgodbo. V prvi vrsti vzbuja ra- ustvarjalnosti. IGRA O DEDKU MRAZU IN dovednost. Teda pod gornjim na- RAZMISUENEM APOTEKARJU slovom bi zaman pričakovali igro ALI KAKO BI SE BIL JANEZ- v ustaljenem pomenu besede. KOV BRATEC, KI JE TAKO Omenjeni sestavek ni dramski MAJHEN, DA LEŽI V KOŠARI- CI IN SESA DUDO, KMALU ZASTRUPIL, PA SE VENDAR NI. Otroška glasbena ustvarjalnost Fenomen otroške ustvarjailnosti sodi brez dvoma med najbolj zanimive pojave otrokovega vedenja. Znano je namreč, da more spreten pedagog z ustrezno motivacijo pri otrocih sprožiti skoraj neizčrpen plaz ustvarjalnosti natrpane z novimi idejami in nepotvorjeno pristnostjo. To velja zlasti za verbalno in likovno ustvarjalnost. Knjiga hrvaškega avtorja Vladimirja Tomerlina z naslovom »Otroška glasbena ustvarjalnost« (v originalu: »Dječje muzičko stvarala-štvo«) nas pa pouči, kako je mogoče otrokovo kreativnost uspešno vzbuditi tudi na področju glasbenega ustvarjanja. Pisec podrobno analizira, kaj je pravzaprav bistvo otroškega glasbenega ustvarjanja ter nam poda metodične podatke za ustrezno delo z otroki tako v okviru razrednega kot v okviru predmetnega pouka. Svoda izvajanja podpira z ustrezno dokumentacijo tj. z notalnim zapisom uglasbenih otroških pesmic, kar je rezultat e1" ne kreativnosti posameznih učencev ali pa skupinskega dela otrok na nekaterih osnovnih šolah. Delo Vladimirja Tomerlina »Dječje muzičko sitvaralaštvo«, ki ga je avtor napisal v obliki priročnika za učitelje in predavatelje glasbene vzgoje, je izšlo v zbirki »Problemi suvremene nastave« pri zagrebški založbi »Skolska knjiga«; stane 15,— N din. VIATOR Spolna vzgoja zajema načrtno Opirajoč se na znano resnica usmerjanje spolnega razvoja otrok da je bolje preprečevati ter mladine glede na fizično-Iizio- zdraviti, _ sta pedagoga France loške socialne, moralne in estet- Demšar in Jože Valentinčič 5ke vidike z namenom, da bi bil pisala drobno knjižico z naslo-osebek usposobljen za zdravo ter vom »Skrivnost, ki m skrivnost • pravilno zakonsko življenje. To, s pedagoškim erosom napisa- Dočim je bilo v polpretekli do- no delce, je namenjeno spolni bi glede problemov, ki so v zvezi vzgoji predpubertetmkov ter U' s seksualnostjo, vse preveč nepo- stih na pragu pubertete. ZaJ ___________ ____________ ___________u _ trebnega sprenevedanja, smo po sta le nujno potrebne informa nenehno teži" k upodobitvam jaia v razredu, se odkrito obrača zadnji svetovni vojni zašli v dru- je ki razlagajo človekov razv - ■ go skrajnost, katero nekateri od spočetja oz. rojstva d« brste označujejo kot »seksualno revolu- nja prve ljubezni. __ .. cijo«. Izšla je vrsta knjig, ki s Odlika njune knjižice, ki je iz-tega ali onega zornega kota ob- šla v zbirki »Knjižnica za mlade-ravnavajo različno problematiko Cankarjeve založbe v Ljubljani, s področja seksologije, o tem iz- je v tem, da sta s pedagoško tan bajajo članki v številnih revijah kočutnostjo uravnovesila biološko ter govorijo filmski trakovi, tele- ter socialno-etično in estetsko vizija in gledališča. komponento informiranja, kar Žal od vse te poplave informa- smo doslej zaman iskali ter najeli mlad človek ne dobi tega, če- bolj pogrešali pri številnih po-sar si želi in kar upravičeno pri Zamisel Marije Vogelnikove bo dosegla namen le v primeru, če jo bodo znali podpreti tudi Kreativnost je notranja sila, učitelji. Ker naj bi se igra doga-ki in ubeseditvi. Otrokove ustvarjalne sposobnosti se zelo hitro pokažejo na literarnem in likovnem področju. Njihovega pomena se dobro zavedajo vzgojitelji v vrtcu in takoimenovani mali šoli. Kasneje je otrokova ustvarjal-nost žal prevečkrat zanemarjena. Nekateri ne čutijo več potrebe po iar a kreiranju, drugim pa sami zaviramo ustvarjalne vzgibe. tudi nanje in jih sili k razmišljanju. Navodila so napotek, kako poživiti dramsko dejavnost na šoli. Učiteljem se tako ponuja lepa priložnost za nov način dela z učenci. Morda bo decembrska Kurirčka potegnila iz jarka kak voz šolske dramatike. O tem, kako uspe ali ne uspe igra, »ki je drugačna od navadnih predstav«, pa bo mogoče pisati Otrokova utesnjenost pride potem, ko se bomo takih predstav ^u celo bolj ■jbolj živo do izraza pri nasto- zares tudi lotili. Igra o dedku ^ e: ? „°p sZ najbolj panju. Ob tem zagrešijo učitelji Mrazu in razmišljenem apotekar-vejiko nerodnosti, da ne rečem ju govori v prid otroški ustvar-napak. Otroke razdele v predalč- jalnosti in to ji po mojem mišlje-ke, v tiste, ki so na odru »odlič- nju zagotavlja uspeh, ni«, v tiste, ki jih porabijo v skrajni sili, in v tiste, ki so po njihovem mnenju zanič. To mišljenje prevzamejo tudi otroci in samo po sebi se jim zdi razum-Ijiivo, da nastopajo — deklamira-t,..w jo, recitirajo in igrajo vedno isti. »lili Nekateri srčno žele nastopati, toda ker so bili že prvikrat zavr-^ -»v ~! njeni, ostanejo sproščeni javni i, ■ - a®.j nastopi zanje za vedno neuresni K. ' 7 ^i Berta Golob škodi kot koristi, ker . mu ne služi v poduk, temveč kot navodilo za akcijo; to pa ga ne more osrečiti. Pripelje ga v slepo ulico, iz katere nemalokrat sam težko najde pravi izhod. dobnih delih namenjenih dora-ščajoči mladini. Knjižica glede na kupce, katerim je namenjena, ni draga; stane le toliko kot malo boljša vstopnica za predstavo v kinu: ■ 4,50 novih dinarjev! Viator ala galerija v litijski osnovni šoli se zaveda- g*. i čene sanje. Premalo »P mo, kako usoden utegne postati osnovne "šole s prizadeva- Ne mislim pripovedovati o kaki veliki, reprezentativni galeriji, temveč o majhni, prikupim galeriji, ki nastaja na hodniku U- otrcka naš odklonilni odnos njegovih želja. Brez presoje njom predmetnega učitelja likov- Od kod ideja za malo galari- demske slikarke Mire Pregljeva jo v hodniku litijske osnovne šo- iz Litije, Grete Pečnikove iz Pile? Ko so odprli prizidek te šo- rana, akademskega slikarja Al-le 1. 1966, je bila v hodniku tega bima Polajnerja. slikarja Toneta primerno osvetljenega novega de- Rapnika iz Mute, Petra Marusi-la razstava slikarjev — domači- ča iz Trsta in upokojenega uči-nov: akademske slikarke Mire tel ja — domačina Nika Prestorja. in popolnoma hladno mu znamo povedati, da za petje nima po- al ssm slika. Razstavljal je ze sluha, da je v telovadnici nero- samostojno v Kamniku in dva-den in da ne zna igrati.- Ko se krat v Kranju, skupaj z drugimi -rw.w v višjih razredih učenci vpisujejo gbkarji pa v Trbovljah, Kranju, v krožke, srečamo v dramatskem, Šmartnem, v Litiji in na razsta-recitacijskem in dopisniškem .vi slikarjev — naivcev v Kosta-krožku navadno le tiste, ki že od njevici. Dvakrat je sodeloval v nekdaj veljajo za dobre recita- koloniji slikarjev samoukov v — ^ torje in igralce. nega pouka Poldeta Miheliča. Tu- Pregljeve ter slikarjev samoukov Lepa in zanimiva zbirka pri- Nika Prestorja in Poldeta Mihe- vabi j a v šolo mlade in starejše tiča. Takrat je razstavljal tudi gledalce in jim vsaj delno nado-učitelj in slikar Magyar iz Ca- mesti tisto, za kar smo prifcraj-teža na Dolenjskem. gani na podeželju, kjer nd ga- Po končani slovesnosti so od- ierij in muzejev, nesli slikarji slike domov. Šolski vendar je poleg tega še dru-hodniki so ostali prazni. Tovari- ga sjjk; to so najboljše . f11 Miheliču se je zazdelo da bi učencev, ki krasijo ostale Trebnjem na Dolenjskem, kamor bilo prav, ce bi bili hodniki ved- hodnike. Posebno mesto so bili povabljeni slikarji iz Slo- no tako prijetni za oko kot so Igra Marije Vogelnikove ima venjje j,n sosednje Hrvatske, kjer bili tedaj, ko je bila razstava, namen, da bi otroke na odru ize- se jg r0lCjija ta zvrst slikanja. Kot Zato je prinesel najprej svoje sli- . „ načila v tem smislu, da se nihče učitelj in slikar si Polde Mihelič ke, nato pa je začel dodajati še , Jf ne hi čutil prikrajšanega in da ^ tudi mladi dobili pra- dela drugih slikarjev. Zamenja- M bi vsak lahko dosegel najveejo viden odnos do umetnosti. In pri- val je svoje slike z drugimi in ta- stopnjo ustvarjalnosti. V igri na- Znati je treba, da si učenci pa ko bogatil zbirko, ki je danes postopa ves razred. »Predstava, ki tudi odrasli, ki pridejo v šolo. z sebna zanimivost šole. V njej je jo ob novem letu lahko priredimo zanimanjem ogledujejo razstav- zdaj osemnajst slik. med njimi so v našem razredu,« pravi avtorica, |jene slike. poleg Miheličevih še slike aka- je drugačna od navadnih pred- imajo panjske končnice, ki jih učenci radi slikajo in ki v njih zbujajo zanimanje in spoštovanje do te zvrsti ljudske umetnosti. Naša galerija nastaja sicer počasi, vendar dovolj hitro, če pomislimo, da je odvisna od prizadevanj enega samega človeka. Miloš Djukič stav, ker si moramo besede zanjo sproti sami izmisliti (podčrtala B. G.), ker v njej igramo vsi iz Iz 4. številke Kurirčka: ilustra- našega razreda in smo vsi tudi cija Jelke Reichmanove Obraz ljubezni gledalci... Prostor za predstavo je naš šolski razred. Vse se dogaja tam, kjer navadne šolske dni sedi tovarišica učiteljica ali tovariš učitelj. Poti med klopmi so ulica, ki po njej hitimo v apoteko, gozdna stezica, na kateri srečamo tri medvede in belega zajč- Pedagog dr. Fran Pediček je pravi, »izrisati obraz ljubezni med ka in dedka Mraza. Mi v klopeh naši javnosti že dobro znan; ved- današnjmi mladimi ljudmi, kakr- pa smo zdaj drevje, zdaj veter, no znova nas preseneti s kakšno šen se nam kaže iz radosti in bo- zdaj zaskrbljeni prebivalci naše-knjigo, v kateri se nam pokaže lečine, iz smeha in žalosti, iz upa- ga kraja, ki gledajo z oken in kot iskren prijatelj doraščajoče nja im razočaranja mnogih današ- balkonov, kaj vse se bo zgodilo:« mladine ter odličen poznavalec njih deklet in fantov«, ter poka- Navodila za igro razgibavajo dela njenega najbolj razgibanega zati mladim ljudem na kar naj- otrokovo domišljijo in v tem je psihosocialnega razvoja t. j. raz- bolj nevsiljiv način tisto pot, ki velika odlika prizorov, v katerih dobja od pubertete do praga ado- med številnimi čermi edina lah- naj bi igrali vsi člani razreda. Š lescence. Marsikaj, kar je doslej ko vodi do osrečujočega staplja- tem da si morajo otroci sami iz-napisal, je namenjeno predvsem nja dveh mladih src in do obliko- mišljati besedilo, nakazuje igra tej kategoriji mladih ljudi. To so vanj® zdrave družinske skupnosti, svojevrstne fantazijske, vsebinske zlasti dela: »Puberteta — drugo S tem delom je naša mladina in gestikulacijske razsežnosti, saj rojstvo« (Ljubljana, CZ, 1966), dobila v roke dragocen vademe- postavlja otroka v sredo dogaja-»Mladostnikove zadrege« (Ljub- kum, ki naj ji pomaga najti pot nja, ki mu je hkrati sam avtor in liana, CZ, 1968) in »Mladostniko- do lastnih globin, stezo do sočlo- izvajalec. Se tako plahi zajček, vo vedenje« (Ljubljana, CZ, 1968). veka in lastno srečo ob njem. De- ki bi utegnil ves čas čepeti v kotu i V letošnjem šolskem letu je 1°, ki je napisano izredno toplo razreda, ima svoj pomen, in otro-Cankarjeva založba v Ljubljani v in nadvse razumljivo, priporoča- ka lahko pohvalimo, ker je vlogo okviru zbirke »Knjižnica za mila- mo zlasti srednješolski in vajen- tako dobro igral. Prepričana sem, de« izdala novo avtorjevo delo z ski mladini. da mu s tem budimo samozavest naslovom »Midva« in pcdnasdo- Knjižica (145 strani) stane in da bo pri drugi priložnosti vem »Obraz najine ljubezni«. V 4,50 N din. v drugačni igri igral že drugačno Iz male galerije v litijski osnovni šoli: Dve sliki Poldeta Miheliča in panjske končnice, delo učencev tej knjiKcii reli pisec, kakor sam VIATOR vlogo. te osnovne šole (Foto: H. Lebinger) VZGOJNI CILJI SOLSKE REFORME V FRANCIJI Aktivne metode in vodene vaje rov! Izkušnja kaže nasprotno, da ni aktivnosti brez težaškega dela in brez notranje discipline« KAJ SO VODENE VAJE Pred nekaj leti je bila v Franciji razglašena šolska reforma pod geslom: »Zagotoviti izbor najboljših po napredovanju vseh.« To pomeni: šolo je treba napraviti tako, da bodo vsi normalno razviti učenci lahko izdelovali, da pa sposobnejši pri tem ne bodo zavirami v njihovem razvoju. Ta reforma se je pripravljala že ves čas po letu 1945 im je bila temeljito preizkušena v velikem številu eksperimentalnih šol. Duh, ki preveva to reformo, je izražen v stavku: dati srednji šoli nazaj osnovni smoter, ki je — vzgoja in oblikovanje osebnosti. Za to pa ni toliko važen predmetnik in tudi ne število ur posameznega predmeta, kakor metode, ki se v šoli uporabljajo. Te morajo stremeti k moralnemu, intelektualnemu, telesnemu in socialnemu razvoju mladega človeka. Popolnoma neumestno je omalovaževanje -posameznih predmetov in njihova kategorizacija na bolj ali manj imenitne (eksaktne in humanistične) ter stranske predmete ali veščine; vsi predmeti so enako važni: eni vzgajajo duha, drugi zmožnost izražanja, tretji so potrebni za učenčevo moralno in socialno, četrti spet za njegovo telesno vzgojo in rast. Med sredstvi, ki naj služijo temu smotru, so posebno važne aktivne metode dela v šoli. Te imajo za cilj, odpraviti v kar naj večji meri pasivnost in indiferentnost otroka in ga aktivizi-rati, to je pripraviti do tega, da bo začel misliti in ustvarjati. Koliko ur preteče v šoli, ne da bi vzbudili v dijakih resnično zanimanje, koliko dni ostaja dijak popolnoma odsoten med poukom in se le dela, da posluša! Medtem ko se z vso mladostno vnemo ogreva za igro, kino. tehniko in raznovrstne dogodivščine, pa ne kaže v šoli prav nobenega zanimanja, ampak le strašanski dolgčas. Uporabljati v šoli aktivne metode torej pomeni: s spremembo ravnanja učitelja doseči spremembo ravnanja pri učencih. Bistvo aktivnih metod je v naslednjem postopku: a) Predhodna priprava učencev. Učitelj se ne sme zadovoljiti z razlago nekega pojava, ampak mora uporabiti vso svojo spretnost in znanje, da bi vzbudil v učencih radovednost ob razumevanju raziskovanega pojava, hkrati pa mora ustvariti v njih podlago za takšno razumevanje. b) Samostojno delo učencev. Učencem je treba pustiti, da de- lajo sami. Verjetno se bodo motili in napačno razlagali dobljene rezultate, toda vsaka napaka bo zanje plodovita, če jo bodo sami odkrili ob sodelovanju učitelja. Prav to počasno, tavajoče delo rodi uspeh. Učenci se zavedajo svoje samostojnosti, postanejo samozavestni in tako z veseljem prenašajo veliko večje napore, kot bi jih sicer. Med najpomembnejše aktivne metode spadajo vodene vaje. Namen teh vaj je dvojen: a) navaditi učence uporabljati učna sredstva: slovar, učbenik, razne tabele, instrumente itd.; b) omogočiti vsem učencem z različnimi zmožnostmi, da si osvojijo pravilne metode dela in se aktivno vključijo v pouk. c) Skupna sinteza. Učitelj na koncu vaje analizira dobljene rezultate. skupaj z učenci ugotavlja pridobljeno spoznanje in na kratko povzame sklepe. V okrožnici Ministrstva za narodno vzgojo so aktivne metode takole opisane: »Najprej in predvsem imajo aktivne metode namen doseči, da bi bil otrok v razredu bolj igralec kot gledalec in poslušalec ... Toda aktivne metode gredo še dalje: dinamičnost mladega človeka, ki ga žene, hočejo usmeriti v njegovo lastno oblikovanje; namesto da to dinamiko zadržujemo ali jo celo tiščimo k tlom, je treba poiskati način. kako bi jo čim bolje izkoristili ... Naj nihče ne pravi, da takšna pedagogika ubija disciplino in zmanjšuje sposobnost učenca za obvladovanje napo- Če prepustimo učenca samemu sebi, da se ubada z učenjem, bo navadno porabil zelo veliko časa, piredno se bo dokopal do pravilne rabe učnih pripomočkov, ali pa se mu ne bo to nikoli prav posrečilo in pri vsej svoji pridnosti ne bo dosegel ustreznih uspehov. Zato je nujno potrebno, da šola navadi otroka učiti . se. Učitelj mora poučiti učence o pomenu različnega tiska v knjigi, o logični zgradbi posameznega poglavja, o tem, kaj sd morajo zapomniti in kaj naj samo preberejo; kako je določeno poglavje povezano s prejšnjimi in katero znanje se za razumevanje dane lekcije zahteva že od prej. — Učenci se bodo tako navadili študirati po knjigi (beležka ne more biti nadome-stilo za knjigo!), navadili se bodo ločiti bistveno od nebistvenega, delati si dispozicije, ekscer-pirati itd., kar bodo v poznejšem študiju nujno potrebovali. Tudi jasno in jedrnato izražanje je stvar, ki ni prirojena, ampak se je mora dijak šele naučiti. Tu šola velikokrat greši, ko dovoljuje učencem, da se učijo skoraj na pamet zgodovinske, literarne in druge lekcije. Namesto takega nesmiselnega učenja, katerega spominska reprodukcija je vezana na določeno besedo v knjigi ali na določeni stavek (če ta slučajno izpuhti iz glave, je katastrofa neizogibna...!), se morajo učenci navaditi pripovedovanja s svojimi besedami, po dispoziciji, ki so si jo sami pripravili. Pri vsem tem lahko mnogo pripomorejo vodene vaje. Zato je to njihov prvi namen. Drugi namen vodenih vaj pa je: individualizacija pouka. Vsi učenci niso enako zmožni. Ce bi učitelj vzel za kriterij svojega nivoja v razredu katerega od boljših, bi bili slabši zapostavljeni in bi kmalu opešali ali izgubili pogum; če pa bi vzel kriterij po slabših, bi se boljši polenili in bi zapravili svoje darove. Vodene vaje pa omogočajo učitelju bolje spoznati učence ter jih usmerjati po njihovih sposobnostih. Tu učitelj lahko individualizira svoje metode. Ni potrebno, da bi vsi učenci delali z enakim tempom in tudi ne isto stvar. Nekateri so bolj temeljiti, drugi bolj široki; ta je zmožen velike koncentracije, drugi se le s težavo osredotoči na bistvo pojava; tega bolj zanima ta predmet ali ta stran pojava, onega drugi predmet ali druga plat pojava-Pri vodenih vajah učitelj najbolje spozna naravo svojih učencev in jih v skladu z njo usmerja. Vsak učenec tu najde svoje mesto. Tako vsi lahko napredujejo in oblikujejo svojo osebnost, ne da bi bil kdo oviran v svoji rasti. Vodene vaje se lahko uporabljajo ali za pripravo nove lekcije ali pa za utrjevanje že razložene materije. V drugem pri' meru ' je možno tudi ocenjevanje učencev. Navedel bom dva zgleda iz matematike, ki sem jima sam prisostvoval: 1. Naslednjo šolsko uro je na programu četverokotnik. K0* priprava na to lekcijo so na pro* gramu vodene vaje. Profesor nariše na tablo dve daljici in naroči učencem, da ugotove, kakšne so možnosti medsebojnega^ sekanj a daljic glede na dolžin« odsekov in glede na kote, ki jih daljici oklepata; nato naj spoji)*? konce daljic in ugotove, kakšni liki nastanejo. Dijaki samostojno rišejo i11 ugotavljajo: daljici se lahko razpolavljata ali se ne razpolavljata, lahko se sekata pod pravi n? ali pod kakim drugim kotom; Pn spajanju koncev daljic nastab« četverokotnik, ki ima ali vS® stranice enake ali vse kote enake ali vse stranice in vse kot« enake itd. Med vajo profesor hp-di od učenca do učenca, svetuj®’ pomaga... Na koncu povzarn« (Dalje na 8. strani) DANE ZAJC: BELA MAČICA . Področje slovenska mladinske književnosti je tisto področje, ki te najmanj raziskandi pregledajo m ocenjeno. Časopisna poro-p&a o izidu novih mladinskih knjig so skopa, priložnostna, naj-večkrat le golo informativna in tegistrirna. Tudi literarne zgodo-vine izpuščajo pisce, ki pišejo sa-teo za mladino. Nekateri pa mejijo, d,a bi morali imeti za mladinsko književnost posebne lite-rame zgodovinske izdaje. Trenutno pa je tak:;, da smo v«selii, če sploh, kdo piše in skuša peniti sodobna mladinska dela. Vendar naletimo tu dostikrat na ^blcpsko poročanje, ki ima že deki. .ustaljeni kalup: Ce napiše ^ladinsko knjigo znan slovenski Pisatelj, izvemo, da je sposoben Jtepisati dobro mladinsko .delo le t*ti,' ki tudi siicer dobro piše za °a 60 minut, odmor šteje v uro. Pri učni obveznosti 28 ur se z odmori dvigne obveznost (6 X 30 minut) na 31 ur. Za učence poklicnih šol je predpisana počitniška praksa, to pa izvajajo v šolskih delavnicah. Ni jasno, kako dolgo traja praksa oziroma kdaj se konča šolsko leto. Ali se učna obveznost v počitnicah poveča ali ostane enaka? ODGOVOR: Osnutek sklepa o financiranju srednjih šol povzema določila 45. člena zakona o srednjih šolah, po katerih znaša učna obveznost učiteljev praktičnega pouka tedensko 28 ur, kakor tudi določilo 46. člena citiranega zakona, da traja učna ura praktičnega pouka v šolskih delavnicah itd. 60 minut. !Pač pa^je vprašljivo določilo osnutka, da se dnevni odmor 30 minut šteje v učno uro, saj bi potem učna ura ne znašala 60 minut, temveč manj, kar pa ni skladno z določili zakona. Dnevna učna obveznost znaša poprečno ob 28 urni tedenski učni obveznosti 4 do 5 ur in se verjetno odmor ne šteje v učne ure, temveč le kot Čas prebit na delu in torej velja le za učitelje, ne pa tudi za učence. Od skupnega delovnega časa učiteljev praktičnega pouka 42 ur tedensko torej odpade 28 ur na učno obveznost, 3 ure na odmore med delom, kar znese 31 ur tedensko, preostanek 11 ur pa odpade na priprave in drugo delo v okviru delovne obveznosti. Učna obveznost se med počitniško prakso, ki je predpisana za učence poklicnih šol, ne more povečati, če ni ustreznega določila v statutu šole glede naj višje učne obremenitve učiteljev (45. člen zakona o srednjih šolah). Šolsko leto se začne 1. septembra m se konča 31. avgusta po določilih 15. člena citiranega zakona. Glede počitniške prakse pa mislim, da mora šola urediti to prakso tako, da učna obveznost učiteljev praktičnega pouka ne bo povečana oziroma v daljši dobi ne bo presegala poprečne učne obveznosti 28 ir tedensko. VPRAŠANJE: T. p. navaja, da Je v službi že osem let in je vsa leta poučeval četrti razred. Ker pa nima ustrezne pedagoške izobrazbe (ima le končano srednjo kmetijsko šolo), je dobil rok, da si mora izobrazbo pridobiti do začetka letošnjega šolskega leta. Ker si izobrazbe še ni pridobil, ga je šola letos ponovno sprejela na delo. Sprašuje: 1. ali ga lahko sprejmejo na delo za učitelja 4. razreda, 2. ali za njega, ki nima pedagoške izobrazbe, tudi velja rok do konca leta 1972 za pridobitev izobrazbe. ODGOVOR: Ne glede na to, da nimate pedagoške izobrazbe in da študirate na PA, kjer ste opravili že več izpitov, velja za vas, da ste v delovnem razmerju za nedoločen čas in da morate do 28. 12. 1972 pridobiti pedagoško izobrazbo, pridobiti torej diplomo PA za razredni pouk. Do poteka zakonskega roka, tj. 28. 12. 1972 ste torej v rednem delovnem razmerju na delovnem mestu učitelja razrednega pouka in vas šola ne more pred tem rokom razrešiti, niti vam dajati krajših rokov za pridobitev zahtevane izobrazbe. Sicer pa si glede tega vprašanja preberite tudi odgovor na vprašanje osnovne šo*le Homer, objavljen v eni prejšnjih številk. SSvet osnovne šole Beltinci . ■ Srazpisuje prosto delovno j imesto ■ — 11 Jlff.d fa V'} rv»'iiI L učitelja za matematiko-fiziko za določen čas Priročniki za učitelje: 1. Z. Omerza: ZAČETNO RAČUNANJE 2. J. Žabkar: POUK MATEMATIKE I. 3. J. Žabkar: POUK MATEMATIKE II. 4. J. Žabkar: POUK MATEMATIKE IH. 5. J. Žabkar: POUK MATEMATIKE IV. 6. J. Žabkar: POUK MATEMATIKE V. Knjige in računski listki za učence: 1. Kostič: MED IGRO IN MATEMATIKO 2. RAČUNSKI LISTKI ZA 7. RAZRED 3. RAČUNSKI LISTKI ZA 7. RAZRED 4. Lenarčič: RAČUNSKI LISTKI VII (krog) 5. Pirnat: RAČUNSKI LISTKI VII (Pitagorov izrek) 6. Doganoc: RAČUNSKI LISTKI ZA 8. RAZR. Zgodovina: 1. Demarin: POUK ZGODOVINE V OSNOVNI SOLI 2. Zgonik: ZGODOVINA V SODOBNI SOLI Biologija, kemija: 1. Uratarič: PRIRODNA ZEMLJIŠČA IN ŽIVALI 2. Dobovišek: SPREHOD PO KEMIJI Tehnični pouk: 1. Kunst: OPREMA IN UČILA V OBVEZNI SOLI 2. Bczdanov: PRISPEVEK K METODIKI TEHNIČNE VZGOJE Cena din 8,60 2,10 2,40 T,20 8,80 7,20 . 8,60 7,— 10,— 8,40 11,60 35,40 16,— 8,- 15,- 12,80 12,— Pogoj: predmetni učitelj ali ; učitelj Knjige dobite v vseh knjigarnah, naročila sprejema uprava tudi fNastop dela 1. 1. 1970. jKandidati naj vložijo prošnje ■ §j jv 15 dneh po objavi razpisa. ■■■■■■■■■■■■■■aaaaaaaaaaRBaiaaaaaaaaaaaa DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENI Ljubljana, Mestni trg 26 ...................................................................................................................................................................llllllllllt ■ ■■■■■■