Naročnina Ljudskega tednika se plačuje:
za STO in Italijo pri upravi v Trstu ul. S. Frančiška 20
za cono B pri Centru tiska v Kopru.
za Jugoslavijo pri ADIT-u v Ljubljani, TyrSeva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, N. 6 - 1 - 90603 - 7 Cena listu: lir 20. — din 15. — v Jugoslaviji in din 12 v coni B.
JlfeLlJ
CENA 20 lir.
Poštnina plačana v gotovini.
TRST 27. jan. 195©
LETO PETO številka 201
Spedizione in abb. post. II. gruppo
Uredništvo Ljudskega tednika:
Trst, ul. Montecchi 6-II. Rokopise pošiljati na naslov u-redništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo. Vse ostale dopise administrativnega značaja Je treba pošiljati na Upravo listov Založništva tržaškega tiska v Trstu, ul. S. Frančiška 20.
«»OMENIK PADLIM PARTIZANOM V VELIKEM REPNU
<P0t« MO«»«*»,
2 mnni-nmt	Politični obzornik

Myron Taylor, osebni zastopnik Trumana pri Vatikanu, je podal ostavko. Pravijo, da je bil vzrok ostavke nasprotje med ameriško zunanjo politiko in Vatikanom glede notranjih italijanskih problemov. Ameriški veleposlanik v Rimu je bil poklican v Washington na poročanje.
Grčija ia Italija sta povišali svoja poslaništva v veleposlaništva.
Socialistična stranka Japonske se je razdelila na dve novi stranki.
Vzhodna Nemčija je priznala ZSSR in Poljski polno pravico za reparacije — v «mejah možnosti®.
Demokratične organizacije vsega sveta so protestirale pri indijski vladi zaradi smrtnih obsodb proti 108 kmetom v Hayderabadu.
2-5*8 japonskih vojnih ujetni kov se vrača jz ZSSR. Ujetniki so precej izčrpani.
Podpredsednik vzhodnonemške vlade Nuahke je izjavil, da ZSSR nima namena skleniti ločene mirovne pogodbe z vzhodnonemško vlado.
Francoski vojni Invalidi so zahtevali pred poslopjem francoskega finančnega ministrstva povišanje invalidnin.
V Italiji je bilo lani 848 stavk, v katerih je sodelovalo 3 milijone delavcev.
Sedem Izraelskih ministrstev se je že preselilo v Jeruzalem. V Tel Avivu so ostali samo še zunanje ministrstvo, kabinet predsednika viade in nekaj uradov.
Republiški svet je začel razpravo a francoskem proračuna. Pet-sche je imel ob tej priliki gsvor, v katerem je opozoril republiški svet za znižane postavke v proračunu. Pozval ga je, naj odobri proračun, kakor ga je že odobri-I la narodna skupščina.
Tudi v vzhodnonemški republiki bodo zopet uvedli smrtno kazen.
Spor med ZDA In Bolgarijo se Je zelo zaostril. Zato pričakujejo prekinitev diplomatskih odnosov med obema državama.
Finska Je odgovorila na sovjetsko noto z dne 31. IZ lanskega leta. Finska vlada pravi v svojem odgovoru, da je 56 oseb, katere je ZSSR označila kot vojne zJo-čince, zbežalo s Finske.
Egiptska vlada je napovedala cenzuro za vse časopise, ki gredo v inozemstvo.
Valitve v Grčiji so prestavili z 9. februarja na 5. marec.
Abesinski zastopnik pri podkomisiji OZN, ki je te dni zasedala v Genevl in razpravljala o pogojijj zaupne uprave Italije v Somaliji, je umrl. Tesal Tegan je umrl zaradi srčne slabosti. Pred tem je podo<R>or odobril sporazum o italijanski upravi Somalije. Kakor poročajo, bi morale italijanske čete odpotovati že v petek v Somalijo, ker bi jim pozneje deževna doba Izkrcanje precej časa ovirala.
! V Parizu se je pričela že druga konferenca strokovnjakov Franclje, Italije, Belgije In Lu.xeml>ur_ ga z nalogo, da izvede priprave za ustanovitev gospodarske pokrajinske skupine, Imenovane «FL ntbel». Prva konferenca jeseni se Je končala z neuspehom. Konferenca je tajna. Pravijo, da imajo strokovnjaki pri razgovorih velike težave. Holandija se namreč zavzema za vključitev Zapadne Nemčije v to gospodarsko zvezo, druge države pa so proti. Na drugi strani smatrata Francija in I-talija, da se ne moreta odpovedati uvoznemu kontlngentiranju in da ne moreta zmanjšati carin.
De Gašper; še vedno sestavlja svojo vlado. Kaže da bo sestavlje-na iz dnnokristijansRe, soglio. ve In liberalne stranke.
Holancem ne diši z: pustiti Indonezije. Te dni Je njihov «begunski» kapetan Vesterling s svojimi možmi zasedel Bandung. Indonezijska vlada je odkrito obtožila Holandce, da so podpirali Vester. Unga z orožjem ia materialom. Po Intervenciji indonezijske vojske se je moral Vesterling umakniti.
ZSSR PRIPRAVLJA TEŽAVE mladi kitajski republiki
Sovjetska zveza je dosedaj zapustila delo 7 odborov OZN, kar je napravilo v Lake Successu zelo neugoden vtis. Opazovalci se sprašujejo, kako da se je šele sedlaj ZSSR spomnila, da je že davno priznala kitajsko ljudsko vlado, pa je vendar šele sedaj nastopila proti nacionalističnemu delegatu. To dejstvo vzujq pomisleke proti načelnosti sovjetske delegacije. Opazovalci spravljaj^ to dejstvo v zvezo s posebnimi interesi ZSSR do Kitajske. Prihajajo do zaključka, da je bojkotiranje OZN samo ena od oblik zaostritve odnosov med mlado kitajsko republiko in zapadni-mi silami. Pravijo, da bi bila ZSSR dosti bolj napredna, če bi borbo za novo kitajsko predstavništvo v Združenih narodih nadaljevala v sami organizaciji OZN in r>e v njenih orga. nlh. Sovjetskemu zgledu so sledile tudi vzhodnoevropske države, kar dokazuje, da se ne ravnajo po načelih mednarodnega sodelovanja, temveč samo po navodilih ZSSR.
O tej zadevi je razpravljal tudi Trygve Lie na tiskovni konferenci. Dejal je, da je ZSSR spravila OZN v največjo krizo v njeni zgodovini «Zdi se mi, — je dejal Trygve Lie — da akcije Združenih narodov še nikoli niso padle tako, kot zdaj. Prepričan pa sem, da se bo to stanje izboljšalo in da se bomo znova dvignili na višino, ki bo v očeh preprostih ljudi v svetu utrdila vero v Združene narode». In dalje: «Naj bo izid tesa spora kakršen koli, prva skrb vseh članic mora biti, da omogočijo tej organizaciji nemoteno izvrševanje svojih funkcij». Dejal je tudi, da utegne biti zaradi te krize v kratkem sklicano izredno zasedanje Generalne skupščine.
Imenovan Je bil delegat Mi Kitajske pri OZN
Vlada LR Kitajske je poslala noto predsedniku glavne skupščine in tajniku OZN. Nota je datirana z 19. januarjem. V njej je kitajski zunanji minister prosil za skorajšen odgovor v naslednjih vprašanjih; i. Kdaj bo izključena nacionalistična delegacija iz OZN in Varnostnega sveta; 2. Kdaj bo mogel legalni zastopnik LR Kitajske prisostvovati pri delu OZN.
LR Kitajska je imenovala za svojega stalnega delegata pri OZN Can Ven-tiena, ki je član CK KP Kitajske in njenega politbiroja. Dalje je tudi član stalnega odbora severovzhodnega urada CK KP kitajske In član severovzhodnega sveta ljudske
vlade. Can Ven-tien je študiral v Kaliforniji. Clan partije je od leta 1925 in se je tudi udeležil «dolgega pohoda». Od leta 1937-41 je bil glavni tajnik KP Kitajske.
LR Kitajske priznala vlado Vietnamske demokratične republike
Cu En-laj, kitajski zunanji minister, je poslal zunanjemu ministru Hoči-minhove vlade, pismo, v katerem javiju, da je LR Kitajska priznala vlado Vietnamske demokratične republike kot edino zakonito predstav nico vietnamskega ljudstva.
To priznanje so sprejeli v Parizu kot strelo z jasnega neba. Maoce-tung jih je na vsak način prehitel, ko so oni upali, da bo Anglija priznala Bao-Daja, vietnamskega cesarja, ki tam «vlada» že devet mesecev, ne da bi sklical parlament, ki ga niti še ni priznal. Francoski listi niso o tej zadevi dosti pisali.
V Angliji so bili tudi presenečeni. V Londonu priznavajo, da je na jugovzhodu prevzel Iniciativo Maoce-tung. Ker je Anglija priznala Mao-cetunga, bi mogla nastati med njo in Francijo resna nasprotja. Anglija je menda nekoč že obljubila, da bo priznala Bao Daja, Francija pa, Maoce-tunga. Indija se je postavila v Colomba proti priznanju Bao Daja. Prav tako sta iznesli svoje dvome tudi Av-stralja in Nova Zelandija. Skratka nastale so nove komplikacije!, ki jih v Colomba niso predvidevali... Približno enak položaj je v Washing-tonu.
Pred osvoboditvijo Haitiana ia Forooze
Kitajska narodnoosvobodilna vojska se resno pripravlja na osvoboditev otoka Haitiana. Na polotoku Liučau, ki je oddaljen 20 km od otoka, postavljajo težko topništvo, ki bo varovalo tete pri izkrcanju na Hainanu. Kakor poročajo iz zanesljivih virov, je prvi poizkus
izkrcanja 11, januarja uspel. Tedaj se je izkrcalo 20.000 partizanov, ki so se takoj umaknili v oore, od koder napadajo kuomintangove čete.
Kot vse kaže, je pričakovati pričetek bojev za osvoboditev Formo-ze konec februarja in v pričetku marca. Takrat bodo prenehali zimski vetrovi in nastopili bodo dnevi z gosto pomorsko meglo. Nacionalisti imajo na razpolago na terr. otoku 300-40Q tisoč mož, ostankov svoje poražene armade. Imajo okrog 250 letal in 10 rušilcev. Ker je formoški preliv Urok okrog 200 km, pričakujejo, da se bodo Maoce-tungove čete izkrcale preje na Ribiških otokih, da si ustvarijo most preko katerega bodo prešit na Formoso.
Ker ima Formaza zelo dolgo obalo, katero je težko braniti, je verjetno, da ljudska armada ne bo imela posebnih težav pri izkrcanju.
Mai »sirijsko paiola ša talno t iaslaja
Veleposlaniki ZDA, Anglije in Francije so poslali namestniku sovjetskega zunanjega ministra Grotr.iku demaršo v zvezi z zastojem razgovorov štirih o avstrijski mirovni pogodbi, Ker so zastala pogajanja, ni pričakovati, da bi te velesile sklenile ločeno mirovno po. godbo z Avstrijo.
V torek je bila 249. konferenca za avstrijsko mirovno pogodbo. Trajala je eno uro. Na njej so odločili, da bo 250. konferenca 15. februarja, razen če se ZSSR ne pogodi prej z avstrijsko vlado glede vprašanj avstrijskih dolgov.
Medtem je prispel v London nepričakovano tudi avstrijski zunanji minister Karl Gruber. V Londonu menijo, da zahteva ZSSR pred dogovorom o dol-
„ i^ormauzacif a
déosov med ZDA in Francom
Po izjavah ameriškega zunanjega ministra, so ZDA pripravljene na «normalizacijo» diplomatskih odnosov s Francovo Španijo. Kot je znano, je OZN izglasovala leta 1946 resolucijo, ki je svetovala članicam OZN, naj prekinejo diplomatske odnose s Frankom. ZDA bon do poslale y Španijo svojega poslanika, prav tako bodo pa tudi sprejele španskega poslanika v Wa-shinetonu
Tt> so posledice obiskov ameriških odposlancev in senatorjev pretekle jeseni v Španiji. Tam so se s Francom pregovarjali za pogoje, pod katerimi bi Španija pristopila k Atlantskemu paktu; Po tej «spremembi» ameriške politike fei je v nasprotju z odlokom glavne skupščine OZN. vidimo da jc bil prvi pogoj, ki ga je 'postavil Franco: «tnonnalizsacija diplomatskih odnosov».
O tej odkriti spremembi ameriške politike do Španije je dal nekaj izjav Alvaro de Ailbomoz, predsednik demokratične ilpamkle vlade. Dejal je, da je polno nasprotij v Achesonovem opravičilu, ko je dejal, da s tem svojim ravnanjem ZDA «ne bodo niti podpi-raže niti odobravale Francovega režima». Ta nova američka «španska» politika ima za namen gospodarsko podreditev Spia nije in je v nasprotju s politiko evropskih držav, ki odlanjajo franki-stiino Španijo.
Zaključil je z Besedami: «Ta o» brat ameriške politike je velika napaka. To napako moremo prišteti k tistim, ki jih je ameriška zunanja politika zagrešita po Rooseveltovi smrti in je še večja ka? zadnja na Kitajskem».
govih avstrijska zagotovila, po katerih bi sc vpliv zapadnih sil na Avstrijo po zaključku mirovne pogodbe In odhodom čet, ki sledi 90 dni po ratifikaciji pogodbe, zmanjšal na minimum.
Pred 110170 oboroževalno tekmo
V ZDA pripravljajo vodikovo bombo, ki bo tisočkrat jačja od atomske
«Denacifikaciia»
▼ Zahodni Nemčiji
Sef wii rtemberško-badenske državne policije Kan Hoffmeister je pred kratkim štiri ure pojasnjeval novinarjem veliko denocifika-cijsko afero, v katero s© zapleteni ministrski predsednik, šef denacifi. kacijskega sodišča in številni drugi uradniki dežele Wùrtemberg-Saden,
V afero, ki je v tem, dp so izda-lah denacifikacijske dokumente prati plačilu, so zapleteni mnogi prejšnji nacionalsocialisti, ki so deloma med seboj v sorodstvu. Sredi afere stoji posrednik po imenu August Meyer, fr je sprejemal podkupnino. Policijski še) Hoffmeister je omenil primer lastnika tovarne tovornih voz Karla Kaebltfa, ki je izročil Meyer ju 16.500 mark', da bi pospešil denacifikacijo njegovega zeta. Ta zet je bil na Poljskem v preiskovalnem zaporu, ker je slabo ravnal z ljudmi na prisilnem delu in ga je sedaj po posredovanju ministrskega predsednika ReinhoU da Maierja sodišče Za denacifika-cijo oprostilo. Kakor je izjavilo sodišče za denacifikacìjo Wuertem. berg-Baden. je bil izpuščen zaradi zvez v Svici.
Afera je prišla na dan konec novembra, ko jo je prejšnji državni komisar beguncev Ernst Stockinger spravil pred ameriške oblasti, ker so se nemški uradniki branili vzeti stvar v roke. Državni šef de-nacifikacije Kan Stroehle prizna, da je bil o zadevi obveščen, ag pa ni polagal važnosti na Stockinger-jdve informacije, ker je imel Stockinger ja za človeka, ki rad toži. Policija je dalje izjavila, da se vse glavne osebe, ki so vpletene v škandal, zaprte. Doslej je le nek May er je v. uradnik vse priznal.
«Vedno lepše bo na tem Svetu!» Tako smo si mislili, ko smo pred štirimi leti in pol zvedeli, kaj vse more narediti atomska energija. Poglejte: samo za poizkus je padla atomska bomba na Hirošimo, pa je bilo v trenutku 75.000 ljudi mrtvih, približno toliko invalidov itd. Mislili smo si še naprej: Kaj bo mogla narediti ta čudovita sila, če jo bi uporabili v miroljubne namene. Gonila bi ladje, skrbela za toploto, celo cvetlice bi lepše cvetele. Ar tomska energija bi postala skrbna mati vsega človeštva.
Toda stvari so ostale, kjer so bile pred štirimi leti in pol. Gradili so nove tovarne za to smrtonosno orožje in niso premišljevali dosti o tem, kako bi atomsko silo uporabljali v človečanske namene. Ko so se Američani prepričali, da je p ZSSR padla tudi atomska bomba, ki ni bila ameriškega izdelka, je vse kazalo, da gl ZDA z lažjim srcem pristale na mednarodno nadzorstvo nad atomsko energijo.
Sedaj pa je prišlo drugo presenečenje. Pripravili so načrte za drugo bombo, za katero pravijo, da je bila «klasična» atomska bomba modela Hirošima, pravi smrkavec proti njej. To je vodikova bomba, ki zaleže za 1000 atomskih bomb. Bomba iz Hirošime je širila smrt in razdejanje na prostoru S km2, vodikova bomba pa bo storila isto na prostoru velikem 400-600 km2. To je približno toliko, kot je velik otok Malta.
Toda pri vsej stvari je veliko vprašanje. Vse kaže, da so tudi Sovjeti mislili na to. V Ameriki pravijo, da ZSSR pozna skrivnosti vodikove bombe. Zdaj bo torej nastalo vprašanje, če se sploh splača delali take bombe, če imata obe strani načrte zanjo.
Cela stvar zahteva določenega raz. ooja. Znano je samo to, da »e je Truman sestal ta teden s svojim vojaškim štabom. Od njega je hotel slišati mnenje, nakar bi se šele odločil. Proizvajanje vodikove bombe ni majhna stvar. Zgraditev to-
varn, ki bi bile za to potrebne, bi stala približno 3 milijarde dolarjev, kar danes za Ameriko ni majhna stvar, posebno če je zvezana z rizikom, da bi tudi ZSSR naredila tako tovarno. Stroški za atomsko bombo so znašali samo pol milijarde dolarjev. Toda misliti si moramo pri tem, da so takrat Američani prediridevali svoj dolgoletni patent v izdelavi atomske bombe.
Računati moramo tudi na to, da ima Truman pri «problemu vodikove bombe» še druge pomisleke. Kmalu bodo volitve za parlament in senat. Javno mnenje ne bi v tem trenutku pozdravilo nove tekme v oboroževanju. Z druge strani pa
je v Ameriki apažati povečanje o-pozicije, ki zahteva mednarodno nadzorstvo nad atomsko energijo, To opozicijo vodi bivši voditelj komisije za atomsko energijo David Lilienthal skupno z znanstveniki in atomskimi strokovnjaki.
Na sestanku, ki smo ga omenili je Lilienthal, kot vse kaže, ostre nastopil Omarju Bradlegu, ki je v generalnem štabu zagovornik agresivne politike. Lilienthal je tudi dejal, da je njegov namen, ko bo popolnoma razrešen svojih funkcij v komisiji za atomsko energijo, pričeti pravo «križarsko vojno» proti atomski bombi in tekmi v oboroževanju, skupno s strokovnjaki v atomski energiji. Grozil je tudi, da ima za seboj tudi verske kroge v ZDA. Lilienthal je tudi dejal, da bi sc morale Z.PA preje posvetovati z Anglijo in Francijo. Prav tako jc tudi pokazal, da bi ameriški zgled kaj lahko potegnil ZSSR za seboj.
Kot vidimo, obstoje danes pogoji, ki bi lahko pripeljali do zadovoljive rešitve v. problemu atomske e-nergije. V kolikor bo v tem smislu zmagala tudi zdrava posnet, pa, bomo videli v bližnji bodočnosti.
Atomska bomba torej ni bila dovolj! Sedaj govore o tisočkrat močo citi
vodikov 1 bombi
i » u d s K i TEDNIK
3
PROCES U BRESCII
POTRJUJE OPORTUNIZEM ITALIJANSKE KP
Mesto Brescia je bilo preteklih štirinajst dni prfzorišče pomembne, ga procesa, ki so oa Pa nekoliko potisnili v ozadje krvavi dogodki v Modeni in kriminalistični proces proti morilki Rinj Fort v Milanu. Proces v Brescii bi prav za prav moral biti v Vidmu, pa 50 sklenili, da vse skupaj prenesejo na bolj •nevtralen teren». Dogodek, 0 katerem bi imelo soditi porotno sodišče v Brescii, se je namreč dogodil v Benečiji nad Čedadom.
Sedemindvajset obtožencev je ose te dni sedelo pred porotniki v Brescii, medtem ko jih je ostalo še lepo število, ki jih oblasti niso mogle zaslediti. Nekateri teh obtožencev sede v zaporu že dve leti in pol, nekateri pa so se predstavili sodišču tik pred pričetkom procesa, da bi se stvar tudi glede njih razčistila in bi se pokazalo, da niso ničesar krivi. Obtoženci morajo odgovarjati za dogodek, ki se je izvršil na Porztisu v Benečiji 7. februarja 1945. Tedaj je skupina garibaldincev zajela kakih dvajset pripadnikov «odporniške» skupine Osoppo. Od teh so bili poveljnik, bivši italijanski kapetan De Grego-ri-Bolla, ter njegov namestnik Enea in še neka ženska ustreljeni. Ostale so odvedli, vendar so jih pozneje tudi večino postrelili.
To vojni so tisti, ki so ali ušli, ali pa jim je biloprizaneseno,pričeli spravljati ves ta- dogodek pred sodišče. In čeprav bi se o tem dogodku lahko bolj stvarno lahko govorilo že prej, ko je vse bilo še v bolj živem spominu, je s spretnim zavlačevanjem prišlo do procesa šele sedaj, ko je vse ozračje za proces proti garibaldineem že mnogo bolj ugodno, ko lahko vsakdo, pa naj pripada navadnemu občinstvu ali je odvetnik ati pa piše o procesu v časopisih, mirno govori o obtožencih (ne da bi jim krivda že dokazana) in o garibaldincih sploh kot o zločincih, V Italiji se ,	z. malimi izjemami skoraj vse
i easupittj,, razpisalo v tem smislu:
; ; da so namreč zločinci-garibaldinci pobili junake, ki so stali na bra-jeniku domovine. Italije. In pri tem povzdigujejo veličino «heroja Bol le», da bi še bolj poudarili okrutnost in krivičnost zločina. Pri tem se nihče ne omejuje na dogodek na Porzusu, temveč vsi vse posplošujejo, češ takšno je bilo pač nasilje garibaldincev, ki so v teh krajih sodelovali s Slovenci, izvajali jugoslovansko propagando in delali celo za odcepitev italijanskih pokrajin k bodoči Jugoslaviji, Bili so torej ljudje, ki so v službi Jugoslovanov izvajali nasilje nad tistimi, ki so sc iz najčistejše idealistične ljubezni do domovine borili Za Italijo, *
Zdi se. kakor da je pred talcimi brezvsebinskimi trditvami tožite-Ijev v današnjem času v Italiji vse nekam zbegano — od obtožencev in njihove obrambe pa do demokratičnega tiska in demokratične javnosti. Doslej nismo imeli občutka, da hoče obramba na tem procesu doseči /«jj več kot obvarovati obtožence pred hujšo kaznijo zgolj z zatrjevanjem, da prav ti obtožen, et, lei so na razpravi navzoči, niso lerivi dogodka na Porzusu. Na ta način se je pričelo pričevanje obtožencev samih in na teh pozicijah se dr-a tudi obramba sodeč po njeni absolutni pasivnosti na napade odvetnikov civilne stranke, ki gredo pogosto zelo daleč vstran od samega dogodka na Porzusu. In že bolj kot pasivnost obrambe, ki je deloma opravičljiva, kajti doslej so iia procesu razen obtožencev nastopali samo elementi, ki so proti obtožencem «as preseneča čudovit molk italijanskega demokratičnega tiska, prav za prav nili ne molk, temveč način pisanja, ki se mnogo ne razlikuje od pisanja protidemokratičnih in fašističnih listov.
Uones si italijanski kominformi-etični tisk o procesu v Brescii in o dogodku na Porzusu ne upa pisati tako, kot bi « gotovo upal Pred nekaj časa — vse do komin-forma. Tj ljudje so se danes znašli v čudovitih škripcih; ni mogoče zanikati neke moralne zveze itali jan. ske komunistične partije z dogodkom ur/ Porzusu. o vsako prizna-
nje pomeni tudi istovetnost takratnega gledanja italijanskih komunistov in garibaldincev z gledanjem slovenskih partizanov. In to je danes dvojna teža za italijanske ko-minformiste; kako pred napadi italijanskih nacionalistov priznati, da so bili takrat Za pravilno rešitev nacionalnega vprašanja v Slovenski Benečiji in kako po drugi strani priznati pred vesoljnim komin-formovskim občestvom, da so takrat sodelovali s «titovskimi izdajalci» in torej (Rajkov proces docci) s samim Gestapom.
Ne gre za poveličevanje in niti ne za opravičevanje dogodka na Porzusu. Toda namesto da bi se ko-minformistični tisk omejeval na to, da od časa do časa napiše nekaj lepih besed o Modesti ju, bivšem pokrajinskem tajniku KPI v Furlaniji, ki sedi med obtoženci kot
eden glavnih krivcev, (tako dela tudi nasprotna stran glede Bolle, samo — to je treba priznati — pogosto s večjo spretnostjo), bi moral vendar italijanskemu ljudstvu povedati kaj več o času in razmerah, v katerih je prišlo do dogodka. Povedati bi moral jasno in na glas: ali je veljalo ali ne med garibaldina prepričanje, da so ozopovci vsaj v znatnem številu špijoni in republikanski ter nacistični kolaboracionisti; ali je bila, mentaliteta teh ljudi, pa čeprav je v nekaterih bil iskren odpor do Nemcev, kaj drugačna kot mentaliteta fašistov. In mar je konec koncev danes ko-minformiste v Italiji sram priznati, da je imela borba garibaldincev vsaj ponekod mogoče še nek višji cilj kot pa zgolj značaj nacionalne borbe
RAUBER RADO
Slabi spomini iz leta 1939
Scbnman: «Prosim ali pelje ta pot v Muencheo?»
Posarje: jabolko spora med Francijo in JKeméijo
PO MNENJU NEMCEV SO FRANCOZI KRIVI, DA SE JE V NEMČIJI POJAVIL HITLER
Takoj po novem letu je nek časopis zapisal, da bo letos «azijsko teto v zunanji politiki». Pozornost sveta se bo obrnila na trikot Bombay, Peking in Tokio. Prvi del tega leta je reS skoraj kazal na to, da bomo imeli v Evropi nekakšno «politično zatišje». Kriza v Parizu je bila notranja stvar Francije, enako v Rimu, no, z avstrijsko pogodbo pa že tako kaže, da ne bo letos nič.
Toda «politično zatišje» ni trajalo dolgo. Vstal je problem Posarja. Schuman se je peljal v Bonn, kjer se je sestal * Adenauerjem. Ta dva moža, prvi zastopnik četrte republike in drugi kot zastopnik umetno porojene Zahodne Nemčije, imata marsikaj skupnega, Adenauerja so včasih zmerjali s Francozom na-kllonjeim separatistom, Schumana pa, ki je nekoč študiral v Bonnu pravo Pa so v francoski zbornici zmerjali z «Boche». Oba zastopata tudi šibki vladi, katerih usoda so stalni kompromisi s ponesrečenimi manevri in koalicijami in ki kažeta na velik provizorij. Zahodna Nemčija je država z zelo omejeno kompetenco. Francija, kjub temu da ima še dobršen kos svojega nekdanjega bogastva, pa ni dosti na boljšem. Končno imata obe državi tudi skupnega gospodarja: Trumana.
Ko se je Schuman še vozil proti Bonnu, so «uradni viri» govorili, da bo ta sestanek veljal samo za izmenjavo mnenj. Toda ljudje, ki so gledali dalje in niso videli v tem sestanku samo «dobre namene za uspešno politično zbližanje med Nemčijo in Francijo, po priporočilih Evropske zveze», so pogledali na koledar. Na njem so videli datum 7. februar, dan ko bi se morala pričeti v Parizu pogajanja med fraco-sko jn posarsko vlado. Ta pogajanja bi imela namen Posarje ekonomsko še močneje zvezati s Francijo.
O Posarju vlada med Francijo in Zahodno Nemčijo popolno nesoglasje. Pariška vlada je mnenja, da bo to vprašanje rešeno z mirovno pogodbo, ki bo mogla 0 tem edino odločati. Medtem pa se je Posarje z volitvami leta 1947, ki so ugodno Iz-padle za separatiste, že popolnoma ločilo od Nemčije.
Nemci pa pravijo: Vse, kar se je dogodilo, je samo provizorično. Posarje je vedno nemško in je zato potreben plebiscit, ki bo določil nadaljnjo usodo tega premogovnega bazena. Dokler pa mirovna pogodba ne izreče svoje odločilne besede, morajo biti prisotni tudi Nemci pri vseh pogajanjih, pa četudi so ta samo ekonomska. Ce ne gre drugače, pa naj bo Posarje mednarodno. _
Schumacher se od dolge vožnje še niti odpočil ni, ko mu je njegov star, prijatelj Adenauer pripravil novo grenko presenečenje. V Parizu so nenadoma v petek prekinili trgovinska pogajanja med obema državama, ki so trajala že od 1. decembra in za katera je kazalo, da se
bodo zaključila z obojestranskim zadovoljstvom.
Toda to še ni bilo dovolj. V Hamburgu so padle izjave, zaradi katerih so Francozi precej užaljeni.
Pravni minister vlade v Bonnu je namreč dejal na kongresu liberalne stranke, da je bila samo Nemčija med leti 1870 in 1914 miroljubna država in da ni nič manj od Francije odgovorna za prvo svetovno vojno.
Pravni minister Dehler je cinično zaključil, da niso Nemci krivi, če se je pojavil Hitler, kriva sta za to versajska mirovna pogodba In francosko sovraštvo. André Francois Poficet, francoski visoki komisar v Nemčiji, si ni mogel kaj, da ni proti tem izjavam pri Adenauerju protestiral.
Izjave Dehlerja so bile samo nekakšna. psihološka priprava. Kmalu nato je prišel še tretji udarec: objava zahodnonemškega memoranduma o Posarju s pismom kanclerja Adenauerja. To jg objavil list «Neue Zeitung», ki se tiska Z ameriškim dovoljenjem.
Spomenica pravi da je Francija sistematično kršila potsdamske dogovore' o Posarju. Dokaz, da si Francija hoče priključiti Posarje, so ! uporabljale tudi proti vsem tistim likvidacija nemške državne banke, I osebam, ki bi dajale domačim ali uvedba nove pasarske marke, loči-1 tujim listom poročila, za katera se tev pasarskih železnic od onih v|bo smatralo, da so škodljiva.
Ntem&lji, izgon «nezaželenih» elementov, ponovna uvedba carinske meje z Nemčijo in občinske volitve. Spomenica pravi, da je začasni statut, katerega zagovarja Francija, skrajno nevaren, kajti pod krinko «začasno» mislijo v Franciji definitivno rešitev vprašanja. Spomenica pravi, da so zadnji posarski dogodki resna nevarnost za francoskonem-ške odnose.
Na koncu je rečeno, da je treba rešiti posarsko vprašanje le s plebiscitom. Ta da je potreben, ker bi drugače nemški nacionalisti smatrali zvezno vlado Za odgovorno za ločitev Posarja od Nemčije.
V pismu pa pravi kancler Adenauer, da bj nemška vlada v Bonnu zgubila ves ugled in da bj ne mogla več govoriti v imenu Nemčije, če bi Posarje kot avtonomna enota pristopilo v evropski svet.
Posarska vlada je tudi objavila več drastičnih ukrepov, da bi onemogočila propagando za vrnitev Posarja Zapadni Nemčiji. Ti ukrepi, ki bodo začeli veljati prihodnji teden, vključujejo časovne kazni do enega leta zapora in globe do 200.000 frankov. Kazni se bodo med drugim
Seveda m ostalo vprašanje Posaria samo med Francijo in Zahodno Nemčijo. McCloy, ameriški visoki komisar v Nemčiji, je odšel preč ko Pariza v Ameriko, kjer se bo sestal konec tedna » Trumanom in Achesonom. Pred svojim odhodom je obiskal Adenauerja. Po tem obisku je dal nekaj izjav, po katerih vidimo, da se je Adenauer zelo pritožil pri njem zaradi francoske politike. Ob svojem prihodu v Washington je McCloy dejal, da so ameriške oblasti precej prizadete zaradi Adenauerjevega ponašanja. Vendar pa je pokazal, da razume Adenauerja, ki mora tako delati «zaradi svoje notranje jpolitike.» Z druge strami Pa je dejal, da razume tydi Francoze, kljub ' temu da ne pozna dobro pogojev, ki bj jih ponudili Francozi, ko bi vzeli posar-ske rudnike v najem.
Po izjavah političnih opazovalcev, ne bodo Američani podpirali Adenauerja, ker imajo namreč V svojih bankah precej delnic nemških premogovnikov. Ce bi bik) Posarje internacionalizirano, bi oni ne imeli take priložnosti, da bi od tam prodirali naprej v francosko in belgijsko premogovno industrijo.
Angleži ne bodo pri vprašanju Posarja dosti govorili. Ko so dobili resne namige zaradi svojih azijskih «avantur», morajo biti nekaj časa pridni, da jim bo tako ameriška «pomoč» v redu tekla preko Oceana.
«Posarska zadeva», ki bi morala bili rešena na podlagi «priporočil» Evropske zveze, nam končno meče pravo luč tudi na Evropsko zvezo samo. V tem lahko jasno vidimo boje trustov za njihove interese. Po stari navadil posežejo v njihove razprtije ameriški trust! kot nekakšni razsodniki in pri tem povlečejo zase največji dobiček.
Tudi Ciper
žuli V. Britanijo
Malo je manjkalo, da ni prišla | gublja teren pod nogami, so njeni
britanska vlada v težak položaj v Sredozemlju. Zadeve, ki so se pričele razvijati na otoku Cipru, so kazale, da ni morda več daleč dan, ko bodo morale čete Njegovega britanskega veličanstva zapustiti to svojo važno postojanko v Sredozemlju. Ciper zavzema po svoji važnosti tretje mesto v vrsti vojaških oporišč, takoj za Gibraltarjem in Malto.
Na otoku Cipru se je pričelo resno širiti gibanje «enosistov», ki so zagovarjali priključitev Cipra h Grčiji. Zlasti so podpirale to zamisel levičarske stranke in v zadnjem času tudi grška pravoslavna cerkev. Seveda je grška vlada gledala na to gibanje z velikim za-dovolistvom.
Prva je zahtevala priključitev komunistična stranka, ki je poslala OZN memorandum z zahtevo po priključitvi Cipra h Grčiji. Turška manjšina, ki šteje petino prebivalstva na otoku in uživa popolno britansko podporo, je. takoj proti temu protestirala.
Ko je grška pravoslavna cerkev uvidela, cfa imajo komunisti popolnoma p rokah iniciativa in da, ona iz-
najvišji predstavniki objavili 9. decembra svojo namero, da izvedejo J 5. januarja plebiscit, ki ga «bo izvedla duhovščina, razen če ne bo ciprska vlada razpisala plebiscita pred tem datumom».
Britanska vlada je na to takoj reagirala po svojem veleposlaniku Nortonu, ki je protestiral prt podtajniku grške vlade Pipinettisu. Ta korak je imel za posledico objavo uradnega poročila grškega zunanjega ministrstva (14. decembra) proti «neodgovornim debatam ’ neodgovornih elementov v tisku in v parlamentu o ciprski zadevi». O tej debati je dal isti dan izjavo tudi predsednik vlade Diomidis, ki je pred nedavnim odstopil. Dejal je, da se o teh stvareh ne sme razpravljali zaradi «težkih okoliščin in potrebe po odkritem sodelovanju z velikimi zavezniki, od katerih je odvisna srečna rešitev vseh državnih problemov». Ta vladni korak je bil pri grškem ljudstvu ssprejet z odkritim nezadovoljstvom.
Takoj po izjavah v Atenah je poslal britanski guverner otoka Cipra tamkajšnjemu nadškofu pismo, v. katerem mu je obrazložil ,da sina- J prihodnjih dneh.
tra vlada Njegovega veličanstva ciprski jtroblem kot «zaključeno zadevo». V pismu mu je citiral izjave grških vladnih predstavnikom'. Obenem ga je tudi opozoril, da In imel morebitno izvedbo napovedanega referenduma za pobudo proti javnemu redu in mh-u. Angleška uprava bi na to morala odgovoriti s primernimi ukrepi.
Kljub temu, da je grška vlada nasprotovala zahtevam «enosistov», ki so jih obenem na angleško povelje zapustile tudi vse grške reakcionarne vladne stranke, so na Cipru plebiscit vseeno izvedli. Plebiscit je bil izvršen 15. januarja. .\.er sta se komunistična stranka Cipra in grška cerkev bali, da angleška policija na ta dan ne bi preveč vneto fkrbela za «red in mir», so izvedli plebiscit p notranjosti cerkev.
Po izjavah predstavnikov obeh strank, ki sta plebiscit izvedli, se je po mestih udeležilo plebiscita najmanj 95 odst. volivcev, na podeželju pa celo 97 odst. Popotni rezultati bodo znani prihodnjo nedeljo. Prav tako so ti predstavniki tudi izjavili, da bodo poslali po objavi rezultatov delegacijo v Atene. Ta bo imela za nalogo zahtevati od grške vlade, da predloži rezultate plebiscita pred OZN. ki naj tudi odloči o nadaljnji bodočnosti Cipra.
Ali bo grška vlada tudi to pot klonila pod pritiskom angleškega poslanika v Atenah, bomo videli o
4
L i u d s ki TEDNIK*
Angloameriško področje STO-ja
KRONIKA
Ix resolucije
konference partizanov SlO-ia
KONFERENCA POZIVA VSE PARTIZANE IN VSE POSTENE DEMOKRATE, DA NADALJUJEJO BREZKOMPROMISNO BORBO PROTI ANGLO-AMERISKEMU IMPERIALIZMU IN NJEGOVIM HLAPCEM: DOMACI BURŽOAZIJI IN NOVEMU FAŠIZMU, KAKOR TUDI PROTI KOMIN-FORMIZMU, KI JE OPUSTIL NAČELA DOSLEDNE BORBE IN SKLEPA GNILE KOMPROMISE Z ITALIJANSKO IN TUKAJŠNJO REAKCIJO IN SE — KOT PRIČAJO DOGODKI — POSTAVLJA NA
Mislili smo, da letos sploh ne bo prave zime, pa smo. se tudi tokrat ušteli,.Pozabili smo namreč burjo, ki nas preseneti, ko jo najmanj pričakujemo. Pretekli čertek je nenadoma prihrumela in njeni sunki so dosegli do 125 km na ; uro. Povzročila je več težjih nesreč, med njimi tudi eno smrtno. Tako je med drugimi podrla na tla tudi 60-letnega Po-slerja Josipa iz ul. Scala Santa 19, ki je kasneje umrl v bolnišči-ci za poškodbami. Zaradi burje je nastalo tudi več požarov in vlaki so imeli zamude,	_
V	noči od sobote na nedeljo je burja ponehala in smo se že vsi oddahnili.. Toda v - nedeljo zvečer je začela zopet pihati, in ponoči od nedelje na ponedeljek je v tej zimi toplomer prvič padel pod ničlo, burja pa je pihala s hitro-
. stjo 100 km na uro. V ponedeljek in torek je bilo 4,3 stopinje pod ničlo. Druga žrtev burje je bil to pot 76-letni starček Benedetto Co-lognatti iz Barkovelj, ki ga je burja podrla na tla in je umrl v bolnišnici. Zmrznil pa je 55-letni brezposelni težak Arturo Fòrmi, ki so ga našli v nedeljo zjutraj mrtvega na ulici nekateri dečki.
Na seji občinskega sveta je 34 svetnikov večine glasovalo za ukinitev stanovanjskega urada, češ da občino preveč stane. Opozicija je glasovala proti ukinitvi. Zastopnik Ljudske fronte dr. Dekleva je tudi odločno nasprotoval ukinitvi.
Repentaborski župnik ni hotel blagosloviti spomenika padlim borcem v Velikem Repnu, češ da mu tega odlok sv. Oficija ne dovoljuje. Nekateri svojci padlih so ga namreč prosili, da bi prisostvovat odkritju spomenika.
V	referendumu za stavko industrijskih delavcev je glasovalo 85 odst. delavcev za stavko.
Slovenski otroci šole v ul. sv. Frančiška so stavkali, ker so preselili njih razrede v dve drugi italijanski Soli, kar ima kvarne posledice za pouk.
Obe sindikalni organizaciji sta sklenili, da bo treba kaj napraviti za brezposelne, ki jih je v Trstu nad 17.000. Zato so se precfctavni-ki organizacij sestali in izvolili paritetični odbor. Ko so sklicali skupščino, pa je prišlo nanjo ie 58 delavcev, kar je najboljši do. kaz, da organizaciji ne uživata zaupanja delavcev,
V	Stivanu imajo za 4 otroke italijansko .šolo. Od teh 4 otrok sta dva slovenska otroka družine Mer-vičeve iz Devina, katerih mati je huda vidalijevka.
Porotno sodišče je obsodilo morilca lastne žene Volfanga Menza samo na dve leti in 8 mesecev zapora, od katerih mu je dve leti zaradi amnestije odpust'16, lako da bo skupno sedel samo 8 mesecev. Ob obsodbi je občinstvo navdušeno ploskalo, kakor da bi šlo za kakega junaka.
Decembra meseca se je vzelo v Trstu 130 parov, rodilo se je 211 otrok, umrlo pa je 290 ljudi. S)<up-tto je bilo 12. decembra 1949 v Trstu 279.045 prebivalcev, doselilo pa se jih jb 388.
NJEN REP.
PO POTI slavne NOB NAPREJ!
V nedeljo je bila v dvorani stadiona «Prvi inaj» konferenca partizanov Tržaškega ozemlja. Udeležilo se je je veliko število delegatov iz obeh con, bili pa so tudi navzoči predstavniki partizanov iz Jugoslavije, Italije, Koroške in Goriške ten-zastopniki KP-STO. Politično poročilo' je podal tov. Laurenti, organizacijsko pa tov. Martin Greif, v. imenu italijanskih partizanov pa tov. Bernardove . Giuseppe. Ža partizane céne B sta govorila tov. Vouk in Medica. Po obširni diskusiji so sprejeli partizani zaključno resolucijo. Konferenca se je zaključila pb velikem navdušenju delegatov, ki so zapeli partizanske'iri delavske borbene pesmi.
SI1IHIHI SMD BHMSIUB
Iz govora zastopnika jupslovanskil) partizanov lov, Greifa
Zelo nas veseli, da smo med vami, ki smo se skupaj borili proti fašizmu za svobodo delovnega ljudstva. Vsem nam so še živo v spominu tisti težki dnevi, ko smo se s puškami v rokah borili zato, da ne bi bili več izkoriščani in zatirani. Posebno pa se spominjamo tega, da smo v tej borbi proti fašizmu skovali nerazrušljivo bratstvo in enotnost italijanskih in slovenskih delovnih množic, ki je bila jamstvo naše zmage. Ze pred drugo svetovno vojno sta se v Trstu kovala bratstvo in enotnost delovnih ljudi. Italijanski in slovenski delavci so videli, da je njihova rešitev, njihov obstoj odvisen od iskrenega sodelovanja, od skupne ; borbe proti fašizmu. Tako smo videli, da so se že pred vojno vsi napredni elementi V Trstu bodisi Italijiini ali Slovenci vodili težko borbo in se v tej borbi žrtvoval*
V drugi svetovni vojni je. bila ta borba proti fašizmu kronana, z uspe: hom. KPJ je pod vodstvom tov,- Tita povedla narode Jugoslavije v . oboroženi boj proti fašizmu. Borba, ki jo je zanetila KPJ, ni zajela samo nas tam.' preko starih meja, temveč ie plamen upora'segel tudi med vas in vi tržaški delovni ljudje ste sč pridrli žili tej borbi ne glede na to, kaj ji kdo bil, Italijan ali Slovenec, Fašistom ves čas- njihove'.vladavine ni uspélò, da bi zanetili faždor med italijanskimi in slovenskimi delovnimi množicami.
To se je najbolj izrazito videlo v teku borbe, ko so v vrste naše .NOVJ prihajali Slovenci in Italijani z istirn ciljem, da se borijo proti skupnen.u sovražniku —- fašizmu. Kdo med nami, borci NOVJ, posebno pa tisti, ki smo bili v IX. korpusu, se ne spoifii-nja pomoči', ki nam,' jo nudil tržaški proletariat s tem, da je pošiljal v naše vrste vsak dan nove borce, nam pošiljal orožje, ki ga je zaplenil s svojimi diverzantskimi skupinami v Trstu! In kdo se na drugi strani med vami, tovariši, tržaškimi partizani, ne spominja pomoči, ki jo je nudila naša NOVJ borbi tržaškega
Vsem nam je jasno, da naša borba ni bila samo odpor proti fašizmu. Ce bi ji dali tak značaj — kar delajo one komunistične partije, ki nas hočejo sramotiti in očrniti — bi to dejansko pomenilo ohromiti oboroženo borbo. Narodno — osvobodilna borba proti fašističnim in tujim okupatorjem je bila sestavni del borbe za demokratično ljudsko oblast proti domači buržoazni reakciji. Izgubiti bitko za demokratično ljudsko oblast, je torej pomenilo, dejansko izgubiti narodno neodvisnost.
Da bi uresničili to nalogo, to Je da bi si delavci pridobili oblast, je bilo potrebno ustvariti čim številnejšo in izkušenejšo oboroženo silo: oboroženo silo ljudstva, ki bi znala tudi braniti njegove pridobitve.
Ne torej odpor proti fašizmu, kot je priporočal radiò London! Taka osvoboditev dejansko pa ne pomeni nič drugega kot postati ponovno sužnji buržoazije, ki je rodila fašizem, , in sužnji ( povega, tujega imperializma. Odpor pròti fašizmu ni' zadostoval, po-
proletariata s tem, da je dnevno v krvavih borbah tolkla fašiste, ki so toliko let izkoriščali vaše žulje?
NOVJ, ki ji je stal na čelii naš tov. Tito, se je dobro zavedala, kakšne so njene naloge. Naša NOVJ je bila edina armada zasužnjene Evrope, ki ni kapitulirala pred sovražnikom in ki se je dosledno in ne glede na žrtve borila ne le za svobodo narodov Jugoslavije, temveč je smatrala svojo borbo za proletarsko Intcrnacionalistično dolžnost, da na ta način pomaga proletariatu vseh držav v tej težki borbi.
Da je to točno in res, lahko ml danes ugotovimo ravno ob primeru Trsta. ker je tržaški proletariat spoznal to lunijo KPJ, ker je‘ videl, da komunisti Jugoslavije dosledno iz-.polnujejo to, kar so nas učili veliki učitelji marksizma - leninizma Marx, Engels in Lenin, se je z vsem srcem pridružil naši borbi.
Vi vsi, kar vas Je tukaj, veste, da se je v Trstu' formirala NOVJ, da Je imel Trst svoje bataljone, sestavljene iz delavcev, ki so pomagali redni JA osvoboditi Trst od fašistične golazni in vzpostaviti oblast delovnega ljudstva. Pri tem je potrebno poudariti, da je ves čas borbe vladala med tržaškim proletariatom enotnost. Ta enotnost se je ohranila tudi v prvih letih po vojni in zato ni slučaj, če se je tržaški proletariat tako vztrajno boril za svoje pravice. Pri tem je tržaški proletariat užival podporo vseh narodov Jugoslavije, kar mu je bilo v veliko pomoč.
Vedite, da bodo narodi Jugoslavije ostali vedno vaši zvesti prijatelji in vztrajni pobornik! za enakopravne in svobodne odnose v mednarodnem.' revolucionarnem delavskem gibanju.
trebna je bila brezkompromisna borba ne le proti tujemu okupatorju temveč tudi proti obstoječemu državnemu aparatu domače izdajalske buržoazije, ki se je v celoti postavila v službo okupatorja in mu dala na razpolago ves svoj upravni aparat.
Omejiti oboroženo borbo na funkcijo odpora proti fašizmu bi torej pomenilo skrhati revolucionarno ost, ki so jo vsebovale zahteve same borbe In delovnega ljudstva, ki se je borilo za svojo dokončno in dejansko osvoboditev. Te zahteve so stremele k popolni osamosvojitvi vseh delavcev in k ljudski demokraciji.
Dejstva dokazujejo, da so primor-. ski partizani izpolnili svojo nalogo. Kljub nemškemu vdoru, ki je bil izveden z gromno silo in velikimi sredstvi, so organi ljudske oblasti ostali, čeprav so morali slediti partizanskim oddelkom v gozdove. Ko se je sovraž-.nikov naval polegel; šo ti organi, ljudske oblasti vzporedno z osvobaja-, njem posameznih kfajév pròvzèmaìi oblast in nadomeščali bviržoažno drža-
vno oblast. Na ta način se je na eni strani razkrajal buržoazni državni aparat pod udarci partizanskih oddelkov, na drugi strani pa se je krepila in uveljavljala oblast demokratičnega delovnega ljudstva. Postopoma, toda gotovo, so se na ta način uresničevale zahteve osvobodilne borbe v njenem pravem smislu.
Naša vojska, ki je bila sestavni de) Jugoslovanske armade, se je vedno bolj oboroževala in izpopolnjevala ter se pripravljala na končni obračun z Nemci in z morebitnimi poskusi buržoazije, ki si je poskušala preko CLN ustvarjati pred ljudskimi množicami videz nedolžnosti, da bi tako lahko ostal nedotaknjen državni aparat tudi po nemškem porazu.
Pravilna in dosledna politična linija, ki jo je začrtala naša Komunistična partija in ki so jo sprejeli in osvojili borci in ljudske politične organizacije,
Tovariši, primorski partizani: Prinašam vam prisrčni in bratski pozdrav v imenu prisotnih tovarišev in v imenu tisočev drugih, raztresenih po vseh pokrajinah Italije, ki so imeli čast, da so se poleg vas borili v Jugoslaviji v partizanskih formacijah divizije Garibaldi-Italija.
Nihče izmed nas ni nikoli zanikal svoje preteklosti in pred samim seboj poniževal svoje borbe na Jugoslovan-skih tleh; borbe za svobodo jugoslovanskih narodov, za svobodo naše Italije, za svobodo vseh narodov in za uničenje fažizma. Nemogoče je, da bi sami zanikali bratstvo med narodi, ki je bilo v naših vojaških edinicah najosnovnejše načelo In ki je imelo najgloblji moralni značaj.
Borili smo se z ramo ob rami s partizani Jugoslavije, z njimi smo delili težave borbe in veselje zmage. Vsi so nas zapustili, toda jugoslovanski partizani, so nas sprejeli v svoje vrste kot sebi enake in ne kot sovražnike, ki so bili z okupacijsko armado v njihovih deželah. Ponudili so nam puško in borbeno slavo namesto bodeče žice, za katero so že bili mnogi drugi. Naučili so nas ljubiti domovino in svobodo, od njih smo se učiti prvih korakov na poti v socializem.
Preden smo zapustili jugoslovanska tla, šmo postavili na pokopališču v Zagrebu med grobom nekega našega partizana in nekega jugoslovanskega partizana spominsko ploščo, na kateri JTe' hapisano: «Tu smo našli domovino, puško iri' kruh. Mrtvi vedo to in živi rie bodo pozabi]!. Beke krVi sp ’.včeraj
poleg tega pa brezkompromisna borba proti sovražniku, sta dosegli zaslužen uspeh s popolno osvoboditvijo vs« pokrajine in Trsta ob pomoči IV_. jugoslovanske armade. S tem je stari državni aparat dobil končni udarec. Nova ljudska oblast, ki Je nadomestila staro buržoazno državno oblast, je odražala novo socialno strukturo, ki se je pripravljala med oboroženo borbo in uveljavila prav z borbo. .
Po vsem tem je torej očitno, da je naziv «resistenza», ki ga dajejo ko-minformisti naši slavni in nesmrtni osvobodilni borbi žalitev za borbo samo in za nas, ki smo v njej sodelovali. To pomeni še nekaj: kominformisti niso razumeli bistva in pravega pomena oborožene borbe delovnega ljudstva. To pa pomeni, da so politični diletanti, ki ne bodo nikoli !
U voditi borcev v borbi za njip osvoboditev.
ločile naša dva naroda. Naj si danes nihče ne drzne blatiti skupne žrtve naših junakov.
Tega mi ne bomo pozabili nikdar in izrekamo željo, da bi ta konferenca utrdila bratstvo med narodi. Se enkrat zavpijmo skupno naš borbeni pozdrav: Smrt fašizmu — svobodo narodu I	*
Zveza partizanov v številkah
V zadnjem letu Je zveza partizanov STO posvetila največjo pozornost invalidskemu vprašanju, ki Je bilo najbolj pereče. Pri tem Je priskočila velikodušno na pomoč ljudska oblast FLRJ. Zahvaljujoč se razumevanju ia prizadevanju (e oblasti so bile ugodno rešene skoraj vse vložene prošnje prizadetih, tako da je pereče vprašanje invalidov, vdov in sirot NOB na našem ozemlju sedaj praktično rešeno. Pri reševanju tega vprašanja ima tudi Zveza partizanov velike zasluge. Najbolje nam to kažejo številke.
Vloženih Je bilo 1.04* prošenj za priznanje invalidnine. Od teh Je bilo ugodno rešenih l.tll. Sedaj dobiva podporo 143 invalidov, 316 vdov in 559 roditeljev. V letu »949 je bilo izplačanih za podpore 12.927.200 lir.
Naša Zveza je čuvaj svetih tradicij, ki so nam jih zapustili heroj Tomažič, Stjenka, Blaž in mnogi drugi in neznani junaki. Poleg teh padlih junakov imamo tudi med živimi mnogo požrtvovalnih in doslednih borcev. Na našem ozemlju Je nad 600 tovarišev odlikovanih z raznimi odlikovanji, zlasti z redom Bratstva in edinstva.
Tov. Vouk pa je v svojem poročilu o delovanju Zveze partizanov v Istrskem okrožju povedal, da šteje tam zveza 1441 članov, med katerimi jo us iavpli^OV.
ruoli POTUMUIUUII POH
naše slavne borbe
Iz govora tovariša Eiipnila Laurentija
hoočili so ms ur
domovino in svobodo
izgovora člana Italijanske delegacije tov. Bernardonija
L i li ds ki TEDNIK
; i
li^ytìSf ter:
\ V „Si ' . -: *•*
: 4 *#■**,
0 ?::•
4Ùr- ; « •':wWi'VÉf#,r^ r '	.»,■ *J.
."v v*:- .> ^ "*^vf !f’fc
■wsf :
" V ^ .* 4 #ć i
1 ' *; A 4
» X	1
3/5
*•* ^.m ,:r	1
rtf|'
f|s
Od vsepovsod so prihiteli V Veliki HePen ▼ nedeljo ljudje, da ob odkritju spomenika padlim borcem repentabonke občino pokažejo vso svojo ljubezen do junakov, ki so dali življenje za na*o svobodo. Nista Jih ovirala ne burja ne »raz. Prtili so svojci padlih v črnini, prebivalci repentabonke občine pionirji, ki so ta dan Imeli svoj prvi pohod po sledovih partizanskih borb. mnogi partizani, predstavniki demokratičnih organizacij, godba in pevski zbori. Najprej je godba zaigrala Internacionalo, nato so pevci zapeli žalostinko «Žrtvam». Potem Je tov. Stoka spregovoril v slovenščini In z ganljivimi besedami počastil spomin 19 padlih borcev, ki so se v najtežjih časih oprli faSizmu in se žrtvovali za svobodo svojega naroda in vsega delovnega ljudstva. Od teh borcev so trije padli pri Drvarju, ko so nacisti obkolili glavni partizanski štab. V italijanščini se je oddolžil spominu padlih borcey tov. Luga. Ko Je nato pionirka Škabar Lilijana recitirala pesem padlemu očetu, so bili vsi ganjeni do solz,
Maša pionirska organizacija
Pred otvoritvijo pionirske lazstave
Vzporedno z rastjo silnega demokratičnega itali jansko-slovenskc-ga ljudskega gibanja v povojnem Trstu, je rasila in se razcvitala tudi organizacija naših najmkijših, naših pionirjev. Aktivnost pionirskih družin je bila kaj pestra: s svojimi raznobarvnimi oblekcami so poživljali naše mogočne prvomajske proslave, sodelovali so na vseh proslavah, zlasti ob ženskem prazniku so s svojimi ljubkimi nastopi razveselili vsakogar, zlasti pa naše mamice. Zbirali so se v pevskih zborih in prirejali samostojne koncerte; postajali so majhni ■mojstri odrskih desk in se lotevali *e bolj zahtevnih dramskih del, v mnogih družinah so imeli uvedeno žensko ročno delo, v nekaterih pa so si tudi pionirji postavili svoje delavnice. Nad vso to aktivnostjo naše zoreče mladine pa je dominirala misel bratstva in resničnega sporazuma med narodi: mladi rod je rastel v povsem novem, širokem človečanskem duhu, ki mu je popolnoma tpje, vsako omalovaževanje svojega bližnjega, vsak najmanjši šovinizem. Naš mladi rod je rastel brez starih socialdemokratskih predsodkov do druge narodnosti, M so ležali še zatrti v marsikaterem starejšem človeku, da so po informbirojevski resoluciji . planili podeseterjeni na dan. Tako je Z vsemi drugimi demokratičnimi organizacijami zapadla v trenutno krizo tudi naša pionirska organizacija. Informbiro je tudi' p vzgoji novih demokratičnih pokolenj v Trstu napravil precej škode.
Ljudje, m jih komin]ormistični
revizionizem m skrenil s poti resnične demokratične in mednarodne solidarnosti so obnovili našo pionirsko organizacijo in vedno več je pionirskih družin, ki obnavljajo svojo aktivnost. Marsikatera naša kulturna prireditev ima na programu pionirske točke; pionirji so s posebno prireditvijo počastili svojega pesnika Iga Urudna, iredna reč je navdušenih prijateljev Pavlihe in drugih lutk; nekatere družine so zopet uvedle tečaje ročnih del, obnovljeni so nekateri pevski Zbori, drugod spet se pionirke bari-io z baletom. Preteklo nedeljo so pionirji priredili svoj	i2lf
pod geslom: «Po stopinjah partizanskih borbi in pred številno ceto so zopet zaplapolali pionirski prapori, ki so se sklonili pred novim spomenikom padlih partizanov Velikem Repnu.
V soboto 28. trn. pa bodo pionirji odprli pri Sv. Ivanu na stadionu «Prvi maj» svojo razstavo. Razstava, ki bo odprta tudi vso nedeljo in v ponedeljek do večera, bo prikazovala delovanje pionirske organizacije na Tržaškem ozemlju v preteklosti in sedanjosti. Na razstavi bo v slikah in grafilcpnih prikazana tudi akcija poletnih pionirskih kolonij. Samo po sebi je umevno, da bo prikazana tudi pionirska organizacija v Jugoslaviji, kjer je pionirstvo močno razvito, saj uživa vso podporo ljudske oblasti in vseh masovnih organizacij, zlasti mladinske.
Razstava ne bo zanimiva samo za naše pionirje, ki st bodo razstavo gotovo ogledali v velikem številu, temveč tudi za vsakega, ki mu je pri srcu vzgoja našega mladega rodu.
Pionirji STO-Ja so se udeležili po hoda po sledovih partizanskih borb
KONGRES SINDIKALNIH SPISKOV
CVETKE
Iz tržaških listov
De Gasperijev javni tožilec tl Gorici je v teku enega mesec* že drugič postavil pred sodišč* tov. Damirja Feigla, odgovorne^ ga urednika Soče, samo zato, keg je v svojem listu branil pravic* Slovencev, ki jih klerofašizem v Italiji ogroža Dolžnost vsakeg* je, da to pravično borbo podpre. Poglejmo, kako sta to dolžnost opravila «Delo» in «Unità». Vsaki komentar bi bil seveda odveč,
DELO
■Delo» piše pod naslovom: Z roko v roki:	«Goriški država!
tožilec je ukazal, naj se titofaši* stičnega odgovornega urednika «Sočen, Damirja reigia žene pred sodišče, ker je «zasramoval italijansko državo». Vsekakor je ta «ukaz» dobrodošel titolasi-stom, ki si skušajo tako s posredno pomočjo demokristjanskih sodišč prenoviti ono nedolžnost, Id so jo pred ljudstvom zgubili zaradi svojega zločinskega političnega stališča napram vsemu, kar je naprednega in ljudskega».
V Unità
«Unità» pa ravi takole: «V Gorici pripravljajo drugi proces proti titovskemu tedniku «Soča», ki naj bi žalil italijansko državo z nekim člankom tržaškega ti (ovca Andreja Budala.
Ta tednik je glasilo titovskih provokatorjev, ki opravljajo na Goriškem zelo hvaležno delo za angtoameriške imperialiste, V ta namen razdvajajo ljudske množice skušajo dei teh množic o-hraniti na položajih jugoslovanskega buržoaznega nacionalizma, jih hujskati proti itaiijanskun naprednim silam in terorizirati na preone slovenske elemente, Naravno je torej, da prihaja italijanski šovinizem na pomoč slovenskemu bratcu z novo komedijo: s procesom, katerega namen je razpihovati mržnjo».
3. in 4. februarja bodo imeli Enotni sindikati svoj takoimenovanii «kongres enotnosti». Vse priprave na kongres kažejo, da bodo delegati dejansko zastopali na njem komaj par tisoč delavcev in da bo kongres pomenil prav za prav likvidacijo te organizacije.
V zadnjem času smo brali v «La-voratoru», da Enotni sindikati ne morejo sami ničesar več doseči in da je možna uspešna borba samo v zve-z Delavsko zbornico. To Je bilo prvo priznanje nemoči Enotnih sindikatov, o kateri smo že večkrat pisali, ki pa so jo informbirojevci vedno trdovratno zanikali. Sedaj vse kaže, da so vrgli krinko stran in da mislijo javno pokazati svoje cilje. Tudi če bodo Enotni sindikati po imenu še dalje obstajali, bodo dejansko le podružnica Italijanske splošne zveze dela. Kot taki pa se bodo morali seveda združiti z Delavsko zbornico, pri čemer bi lahko sicer nastale manjše formalne težkoče, ker Je Delavska zbornica včlanjena v takoime-novane svobodne sindikate, Italijanska splošna zveza dela pa v Svetovno sindikalno zvezo. Zadnji dogodki pa kažejo, da pri tej dejanski združitvi obeh tržaških sindikatov ne bo prevelikih težkoč.
Pri tem Je zanimivo, kako gleda na to enotnost «Delo». Zanj so vsega krivi seveda «nacionalisti» in Je šovinistična italijanska Delavska zbornica nastala po krivdi «tltovcev». Zato pišejo: «Kongres bo moral pred v Zvezi včlanjenimi delavci podati zelo pozitivne rezultate delovanja sindikalne organizacije, ki se je v poldru-
aktiven in da obstojajo izgledi za še aktivnejše proračune. Pri tem ne moremo zapirati oči pred dejstvom, da so njeni prejšnji nacionalistični voditelji, agenti Imperialističnega razbi-jaštva, plačani sovražniki delavskega razreda in kmetov ter njihove enotnosti krivi, če je tržažki delavski razred še danes razdvojen in če je to razbijaštvo delavskih vrst uspelo imperialistom bolj kot kjer koli drugje v svetu».
Kje je ta «aktivnost» sindikalnega proračuna, res ne moremo razumeti, ko je v samen uvodniku lista «Lavoratore» zapisano, da Enotni sindikati ne morejo brez Delavske zbornice ničesar doseči. Vsekakor žalostno za Slovence, ki pišejo v «Deln», da še dosedaj niso mogli razumeti, da je «Delavska zbornica» nastala po naročilu delodajalcev in da nimajo «titofašisti» prav nič pri stvari.
Ce si ogledamo malce pobliže te «uspehe», ki jih našteva omenjeni list, tedaj nam že primer borbe za izboljšanje mezd jasno kaže vso polomijo. Po dolgi borbi Je urad za delo končno razsodil, da dobe navadni delavci 12 lir poviška na dan, kvalificirani 24 lir in specializirani 56 lir na dan. To so tako neznatne drobtinice, da je lahko voditelje ES sram, č» se z njimi zadovoljujejo.
Drugi tak uspeh je zanje najbrž referendum, ki so ga na zahtevo Delavske zbornice izvedli med delavci glede bodoče stavke za povišanje draglnjska doklade. Tudi v tem so torej Enotni sindikati popustili in sprejeli zgrešeno stališče Delavske zbornice ki podrtju Je stavko referendumu.
Kaj imajo voditelji Enotnih sindikatov za uspeh pri pripravah za njihov kongres, tudi ne vemo. Na skupščine, na katerih volijo delegate za ta kongres, ne pride v mnogih primerih niti po 10 odst. članov raznih strokovnih zvez. Tako se je zgodilo, da je prišlo na skupščiro nameščencev Delavskih zadrug od okoli 400 članov samo 3q in teh 30 je izvolilo 3 delegate!
Tudi pri pekovskih delavcih ni bilo bolje, naravnost porazne pa so številke pri članih ES v konopljarni. Kakor vsè kaže, voditelji Enotnih sindikatov niti ne marajo, da bi cim večje število delavcev volilo delegate. Zato bo ta kongres prav za prav le kongres sindikalnih spiskov in ne članov.
Proti takemu kongresu, taki likvidatorski politiki in obrekovaim gonji je zavzel na svoji plenarni seji odločno stališče tudi sindikalni akcijski odbor za obnovo razrednega sindikata in pozval delavce, naj se tej politiki uprejo.
gem letu otresla nacionalističnih, špe- Namesto da bi zahtevali dejansko --	— prilagoditev mezd, zahtevajo nekako
povišanje draginjske doklade, kar je sploh dvomljivo vprašanje, ker se bodo lahko industrijcl vedno sklicevali na nižji indeks cen, kakor Je n, pr. v viti, da je proračun t« organizacije j Milanu ali P.enovi-
kuiacijskih in avanturističnih odklonov. Ce danes z drugimi očmi pogledamo na preteklo delovanje Enotnih sindikatov po resoluciji IU, moramo s ponosom iti upravičenostjo ugoto-
LAVORATORE
BlC voratore» piše: «n t ovci so po teh dogodkih sklicali starše slovenskih razredov. Na sestanku so sklenili, da se napove protestna stavka, ki se je začela davi. Ali smo morda spet pred špekulacijo, kakršno so poskusili ob odpustu slovenskih učiteljev delnice na škodo slovenske pred nekaj tedni, da bi dvignili razvred notene šole ter bi jim tako omogočili igrati vlogo «edinih branilcev» Slovencev?
Ta Je pa res debela. Slovenski starši se domenijo, kako bodo zaščitili pravico svojih otrok do o-biskovanja slovenske sole, ko je sofcka oblast Brez potrebe pre-
L' €MBNClPnZIONS
aiTIItSAMALC OBL PAOrtTO UBP06BUCAN0 ITALIANO
Zadnja številka republikanskega glasila «L’Emancipazk'ne» kaže, da med tržaškimi demokristjani in njihovimi sodelavci republikanci ni v občih!.tein svetu vse v redu. V tej številki je cel kup člankov proti demokristjanom. V članku pod naslovom: «Republikanska stranka in krščanska demokracija. Bila bi zločinska in bedasta napaka vezati lastno politično linijo na sodelovanje, omejeno samo na upravno področje», na primer pravi: Krščanska demokracija ni sledila linije demokratske politike. Razen če njeni odgovorni možje ne mislijo, da je za tako demokratično linijo dovolj, če pokažejo svojo dobro voljo in vljudnost ▼ svojih odnošajih z odborniki drugih strank ter če se obnašajo kolikor toliko lojalno v. občinski upravi».
Medtem ko se republikanci tgr ko hudo jezijo na klerikalce, da človek misli, da se bo svet podrl, pa objavljajo listi, da je v Rim« italijanska republikanska stranka posredovala pri Saragatovil» socialistih, da bi se čimprej rešila vladna kriza, to Je, da bi šli v De Gasperijevo vlado. Torej Je vse to kričanje le komedija ta bodo kmalu zopet zlezli pod široki župniški klobuk krščanska demokracije.
mestila slovenske razrede U. šola v ul. sv. Frančiška. Informbiro-Jevški tisk pa vidi tudi v ten» manever tltovcev. Fametnl uua-je si tega ne morejo razlagati drugače kakor s tem, da se ure»; nikom teh listov blede. Meno« Jih titovci preganjajo še v »»• njah.
6

Iz republik Jugoslavije
rETirmifj proračun republike Slovenije za l ioso
50 odst. Jugoslovanskega uvoza in izvoza je bilo pred resolucijo usmerjeno v kominformovske dežele v investicijskih nabavah za opremo objektov petletnega plana pa celo 90 odst.
Skupni plan republiške industrijske proizvodnje je izvršen s
102.5	odst. Od tega so izvršile plan po vrednosti: kovinska industrija 89.4 odst., kemična industrija 86 odst., tekstilna Industrija 104 odst., usnjarska 110 odst., elektroindustrija 85 odst., živilska 102 odst., gg atična 122 odst., industrija gradbenega materiala 86 odst., lesna industrija 103 odst.
Državna kmetijstka posestva
brez ekonomij so izpolnila svoj plan proizvodnje skupaj po vrednosti 101 odst., skujmo državni sektor 115,1 odst.
Premogovniki so izpolnili plan I s 106,5 odst.
Zvezna težka industrija: železarna Jesenice 100,2 odst,. Store 107,8 odst., steklarna Hrastnik
112.6	odst., tobačna tovarna 112,58 odst.
Plan gradenj v kapitalnih izgradnjah na prioritetnih objektih težke industrije, hidrocentralah in drugod 96 odst., na republiških industrijskih objektih 87 odst., na objetktih družbenega standarda 83 odst.; plan lokalnih gradenj po planu in Izven plana 96 odst.
Gradbene investicije v kmetijstvu: državni sektor 10o odst., kmečke delavne zadruge 95 odst., zadružbc ekonomije 83 odst., gozdarstvo 96 odst.
Plan dobodkov je presežen za 50 odst. (1665 milijonov dinarjev).
LRS je realizirala v letu 1949 25 odst. celotnega jugoslovanskega plana Izvoza lesa.
Obremenitev z davki gospodarstva: malega kmeta znaša 2900, srednjega 9400 in velikega 47.000 dinarjev.
V	decembru, ko Je bil teden štednje, je bilo za 61,053.000 dinarjev novih vlog.
Proračun ljubljanske univerze je znašal od leta 1919 do 1930 70 milijonov dinarjev (delno tudi za investicije). Od leta 1946 do 1950 pa je znašal 191 milijonov (brez investicij).
V	letu 1950 se bo investiralo v
I stanovanja 79 milijonov dinarjev, kar pomeni za 19 odst. več kakor je bila izvršitev v letu 1949. V letu 1947 je pridobila Slovenija 126.746 kvadratnih metrov zazidane površine, v letu 1948 193.025 kvadratnih metrov zazidane stanovanjske površine, v letu 1949 pa 274 kvadratnih metrov, v letu 1950 je predvideno 295.431 kvadratnih metrov zazidane stan vanj ske površine. Skupno bi pridobili do konca Ieta 1950 862.000 kvadratnih metrov površine ali 85,6 odst petletnega plana. Tako bo ostalo za leto 1951 še 146.000 kvadratnih metrov stanovanjske (površine.
Skupne investicije za Slovensko Primorje znašajo v letu 1950 438 milijonov. Na izgradnjo Nove Gorice odpade v tem znesku cca 280 milijonov dinarjev. Za štu-I dentske domove in stanovanja je predviden znesek 155 milijonov, s katerim se bo skušalo že letos zagotoviti stanovanje 1.500 študentom, za nadaljnjih 1000 dijakov pa zgraditev naselja do strehe, ki bo dovršeno v letu 1951.
Za ureditev agronomsko-gespo-darske fakultete, se investira letos 31 milijonov; za tehnično visoko šolo .50,5 milijona, za ureditev medicinske visoke šole 21 milijonov, za potrebe univerze in njene fakultete 74,5 milijona dinarjev.
V investicijskem planu je predvidenih 200 milijonov dinarjev za kapitalno gradnjo že obstoječih zadrug, kakor tudi tistih, ki se bodo še ustanovile.
Ža izvršitev piana v državnem sektorju bo potrebnih 9877 delavcev ali približno več kakor jih Je dosedaj zaposlenih v državnem sektorju.
Za dosego plana v rudarstvu bo potrebnih 2.000 novih delavcev.
v debati na izrednem zasedanju Ljudske skupščine
Ljudska skupščina LR Slovenije je imela tretje izredno za- i
Ljudska skupščina LR Slovenije Je imela tretje izredno zasedanje, na katerem so ljud-ski poslanci sklepali o predlogu državnega proračuna LRS za leto 1959, dalje o predlogu o dodatnem proračunu za leto 1949 ter o zaključnem računu LRS za leto 194*.
Dalje je bila na dnevnem redu zasedanja potrditev ukaza Prezidija Ljudske skupščine LRS o ustanovitvi ministrstva za e-lektrogospodarstvo in rudarstvo ter o potrditvi uredb, ki jib je izdala vlada LRS na podlagi zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva.
NK ' Rezultati letošnjega izvršene-IlIlliUi ga plana dokazujejo visoko moralno in politično zavest delovnih mnoiic
V letu 1949 Je delovno ljudstvo Slovenije moralo prehoditi ogromne težave zaradi bojkota in gospodarskega pritiska kominformovskih držav. Skoraj, v celoti so odpadle nabave predvidenih . industrijskih naprav in še to, kar je bilo dostavljenega, so bili večinoma sabotirani stroji. Izpadla je tudi nabava večine surovin za pogon in reprodukcijo.
Slovenska tehnična inteligenca se je znašla pred ogromnimi nalogami, da sama producira čim več industrijsko tehničnih, elektroenergetskih in drugih naprav.
Zaradi vseh teh dejstev imajo rezultati izvršenega plana proizvodnje toliko večjo vrednost. Odražajo silno, moralno in politično zavest delovnih množic Slovenije, ki so ohranile In še bolj utrdile zaupanje v partijsko in državno vodstvo.
Nekatere industrijske panoge niso mogle izpolniti svojega plana zaradi gori imenovanih zaprek, pa tudi zato, ker je bilo treba zbrati čim več sil v gozdarstvu, da bi s proizvodnjo I lesa zagotovili potrebne devize. S | svojim uspehom v gozdarstvu Je dala Slovemija dragocen delež k uspehu zunanje trgovine FLRJ.
Ker čaka Slovenijo še veliko nalog v kapitalni graditvi objektov važ nih za industrializacijo drugih pokrajin Jugoslavije, v planu za leto 1950 ni zadostnega števila stanovanj in drugih objektov za dvig družbenega standarda. Zato si bo še vedno treba pomagati z lokalno iniciativo množičnih organizacij, s prostovoljnim delom na takih objektih, na katerih so osnovni delovni kolektivi življenjsko in neposredno zainteresirani. To je perspektiva letošnjega leta, ki seveda ni idealna. Vendar pa bi opustitev planirane industrializacije bilo absurd ne le za Slovenijo, temveč bi naravnost onemogočalo opremo indù sirijsko nerazvitih republik, pomenilo bi večjo orientacijo na uvoz industrijskih naprav iz inozemstva, kar bi zahtevalo še večji izvoz. Na Slovenijo pada dolžnost, da svojo relativno razvitejšo industrijo z ustrezajočim večjim profesionalnim staležem delavcev izpolpolni z novimi objekti težke industrije, oziroma, da razširi obstoječe tovarne, da bodo sposobne v večjem obsegu izdelovati proizvajalna sredstva za opremo Industrije v drugih republikah in s tem zmanjšati odvisnost FLRJ od inozemstva.
Izpolnjevanje gospodarskih nalog pa bo uspešno, če bo v skladu s po-
spbra s kominformom se je Jugoslavija dušila v mučnem kopiranju sovjetskega sistema pri organizaciji gospodarstva in na drugih področjih; zdaj pa se po lastni presoji osvobaja teh šablon in formul in sami jugoslovanski narodi iščejo najprikladnejše oblike in taktiko graditve socializma, kakršna ustreza jugoslovanskim pogojem in stopnji razvoja.
Ce bo državni In administrativni aparat ter vsak posameznik vestno izpolnjeval dane naloge, potem ni razloga, da bi dvomili v izvršitev let-1
Predsednik vlade Slovenije M. Marinko
nega plana za leto 1950. Sila Partije in Fronte, moč razvijajoče se socialistične demokracije In Titovo vodstvo so jamstvo za nove nadaljnje uspehe.
ZORAN POLIC* **nanCC moraì° ***** zrcalo
gospodarskega dogajanja
Pred ekspozejem o proračunu za leto 1950 je finančni minister LRS Zoran Polič prikazal v kratkih obrisih dosežene uspehe v letu 1949.
Plan dohodkov Je bil izpolnjen s 104 odst. to je, 1.665.393,000 dinarjev več, kakor Je določal plan. Najvišje prekoračenje plana je bilo v dohodkih gospodarstva, to Je 844 milijonov dinarjev. Izdatki so bili v letu 1949 v glavnem po predvidenem planu.
Osnovne značilnosti proračuna za leto 1950 pa so sledeče: Zvišana sredstva za Investicije, izboljšan odnos do prosvete in zdravstva, zmanjšana sredstva za državno upravo. Vsi dohodki iz gospodarstva absolutno in relativno narastejo, relativno se zni žuje prispevek privatnega sektorja Izvršene so nadaljnje bistvene spremembe v razmerju republiškega proračuna in proračuna ljudskih odborov.
Proračun za leto 1950 predvideva 6.578,800.000 dohodkov in prav toliko izdatkov. Proračun Je za 37 odst. višji od proračuna za leto 1949.
Iz proračunskih sredstev Je predvidenih 1,307.000,000 dinarjev za kapitalno izgradnjo, 1.010,500.000 dinarjev v korist družbenega standarda. Od teh investicij odpade na republiški proračun 1.988,500.000 dinarjev in na ljudske odbore 392,000.000 dinarjev. Investicije ljudskih odborov so izključno v korist družbenega standarda.
Plan izdatkov za kulturo in prosveto je povečan v letu 1950 za 53,4 odst. v odnosu do plana v letu 1949. Tudi postavke v republiškem proračunu za zdravstvene ustanove so znatno višje, poleg tega Pa Zvezna vlada pri. speva Se posebna sredstva za bolniš-
proračun za leto 1950 v primeri s proračunom Iz leta 1949 zmanjšan za 4 odst.
Ob postavljanju proračuna za novo leto mora biti vsakomur jasno, da niti proračun niti finančna politika sploh niso same sebi namen. Finance morajo biti zrcalo gospodarskega dogajanja, kontrola uspehov in pomoči v borbi za urejanje odnosov v gospodarstvu. Proračun odraža v okviru zveznega proračuna vse tiste napore, ki jih bo slovensko delovno ljudstvo moralo še izvršiti v izgradnji gospodarstva, da bo zaslguran uspeh pet. letke.
JOŽE POTRČ. Velike inve.
sticijeza znanost in kulturo
Dr. Jože Potrč, minister za znanost tn kulturo je v svojem govoru na zasedanju Ljudske skupščine poudaril, da predstavljajo investicije za visoko šolstvo 474 milijonov dinarjev oziro» na 504 milijone, če vključimo tudi ministrstvo za prosveto, ogromno vsoto. Pomenijo prelom v zgodovini slovenskega visokega šolstva. Pri tem pa ne gre le za kvantitativno rast, temveč za dvig slovenskega visokega šolstva na višjo, socialistično stopnjo. Ljubezen in skrb Ljudske oblasti, tako zvezne kot republiške vlade, kakor CK KPJ za kulturni In znanstveni dvig, dobiva stalno nove in nove izraze. Partija se bori za nadaljnjo demokratizacijo življenja, ker je to njena notranja potreba, in če ji danes revizionisti odrekajo karakter leninske komunistične partije, tedaj ona še toliko bolj živo čuti potrebo in moralno dolžnost, šc bolj demokratizirati življenje vseh jugoslovanskih narodov. In v okviru tc borbe se vrši tudi borba za demokratizacijo celokupnega šolstva in duševnega življenja sploh, tako da bo mogel vsak posameznik razvijati svoje sposobnosti. Gre torej za mobilizacijo prav vseh umskih, moralni! in ustvarjalnih sil vsega slovenskega naroda zaradi srečne bodočnosti novega poko-lenja, pa tudi zaradi zmage resnice in pravice.
V	primeri letom 1939 j« visoko solavo Slovenije izredno napredovalo. Število čtudentov se je podvojilo fakultete so se ojačile in danes ima ljubljanska univerza na tehniki 6 falkutete, na univerza na tehniki à falkutet, na mostojno agronomskogospodarsko poleg umetnostne akademije in Višje pedagoške šole.
V	debati o proračunu za leto 1950 je poročal o uspehih lesne industrije in o proračunu za novo leto minister LRS Tone fajfar, ing, Jože Levstik pa o kmetijstvu. Proračune o ljudskih odborih je analiziral predsednik o-blastnega ljudskega odbora za ljubljansko oblast Janez Hribar.
talno graditev, 33
, 67 odst» plana za kapi-odst, za dru£beni standard

Industrija usnja v Sloveniji j* dosegla v preteklem letu za grafično »n dustrijo najviiji odstotek planske proizvodnje
Podrobno razčlembo proračuna za leto 1950 je podal Sergej Kraigher.
Vsaki republiki Jugoslavije je odrejen v celotnem gospodarskem razvoju posebni delež, ki ga mora vnesti ta v skupno graditev socializma. To pomeni, da je r.a osnovi enotnosti gospodarstva in enotnega državnega plana za razvoj narodnega gospodarstva odrejena vsaki republiki njena specifična vloga v socialistični graditvi glede na njeno razvojno stopnjo in gospodarske možnosti. V vsaki republiki se daje poudarek tistim panogam gospodarstva, ki lahko največ doprinesejo k rešitvi konkretnih nalog. Te osnovne naloge tvorijo tudi glavno jedro republiških planov. Republiški plani sami so nadaljnji faktor, ki poglablja v republiki njihove nacionalne posebnosti, seveda v mejah skupnih interesov. Z njimi vnaša vsaka posamezna republika v enotni državni plan socialistične graditve njej lastne posebnosti.
Dve okolnosti opredeljujeta ta pian za leto 1950. Prvič je to četrto leto petletke in v njem se mora zaostriti borba za tiste panoge, ki so postavljene kot osnova za spremembo Jugoslavije v napredno industrijsko agrarno državo in za odpravljanje podedovane gospodarske zaostalosti poedinlh republik. Drugič pa Je novo nastala situacija v zvezi z gospodarskimi ukrepi, ki jih morala Jugoslavija pod-vzeti, če je hotela uspešno odbiti gospodarski In druge vrste pritisk ko-mlnfonrističnih držav s Sovjetsko zvezo na čelu proti Jugoslaviji in socialistični graditvi v njej.
V boju voditeljev VKP (b) in Sovjetske zveze proti jugoslovanski partiji in državi se v resnici borita dve koncepciji prospektiv notranje ureditve, to Je ureditve družbenih odnosov socialističnih držav. To je koncepcija birokratskega centralizma kot sistema notranje ureditve, dalje podrejanje narodov hegemoniji ruskega naroda, uvajanje dekretiranja nacionalnega raz-
voja posameznih republik in narodov kot sistema proti Jugoslovanski držav; ni in družbeni ureditvi, ki ne pozna vodečega naroda, ampak enakopravne narode v skupnih naporih za zgraditev socializma, ki skrbi, da v skiadu s socialistično vsebino poglablja, razvija ljudsko demokracijo, demokratični centralizem ob nadaljnji decentralizaciji državne uprave in vodstva gospodarstva.
V	letu 1949 je zmagala jugoslovan-
ska koncepcija, ker ustreza vsebini socializma. Načrti kominfomnstičnih dr žav so propadli, tretje leto petletke je uspelo.	•
V	gospodarskem planu za leto 1950 republiška industrija Slovenije povečuje proizvodnjo za 8 odst S tem bo izpolnjen celotni republiški industrij; ski petletni plan in za skoro io odst! presežen. V gospodarstvu se poveča proizvodnja za 15 o*t, v primeri 2 izvršitvijo letnega plana v pretekletr, letu. V kmetijstvu se poveča proizvod, nja po planu na 10.119 milijonov; plati v živinoreji sc za vse sektorje poveča v primeri z realizacijo v letu »949 za 18,5 odst. Setvene površine se morajo v letu 1950 povečati za 12.000 ha s po, močjo melioracij ali preoravan ja travnikov. Plan rudarstva se poveča za 524.000 ton ali za 20 odst. v primeri z letom 1949. Za elektrogospodarstvo Je predvideno v 1950. letu 652 milijonov za kapitalno gradnjo, 73 milijonov za družbeni standard. V teh investicijah prdestavljajo najveejo postavko investicije za univerzo in visoke šole ter študentske' domove. Poleg skupno 191,5 milijona investicij za univerzo, visoke sole in fakultete je predvideno za kulturo še skupno 24,8 milijonov dinarjev. Dalje so predvideno velike investicije za kinematografijo ter za radio.
Celotne investicije bodo torej v letu 1950 znašale 3915 milijonov, od tega odpade na kapitalno graditev 67 odst in 33 odst. na družbeni standard.
Skupno z zveznimi Investicijami bo investiranih v Sloveniji «542 milijonov dinarjev.
L lUDSKI T t DNIh.
7
Nov kulturni razmah italijanske unije za Reko in Istro
Italijanska unija za Istro in Beko je imela svojo- skupščino, kateri je predsedoval Giusto Masarot-to, predsednik unije.
Na skupščini so predstavniki i-talijanske narodne manjšine pripravili načrt za prosvetno in kulturno delo Italijanov v Jugoslaviji za leto 1950. V tem letu bodo ustanovili tri nova italijanska prosvetna društva, in sicer v Balah Galežanih in Sišnju. Nove čitalnice pa bodo odprli v Lovrani, Vižinadi, Višnjami, Cresu, Lošinju in drugod. Vsak član izvršnega ■odbora unije mora vsaj šestkrat v letošnjem letu obiskati različna kulturna društva in čitalnice. Vsake tri mesece bodo posvetovanja predstavnikov raznih prosvetnih društev in čitalnic. V Vodnjaku pa bo posvetovanje najboljših zadru-garjev-Italijanov, na Beki in v Pulju pa se bodo sestali udarniki, novatorji in racionalizatorji. Da bi pripadniki narodne manjšine čim bolj spoznali uspehe socialistične domovine v borbi za petletni plan, bo unija organizirala velik izlet po Jugoslaviji, katerega se bo udeležilo okrog 200 pripadnikov italijanske manjšine. Manjše skupine zadružnikov in najboljših delavcev bodo obiskovale jugoslovanske vasi in, tovarne, da se bo delovno ljudstvo vseh narodov, živečih v Jugoslaviji, povezalo med seboj in si izmenjalo izkušnje.
V letošnjem letu bo v reški oblasti prirejenih več razstav kot na pr. razstava Italijanov o sodelovanju v socialistični izgradnji, dalje razstava italijanske knjige in tiska, kulturno-prosvetne in kulturno-umetniške delavnosti ter tudi razstava karikatur. V najk-ajšem času pa bo odprta na Reki nova italijanska knjigarna in čitalnica. Italijanska unija si je tudi zadala nalogo, da preskrbi prevode najpomembnejših dei jugoslovanskih par tijskih in državnih voditeljev. Teden italijanskega tiska pa bo imel namen, da popularizira italijanski tisk in da čim bolj razširi krog sodelavcev.
Festival italijanske kulture bodo v letošnjem letu v sklopu festivalov, ki jih priredi Zveza prosvetnih društev. Na teh skupnih nastopih se bo okrepilo bratstvo Hrvatov in Italijanov. Veliki letni festival italijanske kulture pa bo tudi v letošnjem letu ostal v dosedanji obliki, le da se bo iz Rovinja prenesel na Reko, ker ga je tam laže organizirati in je tudi možnost, da se ga čim več Italijanov iz Jugoslavije udeleži.
Italijanska unija razpisuje v letošnjem letu tudi več nagrad: za dramsko igro v več dejanjih, za enodejanko, pripovedko, za povest za pionirje, za pesem, za umetniško reportažov karikaturo itd.
Izbrana je tudi posebna komisija, ki bo zbirala narodne italijanske pesmi v reški oblasti. Skupščina je tudi sklenila, dp uvede tekmovanje na čast zasedanja Ljudske skupščine FLRJ.
Pred zaključkom so udeleženci skupščine poslali pozdravne brzojavke maršalu Titu, CK KPJ, predsedniku vlade LR Hrvatske Vladimirju Babariču in CK KP Hrvatske. Tajništvu unije pa je poverjena naloga, da sestavi protest proti šovinističnim napadom i-talijanskih oblasti nad pripadniki slovenske narodne manjšine, ki živi v Italiji.
DVE NOT! VLADE FLRJ
Bolgarska vlada je zabtevala, da vlada FLRJ odpokliče svojega veleposlanika, tajnika in konzula iz Sodje. Jugoslovanska vlada smatra, da je to novo sovražno izzivanje bolgarske vlade proti socialistični Jugoslaviji znak močnejše zaostritve odnosov med LR Bolgarijo in FLRJ. Vlada FLRJ odločno protestira proti tem vojnohujskaškim ukrepom in prepoveduje, da se v Beograd vrne bolgarski poslanik.
Drugo neto je vlada FLRJ poslala veleposlaništvu LR Romunije, ker je ta samolastno odpovedala železniške konvencije, ki sta jlb obe državi skrenili 1. 1946. ter ustavila ves železniški in poštni promet z Jugoslavijo.
Udarnik — borec jugoslovanske petletke
volivrii ^s^icon omogiča večji sproščenost Ijndshe volje
Na petem izrednem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ je Zvezni svet in Svet narodov razpravljal o novih osnutkih zakonov o socialnem zavarovanju delavcev, o novem vo. livnem zakonu ter še o nekaterih zakonskih osnutkih.
Poslanci Zveznega sveta in Sveta narodov so now osnutke zakonov soglasno sprejeli, O zakonu o socialnem zavarovanju delavcev smo že poročali.
O novem osnutku zakona o volitvah poslancev v Ljudsko skupšči. no FRLJ je poročal na zasedanju podpredsednik vlade Edvard Kardelj.
Votivni zakon, ki je predložen Ljudski, skupščini, je v osnovnih načelih identičen z votivnim zakonom, na temelju katerega je bila izvoljena Ljudska skupščina še kot Ustavodajna skupščina. Ta osnovna načela z o: neposrednost volitev tako za Zvezni svet kakor za Svet na-j odor: tajno glasovanje pravico glasovanja, aktivno in pasivno, imajo državljani nad 18 let starosti; iz-
vedba volitev po neodvisnih votivnih komisijah; pravico predlaganja kandidatov ima določeno število državljanov le pod pago jem, da imajo votivno pravico; obvezno je postavljanje skrinjic brez liste.
Poleg teh osnovnih načel je sprejel novi zakon več novosti v votivni sistem. Najvažnejša sprememba vtem zakonu je popolna optist itev sistema list pri volitvah poslancev Zveznega sveta. Popolnoma so odpravljene okrožne liste. Po novem osnutku zakona sc poslanci vchjo na osnovi posamezne kandidature, ki jo predloži 100 volivcev iz najmanj polovice krajev in mest.
Za izvolitev sc zahteva absolutna večina. Na ta način se kandidati, izvoljeni po okrajih, tesneje povežejo s svojimi volivci ter s tem krepi njihova odgovornost do volivcev. Po starem zakonu pa je ob držan sistem liste za valitve poslancev v Svet narodov, da bi s,? s tem močneje podčrtala razlika v funkciji Zveznega sveta s presdsiavniki ljudstva iz lokalno teritorialnih e-
ti ot»if tf jjJoVm Ir* c#g
JAPONSKA
Spor med japonsko komunistično partijo in Kominformom je imel zanimiv razplet, ki meče kaj čudno luč ne samo na kominformistič-no vodstvo Sovjetske zveze, temveč tudi na CK japonske partije.
Kominformlstlčno glasilo «Za trajen mir» proglasi čez noč vodilnega člana japonske KP Nosako za Imperialističnega hlapca. Ves japonski CK se tej obsodbi upre in z najbolj blestečimi besedami povzdigne Nosato v idealnega komunista. Drugi član CK japonske Nakaniši pa se postavi ob stran Kominforma, psuje Nosako in grozi z opozicionalnim u-daronr.
Stvar sama na sebi je zelo zapletena. Toda glej» Moskva naredi nov vozel. Moskovska «Pravda» napade sedaj Nakani&ja in ga proglasi za imperialističnega tatriganta, čeprav ta imperialistični inirigant obsoja imperialističnega hlapca Nosako. Toda višek akrobacije šele pride, Cez noč se ves japonski CK z Nosakom vred skesa in da prav Komlnformu. Ja-
ponski CK, ki je hip prej povzdigoval Nosako, ga Sedaj napade in graja njegovo politiko kot imperialistično.
Japonski komunisti morajo biti prav gotovo zelo navdušeni nad takim vetrnjaštvom svojega vodstva.
BOLGARIJA
V zvezi s sestavo nove bolgarske vlade je splošno vladajo mnenje, da bo za njenega novega predsednika 1-menovan Cervenkov, ki trenutno uživa največje simpatije sovjetskih vodi-teljev. Proti takemu pričakovanju je bil za predsednika potrjen bivši predsednik Koiarov, med drugimi ministri pa tudi Dobri Terpešev. Komaj dva dni po sestavi vlade pa je bil Terpešev izključen iz politbiroja centralnega komiteja BKP in z njim vred še 6 drugih članov CK bolgarske partije.
Na vsak način gre pri tem za čudno okolnost al. pa je bil vmes nesporazum med bolgarskimi in sovjetskt-prej imenujejo Terpeševa za ministra, neposredno nato pa ga izklučl-mi kominformističnimi voditelji. Naj-
jo iz partijskega vodstva zaradi vrag ve kakšnih grehov. Kateri od sedanjih bolgarskih voditeljev je potem takem še kaj vreden?
Tei dni po sestavi: vlade je nepričakovano umrl pravkar potrjeni predsednik Koiarov, star bolgarski komunist in Dimitrov prijatelj ter sodelavec.
Kominformovska zvezda Cervenkov je sedaj na konju.
POLJSKA
Kot znano, ima glavno besedo na Poljskem, ne samo v vojaški temveč tudi v državnem vodstvu, sovjetski general Rokosovski. Sovjetski voditelji so ga postavili na to mesto «sporazumno» s poljskimi voditelji, poljskemu javnemu mnenju pa so razložili, da in da je popolnoma prav, da se je je Rokosovski prav za prav Poljak vrnil v svojo domovino.
Toda zgodilo se je, da je poljski komunistični list pred dnevi objavil sliko Rokosovskega- v uniformi sovjetskega generala. List je bri seveda zaplenjen. Nerodni uredniki so pač pozabili, da je Rokosovski poljak in tako poljsko javnost spomnili na neprijetno dejstvo, da ima v lastni hiši tujega policaja, ,
not in Sveta narodov s predstavniki ljudskih republik kot celote. Odredbe novega zakona dalj e omogočajo povečanje števila volivcev. Leta 1049 je bilo 8 milijonov 383.450 volivcev, na prihodnjih volitvah pa bo okrog 10 milijonov. Razdelitev na volivne okraje, kakor tudi določa-nje števila mandatov za vsako ljudsko republiko opravi Prezidij Ljudske skupščine FLRJ, medtem ko so po prejšnjem zakonu to delale politine komisije. Zvezno velivno komisijo postavlja Prezidij Ljudske skupščine FRLJ. Okr jne volivne komisije postavlja zvezna volivna komisija. Z novim zolcononi se uvaja sistem ponovnih volitev za poslanca Zveznega sveta, če na prvih volitvah ne dobi noben kandidat ab-solatne večine.
Novi volivni zakon predvideva tudi odpoklic ljudskih poslancev, kakor ga je določal tudi stari zakon.
Razlika med starim in novim zakonom ni velika niti bistvena, vsekakor pa pomeni korak naprej v razvoju . socialistične demokracije. Novi zakon bo omogočil, da bo prišla ljudska volja povsem do izraza, in da bo na tej osnovi izvoljena nova Ljudska skupščina dosledno in neomajno nadaljevala veliko revolucionarro delo, ki ga je začela sedanja Ljudska skupščina.
Na petem zasedanju je bil sprejet tudi predlog o razpustitvi Ljudske skupščine, ker je potekla poslancem mandatna doba. Volitve v Ljudsko skupščino FLRJ bodo 20 marca.
LaMlii poslanci o FLRJ
»Pomembno dejstvo je, da narodi, ki pred 1939 letom niso živeli v slogi, kot Hrvati, Srbi, Makedonci, delajo danes v popolnem soglasju. Mislim, da je to ena divnih stvari, ki izhaja iz pretekle vbjne.
«Kar vidite danes v Jugoslaviji, to so napravili vse sami. To je zelo važno, ker kljub težavam niso okrnili svojih načrtov».
«Tisk piše, da Jugoslavija ne dovoli, da bi se (trški otroci vrniti domov. Toda te otroke negujejo njihove lastne matere in prav te matere, a kaj šele otroci, se nikakor ne žfie vrniti p Grčijo».

26. marca bodo volitve v Ljudsko skupščino FLRJ, je bilo skle-nieno na seji Prezidija Ljudske skupščine.
V	Beogradu je bila seja zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije. O političnem delu Je govoril Milovan pjilas, o organizacijskih vprašanjih pa Blagoj e Nc-škovič. Referat o gospodarski delavnosti Ljudske fronte pa je t-mel Ljubčo Arsov.
Dve ladji so dvignili potapljači podjetja «Brodospas», ki sta bili potopljeni leta 1944.
209 obsojencev Je pomilostil Pre-zidij Ljudske skupščine Slovenije.
Elekrctehnični porcelan, ki so ga prej uvažali iz CSR, so začeli izdelovati v zagrebškem podjetju «Kontakt».
V	ladjedelnici «3. maj» na Reki dokončujejo velik plavajoči dok za prekooceanske ladje. Češkoslovaške oblasti zahtevajo od Jugoslavije, da izpusti na svobodo češke in slovaške državljane Jana Gašparia, Zlatka Klačlka, Andrijo Klojčeka in «slovaškega vodjo» Stevana Kondača. Omenjeni češkoslovaški državljani pa so Se takoj po dogovoru med CSR in FLRJ odselili v CSR in so torej danes na Češkoslovaškem.
Izrednega poslanika in opolno-močenega ministra v Buenos Airesu Franca Pirca je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ odpoklical, na njegovo mesco je imenovan Marijan Stilimovič, dosedanji poslanik v Parizu.
Novo železnico so začeli graditi v Sandžaku med Raško in Novim Pazarjem. To bo največje delo petletke v Sandžaku.
Edvard Kardelj, podpredsednik in zunanji minister je sprejel novega izrednega in pooblaščenega veleposlanika ZDA g. Georgea W. AUana.
Madžarske cbiastl so povzročile umor porabskega Slovenca Karla Gašparja, da bi lahko izvršile nove aretacije porabskih Slovencev. To- je eden izmed številnih ukrepov, ki jih podvzemajo madžarske oblasti proti pripadnikom jugoslovanske narodne manjšine. Z izgovorom, da so se ukvarjali z vohunstvom, hočejo madžarske oblasti prestrašiti porabske Slovence, ker se upirajo raznarodovalni politiki in sovražni propagandi madžarske vlade proti FLRJ.
Prezidij ljudske skupščine je odlikoval več zastopnikov FLRJ v inozemstvu. Prav tako so bili odlikovani za delo za obnovo in graditev socialistične domovine z redom dela mnogi inženirji in delavci v rudnikih.
Plazovi v slovenskih planinah so zahtevali letos že tri žrtve.
Med FLRJ in Paragvajem Je podpisan trgovinski sporazum, ki velja dve leti. Jugoslavija bo Izvažala cement, konopljo, živo srebro, hmelj, kemične izdelke in alkoholne pijače, uvažala pa ho loj kože in bombaž.
Beograd, glavno mesto FLRJ, ima danes 435.0J8 prebivalcev. V zadnjih treh letih je prebivalstvo Beograda naraslo za 100.000 prebivalcev.
Po vseh večjih središčih Jugoslavije so priredili svečane komemoracije za velikim Leninom. V
Ljubljani je govorilo Leninu na-svečani akademiji minister Ivan Regent.
V Ljubljani j« bila tretja medmestna trgovinska konferenca, na
kateri so udeleženci sprejeli sklepe in predloge, kako naj izboljšajo delo v trgovini, da se bo še nadalje izboljšala preskrba delovnih ljudi v mestih ia industrijskih sre-tliščih.
Koroški Siovenci zahtevajo od vodstva KP Avstrije, da preneha s sovražno politiko do Jugoslavije, kajti prav to stališče KP Avstrije je povzročilo razcepljenost demokratičnega gibanja v Avstriji.
Letos se Je naučilo čitati in pisati 39.000 hrvaških kmetov in delavcev. S tem Je popolnoma odpravljena nepismenost v LR Hrvatski.
V Londonu so odprli razstavo jugoslovanske ljudske umetnosti.
MA™
ti c ho fio tseò
ipGbptula'iUi menihi
Tibet je dežela aa najviiji pianati sveta, obckim. od gor. a>ah verig, ki <k*»egajo višino 6-8 tisoč metrov. Ima p»ibližno 3 milijone p. eoivalcev, od katerih jih je 300.000 menihov. Manihi so fevdalni gospodarji Tibeta. Vsa drža vna upre va, tako duhovna, kot posvetna, je osredotnjena v samostanih flol-dana'Sera, Brebunga in Tsši-thuinpo. Manjših samoatanov pa je več tisoč. Tibet kna dva gospodarja: Pariš et n Lamo, voditelja milijonov budistov ‘n Dalaj lamo, ki je praktično guverner Tibeta. Trermt.o sta obe lami »tari nekaj nad 14 let. Po starih običajih sta biji tudi Eadnji dve lami v večnih naoinrotstviii. Zato je moral PanSejn lama zapustiti Tibet in se zateči v Onretiojo Kitujakd. Ozadnje sporov med obema n»j višjima latnam« pa je, to pot nekaj drugačno, kot v prejšnjih' stoletjih. Dalaj lama, oziroma njegovi politični svetovalci bi radi popolnoma odcepili Tibet od Kita jeke. S tem bi imeli . morda zagotovljeno gospostvo nad Tibetanci še za nekaj časa.
Zgodovina Tibeta je kaj zani. frviva. Tibetanska nomadska pie-mena so se v V. stoletju združila v nomadsko državo - - cesarstvo Todfoog. V naslednjem stoletju »o se Tibetanci za »Udrto naselili, začeli so »e baviti ■ kmetijstvom in nacrtala «o prva. mesta. Sredi VII, stoletja Se dobimo tibetansko državo približno istega obsega, kot ga jima daru«. V tem času. že prodreta v Tibet kitajski trgovski kapital in z njim kiUjaka kul. tura. Iz Indije pa je, s U-govci prodrl budizem.
Sto petdeset let so trajale Vojne Tibetancev s Kitajci, ki so hoteli zasesti to deželo in so ge končale leta 882. ko je bila sklenjen;? pogodba, s katero so kitajfžri cesarji primali, neodvisnost Tibeta Od il, stol. d-ljo in v dobi. ko so Kitajsko pod-jarmili Morvgolj je Tibet postaj odvisen od jnongolske dinastije, ki je vladala nz Kitajsflcem.
V	XIV. stoletju je bila v Ti-
betu izvedena reforma veroizpovedi:	lamaizem je postal
državna religija. Deželo so prekrili številni lamaistični samostani, ki »o po ostri borbi s posvetnimi knezi postali gospodarji vse dežele. Leta 1717 so Tibet napadli Mongoli, Tri leta pozneje pa so Kitajci osvobodili Tibet izpod mongolskega jarma. Ko so se p£ I. 1750 Tibetanci pod vodstvom svojih lam uprli kitajskemu gospostvu, »o Kitajci upor zatrli in podjarmi, li vzhodne in severnovzhodne predele Tibeta, ostali deli dežele pa so morali priznati kitajsko •uverenost, kj j« je v imenu cesarja izvajal rezident.
V	(«emdesetih letih XIX. stoletja so Tibetanci izkoristili nasprotja med Anglijo, Rusijo in Kitajsko in so še delno otresli kitajske suverenosti, V tem času se na tibetanskih mejah po-javijo Angleži. Ko sd angleška prizadevanja, da bi navezali trgovske »tike s Tibetom, propadla, so britanske čete naptgllo
Tibet (1. 1888). Po porazu Tibetancev je bila najprej sklenjena pogodba, s katero je Velika Britanija dobila suverenost nad kneževino Sokkim, poleg tega pr že dovoljenje, da smejo angleški trgovci prosto prestopati tibetjnako mejo. Toda s tem vsiljenim sporazumom se Tibetanci niso nikoli sprijaznili, Hoteli so izkoristiti angleško - ruska na^rotja v Aziji in so čez nekrj let prepovedali angleškim trgovcem vstop v Tibet. V odgovor rta ta ukrep je Velika Britanija 1. 1903 zasedla Tibet, Dalaj-lama po je zbežal v Mongolijo. Angleži so prisilil Tibetance, eia so sklenili pogodbo, s katero so angleški trgovci dobili trge v nekateri^ mestih. 'Tibet pa je moral plačati kon-tribucijo. Da bi zavarovali ta prisiljeni mir, je Anglija s svojimi četami zasedla dolino . Cumbe.
Leta 1907 je Velike. Britanija sklenil;, z Rusijo pogodbo, s katero sta obe državi priznali kitajsko suverenost nad Tibetom, obenem pa sta &(> obvezali, da bosta, varovali celoto tibetan-akega ozemlja. Anglija in Rusija sta tudi sklenili, da bosta vse zunanje zveze (razen trgov-akih zvez britanskih trgovcev) vzdrževala preko kitajske vlade.
Dva vojaška poveljnika: lama in civilist. Poveljniški kader te vojske je zelo slab, k«r se čini podedujejo
Ker je Anglija s tem Okrepila svoj vvpliv v Tibetu in je Podpirala gibanje proti kitajski-suverenosti, je kitajska vojska 1. 1910 vdrla v Tibet in zasedla Laso. DaJaj-lama ie tedaj zbežal v Indijo. Ko pa je 1. 1911 n« Kitajakem izbruhnila revolucija, šo se Tibetanci uprli in odrekli Kitajski suverenosti nad Tibetom. Kitajska vojska je ho. tela izvesti kazensko ekspedicijo toda, na zahtevo Velike Britanije ao Kitajci morali prenehati z vojaškimi operacijami proti Tibetu.
Kitajska 8e je obrnila na Vel. Britanijo za posredovanje. Pod pritiskom Anglije je mirovna ktmfemvca sklenila, da sc ti-betarzde,, ozemlje poveča za vs«

S
Ss
'“«s.oTT ►

%


TJr*-
mmez:
x.j»
"^CH*
k.
V;


;	3«' \jFqHt*cq
. ^ ) =

%L. -
g»'^fVl.C*YLÒN

••
M
Preko sorskih prelazov more samo utrjena vojska z mulami. Prehod preko močvirij in rek pa Je pozimi zelo olajšan, ker so zamrznjene
Zemljevid k bojem za osvoboditev Tibeta. Spodnja kolona Maocetunsovih čet Je prišla, po zadnjih poročilih, že na mejo
Indije
predele, ki iih j,> Tibet imel Že I. 1727 pod maridžurstoimi cesarji. Tibet pa je s tem postaj dejansko neodvisen od Kitajske, Sklepe iz 1. 1918 je kitajska vlada pod pritiskom sicer sprejela, dejansko pa se ni nikoli odrekla suverenosti nad področjem Tibeta, ki ga je imela za ‘žel svojega državnega ozemlja in ga je smatrala ža avtonemm« pdkrajiiU) Kitajske..
Lame .»o se zavedle že leto 1936 nevarnosti narodnoosvobo,
Silnega gibanja na Kitajskem.
Videli so, da bodo nastopili drugačni časi; kot so bili zanje pod umirajočim imperijem in pozneje pod razdrobljeno in slabotno kitajsko republiko. Zato sd zahtevali nasvet in vojaško pomoč od indijske vlade. Tako so prišli na Tibet tudi britanski oficirji. Ta «indijska komisija», ki ji je npčeljeval angleški državljan, gospod Richardson, je skupno z menihi po samostanih izdelala načrt, da bi postal Tibet, neodvisen'od Kitajske in torej odvisen od Velike Britanije. Letos 8, julija so tibetanske oblasti nenadoma najavile konec odnosov z nacionalistično Kitajsko, odredile zaporo kitajskih šol in radia ter izgnale vse funkcionarje in državljane, ki so jih sumile, da imajo zvezo s komunisti. Trj dni nato je Dalaj lama napovedal «Sveto vojno budistov proti komunizmu». Dalaj lama se je obrnil tudi na Trumana in ga prosil za orožje, da bi lahko, branil svojo avtonomijo».
Kot vse kaže, se oblast lam nad tibetanskim ljudstvom ruši. Odjek kitajske revolucije je prišel tudi med revne tibetanske kmete, . ki hočejo končno enkrat svobodno zaživeti. Pred nekaj tedni je Panšem lama' pozVai Maocetunga, naj osvobodi tibetansko ljudstvo.
Kakor je znano, si je KP Kitajske dala za nalogo v tem letu osvoboditev Tibeta, in otoka Formoze. Kitajska narodnoosvobodilna vojska je že zasadila svojo rdečo zastavo z zlato zvezdo na «streho sveta»,' pamirsko visoko planoto. Cete kitajske narodnoosvobodilne vojske so prekoračile puščavi) Goli po pohodu iz Sensi ja. Pohod je bil izvršen po 6.400 km dolgi karavanski poti. Cete so oddaljene še nekaj tisoč kilometrov od Lhase, prestolnice Dalaj Lame. Na svoji poti bodo morale premagati še številne’ gorske prelaze, puščavske visoke planote in močvirja.
«Vojska» Dalaj lame je bila organizirana po fevdalnem sistemu. Na 4 ha obdelane zemJ lje je prišel po en vojak. To 'je dalo približno 3.000 mož. Po letu 1920 je število tibetanske
-u obdrže sedanji fevdal-režim na Tibetu. S tem so
vojske precej naraslo in ob koncu druge svetovne vojske so imeli tibetanski menihi pod Svojim poveljstvom približno 9.000 mož. Danes računajo, du ima Dalgj lama «vojsko» 20.000 mož. Poveljujeta ji po en menih in en civilist. Ker se vojaški čini podedujejo, je poveljniški kader seveda tudi zelo slab. V Lhasi imajo vojaško skladišče, ki ga morejo odpreti samo na \poyelje državnega poglavarja ob prisotnosti celotnega ministrskega kabineta. V njem imajo spravljenih nekaj gprskih topov, strojnic lipa Vickers in pušk tipa Letyis .* vso municijo. Topničarje so iz-vežbalf Angleži v Indiji. Angleži so poskušali na vse načine, da ni ■
videli zavarovane svoje pozicije v Indiji. Zato so tudi tajno svetovali vladi menihov, naj pošlje svoje «diplomatske» predstavnike v ZDA. Anglijo, Nepal, Indijo in v Peking. S tem bodo dokazali svojo «neodvisnost». Vlada, ljudske republike Kitajske je odgovorila na to provokacijo, da je Tibet ozemlje Ljudske republike Kitajske, «To ;dejstvo je znano vsemu svetu in nihče ni o tem nikdar dvomil. Oblasti iz Lhase nimajo pravice pošiljati nobenih misij, še manj pa proglašati svojo neodvisnost. Tibetansko ljudstvo se hoče združiti z ljudstvi Ljudske'republike Kitajske, kjer bo pod centralno vlado dobilo pokrajinsko avtonomijo. Ce pošljejo oblasti iz Lhase svoje zastopnike v Peking . samo na pogajanja, jih bomo sprejeli. Ce se pa bodo podvrgle poveljem imperialistov in nadalievale z izdajalsko politiko proti svojemu ljudstvu, jih vlada Ljudske republike Kitajske ne bo mogla več tolerirati».' ,
Po zadnjih poročilih so čete narodnoosvobodilne vojske Kitajske oddaljene še 90 milj od gorskega masiva Himalaje.

Skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki je bila 15. in 16. tega meseca v. Kopru, je važen mejnik v gospodarskem življenju jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja. Na njej so položili obračun dosedanjega dela in so sprejeli odlok o go^odaratoem načrtu za leto 1950. 2e od začetka 1946. let« je usmerjala ljudska - oblast gospodarstvo cone po določenem načrtu, tod« letos ima načrt prvič obliko zakonskega odloka. S tem je postala njena Izvršitev obvezna za vse gospodarske organe in »plah za v sé delovne ljudi Istrskega okrožja. Nobeno podjetje ali ustanova se ne more izogniti izvrševanju svoje dolžnosti.
Kakšna je ekonomska politika oblasti, kakšna so njena vprašanja in kako jih bo reševala, je odvisno od' dveh. činit»ljev: 1. v Čigavih rokah je oblast in 2. kakšno je razmerje sil v govedarstvu. V Istrskem okrožju je oblast v rokah ljudstva. Ta oblast, ki se je rodila iz osvobodilne borbe Slonvencev, Italijanov in Hrvatov proti zunanjim sovražnikotn in domači reakciji in ki je skovala moralno in politično enotnost vseh prebivalcev, je porok, da se ne bo nikdar več vrnila stara nepravična družbena Ureditev in gospodarska anarhija, ki jo prinaša kapitalizem. Razmerje sil v gospodarstvu Istr-dcega okrožja je takšno, da so vodilna mesta v gospodarstvu v rokah 'delovnih ljudi, ki so prestrigli peruti kapitalističnim elementom in odpravili njihovo nesramno izkoriščanje. Jugoslovanska armada, ki upravlja to področji? je že od samega začetka priznala revolucionarne spremembe, ki jih je doseglo ljudstvo. Vse to omogoča in po notranji zakonitosti gospodarskega razvoja Istrskega okrožja celo zahteva ‘uvajanje gospodarskega planiranja. Ljudska oblast .je. morala uvesti načrt v gospodarstvo, ihn je odpravila stari sistem izkoriščanja. Izvajanje- gospodarskega načrta v Istrskem okrožju pa je toliko lažje,;.ker se naslanja na socialistično Jugoslavijo, ki ne pozna kriz in depresij, temveč se načrtno In enakomerno izgrajuje.
Kakšne so naloge, tar jih nalaga
Lepša bodočnost se odpira
istrskemu delovnemu človeku
Gospodarski nacrt za L 1950 bo močno dvignil domačo proizvodnjo, hkrati pa socialno in kulturno raven ljudstva
gospodariti načrt in kako bodo Izvedene?
Naloge in izvedb« načrt«
Si roge Plasti istrskega ljudetv« so imele zelo nizek * živi j en Jaki standard. Vojn« in okupacija sta potisnili ta življenjski standard še niže in zd«j je pred ljudsko oblastjo naloga, da usmeri svojo gospodarsko politiko v smer hitre zgraditve gospodarstva, tako da bo širokim množicam zagotovljeno boljše in srečnejše življenje. Da bi dosegli ta smoter, je naloga njene gospodarske politike takćna gospodarska ograditev, ki bo postopno in stalno dvignila življenjsko raven širokih ljudskih množic. Po tern ' 5e v treba določiti *ner tega razvoja.	;
Zdaj nam je Jasen cilj,, ki ga mora - zasledovati ekonomska polh tiku Sudske oblasti in h kateremu se tufll dejansko bliža, kakor je to mogoče sklepati iz poročila, ki je bilo dano na akupčšinj istrskega okrožnega ljudskega odbora. Iz njega; namreč izhaja, da se je v zadnjem letu zelo dvignila preskrba ; prebivalstva z gospodarskimi dobrinami, da so bile naloge na področju prosvete, zdravstva in socialnega skrbstva uspešno izvršene. Kfior živi v Istrskem okrožju, čuti, 'da *c življenjska raven neprestano in naglo dviga.
Iz r»if se ne da napraviti nič. To je splošno pravilo, ki 'Velja zlasti v gospodarstvu. Ce hočemo živeti bolje,^moramo to doseči z lastnim delom* in napori. Zato nalaga plau

#
lj nisi/
NADALJEVANJE ST.
i4Ab!
V/
Zadnjič je pomotoma izostal naš '5fl. napis:
^fdorflo facftahvra
djiomnemoj?
Vojaška godba vojske Dalaj lame. Ta vojska ileje danes približno 20.0M mož. Vojaki imajo dve uniformi. Prva Je stara, druga pa Je enaka angleški kolonialni uniformi, ki Je bila v rabi pred IS leti
Takó1 bekemo na kolovratu pri Sličnih v Pliskovici. Preden pa zapustimo to vas, bo najbolje, da sl takoj ogledamo že en ihapia, več kot petdeset let starejši od gornjega.
*	56. NAPIS
V «Vrabčjem koncu» vuai pravijo mu tako zaradi priimku Vrabec, kr tam prevladuje — gleda nà severno stran, proti cesti, Kožinova kulona. To je Iflh' stara kalona okrogle oblike, pokrita s skrilnato streho, Na prednji strani sklepni-ka ali «zagozde» v sredi kalo-ne je kratek napio iz leta )791 (posnel M. Matičetov 8.12.1949
za leto 1850, da je treba povečati proizvodnjo v Industriji, kmetijstvu, obrti in drugih proizvajalnih panogah. Povečati je treba proouk-tivnost dela, uvajati nove metode, Stediti z materialom, povečati delovno disciplino. S temi sredstvi se bo skupna produkcija v Istr-skem okroija povečala Po obsegu in vrednosti za 15 odst. proti letu
1949.	To konkretno nalaga plan za
1950.
Porast investicij
V procesu proizvodnje se kopičijo sredstva, ki jih uporabimo deloma za potrošnjo prebivalstva (direktna potrošnja in zamenjava za drugo potrošno blago), deloma pa za investicije v novo proizvodnjo.	:
Dosedanji delovni polet v Istrskem okrožju je omogočil velike investicije v letu 1950, ki bodo za 07 odst. večje od lanskih. Od tega bodo investicije v kmetijstvo in zadružništvo 34 odst. večje od' lanskih, v ribarstvo 6,3 odst., v industrijo 14,6 odst.,; promet 16,8., odst., obnov« in elektrifikacijo 8,7 odst., prosveto in zdravstvo 14,4 odst. V gospodarskem načrtu so konkretno • navedeni objekti teh Investicij. Sem spadajo predvsem razna gospodarska poslopja, stanovanjske hiše za delavce in na porušenem podeželju, šolske zgradbe, bolnica, ureditev solarn, pogozdovanje, melioracije, elektrifikacija 52 vasi, gradnja občekoifistnih komunalnih
objektov, obnov« cestnega omrežja. V investicije spadajo tudi razni stroji in oprem* s* kmetijstvo, ribarstvo, industrijo, gradnje, itd., v vrednosti 120' milijonov dinarjev.
S temi investicijami bodo odpravljena «ozka grla», k? so ovirala razmah proizvodnje. Tako bodo v konservni industriji povečani hladilniki za konserviranje rib, ribolov bo dobil nove moderne ladje, mehanizacija v kmetijstvu se bo povečala za S® odst., v melioracijo doline Mirne bodo investirali 14,850 000 din, itd. Jasno je, da bo rezultat vsega tega povečana proizvodnja.
Na življenjski standard prebivalstva pa bo neposredno vplivala zgraditev prosvetnih, zdravstvenih, fizkulturnih in drugih ustanov, ki so predvidene po planu. Tu nalaga plan posameznim sektorjem razne naloge. Tako bo povečano število dijakov vseh treh narodnosti v srednjih šolali za.6 odst,, v šolstvo bodo investirali poleg dosedanjih vsot se 33 milijo«iov dinarjev, kapaciteta bolnic bo povečana, zdravniški kadar bo povečan za 30 odst., odprta bo nova šola za bolničarke v Izoli, itd. Zlasti važne so investicije na področju elektrifikacije. Leta 1950 bodo napeljali elektriko v 52 rosi v notranjosti Istre. Fašizem je te kraje popolnoma zanemaril, ker ril maral napredka med Slovenci in Hrvati. Lan; je bilo elektrificiranih že 12 vasi.
Ne bomo navajali vseh podrobnosti piana, ker bi zašli predaleč.
s posTiočjo Franceljnu Sirce iz Pliskovice 56):
Na prvem mestu, kakor vidimo, je gospodarjevo ime: Sue Andrea. Sledi prošnja:	Jezus,
Marija, Jože/, sveti angel -arh — parte nas' Na štirih vogalih zagozde je letnica — 1791: po starnati moramo uvrstiti naš . napu na irotje mesto mod vse; mi. kar smo dih do danes nabrali. I. —? 1619.- lesen strop srtarg cerkve na Grižanah pri Vrabčah: '2. — 1774: okence pri Ga-Ščevih v Koprivi; 3. — 1791: Kožinova kalona, Pliskovico 8J. Tu med besedilom imamo dve domači obliki: «varh» in «vaile». Pravopis je bohoričica. Posebnost so tudi vezave m^d črkami iste.besede ali celo dveh. različnih besed.
Današnji napis in še nekateri drugi, ki pridejo kasneje na vrsto, kar lepo zastopajo čas pod konec 18. stoletja in nam morda govore o tem, da tudiiia pod ročje primorske epigrafike prodirajo vplivi nove, prosvetljene miselnosti. V osrednjih slovenskih pokrajinah, posebej v ljubljanskem kulturnem krogu, se izredno krepi zanimanje
in ljubezen do domačega jezika — v knjigi in'celo na odru. Ce se prav v tem času v obrobnih predelih — kakor je n. pr. Kras in okolica Trsta -- množijo'slovenski napisi, človek ne more kar na slepo postaviti obeh pojavov v tesno medsebojno vzročno «vežo, a prav tako ne razsoditi, da je to la golo naključje.
--------------------r—r—
Tehniha in manosi
ZOBOZDHAVN1SK e AMERIŠKE KLINIKE Nekatere ameriške visoke me-diclaske šole Imajo velikanske ambulatorlJCj v katerih zdravijo dijaki pod nadzorstvom svojih profesorjev osebe, bolne na zobeh. Univerza v Minnesoti ima zobno operacijsko dvoraao, v kateri Je 15» stolov. Vsak dijak dela za svojim stolom ter zdravi osebe, ki si žele popraviti zobe v tej kliniki. Bolniki plačajo le material, ki (a porabijo za zdravljenje. Imenovana klinika za zobae bolezni Je znana po tem. da Je prva pričela raziskovati vpliv, ki ia ima Maor pri zdravljenju zobne gnilobe.
Vrnimo se raje na najvažnejši sektor, na sektor proizvodnje, ki nalaga planu konkretne in podrobne naloge.
Industrija
Značilno za pretežni del industrijske proizvodnje je,, da se krep-. ko naslanja na ribištvo in polje- ■ delstvo, da predeluje domače ribe In poljedelske proizvode. Ce upo-števamd, da živ; na področju Istrskega okrožja na stotine ribičev - in da je okrožje ; pretežno kmeti j-sko, bo, jasno, da sloni industrija na čvrstih temeljih in da je njen uspešen razvoj v vsakem pogledu zagotovljen. Na drugi strani pa zagotavlja industrija stalen zaslužek .ribičem in predeluje netržne proizvode vrtnarjev (n. pr. paradižnikov koncentràt). 2e leta 1949 je živilska industrija v glavnem izpolnila svoje proizvodne naloge, čeprav se je morala boriti z veli- . kimi težavami.p redvsetn zaradi pomanjkanja nekaterih inozemskih surovin. V primeru z letom 1948 pa se je proizvodnja povečala v. obeh največjih tvbrnicah ža več odstotkov, Plan zu leto 1950 nalaga tej industriji, da‘poveča proizvodnjo in izboljša kvaliteto izvoznih artiklov.
Zlasti važna je iirdustrija gradbenega materiala, ki zagotavlja Izvršitev investicijskega' plana. Lani opekarne nisp. izvedle v . celoti svojega načrta zaradi raznih organizacijskih težav. Po planu m leto 1950 pa mora- njihova proizvodnja narasti za 50 odst. Tu pri-pomiijjajno, da je do nedavnega obratovanja v Istrskem okrožju sa* mo ena opekarna pri Izoli; dočim sc sedaj obnavljajo opekarne v dolini Mirne. ..	? .
Za vso industrijo pa velja' splošno načelo, da se mòra čimbolj nasloniti na domačo surovinsko bazo. Ustanovljena bodo nova podjetja za izdelavo predmetov, ki jih do sedaj niso izdelovali,’ za katere pa je v okrožju dovolj surovin.
Tudi obrti bodo doge letos proizvajalne naloge, s čimer ho .postala tudi ta panoga s.estuvni del gospodarskega programa. Moramo , podčrtati, da plan ne ubija iniciative ob rt Ut ov — zasebnikov, temveč jim’ daje večjo možnost razvoja, ker jifn zagotavlja potrebne surovine, obenem pa jih iztrga iz špekulantskega okolja, v katerem ::o še mnogi med njimi živeli.
V rudarstvu bo povečana proizvodnja solin, začeli bodo izkoriščati boksit in druge rude, ki jih doslej še niso eksploatirali. V okrož ju so kamnolomi š prvovrstnim marmorjem in izredno čistim apnen čem, ki ga ! uporabljajo pri proizvodnji sladkorja. Z dvigom rudarstva se bo razvila v Istrskem okrožju nova panoga industrijske dejavnosti. ■	. ,	.
Kmetijstvo
in kmetijsko zadružništvo
Vzporedno z graditvijo industrije Iri rudarstva mora napredovati tudi rekonstrukcija zaostalega kmetijstva Istrskega okrožja v moderno kmetijstvo. Ta-le i'ekonstrukcija je težka na podlagi malih posestev, in prav istrsko kmetijstvo je po svoji posestniški strukturi pretežno maioposestniško, Malò posestvo si ne more kupiti kmetijskih strojev, brez teh strojev pa hi mogoče povečati pridelka na hektar, ni mogoče olajšati težavnega življenja kmetov, v kakršno je obsojen zaradi sedanje primitivne tehnike. Zato jc treba rešiti ta vprašanja s pomočjo zadrug. 2e do sedaj »c je v Istrskem okrožju zadružništvo ' krepko razvijalo. Poleg zadrug splošnega tipa (nabavno-prodajnih zadrug), ki so zajele skoraj vse delovne kmete, je nastalo že 24 kmetijskih obdelovalnih zadrug s 690 družinami in 3.221 ha zemlje. V teh zadrugah obdelujejo člani
zemljo skupno. Taki delovni 'kolektivi spreminjajo popolnoma gospodarsko in socialno strukturo istrskih vasi. Delovni kmetje se zavedajo, da je veliko zadružno gfapodarstvo mnogo bolj racionalno od velikega števila majhnih kmetij. Temu zadružnemu gioahju je dala ljudska oblast vso podporo, predvsem s cenenimi krediti in z raznimi ugodnostmi’pri kapitalni izgradnji. Gospodarski načrt za leto 1950 napoveduje še večji razvoj kmetijskega zaoružništva.
Agrarna reforma je bila v Istr-’ skem okrožju izvedena te leta 1947 ir, e tem je bilo končno rešeno tudi vprašanje zemljiškega fonda. Ljudska oblast povečuje sedaj ta fond z melioracijami v dolin! Mirne, ob reki Dragonji in z obdelavo področja pri Ankaranu s primernimi kulturami.
Vri tj ukrepi bi ostali polovičarski, če ne bi uvajali še drugih ukrepov za pospeševanje poljedelstva. ‘ Zlasti je važna mehanizacija in uporaba znanstvenih metod, tako prj obdelavi zemlje kakor tudi pri žetvi in spravljanju pridelkov. Najvažnejše kulture , Istrtkega. okrožja so: sadjarstvo, vinogradništvo,, mlekarstvo, kokošjereja, svi-ujoreja in oljke. To so pridelki, ki jiim odgovarjajo agroktimatični pogoji Istrskega okrožja in so skladu s potrebami notranje potrošnje, industrijske proizvodnje in zunanje trgovine. V planu je predvideno povečanje površine zelenjad-nih vrtov* za 10 odst. V vinogradih bodo napravljeni novi nasadi, vrste trt bodo selekcionirane, sadjarji pa bodo dobili iz razsadnikov dobre sadike, posebno breskev in oljk. Oljka spada namreč meci najvažnejšo-drevesa, ki dajejo olje za potrošnjo prebivalstva in za potrebe industrije. ;	■"
Vprašanje racionalne - obdelave ‘ se postavlja tudi v proizvodnji žitaric. Pridelek bo z raznimi agro- ' tehničnimi merami povečan ža 10 odst. čeprav bo površina" zmanjša-1 na zn'5 odst. V Istrskem'okrožju, " posebno pa v nekaterih ■ predelih bpjakega okraja, je Italija' razširila setev, žitaric na rovaš drugih' bolj racionalnih kultur. Sedaj pa jo ( omejujejo na žitorodne predele, kjer uvajajo moderno tehniko in odstranjujejo pomanjklivosti, ki so zmanjševale hektarske donose, t
Ribarstvo
Ribarstvo j« poleg kmetijstva ena najvažnejših panog gospodarstva Istrskega okrožja, ker oskrbuje največje tvornice. Ljudska cblasi je ie lani-posegla v njegov razvoj. Slovilo brodovja se je povečalo od 27 motornm ladij, kolikor jih je • bilo v začetku sezone 1948, na 40 motornih «ribiških ladij. Po planu za leto 1950 bodo zgrajene nove modeme enote, zglajen bo tudi brod s hladilnico za prevoz svežega blaga. Lani so uštaflovilj v Istrskem okrožju tri ribiške za- ' druge, v katerih jč odpravljeno' iz- ’ koriščanje ribičev s strani gospo-' darja. Ljudska oblast bo še naprej razvijala to obliko organizacije ribičev.
Na področju prometà bo pove- ' čano število avtobusov za 'udoben ‘ prevoz potnikov. Kapaciteta blagovnega prevoza bo povečana zu 30 odst. Izboljšana bo tudi kabo- ' lažna plovba za osebni in tovorni promet, pri čemer bodo vključeni v plan tudi privatni prevozniki. ' ‘
- o—	:
Cim produktivnejše bo delo Istr-»kega človeka, lent višji bo njegov življenjski standard. V kaputalistič- • nem sistemu gre rezultat večje produktivnosti v žepe kapitalista. V Istrskem okrožju, kjer je bistveno . odpravljena izkoriščanje človeka po človeku pa so profiti last skupnosti, ki 'jih razdeljuje med svoje . člane po načelu: kdor skupnosti več daje, ta od nje tudi več prejema. Zato lxi v letu 1950 še bolj podrob. no izvedeno načelo diferenciacije potrošnikov. Izboljšana bo preskrba delovnih ljudi. * Fond razpoložljivega blaga bo povečan za 14 odst.
Izvedba gospodarskega načrta za leto 1950 bo zahtevala mobilizacijo vseh delovnih sil v okrožju. V industriji bodo zaposlili ie 2J000 delavcev. 750 nekvalificiranih delavcev bo dobilo strokovno izobrazbo. Strokovne šole bodo usposobile za proizvodnjo. 600 vajencev.	'
To so glavne naloge gospodarske, ga načrta Istrskega okrožja ze' leto 1950. Ljudska oblast sl je' postavila ' veliko nalogo, pri čemer se naslanja na podporo ljudskih množic. In-prav v tem je poroštvo, da bodo vse naloge uspešno izvedene.
V.
LMJDSKi TEDNIK
10
Za gospodinjo in dom
ZDRAVILNA SPAJICA ALI BALBRIAN jr
Zdravilna Spajka raste ob gozdovih In na vlažnih travnikih, in sicer jo je najti po vseh deželah Evrope, Iz močne, debele korenike požene tankih, do 30 cm dolgih stebel. Votlo steblo je brazdasto golo ali dlakavo, nasprotni listi so pa pernati in gladki Listkov, ki so črtkasto suličasti ter napiljeni, je navadno 7 do 11. Beli ali rdečkasti cveti so vrh stebla združeni v širok grozd. Plod je rožka, ki hrani v sebi samo eno seme. Zdravilna špajka cvete od junija do avgusta. Koreniko, ki se rabi v zdravilstvu, kopljejo jeseni. Ko koreniko dobro posušimo, nastane tisti za baldrian taako značilni duh, ki ga vsi dobro poznamo.
2e v starem veku sta Dioskorides In Pilnij opisala špajko kot zdravilno rastlino, v srednjem veku pa je njeno uporabo priporočala opatica Hildegarda in znamenita zdravniška gola v Salernu jo uvršča v svojem
seznamu zdravil med učinkovita zdravilna sredstva. Požneje so ji dali učeno ime valeriana in zdravnik Matthiolus je okrog leta 1500 kot prvi priporočal špajko pri različnih živčnih težavah.
Stari nordijski narodi so imenovali Spajko balders, po bogu svetlobe in sonca Baldurju. Srbi so vzdeli špajki ime odo! j en in znani njih pregovor pravi: če oi žene vedele, kako veliko zdravilno moč ima «odoljen», bi si ga nabrale, všile v pas in nosile vedno s seboj. Da so baldrian že od nekdaj uporabljali pri zdravljenju živč-nTh' bolezni, priča med drugim tudi ime božjastnica, ki je ponekod v Slovencih udomačeno za špajko.
Učinkovanje špajkinih korenin sloni v glavnem na eteričnem olju va-lerolu, ki vsebuje različne terpene In
organske kisline, med katerimi je najbolj znana izovalerianska kislina. Pri sušenju korenin se te sestavine razkrajajo, kar povzroča neprijeten vonj, ki ga sicer sveža rastlina nima. številni poskusi so dokazali, da vaierò! ugodno vpliva na razdraženo živčevje človeka. Ce dajemo baldria-novo olje na primer mački, bo ta sprva postala izredno nemirna in razburjena, pozneje se bo pa kot pijana opotekala, pri drugih živalih zopet lahko že majhne količine bal-drianovega čaja povzročajo omrtvičenje celega telesa.
Na človeka vpliva baldrian v začetku malce vzdražno, nakar sledi takojšnje blagodejno pomirjenje. Ker špajka ugodno deluje na srce in krvni obtok, je razumljivo, če jo priporočajo pri motnjah krvnega obtoka, siljenju v glavo in pri zvišanem krvnem pritisku- Spajkino korenino uporabljamo kot čaj, prašek, tinkturo ali pa kot olje. Najbolj čislana je tinktura, tako imenovane baldriano-ve kapljice, ki jih uporabljamo pri razburjenosti, nervoznih srčnih motnjah in utrujenosti. Vzamemo po trikrat na dan 30 kapljic v žlički vode ali na koščku sladkorja. Ca j iz bal-drianovih korenin naredimo tako, da posušene in fino narezane koreninice damo v skodelico zavrele vode in pustimo vse skupaj stati dobrih deset minut. Ce pa hočemo posneti iz korenin čimvečjo množino zdravilnih snovi, damo koreninice v 1/4 litrsko posodo, polno mrzle vode ter vsebino po preteku 12 ur precedimo. Baldria-novo olje se prodaja ,v lekarnah, dnevno jemljemo navadno 5 do 10 kapljic, njegova uporaba ni tako pogosta, ker so tinkture in čaji bolj priljubljeni. Kar se tiče uporabe čaja, moramo omeniti, da rad zapira in ga zaradi tega tudi priporočajo pri lažjih driskah in črevesnih boleznih.
Brez baldrianovih korenin ali kapljic ne bi smela biti nobena domača lekarna, saj to obče ljudsko zdravilo ugodno vpliva na živčnost ter različna pri njej nastopajoča stanja, kot so notranji nemir, razburljive misli, strah in nespečnost. Ne smemo pa tudi pozabiti, da se špajka dobro obnese pri različnih oblikah glavobola in omotici.
S S
Preprosta, a vendar sveža in elegantna bluza za pisarno
Kako čistimo siebrnino
Najenostavneje čistimo srebrnino tako da jo v suhem močno otiramo s ščetko ter magnezijevim karbonatom. Paziti moramo, da se drži" na ščetki vedno nekaj Imenovane snovi, ki jo kupimo za malo denarja v drogeriji.
Nekateri tudi potemnelo srebro za trenutek pomočijo v vrelo solno kislino, toda pri tem moramo biti previdni. Solna kislina razjeda namreč kožo ter oblačila in tudi srebro, če ga v njej predolgo namakamo. Običajno pa damo srebro za nekaj časa v raztopino hipermangana in zatem za kratek čas v solno kislino. Po kislinski kopeli operemo srebro z vodo, zatem pa ga drgnemo z nekaj magnezije.
Nadaljnji postopek: pripravi si nasičeno raztopino natrijevega hiposul-fita ter v njej razprši špansko belilo. V tako pripravljeno tekočipo pomoči krpo, oziroma ščetko ter z njo drgni potemneli srebrni predmet.
V 500 delih vode raztopi 10 delov kuhinjske soli, 20 delov vinskega kamna (cremore di tartaro) ter 10 delov galuna. Srebrni predmeti bodo postali svetli, če jih kuhaš v tej tekočini.
Istemu namenu služi tudi tekočina, ki jo pripraviš tako, da v 1 litru vode raztopiš 6 gr. amonievega sulfata, 10 gr. amonievega klorida, to, gr. vinskega kramna, 10. kuhinjske soli in-80 gr. galuna. Tp raztopino segrej, da vre ter potopi vanjo za nekaj časa srebrnino, ki jo želiš očistiti.
Priporočljiv je tudi naslednji postopek. Zmešaj 250 delov španskega belila, 100 delov terpentina, l del kafre (kafro lahko tudi opustiš, ker je dokaj draga), 50 delov alkohola ter 10 delov amoniaka. Tej mešanici je podobna naslednja, ki jo napraviš iz 5 delov kokosovega mila, 20 delov oborjenega kalcijevega karbonata, 6 delov vode. Eno teh mešanic nanesi z gobo na srebrnino ter pusti, da se posuši. Zatem drgni s krpo!
Se ena mešanica za čiščenje srebrnine: skozi sito presej 2 dela upraše-nega vinskega kamna, 2 dela španskega belila ter 1 del uprašenega galuna. Pred uplorabo premešaj ta prašek
z nekaj vode ter omoči vanj krpo, s katero čistiš srebro.
V teh navodilih smo večinoma označili množino sestavin z deli. Kot del lahko smatramo gram, dekagram, tudi kilogram /vendar to le za zelo velike množine/. Važno je, da uporabljamo pri vsakem navodilu isto utežno enoto. Pri vodi vedi, da znaša 1 gr. vode 1 kub. cm, oziroma 100 gr, vode je /. deciliter.
Vsi omenjeni postopki čiščenja srebrnine so priporočljivi, potrebno je le nekaj vaje in dobre volje. Očiščene srebrne predmete izperi z vodo* nato pa jih zdrgni z mehko krpo, da se bo kovina lesketala. Vse omenjene kemikalije dobiš v vsaki drogeriji.
Najlepše pa očistimo srebro z razredčeno raztopino ciankalija. Ta snov Je pa izredno nevaren strup, ki ga dobe le oni, ki imajo dovoljenje za nakup strupov. Zato ne pišemo podrobneje o čiščenju s to snovjo.
HID IBM
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Vsaka gospodinja sna likati perilo. Kadar si opere obleko ter jo tudi zlika, pa marsikatera ni preveč zadovoljna z izidom. «Kako- je to mogoče», pravi, «saj sem vendar vajena tega dela!»
Naj vam priskočim na pomoč, drage gospodinje! Predvsem si morate nabaviti sledeče pripomočke: likalno desko, manjšo desko zn rokave in zgornje dele, leseno težko ploščico, dve platneni krpi ter seveda dober likalnik. Začnimo pri volnenih oblekah. Ce so iz volnenega krepa, se tudi pri zelo previdnem pranju malo stisnejo ter jih je treba z likalnikom pazljivo raztegniti na prvotno velikost. Da to izvedete, likajte malo vlažno ali suho obleko narobe s srednje toplim železom, in sicer brez krpe. Najprej rokave, nato zgornje dele ter krilo. Potem jo obrnite na pravo stran ter likajte tako: položile na
NASVETI
RIBA V ŽELATINI
Vrzi v 2 1 vode nekaj poprovih zrn, na pol zrezano čebulo, korenje, peteršilj, zeleno, sol in dolij pol kozarca kisa. Pusti, naj vre približno 1/4 ure, nato precedi in daj ponovno na ogenj. Ko zavre, vrzi v lonec večjo ribo in počasi kuhaj 15-20 minut, kolikor je pač riba velika. Skuhano odcedi in daj na ovalen krožnik, kjer naj se dodobra ohladi, potem pa jo oblij s tenko plastjo želatine. Ribo okrasi z narezanimi okisanimi kumaricami, rdečo papriko, gobicami itd.
PREPROSTI CAJNI PIŠKOTI Ugnetl testo iz 25 dkg moke, 17,5 dkg sladkorja, 2 jajc, noževe konice sode bikarbone in nastrgane limonine lupine. Testo naj bo mehko. Razvaljaj za nožev rob debelo, razreži na pravokotnike in namaži z rumenjakom, ki sl ga nekoliko odvzela od onih 2 rumenjakov, ko si umesila testo. Peci 12-15 minut,
ri-
ža
tržaško
kuhinjo
blago suho krpa, preko te ter polagajte nanjo vroče
GOVEJE MESO NA KARTUZIJANSKI NAČIN
Pokrij dno povne s tenkimi rezinami prekajenega Špeha ali pancete, polij z žlico olivnega olja in položi nanje lep kos govedine; osoli, potresi s cimetom in kuhaj, ne da bi ponev pokrila s pokrovom. Meso večkrat obrni in ko ima lepo barvo, dodaj s peteršiljem in zeleno stolčeno sar-1 'hno; čez nekoliko časa dolij nekaj l juhe in pusti, naj se dodobra skuha.
vlažno železo.
Ko dvignete krpe, pritisnite omenjeno leseno ploščico na zlikani del obleke, kjer naj obteži, dokler se blago ne ohladi. To velja predvsem za ovratnike, za žepe, manšete, torej za dele obleke, ki morajo biti povsem dobro zlikani. Velja pa tudi za gube, katere likamo na. likalni deski tako, da jih napne-mo na obeh straneh (to se pravi, na robu krila ter v pasu) z iglicami. Na napeto blago (pozor! ne zvlečeno blago) položimo kot prej suho, nato vlažno krpo ter prelikamo. Leseno ploščico pritiskamo po gubah, da obdrže dano obliko. Ce je kvilg poševno rezano, je treba likati vedno v smeri niti blaga, torej ne kar povprek. Rob obleke zlikamo posebej. Pri tem pazimo, da ga ne razvlečemo in da ne dobi bleska na pravi strani. Na volnenih oblekah je možno odstraniti blesk, kjer ni preveč vtisnjen, tako, da položimo zelo mokro krpo na piizadeto mesto ter nalahko potegnemo preko z zelo vročim železom..
Ni pa to tako enostavno pri svilenih oblekah, kjer bleska prav za prav ne moremo več odstraniti ter je obleka neuporabna. Zato se v naprej zavarujmo pred to nevarnostjo ter likajmo svilene obleke ■zključno narobe in še to preko dveh krp, najprej suhe in malo vlažne. Malo vlažne pa zato, ker so nekatere svile občutljive tudi za vodo ter obdržijo madež od najmanjše kapljice. Posebno pazljivo je treba ravnati s težko svilo: svilen krep, svilen jersey, rips in podobno. Pri oblačilih iz umetne svile je treba predvsem misliti na toploto likalnika, ki naj bo srednja. Prevroč likalnik bi vam umetno svilo nagrbančil in strgal. Zato pozor!
Likanje čipkastih oblačil je bolje prepustiti zelo spretni in izvežbani roki, ako niste sami dovolj izurjeni. Treba je 'namreč gledati, da se vzorec- ne razvleče.
NASVETI
in odgovori ljudskega zdravnika
P. K. iz Trsta: V zadnji številki sem brala o kurjih očesih. Tudi jaz imam na nogah že precej let sitno nadlogo. Na obeh palčnih prstih imam zaraščene nohte, ki me zelo bole, zlasti ob spremembi vremena. Poskusila sem si nohte rezati na razne načine, ravno in okroglo, tako da sem odrezala konice, ki mi rastejo v meso, a nift ne pomaga. Na obeh straneh nohta se mi je napravil nekak mešiček. Kaj naj storim? Obutev nosim u-dobno.
Odgovor:	Samo operacija vas
lahko za vedno reši bolečin, ki vam povzročajo zaraščeni nohti. Ker pa je taka operacija brez nevarnosti in sploh malenkostna in je res edini pripomoček v tem primeru, vam svetujem, da se ji pod-vržete.
Z, A. iz Zavelj: Sem slabokrvna in vsako pomlad močno shujšam, izgubim tek, sem utrujena, vedno slabe volje in se moram zateči k zdravniku. 2e sedaj se bojim pomladi !Ali res ni mogoče temu pripomoči? Rada bi se tudi zredila. Prosim vas, kako naj si pomagam?
Odgovor: Za vse slabokrvne in limfatične organizme je pomlad’ za zdravje najbolj nevaren letni čas. Že sedaj sc morate pripraviti na pomlad, in sicer tako, da se okrepite bodisi z zdravili (ribje olje, injekcije kalcija itd), bodisi s higieničnim življenjem (zvečer pojdite zgodaj spat, uživajte zdravo .hrano, zahajajte čim več v prosto naravo, po možnosti v gozdove). K zdravniku pa pojdite rajši sedaj, da vam predpiše zdravila, ki vas bodo napravila močno in odporno in «e čakajte, da začnete hirati. -
B .E. iz Divače: Radi bi vedeli nekaj več o delovanju jajčnikov in njihovem vplivu na razvoj telesa in na zdravje sploh. Problem je obširen in ni ga mogoče obravnavati z nekaj vrsticami v tem kotičku. Preberite v 11. štev. 1949. «Naše žene» članek dr, Magajne: O motnjah in težavah pri perilu. Ce pa želite razlago o vašem osebnem primeru, pošljite podatke ó vaši bolezni in vaš naslov.
L. M iz Trsta: Pri pomivanju sem se zbodla z vilicami v prst za nohtom. Ker mi v prstu že kljuje, si stavim nanj razne obloge, kakor kruh namočen v mleku in tudi rezano čebulo, skratka domača zdravila, in upam, da mi bo prešlo. Ker pa se človek tolikokrat rani ravno na prstih, bj prosila za nasvet, kaj naj napravim, čim se ranim?
Odgovor: Ce bi v vsaki družini imeli v domači lekarni stekleničko jodove tinkture, bi bilo dosti infekcij manj in gospodinja bi nq imela toliko nevšečnosti in bolečin. Vsako malo ranico, posebno če se ranite z vilicami, razkužite z jodom. Ce bi pa rana kljub temu gnojila, napravite večkrat na dan gorko kopel, na rano pa stavite razen domačih pripomočkov, če imate možnost, mazila, ki so napravljena s sulfamidi in s penicilinom.	•>
NasVeti
!
Staro pohištvo se bo svetilo kakor novo, ako ga zdrgneš s krpo, ki si jo namočila v mešanico, ki ai jo pripraviš iz 20 g voska, 50 g lanenega olja in 50 g terpentina. Raztopljeni vosek mora biti mlačen, ko dodajaš olje in terpentin.
C me madeže na krompirji! in njih slab okus odpraviš, ako vii jež v vrelo vodo, v kateri boš kuhala krompir kozarec kian.
Blatne madeže na dežnih plaščih opereš ?, mlačnim kisom.
Z glavnikov in ščetk odpraviš vso maščobo, ako jih pustiš za 10 minut v amoniaku».
Madeže od rje odpraviš z blaga če pomočiš umazani kos obleke v topio milnico, potem pa jo omočiš z vodikovim prekiaoin.
Pobarvano blago pri pranju ne bo puščalo barve, ako doda« vodi V žlico žveplane kisline.
Stran naših kmetovalcev	mmim-m 11
Krmljenje goveje živine
Krmljenje je eden glavnih pogojev, ki jih zahteva umna živinoreja. Saj Se star pregovor pravi: «Krava pri gobcu molze»! To pomeni, da vse leži na tem, kako in s Cim krmimo živino, ako hoCemo priti do zaželenih uspehov. Predpogoj umni živinoreji so osnovna načela, s katerimi se hočemo danes seznaniti. Brez teh elementarnih pojmov sploh ni mogoče razpravljati o živinoreji.
Kemični sestav in vrednost posameznih krmil
Živalsko telo je sestavljeno iz beljakovin (meso) tolšče (mast, loj), rudninskih snovi (kalcij in fosfor, ki jc glavna snov v kosteh in vode (kri, meso). Živina mora dobivati s krmo vse omenjene snovi, kajti v primeru, če manjka v krmi le ena omenjenih snovi, živina peža, počasi hira in nazadnje pogine. To najlaže opazujemo na živini pri prehodu od zelene na suho krmo, S svežo krmo dobi živina, čeprav ne v zadostni količini, vse omenjene snovi. Ce pri normalnem obroku sena ali slame ne dodamo tudi primerne količine močnih krmil (otrobov ali tropin) ter pese in ko. renja, bomo opazili, da živina očit no hujša in pri kravah mlekaricah večkrat pade množina mleka na polovico ali pa še več.
Glavne snovi v živinski krmi so naslednje: 1. Voda, 2. Beljakovine, 3. Škrob in sladkor, 4. Maščobe, 5. Vlaknina in 6. Rudninske snovi.
1. Določen odstotek vode je na splošno v vseh krmilih, tudi takrat, ko na soncu ali na zraku popolnoma posušimo krmo. Seno ima na primer 13 do 20% vlage, žitarice 11-15%, a razno korenje pa 85-92% vlage. Važnost vode v prehrani živine ni potrebno posebej omenjati. 2. Beljakovine so sestavljene iz ogljika, dušika, vodika in kisika. Ker je glavna snov beljakovin — dušik, imenujemo te snovi — dušičnate snovi. Beljakovine so glavna snov v krmi, saj brez teh žival sploh ne bi mogia tvoriti mesa in ostati pri moči. Mladi živini so beljakovine nujno potrebne za rast. Krave mlekarice izločajo v vsakih 100 litrih mleka okoli 5 kg. beljakovin. Pri krmljenju krav mlekaric Je Potrebno, da pokladamo tudi krmila, iti vsebujejo zadostno količino beljakovin. Razne tropine, otrobi in stroč-nlce (fižol in grah) vsebujejo procejš-nio količino beljakovin.
3- Škrob in sladkor spadata med hrezdušične snovi. Te snovi potre-bujejo živali za vzdrževanje telesne opiate in za proizvajanje energije t olovna živina). Največ sladkorja je ^ itorenju (repi, pesi) in zeleni ko-oznici. Največ škroba ima krompir 'n Pa žito.
„ 4' Maščoba proizvaja 2,4 krat več energije (toplote) kakor pa škrob in „ KfjnlJenje z veliko količine maščobnih krmil neekonomično. Vendar mora tolšča nekoliko nadomestovati _ el jakov ine; zato smemo pokladati zvalim manj beljakovin, če Je krma bogata s tolščo. Maščobo uporabljajo živali večinoma za proizvajanje telesne toplote, ki je tako rekoč kurivo živalskemu telesu. Vprežna živina potrebuje večje količine maščobe kakor mlade živali (teleta). Živina, ki počiva, porabi nekaj maščobe za dihanje in za telesno toploto, nekaj pa sre v meso in loj.
5.	Vlaknina (celuloza) je težko prebavljiva ali je prežvekovalcem nujno potrebna, da napolni želodec ter ga naganja na izločanje želodčnega soka.
6.	Neizgorljlve snovi v brani so nujno potrebne živini za izgradnjo kosti. Največ rudninskih snovi (soli ima laneno seme, dobro seno in detelja, najmanj pa krumpir, repa in slama. Največ rudnn.skih snovi potrebujejo noseče in doječe samice In mlada še nedorasla živina. Samice u-porabljajo neorganske rudninske snovi za tvorbo mladičevih kosti in za nadomeščanje snovi, ki jih živina dnevno zgubi z oddajo mleka. Mladim živalim pa so rudninske soli potrebne za izgradnjo in utrditev kosti.
Razmerje med omenjenimi hranilnimi snovmi v krmi
Ako krmimo živino z dobrim senom in močnatimi krmili, nam razmerje med maščobo, beljakovino in
škrobom ne bo delalo preglavic, slabše je pri slami, kateri primanjkujejo beljakovine In maščobe. Kadar torej nadomeščamo dobro seno s
slamo in korenjem, moramo posebno pri mladi živini in pri kravah mlekaricah pazili, da dobijo odgovarjajočo količino beljakovin. To seveda dosežemo z uporabo močnih krmil (o-trohov, tropin).
Ce krmimo prašiča ali pa govedo peso ali repo, bomo morali obroke izpopolniti s krmili bogatimi z beljakovinami in pa s škrobom. Danes se zahteva od vsakega kmetovalca, da dobro pozna ne samo sestav raznih krmil, ampak tudi odgovarjajoče naravno razmerje teh snovi pri pripravljanju dnevnih obrokov krme.
Za preračunavanje razmerja raznih hranilnih snovi v krmi imamo posebno formulo ali predpis. Preden pa se seznanimo s to formulo, moram omeniti, da je treba pri računanju hranilne vrednosti krme, količino maščobe pomnožiti s številom 2,4,
ČITAJTE
iHifi
to pa zato, ker ima maščoba 2,4 krat večjo hranilno vrednost od sladkorja in škroba. Razmerje v hrani se dobi na ta način, da delimo količino beljakovin s skupno vsoto sladkorja, škroba ter maščobe pomnožene z 2-4. Vzemimo na primer seno, ki ima 8% beljakovin, 3% maščobe, 40% sladkorja in škroba. Razmerje med hranilnimi snovmi bo naslednje: 8: (401-2,4x3) = 8:47=l:6.
Mleko ima na primer 3,15 beljakovin proti 2,4x3,5 maščobe in 4,8 sladkorja. 3,15:13.2=4.2 Torej razmerje
hranilnih snovi v mleku je 1:4,2, v senu pa 1,6. Razmerje hranilnih snovi v slami je na primer 1:15, v korenju 1:10, v pšeničnih otrobih pa 1:3,6.
Kakšno razmerje hranilnih snovi najDolj Odgovarja Živini?
Znameniti učenjak Wojf priporoča naslednje razmerje redilnih snovi v krmi:
za molzne Krave 1:5,4; za teleta 1:5; za mlado govedo od enega in pol do dveh let starosti 1:8; za konje ob navadnem letu 1:7,5; za prašiče od 8 do 12 mesecev 1:6.
Iz navedenih številk je razvidno, da potrebujejo mlade živali več beljakovin, kakor pa starejše. Pri starejših živalih pa postaja razmerje vedno širše.
Ce bi slučajno nadaljevali s prehrano z ozkim razmerjem (hrana bogata z beljakovinami), bi se živinče začelo debeliti, zaostalo bi v rast! ‘n zbudil bi se prezgodaj spolni nagon. To bi bilo zelo škodljivo, predvsem za plemenjake, ki jih misiino vzgoji ti krepke in velike. Pri računanju razmerja moramo upoštevati prebavljivo količino redilnih, t j. tako imenovani prebavni koeficient, to je ono število, ki nam označuje, koliko odstotkov živina prebavi. V vsaki dobri knjigi o živinoreji najdemo tabele o «sestavi in prednosti posameznih krmil». Po teh tabelah vsakdo izračuna z omenjene formule hranilno razmerje za vsako krmo, ki jo ima na razpolago. S pravilnim dokla-danjem močnih krmil, s hranilnimi snovmi ubogi krmi, pridemo bo najbolj ugodnega, živini odgovarjajočega razmerja. Za vsako krmilo, katero imamo na razpolago doma in katero mislimo kupiti, lahko iz tabel izračunamo hranilni sestav in razmerje med hranilnimi snovmi.
Ugotovili so, da razna krmila nimajo enake hranilne vrednosti. Ugotovljeno je tudi,- da ena in iste hra-
nilne snovi v raznih krmilih, živali ne izkoriščajo enako. Tako na primer ne brani tako količina škroba, ki jo pokladamo živini s senom, kakor na primer škrob, ki ga dobi živina v obliki raznih semen ali pa krompirja. Škrob v sveži zeleni krmi hrani mnogo bolje kakor pa ista količina škroba, ki ga pokladajo živini v starejšem suhem senu itd. Razne brez-Uušične snovi in maščobe tudi ne koristijo živalskemu telesu, ker živina porabi več časa, moči in toplote za prežvekovanje iste količine hranilnih snovi v raznih krmilih. Potrebno je torej ugotoviti, koliko je živinče pridobilo na teži ali koliko mleka je dala krava v razmerju z enako količino določene hranilne snovi, ki je v raznih krmilih. Zato je vsa krma razdeljena v kategorije. Za enoto so vzeli 1 kg ječmena. To vzorno krmo imenujemo «klajno enoto».
Škrobna vrednost krmil
Delali so poizkuse tako, da so 10 krav enakih lastnosti in teže krmili deset mesecev z določeno krmo istega hranilnega sestava. Pri poizkusu se je tudi merilo, koliko redilnih snovi je šlo neprebavljenih v gnoj. Poizkusi so pokazali, da se da ta klajna enota — 1 kg ječmena — nadomestiti s sledečimi količinami raznih krmil:
z 1 kg — pšeničnih otrobov; z 2.5 kg — travniškega sena; s 4 kg — slame; z 9 kg — zelene trave ali detelje; s 4 kg — krompirja; z 9 kg
—	korenja; z 3/4 kg — tropin zemeljskega oreha (pistakov); s 5/6 kg
—	tropin sončnic.
Klajne enote so podlaga racionalni živinoreji, ker na podlagi teh enot lahko izračunamo, katera Krmila so najbolj dobičkonosna. Cc poklalatno živini razno krmo, lahko izračunamo na primer koliko kg mleka da ena krava na 100 kiajnih enot, koliko pa druga in tudi koliko je žival pridobila na teži. Ako pa damo klajni enoti določeno vrednost v denarju, lahko zvemo, koliko nas stanc mleko te ali one krave ali kg mesa tega ali onega prašiča ali vola.
Oskrbovanje
kokoši -jajearic
Gotovo je le predsodek, ako kdo trdi, da kokošjereja nič ne donaša. Kokoš Je prav tako pripravna, da dobro izrabi krmo, kakor vsaka druga domača zibal. Seveda je tudi tu pravilo, da jo primerno krmimo. Slabi uspehi v perutninarstvu pričajo vedno le o slabem krmljenju in slabem negovanju.
Število jajc, ki jih more kokoš znesti, je odvisno jajčnika, ki sestoji iz 600 do 8000 stanic, ki sa polagoma večajo v jajca. Ker se pa stanice ne množijo, neha nesenje jajc, ko se jajnik izprazni. Kokoš znese pri slabi krmi le 800 do 1000 jajc na leto, pri dobri krmi 130 do 160. Iz tega sledi, da imamo lahko v 4 do 5 letih enako korist kakor drugače v 6 do 7 letih. Prihranek na krmi je pri tem pač precejšen
Poleg tečne krme, v kateri mora biti dovolj redilnih snovi, je kokoši potrebno, da ji krmo od časa do časa menjamo. Kokoš žre wse: zrnje, semena, zelenjavo, žuželke, črve in meso, vse z enako slastjo. Poleg tega pobira apnenec, pesek in majhne kamenčke. Ker nima nikakega zobovja, s katerim bi zmlela krmo, ga nadomesti želodec. Želodčne stene se drgnejo druga ob drugo s prevej-snjo silo ter zmeljejo in zdrobijo vse, kar pride mednje, pri čemur tudi pesek in drobni kamenčki mnogo pomagajo.
Apno potrebujejo kokoši za napravo kosti in jajčnih lupin. Zaradi tega ]e treba dajati zaprtim koko-
mena, četrt kg rženih otrobov, četrt kg krompirja in 50 gramov mesne moke. Pri tem je najbolje, da. jim dajemo zrnje samo zvečer, ker ga kokoši zaradi težje prebave ponoči popolneje prebavijo. Ostalo krmo pa kar najbolje zbrobimo in premešamo ter jo damo kokošim zjutraj in opoldne.
Krompir zdrobimo še vroč in ga takoj primešajmo otroboni in drugi krmi. Mešanica pa naj ne bo nikdar tekoča, temveč vedno v obliki goste kaše. Tudi odpadke zelja in ze-
lenjave je dobro dajati kokošim, ker jim nadomeščajo zeleno krmo.
Poleg krme je nujno potrebna tudi sveža, čista voda. Ako trpijo kokoši žejo ali Pa dobivajo pokvarje. no, slabo vodo, je to lahko vzrok raznih bolezni.
Posodo za krmljenje in vodo je treba redno in temeljito snažiti.
Kurnik mora biti pozimi topel, poleti pa hladen, vedno suh, zračen, a brez prepiha ter snažen'. Vse priliče pri gredlji je treba nastaviti v enaki višini m drugo od druge v primerni razdalji. Palice naj bodo široke po 4 cm, njih gornji roboui pa zaokroženi. Gredelj moramo od časa do časa dobro osnažiti, ako je treba, tudi z lugom dobro oprati. Ce so palice pretenke, kokoši na njih slabo čepijo in se ne odpočijejo.
Gojenje zelenjadi
Rastline črpajo hranilne snovi, ki so jim potrebne za rast in plod iz zemlje in zrake. Snovi, ki jih črpajo iz zraka, ne zmanjka; drugače pa je s hranilnimi snovmi, ki jih sprejemajo iz zemlje. Nekaterih od teh snovi, ki jih rastline potrebujejo, primanjkuje več ali manj vsaki zemlji. Manjkajoče hranilne snovi
nadomeščamo z gnojenjem. Napačno je misliti, da je dovolj, če zemljo dobro pognojimo in čakamo na dober pridelek. Ze dolgo raziskujejo, kateri način gnojenja je holjši in uspešnejši za rast in potrebe razne zelenjadi. Ce so potrebe zelenjadi, ki jo hočemo pridelati, znane, lahko pravilno gnojimo in pričakujemo šim drobce zidnega ometa in finega I zadovoljivega pridelka. peska, med krmo pa zdrobljenih ko- \ Tako na pr. glavnata solata, o-‘	' hrovt, cvetača, paprika, paradižniki
itd. zahtevajo predvsem jeseni pognojeno zemljo.
Rdeča pesa, peteršilj, rdeče korenje, zelena, česen, čebula itd. pa najbolj uspevajo v že prejšnje leto pognojeni zemlji. Grah in razni fižoli, sploh vse stročnice pa uspevajo v srednje zagnojeni zemlji. Ce je zemlja preveč gnojna, sicer močno rastejo, pa slabo rode ter so podvržene raznim škodljivcem.
Iz teh razlogov razdelimo vrt na tri parcele in gnojimo vsako leto, najbolje jeseni,tisti del,na katerem
sti ali pa krmske kostne moke. Apno lahko nadomestimo Z drobno zdrobljenimi jajčnimi lupinami. Ko bi lupin ne zdrobili, bi se kokoši
navadile Piti Wca- Da kokoH bro nesejo, je potrebno, da jih začnemo dobro krmiti že preden pi tono nesli. Pazimo posebno m to, aa jim dajemo zrnato hrano, da se jajčnik dobro razvije in da postane žival težja. Telesne beljakovine preidejo delno v jajca. Primemo in poceni krmimo kokoši, ki nesejo, ako jim dajemo zrnja, otrobov, krompirja in mesnih odpadkov ali
pa mesne moke. Za 10 kg kokoši j bomo sejali in sadili zelerjad, ki zadostuje dnevno po četrt kg ječ-J zahteva sveže gnojeno zemljo. Ko-
renčnice bodo sledile na tej zemlji prihodnje leto, stročnice pa tretje leto. Da pa bo pridelek popoln, pomagamo rastlinam z umetnimi gnojili.
Za gnoijenje vrta uporabljamo predvsem goveji gnoj, ker so v njem vse redilne snovi v najboljšem raz. merju. Učinkuje trajno ter je primeren za vsako zemljo. Konjsk; gnoj hitro učinkuje in je dober za težko zemljo, ker jo rahlja in greje. Pri razkrajanju razvije mnogo toplote, zato ga uporabljamo zlasti za tople grede. Ne smemo pa uporabljati svežega konjskega gnoja, ker suši zemljo in pospešuje razvoj škod Ijivcev. Tudi z gnojnico lahko zalivamo vrtno zemljo ampak samo v deževnem vremenu, ko je zemlja premočena. Gnojnica vsebuje 0.07% do 0.7% dušika in 0.3% do l.S% kalija. Na količino teh snovi vpliva predvsem pravilno ravnanje z gno jnico. Precejšnjo količino redilnih snovi imamo tudi v lesnem pepelu, ki vsebuje 6 do 9% kalija, 2 do 5% fosforja in 25 do 30% apna. Moramo pa biti previdni pri gnojenju s pepelom, ker prevelike količine lahko škodujejo.
Na kompostnem kupu vloženi odpadki morajo pravilno razpadati, da se tvori sprstenina. To razkrajanje pospešujemo z rednim premetava-I njem, mešanjem s pepelom in zali | yanjem z gnojnico.
Zataje žitnega žužka
Žitni žužek je najnevarnejši škodljivec žita v žitnicah, ki nam v kratkem času lahko uniči ves žitni pridelek. Droben hrošček je tri do pet mm dolg in črnosive barve. Od pravih hroščev se loči po tem, da nima perutnic. Po zraku torej ne more leteti, temveč se lahko premika samo z nogami. Na glavi ima žitni žužek dolg močan rilček.
Poglejmo malo, kako uničuje žito ta žitni žužek. Ko naraste spomladi toplota v žitni shrambi in doseže približno 12.o C toplote, sc žitni žužki, ki so se kdo ve od kod im na kak način jeseni ali čez zimo zanesli v svojo žitnico, začnejo oživljati in pariti. Samice začnejo žc šesti. dan po oploditvi polagati jajčeca v žitno zrnje. V ta namen izvrtajo z rilčkom y zrno ozek, a globok rov, položijo na dno tega rova s posebno cevko, ki jo imajo V zadku, jajčece, nato pa zalijejo rov s posebno lepko tekočino. S tena povzročajo, da ni mogoče ločiti z jajčecem žitnega žužka okuženega zrna od zdravega, da pa tudi ni mogoče jajčecu do živega, razen s toploto.
Žitni žužki se neverjetno hitro razmnožujejo. Vsaka samica leže 35 do 40 jajčec. S poskusi so dognali, da je bilo v žitu, ki je bilo spomladi okuženo z eno samo samico žitnega žužka, že iste jeseni nad 4000 žužkov.
Predvsem moramo vse žito, ki je okuženo z žitnim žužkom, čim prej spraviti iz kašče in žitnega žužka uničiti. Ce imamo malo žita, je najbolje, da ga najprej presejemo na situ z 2 mm luknjicami in pobijemo žužke, ki padajo skozi, nakar žito pogrejemo v vroči krušni peči, kjer je kakih 50 do 55 st. C toplote. Tu naj ostane 1 do 2 uri. Nato pa žito nasujemo v kad z vodo. Tako bomo lahko ločili docela izjedeno zrnje od onega, ki ima še moko v sebi. Izjedeno zrnje namreč plava po površini vode, polno pa se usede na dno.
Kdor pa imp večje zaloge žita, se mora poslužiti posebnih strupov, s katerimi žitne shrambe tako rekoč zažvepla. Seveda pa bi ravno tako poginila vsaka druga živa), ki bi zašla v tako zažveplano žitnico, pa udi za človeka so te sopare smrtonosne. Nekateri povzročajo lahko idi požar kot je na primer ogljikov žveplec. Kako prav za prav raz-kužujemo z ogljikovim žveplecem? V žitnice ali skrinje, ki se dajo nepredušno zapreti, nasujemo žito, nanj postavimo žiroke z ogljikovim žveplecem, nakar skrinjo oziroma žitnico dobro zapremo. Zaprte osta-ejo 1 do 2 dni, da v njih delujejo hlapi ogljikovega žvepleca. Na vsak kubični meter prostornine, ne glede na to, ali je polna ali prazna, damo okrog 300 g ogljikovega žvepleca. Najbolje je, da razkužujemo sedaj pozimijto ni v žitu jajčec, kajti tem tudi plin ne more do živega. Žužkova jajčeca v zrnju uničimo lahko samo s pregrevanjem žita V peči.
Tudi če žitnega žužka v shrambi ne opazimo, je prav in dobro, če shrambo vsako leto, preden začnemo spravljati vanjo žito, ne samo temeljito očistimo, marveč tudi razkužimo, da jc vsaka nevarnost žitnega žužka odstranjena. Žitne shiambe je treba tudi redno in dovolj zračiti, ker svež zrak, posebno pa prepih, žužku ne prija. Zito moramo nad.i'je večkrat oresipati S kupa na kup, ali iz predala v predal.
Kako prav za prav žitnega žužka zanesemo v kaščo? Z žitom ali pa z žitno vrečo. Zato se vedno in dosledno držimo načela: V domačo žitnica spada samo žito domačega pridelka in nobeno drago!
Obvestilo
seme lecerne in detelje
«Kmetijsko nadzorništvo» jc pričet lo za kmetovalce področja sprejemati naročilo za semena detelje In lucerne po znižani ceni.
Kdor želi izkoristiti to ugodnost, naj se javi pri Kmetijskem nadzorniStvu - Tehnična sekcija - Ulica Ghega 6, 1 v roku in ne preko 5. februarja t. ).».
L i li d s hi TEDNIK
fflšunce itol>'iooal[ti H	■ v | • I V
bonski slavček,, v tujih logih
Poleg Franceta Prešerna, Antona 'Aškerca in Otona Zupančiča prištevamo Simona Gregorčiča med tiste slovenske pesnike, katerih dela so sg največ prevajala v tu je jezike, vzrok temu ni bil samo v preprosti pesniški obliki njegovih verzov, temveč tudi v globini ter pristnosti čustva in misli, ki se izražata v njegovi poeziji. Prav zaradi tega ga mnogi kritiki, kakor so to Palmieri, Ibrovac, R. Linhart, in Stribrny, stavljajo ob bok Prešernu ter mu dajejo mesto med največjimi slovenskimi liriki.
Kakor v večini drugih primerov So tudi Gregorčiča prvi med Slovani prevajali Cehi in to brž ko je zaslovel doma a svojo «zlato knji-go»'(1882). Predstavil jim ga je znani prevajalec Prešernovih «Poezij» na češčino, prot. Josef Penižek. V praškem «Svetozoru» (1882, št. 23) je najprej p<)hyalno poročal o pesniku in hkrati objavil prevod pesmj «Na sveti večer». Se isto leto je v časopisu «Ruchu» (1882, št. 21) priobčil daljšo študijo o Gregorčiču in dodal prevod pesmi «Na potuj-čeni zemlji». Drug kritik, Josel Kouble, je nato v julijskem zvezku revije «Kvety» (1883) opisal njego. yo življenje m podal oceno 1. zvezku «Poezij». Tudi prevajalec Pre. šernovih pesmi, Jan Hudec, je natisnil dva svoja prevoda iz Gregor čiča «Pozabljenim» in «Oljki» (Slo. yansky sbornik, Praga 1883). Nekaj pesmi je izšio v časopisu «Zlati Prahi» pred 1885 in praškem «Po* kroku» (1885, št, 227), kjer je Fr, Hohaček preve) «Soči» in napisal pesnikov življnjepis z naslovom «Slovenski pesnik S. Gregorčič». Najanamenitejši češki prevajalec pa je pesnik Vojtech Pakosta, ki je izdal y celoti prevod I. zvezka .«Poezij».
Se pred tem je priobčeval posamezne prevode po revijah «Kvety» ,0883), «Svetozor», 0883) in «Vlast» .0885). Ko mu je Gregorčič daroval ob priliki svojega obiska v Pragi drugo izdajo 1. zvezka «Poezij» (1885), je prevedel ves ta zvezek in ga izdal v češki prestolici 1887 na 160 straneh. Pri prevajanju se je tesno držal izvirnika, kar je šlo deloma na račun zvočnosti in ritmike, pa rie v tolikšni meri, kakor mu je očitala takratna kritika. Res je sicer, da nekatere pesmi ne kažejo Gregorčičevega pesniškega poleta, jzatc. pa se mu je ponenod posrečilo prav mojstrsko pruneti meWd:oz nost slovenske besede. Niegov prevod je iljub nekaterim slabo razumljenim mestom vendarle zaslužno delo, mestoma celo izvrstno, kakor ugotavlja novejša češka kritika (Slavica Volfova). Vojtech Pakosta se je tudi še kasneje zanimal za Gregorčičevo poezijo in je objavil šo nekaj prevodov iz II. zvezka v časopisu «Osveta», 1889). Iz II. in III. Zvezka je prevedel nekatere pesmi še marljivi prevajalec iz slovensko poezije v češčino, dr. Jaromir Bore-cky, znan zlasti po svojih prepesnitvah iz Prešerna in Zupančiča. V «Slovanskem Prehledu» (Praga 1903) je poleg kratkega uvoda s podatki o življenju in delu pesnikovem prevedel te-le Gregorčičevo pesmi: Projekt; Le plakaj; Spominčice, Tone, sonce, tone; Naš travnik znova je zelen, Ti prevodi so natančni in sc tudi.zvočno skušajo približati izvirniku. 2c po pesniko-«mrti je Borecky 1907 v isti reviji priobčil še pesmi «V gaju» in «Pri jezu». Iz III. zvezka je prevod nekaj pesna! iz cikla «Pred-smrtnice» Karel Dostal-Lutinov, ki je pripravljal prevode še ostalih Gregorčičevih zvezkov. Prevodi iz «Predsmrtnic» so izšli v reviji «No-Vy život» (1907).
BORIS PAHOR
CAPRI je same ešečič
Potem se je morje ugladilo, kakor da je kazni dovolj za rešitev iz obleganega Bengazija. O, Bengazij y teh dveh dneh in dveh nočeh sredozemskega viharja smo pozabili misliti nanj! Vihar nas je vrgel iz rumenega afriškega sna, nam razvezal čustva za novo, bolj resnično usodo. Na tej beli ladji, ki ima zastavo z rdečim križem, so samo ranjenci in nesposobni vojaki, toda vendar jim je treba samo človeške bližine in spet bodo pravi ljudje; samo evropskega zrakil in spet bodo dvignili glave.
In menda prav zato lezejo na krov, da, iz podkrovja kakor iz skladišča s človeškim materialom na krov. V rezkem ozračju so platnene vojaške obleke kakor sita, tudi telesa sq kakor sita, skozi katere struji sapa. Afriška vročina je razširila naše znojne luknjice in sedaj nam gre fcirenski zrak skozi nje V kosti. Vojaki prižemajo jopiče, si spodvihava jo ovratnike, toda hlad gre neviden kakor rentgenov! žarki skozi kožo meso in kosti.
Ladja plove ob Salemskem zalivu in vojaki se stiskajo V Jh> tiče, kjer so v zavetju pred strupeno sapo, zato da gledajo zaliv. Molčijo in gledajo. Jutro je in obala je vsa v prozorni megli. Prozorna megla, ki je kakor vijoličasta in sivkasta para pomladne toplote. Salerno? Da, Salerno in ti renska obala, pa tudi Trst in tržaška obala S pomladnem čudežu. Plima se je odsrkala in kamni, k! štrlijo iz vodg so prav gotovo zeleni: mi jih ne moremo videti, a so zeleni, kakor dasopokriti s plastmi zelenega zlikanega žameta.Pa tudi kamnii, ki ne poznajo še plime in oseke in so zato rumeni in imajo sinjkaste pege. Rumeni kakor kuhan rumenjak in pege sinje kakor voda nad plitvim prodom. Seveda, kajti sedaj mora biti kakor salernski tudi tržaški prod prozoren, tako da so alge med kamni svilene niti z modrikastimi odsevi, školjke pa srebrne v rumenem sipku. Na brežini pa se prebujajo poštni in njihove zidke so že porasli novi zeleni brki_
Toda tedaj se molčeči vojaki nenadoma vznemirijo, o, še zmeraj so pohlevni v ostri sapi, samo njihovi vzkliki so krepki. Kakor ne-
naden nesporazum med okušanjem prečiščenega ozračja in novico, ki je kakor psovka.
«Lase nam bodo strigli»!
«Kdo bo nam strigel lase))?
«Naj le, naj poskusijo!»
Neobrit vojak je sedaj sedel na prsobran ih Zataknili stopala za drog, privzdignil je tropsko čelado in si čoha črne lase. Kakor da sj jih nalašč boža; in ta hip vsi z zadoščenjem zremo vanj: lasje, ali je tó poslednji ostanek naše moškosti? Ne, a ta vest o striženju las jC dramljemje v resničnost:	mi smo bežeča, poražena vojska: smo
vojaki, in smo ponižani vojaki. Ali naj nas ponižajo še s tem?
«Častnike naj ostrižejo prve!» je rekel tisti, ki se je za nas ysS počohal pod (tropsko čelado.
«Da. da!»
A zdaj je ob gručici bolničarka; vsa suhcena in nežna je ob njih, vsa rahla kakor meglica nad salemskimi gaji.
«To je iz zdravstvenih ozirov», pravi, «bodite dobri», pravi.
«Zdravstvenih ozirov! aha, zdravstvenih ozirov: angleške blinde — in mi z golimi rokami nadnje! To so zdravstveni oziri, cara sorella!»	’
«Ne tako, ne tako», jih miVl.
«In oficirji, ki jo uberejo kol jih noge nesejo!»
«Da da, častnike naj ogolijo prve!»
«Bodite dobri, ali niste lahko dobri?»
«Dobri ali ne dobri, konec je komedij, cara sorella!»
Bolničarka je šla k vojaku, ki sedi na ograji in ga prijela za laket; stopil je ubogljivo na tla in sedaj se je naslonil na ograjo^ si potisnil plutovinasto čelado na teme.
«Sajj zdaj je treba čredo ostriči, kajpak, jo oprati in ostriči, zato da bomo kakor grešniki, kakor kaznjenci, ker so nas Angleži vrgli v morje!» Bolničarka stoji ob njem in je vsa potrta.
«Zdaj imajo spet moč, kaj? Zdaj častniki spet «komandi-; rajo», ne?»
«Ne tako».
«S fronte so bezljali kakor preplašena teleta, zdaj bodo apet ovčarji, ki čredo strižejo! Naj pridejo, recite jim, cara sorella, naj pridejo!»
«Zdaj ste blizu doma, zakaj ste takšni», tiho kara bolničarka in je kakor bela dolžnost, kj za nas nima več veljave: mi smo poraženi vojaki, a smo rešeni ljudje! Smo vsi pripravljeni za nov sok pomladnega jutra. Mi smo iz kosov raztreskanih naselij in razparanih skladišč začeli graditi nekaj novega, za kar vemo samo mi. Mi in sonce, ki nas spet greje. Da, ne stiskamo se več v kotičke, zdaj smo vai ob ograji, zdaj mali vojaček kakor mlajši bratec prav; bolničarki: «Naš kapitan, vidite, je bil zmeraj zverina z nami, V Mannariki pa se je zaril v pesek!»
«Tako je», pritrjuje ves zbor.
«Kakor voda je usahnil v pesku, k0 so padale angleške granate o res kakor mož so bi!e velike granate angleške mornarice toda on je bil naš kapitan, ne?»
«Naj pridejo stric, naj!»
«Sssss», prepadena miri bolničarka.
«Zakaj stg takšni», pravi in sedaj je tuja vojakom, sedaj Jé malce smešna, toda opazujejo jo s prizanesljivostjo. Kakor otroka, kakor otročička, ki je pritekel povedati odraslim, da petelin !<tepe>» kokoš na borjaču.
In zdaj je odšla in fantje jo pomilujejo in jo tudi po vojašk» obsojajo:
«Kaj nji, s tenentinom spi, morda misli celo, da je 'junakinja, ker potuje iz Neaplja s Bengazi!»
«Molči, budalo».
Potem ga drugi branijo: «Ni budalo, ne, zakaj misliš, da gred« za bolničarke? Zato ker so ae zdolgočasile bedastega salonskega življenja!»
«Da, avantur iščejo!»
«Zakaj ne gredo na fronto?»
Tisti, ki se je čohal, sedaj spet sedi na ograji, vrgel je tropsko čelado nazaj, tako da mu čepi na ramenih in jo pridržuje jermen, ki se je napel okoli njegovega vratu. Pravi: «Pa tale je dobra».
Tako zdaj molčijo in spet jq pred njimi, daleč pred njimi obala, vsa svetlorumena ob robu mavričnega morja. Morda pa je v resnici oseka in obala; tam daleč je črna lisa kamnov, ki so porasli s črnikastimi listi; kakor da so se prilepili nanje listi pritlikave, blatne praproti. Salemska obala? Tržaška obada? Da, tržaška obala onkraj Apeninov, onkraj Vezuva: veliki železni obroči čakajo v Kontovci-skem portiču bragoc z zeleno palubo in rumena čoln z belim krovom in sinjkastj čoln z rjavkastim krovom. In nad Cedazom sedi med drevjem, na cementnem stebriču dekle v modrih mornarskih hlačah in p<2je in svetla voda pod cesto se na tihem igra skrivalnico med kamni in riše kolobarje okoli kamnov. Barkovljanski ribič pa -je privezal vrv h kamnu: sedaj vrti motovilo in vrv še ovija nanj in čoln se približuje bregu. Potem bo povlekel mrežnat koš iz vode, izpiral pesek in stresel kaparocole na krmo...
Nekdo je odšel in se vrnil.
«Nekatere že strižejo», pravi.
«Osli!»
<(Tako nas bodo zmeraj jah ali, nas bodo zmeraj ~ da, oni pai ae bodo jutri sprehajali po Neaplju!»
«Da, v pološčenih škornjih in zlikanih jopičih».
«In pravili gospodičnam o junaštvih njih, borbenih častnikov!»
Mali vojaček je sedaj brez čelade; zato je še bolj otrok, toda njegov nervozen glasek zmeraj ostro bode; kakor petelinček, ki mu •je pomlad osvežila kiriki, kakor psiček, ki preizkuša syoje ostre zobke ob novli pomladni travici. Zatq ga imamo radi, kakor naša mar scotte je.
«Naš major», pravi, «je bil pošten, naš major-zdravnik. Opazuje častnike, ki prosijo, naj jim prizna za n espi osobne, za bolne in pravi: «Tako je s to našo vojsko, da, kdor sg bori na fronti jg bedak». Naš major, to je bil človek».
«Mene bodo strigli!» se nenadoma razhudi nekdo.
«Pome naj pridejo», izziva mali, močen ob misli na majorja.
A sedaj je spet bolničarka, med nami, vsa nasmehijana je, nič več kakor žalostna pesem, bolj dekle, bolj sposobna; da ostane V naši družbi. Pravi;
«Ne bodo strigli!»
Mi molčimo.
«Komandant je brzojavil», pravi.
«Brzojavil je!» Vsi prezirljivi in neverni smo: ati bi jim bilo pol čast, če bi priznali, da jih je naš upor zmedel?
«Reg je brzojavil», potrjuje dekle,
«Brzojavil ali ne brzojavil — ostrigli nas ng bodo pa amen» Je rekel tisti, ki sedi na ograji, in bolničarka ga sedaj nič ne svari, da’ ne sme sedeti na ograjii.
Mali pa: «Samo naših uši se boje, kaj? Častniki nimajo uši, ne? A zakaj jih nimajo, a, cara sorella?»
«Ssss, «nas dobrohotno miri sorella, a sedaj je bolj z nami. Ne več, ko da nas svari pred častniki, ampak kakor da nam prigovarja, naj jim prizanesemo! Morda so res brzojavili in povedali o našem uporu; tem bolje, tem bolje; takò vedo, pri čem so. in bolničarka sedaj kroži med nami in deli cigarete.
Sedaj smo se vsj preselili na krmo: tu je zavetje toplo kakor za zidom; pa tudi ne vidimo ladjinega nosu, smo kakor za zmeraj sredi morja. Sedimo po tleh, smo naslonjeni na vzbočeno kabino, sedimo po ograji. In sedaj imam prvič občutek, da niso ob meni italijanski vojaki, To hii italijanska vojska, ki beži; to so možje; kajti zelene hlače imajo in rumene kolonialne jopiče, zelene jopiče in rumene hlače; rumene čevlje, ki so jih vzeli mimogrede v skladišču — pa stare čevlje s fronte, ki kuka palec iz njih. Sivozelene razcefrane
I
ovoje okoli členkov in hlače, lai so sl jih v koraku pripeli z žico. in še: rumene ččvlje in črne gamaše: in tropske čelade, ki '5o prevelike in jim pokrivajo ušesa.
A so možje, ki so dozoreli v preizkušnji, so zagoreli, so kakor razpokana glina: a pod skorjo, kg jo je prepekla saharska vročina in razbičal Gibli, jc mehek kvas, zdrav človeški kvas. Jim striči lase? O, saj ne gre za lase! V očeh pod rumenimi čelahemhtmhehtmhee naso več čreda.
«In s tvojo čelado?» vprašujejo malega.
«Kaj?» in si mane ročice na poi razigran, na pol v zadregi,
«Pomaranče boš prodajal y nji!»
«In limone!»
«Ne bom več prodajal pomaranč!» pravi mali. Toda Je, ko da Jo zdavnaj odločil. 2e tedaj, ko Je » tintnim svinčnikom popisal blago svoje čelade: ko Jc lil pot izpod nje, ko je blizu Deme prišel kakor
(Nadaljevanje prihodnjič j
iNadaljevanje na 13. strani},
Kultura • umetnost
LIUDSKI TEDNIK
13
SUMLJIVA OSEBA
NA KONTOVELSKEM ODRU
'Jerotije Pantič je karierist, podla duša z zajčjim pogumom in s hlapčevsko prejriganostjo. Sreski načelnik je in zato mali paša v sre. zu srbske države pod dinastijo Ob-renovičev. Temu sreskemu glavarju pošlje nekega dne minister strogo zaupno sporočilo, da se skriva v njegovem srezu mlad revolucionaren človek, ki ima pri sebi pregrešne protidržavne in protikraljevske listine. Krona je torej v nevarnosti, 'družbeni red je v nevarnosti! Zato morajo vse policijske sile na noge; in naš načelnik seveda takoj organizira svoje «moštvo», svoj štab. Res klavrn štab! Kajti, vidite, prav tiste dni se prikaže v načelnikovi prestolnici D joka, ki je ljubimec načelnikove hčerke Marice. Ljubimec, ki je samo lekarniški pomočnik, zato Marica ne sme misliti nanj: oče jo je obljubil Vici, sreskemu pisarju, liarieristu, ki je desna roka sreskega načelnika. Zgodi se torej, da ti vaški policisti napadejo hotel, v katerem se je nastanila «sumljiva oseba» in ulovijo Djoko! In sreski načelnik brzojavi ministru, da je «sumljiva oseba», mlad revolucionar pod ključem. Skandal pa vzbruhne neuzdržljiv in grotesken tedaj, ko pri zaslišanju berejo «protidržavno» listino — to je pismo, ki ga je pisala Marica Djoki! Presneto popoprano pismo, ki lepo oriše značaj sreskega načelnika in pisarja Viče: tedaj nihče več ne misli na revolucionarja, na krivca; krivci so policijska ob-
[ last, ki se sedaj razkrinkana kri-venči kakor glista, ko dvigneš kamen, ki jo je skrival.
V petek 20. t. m. je gostovalo SNG na Opčinah z Nušičevo «Sumljivo osebo». Kljub burji je bil obisk zelo dober.
v nedeljo 22. t. m. je uprizorilo gledališče na Kontovelu NuSičevo komedijo «Sumljiva oseba».
V torek 24. t. m. je bila predstava otroške igre «Sneguljčica», ki jo je napisal Pavel Golja.
Ze ob kratkem izvlečku zgodbe zaslutimo vso privlačnost pikantne kritike teh policijskih in državnih karikatur, ki se «borijo» proti prevratnežem. Ce naj dodamo še južnjaško zaostalost, naduto vse-zmožnost in pritlikavo karieristicno dušo teh državnih nameščencev, bomo imeli popolno sliko ozračja, ki nam ga podaja Branislav Nusič s komedijo Sumljiva oseba. Lahkotna in segava komedija, v kateri nad zapletom prevladuje risanje posameznih figur. In v tem je Nusič mojstrsko duhovit in globok; grebe v duševnost teh človečkov, a svoje ugotovitve izkristalizira v jasne vzorce, ki učinkujejo neposredno. Taka dela so hvaležen material za iznajdljivega režiserja. Pa še nekaj je omembe vredno: gledalci vsi vemo, da bodo naši junaki ujeli ljubimca Djoko kot revolucionarja! Samo sreski načelnik in njegovi «možje» tega ne vedo: s tem se napetost in humor še stopnjujeta. In policijsko «oblast» imamo prav po človeško prisrčno zà norca. Zato tudi komedija nikoli m vsiljiva kritilca, temveč zmeraj duhovito ironiziranje; kar je spet zelo prikladen način zbližanja z našim okoliškim občinstvom, ki je za humor nadvse dovzetno.
Milan Košič se je lepo zavedal tega dejstva, ker je s svojo režijo ustvaril tako ozračje tržaške «veselice». Predvsem morda zaradi dejstva, ker bi bila drugačna režija dosti manj uspešna: naši ljudje namreč malo poznajo karakteristiko zakolne srbske vasi, šege in navade tamkajšnjih ljudi. Zalo je izrecen poudarek na situacijski komiki posrečen, občinstvo je vseskozi polarizirano v smešnem Charlo-tu in njegovih pisarjih: zaradi tega pa mu ne uide tragično dejstvo, da imajo te šeme v rokah usodo ljudi. V skladu s takšno zasnovo režije je Košič pospešil tudi tempo dogajanja: vse se nervozno in mrzlično zgodi in spet izgubi pred novim, še
bolj učinkovitim povzdigom. Ničesar ni, kar bi banalno istopalo, o-zračje burkastih slik se naglo spreminja kakor na traku dražečega filma. In na koncu drugega dejanja ljudem ni prav, da je tega filma konec! Čakajo še tretje dejanje.
Seveda je prav tako važna kakor režija tudi zasedba; tokrat res ji ni kaj oporekali. Samo po sebi je jasno, da bo sreski načelnik Modest Sancin, kajti izdelati je treba in vrednotiti vsak najmanjši odtenek, prodreti z neusahno mimiko. Prav tako je mladostno viharna Valerija Silova ob tokrat sproščeni in neusmiljeni Zlati Rodoškovi. Posrečeni Stane Raztresen, Milan Košič in Košir kot pisarji, Jožko Lukeš kot praktikant, nato Belizar Sancin, Anton Požar, Božo Podkrajšek, Josip Fišer kot pandur, in Julij Guštin kot «zslijva oseba», D joka, ki je bil malce neroden. Razveseljivo dejstvo je bilo to pr; tej predstavi, da ni bil nihče stereotipen. Posebej pa moramo omeniti Jožka Lukeša zaradi iskrenosti in dovršenosti podanega lika, ki je predstavljal tragično noto v tej tragikomediji. Morda je bil za spoznanje preveč tragičen, toda ta rahla nedoslednost ni škodila imenitni figuri.
Pač pa bi svetovali, da se spremenijo v tekstu vsi administrativni izrazi, ki so našemu občinstvu tuji
(Nadaljevanje z 12. stràni)	_________________________—
čudež Arabec s smokvami in je bila čelada mera za smokve za Su dežne smokve! Vse okoli in okoli je napisal na čelado: Napoli, uri poli, Derna, Tobruk, Solum. In potem je napisal spet pod temi imeni vse okoli: «Mamma ritornerò». In takò so vse čelade popisane m tudi tiste, ki imajo samo imena afriških krajev, pravijo o čustvenih ljudeh, o: Mama, vrnil se bom, ki je upanje vseh. Nekoč si jt pomiloval zaradi teh otroških src, te južnjaške nežnost», a sedaj so razpraskali njihovo nežnost, pomožatili njihoyo vnetjivo Kn,
«Kmalu bomo v Neaplju», je rekel mali
«V Neaplju je kraljica», nekdo reče, «bolničarka je povedala».
«Kakšna kraljica?/)
«No, kraljica!»
«In kdo jo pozna?»
«So še kraljice na svetu?» je vprašal nekdo in skomizgml z ra-meni Nič ne modrujejo .potem, o kraljih in kraljicah, vsi molčijo, kakor da* j«6nepričakovano nekdo izmed njih snel tro^o čelado . glave in si nadel cilinder na glavo: kakor da velika smesnost skruni tragedijo, moško rast, ki se dviga iz tragedije.	,	.	, .
Zdaj plovemo mimo Caprija, mimo vrtičev m stopnje, ki se vzpenjajo v vijoličasti in rožnati breg. Mi plovemo mimo otočiča, k je klaven kakor Axel Munihe, kakor Gorki, a mi sino slovesnr -kar mali vojak, ki bo jutri lahko pokazal materi čelado «Mmnma ritornerò». Mi smo slovesni, ker nam je saharski pesek prečistil oč in žega prekuhala bistvo. Da, mi človeški matertal, sino kamni z _ breg, za novo obalo, ki bo ustavila, nečloveško morje. Zato ljubimo tiremko obalo, zato jo tudi izzivamo. Tirensko, in našo, svojo, tržaško obalo, ki je sedaj v februarju zapuščena, a je obenem tudi obala, že v poletju, ker mi smo odrasli možje. Obula s poveznjenim: čolni, z mrežami, s terasami kakor ob Capriju. Pa obala živega mesta, ško-jera s smetmi po nasipu; škojera s trstičjem, ki je umazano od katrana. In sVeža morška trava, ki jo je oseka pustila med kamni; in drobci opeke, ki jih je morje zlizalo in zbrusilo, da so rumeni krožnički, rumeni 'novci Toliko jih je, da je prod kakor oranžnat, kakor rahlo vijoličast: zato ker je opečnata barva teh kamnov združena s svinčeno barvo navadnih kamnov. In potem so pločevinaste škatle na
škoieri je rumena škatla in je modra skleda brez dna in je rjava skojeii. jLiuiuc ,	s ir'itlo konserv In dnu rjavih skatehzrezana
posoda	tenka kator zlSi so, ki jih je morje zribalo
kot na vojake. Sapa gre skozi nas kakor skozi sito Ob l k sveta so spoznali, kako težko in kako vazno je hh č^vck. Aam mi kljub vsemu več kakor brati. Jaz. In oni? Ali bi znah	'vsi
bi jim povedal o tržaški obali? Ne vem; verjetno ne ^tajup^mo v^ e*H in jaz zaveden človeški material. D3» I }	k in fjovek
hovit in slaven, a samo otočič - mi smo Ćlovek in člov^ m člov in človek pod tropsko čelado. Človek in človek. en kos m se on K ^ vednega novega življenja, ki bo inoralo hitizdia	etl]o Capri?
ne, sočno kakor pomaranče X gajih, mimo katerit P ^apti je samo otočič.»
Prizor iz Nušičeve ko medije «Sumljiva oseba»
in ki učinkujejo negativno. Izrazi kakor na primer: «plačilni razred», «ukazna služba», «ukazne osebe», pa tisti obupni «fascikel». Ljudje se teh izrazov, ne bodo naučili, v toku dogajanja pa jim samo ovirajo sproščeno dojemanje.
Kljub burji, ki skrbno preganja «sumljivo osebo», je bil obisk dober in sožitje občinstva z odrom
ves čas napeto, rekli bi dialektično. In marsikdo je ob tem odzivu ljudi zaslutil, da bo naš živelj polago-i ma spet razvezal svoja užaljena čustva in da bo kulturno delo overovil s svojo prisrčno pozornostjo. Intosivsak izmed nas v tem novem letu, ì za gledališče i za nas vse. iskreno želi.
BORIS PAHOR
Razstava slikarjev
iz Florence
Sedanja slikarska razstava toskanskih slikarjev v galeriji Scorpione je zelo zanimiva.
V	Trstu prav za prav ne razstavljh mnogo italijanskih umetnikov. AH Se tržaški italijanski slikarji boje konkurence syojiii rojakov? Ali pa se brigajo za umetnost svoje «velike matere1» le ob določenih prilikah, stro-, go iz političnih' nagibov; n. pr. ko gre za slikarje 'iz 'dvef: Benečij, da lahko vlačijo na dan obrabljena iredentistična gesla.
V	Škorpijonu smo videli že tudi kako skupino iz Milana, iz Furlanije ali kakega posameznika od koder koli. Skupina umetnikov iz Toskane, iz Florence, tradicionalne umetnostne prtSiOlnice pa še ni razstavljala v Trstu, sicer pa ti tudi nimajo navade da razstavljajo izven svojega mesta.
Imena petih razstavljalcev niso nova za enotni svet, dasi so pa večini mladi ljudje. Bili so deležni že mnogih umetnostnih nagrad, vsi so tudi uradno povabljeni na prihodnjo mednarodno razstavo v Benetkah, ki spada v vrsto vsaki dve leti se ponav-jajocih razstav. Najstareši, Lucio Venna, nekdaj futuristični drug Ma-rinettija je n, pr. član izvršnega odbora florentinskega slikarskega sindikata.
Dasi ne pripadajo vsi isti umetnostni smeri, imajo vendar nekaj skupnega: iskreno in sveže umetniško iskanje in prizadevanje brez visokih patetičnih modnih videzov, dasi vedo najnovejše o sodobnih formalnih prido-
bitvah. Ta iskrenost jim dovoljuje, da so v dotiku s sodobno resničnostjo, ki jih težko tlači kot vse italijansko delovno ljudstvo z materialno stisko, ki morda nima primere ne v italijanski preteklosti ne kje drugje v sedanjosti. Moramo jim- šteti v dobro, da so dali tej stiski izraza v živi, stvarni obliki, ki jih nekatere že lahko sprejmemo kot prepričljive zglede za tako imenovano socialno umetnost. Pravim; prepričljivi vzgledi nove socialne umetnosti, take, ki je vsebinsko odsev resničnega ljudskega življenja, dela in ki je tudi po obliki in izrazu tako podana, da te-j vsebini ustreza in da je ljudstvu tudi dostopna. Je to faza v sodobnem umetnostnem prizadevanju in v sodobnih diskusijah, ki je tudi pri nas dala nekaj zanimivih primerov rešitve, n. pr. s Cesarjevo Šiviljo, z njegovimi Tiskarji; isto vidimo pri nekaterih Černigojevih slikah iz pristaniškega življenja, in ptd Gromovih Bikih ali pri Hlavatyjevih akvarelih z dela pri gradnji mostu, pri operaciji, pri njegovih slikah iz tovarne ali pri Spacalovih socialnih predmetih Perice, Kostanjarja, Kraške kmetice, itd.
Dino Caponi, najmlajši iz družbe razstavljavcev je podal s Šiviljo prav izrazito tudi vtis trdega in hudega družbenega položaja, Oljnata slika, ki je prav za prav bolj skica črtež, z naglimi potezami, izogibajočimi se opisnih podrobnosti, dobro, podaja skromnost prilik Ostri, skoro kričeči barvni kontrasti, ki nimajo nič
Nobelova nagrada za medicino je bila letos razdeljena profesorjema Rudolfu Walter ju Hessu in Antoniju Egasu Monizu. Nobelovo nagrado za fiziko je dobil japonski profesor Hi-dckl Yukawa. Skupna vsota letos razdeljenih nagrad znaša 30.172 dolarjev.
Prof. Hess je direktor fiziološkega instituta curiške medicinske fakultete in je znan po svojih delih na področju dihanja, krvnega obtoka in fiziološke optike. Nobelova nagrada mu je bila podeljena zaradi njegovih zaslug pri ràziskavanju možganskih funkcij.
Prof. Antonio Egas Moniz, je znan portugalski nevrplog in je. prvi zdravnik, ki se mu je posrečilo operativno zdraviti duševne bolezpi.
Prof. Yukawa je prvi Japonec, ki mu je bila podeljena Nobelova nagrada. To čast so mu priznali zaradi teoretičnih raziskavanj na področju atomskega jedra.
Nobelove nagrade za literaturo letos švedska akademija ni hotela nikomur priznati. Za njo sta med drugimi kandidirala Benedetto Croce in egiptski literarni zgodovinar Taha Htissein.	•
—O—
V beograjskem Umetniškem paviljonu so odprli prvo likovno razstavo sindikalnih društev Jugoslavije, Iz Slovenije razstavlja 68 razstavljalcev iz Celja, Maribora, Škofje Loke, Ptuja in Kranja. Največ je razstavljenih risb,' manj pa oljnatih slik. PraV posebno ugaja portret v lesu maršala, Tita, ki ga je izdelal Mirko Podgornik, član likovne sekcije kulturnp-umetuišKega društva «Jože Lacko» iz Ptuja, .,	V
skupnega s tradicionalno sladko barv* no harmonijo, pa kažejo tegobe in protivnosti življenja. Druga olja, posebno predmestje, krajina, preveva kljub sintetičnosti podajanja rahla poezija; posebno ona na levi strani Šivilje je izredno harmonična.
Enzo Faraoni je izredno živ in nemiren umetniški temperament. Pri obeh oljnih portretih s prodirno psihološko poglobitvijo imamo nežno barvno obdelavo, ki nekoliko sliči našemu Sedeju iz prejšnjih časov. Imamo tu že nekatere rahle kubistične vplive v načinu obdelave , ki je bolj plastična in posebno izrazita, pri tihožitju s cvetličnim loncem, in pa v, barvah, ki niso več impresionističen razkroj v podrobne sestavne prvine, marveč širše barvne ploskve. V dveh lesorezih, izdelanih kot ilustraciji k izdaji Villonovih pesmi, dobro podaja sodobni vtis starih grafik. Od dveh suhih igel kaže kočija, podana z mojstrskimi potezami, dinamiko prizora, druga pa v večji meri nemirni toskanski domiselni duh.
Pri Enzu Pregnu so precej vidni bolj severnjaški, Kokoschini vplivi v raztrgani, živi barvni obdelavi. Nekaj vizionarno fantastičnega je posebno v turobnih krajinali s predmestnih ulic z nemirnimi sencami po umazanem zidovju, v bizarnih oblikah psov, skuštranih žensk in v visečih uličnih svetilkah, kar je vse prikazano z globoko čustveno instinktivnostjo. V tihožitjih v izložbenih oknih ima bolj vedre barve, ki pa jasno izdajajo svojsko istovrstnost stvaritelja.
usvatdo Tordi je šel najdlje in najdosledneje' v kubističnem umetnostnem programu, dasi ni šel v skrajnost. Toda ne moremo mu izpodbijati sile in prav posebno ne v osrednjem ti-! hožitju z violino, ki je* ostalo nedodelano zaradi rane smrti mladega umetnika. Več razpoloženja diha iz male krajine, ki je barvno zelo harmonična in prostorno dobro razporejena med stebri in masami zgradb.
Izredno zanimiv je Lucio Venna, kil še rahlo kaže ostanke svojega umetnostnega razvoja v Marincttijevi futuristični družbi v prvi dobi umetniškega ustvarjanja. Široke bistvene poteže in gladke, enolične, a izredno harmonične barvne ploskve učinkujejo prvi hip dekorativno, toda ta učinek uravnoveša krepka vsebina. Psihološko pronicavi Avtoportret imsl dobro dopolnilo v portretu ženske a smelo in zanimivo barvno obdelavo^ Večja oljna kompozicija «Pregledovalcev žic» je uspel poizkus socialne umetnosti, ki neprisiljeno druži sočne prirodo s sintetično reduciranimi tehničnimi sredstvi dela v novo organsko enoto. Tihožitji Delovni jopič ali Telovadni čevlji posrečeno uvajajo nove predpicte iz malega dnevnega življenja v moderno slikarstvo. V skladni barvni in oblikovni obdelav^ Zorko JelinčiC,
L IUDSM T tDNIK
Film • šah • radio
Prizor iz filma «Tretji mož*
TRETJI MOZ
Na lanskem filmskem festivalu v Cannes-u je dosegel prva nagrado angleški film «Tretji mož». Film, ki je posnet po noveli angleškega pisatelja Grahama Grzena in je delo znanega režiserja Carolo Reeda, obravnava dogodek iz povojnega Dunaja: Pisatelj Martins se pripeljana Dunaj, kjer ima prijatelja Harryja. Teda čim dospe na prijateljev dom, mu povedo, da je Harry umrl, in sicer v prav čudnih okoliščinah. Prične se zanimati ga Harryjevo usodo in pri tem izve, da Harry še živi, da pa je velik zločinec, ker je ponarejal penicilin, ga drago prodajal in zakrivil smrt neštetih bolnikov. Ogorčen nad pn-ija-teljevim zločinom pomaga Martins policiji zasledovati prijatelja Harryja. Sledi dramatičen lov. za zločincem po podzemeljskih kanalih Dunaja in vprav Martins zada ranjenemu Harryju smrtni strel. Martins je upal, da si bo pridobil ljubezen Harry jev e ljubimke Ane, točki ona ostane zvesta spominu tistega Harryja, ki v resnici nikdar ni Uvel.
Vsebina filma je običajna kriminalna zgodba, nič posebnega, vendar je zelo zanimivo prikazana in kaže, da je šlo režiserju bolj za
obliko kot vsebino. Tako je prece] slik posvetil povojnemu Dunaju, dasi vsebina, tega vedno ne zahteva. Višek napetosti predstavlja zadnja scena, ko po dunajskem podzemlju zasledujejo Harryja. Osebe so psihološko precej dobro orisane, predvsem Martins in Ana, Z zmerno in zadržano igro je Joseph Cotten, ki je igral Martinsa, ustvarjal primerno dramatično razpoloženje, s pravim razumevanjem je Ano igrala Alida Valli. Ob vlogi Ane, begunke s Češkoslovaške, se režiser posluži propagande, da zgodbo še bolj komplicira. Med pomembnimi igralci so še Orson Welles, ki predstavlja Harryja dalje Paul Horbiger ter Ernst Deutsch. Film izredno povzdigne lepa glasbena spremljava na citre.
Znani angleški igralec Charles Laughton je prepotoval 53 ameriških mest in ugotovil, da se Američani prav nič ne zanimajo za intimno življenje in škandale hollyvvoodslcih i-gralcev. V vseh mestih je Laughton namreč predaval in bral odlomke iz Shakespeara, Dickensa in drugih znamenitih avtorjev.
V	Ljubljani igrajo sedaj nov slovenski srednjemetražni dokumentarni film «Vode nam bodo pokorne». Scenarij je napisal Ivan Šinkovec, režiral ga je Ernest Adamič, posnel Rudi Vavpotič, uglasbil pa Bojan A-damič. Film, ki govori o elektrifikaciji v Jugoslaviji, je vsestransko uspel.
Kakor že omenjeno, bo slovensko filmsko podjetje Triglav film izdelalo letos umetniški film «Trst» ter dva kratka umetniška filma, in sicer filmsko veselo igro in glasbeni film, nadalje šest dokumentarnih filmov in 10 mesečnih pregledov.
Najmlajše jugoslovansko filmsko podjetje Lovčen film v Titogradu, ki jc bilo ustanovljeno šele lani. bo snemalo tri dokumentarne filme in 10 mesečnih pregledov.
V	Italiji se je vnela polemika glede filma «V imenu zakona». Tako beremo n. pr., da je film zanesel v svet slab glas o Siciliji, da tam ni banditov, da so ti le izmišljotina novinarjev; sploh pa vodi kritika ostro kampanjo proti italijanskemu realistične- j mu filmu. Zanimiv pa je na te kritike odgovor, ki ga je napisal Glauco Viazzi, ker dobro karakterizira položaj današnje italijanske kinematografije. Tako n. pr. pravi, da kritik Doglio kritizira Germijev film, ne zato, da bi mu pomagal in ugodno vplival na njeg»vo nadaljnje delo, pač pa zato, da bi zakril in onemo-
'himnttia
KRONIKA
gočil pozitivne strani fiima. Ce bi namreč Germi hotel dati o Siciliji pravo sliko, filma sploh ne bi bilo. Tako pa je napravil, kar je «mogel». Dalje dostavlja pisec: «Da pa v filmu sploh lahko kaj povemo, moramo predvsem doseči svobodno filmsko produkcijo in neodvisne lastnike kinodvoran. Film «V imenu zakona» zajema resničen problem, ki se dogaja v resnični deželi. Kljub napa-kam prevladujejo pozitivni elementi in če nek film danes lahko reče, da vlada v Siciliji beda, da so tam mafija in baroni, je že nekaj!»
Režiser Leonida Mcgny pripravlja film, ki bo obravnaval problem samomora; pri filmu bo sodelovalo nekaj svetovno znanih psihiatrov in psihologov. Po režiserjevi izjavi bo film psihološkega značaja, realističen, človečanski in socialen.
«Sola Buissonniére» je naslov novega francoskega pedagoškega filma, ki odlično prikazuje nov način vzgoje otrok.
Lastniki in ravnatelji kinematografskih podjetij so izjavili, da veljajo za najpopularnejše igralce v A-
meriki naslednji: Bing Crosby, June AUysson, Loretta Young, Olivia de Havilland, Clark Gable, Gary Grant, Gary Cooper, Bob Hope, Jane Wyman ter Ingrid Bergman.
Državno nagrado so prejeli glavni igralci češkoslovaškega filma «Nema
barikada».
Italijanski film «Odprto mesto», ki predstavlja važen mejnik v razvoju kinematografije, je odprl italijanskemu filmu pot v Ameriko. Film «Odprto mesto» je prvi primer nove kinematografske tehnike in prikazuje najpreprostejše dogodke iz vsa/k danjega življenja, preproste ljudi s ceste in ne le poklicne igralce ter se poslužuje naravnih italijanskih pokrajin.
Precej poguma Je bilo treba za te vrste filma, kajti v Hollywoodu so n, pr., skoraj tik pred debutom filma «Odprto mesto» odločili, da ne bodo prikazovali nobenega filma več, ki bi obravnaval pretekle vojne dogodke, češ da je ljudstvo že utrujeno od te vrste filmov. Kako napačno so sodili, pa dokazuje uspeh, ki so ga imeli italijanski filmi, kakor «Odprto mesto», ki so g» vrteli 91 tednov v New Yorku in tudi še v drugih mestih, dalje film Sciuscià in Paisà, ki so ga predvajali nepretrgoma od a-prila 48 do marca 1949 ter «Tatovi koles», ki ga igrajo že od 12. decembra lanskega leta.
Nedavno so se v Washingtonu sestali zastopniki filma in radia v ZDA, da se zedinijo glede obrambe filma in radia pred kakršnimi koli ovirami, zlasti pa pred cenzuro.
'/hotnica uiedwatua
Naši čitatelji nas pogosto vprašujejo kako in kje lahko poravnajo naročnino. Opozarjamo, da so točna navodila za plačevanje naročnine objavljena v vsaki številki v levem zgornjem kotu na prvi strani. Eventualna sporočila administrativnega značaja ali pritožbe glede administracije je treba naslavljati na Upravo lista v ul. San Francesco 20. Trst.

LJUDSKI TEDNIK STANE: v coni A in v Italiji:
posamezna številka lir 28 mesečno lir 80
v coni B
posamezna številka Din 12 mesečno Din 48 v Jugoslaviji
posamezna številka Din 15 mesečno Din 60
Vsaka posamezna stara številka stane dvojno.
Petek, 27.1.50: 12.30-12.45; Tartini: Vražji trilček. 13.15-13.45: Glasbene slike. 13.45-14.00: Ljudska univerza (slov.). 18.00-18.15: Športni pregled (ital.). 18.15-18.45: Iz Donizetti-jevih oper. 19.45-20.00:	Sindikalna ura
(ital.). 20.00-20.45: Uganite kaj igramo (slov.). 20.45-21.00: Radijski obzornik (ital.). 21.00-22.00: Simfonični koncert. 22.00-22.20: Iz življenja jugoslovanskih narodov (slov.).
Sobota, 28.1.50: 12.00-12.30: Schumann, Simfonija št. 4 v d-molu. 13.15-13.45: Pevski koncert sopranistke Vuge Justine. 18.00-18.15: Cesar Franck: Koral št. 3 za orgle. 18.15-18.45: Pionirska ura (ital.). 19.15-20.00: Poje zbor «Prešeren». 20.00-20.30: Hrvatska ura. 20.30-20.45: Komorni zbor poje hrvatske in srbske pesmi. 20.45-21.00: Politični pregled (slov.). 21.00-21.30:
Nedelja, 29.1.50: 8.15-9.00: Znane orkestralne skladbe. 9.00-9.30: Kmetijska ura (slov.). 9.30-10.00: Kmetijska ura (ital.). 10.00-10.45: Iz jugoslovanske glasbene folklore. 10.45-11.15:	Život Hrvata u Bujštini
(hrv.).	11.15-11.45:	Slavni solisti
pred mikrofonom. 11.45-12.00: Našim ženam. 12.00-12.45: Glasba po željah (slov.). 13.15-14.00: Glasba po željah (ital.). 14.00-14.30: Pionirska oddaja (slov.). 14.30-15.00: Plesi iz baletov in oper. 18.00-18.45: Oddaja za podeželje - nastopi pevski zbor s Proseka. 19.45-20.00: Poje sopranistka Ivica Bric. 20.00-20.45: Brahms: Violinski koncert v D-duru. 20.45-21.00: Politični pregled (ital.). 21.00-22.00: Slušna igra (ital.).
Ponedeljek, 20.1.50: Ì2.00-12.30: O-poldanski koncert. 13.15-13.45: Slovenske narodne poje Slavica Bati-stuta. 13.45-14.00: Športni pregled (ital.). 18.00-18.45: Iz opernega sveta. 20.00-20.15: Iz znanstvenega sveta (ital.). 20.15-20.45:	Schumann:
Koncert za čelo in orkester v amo-lu. 20.45-21.00:	Sindikalna ura
(slov.). 22.00-22.20: Iz življenja jugoslovanskih narodov (ital.).
Torek, 31.1.50: 12.30-12.45: Pojejo italijanski zbori. 13.15-13.45: Soli. stična glasba. 13.45-14.00: Hulturni pregled (Ital.). 14.00-14.30: Igra orkester Radia Ljubljane. 18.00-18.15: Iz knjige narave (ital.). 18.15-18.45: Glasbene slike. 20.00-20.15: Kulturni pregled (slov.). 20.15-22.30: Opera.
Sreda, 1.2.50: 12.00-12.30: Opoldanski koncert. 13.15-13.45: Poje kvartet; «Tržaški fantje». 18.00-18.15: Z našim ljudstvom (ital.). 18.15-18.45: Komorna glasba. 20.00-20.15: Radijski obzornik (slov.). 20.15-21.00:1 Follie d’inverno (ital.). 21.00-21.30:, Poje komorni zbor iz Trsta. 22.00-, 22.20: Iz života jugoslovanskih naroda (hrv.).
FRANCOSKA OBRAMBA
V francoski obrambi 1. e2-e4 e7-fT-> „n..;.,,,!.,	A
i se črni izogne ndn.*	... Vdaanla )e ™ črnega zelo ne-
e« se črni izogne odprti borbi za središče. Ravnotežje v središču vzdržujemo z bočnim napadom c7 c5. Vendar ima ta sistem nedosta-tek v pasivni črni Igri. Beli ima v tej obrambi nešteto napadalnih možnosti. Pa vendar se na mojstrskih turnirjih čmi često brani s franco sko obrambo. Posebno svetovni prvak Botvimik jo rad igra. Pri točnem poznavanju obrambe črni prav lahko odbije prvi beli napad na kralja. Igra sc potem kmalu izenači in črni pričenja na damskem krilu, kjer je močnejši s protiigro. Za začetnike ta obramba ni priporočljiva. Naslednja kratka partija naj pokaže kako lahko črni pri ne-točnem odgovarjanju hitro izgubi.
Be«:	Črni,
Dake (ZDA) Cranston (Irska) Partija je bila odigrana na šahovski olimpiadi y Varšavi 1935 leta.
1.	e2-e4	c7-e6
2.	d2-d4	d7-d5
3.	Sbl-c3	Sg8-f6
4.	Lcl-gS	d5-e4:
varna.
5.	Sc3-e4:	Lf8-e7
Mnogokrat se igra Sb8-d7, da črni
- ; meru zamenjave na f6 postavi skakača na to polje, kjer najbolj čuva kraljeno krilo.
6.	Lg5-f6:	Le7-f6:
7.	Sgl-f3	Sb8-d7
8.	c2-c3	_____
Beli namerava nadaljevati z dolgo rohado. V poštev pridejo še poteze-dame na d2 ali e2.
8.	---- o-O
9.	Ddl-c2	Lf8-e7?
Tu 'je črni zamudil osvobodilno po-potezo e6-e5. V tej varianti c7-c5 šenegre takoj.Zato pa je bil skrajni čas prodor v središču z e5. Lovcu na c8 se mora odpreti pot do sodelovanja v igri. Crni ne sme čakati s potezami c5 ali c5. Ce se mu to ne posreči dobi stisnjeno pozicijo in prepusti belemu premočne na-packilne možnosti. Tale partija naj služi kot poučni primer, da se osnovnih otvoritvenih pravil ne sme kršiti.
10.	0-0-0	e7-c6
11.	h2-h4	Sd7-f6
12.	Se4-f6:-i-	Le7-f6:
13.	Lfl-d3 ■	----
Bell napad se razvija po že znanih primerih Z napadom lovca na točko h7 je črni primoran, da se oslabi z
13.	---------------- g7-g6
14.	h4-h5	Kg8-g7
Grozilo je hg6:	z	Lg6:	in Dg6:
I 15. Thl-h2!	----
Beli sc mirno pripravlja za odločilni udar. Podvojiti hoče obe trdnjavi.
15.	---- - Tf8-g8
16.	Dc2-d2	Kh7-h8
Crni misli, da sc sedaj kralj, ko je s stolpom zaščitil kmeta na g6 more mirno vrniti na staro mesto. Tu ga čaka smrt.
17.	Dd2-h6!	Lf6-g7?
Zadnja napaka.	Beli	izsili mat v 2
potezah
18.	Dh6-h7:-f ! Crni se vda.
Rešitev Retijeve študije
Rešitev Retijeve študije, katero smo v zadnji številki priobčili za samostojno analizo, je tale:
Beli: Kb2, Ta3, Lh3 (3 figure)
Crni: Kdl, e2, f4 (3 figure) Beli na potezi dobi.
1. Td3-Kel 2. Tf3 Kd2 (Kdl 3. Lg4)
3.	Lfl! elD 4 Td3 mat. Na 3. — — — efl: 4. Tfl: Ke3 5. Kcl f3 G. Kol in prepreči črnemu kralju do-top na polje e2.
Študija
Znani češki komponist šaho/skih problemov je sestavil tole lepo študija
(Diagram)
Beli: Kf2, Tg6, h7, (3 figure) Crni: Khl, Th5, g7, (3 figure) Beli na potezi dobi.
Prvi poskus 1. Tg7: nam ne uspe, ker čmi takoj odreže s Th3 belemu kralju pot do h7. S kraljem pa ponavlja poteze Kh2 in Khl. Ker pa preti črni vzeti kmeta na h7, ne preostane druga poteza kot
1.	TgG-gl +	Khl-h2
2.	Tgl-g2+	Kh2-hl
tej poziciji že ugotovimo stranske rešitve, ki nas uverijo, da smo i pravi poti. Ce namreč stopi v Irugi potezi črni kralj na polje h3, 'U takoj odloči partijo z 3. Kgl! i grožnjo Th2. Nadaljevanje štu-e je tako skrito, da zlepa ne bi našli poteze.
3.	Kf2-g3!i	----
Poteza je neverjetna. Saj pade beli
o po Tg5+. Ali če malo premislimo, kmalu ugotovimo, da se nam
te poteze ni treba- bati. 3. ------
Tg5+ 4. Kf4! Th5 0. Ta2 Th7: (Na Kgl sledi G. Kg3 Tg5+ 7. Kh4! ali
6. --- Kfl 7. Th2 in dobi.
Kg3 in mat je neizbežen. Ce bi pa črni vzel v 4. potezi, Tg2: bi nastala končnica stolp proti dami, ki pa je za črnega izgubljena. Tako končnico pa moramQ dobro po-
znati, ker naloga ni enostavna.
3.	---- Th5-h6
Sedaj pa črni že preti s šahom na
g6 doseči remis.
4.	h7-h8i>	•	Th6-h8:
5.	Tg2-a2 z neubranljivim ma-tora. Lastni kmet na g7 je glavni vzrok poraza. Res velja znano pra- . vilo; čim preprostejša je pozicije, Y končnici, težja je rešitev.
Ing. SIKOSEK BORIS
Gligoričevi uspehi na Švedskem
Internacionalni mojster in šahovski prvak Jugoslavije Svetozar Gligorič, Se je v preteklih dneh mudil na Švedskem, lej er je odigral dve simultanki z močnimi švedskimi šahisti, nato pa še brzoturnir, ki so ga je udeležilo 2 najmočnejših švedskih šahistov o Stahlbergom, Stolzem in Lundinom na čelu. Pri prvi simultanki je Glig-o-ič od 33 partij 25 partij dobil, 4 izgubil, 4 igra] neodločeno. Pri drugi simultanki pa je od 30 partij zmaga] v 21 par tijah, 3 je izgubil, m 4 remiziral " Na brzoturnirju je Gligorič osvojil prvo mesto z 9 točkami pred Stolzem z 8 in p0l točkami ter Stahlbergom in Lundinom ? 8 točkami.
Za vse Gligoričeve nastope je vladalo veliko zanimanje jn vsi listi so zelo pohvalno pisali n Gligoričevi igri in o jugoslovanskih šahistih na splošno.

Fizkultura • uganke
Hcprezenlanca cone A
ZANIMIVA TEKMA MED MAŠIM DVEMA REPREZENTANCAMA
Cona A : cona B 4:3
Represeota nza
Kljub mrzlemu zimskemu dnevu in nič kaj prijazni burji, so v nedeljo ljubitelji nogometa da zadnjega kotička napolniti koprsko igrišče, Niso hoteli zamuditi pomembne tekme med reprezentanco STO-ja in reprezentanco cone B. Obe moštvi sta igrali zelo napeto, ker je vsako hotelo doseči tisto zmago, ki si jo je želeia. Zmagali so Istrani z majhno razliko golov in uničili s krepkim sunkom aurorista Fantinlja vse nade tržaških dečkov.
Ali pa so zmago popolnoma zaslužili? Ce smo objektivni in odkriti, ne moremo ravno pritrditi. Je že res, da so Tržačani igrali zelo lahkomiselno in da jim manjka tista zagrizenost, ki jo občudujemo v Istranih.
Ako bi ne bilo močnih sunkov vetra, ki je igro neprestano motil, bi lahko občudovali eno izmed najlepših nogometnih tekem letošnjega leta. V tehničnem pogledu bi bila igra lahko zelo bogata.
Prireditelji so z veliko dobre volje Izbrali moštvo in izbira se Jim je res posrečila. Da bi ne bilo vetra, ki je metal žogo, kakor se je njemu zdelo, bi lahko pokazali vse svoje odlike. Istrani so se pokazali bolj enotni in odločni proti nasprotniku, ki je Imel v svoji sredi izbornega vratarja Tenčiča. Ne imenujejo ga zaman (d et «Hit maček». Storil Je vse, kar Je bilo v njegovi moči, da bi pridobil zmago svojemu moštvu. Za njegovega plavolasega nasprotnika Dobrinjo pa ta dan ni bil ravno eden najsrečnejših.
Igro so pričeli Tržačani v rdečih majicah in s tržaško helebardo na prsih, prvi gol pa so zadali koprča-ni, oblečeni v rumeno-sinje majice.
1:0 in prvi navdušeni glasovi zado-ne po igrišču. Sedaj bi tržaški nogometaši: tekmo res lahko izenačili, ko bi 2 minuti za tem Colombin ne zabil žoge za las mimo vrat in tako iz-«ubil lepo priliko.
Prvi polčas se je slabo končal za Tržačane, ki se jim sreča tudi v drugem polčasu ni nasmehnila. Četrtič je padla žoga v Tenčičevo mrežo in podrla tako upanje H mladih tržaških nogometašev.
O
PIONIRJI - SMUČARJI
V Kranjski gori se je zbralo okrog 300 pionirjev, ki se bodo udeležili prvih pionirskih zimskih iger. Kot gostje so prišli v Kranjsko goro tudi pionirji iz Kopra in Trsta ter Gorice in Slovenske Koroške. Pionirji in pionirke bodo tekmovali v smuku, slalomu, skokih in hokeju na ledu.
Jugoslovanska reprezentanca, v kateri so Tine Mulej in Matevž Lukane (alpska kombinacija), Janez Polda in Karel Klančnik (skoki) ter Tone Razinger (tek na 18 in 50 km ter klasična kombinacija) so odpotovali v torek opoldne iz Ljubljane. V sredo zjutraj so prešli na Dunaj, kjer so zajtrkovali, nato pa odpotovali v London. Tam so se zadržali pet ur, nato pa ob 19. uri odpotovali s potniškim letalom preko oceana in so bili po sedmih urah v New Torku. Se isto jutro sta Klančnik in Polda ter Tone Ranzin-ger odpotovali v Lacke Placid, ki je 400 km severno od New Torka in 130 km južno od Montreala. Alpska tekmovalka pa z sta letalom odpotovala v Aspen (Colorado).
Odkar obstaja mednarodna smučarska zveza (FIS), bo letos prvič svetovno prvenstvo v smučanju izven Evrope. To prvenstvo prirede
Jugoslovanski zimski
športniki na terenu
V Kranjski gori se je začelo smučarsko prvenstvo jugoslovanskih železničarjev. Prvi dan so tekmovali mladinci na 7 km, članice na 5 km in člani na 18 km. Članice in mladinci so imeli sicer krajšo progo, toda z precejšnjim vzponom. Vseli tekmovalcev je tekmovalo 118.
Na 18 km je bil prvi Klančnik Lojze s časom 1:24,49. Klančnik je bil tudi na lanskoletnih tekmah zmagovalec. Drugo mesto Je zasedel Beograjčan Milan Antonijevlč, prvak Srbije, s časom 1:34,30. Med mladinci je bil prvi Pavčič (Hrvatska) 41,15, med članicami pa Dobrin v času 31,15 iz Maribora.
vsako drugo leto po olimpiadi. Za sedaj se je prijavilo k tekmam 31 držav, vendar kaže, da bo to število manjše, ker je pot zelo draga. Države, ki bodo nastopile, bodo poslale na svetovno prevenstvo svoje najboljše smučarje.
Lacke Placid je na drugi strani zemeljske krogle. Tam so bile leta 1933 odigrane zimske olimpijske igre. Tekmovanja so bila samo p teku in v skokih, ker takrat še niso tekmovali v smuku in slalomu. Danes je pa slalom skoro bolj cenjen kot ostali dve disciplini. Skakalnica d Lacke Plasolu dopušča skoke do 70 m. Rekord skakalnice je 74 m in izvira iz leta 1941. Grajena je po predpisih FIS-e.
Važnejših skakalnih tekem v Lacke Plackiu letos še ni bilo. Skakači na tej skakalnici samo trenirajo. Večja sicakalna prireditev je bila D soboto o Fox River Grosu, na kateri
cone B
KNIFIC - PRVAK SLOVENIJE V KLASIČNI KOMBINACIJI, ROGELJ V SKOKIH, KORDEZEVA V TEKIH
Prvenstvo Slovenije v smučarskih tekih, skokih in klasični kombinaciji je dalo naslednje prvake za leto 1950:
V	klasični kombinaciji je zasedel
prvo mesto Knific (Gregorčič) s 412,7 točke.	„
V	skokih je bil prvi Rogelj (Enotnost) S 323,5 točke (34,36,37).
V	teku članic je dosegla prvo mesto Kordeževa (Kopra) 25:31.
JESENIČANI NA ČRNEM VRHU
Jeseničani, pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, članice in člani so tekmovali v slalomu, člani pa v veleslalomu. Prvenstva so odnesli: član Kunšič 1,51,6, članica Lojzka Praček 31 sek.. mladinec Dolinšek 37 sek., mladinka Marija Torkar 56 sek., ter pionirji Stanko Klinar in Nevenka Klinar.
so sodelovali Norvežani in Američani. Na njih je zmagal Norvežan Bjoernstad. Najdaljši skok je dosegel Amerhkanec Taki, ki je skočil 63,5 m .
Aspen ima zanimivo zgodovino. Znan je po svojih prvotnih prebivalcih Indijancih, ki so se belcem dolgo časa upirali. Belci so ga hoteli imeti na vsak način. Vabilo jih je tja srebro. Ko so srebro izčrpati, so odšli. Pred njihovim odhodom je imel Aspen 15.000 prebivalcev, danes jih ima 1.000. Nahaja se v nadmorski višini 2.400 m in ga obdajajo 4.000 m visoke gore (najvišji vrh 4364 m). Pred desetimi leti so podjetni ameriški poslovni ljudje gozdove posekali, zdrobili skale z dinamitom, zgradili hotele — in ustvarili zimsko športno središče ZDA. Vzpenjače potegnejo smučarja prav na najvišji prh. Aspen je nekako v sredi ameriške celine in je oddaljen od New Torka 3.290 km (50 ur z
Priprave za svetovno prvenstvo v smučanju
Jugoslovani so v petek prispeli v New York, Uspeh Štefeta v Trentu
Z A BISTRE G E A V E
Vodoravno: 1, športni klub Pri-4. prst; 10, osebe; 16. pregrinjalo; 19. mesto v Dalmaciji; 21. skupni gospodar; 23. podlaga; 25. nabrušen; 26. geslo; 27. Mohame-•W sodelavcev; 29. star nemški de-nsr; go. glas; 31. žensko ime; 32. Vrsta piva; 34. navdušenje; 36. vladar; 38. pecivo; 40. tako nas imenu-'jejo Italijani; 42. slov. skladatelj; 45.
. ital. avtomobilska znamka; 47. časnikarska agencija; 48. gora v Južni Ameriki; 50. plevel; 51. latinska kratica za naslove; 52. čas; 54. pijača; 55. brez izjeme (v tožilniku); 56. jeza; 58. črka (fonetično); 59. pevski zbor; 60. važen ured; 61. evropska država; 62. organ; 63. tiskovno đruHvo; 64. predplačilo; 66. zelenjava; 67. začetek Italije; G8! služabnik; 69. polovica roke; 70. borile- 72. rimski cesar; 75. delec farine; 77' del vesi; 78. mesto na kitajskem; 80. jezero v Rusiji; 81.
• Ijiv; 83. svetlobni pojav; 84. me-o v Rusiji; 86. pripadnik staro-88ov°"*®ga plemena; 87. de] hiše;
oblata j, ^ »diko ime; 92 turški Wa-rtnit. y4 žcnsko Ime. 95 Jak_
gemi-°Tn^: 97- društvo; 99. diri-104 previ* ?°rodni'ki: 103- Blei 36: žival ek; 105- P°lom; 1-06-
©bred^a^0' ^ država; 2. verski Pijani-	4' P°^cnih
mesto v’	(fonetično); 6.
8 šoa^fc. 1	7- spomenica;
‘ ^Rnafcl spokndk; a. kratica
(ito izmil tu
apnenec; 10. naslovna kratica; 11.1 ."trnje iz II. stoletja po Kr.; 40.
števnik; 12. vezane besede; 13. lestvice; 14. nikalnica; 15. smer; 16. pecivo; 17. domača žival; 18. vladika; 20. ital. prvorazredno nogometno društvo; 22. mesna jed; 24 lepotičje; 26. meso; 28. moško ime; 31. zanamec; 32. veznik; 33. žensko ime; 35. začetek bivanja; 37. pomoč; 39. pripadnik modroelovne
pleme; 41. zdravilo proti sladkorni bolezni; 43. kraj v Grčiji in športna panoga; 44. čuvaj; 46. moško ime; 48. jugoslovanska pokrajina; 49. izraelska organizacija; 51. prikazen; 53. nov; 55. brez izjeme; 57. ladjedelraižka naprava; 59. umetnina; 65. sumničenje (v rodilniku «»ožine); 79. ubog; 71. jeza; 73.
pod; 74. pribijač (tujka); 75. tro-pična rastlina; 76. jugoslovanski športnik; 78. del postaje; 79. dolina; 81. prebivalec Štajerske; 82. nevihta; 83. žensko ime; 85. vez; 87. klasičen morilec; 89. mesto v Jugoslaviji; 90. kratica za ameriško teroristično organizacijo; 91. moško ime; 93. m°šk0 ime; 94. velesila; 95. športna panoga; 96. kislina (vinska); 98. kosova soglasnika; 100. veznik (narobe); 101. sibirska reka; 102, japonska gledališka igra.
iflaSilev
VODORAVNO: 3. gos; 6. pol; 7. Kobarid; 10. zaverovan; 12. tla; 14. arena; 15. oba; 17. ode; 19. Ind; 20. osa; 21. tenis; 23. Ajdir; 25. moten; 27, avtor; 28. sir; 29. pav; 31. rek; 32. gorčica; 35. inserat; 36. njo; 27. red.
NAVPIČNO: 1. roka; 2. voda; 4. sova; 5. varen; 6. Piva; 8. Beris; 9. Ronda; 10. zadeti; 11. nosite; 13. lotos; 16. barok; 18. energija; 20. odvraten; 22. in; 24. JA; 26. Vače; 29. prs; 30. vir; 33. ono; 34. car.
ZLOGOVNI PRAVOKOTNIK
1. rafal, 2. ubran, 3. Drava, 4. Ignac, 5. čuječ, 6. atomi, 7. Jakut, 8. Celje, 9. vijak, 10. aduti, 11. Cezar — Rudi Cajevac, Franjo Kljuž.
15
RAZNE VESTI
Za svetovno prvenstvo v tekmovanju z bobom v Cortini d’Ampezzo, ki bo od 28. do 29. t. m., so se prijavile Romunija, Švedska, Belgija, Francija, ZDA, Anglija, Danska in Švica.
Jugoslovansko nogometno prvenstvo bo razdeljeno na moštva iz skupine A in B. V skupini A bodo igrali c.ParJ-zan», «Rdeča zvezda», «Dinamo», «Lo^ komotiva», «Metalac», «Budučnost», «Spartak», «Sarajevo» in «Naša krita». V seriji B pa «Sloga», «Metalac» (Bgd), «Milicionar», «Odred», «Vardar», «Proletar», «Podrinje», «Železničar» (Sarajevo), «Napredak», «11 Oktober» in «Kvarner».
Smučarske tekme vojaških patrol bodo 5. marca v Andermattu v Svici. Dosedaj so se prijavile Italija, Norveška, Danska in Švica.
V Montreauxu bo v aprilu tekmovanje v hockeyu na koleščkih. Dosedaj so prijavile Anglija, Francija, Belgija, Španija, Portugalska in Italija.
Svetovni rekord v teku na 50 jardov z zaprekami je izenačil Harrison DiUard. V teku na 1 miljo je zmagal Fred Wild s 4:11,3. Bob Richard pa je zmagal v skoku s palico s 4.42 m.
ZSSR bo sodelovala pri prihodnjih olimpiadah v Helsinkih leta 1952.
Rezultati italijanskega* prvenstva-šo bili to nedeljo naslednji: Milan - Como 4:1, Lazio - Juventus 2:1, Palermo -Padova 3:0, Roma - Genova 3:0, Samp-doria - Atalanta 2:2, Triestina - Lucchese 2.-0, Fiorentina - Venezia 2:1, Bologna - Bari 2:0, Inter - Pro Patria 2:0.
vlakom). Letos je zaenkrat v Aspe-nu samo 30 cm snega.
V reprezentanci Švedske, ki ima 28 članov, sta znana tekmovalca Evert Karlson in Ture Lindgren. V finskem moštvu sta poleg drugih Pijetikanen in Heki Hasa-su. Reprezentanca Finske ima 12 Članov. Norvežani so prišli s svojimi najboljšimi skakalci, med katerimi sta tudi Peter Hugsted in Falkanger. Združene države Amerike bodo zastopali v tekmovanju za smučarske skoke Arthur Dew-Un, Gorden Wrain, Arthur Tufeel in Meril Barber.
Italija ne bo sodelovala v nordijskih disciplinah. Svoje največje nade polaga v Zena Coloja v alp-slcih disciplinah. Tudi Francozi ga gledajo s spoštovanjem. Pred nedavnim je izjavil francoski prvak James Couttet nekemu pariškemu večernemu listu, da bo zanj največja zapreka, preko katere bo moral iti, če hoče zmagati na svetovnem prvenstvu v Aspenu, ravno -Zeno Colò. Francozi, kot vse kaže, ne morejo pozabiti zadnjega smuka na Matterhomm, kjer je Zeno Colò dosegel blazno brzino 160 km na uro. Trenutno trenira Colò v Valgardeni, skupno s Carlom Gartnerjem, in Celino Seghi. Pozneje se jim bo pridružil tudi Silvio Al-verd.
Kaj pa Jugoslovani? Zadnje izjave tekmovalcev ped. odhodom v Ameriko, kažejo, da imajo zaupanje vase, kjub težki mednarodni konkurenci. Lukane Matevž je dejal pred svojim odhodom takole: «Vsakdo, kdor je ocenjeval znanje naših in inozemskih alpskih smučarjev, je lahko ugotovil, da ni nikakršnih izrazitih razlik v. tehniki vožnje med nami in inozemci, le da so nekateri inozemski vozači izkušenejši».
To nam potrjuje tudi zadnji uspeh Stefeta (tretji na listi najboljših smučarjev v letošnjem letu v FLRJ) v Trentu zadnji četrtek. Čeprav so Jugoslovani prispeli šele v četrtek zjutraj, je Stele v o-stri mednarodni konkurenci, zasedel 8. mesto. Proge sploh ni poznal. Na. tem tekmovanju je nastopilo 80 tekmovalcev. Prvi je bil Zeno Colò. V veleslalomu, kjer je imel očitno smolo, pa je zasedel 23. mesto.
odgovoral urednik KAVS FRANC
Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecchl »
Rokopisi se o* vračajo
LiuDSKi TEDNIK
16
„ZDRAVE SILE*1
NA PREŽI
v- xr
RIMSKI VOJŠČAK NA POHODU
Italijanske oblasti v Gorici so prepovenale obrokom optantov obiskovanj? slovenskih sol la v zadnjem času uvetuts té «Ive pravdi proti elusila porBk.h Slovencev «Sočia
<5^
#jv,:
rStfar* - ~ ^ v

i
^gS235!21£^a>lv
/7 f>/JOC£S *>»07>	•
pftC.Uj
To' VS

DE GASPERI: Stopi mrcina, kaj si pozabila na svoje poreklo...
piSe
PEPI
'o vaga rep al
jVić ne /caže, da kaj kmalu burja v Trstu se bo vnesla, vse bolj zgleda, da nazadnje bo še kaj snega prinesla.
Blagor mu, ki je na toplem/ tega malo briga zima revežu vse bolj nevšečna je danainja mrzla klima.
Te dm partizani v Trstu so ivi svoj kcmgres se zbrali, proti temu je seveda spet bil razbijač Viđali.
Je po celicah ukazal, naj se kommjorm zbere,
Z batinami m udarci, da naj ta kongres razdere.
Pa ni bilo nič odziva, bore malo jih je bilo takih, ki nad partizane v borbo bi se jim ljubilo.
Kadar jih je sto na en’ga, so korajžni, a drugače kominfomiovcem kot vemo, rado zdrkne srèe. v hlače.
Zbrana družba kominforma gledala je iz dafjave, ko 'so na kongres hiteli borci naše očetnjave.
Sam Viđali prav gotovo se je kje na varnem skrival, ' prav kakor med zhdnjo vojno, ko je v Meksiki počival.
Ta peščica, ki v nedeljo	-l
je tam pri Boschetti, stala, pa priimke po slovensko prav naj pisati bi znalal Saj, Jovanovič gotovo Tli imel še tega greha, da na koncu bi priimka mesto s «čn se pisal s «ce-fja»! Odpustimo to napako Koihtnjormovski svojati, . saj še marsikaj ne znajò, kje bi znali še pisati/ fi a Japonskem pa' Nošaka Kominforniii se je uklonil, bal se je, da bi drugače izvenlinljsko utonil.
Zdaj ga Moskva za svetnika je jionovno razglasila uvidevno mu vse grehe, kar imel jih je, odpustila. Cb' bi.pa vratu ne sklonil, bi največji bil zločinec, ki, zaslužil bi le eno: v trda prsa iz puške svinec. Cudha taka je morala, res ne vem, kje se je vzela, in ne ve.m, če še kaj dolgo bo uspeha v svetu žela.
Tudi osel, kot se reče, le enkrat na led poda se, drugič pa, čeprav je osel, ne gre več na take špase!
Na Proseku prosvetarji,
so volitve izvršili pametno, tako da niso Jih Košutovci motili.
Preden je «sodrug» Košuta razvozljal to čudno štreno, je s podpisi po terenu bilo vse lepo izvršeno, Proseiani, kot je znano, se od nekdaj niso dali, da res pametne so glave, zdaj so zopet dokazali. ’ Vraga moja, zdaj končujem, sicer ml bo peč ugasnila, ob tem pismu sem na ogenj, skoraj čisto pozabila!
Te pozdravlja Tvoja Juca,
ANGELSKO
OZNANJENJE
RICMANJIH
•
Dopisnik Kraške burje je zvedel iz zanesljivega vira, da je nadobudni Vi-dàlijev aktivist in član njegovega CK Angel Blazina, o katerem gre glas, da sovraži polne in prazne kozarce - vina, v preveliki opojnosti oplazil svojega linijskega kolego in kandidata Zuijana rn Ricmanj, znatiega oštirja zato, ker mu je iz človekoljuba ponudil namesto vina sifon
...V'
- J K r
ANGEL: Voda *e za svinje ni dobra, k aj pa Sele zame.»
Kljub vsestranski pripravi, je mobilizacija «zdravih sils, ki naj bi preprečila konferenco trtaSkih partizanov, rodila uspeh, ki ga vidite na sliki, ki jo je fotograt posnel na Rotondi nedaleč od stadiona Prvi maj. Zadeva je'za vlda-lijevce Se v toliko bolj. nerodna, ker se ne morejo Izgovarjati na KraSko btir* jo, ki je prav onega Jutra nehala pihati
OBISK V GORICI
Opravek me je te dni zanesel v Gorico. Zvečer sem stopil v prijazno gostilno in sedel k večerji. Tedaj se je prikazal na vratih visok, suh mož, še precej prileten; pogledal je naokoli in pozdravil:
— Dobro jutro, ženske in o-troci!
Čuden je bil ta pozdrav; kajti bilo je, kakor rečeno, zvečer in v gostilni so bili samo odrasli moški. Pogledal sem novodo-šleca bolj pozorno. Resno je zrlo njegovo oko y svet. Le o-krog usten je imel značilne gube človeka, ki se rad in mnogo smeje. Aha: Salijvec!
Prva je kravata potem so čevlji
Zržaški listi prinašajo uradno vest. da je gradnja novega pokritega plavalnega bazena pri starem svetilniku že sklenjena stvar in da bodo pričeli z delom že spomladi. Odprto je samo še vprašanje, ali naj bo - bazen dolg samo 25 m ali pa 33 m, to je: Alj naj bodo stroški znašgli samo 120 . ali pp 160 milijonov.
Nočemo trditi, da šport ni važna zadeva; posebno tak zdrav šport, kakor je plavanje. In za Tržačane je plavanje še prav posebej velike važnosti, ker bodo morali še mnogo plavati, preden bodo «izplavali»!
Vprašanje je samo, če je v Trstu najnujnejša potreba ta, da dobimo pokrit plavalni bazen. Ali z drugimi besedami: Ali je prav, da si človek, ki potrebuje čevlje, prej kupi svileno kravato? —- Sicer pa ta ukrep naše Uprave ni popolnoma brez modrosti: Plavači so. kakor znano. vedno nagi; torej potrebujejo streho. Brezdomci pa šo vsaj za silo oblečeni; na streho torej lahko, čakajo. —, Posebno v časih kakor sedaj, ko leze toplomer pod ničlo in burja veselo gospodari po Trstu!
J _
Valuta se krepi
Listi poročajo, da kupujejo v Svici nove aluminijaste eholir-"
v ■ ,	■■ ■	-, .., i i
ske kovance po tri lire za komad. Švicarski krojači namreč zelo irovprašujejo po nijh; prevlečejo jih s tkanino in uporabljajo za gumbe, ker so bajč za to prav primerni.
Ko je finančni minister v Rimu zvedel za to novico, se je ponosno udaril po prsih: Hura! Zmaga — vittoria- Se pred kratkim so v Svici dejali, da naš stolirski bankovec ni niti toliko vreden kot «en knof». Zdaj pa je že vsaka lira ,— knol! -
!' ; Gostilničar je prihitel' in “po- • zdravil mojega šaljivca, kii ai jè bil med tem časom izbral mizo in ki je zdaj naročil:	-
— Jože, prinesi liter petroleja!
Moje začudenje je raslo. Go-' „stilničar pa še je mirno odda-' Ijil, kakor da je . samo po sebi umévrìo, da prodaja petrolej; kmalu se je vrnil in prinesel pol litra vipavca. Šaljivec je nadaljeval:
Jože, še butaro drv prlpe-si in nekaj kilogramov premoga!
Gostilničar je . zopet odš.el in kmalu je bil na inizi krožnik s sirom in košek s kruhom.
Vsekakor čudne šale! Zmajal-’ ’ sem z glavo. Šaljivec pa se za -to ni zmenil. Mirno je pojedel'. in nato vtaknil cigareto v usta,,
• Otipaval se je, da b; našel vžiga-'; lice, toda zaman. Zato je žakli-'
' cal:
— Jože, ali imaš šivanko? Gostilničar mu je postregel 'z vžigalico. Ko je šel nato mimo J moje mize, sem ga poklical, iri vprašal tiho: .
— Jože, kdo pa je ta mož, ki tako čudno govori? Dobro ste navajeni nanj/ ko ga talco točno razumete.
Gostilničar se je nagnil na moje uho:
Ali ga ne poznate? To- je Damir Feigel, odgovorni urednik «Soče». Ce stvari kliče po; pravem imenu, ima takoj tožbo na grbi. Zato govori vse narobe.
Jè pač rojen šaljivec; ampak malo še pa tudi boji. Ni čudno: Zdaj ima spet dve tožbi, ker si je upal objaviti resnico.
Feigel je med tem položil nel kaj bankovcev na mizo, 'iri dejal:	•
— Evo, Jože, tu imaš svoje dolarje.	'
Gostilničar je prevzel denar:
— Hvala, tovariš Feigel. Lahko noč!
— Vesele praznike, Jože!.
Pepček
Ali veš, da...
...da so Enotni. sindikati nu tem, da ’ jih samo delavstvo prciinéfitt- 1 jfc V Neznosni sindikati;
. ..da', je škof Santin Dolan n-, želodcu, ki g'a;vedno tišči. Natančen pregled je dokazal, dà so mu »v želodcu obležale tište sloveh-dce šole, ki jih je pojedel, odkar bogoslužno opravlja svoje poslao .rt/i»
V teh krajih;
••.da Ameriki vše prav pride,: najbolj pa slovenska emigracija, ki se zna tako lepo oprijeti hlapčevanja;	'>
...da se fašist Lajola ne čuti nič Krivega, da je komunist, in pravi, da so krivi tisti, ki so ga v partija sprejeli. , ........... _