LITIJA ★
24, 12. 1941
Za prijeten dopust
Julij in avgust sta meseca, kiju večina ljudi izrabi tudi za letni dopust. Napačno ravnajo tisti, ki letnega dopusta — ali bolje oddiha — ne izkoristijo tako kot bi ga morali, da bi se bolje počutili. Oddih je namreč nujen, saj človek ne zmore kar naprej neprekinjeno samo delati in skrbeti za kup vsakdanjih proble- ■ mov, ki tarejo sodobnega človeka. Seveda ne gre za to, da bi morali julija in avgusta prav vsi oditi na morje ali v gore saj' tega marsikdo ne zmore, ali pa preprosto ne želi. Oddih je možno izkoristiti tudi drugače, pa čeprav človek ostane kar lepo doma. Glavno je, da se dopustniške dni preživi brez vsakdanjih delovnih obveznosti, saj si s smotrno izrabo prostega časa oziroma dopusta, človek resnično nabere veliko nove energije in volje do opravljanja dela na delovnem mestu.
Kdor bo odšel na morje, k jezerom in rekam, bo seveda upošteval vsa znana pravila življenja ob vodi in na soncu, ki so bila že velikokrat napisana. Ali ne bo prav prijetno, če bo ob vodi vse potekalo brez problemov, strahu inskrbi? Za to pa mora poskrbeti vsak dopustnik s sam, saj je voda vzela že marsikaterega še tako dobrega in vzdržljivega plavalca. V vodo ne pojdite nikoli sami! To je najpomembnejše. Če se drugim ravno takrat ne ljubi v vodo kot vam, jim vsaj recite, da vas sem ter tja malo pogledajo, ko boste plavali ali se kako drugače namakali v vodi. Tudi nasvet, da je treba v vodo zlesti počasi, ne bo odveč. Telo se mora namreč postopno privaditi na temperaturno spremembo. Takoj po igranju nogometa ali odbojke, ko je človek ves razgret, seveda ni priporočljivo skočiti v vodo. Prav pri skokih pa nastaja veliko nesreč. Mnogo paraplegikov je sedlo na voziček prav zaradi nesrečnih skokov v vodo.
V gorah bo tudi prijetno, če ne bo nesreč. Seveda tudi tu prete mnoge nevarnosti, o katerih je dosti znanega. Med mnogimi omenjamo samo dve. Na gorsko turo se podajte samo v obetavnem vremenu in takrat, ko imate že dobro kondicijo. Pri tem pa morate že vnaprej poznati celotno turo od časovnih razdalj, koč, nevarnih mest itd. Temu primerno boste vzeli s seboj tudi ustrezna rezervna oblačila in hrano. Tako kot za kopanje, velja tudi zagore, da alkohol ni prijatelj kopalcev in planincev. Navidezna moč in hrabrost ter dobra volja, ki nastane po pitju alkohola, je lažna. Vse^skupaj kaj hitro mine, posledice pa so v veliki izčrpanosti in slabi volji, nemalokrat tudi v hudi,nesreči.
Mar ni lepo, če smo na dopustu srečni in brezskrbni in se domov vrnemo čili in zdravi! Za vse to pa je le treba upoštevati vsaj osnovna navodila varnega in zdravega življenja^
Če boste doma, bodite telesno aktivni. Celodnevno poležavanje nikomur ne koristi. Poskusite kaj delati, kaj takega, kar vam bo v zadovoljstvo, in boste imeli občutek, da ste naredili dobro in koristno delo. če pa vendarle ne najdete pravega dela, poskusite čim več hoditi ali celo teči. Tek je sicer kar naporna zadeva, vendar le v začetku. Ko človek pridobi kondicijo, postane tek pravi užitek. Zato pa je vsak dan videti več ljudi, ki tečejo ob robovih gozdov, poljih, travnikih in cestah. Poskusite še vi!
T.B.
Novi predsednik Izvršnega sveta SO Litija
ŠTEVILKA 7-8
»**************************^^
Zvonimir Bric, rojen 4. februarja 1949. leta, po poklicu višji zdravstveni delavec, doma iz Litije, je novi predsednik Izvršnega sveta SO Litija.
Z novinarsko beležnico smo ga obiskali takoj po prvi seji novega izvršnega sveta, da bi nam povedal, katere naloge stojijo pred tem telesom v naslednjem mandatnem obdobju in kako se jih nameravajo lotiti.
Tovariš Zvonimir Bric nam je povedal, da so pri predlogih za sestavo novega izvršnega sveta imeli pred očmi predvsem druž-
benopolitično aktivnost, strokovnost in predanost delu posameznih članov. Razširili so sestavo izvršnega sveta predvsem za področje gospodarstva, tako šteje novi izvršni svet 16 članov. Da bo lahko uspešno delal, bo potrebno veliko zavzetosti in strokovnosti celotne občinske uprave in strokovnih služb. Prav temu nameravajo posvetiti vso pozornost, še posebej pa večji ažurnosti.
Izvršni svet skrbi predvsem za izvrševanje vseh sklepov občinske skupščine in pripravlja potrebna gradiva. Vso pozornost bo treba nameniti prav reševanju tekočih družbenoekonomskih problemov v občini. Tako bodo člani izvršnega sveta obiskovali posamezne delovne organizacije in na kraju samem skupaj z DPO, samoupravnimi organi, vodstvi in strokovnimi službami iskali najboljše rešitve.
Torej več živega stika z bazo iti manj forumskega dela bo naše vodilo v prihodnje, nam je zatrdil tovariš Bric ob odhodu.
Njemu in novemu izvršnemu svetu želimo pri odgovornem delu veliko uspehov v imenu vseh naših bralcev!
Zanimiva publikacija o območju geometričnega središča Slovenije
Odbor za uresničevanje projekta VAČE 81 je pred kratkim izdal zanimivo knjižico, v kateri je bralcem predstavil pot Kamniško-zasavskega odreda, GEOSS,
NOB na tem področju, znan-stvenika-barona Jurija Vego, Valvasorjev Bogenšperk in zgodovinske Vače. Tekste so prispevali Anka K^glenc, Vili Kos,
Nasvidenje šola (Foto: GO)
Svečana akademija ob dnevu samoupravljalcev
V petek, 22. junija, je bila v avli Skupščine občine Litija svečana akademija v počastitev dneva samoupravljalcev.
Na slovesnosti, na kateri je govoril sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tovariš Lojze Fortuna, so podelili tudi letošnje srebrne znake ZSS. Za dolgoletno in predano delo v sindikalni organizaciji so jih prejeli: Marija Pušnik iz OO ZSS Mercator — TOZD Golovec, PE Litija, Marija Lemut iz OO ZSS OŠ »Dušan Kveder — Tomaž« Litija, Martina Kralj iz OO ZSS uprava in tehnične službe Predilnice Litija,
Franc Kotar iz OO ZSS Lesne industrije Litija, TOZD žagarska proizvodnja, Branko Sladic iz OO ZSS HP KZ Gabrovka — Dole, Karlo Lemut iz OO ZSS uprava SO Litija m OO
ZSS VVO Litija.
V kulturnem programu je sodeloval mešani pevski zbor Jevnica, ob tej priliki pa je bila odprta tudi slikarska razstava akademskega slikarja Jožeta Meglica.
Predsednik OS-ZSS Litija tovariš Janez Kres izroča srebrni znak ZSS tovarišici Mariji Pušnikovi (Foto: Zofka)
Sandi Sitar, Peter Svetik in Davorin Vuga.
Drobna knjižica bo tako dragocen spremljevalec slehernemu popotniku, ki bo želel prehoditi pot mimo središča Slovenije in še pobliže spoznati te lepe kraje.
Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Litija iskreno čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom I naše občine ob 22. juliju — dnevu vstaje slovenskega naroda
* *
* *
*
* ★ ★
*
t
I *
*
*
********************************
S ČIM SE UKVARJA ZSMS
J
Večjo pozornost nameniti lastnim problemom
Eden izmed bolj perečih problemov, s katerim se mladi srečujemo je, da so se osnovne organizacije ZSMS ukvarjale in se še ukvarjajo z akcijami in problemi, katerih organizatorji in nosilci bi morale biti družbene organizacije in društva. V poročilih osnovnih organizacij Še vedno vidimo, da so organizirali razna športna tekmovanja in prireditve, namesto da bi razpravljali o pomembnih vprašanjih mladega človeka.
celoletno dejavnost mladinske organizacije. Mladina je v nekaterih sredinah primirana svoje >JbtiwBf|i -; usmerjati v pridobivanje sredstev za svoje delo na temeljih svojega fizičnega oz. akcijskega dela. Posledice taksnega dela pa se izkazujejo v tem, ko jim zmanjkuje časa za politično delovanje an razreševanje življenjsko    pomembnih vpr&anj mladega človeka.
IVAN ŽIČKAR
Dogaja se, da mladinska organizacija nastopa kot konkurent športnemu druši> B ali KUD pri organizaciji določene prireditve, namesto da bi odigrala vlogo družbenopolitične organizacije, vlogo usmerjevalke vključevanja mladih v družbene organizacije inOruštva ter v delo vnašala idejnost. Na tak način se mladinska organizacija oddaljuje od namena in cilja, za katerega je ustanovljena in organizirana.
Osnovna organizacija mora skozi posamezne aktivnosti uresničevati zastavljene idejnopolitične cilje. Z demokratičnim delom v posameznih oblikah dejavnosti mora vzgajati in uposabljati mlade za širše vključevanje v samoupravni socialistični sistem, omogočati mora vsestransko razvijanje osebnosti. Da bi to dosegla, pa morajo te interesne dejavno1 sti na mladega človeka vzgojno vplivati. Z razvijanjem in krepitvijo interesnih dejavnosti se porajajo široke možnosti, da v delo osnovnih organizacij pritegnemo čimveč mladih, s tem pa jih vzpodbujamo k širši družbenopolitični akciji. Danes smo tudi priča neredkim primerom, ko ugotavljamo, da interesne dejavnosti v osnovnih organizacijah tečejo neorganizirano, do neke mere so tudi nepravilno vodene in napovezane z drugimi DPO, kot so zveza komunistov, zveza borcev, sindikalne organizacije in nenazadnje tudi krajevna skupnost kot najširša skupnost krajanov. Gojijo namreč le določene interesne oblike. Posledice takšnega dela se kažejo tudi v upadanju dejavnosti in nastopajo krajši ali daljši premori pri samem delu osnovne organizacije. Za to pa sta dva vzroka, ki se izražata predvsem pri »prostorih« ter financiranju specifičnih oblik mladinskih aktivnosti. Saj vendar imamo v občini dovolj športnih igrišč, dvoran, itd. Kljub tej ugotovitvi mladi v naši občini izpostavljajo prostorske probleme. Obstoječo bi namreč lahko izkoristili za plesne prireditve, koncerte, tekmovanja in tudi disco klube. Marsikdo si misli, da to ni res in bi naštel vrsto kulturnih in športnih objektov, ki so postavljeni v vseh večjih krajih. Veliko besed in dokaj vroče krvi povzročajo izgredi mladih, ker so često pod vplivom alkohola. Pa se vprašajmo, kam drugam naj gre mlad človek kot v gostilno, ker druge izbire v Litiji resnično nima. Ni kina, bazena, dvorane (če jo hočeš uporabiti, moraš pošteno seči v žep).... ,
Februarja je- potekala javna razprava o položaju mladih v občini, Sprejeti so bili najlepši sklepi, da bodo KS, krajevne konference SZDL, osnovne organizacije ZK omogočile osnovnim organizacijam ZSMS to in ono. Žal se to danes v praksi ne uresničuje. Redkokatera krajevna skupnost je dala sredstva za
Spoštovani bralci
Najprej smo vam dolžni opravičilo za dostavo junijske številke, ki ste jo v Litiji in Šmartnem dobili šele v juliju, in še to po prazniku. Krivde z naše strani tokrat ni bilo, saj je glasilo iz tiskarne prišlo pravočasno, zataknilo pa se je pri dostavi-
Upamo, da teh zagat v juliju ne bo in da bo ta številka prišla pravočasno.
Julijsko-avgustovska številka je nekoliko bolj lahkotna. Dopustniška bi lahko rekli, čeprav tudi v tem času ni manjkalo dogodkov. V večjih novinarskih hišah pravijo temu obdobju tudi čas kislih kumaric..
Dragi bralci, morda ste opazili, da v tej številki ni nekaterih standardnih prispevkov. Ne zato, ker jih ne bi več bilo, pač pa zaradi tega, ker so nekateri naši sodelavci že na dopustu. Jeseni bomo torej spet vsi »kompletni«.
Vsem bralcem želimo v teh mesecih veliko 'sonca, prijetnih, brezskrbnih dni.
In če vas bo v tem času kaj prijetnega vznemirilo, če boste nad čem navdušeni, morda tudi prizadeti, če boste doživeli kaj takega, kar bi radi povedali tudi ostalim^ vabimo vas, da se-žete po peresu in nam pišete. Gradivo za naslednjo številko bomo sprejemali do 1Q. septembra.
Nasvidenje torej v septembru!
Uredništvo
ji
NOVICE IZ SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
Julijskim razpravam o zaposlovanju in štipendiranju na rob
Znanje v naši občini nasploh ni posebno cenjeno. Generacije naših učencev in študentov so prepuščene individualnim poklicnim odločitvam, saj ekonomskih in tudi drugačnih stimulacij tu, na obrobju Ljubljane, iz organizacij združenega dela v svoji občini niso deležne.
Nosilke razvoja, kot so Predilnica, Lesna industrija, kmetijski zadrugi in Usnjarna s svojimi potrebami po pretežno proizvodnih delavcih praviloma nižjih izobrazbenih profilov, ne morejo sprejeti brez večjih novih investicij bodočih iskalcev zaposlitve praviloma višjih izobrazbenih stopenj. Razen naštetih, je večina delovnih organizacij integriranih v večje SOZD in delovne organizacije, ki imajo sedeže v drugih občinah in se tako njihova kadrovska politika regulira izven naše občine. Tako nimamo pregleda in vpliva nad kadrovskimi načrti trgovine, bančništva, gozdarstva, prehrambene industrije, industrije gradbenega materiala in tudi nekaterih drugih močnejših panog. Pomanjkljivih kadrovskih planov pa nimajo samo proizvodne panoge, to velja še veliko bolj za družbene dejavnosti, ki praviloma zaposlujejo neustrezne kadre, za razvoj kadrov pa tudi ne skrbijo.
Izobrazbena struktura kaže, da je polovico zaposlenih v naši občini brez strokovne izobrazbe in le 6 % z višjo in visoko izobrazbo. Polovico DO nima zaposlenih delavcev z višjo ali visoko izobrazbo in le 16 DO ima zaposlene delavce z visokošolsko izobrazbo.
V letošnjem letu naj bi po napovedih iz Načrta zaposlovanja OZD v naši občini zaposlile 14 diplomantov višjih in visokih šol — večina kot štipendiste—pripravnike. Napovedale so 3 potrebe po ekonomistih oz. dipl. ekonomistih, psihologu, treh zdravnikih, štirih učiteljih, učitelju glasbe, ekonomistu—komercialistu ter dipl. inž. kemijske tehnologije.
Med številom diplomantov (ocenjujemo, da bo letos zaključilo štu-
Skupne delovne akcije občanov in mladine še niso zamrle. Pa bo igrišče spet urejeno in kanalizacija položena (Foto: GO)
dij 30 strokovnjakov), namerami za študij v zaključnem letniku srednjih šol (ocenjujemo, da se jih bo 35 vpisalo na višje in visoke šole) in potrebami po strokovnjakih torej obstajajo nesorazmerja. Naši diplomanti srednjih šol želijo nadaljevati šolanje predvsem na ekonomiji, računalništvu, pedagoški akademiji in filozofski fakulteti. Na nekaterih od teh področij bodo težko dobili zaposlitev. Možnosti, da pridobijo kadrovsko štipendijo v občini bivališča, je minimalna, saj sta razpisani samo dve štipendiji, in sicer za poklic ekonomista, oz. za dipl. inž. kmetijstva.
Kako preseči to stanje?
Z večjo družbeno akcijo nam je v tem letu uspelo razpisati večje število štipendij kot v preteklem letu.Takšna aktivnost ima določeno mejo v konkretnem delovnem okolju, ko se pojavljajo ovire v iztro-šeni in zastareli tehnologiji ter premalo izobraženih in osveščenih kadrih. Kadrovska politika je v mnogih okoljih prepuščena »administratorjem«. Občinska kadrovska služba ni zasedena in tako ne more koordinirati izvajanja določil družbenega dogovora o kadrovski politiki.
Največ dela bomo morali vložiti v izdelavo in izvajanje kvalitetnih srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih planov v vseh naših OZD in delovnih skupnostih in v okviru teh jasno pokazati cilje prestrukturiranja kadrov in dviga izobrazbene ravni kadrov.
Sama ugotovitev o poslabšanju kvalifikacijske strukture kadrov v zadnjih petih letih brez jasnih ciljev je jalova.
Marija POGLAJEN
Štipendije iz Titovega sklada še nepodeljene
Praznujemo desetletnico ustanovitve Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev SR Slovenije.
Ob jubilejnem letu smo želeli pridobiti primerne kandidate za štipendiranje, še posebno pa kandidate za štipendiranje mladih delavcev. To nam zaenkrat ni uspelo v celoti. Prejeli smo pet predlogov za štipendiranje učencev—študentov, otrok delavcev, za redno izobraževanje, predlogov za štipendiranje mladih delavcev pa zopet ni bilo.
Vložili smo napore, da bi našli aktivnega, marljivega mladinca, -ki si je s svojim delom in dosedanjim izobraževanje pridobil zaupanje sodelavcev in ki bi želel nadaljevati izobraževanje v svoji osnovni smeri. Takemu mladincu smo želeli omogočiti študij iz dela, ga za leto ali dve oprostiti delovne obveznosti in ga nato zaposliti na zahtevnejših delih in nalogah.
Razpravljali smo že o tem, ali takšnih mladincev ni, ali so
morda kriteriji za pridobitev Titove štipendije preostri in ali rezultati niso odraz premajhne obveščenosti o pogojih štipendiranja. Bolj kot našteti razlogi pa zaskrbljuje premajhna aktivnost osnovnih organizacij mladine in sindikata v OZD in krajevnih skupnostih. Predlagatelji so lahko poleg svetov šol tudi osnovne organizacije ZSMS in ZSS.
Tako tudi o tej priliki pozivamo, da bi v občini odkrili mlade, aktivne in marljive učence in študente ter med mladimi delavci talente z željo po izobraževanju. Roki za kandidiranje so podaljšani do 31. avgusta 1.1. V tem letu lahko podelimo eno štipendijo učencem in študentom-otrokom delavcev ter eno štipendijo mlademu delavcu. Razpis štipendij je bil objavljen 17. maja v časopisu DELO in v Delavski enotnosti, razgrnjen pa je tudi na oglasni deski Skupnosti za zaposlovanje v Litiji.
Majda HOSTNIK
Družbenopolitično usposabljanje v naši občini
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, enota delavska univerza, vsako leto izdela tudi program družbenopolitičnega usposabljanja.
V sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami kot nosilkami izobraževanja organiziramo programe za usposabljanje komunistov, sindikalnih delavcev, samoupravijalcev, delegatov, mladine in drugih občanov.
Za potrebe zveze komunistov pripravimo seminar za kandidate za sprejem in novosprejete člane ZK, šolo marksističnega samoizobraževanja, seminar za nove člane sekretariatov, za prosvetne delavce, evidentičarje, za člane OK ZKS, enoletno politično šolo.
Najobširnejši program vsako leto izvedemo za sindikalne delavce. Organiziramo sindikalno politično šolo, seminar za člane delavskih svetov, samoupravne delavske kontrole, disciplinskih komisij, seminar za delavce, ki urejajo stanovanjska vprašanja v OZD, delajo na področju inventivne dejavnosti oz. na področju kulture.
Program obsega tudi izobraževanja delegatov in aktivistov SZDL, mladine ter usposabljanje za samoupravljanje delavcev v TOZD in OZD. Z njim želimo doseči, da bi delovni ljudje in občani obvladali teoretično in idejnopolitično vsa najbolj aktualna vprašanja razvoja ter graditve samoupravne družbe in obenem akcijsko usposabljali.
Žal pa ugotavljamo', da obisk na predavanjih ni vselej zadovoljiv, kljub temu da imamo na voljo strokovno usposobljene mentorje. Zato bi ob tej priložnosti pozvali vse udeležence prihodnjega izobraževanja k boljšemu obisku in sodelovanju.
Jelka Belec
Obvestilo
Občinska zdravstvena skupnost Litija obvešča vse obrtnike ta kmete, da v zdravstveni skupnosti lahko uveljavijo pravico do solidarnostnih sredstev iz naslova stroškov za zdravstveno varstvo zaradi nesreč pri delu in poklicne bolezni ter nadomestila osebnega dohodka, ki jim gre po samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva (Ur. list SRS št 26-83).
Obračun solidarnostnih sredstev za prvo polletje 1984. leta bo opravljen na podlagi vloge obrtnika oz. kmeta.
Vloge sprejemajo najkasneje do 31. avgusta 1984. leta.
Podrobnejše informacije dobite v Občinski zdravstveni skupnosti, Litija, Ponoviška 3.
Občinska zdravstvena skupnost Litija
IZ OBČINSKE SKUPŠČINE
Toča bo še padala
Delegati zbora združenega dela litijske občinske skupščine niso sprejeli odloka o financiranju obrambe pred točo. Delegati kmetijskih zadrug in gozdnega gospodarstva so namreč menili, da ni prav, da sistem obrambe pred točo financirajo le nekatere organizacije združenega dela. Menili so, da posledice toče prizadenejo vse občane, zato bi bilo prav, da bi sistem obrambe pred točo tudi financirale vse organizacije. Kljub pojasnilom predlagatelja odloka, da je za delovanje sistema • obrambe pred točo v občini že vse pripravljeno in da je v teku postopek za spremembo republiškega zakona, ki bo razširil krog udeležencev financiranja, je bilo v zboru združenega dela ob sicer pičli udeležbi premalo delegatskih glasov za odlok.
Nov izvršni svet
Litija. Ker dosedanji predsednik izvršnega sveta litijske občinske skupščine Gusti Grošelj odhaja nazaj v svojo delovno organizacijo, je občinska konferenca SZDL Litija predlagala novega predsednika IS, in sicer 35-letnega višjega zdravstvenega delavca iz Litije, Zvonimir ja Brica, ki je zborom občinske skupščine predlagal tudi nekoliko spremenjen sestav izvršnega sveta. Občinska skupščina je poleg novega predsednika izvolila še naslednje člane izvršnega sveta: Karla Lemuta, Toneta Pa vliho, Darka Primožiča, Olgo Malenšek, Marjana Malija, Jožeta Sevljaka, Regino Kralj, Radovana Petje, Antona Pavlino, Toneta Breskvarja in Dragico Žlabrovec.
Nova sodnica za prekrške
Na junijskih sejah zborov občinske skupščine je bila imenovana tudi nova občinska sodnica za prekrške, in sicer Jolanda Konjar, dipl. pravnica iz Litije.
Tine BRILEJ
Letošnje »vroče« poletje...
Rekli boste: »Le kakšno vroče poletje!« Prav imate. Sonce res ni preveč radodarno, zjutraj nas skorajda zebe. Toda, če so že roke in noge hladne, pa so vroče naše glave. Zaradi cen, namreč. Temperatura se je dvignila že spomladi, ko smo zvedeli za nove, precej višje cene turističnih storitev. Marsikomu so se sanje o prijetnem dopustu čez noč razblinile.
Nato so nas skorajda iz dneva v dan »prizadele« vesti o novih podražitvah. Podražil se je bencin, pa hrana, obleka, obutev.
Ne bomo se opirali na razna statistična poročila, pa vendar smo lahko prebrali, da so se npr. mesni izdelki v primerjavi z lanskim majem podražili za več kot 50 odstotkov. Če bi si ogledali še druge cene najosnovnejših živil in -primerjali lansko »košarico« z letošnjo, bi kaj lahko ugotovili, da je le-ta precej lažja.
Pa poglejmo, s čim smo, jo napolnili za sto starih jurjev.
V trgovini smo kupili 2 kg kruha, 2 kg krompirja, 21 mleka, 1 kg sladkorja in moke, 11 kisa in olja, pri mesarju pa 1 kg govedine in — denarnica je prazna. Zmanjkalo je denarja za sadje in zelenjavo, ki naj bi tudi bila sestavni del našega vsakdanjega jedilnika. Tistim, ki imajo svoj vrtiček, je laže. Kdor pa mora po vsak peteršilj ali solato v trgovino, že ve, da je to precejšen izdatek. Pred dnevi sem na trgu slišala nekoga, da banane kupi le še za otroke. Sicer pa upajmo, da nas bo tudi letos narava obdarila s svojimi izvrstnimi sadeži, ki so zastonj, le malo volje in truda je treba, da jih naberemo.
Pa tudi z odločitvijo, da letos pač ne bomo šli na morje, se moramo sprijazniti. Tudi doma se namreč najde kaj prijetnega in osvežujočega. Narava pa nam ponuja mnogo več, kot si mislimo. Zakaj ne bi združili prijetno s koristnim?
Jelka BELEC
20. junij — dan civilne zaščite
V popoldanskem radijskem dnevniku so tistega dne govorili o civilni zaščiti, kako naj se člani pripravljajo, da bodo sposobni pomagati ljudem tudi v nesrečah in ne le v vojni.
Ni minila niti dobra ura, ko se je na cesti pred hišo ustavil avto. Iz njega je stopil mlad mož. Približal se je in povedal, da mu je prejšnji večer neznani pes doma pred hišo ugriznil punčko, staro 6 let. Stekelje za njim, a pes je bil hitrejši. Žalosten se je vrnil domov. Oba starša sta se skupaj z otrokom odpeljala k zdravniku. Ko je le-ta pregledal otroka, ga preventivno cepil, je želel vedeti,
čigav je pes in ali je cepljen proti steklini. Nista mu znala oziroma mogla odgovoriti. Zato je zdravnik naročil, naj do 22. 6. 1984 poiščeta psa, sicer bo moral deklico cepiti proti steklini.
Vrnili so se domov. Noč je bila dolga, tudi delovni dan ni hitro minil, zakaj ves čas je nad njima visela skrb. Kako dobiti psa? Ali je imel steklino? Kdo naj bi pomagal? Pozno popoldne sta se odločila, da prosita za pomoč civilno zaščito.
Poveljnik in načelnik civilne zaščite sta z očetom in materjo razmišljala. Po telefonu so poklicali,nekaj
občanov v domačem kraju in v Kresnicah, a vsi so odgovorili, da imajo psa skrbno privezanega. Kaj sedaj? Poveljnik je odločil, da aktivira 10 — 15 članovcivilne zaščite iz Jevnice in Kresniških Poljan. Takoj smo poklicali po stažu najstarejšega kurirja civilne zaščite, da bi raznescl vpoklice. Ta se je takoj odzval, prav tako člani, ki so bili doma. Zbrali so se v Jcvnici. Pridružili so se jim tudi nekateri prostovoljci. S seboj so imeli vrv, en član civilne zaščite tudi lovsko puško.
Da bi zajeli ves teren od Save prek železnice in vasi do gozda, so se razporedili v strelsko vrsto. Tako so prečesali ves prostor. Po enem kilometru poti sta člana civilne zaščite opazila na tleh za'staro barako leže-
čega psa. Bil je pravi in brez vsake pasje ovratnice. Član civilne zaščite — lovec je snel puško, pomeril in zadel. Takoj so po telefonu obvestili postajo milice v Litiji o uspehu akcije, saj so oni že pred nami iskali psa. Prizadeti oče je takoj odpeljal psa v Litijo na Postajo milice, le-ti pa na veterinarsko postajo v Ljubljano.
Tako se je v dobrih dveh urah uspešno zaključila reševalna akcija v veselje prizadetih in članov civilne zaščite Jevnica.
Eva KOVIC
C
GLASILO OBČANOV 300 METROV POD ZEMLJO
JAMO MORAŠ IMETI RAD
Ko sem se tistega lepega jutra vozil proti Zagorju, se je vse okrog mene razlivalo nežno zelenje. Odcvetela drevesa so pripravljala nastavke za prve sadeže, v vejah so pele ptice, meni pa je v ušesih vseskozi odzvanjala znana rudarska pesem:
Poglejte, kje nam je polja orati, poglejte, kje nam je za kruh se pehati...
Odhajal sem namreč na obisk h kisovškirn rudarjem, tja dol, globoko v osrčje zemlje, zato sem še tembolj občutil lepoto narave in podoživi jal stisko pesnika — rudarja. Spraševal sem se, le kako je tam doli, kjer ne sije sonce, kjer gorijo le rudarske svetilke. Kakšen je rudarski kruh danes, po toliko letih?
V šoli sem spoznal Klopčiče-vega Drejčnikovega Andreja, ki je s krampom zamahnil, da je skalo na dvoje preklal. Zdaj pa bi rad spoznal tudi rudarja današnjih dni, se srečal s črnimi revirji. Ali so revirji sploh še črni?
Hiše in bloki v Zagorju so se kopali v sončni luči, ko sem se vozil po glavni cesti, in prav nič ni kazalo, da bom vsak čas parkiral pred sivo rudniško zgradbo v Ki-sovcu, kjer se nad jaškom ponosno dviga rudniški stolp. , Na dvorišču so delavci pripravljali jamski les, ko sem kar malce s strahom odprl vrata rudniške stavbe in si polglasno rekel: »No, in zdaj si tu!«
Na hodniku me je sprejel poslovodja kisovške jame Andrej Radej. Petinštirideset let šteje, pa je še tako mladosten, da bi mu jih sploh ne prisodil. Po krepkem stisku roke in rudarskem pozdravu Srečno je razpoloženje na mah drugačno.
Stopiva v pisarno, kjer mi prijazni gostitelj na tabeli pokaže, da so leta 1962 v tej jami nakopali 330.230 ton premoga, to je bilo rekordno leto, in da poslej ta številka upada. Od leta 1979 je jama uradno v zapiranju. Še vedno pa je v njej premog, ki ga dvigajo na površje.
Potlej mi na jamskem načrtu pokaže, kje se bova spustila v jamo in kod vse bova hodila. Ko gledam najino pot, mi je kar malce tesno pri srcu, ampak pokazati tega za vse na svetu ne maram.
Odpraviva se po stopnicah navzdol v garderobo. Na levi strani stopnišča je prostor, kjer rudarji čakajo na razporeditev, desno pa s.o kopalnice in čajna kuhinja. Delovni prostor čistilke Marije pa je čisto na desni. Tovariš Radej ji naroči, naj me opremi, kot se za rudarja spodobi. Če bo kaj premajhno, s smehom doda, naj pa zamenja. Potem v garderobi pomerjam svojo novo »delovno« obleko. Hlače so mi v pasu preozke, tudi škornjev ne spravim na noge. Nasmehnem se in si mislim: Fant, treba bo shujšati. Rudarji takih skrbi najbrž nimajo.
Ko mi Marija zamenja, kar je potrebno, se počutim že pravega rudarja. Na glavo dobim še čelado, čez ramo torbico za akumulator in že sva z Andrejem na poti v svetilničarno. Janez Simončič nama izroči akumulatorje s svetilkami, na ramo pa nama obesi samoreševalca. Andrej mi potem v sosednjem prostoru praktično pokaže, kako se samoreševalec uporablja. Upam, da mi ga ne bo treba uporabljati, ne ve pa se nikoh.
Vpiševa se tudi v posebno knjigo. S tem se obvezujem, da grem v jamo na lastno odgovornost. Prav, si mislim, tako sem se tudi odločil.
Na zeleni tabli s kredo piše, da je v jami 60 rudarjev, dva nadzornika in trije poslovodje. Ko se odpravljava k jašku, zbrišejo številko šestdeset in napišejo 61. » Aha,x si rečem, »enainšestdeseti sem jaz«, in občutek ponosa me popolnoma preplavi.
Zdaj se oglasi Andrej: »Jaz sem Andrej, ti pa si... »Jože«, se predstavim še enkrat. »Veš«,
pravi »morava se poznati po imenih, če bi se doli v jami kaj zgodilo in bi se morala poklicati.«
Pred jaškom se nama pridruži še tovariš iz uprave. Zdaj smo trije, ki nas povezuje ista pot. Prijatelj Mujo, ki upravlja z dvigalom, pripravi vse za spust. Ko že stojimo na »šali« in pozvoni, se nam še enkrat nasmehne in zaželi SREČNO.
Spuščamo se navzdol v globino. Na čeladah nam zagorijo lučke. Hitrost 3,5 metrov na sekundo. V ušesih čutim pritisk, srce mi bije hitreje. V meni se oglaša neka do zdaj neznana godba: »Prihajam k vam, prijatelji, dovolite, da vam rečem so-drugi. Nespreten, kakršen sem, mehkužen, »zasvojen« z vsemi boleznimi civilizacije. Med vas, delavce, rudarje, ki ne nosite na jeziku praznih obljub in ne trošite nepotrebnih besed. Med vas, ki sem vas vedno spoštoval in občudoval, nisem vas pa mogel do-
glava zaradi štreljev, ki visijo s stropa, vedno nekoliko sklonje-
Prispemo v manj obljuden rov, kjer zaslišimo človeške glasove. Andrej mi pove, da tu rudarji čistijo rov, odprli bodo novo transportno pot. S fanti se pozdravi-, mo, si 7. zanimanjem ogledamo drug drugega, nato nadaljujejo z delom. Andrej jim svetuje, kako naj se lotijo podporja, jih še po-treplja po ramenu in že se odpraviva.
Po vpadnikih (lestvah) se spuščamo navzdol na novo polje. Spredaj Andrej s tovarišem iz uprave, v sredini jaz, nad mano rudar iz skupine, ki nas spremlja. Spuščamo se počasi in previdno.
Noga tipa v temo, roki poprije-mata kline. Nekje globoko pod seboj slišim, kako se Andrej in tovariš pogovarjata. Mislim, da sta že na dnu, pa se z vsakim klinom uštejem. Spuščamo se že celo večnost, v noge se zajeda
Rudniški stolp nad jamo Kisovec (Foto: GO)
Poslovodja Andrej Radej kaže na jamski karti, kam naju bo vodila pot navzdol (Foto: GO)
življati tako, kot bom imel priložnost danes.«
Ustavimo se, rešetke dvigala se odpro. Izstopimo, Zrak je topel, malo težak, diši po premo-
utrujenost, roke rahlo trepetajo. Končno smo le na obzorju.
»Vsak čas bomo na čelu,« pravi Andrej in se mi prijazno nasmeje. Pokimam mu in se ve-
roki lovim njihove misli. Pravijo mi, da se dela ne bojijo, na nevarnost ne mislijo, Čeprav se strogo držijo vseh varnostnih pravil. Lučka, ki visi pod stropom, meri plin in jih varuje... Pripovedujejo mi o svojem delu, o tem, koliko zaslužijo in še o marsičem drugem. Mlad fant mi zaupa, da bo ostal kar v jami, čeprav je že pričel s študijem na fakulteti. Dobro se počuti, pravi, saj med rudarji vlada pravo tovarištvo in solidarnost.
V jami je prepovedano kaditi, še vžigalic ne smeš imeti v žepu, zato nekateri rudarji žvečijo tobak. Tudi meni ga ponudijo, pa ga hvaležno odklonim. Kar malce namuznejo se, saj se ve, da ga vsakdo ne prenese.
Ko se pogovorimo in jaz nasitim svojo radovednost, se prijazno poslovimo in z Andrejem se že vzpenjava navzgor. Vmes se za hip ustaviva, toliko, da mi Andrej pove: »Veš, jamo je treba imeti rad. Nenehno moraš skrbeti zanjo, jo pregledovati in ukrepati. Drugače je lahko zelo narobe,« se zasmeji in pokaže dve vrsti belih zob. »Pravi profesor, tale Andrej,« si mislim. »In kako zna pripovedovati, da mu človek mora prisluhniti.«
Po prihodu iz jame pa še obvezen posnetek za spomin (Foto: GO)
gu. Pred nami je rov, po katerem zakoračimo, nad nami nizek obok, sprva kamenit, zidan, potem pa obokan z železnim podporjem in lesom. Tu in tam je že razpokan, po tleh blato, ponekod teče voda. Jamski tiri, ponekod vidni, drugod pod vodo, vozički in mi, ki se sklanjamo, lezemo, tipamo...
Hodim v sredini, gledam pod noge, da se ne spotaknem, kdaj pa kdaj zadenem s čelado v nizek strop, široko razprtih oči opazujem in srkam vase Andrejevo razlago. V sebi pa ves čas ujčkam drobno misel: Zdaj hodim po poteh svojih dedov in stricev. Zdi se mi, da jim še nikoli nisem bil tako blizu.
Hodimo, hodimo. Tri lučke v temi. Začnem se znojiti, saj je
selim srečanja, ki me čaka. Skozi ozko »okno« v tleh zdrsneva v nov rov, kjer zagledam črne rudarje. Hitijo z delom. Nekdo vrta s kompresorjem na stisnjen zrak, drugi vlači železne opornike, ostali kopljejo in mečejo premog na transportni trak. V jami je toplo, rudarji so preznojeni, v samih majicah, črni od premogo-vega prahu.
Lučke na naših čeladah si po-mežiknejo v pozdrav, oči se nam svetijo, ko si zaželimo SREČNO. Vidim njihove utrujene, a dobrodušne obraze. Nasmeh;, belino zob, sredi črnih lic.
Znova mi pride na misel tista pesem: Poglejte, kje nam je polja orati. Zberemo se skupaj kot jata golobov, z beležnico v
Ko prideva na »šalo«, naju potegnejo navzgor. V oči udari belina jasnega dne, pljuča zadihajo sproščeno. Šele tedaj veš, kje si bil in kaj pomeni rudarju sleherni povratek na površje.
Ponos mi širi prsi, ko z Andrejem ugasneva svetilki in se za spomin še slikava pred jaškom.
Vem, da bom ta dan pomnil kot malokaterega in prisegam si, ko z Andrejem koračiva čez dvorišče v rudniško zgradbo, da bom z vsako lopato premoga poslej znal bolj ceniti ljudi, ki nam na površje spravljajo to črno zlato.
Resnično: odkriti se ti je treba, rudarski stan! To vem zdaj prav zagotovo.
Jože SEVLIAK
MLADI V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA:
Pravih rezultatov po javni razpravi ni
»Razprava o položaju mladih v organizacijah združenega dela je prinesla veliko stališč in zaključkov, ki pa se žal zelo počasi uresničujejo, za kar so odgovorne- tudi ZSMS, sindikalne organizacije in organizacije zveze komunistov,« je v uvodu dejal predsednik občinske konference ZSMS Litija, ko so na skupni seji predsedstev občinske konference mladine in občinskega sindikalnega sveta razčlenjevali rezultate spomladanske javne razprave.
Zadovoljni smo lahko z delom mladih v Predilnici, katerih delovanje je opaziti v vseh fazah političnega delovanja. Miro Bregar je poudaril, da so se ponekod pojavili določeni premiki, predvsem po zaslugi obiskov in vzpodbujanja za delo v osnovnih organizacijah. Jani Jerant je poudaril, da bi bilo treba skupno zastaviti vse moči najprej v večjih neaktivnih osnovnih organizacijah, kot sta Lesna industrija in Grad-, metal. To pa je možno izpeljati le s sodelovanjem sindikalne in partijske organizacije v OZD.
Janez Kres, predsednik Občinskega sindikalnega sveta, je poudaril, da je pri delovanju vsake osnovne organizacije važno načelo »pravi človek na pravem mestu« ter nakazal problem neizkušenosti ter problem zaradi preobsežnih in nerazumljivih gradiv, npr. v Delegatskem obveščevalcu. Vsi prisotni so menili, naj bi izhajal kot priloga Glasila občanov. Slavka Matoz je menila, da se moramo vsi skupaj bolj zavzemati za reševanje ekonomskih problemov mladih ter za izboljšanje razmer pri delu.
Franci Kajba, sekretar Občinskega sveta zveze sindikatov, je orisal tudi probleme v sindikalni organizaciji, saj se tudi v njihovi organizaciji
pojavljajo podobni problemi neaktivnosti kot pri mladih. Prav tako je stanje ocenjeval Stane Sevljak, sekretar občinskega komiteja ZK. Marjeta Mlakar—Agrež je poudarila, da je treba prenehati s forumskim delom, se vrniti v bazo in krepiti njeno delo.
Skupna seja predsedstev je prinesla nekaj zaključkov, med drugim tudi zadolžitev, da je treba delo posameznih DPO v OZD postopno aktivirati in oživiti. To pomeni, da se morajo izvršilno politični organi DPO akcijsko vključiti v spodbujanje dela DPO najprej v Lesni industriji, Gradmetalu, Usnjar-ni... in s stalno prisotnostjo sekretarjev DPO v teh temeljnih sredinah težiti k temu, da se vpliv DPO stalno krepi. S sprejetimi stališči skupne seje pa sta predsedstvi seznanili vse DPO v naši občini.
Rudi Bregar
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija enota Delavska univerza Litija
objavlja
za vpis
RAZPIS
— v poklicno kovinarsko šolo
— v poklicno eleklro Solo
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje nameč dovoljuje, da si dijaki, ki so prekinili redno Šolanje, in slušatelji, ki nisodokončali Šolanja ob delu, izobrazbo lahko pridobijo še po starem programu izobraževanja. Interesenti! Vabimo vas, da se vpišete in tako izkoristite Se zadnjo možnost za pridobitev poklica omenjenih strok. Prijave sprejemamo do 30. septembra 1984.
Na obisku pri 95-letniku Alojzu Juvanu
S kakšnimi občutki trkaš na vrata človeka, ki si ga ob njegovi 95-letnici prišel obiskat z namenom, da bi za bralce Glasila občanov pripravil njegov portret? Najbrž imaš kar malo treme, ko po prijaznem povabilu odpiraš vrata njegove hiše in si že takoj na začetku skušaš predstavljati njegov lik. V sobi, v kateri je vse polno knjig, za kmečko pečjo pa odprt harmonij, je samo njegova žena Marija, in ko ji poveš, po kaj si prišel, ga prijazno pokliče iz sosednje sobe.
Možakar, kakršen je Alojz Juvan s Klenika 15, je vse kaj drugega kot betežen starec. Pokončne postave, čvrstega koraka in mehkih, dobrohotnih oči. Seže ti v roke, zaupljivo in prijateljsko te povabi za mizo, da si ves domač in sproščen.
»Če bi hotel povedati vse iz mojega življenja«, pravi, »bi bili to romani z mnogimi knjigami.«
Ko postavi na mizo buteljko belega in žena Marija prinese še sladkarij se odločiva, da se bova zaustavila samo ob najbolj zanimivih mejnikih. Pravzaprav tako odloči sam po krajšem razmisleku. Vidi se, da je vajen odločati, saj je bil dolga leta pri železnici.
Potem sva odprla knjigo spominov. Vse je prihajalo znova pred njegove oči, kot bi bilo včeraj. Nisem še srečal človeka, ki bi imel tako izvrsten spomin, kakšnih podrobnosti se je vse spomnil.
Rodil se je 18. junija 1889. Bil je šc majhen, ko se je družina preselila v Nemčijo, kjer. je oče delal kot kovač pri rudniku. Mladi Alojz je tam naredil vse šole, privatno pa se je učil tudi glasbo. 12 let jih je gostila tujina. Potem so se vrnili v domovino. Oče je na Vačah kupil domačijo, k jer je bil Alojz nekaj časa za or-ganista.
Alojz Juvan z ženo Marijo pred domačo hišo (Foto: GO)
IZ MATIČNEGA URADA
Poroke, rojstva, smrti
V mesecu juniju se je na območju občine rodilo 20 otrok, 7 dečkov in 13 deklic.
Na Bogenšperku seje poročilo 24 parov. Med njmi so se poročili:
Ferkul^ Aleksander, prodajalec iz Ljubljane in Kljun Janja, ref. za dev. sredstva iz Ljubljane, Pogačnik Andrej Anton, profesor iz Ljubljane in Orel Irena, profesorica iz Ljubljane, Brez^ nikar Matjaž, delavec z Ustja in Beloševič Jadranka, delavka iz Litije, Kos Franc, delavec iz Podroj in Zaman Ana, delavka iz Podroj, Nemanič Mitja, inženir iz Ljubljane in Piskernik Mojca, profesorica iz Ljubljane, Kastelic Srečko, elektrome-hanik iz Zagorja ob Savi in Adamlje Nives, prodajalka iz Zagorja ob Savi, Tome Milan, vodovodni instalater iz Polšnika in Kotar Darija, tov. delavka iz Velike Preske, Knavs Drago, projektant iz Trbovelj in Polak Julija, prodajalka iz Trbovelj, Starič Jože, strugar iz Prelesja in Golob Jožica, delavka iz Strmeča, Kušička Josip, pilot z Reke in Tiršek Irena, stevardesa iz Ljubljane, Adamlje Peter, natakar iz Ustja in Višnikar Mojca, strojni knjigovodja iz Litije, Povše Jože, kmetovalec iz Dobo-vice in Jesenšek Majda, prodajalka iz Sp. Jelerij, Povše Martin, avtoprevoznik iz Dobovice in Gruden Branka, učiteljica z Dol pri Litiji, Napret Konrad, strugar iz Trbovelj, in Deželak Zlata, ekonomski tehnik iz Trbovelj, Gospeti Rajko, delavec iz Litije in Gorišek Alojzija, delavka iz Litije, Besednjak Dušan, strojni tehnik iz Vojnika in Naraločnik Nataša, zobo-tehnik iz Trbovelj, Kušar Vili, elektrikar iz Hrastnika in Kolar Anita, študentka iz Hrastnika, Smolič Jože, mizar iz Gabrovke in Borak Mojca, delavka iz Velikega Gabra.
Umrli v juniju:
Marin Urška, 84 let, iz Dobovice, Žonta Stanislav, 58 let, iz Strmeča, Tome Amalija, 81 let,i z Raven nad Šentruper-tom, Kramžar Janez, 83 let, iz Radgonice, Ambrož Janez, 81 let, iz Šmartnega pri Litiji, Strzelba Elizabeta, 83 let, z Ustja,/ Komar Stanislav, 88 let, iz Črnega potoka, Pavlin Marija, 84 let, iz Litije, Primožič Pavla, 84 let, iz Črnega potoka, Vozel Franc, 76 let, iz Podbukovja. Koprivnikar Marija, 58 let, iz Litije, Vodenik Angela, 89 let, iz Stranskega vrha, Nagode Elizabeta, 92 let iz Črnega potoka, Grom Frančiška, 85 let, iz Jastrebnika, Groznik Mitja, 24 let, iz Litije, Jermene Frančiška, 93 let, iz Laz pri Vačah.
Zastal je nekoliko s pripovedjo, toliko, da se je domislil: »Veste, znanje nemškega jezika in pa glasba sta me vedno reševala.«
V 1. svetovni vojni so ga ujeli Rusi.'Z živinskimi vagoni so jih peljali v Sibirijo. Kar 14 dni so bili na vožnji. Ne zato, ker bi bila pot tako dolga, pač pa zato, ker so kot manj pomemben transport na vsaki postaji stali.
V mestu Tijumnu je bil nekaj časa v lagerju. Razsajal je tifus, zdravil pa ni bilo, zato jih je mnogo pomrlo. Preživele so poslali na kmete na okrevanje. Tam je delal za nekega župana. Veliko je potoval z njim naokrog po vaseh. Tako se je zgodilo, da je prišel tudi do harmonija. Zaigral je nanj. Kakšno odkritje je bilo to za tamkajšnje ljudi.
Ko so ga okoliščine čez dve leti prestavile na drug konec ruske zemlje, ga je rešilo znanje nemškega jezika. Spet je kot ujetnik prišel k družini, ki je imela rada glasbo.
Oktobra 1918 je prišel domov in takoj naredil prošnjo za sprejem na železnico. Položil je vse potrebne izpite in postal prometnik v Kresnicah. Leta 1921 se je poročil z ženo Barbaro. Ro; dili so se jima trije otroci.
Zdaj se je njegova pripoved prevesila v drugo obdobje njegovega življenja. Prišla je druga svetovna vojna. Ko so Nemci zasedli naše kraje, so začeli odpuščati tudi naše železničarje. On je bil takrat že šef postaje. Prometniki so drug za drugim odhajali v partizane, sam se je tudi povezal z OF. Političnim delavcem na levem in desnem bregu Save je prinašal važne dokumente. Bili so to vozni redi, načrti postaj in
drugo. S svojimi prometniki se je dogovoril, da bodo zaplenili postajno blagajno. Uprizorili so napad in šefa s pištolo »prisilili«, da jim jo je izročil. Seveda mu je to pri Nemcih nakopalo hude težave. Zaradi tega so ga Nemci kasneje tudi odstavili.
Leta 1944 mu je umrla žena. Pokopali so jo na Vačah, čeprav so bile ceste blokirane in se je-moral pogrebni sprevod prebijati po grabnu.
Svojo drugo ženo Marijo je . poznal še kot mlado dekle, ki je v Verneku prevažala ljudi preko Save. Leta 1947 sta se poročila in se 1952^. leta preselila na Vače.
Življenje jima zdaj teče mirno in spokojno. Alojz je še vedno ves čil. Ženi Mariji, ki je bolj bo-lehna, veliko pomaga. Tudi skuha, če je treba. Nič ga ni sram, saj če delaš z veseljem, pravi, ni nič težko.
Še vedno se vozi na Vače z mopedom, pa tudi na drevo zleze, če je treba. Vstaja ob 6. uri in hodi spat okoli 22. ure. Je enostavno kmečko hrano, opoldne pa tudi meso.
»Vedno sem v gibanju,« pravi, ko ga sprašujem po receptu za njegovo vitalnost. »Duševno in telesno sem v gibanju. Veliko tudi berem, nemške. in ruske knjige, pa na harmonij kaj zaigram. Večkrat z ženo tudi kaj za-pojeva.«
Gledam ju in občudujem. Kakšna čudovita harmonija vlada med njima. Žena Marija, za katero bi rekel, da je bila nekoč prava lepotica, ga vsakokrat, ko kaj reče, pogleda s tolikšno toplino in ljubeznijo. Zanj pravi, kako je dober iri kako ji rad pomaga.
Alojz Juvan je srečen človek. Nikoli ni veliko zahteval, bil je z
Takole pa se 95-letni Alojz usede na svojega jeklenega konjička in se odpelje po opravkih (Foto: GO)
malim zadovoljen. Na vrtu ima instrumente za hidrometeorološko in agrometeorološko opazovanje.
»Se vedno sem šef,« pravi z nasmehom, ko izpolnjuje poročila in se spodaj podpiše pod rubriko »šef postaje«.
Ko'odhajam, je pri srcu toplo tudi meni. Spoznal sem dva človeka, od katerih se lahko toliko naučiš. Dobrote, strpnosti in medsebojnega spoštovanja, ki nam ga včasih že kar malo primanjkuje.
»Iskrene čestitke za vaših 95 let tudi v imenu naših bralcev,« voščim ob koncu in sedem v avto. Vesel je teh besed, ko se mi zahvaljuje in mi pomaha z roko.
»Pa še kaj pridite,« pravi.
»Bom,« obljubim in že se bela hišica skrije za zeleni parobek.
Jože SEVLJAK
Hitreje do
učbenikov
Zaradi čedalje večjih stroškov, ki jih imajo starši jeseni s šolskimi potrebščinami in knjigami, smo letos ponovno organizirali sejem rabljenih ' učbenikov. Nekaj več kot 190 učencev je prodajalo in kupovalo knjige. Vsako knjigo smo učencem ocenili glede na ohranjenost. Prodajne cene so se gibale od 40 — 60 % od cene novih učbenikov in velika večina učencev je kupila knjige skoraj za isti znesek, kot jih je prodala. S koristno in uspelo akcijo bomo nadaljevali tudi v naslednjih letih.
Da bi omogočili cenejšo pot do učbenikov tudi tistim učencem, ki jim jih starši težko kupijo, smo ob koncu lanskega leta zaprosili delovne organizacije, delovne skupnosti in samostojne obrtnike za denarno pomoč pji nakupu novih učbenikov. Zal se je odzvalo izredno malo delovnih organizacij in prispevalo v sklad za nakup novih učbenikov. Takoj jeseni bomo .akcijo ponovili, in upamo, da bo takrat odziv večji. Saj gre vendarle za naše otroke. Za denarne prispevke se zahvaljujemo naslednjim obrtnikom in delovnim organizacijam: Mesarija Litija, Tekstil Pletilja Litija ter obrtnikom iz Jevnice, Ladu Borišku iz Litije in disku Škraba iz Ribč.
M1JA BERNIK
100 let gasilstva v Šmartnem
Ob 100-letnici je GD Šmartno izdalo tudi posebno brošuro, v kateri je opisano delovanje društva v preteklih 100 letih. Poleg bogatega slikovnega gradiva je v brošuri tudi obilica splošno zanimivih podatkov o Šmartnem v preteklih 100 letih. Brošuro je moč dobiti tudi v litijski knjigarni.
Junija je bilo v Šmartnem veliko slavje. Tukajšnje gasilsko društvo je namreč praznovalo 100-letnico obstoja in delovanja, ob tej priložnosti pa so odprli tudi nov gasilski dom.
Na soboto, 16. junija, je bila slavnostna seja upravnega odbora GD Šmartno, kjer so naj-
bolj zaslužnim članom podelili priznanja, predsednik društva Franci Gradišek pa je v slavnostnem govoru spregovoril o delu društva v preteklih 100 letih. Krajevna organizacija SZDL Šmartno je ob tej priložnosti podelila GD Šmartno priznanje OF.
Naslednji dan, na nedeljo, se je po Šmartnem razvila velika parada gasilskih enot, in enot civilne zaščite,, ki so jih popestrile številne narodne- noše. Pred novim gasilskim domom je bila nato osrednja proslava, slavnostni govornik pa je bil predsednik občinske gasilske zveze Franc Mali, ki je poudaril pomen gasilstva v sistemu naše družbene samozaščite in šmarskim gasilcem izročil visoko republiško gasilsko priznanje. Ob tej prilož-noti je GD Šmartno prejelo tudi visoko priznanje litijske občine — listino o priznanju, ki jo je na proslavi gasilcem izročil predsednik občinske skupščine Branko Pintar.
Nov gasilski dom v Šmartnem, ki so ga gasilci večji del zgradili s prostovoljnim delom, je odprl
častni predsfednik društva Franc Stopar. Gasilski dom je za Šmartno velika pridobitev, saj bodo v njem odslej lahko delovale poleg gasilcev tudi mnoge druge organizacije. Pri gradnji novega doma sta se najbolj izkazala Drago in Ivan Ambrož, ki
' sta v gradnjo doma vložila največ prostovoljnih delovnih ur (Drago 2.612, Ivan pa 1.580!). Pri gradnji so sodelovale tudi mnoge organizacije združenega dela, predvsem šmarska Usnjarna.
Tine Brilej
Leta 1927 so šmarski gasilci dobili tudi novo motorno brizgalno, ki je še vedno uporabna in jo skrbno čuvajo. Na fotografiji: gospodar društva Drago Ambrož pripravlja motorno brizgalno za parado ob 100-letnici društva.
Jurij Adlešič, nadučitelj v Šmart: nem; pred 100 leti je ustanovil gasilsko društvo, ki je nato postalo glavno središče samozaščitnega delovanja, poleg tega pa tudi kulturnega in obče družbenega.
Šmarski gasilci ob 100-letnici pred novim gasilskim domom.
Sprejem otrok v VVO Litija
(• NAŠA ANKETA)      QB VPISU V ZLATO KNJIGO
Kljub širjenju kapacitet otroškega varstva v občini Litija je imela komisija za sprejem otrok v VVO v letošnjem letu težko in odgovorno delo. Od 158 novo prispelih prošenj, ki jih je obravnavala, je morala odkloniti 29 otrok.
Pri sprejemu otrok v vrtec je komisija upoštevala tele kriterije:
1. socialni položaj družine
2. okoliš vzgojno-varstvene enote
3. starost in osebnostni razvoj otroka
4. otroke, ki so bili odklonjeni v prejšnjem letu
5. možnost domačega varstva
6. premestitve
Število Število prispelih sprejetih prošenj 0trok
Število premestitev
26 1
Število' . odklonjen, otrok
4 1
21
2
Enota
Jasli - Litija 21 17
Medvedek - Litija 26 37
Najdihojca - Litija 52 19 Ciciban - Šmartno 41 39 Sava - Sava 3 3
Kresnička - Kresnice     7 8 - 1
Jurček - Jevnica 8 8 -     ' —
SKUPAJ: 158        129 27 29
Problemi pri sprejemu otrok v vrtec bi bili še mnogo večji, če ne bi prišlo do gradnje prizidka v Šmartnem, saj bi bilo tu odklonjenih 30 otrok, kar bi problematiko še povečalo.
V Litiji zaenkrat ni nikakršnih možnosti, da bi gradili prizidek k VVE »Najdihojca« in bomo problem rešili šele s pridobitvijo dveh igralnic v osnovni šoli Litija.
Kljub težkim gospodarskim razmeram vpis v vrtec ni manjši kot v prejšnjem obdobju. Starši ugotavljajo, da je privatno varstvo prav tako drago, spoznavajo pa tudi, da je z varstvom neločljivo povezana vzgoja, ki jo otrok lahko pridobi le s sistematičnim delom v vrtcu. Spoznanje, da je predšolsko obdobje najbolj intenzivno v osebnostnem razvoju vsakega otroka, staršem daje zagotovilo, da bo denar, ki ga vlagajo v otroka, najbolj bogato obrestovan. „
V prihodnjih letih prostorskih kapacitet otroškega varstva ne bomo širili, potrebno pa bo organizirati vzgojne oblike, ki bodo namenjene otrokom, ki niso vključeni v vrtec.
KONČAR FRANC
Letovali smo na Debelem rtiču
Od 15. do 25. junija je 53 predšolskih otrok letovalo na Debelem rtiču. Otroke so vodile tovarišice Milena Kokalj (vodja), Jožica Dariš, Andreja Šubara, Mira Bokal ter Andreja Jovanovič in Metka Zdovc. V vsaki skupini je bilo 9 otrok. S prilagajanjem ni bilo težav, le pred spanjem so se malčki spomnili svojih mamic. Vreme je bilo zelo prijetno in toplo, zato smo tudi čofotali po vodi. Bili smo na izletu v Piranu. Ogledali smo si pristanišče in akvarij. Vožnja z ladjo je bila za vse otroke enkratno doživetje.
Vsi otroci so bili zdravi, naužili so se svežega zraka in sonca.
Kokalj "Milena
Peti vpis najboljših učencev
Tretjo soboto v juniju je bila v Valvasorjevi knjižnici na Bo-genšperku svečanost ob petem vpisu najboljših učencev v zlato knjigo in knjigo mladih talentov. Priznanja in knjižne nagrade je posameznikom podelil oredsednik skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Litija Tone Sveršina, kulturni program pa je izvedla litijska glasbena šola.
V zlato knjigo so bili vpisani osmošolci Mirjam Blažič, Borut Dacar, Dejan Grigillo, Jure Grošelj, Nuška Hostnik, Marija Jesenšek. Urška Kobilšek, Jernej Kovic, Bojan Kozlevčar, Miha Lebinger, Urška Povše in Igor Sirk, ki so bili vsa leta od-ličnjaki; v knjigo mladih talentov pa so bili vpisani Matej Baš, Sebastjan Dimec, Toni Dugorepec, Darko Jelen, Rok Mlakar, Bogdan Murn, Matej in Igor Sirk, Branka Tomažič ter Uroš Uštar za uspehe, ki so jih dosegli na občinskem, področnem ali republiškem tekmovanju. Boris Žužek
Program prireditev za otroke med počitnicami
Naši najmlajši tudi med vročimi počitniškimi dnevi ne bodo prepuščeni samim sebi.
Za vse tiste, ki bodo ostali doma ali se bodo že vrnili z morja in planin, je Zavod za izobraževanje in kulturo — enoti Matična knjižnica in kino Šmartno - v juliju in avgustu pripravil naslednje prireditve:
9.7. (ponedeljek) ob;. 17. uri mladinski film v kinu Šmartno 18.7. (sreda) ob 10. uri ura pravljic v knjižnici Litija
23.7. (ponedeljek) ob 17. uri mladinski film v kinu Šmartno
25.7. (sreda) ob 10. uri ura pravljic v knjižnici Litija L.8. (sreda) ob 10. uri ura pravljic v knjižnici Litija
6.8. (sreda) ob   K),  uri  ura pravljic v knjižnici Litija \ '
6.8. (ponedeljek) ob 17. uri mladinski film v kinu Šmartno 8.8. (sreda) ob 10. uri ura pravljic v knjižnici Litija
20.8. (ponedeljek) ob 17. uri mladinski film v kinu Šmartno O vseh podrobnostih prireditev (vključno tudi z morebitnimi
spremembami datumov prireditev) bodo mladi dopustniki obveščeni še s posebnimi plakati in obvestili.
Sredi junija, ko so na gradu Bogenšperk vpisovali učence v zlato knjigo in knjigo mladih talentov, smo se z nekaterimi izmed njih pogovarjali. Zanimalo nas je, kje nameravajo nadaljevati šolanje po končani osemletki, kaj jim je bilo v šoli najbolj všeč, kaj jim pomeni priznanje. Sicer pa preberite zapis razgovora z njimi.
w
delavka na šoli. Priznanje mi pomeni osebni uspeh, da sem toliko časa vzdržal s takšnimi uspehi. To je priznanje, ki se ga bom vedno spominjal.«
Borut DACAR, OŠ Šmartno: »Imel sem vseskozi odličen uspeh, med vsemi predmeti pa imam najraje kemijo in biologijo. .Šolanje bom nadaljeval na srednji naravoslovni šoli v Ljubljani, k odločitvi pa so mi pripomogli starši in učitelji ter sošolec. Priznanje mi bo vzpodbuda za nadaljnja prizadevanja in vesel sem, da so tudi drugi opazili moje uspehe.«
Mirjam BLAŽIČ, OŠ Ga-brovka: »V šoli imam najraje angleški in slovenski jezik in pa zgodovino. V prostem času pa se ukvarjam.z ritmiko v ritmičmi skupini. Delam tudi v dramski skupini, rada pa poslušam glasbo, plešem, pa tudi doma pomagam včasih.Za šolanje na družboslovni smeri sem zaprosila za štipendijo občinsko izobraževalno skupnost. Priznanje pa mi pomeni obveznost, da bom še plod-neje delala.«
(lil
r »■■■*■„,: / .  iti J .
Nuša HOSTNIK, OŠ Gabrov-
ka: »Za vpis v zlato knjigo so me predlagali učitelji. Šolanje bom nadaljevala na srednji pedagoški šoli, najraje pa sem bila pri urah angleščine in slovenščine. Zaprosila sem tudi za štipendijo, ne vem pa, če jo bom lahko dobila. Vpisa v zlato knjigo sem zelo vesela in mi bo lep spomin na osnovnošolska leta.«
Dejan GRIGILLO, OŠ Litija:
»Kot vsi mladi fantje imam tudi jaz najraje telovadbo, rad pa imam tudi angleški jezik. Nadaljeval bom na naravoslovni smeri, za štipendijo pa ne nameravam zaprositi. K poklicni odločitvi mi je pomagala tudi socialna
Bojan KOZLEVČAR, OŠ Šmartno: »Za priznanje me je predlagal razrednik. V šolo sem rad hodil, zato bom nadaljeval na naravoslovni smeri, čeprav me najbolj veseli geografija. V prostem času igram nogomet, precej
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija enota Delavska univerza Litija
objavlja
za šolsko teto 1984/85
RAZPIS
za vpis
1. v 1. letnik srednjih šol po programih usmerjenega izobraževanja:
1. kovinsko obdelovalna usmeritev
— program obdelava kovin in upravljalcev strojev
— program obratni strojni tehnik — tehnolog
2. elektro stroka
— program monter električnih omrežij
3. promet in zveze
— program voznik motornih vozil
— program organizator notranjega prometa — prometni '* tehnik
4. kmetijska usmeritev
— program kmetovalec, kmetovalka — gospodinja
II. v osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred)
III. v programe strokovno funkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje)
— upravljalec lahke in težke gradbene mehanizacije
— tečaj za gostince
■— tečaj za delavce v kmetijstvu
— tečaj za. voznike viličarjev
— tečaj za skladiščnike
— začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj
— začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja
— tečaj tujijrjezikov (angleški, nemški', italijanski)
— tečaj iz varstva pri delu
— higienski minimum
— plesni tečaj *
Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na Delavski univerzi Litija, Parmova 4, od 7. do 12. ure in od 15.. do 16.30, tel.: 881-182.
pa tudi kolesarim. Ob vpisu v zlato knjigo je bilo lepo, priznanje pa mi ne pomeni kaj posebnega.«
Urška KOBILŠEK, OŠ Litija:
»Vpisala sem se na družboslovno smer, vendar imam sprejemne izpite. V prostem času berem najrazličnejše knjige, rada šivam, delam tapiserije, pa tudi doma pomagam, saj si s sestro deliva hišna opravila. Priznanje pa mi je nagrada in dokaz osemletnega uspešnega dela in truda, ki sem ga vlagala v učenje. Vesela sem svojega uspeha.«
Tekst in foto: RUDI BREGAR
TI NASI LJUBI OTROCI
»Hura, počitnice!«
Šolsko leto se je končalo in učenci so z zadovoljstvom zapustili šolsko poslopje. Veliko truda, dela, lepih in grenkih trenutkov pred tablo in redovalnico je za njimi. Upravičeno so zaklicali: »Hura, počitnice!«
Toda za starše se skrbi nadaljujejo. Kam z otrokom v času službe? Veliko mladih čas počitnic preživi doma, v stanovanju ali na cesti. Deset, štirinajst dni sb morda s starši, preostali čas so sami. Dolgočasijo se v stanovanju, potikajo se po ulici, s kolesom se neprevidno vozijo po prometnih cestah. Marsikateri otrok v soseščini nima prijateljev, s katerimi bi se pogovarjal in igral, nima babice in dedka, pri katerih bi preživljal počitnice.
V počitniškem času bo tudi pri nas, v občini, nekaj počitniških dejavnosti, na katere, dragi starši, opozorite svoje otroke in jim omogočite, da se jih udeležijo. Njihov razpored lahko preberete v tej številki Glasila občanov.
Toda kaj pa naj počne otrok ostale dni? Kako naj preživi svoj prosti čas, da se bo sprostil, spočil in si nabral novih moči za delo v prihodnjem šolskem letu? V precejšnji meri je to odvisno od iznajdljivosti otroka samega ali njegovih staršev. Otrok naj si izbere aktivnosti, ki mu bodo omogočile počivanje, izobraževanje in vzgojo hkrati. Preveč prostega časa mu lahkot prinese dolgočasje, enoličnost in praznino. Le pravilno izbrane dejavnosti otroka umsko in osebnostno razvijajo. Veliko časa naj šolarji posvetijo telesnim aktivnostim, različnim" športom, sprehodom v naravo. Starši, pojdite z njimi vsaj popoldne, posvetite se otroku in pozabite na svoje skrbi ter delo.
Branje knjig lepo dopolnjuje počitniške dejavnosti. In kaj storiti, Če otrok ne mara knjige? Pomagamo mu tako, da mu poiščemo knjigo z lažjo vsebino, ki ga bo pritegnila. Da ne bi med počitnicami čisto pozabili na pisanje, naj otrok osveži zaporedje črk vsaj s tem, da nekajkrat napiše pismo sorodnikom ali prijateljem. Nekateri pa bodo radi pisali svoj počitniški dnevnik, posebno če ga krasijo lepe platnice.
Tudi z računanjem ne bomo pretiravali, nekajkrat pa mu le dajmo kakšno matematično nalogo. Z mlajšimi se bomo mogoče nekajkrat igrali šolo in s tem bodo obnovili svoje znanje, da ne bo shlapelo tja do 1. septembra..
Namenoma sem večkrat zapisala besedo »nekajkrat«, ker so počitnice le čas počivanja, s šolskim delom pa obremenimo otroka (odličnjaka ali tistega s slabšimi ocenami) le toliko, da se znanje ohrani in utrdi. Pri tem nam pomaga tudi televizijski ekran, ki lahko z oddajami, namenjenimi otrokom, zapolni marsikatero počitniško uro. Tu so še različne družabne igre, v katere se lahko vključimo tudi starši. Mnogo otrok bomo lahko ;zaposlili z raznimi ročnimi deli, z izdelovanjem ladjic, raket, hišic... iz različnih materialov, od papirja do lesa.
Pa tudi nekaj obveznosti bomo naložili svojim otrokom. Že najmlajši lahko opravljajo preprosta gospodinjska dela, ki naj bodo njihova stalna skrb. V prvi vrsti je to pospravljanje lastne postelje in sobe, pa še kakšno vsakodnevno opravilo mu lahko zaupamo in vztrajamo, da ga tudi opravi.
Starši! Če se bomo potrudili, bomo našli lahko veliko zamisli za preživljanje počitniških dni naših šolarjev. Ob tem pa ne pozabimo na to,-da bodimo čimveč z njimi.
Srečne počitnice! Dragica Mravlja
Otroške igre, smeh, radost, veselje.... (Foto: GO)
m
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
j
KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA
Srečanje na Ljubelju
Na povabilo komisije za bivše politične zapornike in internirance pri ZZB NOV Litija smo se taborniki 9. 6. 1984 udeležili spominskega srečanja na Ljub"elju.
Na kraju nekdanjega koncentracijskega taborišča smo se srečali z mnogimi preživelimi političnimi zaporniki. Proslava je bila zelo slovesna, udeležile so se p mnoge delegacije iz tujine, odkrili so tudi dve spominski plošči italijanskim in norveškim internirancem, ki so umirali na slovenskih tleh. Poleg Jugoslovanov so bili internirani tudi Francozi, Poljaki, Rusi, Čehi, Belgijci, Norvežani. Gradili so predor pod Karavankami v zelo težkih razmerah — straža SS in psi. Mnogi so končali v krematoriju.
Med vidnejšimi so bili zaporniki koncentracijskega taborišča Dac-hau, nosili so kape z vtisnjenimi št. Eden od njih je bil tudi Bait Mar-celo s št. 69606 iz Tržiča (I), drugi Marcusi Tarcizio iz Gprice s št. 442429.
Po končani slovesnosti smo si ogledali ruševine podružnice taborišča Mauthausen.
Srečanje je pokazalo, da sta starejši in mladi rod odločena preprečiti, da bi se strahote vojne ponovile.
Odred »Srebrni pajki« Justa Kos
KS LITIJA — LEVI BREG
KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO
Se bo porodila enotnost?
Že več kot leto dni je minilo, ko se je med mladino pojavila zamisel, da bi na Primskovem ustanovili kulturnoumetniško društvo. Po mnenju starejših ta poteza takrat še ni bila zrela, letos pa je bilo na eni izmed sej predsedstva KK SZDL rečeno, naj se preverijo pogoji za ustanovitev in možnost za delovanje društva ter pripravijo pravila za njegovo delo. Žal pa se je zataknilo znotraj socialistične zveze, ko je prišlo do deljenih mnenj o potrebi društva. Na KUD bo treba vsekakor še počakati nekaj časa.
Rudi Bregar
Tudi v Litiji popravljalnica koles
Ljubitelji kolesarstva, ki so doslej morali voziti svoje konjičke v popravilo v Ljubljano ali v Trbovlje, bodo rešeni teh skrbi.
Pri stari občinski zgradbi, na Parmovi ulici (v bivših prostorih Pletilje) bo v kratkem odprla popravljalnica koles. V njej bodo popravljali vse vrste koles in opravljali servis.
Pomembna pridobitev za Litijane in okoličane.
EMONA
Mesna industrija Zalog
Agrokombinatska 63
vabi k sodelovanju
več mesarjev in delavcev za priučitev v mesarski stroki.
Pogoj: poklicna šola živilske stroke ali delavci s končano osemletko.
OD odvisen od dela po učinku in se glede na prizadevnost giblje od 19.000 do 31.000 din.
Kandidatom nudimo tudi možnost prekvalifikacije ali pridobitev kvalifikacije za mesarski poklic. Sodelujemo pri reševanju stanovanjskega problema in povrnitvi prevoznih stroškov.
SREČANJE MLADIH IZ PREDILNICE IN DEKORATIVNE
V znak gospodarskemu sodelovanju med Predilnico in ljubljansko Dekorativno je letos mladina iz Predilnice pripravila že 3. tradicionalno srečanje mladih iz obeh delovnih organizacij. Direktor Predilnice Jože Mirtič jim je v uvodu predstavil gospodarsko sodelovanje v zadnjem letu, po zabavno-športnem tekmovanju pa so si na Slivni ogledali geometrično središče Slovenije, tam pa so organizirali tudi družabno srečanje. Prihodnje leto bo srečanje ponovno v Dekorativni. # Rudi Bregar
IN MEMORIAM
Mitja Groznik 11. 12. 1959-26. 6. 1984
To je zgodba kratkega življenja, ki ni okrašeno z biseri priznanj, medalj in lovorik — toda vsako življenje je vredno premišljevanja, kot je vsaka bilka vredna sončnega žarka, kajti vsakdo ima svojo varianto življenja, pa tudi svojo poanto trpljenja.
Tvoja usoda je hotela, da si umrl simbolične smrti — povozilo te je kolesje brzečega stroja, padel Si in se nisi več pobral.
Ko si delal nasproti moje delovne mize, si se mi zdel podoben junaku iz filma Upornik brez razloga — da, bil si upornik, toda z razlogom: s tvojimi očmi, ki so preveč prodorno videle pod plašč prikrite resnice in dozdevnih etičnih vrednot, kjer se je skrivala nepoštenost, zlaganost, manipulacija in nevrednotenje človeka. S svojim talentom in darom opazovanja si znal duhovito s karikaturo izraziti marsikatero situacijo, dokler se nekega dne mera ni napolnila in nisi več vzdržal. Pogumno si pokazal, da se ne boš uklonil pritiskom in- omejevanjem in da znaš živeti svobodno, človeka vredno življenje — toda kot marsikateri mlad in neučakan človek si prenaglo napravil usodni korak. Čeprav si se odlo-
Goro peska bi posula na ta spomin, da ne bi mogel več ven iz globin, da ne bi čutila vseh teh bolečin, ko iz dneva v dan vse bolj trpim.
Ne veš, kako mi je, ko moram zjutraj vstati, brez smeha sem, pa moram se smejati — nov dan, ki mi ne more nič več dati samo čakanje, da smela bom zvečer nazaj zaspati.
čil, da boš svojo pot tlakoval s kamenjem poštenja, nepokvar-jenosti, resnice, si se prav ob tem kamenju spotaknil in omahnil v pozabo, ki jo dajeta alkohol in brezdelna družba.
Da, sprejel si življenje, takšno, kakršno je, vendar šele takrat, ko je že bilo oropano mladostne zagnanosti, idealizma, ambicioznosti, želje po napredovanju in osebne sreče. Malokdo je vedel, da pod tvojo vedrino, ki jo je izžarevala neposrednost, toplina in predvsem pristni otroški izraz, tlijo stiske, razočaranja in odpori, ki so se vrstili po vrsti, takoj ko si uspešno dokončal šolanje in postal gradbeni tehnik. Težki duševni stresi, ki si jih doživel že pred zaposlitvijo, so ti pustili nepopravljive posledice preobčutljivosti :n ranljivosti, zaradi česar nisi prenesel razočaranj in krivic. Tudi ko si se odločil za novo delovno okolje, to ni bil tvoj pravi čas, saj nisi mogel najti sebi primerne zaposlitve.' Doletela te je še težka prometna nesreča, kjer ;i je na srečo življenje poklonilo še en izhod in te opozorilo, da na vsakem koraku preži nevarnost in da je dovolj en sam trenutek neprevidnosti, pa za vedno izgubiš tako čudovito možnost, kot je čudež življenja.
Vendar, kot pravi grška modrost, kogar bogovi ljubijo mlad umre, in ti bogovi so dobri ljudje, ki so te imeli radi in ti želeli izhod iz tvoje življenjske krize, toda prav gotovo ne takšen, kot te je žal dole tel.
Mitja, hvala ti za vse prijetne, vedre trenutke in lepe spomine, ki jih imam nate. Tebi v spomin namenjam pesem, ki je nastala v času, ko sem bila v tvoji starosti deležna trpkih življenjskih preizkušenj, zato te toliko bolj razumem.
MARIJA CER AR
C
LITIJ ANA NA MDA JANČE 84
J
Urejali so cesto
Na tradicionalni mladinski delovni akciji Janče sta letos sodelovala tudi dva naša mladinca, še zelo mlada, Sebastijan Žlogar in Albin Šplajt. Letošnje akcije se je v organizaciji občinske konference Ljubljana—Moste udeležilo 28 mladincev oz. več ali manj pionirjev, ki so pomagali pri širitvi ceste v Koželjevcu.
Sebastijan in Albin sta zadovoljna z akcijo. Pravita, da je dobra družba, dobra hrana, dovolj je zabave, saj so pripravljali kulturne večere, taborne ognje, disco večere, ogledali so si Taborsko jamo, mesto Grosuplje, imeli pa so seveda tudi udarni dan z domačini. Ob tem pa moramo povedati, da sta šla oba, Albin in Sebastijan, tudi na zvezno delovno akcijo Palic 84. . Tekst in foto: Rudi BREGAR
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica
MITJE GROZNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ožjega in širšega okoliša, prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavcem KOP, sošolcem, delavcem sekcije SVTK Ljubljana, nogometašem ekipe Gradec, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pomagali v teh težkih trenutkih in darovali toliko vencev in cvetja na njegov prerani grob. Srčna hvala duhovniku za opravljen obred in delavcem KOP za organizacijo pogreba. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in nas hrabrili ob tej težki »zgubi- Žalujoči: mami^ati
Litija, 5. 7. 1984 'n sestra Beti z Anžetom
KRAJEVNA SKUPNOST VAČE
Novo vodstvo mladinske organizacije
Mladinska organizacija na Vačah ima od junija dalje novo vodstvo in seveda tudi nov, svež program dela. Mladi so izbrali za svojega predsednika Julijano Mohar; s programom, ki so ga sprejeli, pa želijo obogatiti svoje življenje in življenje celotne krajevne skupnosti.
Njihovo delo bi veliko lažje teklo, če bi imeli svoj prostor, kjer bi svoje zamisli lahko uresničevali. Prav zato so se odločili, da bo njihova glavna naloga, ureditev mladinske sobe. Osnovna šola jim je dala na voljo prostor pod novo dvorano, ki je sicer zelo prijeten, žal pa ga Ob močnih nalivih zalije voda. Izsušiti ta prostor bo zelo težko. Mladi imajo veliko volje. V njihovih prizadevanjih jih ne smemo pustiti same. Mili Rogelj
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
Veselo na počitnice "
— S tradicionalno vsakoletno prireditvijo»NASVIDENJE, ŠOLA«, ki so jo v Šmartnem izvedli dvakrat, za višjo in nižjo stopnjo, so se šmarski osnovnošolci za dva meseca odpravili na težko pričakovane počitnice. Po razdelitvi pohval in priznanj so se v kulturnem programu predstavile vse sekcije »Zvončka« in razredni pevski zbori četrtega, petega in šestega razreda ter pianistka Urška Meglic.
Uspešna sezona »Zvončka«
— Šolsko kulturno društvo »ZVONČEK«, ki deluje na osnovni šoli, je zaključilo eno svojih najuspešnejših sezon. V njem je delovalo devet skupin (trije pevski zbori, dve sekciji kitaristov, bralna značka ter pravljični, likovni in ritmični krožek). Izvršni odbor društva je ob pomoči mentorjev in razrednih poverjenikov za kulturo izvedel 35 raznih akcij, kar trinajstkrat pa so Zvončkove skupine sodelovale na priređivah izven šole. Šmarski šolarji pa močno pogrešajo lutkovni, dramatski in literarni krožek, zato bo treba tem željam v prihodnjem šolskem letu vsaj deloma ustreči. Boris Žužek
Sebastijan Žlogar in Albin Šplajt pri delu (foto Rudi Bregar)
Da bomo pravilno naslavljali pošiljke
Zadnji čas opažamo, da je čedalje več pošiljk, ki niso pravilno na--slovljene. Za kraje Ponoviče, Ustje, rjpbovica in podobno dobivamo pošiljke na PTT enoto Litija. Pošiljke prepošiljamo, vendar te pošiljke kasni jo, ker niso pravilno naslovljene.
Objavljamo kraje in PIT enote, h katerim ti kraji spadajo. Namen tega je, da pridejo pošiljke čimprej naslovniku v roke. Na vsaki pošiljki naj bi bila napisana tudi poštna številka. pxT LITIJA
61275 ŠMARTNO pri Litiji
Bukovica (Gornji Vrh), Bukovica pri Litiji, Cerovica, Črni potok, Dragovšek, Dvor pri Bo-genšperku, Gradišče pri Litiji, Gradiške Laze, Jablanlške Laze, Jablaniški potok, Jastrebnik, Javorje, Jelše, J«žce, Leskovica pri Šmartnem, Liberga, Lupinica, Mala Kostrevnica, Podroje, Preska nad Kostrevnico, Riharjevec, Selšek, Spodnja Jablanica, Ščit, Stangarske Poljane, Ustje, Velika Kostrevnica, Vintarjevec, Višnji Grm, Volčja jama, Vrata, Zavrstnik, Zgornja Jablanica.
61273 DOLE PRI LITIJI
Čepi je Dobovica hišne št. 1,, 3-7 in 14, Gorenje Jelenje, Gradišče, Hude ravne, Ježevec, Lju-bež v Lazah, Mala Goba, Prele s-je, Prevalje, Preženjske njive, Radgonica, Selce, Slavina, Spodnje Jelenje, Strmec, Suhadole, Velika Goba, Zagozd, Zavrh, Kostanjevica, Ravne nad Šentru-pertom.
61272 POLŠNIK
Borovak pri Polšniku, Dolgo brdo, Konjšica, Mamo] j od hišne št. 1-24, Preveg, Ravne, Stranski vrh, Šumnik, Tepe od hišne št. 1-4, 7-37, Velika Preska, Zglav-nica.
61277 PREŽGANJE
Dolgo btfo, Gabrje pri Jančah, Gozd-Reka, Janče, Koške Poljane, Mala Stanga, Mali vrh pri Prežgan ju, Malo Trebeljevo, Račića, Ravno brdo, Tuji grm, Velika Štanga, Veliko Trebeljevo, Vnajnarje, Volavjje, Zgornja Besnica.
61276 PRIMSKOVO
Dolnji vrh, Gornji vrh, Gradišče, Kadni vrh pri Primskovem,
Mihelca, Mišji dol, Obla gorica, Poljane pri Primskovem, Sevno, Stara gora -pri Velikem Gabru, Vinji vrh, Zagrič, 'Jezni vrh, Mulhe, Razbore.
61274 GABROVKA
Brezje pri Kumpolju, Brezovo, Brglez, Gabrska gora, Gobnik, Gornje Ravne, Hohovica, Javorje pri Gabrovki, Kamni vrh, Klanec pri Gabrovki, Laze pri Gobniku, Lukovec, Moravče pri Gabrovki, Moravska gora, Nova gora, Pečice, Podpeč pod Skalo, Tihaboj, Tlaka, Vodice pri Gabrovki.
61282 SAVA (pri Litiji)
Cirkuse od hišne št. 8-11, Leše, Mamolj od hišne št. 25-30, Mo-šenik.Ponoviče, Renke, Rovišče, Spodnji Log, Tepe od hišne št. 39-41, in šf. 5, 5a, 5b, 5c in 6, Tirna.
61252 VAČE
Boltija, Cirkuse od hišne št. 1-7, Gora pri Pečan, Kanderše, Klenik, Laze pri Vačah, Mala sela, Podbukovje pri Vačah, Potok pri Vačah, Ržišče, Slivna, Široka set, Vovše.
61270 LITIJA
Bitiče, Breg pri Litiji, Gornji Log, Konj, Podšentjur, Spodnji Hotič, Širmanski hrib, Tenetiše, Veliki vrh pri Litiji, Zgornji Hotič.
61281 KRESNICE
Dešen, Goliše, Hrib nad Rib-čami, Jesenje, Jevnica, Kresniške Poljane, Kresniški vrh, Ribče, Senožeti, Spodnji Prekar, Velika Vas, Vernek, Zalog pri Kresnicah, Zapodje, Zgornji Prekar.
PIŠE:
Mili Rogelj
SLAVJE V PODBUKOVJU
Osrednja proslava ob dnevu borca, 40-letnici Kamniško zasavskega odreda in prazniku KS Vače, je bila v nedeljo, 8. 7. v majhni vasi
Podbukovje. Združena je bila z odkritjem spominske plošče VOS Revirsko—litijskega okrožja. Vaščani so v svoji praznično
Slavja v Podbukovju so se udeležili tudi mladi pohodniki (Foto: GO)
okrašeni vasi pozdravili številne goste in aktiviste. Med njimi sta bila tudi tov. Mitja Ribičič in Vera Ribičič — predsednica okrožnega odbora OF Litija.
Slavnostni govornik je bil tov. Miro Kaplja, spominsko ploščo, ki je vgrajena na majhni gasilski orodjarni, pa je odkril tov/ Marjan Pire, predsednik odbora VOS Revirsko—litijskega okrožja. Ploščo so sprejeli v varstvo krajani soseske Podbulcovje. KS Vače je ob tej priliki slavnostno podelila pohvalo in družbena priznanja.
Prejeli so jih: Ivan Vozelj, Gasilsko društvo Vače, Alojz Urbanija, Peter Svetik in Osnovna šola Vače.
Kulturni program so izvedli: mešani pevski zbor pod vodstvom Ivana Grma, osnovna šola in mladinska organizacija na Vačah ter Godba milice iz Ljubljane.
Po končani proslavi so se vsi udeleženci zbrali na tovariškem srečanju. Spominov in dobre volje ni zmanjkalo vse do večernih ur.
V partizanski vasici Podbukovje je tovariš Marjan Pire odkril spontinsLo obeležje VOS revirsko-litijskega okrožja (Foto: GO)
Srečanja se je med številnimi gosti udeležil tudi tovariš Mitja Ribičič — Ciril, član predsedstva CK ZKJ (Foto: GO)
i
*
* ★ * * * ★ ★ ★ ★ * * ★ * * * ★ ★ * ★ ★ * ★
★
★ ★
* *
* *
★ ★
* *
Jubilejno
srečanje v Šentvidu
^ — Tretjo junijsko nedeljo je potekal v Šentvidu pri Stični 15. tabor slovenskih in zamejskih pevskih zborov, na katerem se je zbralo blizu 8500 pevk in pevcev. Iz naše občine so se tega srečanja udeležili moški zbori iz Gabrovke, Hotiča—Kresnic, Litije, Polšnika, mešani zbori iz Jev-niče, Šmartnega in Vač ter ženska zbora iz Gabrovke in Kresnic. Med dirigenti petnajstih skupnih pesmi, ki so jih zapeli vsi sodelujoči zbori, je bil tudi Janko Slimšek iz Litije.
Lutkarji med mladimi bralci
— Ob obletnici smrti mladinskega pesnika Otona Župančiča so v šmartnem in na vseh njihovih podružničnih šolah sklenili letošnje branje za cicibdnovo in Levstikovo bralno značko od I. do 4. razreda. Na zaključnih slovesnostih v Šmartnem, Štangarskih Poljanah in Veliki Ko-strevnici je zbranim značkarjem lut-kovnaskupina iz Litije zaigrala igrico o Rdeči kapici. Bralna odličja je prejelo 192 šolarjev.
Klavirski koncert na Bogenšperku
— Zadnji četrtek v juniju je Zveza kulturnih organizacij Litija priredila na Bogenšperku klavirski koncert Marije Fojkar iz Litije. V dobro uro trajajočem sporedu nam je mlada pianistka poleg svoje skladbe predstavila dela Scarlattija, Bacha, Hayd-na, Beethovna, Chopina, Griega in Križnika.
Filmski kažipot
—A vgustovski filmski spored nam prinaša ameriško srhljivko POŠASTI MORJA, angleški film VIRUS in dve vojni drami: VOJNO BREZ MILOSTI (češki) ter NA ZAHODU NIČ NOVEGA (ameriški). V septembru pa se bo v šmarskem kinu zvrstilo pet filmov, od katerih bodo štirje ameri-
ški. Kriminalki OBRAČUN PRI VELEBLA GO VNICI sledijo pustolovka DOMINIKA, DUH, KI UBIJA, kavbojka BEG NA DIVJI ZAHOD in znova pustolovka ČLOVEK PAJK PROTI ZMAJU. Spored bo sklenila zahodnonemška vojna drama o.LILI MARLEN.
Sodelovanje se krepi
— Z oživljanjem šolskih kulturnih društev na matičnih šolah in uvajanjem kulturnih dni se širi tudi možnost za sodelovanje z organizacijami, ki delujejo na področju kulture. Že pravkar minulo šolsko leto pomeni na tem področju pomembno prelomnico.
Omenjena društva so ob pomoči in sodelovanju Zveze kulturnih organizacij, Zavoda za izobraževanje in kulturo ter Matične knjižnice Litija izvedla bogat program, kije vključeval srečanje mladih likovnikov v domu Tišje v Črnem potoku, izvedbo male novinarske šole, skupni prireditvi vseh matičnih šol ob 8. februarju in dnevih šol, občinsko revijo šolskih pevskih zborov in sodelovanje na področni reviji v Hrastniku, srečanje s pisatelji kmetiških povesti, sklepnjj prireditev ob izteku branja za Levstikovo in Bevkovo bralno značko, organizacijo dveh gledaliških gostovanj za šolarje, obisk predstav X VI. revije lutkovnih skupin Slovenije v Cunkar-jevem domu v Ljubljani in skupno načrtovanje prireditev med zimskimi in letnimi počitnicami.
Tudi v prihodnjem šolskem letu bodo s temi akcijami nadaljevali, nameravajo pa uvesti še nove dejavnosti in povezati šole pri organizaciji skupnih kulturnih dni.
Letni nastop
mladih glasbenikov
— V dvorani na Stavbah so se nam ob izteku šolskega leta predstavili učenci litijske glasbene šole. Dve točki so izvedle gojenke baletnega oddelka, nato pa so se zvrstili posamezniki, ki se učijo klavir, harmoniko, klarinet, flavto in trobento; uro in pol trajajoči spored je zaključil harmonikarski orkester pod vodstvom Jožeta Dobrav-ca.
.. Boris Žužek
• LITIJSKA EKIPA DRUGA V TEJ SEZONI:
Oddaj »Spoznavajmo svet in domovino« ni več
Po 26 letih oddaj Spoznavajmo svet in domovino (SSD) se ta zabavnoglasbena radijska oddaja poslavlja. V teh letih se je pred mikrofoni zvrstilo lepo število voditeljev oddaj, mladih tekmovalcev, ki so hrabro in športno odgovarjali na včasih zelo težka ■ in zapletena vprašanja, solistov in glasbenih skupin, katerim je često prav ta oddaja pomagala k uspehu, humoristov, igralcev in drugih znanih sodelavcev.
»Oddaje SSD so bile zadnje med tistimi, v katerih so se vrsto let preizkušali in kalili mladi solisti in ansambli in so jim bile odskočna deska za uveljavljanje v glasbenem svetu,« je ob zadnji oddaji, kjer smo se pomerili Liti-jani in Bežigrajčani, dejal Lado Leskovar.
Litijanismo v zadnji sezoni dosegli svoj največji uspeh. Šele v finalu so nas premagali mladi Bežigrajčani. Kljub temu, da je bilo vloženega mnogo truda v priprave, ni bilo nikomur žal, da smo tudi Litijani sodelovali na oddajah. V zadnji sezoni smo tako
zbrali 41 točk, ob podatku, da je vsaka točka vredna 120 starih tisočakov, pa si lahko predstavljamo, kako dobrodošla so bila ta sredstva pri delu občinske konference mladine. V tej sezoni smo svet in domovino spoznavali Danica Ocepek kot vodja ekipe, Neli Vozelj, Rudi Bregar, Jani Jerant, Zlato Žlabrovec, Hugo Baus, Bojan Kozlevčar in še mnogi drugi so pomagali.
Ob slovesu oddaj SSD sta kul-turnozabavni program ljubljanskega radia in občinska konferenca ZSMS Litija pripravila
Nič več na tesnem
V litijski Matični knjižnici, ki deluje v okviru Zavoda za izobraževanje in kulturo, so konec junija odprli nov mladinski oddelek. Preureditev, ki je stala 320.000 dinarjev, se jim bo gotovo obrestovala, saj so s tem zelo razbremenili druge prostore. Pa tudi otroci bodo knjige laže izbirali, ker so police dovolj nizke. Romana Špende
zaključno prireditev, ki je bila konec maja v dvorani na Stavbah. Na oddajo so povabili skorajda vse, ki so v teh letih sodelovali in' pomagali pri urejanju oddaj. Program je bil glasbeno obarvan, nastopili pa so znani voditelji, kot
so Rado Časi, Menči Klančar, Monika Glavič, Radovan Kozmos, Janez Dolinar in Alenka Hdfferle, ki so obujali spomine, glasbeni solisti Oto Pestner, Majda Sepe, Romana Ogrin, skupine 12. nadstropje, novo-goriški Avtomobili, Kočevski medvedi, NewSwingquartet, Epitaf, igralca Tone Gogala in Zvone Hribar, ki sta 'maloštevilnim poslušalcem v dvorani in verjetno večjemu številu doma pred radijskimi sprejemniki prebrala aforizme Beograjčana Dušana Rado-viča, svetovno znani operni pevec Ladko Korošec s harmonikarjem Milanom Stantetom ter seveda dolgoletni urednik oddaj SSD Jurij Holly.
Verjetno bodo poslušalci, ki so redno spremljali oddaje SSD bodisi v dvoranah širom po Sloveniji in tudi v zamejstvu bodisi doma ob radijskih sprejemnikih, oddaje pogrešali. Namesto teh pa bo radio že jesenit ponudil novo oddajo Trije na vrhu, na kateri pa bodo lahko nastopili vsi, ki bi se radi izkazali v kvizovskem tekmovanju.
\
Tekst in foto: RUDI BREGAR
PORT
REKREACIJA
Nogomet je tudi za ženske
Zadnji junijski petek naj bi bil v Litiji v znamenju nogometa. Nogometne tekme je preprečilo deževje, tako da je bila odigrana le tekma med žensko in moško ekipo OK ZSMS Litija. Zmagala so dekleta, s te tekme pa je tudi naš posnetek'. Tekme so prestavili na 6. julija. Najprej so se pomerili brigadirji in ekipa OK ZSMS Litija, tekma pa je bila zelo izenačena in šele po streljanju enajstmetrovk so zmagali »občinarji«. V spektakularni tekmi med moškimi in ženskami pa so se hoteli fantje z zvezanimi nogami oddolžiti za poraz pred enim tednom, vendar jim to ni uspel«. Rezultat je bil neodločen 3:3. Nato pa je bila še tekma med ekipo občinske konference ZSMS Litija in ekipo Torkovega glasbenega magazina, ki se je končala z rezultatom 1:4.
Tekst in foto: Rudi Bregar
Posnetek z junijske tekme med žensko in moško ekipo (foto: Rudi Bregar)
5:4 za »Zlato selekcijo«
Prejšnji mesec je v naši občini gostovala zlata selekcija, to so najbolj znani sedanji in bivši slovenski športniki državni reprezentanti, ki so nastopali na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Sedaj za zabavo igrajo mali nogomet, vendar pa to ne zabava samo njih, ampak tudi številne gledalce, ki obiskujejo njihove tekme.
V naši občini se je zlati selekciji na rokometnem igrišču v Šmartnem soperstavilo kar 25 nogometašev, razdeljenih v tri moštva, ki so igrala vsaka po eno tretjino, ki je trajala 20 minut. V prvi tretjini-so igrali direktorji in občinski funkcionarji in ta del tekme izgubili s 4:1. Za zlato selekcijo je dal tri gole Bojan Križaj, enega pa Miro Cerar, za našo ekipo pa Vid Praunseis. V drugi tretjini so se zlati selekciji zoperstavili litijski obrtniki in to tretjino odločili v svojo korist. Rezultat je bil 2:1 oba gola pa je za obrtnike dosegel bivši igralec Olimpije Darko Do-' madenik, za zlato selekcijo pa je bil uspešen prav tako nogometaš Olimpije Dragoslav Bečejac. V zadnji tretjinfrso igrali člani SD Usnjar, ki so ta del tekme z golom Juvančiča dobili z 1:0.
Tako je bil skupeh rezultat 5:4 za zlato selekcijo, ki se je gledalcem predstavila z nadvse imenitno zasedbo, saj so v moštvu igrali tudi Bojan Križaj, Boris Strel, Miro Cerar, Branko Oblak, Radosav Bečejac, Oto Giaccomelli, Franek Klemene, Cveto in Janez Pavčič, Tone Fornezzi-Tof, Janez Petrač, Štefan Seme in drugi. Tekmo je sodil Janez Hočevar-Rifle, ki je v odmorih številno publiko tudi imenitno zabaval. Njegov »Švejkov kabaret« je razpoloženje gledalcev dvignil na nivo splošnega in nepretrganega smeha. V obeh odmorih je nastopila tudi plesna skupina »Krik«, ki je zlasti moškemu delu gledalcev vzela sapo.
Tekmo si je ogledalo 800 ljudi, tribuna rokometnega igrišča RK Usnjar je bila pretesna za vse ljubitelje športa. Dohodek od prireditve, je bil namenjen Zvezi paraplegikov Slovenije.
Tine BRILEJ
ROKOMET
Prvi dve tekmi doma
Nova I. republiška rokometna liga za moške bo v tekmovalni
GLASILO OBČANOV
Ustanovitelj: občinska konferenca SZDL Litija.
Glavni .urednik: Miro Kaplja. Ureja uredniški odbor: Jože Se vijak (odgovorni urednik), Mija Ber-nik, Andrej Kralj, Franc Komar, Mojca Lebinger.. Franc Mali st., Slavko Ro-kavec. Boris Žužek, Jelka . Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbo.r Delegatskega obveščevalca: 1"in3 Brilej (odgovorni urediiik),Mari Merzel, Vid Praunseis, Koža Urbane.
Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago PečenJk. Priprave r-» Jisk: IBM — Dnevnik.
Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Pannova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v cbčkii brezplačno na dom.
: V....-,.\v.: v*; ->'■:■-;..:*;>w-?i
ŠPORT
REKREACIJA
Nov trener RK Usnjar
Ker dosedanji trener članov RK Usnjar Jani Peterlin nima več časa opravljati tako zahtevnih nalog, kot je treniranje ekipe v I. republiški ligi, bo prvo moštvo Usnjarja v sezoni 1984-85 treniral Dušan Kokalj iz Krškega, ki je bil prej trener članov RK Krško, pred tem pa je treniral Lipo iz Ajdovščine.
Zadnje in prve tekme v dvorani
Zadnji jesenski koli v I. republiški rokometni ligi in prvi spomladanski koli bodo klubi morali igrati v dvoranah, saj tedaj vremenske razmere ne dovoljujejo več igranja kvalitetnega (in varnega) rokometa. Pri RK Usnjar še ne vedo, kje bodo igrali te tekme. V poš-tev pride Ivančna gorica ali Trbovlje. Vsekakor pa bodo v klubu zaradi tega imeli mnogo več stroškov in manj prihodka od vstopnine gledalcev.
Kdo bo igral v I. republiški ligi?
V tekmovalni sezoni 1984-85 bodo v prvi republiški rokometni ligi nastopale naslednje ekipe: Šoštanj, Jelovica, Škofja Loka, Astra Jadran Kozina, Inles Ribnica, Lipa Ajdovščina, Usnjar Šmartno pri Liti ji, Mokerc KIG Ig, Ponikve, Jeklotehna Izola, Krško in prvouvrščeni ekipi iz kvalifikacij (Peko Tržič, Minerva Žalec, Ormož, Črnomelj).
Prvak lige bo igral kvalifikacije za vstop v II. zvezno ligo—zahod, zadnje tri ekipe pa bodo izpadle iz lige.
Tine BRILEJ
sezoni 1984-85 izredno močna, saj bodo v njem razen Kolinske Slovana in Aera Celje igrali vsi najboljši slovenski klubi.
Usnjar, republiški prvak 1983-84, bo prvi dve koli igralna domačem igrišču. V prvem kolu 8. septembra ob 18.30 bo igral z drugouvrščeno ekipo iz preteklega prvenstva, Mokercom KIG, nato pa 15. septembra prav tako doma z Astro Jadranom iz Kozine. V tretjem kolu bo Usnjar gostoval v Izoli pri Jeklo-tehni, zadnjo soboto v septembru pa se bo spet doma pomeril z eno izmed ekip, ki bodo igrale v kvalifikacijah za I. republiško rokometno ligo.
v
Spende v Aero?
Karlo Spende, levoroki zunanji igralec RK Usnjar, je zaprosil za izpi-snico iz kluba, ker želi prestopiti k drugoligašu Aeru Celju. Ker mu RK Usnjar ni izdal izpisnice, je vložil pritožbo na Rokometno zvezo Slovenije. V RK Usnjar menijo, da ima Spende vse pogoje za igranje rokometa v kvalitetnem tekmovanju pri RK Usnjar, torej v domačem kraju, kjer je doslej uspešno nastopal in se prebil tudi v .nladinsko reprezentanco SR Slovenije.
ATLETIKA
Republiški »Kros Dela« bo oktobra v Litiji /
Doslej največja množična športna prireditev v Litiji bo oktobra, z izvedbo republiškega »Krosa Dela«. Sodelovalo bo 65 reprezentanc vseh slovenskih občin, in sicer v 15 kategorijah. Organizacijski odbor računa na udeležbo prek 3000 tekačev.
Poseben organizacijski odbor pri TVD Partizan Litija, ki ga vodi Jože Mirtič, je doslej že opredelil vse organizacijske naloge, ki so potrebne za izvedbo te zahtevne prireditve. Kros bo potekal na travniku pod Ježo, kjer bo izpeljana 100 m dolga krožna steza, na kateri bodo tekli tekači v kategorijah od mlajših pionirjev in pionirk, ki bodo tekli na 100 ni, pa do članov (5000 m) in veteranov. Tekli bodo tudi pripadniki JLA.
Kros Dela bo za Litijo nedvomno velika preizkušnja. Poleg organizacijskega odbora se bodo v organizacijo vključile še mnoge druge organizacije in občani. Še posebno vlogo bodo pri tem imeli gostinci, saj bo gostoljuben sprejem vseh številnih gostov in čim boljša gostinska ponudba gotovo pustila pri udeležencih močan vtis. Zato organizator pričakuje od vseh občanov Litije in Šmartna ter okolice, da bodo vse goste — tekače, trenerje in spremljevalce čim lepše sprejeli ter poskrbeli, da se bodo tega dne v našem mestu vsi čim lepše počutili in domov odnesli najlepše spomine na Litijo.
SODELUJTE Z NAMI
{ V septembrski številki Glasila občanov bomo ob-I javili vse podrobnosti v zvezi z republiškim finalom j »Krosa Dela«. Med drugim tudi točne pričetke posameznih tekov, navodila za gledalce (prostori za gledalce, parkirni prostori, gostinska ponudba itd).
Tine BRILEJ
J
Zakaj tako, ali kdaj bo avtobusna postaja?
V Litiji nimamo avtobusne postaje, zato je gneča pred restavracijo Pošta, ki jo prikazujejo naši posnetki, vsakdanji priz»r. Kljub temu da so prejšnji mesec sveže začrtali avtobusno postajališče, neodgovorni lastniki motornih vozil parkirajo kjerkoli in s tem ovirajo nemoten avtobusni promet. Najslabše je ob konicah, ko se dogaja, da nekateri parkirajo kar sredi ceste in s tem onemogočijo promet. Pri tem pa se lahko mirno vprašamo, kako je s poznavanjem cestnoprometnih predpisov in kako to prometno vozlišče
nadzirajo organi javne varnosti. Avtobusi zdaj ustavljajo kar sredi ulice. Predstavljajmo si starejše hudi, kako težko se povzpnejo v avtobus.
Zadnje čase se precej govori o gradnji avtobusne postaje v Litiji. Bo na desnem bregu Save pred črpalko, na levem bregu pod nadvozom ali kje drugje? O tem bi veljalo razmisliti. Eno pa velja: v Litiji nujno potrebujemo avtobusno postajo.
Tekst in foto Rudi Bregar.
^MN«MiaNMMnwnaasnan
Mar je to nepismenost v poznavanju cestno-prometnih predpisov, da je spaček parkiran kar sredi ulice?
Voznik stoenke je pozabil, da je to prostor za avtobuse
Taksna gneča je ob konicah pred »Pošto« vsakodnevni pojav
Ob konicah je nemoten avtobusni promet onemogočen
»Majhni« se nočejo umakniti pred »velikimi«, čeprav je prostor slednjim namenjen (foto: Rudi Bregar)