%iltniaa plačan* v jotorlni. II. izdaja. Cena Din l*— Izhaja vsak dan zjutraj razven f ponedeljkih tn dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletna 2—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino SO’—. Uredništvo » Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredniStva 30-70. S0-(W tn 30-71 Jugoslovan Rokoplao? a« vračam«. Oglasi pa tarifi ia dogovoru. Oprava r Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-69. Podružnica v Maribora, Aleksandrova cesta EL 24, tel 29-60. V Celju: Slomškov trg 4, PoSt. ček. rač.t Ljubljana 15.62L St. 41 Ljubljana, četrtek, dne 19. februarja 1931 Leto II. Španski kralj Alfonz XIII. Venizelos odpotuje v inozemstvo Atene, 18. februarja. AA. Grški ministrski predsednik Venizelos je prebolel Kri po in odpotuje za nekaj tednov v inozemstvo, da se od-pomore od bolezni. Nadomeščal ga bo zunanji minister Mihalakopulos. Načrti romunske liberalne stranke Bukarešta, 18. februarja, n. Kongres liberalne etra uk e, ki bi se moral vršiti 22. t. m., bo 28. in 29. t. m. Listi pažej-o, da bodo na tem kongresu liberalci izglasovali! resolucijo, ki jo bodo predložili kralju Karlu. V tej resoluciji bodo zahtevali, naj vlada n aoijon alno-km olske stranke nemudoma poda ostavko. Izjavili bodo, da sprejmejo sestavo vlade in vso odgovornost za delo vilade. Obljubili bodo, da bodo rešili gospodarsko krizo. Na kongresu bodo sklepali tudi o svojem sodelovanju v slučaju, da pride do koncentracijske vlade. »Cuveiutuik poroča, da bosta tako liberalna kot sedanja vladna stranka zavzeli ostro stališče protii sestavitvi ta-lcozvane vlade osebnosti. Za plebiscit proti pruskemu deželnemu 7boru Berlin, 18. februarja. AA. Osrednji odbor Stalilhelma poroča, da so njene organizacije v Berlinu in v Brandenburgu zbrale 25 tisoč podpisov, ki so potrebni za plebiscit o razpustu pruskega deželnega zbora. Med makedonstvujuščimi Sofija, 18. februarja, n. Listi javljajo, da sta se snocl obe krili makedonstvujuščih, mihaj-lovci in protegorovci sporazumeli. Voditelji protogerovcev bodo opustili politiko, njihovim pristašem pa je dano na voljo, da se priključijo mihajlovcem ali pa da zapuste organizacijo. To je rezultat ugrabitve Popa Hristova, ker so protogerovci zaradi tega ostali brez voditelja. Vohunske afere na Češkoslovaškem Praga, 18. februarja, n. O špijonskih aferah na Češkoslovaškem smo zvedeli te-le podrobnosti: Gre za tri afere. Prva je industrijsko -yo jaška v tovarni Horak. Tam je bila s pomočjo vratarja izdana tajnost fabriclranja proti-punskih mask, nekaterih kemikalij in novih strupenih plinov, ki bi jih proizvajala tudi konkurenčna tovarna in uspešno konkurirala. Do sedaj se Se ne ve, ltje so odpeljani niaterijal ln načrti. Druga vohunska afera le bila v tovarni orožja v Brnu. Tu gre za berlinski vohunski center v korist sovjetom. Madjarski, ali Nemčiji, ali pa morebiti v korist vseh treh držav. Kot direktni krivec velja bivši nadporočnik avstrijske vojske Jaroslav Tibor, ki je bil pred kratkim odpuščen iz tovarne. On je svoj čin priznal in na osnovi njegovega priznania so odkrili tudi njegove pomagače, od katerih so nekateri na Dunaju. Mož, ki je poškodoval Rembrandtovo sliko Amsterdam, 18. februarja. AA. Mož, ki je poškodoval Rembrandtovo sliko, je star okrog 40 let. V zaporu noče jesti in odklanja vsako pojasnilo o ^»gibih, ki so ga privedli do tega zločina. Zdravniki mislijo, da aretirani simulira blaznost Njegove indentite niso mogli ugotoviti, ker ni imel listin in jc ostranil iz obleke vsak znak. Upajo, da bo znameniti obnovitelj slik Devvildt popravil poškodovano sliko, dasi bo to delo izredno težko in delikatno. Turški upornik, ki je pobeg nil izpod vislic, prijet Angora, 18. februarja. AA. Na smrt obsojenega upornika Husejina, ki je zbežal pri zadnjih usmrtitvah izpod vislic, so ujeli v bližini Magnesije, ko je prišel iz gozda in prosil kme-J® za, živila. Slednji so ga predali orožnikom. Ubesili ga bodo v sredo. V Vlada monarhistične koncentracije v Španiji Novo vlado je sestavil admiral Aznar - Grof Romanones zunanji, general Berenguer vojni minister - Volitve za ustavodajno skupščino bodo v juniju Madrid, 18. februarja, d. Admiral Aznar je sestavil novo vlado. Novi ministri so ob 1. popoldne kralju prisegli. Kabinet je sestavljen tako le: ministrski predsednik admiral Aznar, zunanje zadevo grof Roma-nones, notranje zadevo marki Hoyos (senator in madridski župan), pravosodje marki Alhttzeihas, javna dela La Cierva, vojna general Berenguer, mornarica admiral Rivera, delo vojvoda Maura, prosveta Ascon Marin, finance Vcnteao in gospodarstvo grof Bugallal. Madrid, 18. februarja, d. Program nove Aznarjevo vlade so bo zelo približeval programu konstitucijonalistov. Kakor pravijo, bodo razpisane najprej občinske volitve, potem meseca nttija volitve v generalni svet in meseca junija splošne volitve. Ustavodajni skupščini bo podeljena pravica, reformirati vso ustavo. Glavne na redbe in zakoni iz dobe diktature se bodo razveljavili. Madrid, 18. februarja, d. Kralj Alfonz je admirala Aznarja opoldne poklical v palačo. Aznar je bil minister v kabinetu, ki ga je vrgel Primo de Rivera. Kakor znano, je bilo že ob začetku krize rečeno. da bo Aznar prevzel predsedstvo vlade monarhistične koncentracije. Položaj pred rešitvijo krize Madrid, 18. februarja. AA. Položaj je prej ko slej zelo nejasen in napet. Odlok, ki uvaja cenzuro, jo podpisal general Bo-renguer, ki je odgovoren za mir in red v državi. Vse španske posadke so v stalni pripravljenosti. Snoči so bile v Madridu velike demonstracije proti vojaški diktaturi. Na drugi strani pa jo velika množica pozdravila na postaji špansko kraljico, ki so je vrnila iz Londona. Pred kraljevo palačo je ogromna množica vzklikala kralju in kraljici, ki sta so pojavila na balkonu in se zahvaljevala množici. Trenutno skušajo sestaviti kabinet, ki bi predstavljal nekako civilno diktaturo. Madrid, 18. februarja. AA. »Reuter« poroča, da se obnova vojaške diktature ni posrečila. General Saro jo odklonil mesto diktatorja, kor je bil mnenja, da diktatura ne bi uspela. Medtem so bile ponovno ukinjene vse u-stavne garancije. Po zadnjih vesteh bo ad- miral Aznar najbrže sestavil čisto monar> histično vlado. Madrid, 18. februarja. AA. Kakor poročajo, je bila preteklo noč mobilizirana v vseh španskih mestih policija. Cenzura jo zopet obnovljena. Ko je Sanchez Guerra vprašal včeraj zjutraj kralja, ali je pripravljen za časa volitev v ustavodajno sk ip ščino odpovedati se vladarskim pravicam, je kralj odgovoril, da stori to le v primeru, če bo v tem času zajamčen v vsej Španiji mir in red. »Ako mi tega ne morete zajamčiti,< je nadaljeval kralj, »tedaj moram sam kot varuh španskega naroda skrbeti za to, da ne pride do meščanske vojne. Gotov sem, da bodo prihodnje volitve izpadle za monarhijo ugodno.« Ker Sanchez Guerra ni mogel dati tu-prošenih jamstev, ga je kralj uljudno naprosil, naj vrne mandat za sestavo nove vlade in zapusti palačo. Madrid, 18. februarja. AA. Danes opoldne je kralj pozval k sebi admirala Az-narja in mu poveril sestavo monarhističnega kabineta. Politični krogi menijo, da bo Aznar uspel. Divji prizori v dunajskem parlamentu Heimwehrovci izzovejo pretep s socijalnimi demokrati - Pred ministrsko klopjo se po> slanci celili deset minut obdelujejo s pestmi in brcami Dunaj, 18. februarja, d. Na današnji seji Narodnega sveta je popoldne prišlo (lo ve likega pretepa med poslanci domovinskega bloka in socijalnimi demokrati. Med proračunsko razpravo jo dobil besedo soei-jalno-demokratsld poslanec Coloman Wdl lisch iz Brucka na Muri, ki je, kakor zna no, pri heimvvehrovcih zaradi svoje ko munistične preteklosti zelo obsovražen. Ko je Wallisch začel govoriti, so začeli poslanci domovinskega bloka z glasnimi klici demonstrirati in mu niso hoteli pustiti govoriti. Prerinili so se do govorniškega odrn, hkrati pa so z druge strani prihiteli tudi socijalno-demokratski poslanci, da M \Vallischa ščitili. Pred ministrsko klopjo je prišlo do pravega pretepa. Poslanci so se obdelovali s pestmi, klofutami in brcami. V prvih vr stah je stal posebno heinmehrovski posla nec Heinzel, od socijalnih demokratov p.' Hartmann. Nekateri krščansko-socijalni poslanci,. ki so se pomešali med pretepača, da bi jih pomirili, so tudi dobili dosti u-darcev. Dobili so jih tudi rediMji in sluge, ki so hoteli miriti. Seja je bila prekinjena. Šele po 10 minutah sta se obe sovražni stranki ločili. Nekateri poslanci so bili lahko ranjeni. Heimwehrovskemu poslancu Heinzlu očitajo, da je on zač*.' pretenom in z bjeami, kakor tudi, da je .rgel tint-nik proti socijalno-demokratskim klopem. Ko je bila seja zopet otvorjina, je p. 1-sednik izrez i obžalovanje nad dogodki L. je nekaterim poslancem 'zrekel ukor. Ko je potem poslanec Wallisch svoj govor oddaljeval, so poslanci domovinskega bl a še mornariško ministrstvo in ministrstvo za letalstvo in da vsako izmed teh ima svoj proračunski načrt, ki določa sorazmerno prav tako velike izdatke, kakršni so pravkar omenjeni izdatki vojnega ministrstva, je jasno, da svote, ki jih izdaja Italija n eva povečanje‘izdatkov za okoli nov lir vojne nai.. me, predstavljajo naravnost o-gromna števila. Poleg tega pa je treba še upoštevati silne izdatke ministrstva n javna dela predvsem v obmejnih krajih, kjer grade cele sisteme eftstnih omrežij, utrdb in vseh mogočih zgradb na račuu vojnega ministrstva, nadalje izdatke za fa šistovsko milico in mladinske fašistovske organizacije. Saj govore italijanski držav niki in generali sami, da bo treba miličnike v slučaju vojne pomešati med redno vojsko, da bodo dvignili borbeni duh italijanske armade. Ostanki zrakoplova »101« prodan v Friedrichshafen Friedrichshafen, 18. februarja. AA. Tukajšnja tvornica zrakoplovov jc kupila aluminijevo ogrodje angleškega zrakoplova »R 101«, ki se je svoj-čas ponesrečil v severni Franciji. Te ostanke l>o tvornica uporal>ila pri gradnji novega Zeppelina. Vodstvo tvornice poroča, da odpade nameravani polet Zcppelinovcga zrakoplova na severni tečaj iz finančnih razlogov. Ameriški vicekonzul v Zagrebu Beograd, 18. februarja. AA. Ameriška vlada je imenovala za vicekonzula v Zagrebu Roberta Fel* n er j a. Grška išče posojilo v Londonu Atene, 18. februarja. AA. Guverner grške narodne banke Dionisis je odpotoval v London, da tam sklene produktivno posojilo S do 8 milijonov funtov. Bivši kralj Ferdinand pojde v Egipt Coburg, 18. februarja. AA. Bivši bolgarski kralj Ferdinand se bo napotil v Egipt. Zdravniki so mu svetovali, naj gre v južno podnebje. V Fgiptu bo kralj Ferdinand ostal dalj časa. Tu bo praznoval tudi svojo 70 letnico. Procesi proti antifašistom Trst, 18. februarja, n. Pred izrednim sodiščem za zaščito države v -Rimu pride v najkrajšem času do več procesov proti antifašistom. Razen naših rojakov bodo sojeni tudi italijanski državljani, antifašisti in republikanci. Neki skupini 24 intelektualcev bodo sodili v najkrajšem času. Proti postopku proti tem intelektualcem sta do sedaj protestirali belgijska in angleško liga za zaščito človeških pravic. Razgovori med indijskim podkraljem in Gandhijem Nevvdelhi, 18. februarja. AA. Po razgovoru z indijskem podkraljem je Gandhi včeraj izjavil, da se bo nadaljeval razgovor danes. Ko se je Gandhi vračal od podkralja, ga je pozdravljala velika množica. Videti je bilo, da je zelo zadovoljen in je živahno odzdravljal množici. Noblova nagrada za balkansko konferenco Budimpešta, IH. februarja. A A. Univerze balkanskih držav so sklenile predlagati odboru za podelitev Noblovc mirovne nagrade, naj s to nagrado odlikuje takozvano bulkan-sko konferenco. Namen te konference je, dognati osnove balkanske lede« racije. Dogodki na Španskem D emisija vlad« generala Berenguera, ki je Imela likvidirati dediSCimo vladavine generala Primo de Rivere, 6e lahko smatra kot nekaik mejnik v razvoju zamotanih političnih razmer na Španskem. Ona pomeni, da se je v Spanaji aopeit obnovili boj za ustavo, vsled česar so prišle politične stranke zapet do veljave. Vprašanje pa je, že bodo znale to veljavo tudi obdržali, kar se jim bo posrečilo le tedaj, če bodo mogle dati jamstvo za miir in red v deželi. Sprememba režima se naj izvrši, toda ne tako, da bi bilo to v korist prevratnim elementom. Vzroki tega važnega preobrata v reševanju Španke politične in režimske krize se morajo iskati v zadržanju španskih monarhistov od padca generala Primo de Rivere dalje. Sarme-tez, Guenra, Melguiades Alvarez im drugi so že lansko leto javno zavzeli stališče, da je potrebno sklicanje ustavodajno skupščine. Tudi sicer je bilo splošno zadržanje konservativcev bolj medlo in neodločno, bolj defenzivno nego ofen-ziiv.no. Na drugi strani pa se je posebno v zadnjih mesecih opažalo čedalje bolj živahno anti-niuna.rliističiiio gibanje, ld je zajelo posebno meščanstvo, intelektualce, delavstvo in celo tudi en del armade'. To gibanje je dovedlo v decembru lanskega leta do organiziranega upora, ki pa je bil, kot znano, naglo udušon. Vendar pa je bil ta revolucionarni poskus kljub svojemu neuspehu za Španijo skrajno resen dogodek, ker z udušitvijo ustaj e revolucionarno vrenje ni prenehalo. Španska splošna delavska zveza pri tem prvem poskusu sploh ni sodelovala in tej okolščini se je v glavnem zahvaliti, da se je »revolucija« talko naglo iztrošila. Kiljub vsemu je precej verjetno, da bi vse revolucionarno vrenje ne moglo imeti posebnega v.pliva na nadaljni razvoj dogodkov, ker se je pri prvem poskusu pokazalo, da je ogromna večina armade popolnoma zanesljiva. Na drugi strani pa je bila ponesrečena revolucija iz lanskega decembra za Berenguerovo vlado dragocena izkušnja. Dočum je prišla omenjena vstaja bot nekako presenečenje, bi bilo kaj takega v bodoče izključeno — z drugimi besedami izključen bi bil uspeh vsakega novega poskusa vstaje, ker bi vsak tak poskus našel vlado pripravljeno. Če torej promatramo položaj na Španskem v začetku letošnjega leta s stališča moči monarhističnega in republikanskega tabora, pridemo do zaključka, da ne more biti mikakega dvoma, da je imela Berenguerova vlada dovolj moči za nadaljnje izvajanje svoje diktatorične oblasti. Vsled tega bi tudi ne bilo točno mnenje, da so to vlado vrgli republikanci. Smrtni udarec so ji marveč zadali ravno monarhisti, in sicer oni, M so se postavili na stališče, da »e mora skli-c nova španska zbornica, ki naj bi se izvolila 1. i.n sestala 25. marca kot ustavodajna skupščina in ne kot navaden parlament. Ce vlada ne pristane na to zahtevo, potem bodjo pristaši tega stališča enostavno bojkotirali volitve, ki jih je razpisala vlada. Razume se, da so to stališče odobrile in usvojile tudi vse stranke levice, tako da je že obstojal precej velik blok političnih skupin, ki so nameravale iti v volilni boj z namenom, da glasovanje sploh preprečijo, tako da bi bila nova zbornica — zbornica manjšine in kot taka brez vsakega ugleda in pomena. Vlada se tega gibanja ni preveč prestrašila in je bila odločena, da izvede volitve kljub bojkotnemu gibanju, saj se mu nekatere močne stranke niso bile še priključile. Šele ko so se tudi liberalci skozi lista grofa Romanoneša in Garcia Pie- tra — postavila na bojkotno stališče, je postalo jasno, da bo imelo to gibanje popoln uspeh. Grof Romanom es je sicer izjavil, da se bo njegova stranka volitev udeležila, toda samo zato, da lahko predlagajo njeni poslanci, da se v odgovor na kraljev govor ob otvoritvi novega parlamenta vplete tudi zahteva, naj se novoizvoljena zbornica takoj razpusti in razpišejo volitve v ustavodajno skupščino. Stališče liberalcev po svoji obliki ni bojkotno, pač pa po svojem bistvu, kajti na ta način bi se zopet doseglo, da bi trajalo življenje nove zbornice le par dni, t. j. dokler bi ne bila končana debata o odgovoru na kronski govor. Z drugimi besedami: volitve za navadno zbornico bi postale tudi po tej poti brezpredmetne. General Berenguer je položaj povsem pra vilno presodil in podal 6dstavko. Z mjo pa je stopila španska kriza v svojo akutno fazo, je dosegla svoj zaplet, iz katerega se išče sedaj izhod. Kakor vselej, ko se nahaja kaka država v hudi krizii, velja tudi v tem slučaju, da bo izhod tem gladkejši, lažji in boljši, čim večji bo patriotizem ljudi, od katerih je odvisen na daljni razvoj prilik na Španskem. Kar se tiče končno vprašanja možnosti obno-Ijujejo podatki o razmerju med posameznimi političnimi silami predvidevanje, da ji ne grozi nikaka nevarnost. Dejstvo, da se znaten del najvplivnejših monarhistov (kot n. pr. liberalcev in konservativcev) strinja v nekaterih svojih zahtevah z izrazito republikanskimi strankami, ne pomeni, da zasledujejo tudi monarhisti odpravo monarhije. Kar hočejo doseči, je namreč le reviaija španske ustave iz leta 1876., in to na način, da bi bile kroni odvzete nekatere prero-gative, predvsem pa pravica do razpusta parlamenta. Trdno za monarhijo Pa je tudi kmetsko ljudstvo, ki tvori še vedno večino španskega prebivalstva. Grško-bolgarski spor pred sobranjem Sofijski politični krogi nezadovoljni z Burovom — Interpelacija socijalista Pastuhova Sofija, 18. februarja. AA. List >Zarja< poroča, da so bolgarski krogi jako nezadovoljni s stališčem, ki ga je z~vzel zunanji minister Burov v grško-bolgarskem sporu. Burovu očitajo, da je storil več hudih po-grešk in da je ne samo zanemaril Hender-sonovo inicijativo, nego tudi ni poslušal nasveta turškega zunanjega ministra Tev-čika Ruždi-beja, ki mu je o priliki svo jega obiska pri njem sporočil, da je italijanska vlada pripravljena posredovati. Sofija, 18. februarja. AA. Voditelj soci-jalistov Pastuhov je vložil v sobranju interpelacijo o stališču, ki ga je zavzel zu- nanji minister Burov v grško-bolgarskem sporu. Sofija, 18. februarja. AA. Dane9 dopoldne je bila seja parlamentarne komisije za zunanje zadeve. Na seji je minister za zunanje zadeve Burov razložil grško-bol-garski spor. Burov je včeraj sprejel angleškega poslanika v Sofiji in z njim dolgo časa govoril o tem sporu. Bolgarski odgovor na znano pismo angleškega zunanjega ministra Hendersona bo prec’an angleškemu poslaniku po seji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve in seji ministrskega sveta. Carinska pogajanja med Italijo in Anglijo V Rimu se računa z uspešnim zaključkom razgovorov Rim, 18. februarja, n. Že nekaj dni se zastopniki italijanske in angleške vlade menijo o delni reviziji carinskih taks. Ti razgovori so se pričeli na poziv angleške vlade, ki je predložila listo nekaterih proizvodov, za katere zahteva carinske olajšave pri izvozu iz Anglije v Italijo. Angleška vlada je stavila po svojih zastopnikih slične predloge tudi francoski, nemški, danski, švedski in norveški vladi, da na ta način olajša izvoz angleškega tekstilnega blaga. Angleška vlada je s svoje strani obljubila, da bo znižala carinske tarife za uvoz izvoznih proizvodov omenjenih držav. »Tribuna« trdi, da je italijanska vlada z veliko simpatijo sprejela predlog angleške vlade in da bodo sedanji razgovori med zastopniki italijanske in angleške vlade gotovo končali z uspehom, če bo angleška vlada zares olajšala uvoz italijanskega blaga v Anglijo. Velike poplave na Grškem in Bolgarskem škoda v grški Makedoniji gre v milijone — Prekinjen promet med Bolgarijo in Turčijo Marice, ki je odnaela nekaj mostov, je promet z Odrinom prekinjen. Orijent ekspress Atene, 18. februarja. AA. Iz Makedonije poročajo o velikanskih poplavah. Vse reke od Marice do Struinice so narasle in poplavilo okolico, škoda gre v milijone. V spodnjem toku Vardarja je škoda precej velika. V Tesaliji so zlasti narasle reke Vistrica, Staneja in Penej in je vojaštvo moralo reševati prebivalstvo zlasti v vaseh Ceroveli, Karamddi in Budozaiski. Med Lariso in Tri-kalo je promet ustavljen, ker je reka Staneja odnesla mostove. Tudi tam je moralo vojaštvo pomagati pri reševanju prebivalstva. Število živine, ki je poginila, še ni dognano, prav tako tudi ne vsa škoda, ki so jo nairasle vode povzročile. Sofija, 18. februarja. AA. Zaradi poplave proti Carigradu ni mogel odpeljati in je moral ostati v Sofiji. Prav tako ne vozijo vlaki iz Carigrada. Mislijo, da bo promet urejen čez dva ali tri dni. Silne povodnji tudi y Turčiji Cairigrad, 18. februarja, n. Zaradi velike pvodnji, zlasti pri Jedrenju, kjer je Marica porušila mostove, ne more voziti orient-ekspres. Že dva dni ni noben vlak odpeljal proti Carigradu ali obratno. Podrobnih vesti o položaju na progi in o poplavljenih krajih še ni. Kolikor pa se je moglo do sedaj zvedeti, ni bilo človeških žrtev, vendar pa to ni gotovo. Pričakujejo se nove vesti. Likvidacija neporavnanih državnih obvez Sklep fin. ministra, s katerim se ureja tozadevni postopek Beograd, 18. februarja. A A. Finančni minister je s svojim sklepom predpisal postopek o likvidaciji neporavnanih državnih obvez prejšnjih let do vštetega 31. marca 1929, in postopek za likvidacijo neporavnanih državnih obvez leta 1929/30, ki iz kakršnihkoli razlogov še niso mogle biti poravnane v določenem roku. Po zbranih podatkih finančnega ministrstva znašajo neporavnane državne obveze do vštetega 31. marca 1929 48,731.875-61 Din, neporavnane obveze leta 1929/30 pa 33,941.408 Din. Na podlagi § 9 finančnega zakona za 1.1930/31, zlasti točke 1, je predpisal finančni minister postopek za poravnanje teh obvez, zlasti tole: Obveze, ki se iz kakršnih koli * azlogov niso poravnale v določenih rokih, bo uredil n -edbodajalec I. stopnje z izplačilom na državnih blagajnah ali pa svojih podrejenih blagajnah iz lastnih sredstev. To poobla-ščenje ne morejo prenesti na podrejene organe, nego ga morajo rezervirati zase, da bo možna evidenca o izdanih vsotah. Izplačila se morajo opraviti samo na podlagi pravilno likvidiranih dokumentov. Urejena morajo biti v kronološkem redu, tako da se najprej poravnajo izplačila starejšega datuma. Izplačila do 50.000 Din se izvrše takoj, za vsote, ki so večje od 50.000 Din, pa so naredbodajalci I. stopnje dolžni zahtevati prej dovoljenje finančnega ministra. Zgodaj zjutraj je pogorela hiša, šupa in hlev delavca Bezlaja ter vogal hiše — Škoda znaša okoli 100.000 Din tar v papirnici g. Sotlar Alojzij prvi, ki -e obvestil tovarniške gasilce o požaru, nak^r so odhiteli s svojo motorno brizgalko v Zgornji Kašelj, 18. februarja. Danes zjutraj kmalu po tretji uri je nastal v Zgornjem Kašlju zopet velik požar, ki je uničil vse premoženje delavca v tobačni tovarni v Ljubljani Jožeta Bezlaja. Komaj so se vaščani pomirili od zadnjega velikega požara pri trgovcu in posestniku Francu Gradu, že jih je zopet vznemiril zagoneten požigalec, ki je vp»pelil hišo ne ravno bogatega tovarniškega delavca. Razburjenje med vaščani je pa tem večje, ker je tudi ta požar ogrožal vso vas Zgornji Kašelj, kakor pred dobrim tednom nastali požar pri Gradu, in kakor tedaj, se je zahvaliti samo našim požrtvovalnim gasilcem in pa gasilcem iz papirnice v Vevčah ter našim vrlim orožnikom, da ni prišlo do večje katastrofe. Bezlajeva soseda je prva opazila ogenj Neka soseda Jožeta Bezlaja v Zgornjem Kašlju se je ponoči okoli 3. ure zbudila prva, ko so iz šupe poleg Bezlajeve hiše švignili prvi zublji. Tekla je k Bezlajevim, jih zbudila in jih obvestila, da god v bližnji šupi. Požar se je hitro širil, tako da je bila v plamenih tudi že Bezlajeva hiša, ko so poklicali domače gasilce na pomoč. Pomoč iz Vevč Plamene, ki so sikali v noči visoko proti nebu, je opazil tudi dežurni uradnik na postaji v Zalogu. O požaru je takoj obvestil papirnico v Vevčah. Tako je bil vra- Nj. Vel. kralj na plesu »Kola srpskih sestara« Beograd, 18. februarja. 1. SnoČi je bil ples »Kola sestara«. Udeležilo se ga je preko 200 odposlank i* vse države. Plesu je prisostvoval tudi Nj. Vel. kralj, nadalje ministri Hadžič, Maksimovič, Radivojevič, Semec, Švegelj, Jevtič, Šverljuga, Preka, ves diplomatski zbor in mnogo uglednih Beograjčanov. Kralj je prispel v dvorano ob 10.20 v spremstvu svojega prvega adjutanta generala Stoja-dinoviča. Minister general Hadžič je vodil kraljevo kolo. O polnoči se je kralj oprostil in ob burnem vzklikanju zapustil dvorano. Nakup perutnine iz fonda Nj. Vel. kralja Beograd, 18. februarja. AA. O priliki perutninarske razstave v Velikem Bečkereku od 22. do 27. marca bodo izvržene nabavke iz fonda Nj. Vel. kralja ter v znesku 60.000 Din za ministrstvo za kmetijstvo in za nekatere banovine. Perutnino bodo poslali v kraje, kjer je perutninarstvo najslabše razvito, in v banovine, kjer že obstojajo perutninarske zadruge. Eksekvatur Beograd, 18. februarja. AA. Minister zunanjih zadev je podelil eksekvatur Brunu Kaialinieu, notarju v Splitu, ki ga je švedska vlada imenovala za častnega konzula. Kdaj smejo stražniki rabiti orožje Beograd, 18. februarja. AA. Minister pravde je predpisal na osnovi § 25 zakona z dne 6. februarja 1929, a katerim se uvaja in uveljavlja kazenski zakonik, zakon o kazenskem postopku in zakon o izvrševanju kazni z odvzemanjem svobode, pravilnik o uniformiranju in oborožitvi pravosodnih stražnikov. Na podlagi tega pravilnika ima stražnik pravico, rabiti orožje v teh-le slučajih: 1. če ga kdo napade, ali če ga hoče kdo razorožiti ; 2. če naleti na neznano sumljivo osi bo, ki se na odzove na poziv »stoj« in začne ležati; 8. če naleti na kakršnokoli osebo, ki se na trikraten '-oziv ne ustavi; 4. če ne more drugače pozvati stražo kot a streljanjem 7 zrak in 5. pri splošnem alarmu v slučaju požara, revo!‘a ali splošne nevarnosti. Erupcija mineralne vode pri Sisku Sisak, 18. februarja, k. Največja senzacija mesta Siska je bila te dni silna erupcija mineralne vode v Galgovu poleg železniške proge. Voda brizga iz globine 180—190 metrov in meče kakor gejzir močne curke v višino. Na eno uro izmeče 175—192 hi vode, ki ima temperaturo 19-2 stopinj C. Ker se je vrelec v nekaj dnevih sčistil, bruha sedaj še večje količine vode in sicer že kar 430 h! na uro. To je sedaj najmočnejši vrelec sišaške mineralne vode ;n reče se lahko, da je to hkrati najmočnejši jodni vrelec na svetu. Podpore za zimske kmetijske tečaje Beograd, 18. februarja. AA. Da kraljevske banske uprave morejo na osnovi § 16 zakona o pospeševanju kmetijstva zadostiti zahtevam tega zakona, da se otvorijo v vseli srezih in občinah zimski tečaji iz vseh panog kmetijstva, je podelilo ministrstvo za kmetijstvo podpore kraljevskim banskim upravam. Kraljevska banska uprava Dravske banovine dobi 30.000 Din. Ivka Vrtljan je podlegla poškodbam Zagreb, 18. februarja, k. Davi ob 6. uri je umrla 14 letna Ivka Vrtljan, katero je pred 8. dnevi v Martičevi ulici napadel Slavko Zimbrek, da se na ta način maščuje nad njenim očetom zaradi nekih poslovnih zadev. Takrat je Zimbrek z nožem napadel Ivko Vrtljaiiovo in jo na nekaterih mestih težko poškodoval. Kljub vsemu prizadevanju zdravnikov, transfuziji krvi in drugih rešilnih poskusov je Ivka Vrtljanova davi podlegla poškodbam. Bolgarsko - italijansko prijateljstvo Sofija, 18. februarja. A A. Kralj Boris je danes priredil intimno kosilo na čast dosedanjemu italijanskemu poslaniku v Sofiji Piacentini-iu, ki jutri odpotuje iz Sofije. Sofija, 18. februarja. AA. O priliki odhoda dosedanjega italijanskega poslanika v Sofiji Piacentinija prinaša »Derookratičeaki Zgovor« uvodnik, v katerem poudarja, da so se že preij prijateljski odnošaji med kraljevinama Italijo ui Bolgarijo v času, ko je bil v Sofiji za P°s'“" nika Piacentini, Se bolj utrdil., t er Je prf tem Zgornji Kašelj gasit. Tedaj so bili o požaru obveščeni tudi orožniki v Vevčah, ki so takoj odšli s komandirjem g. Sušnikom na mesto požara; Požar se je tako hitro širil, da ni bilo mogočo več rešiti Bezlajeve’hiše, šupe in hlfva. Gasilci so skušali I «ermSir obema kriT- ---------~,,m lft n°- * ijevskima domoma, pri čemer ima svoj delež na zaslugah tudi poslanik Piacentini. požar samo še omejiti, kar se jim je po srečilo. Le vogal sosedove hiše, ki je last Janeza Višnjeva, se je vnel in pogorel. Škode za 100.000 di-iarjev — Požig nepojasnjen Ali je bil požar podtaknjen ali je nastal v drugih okoliščinah, doslej še niso mogli ugotoviti. Požar je ostal nepojasnjen, znaša okoli 80.000 Din; škoda, ki jo trpi njegov sosed, kateremu je pogorel vogal hiše, pa okoli 15—20.000 Din. Orožniki s povečano energijo vodijo preiskavo tudi glede tega požara, ki je že drugi zagoneten požar v Zgornjem Kašlju. Predpis o specialistih za šolsko higijeno Beograd, 18. februarja. AA. Na osnovi § 6. zakona o zdravstveni zaščiti učencev in § 7. zakona o zdravnikih je minister za socijalno politiko in narodno zdravje po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta predpisal odredbe o tem, kateri zdravnik ima pravico na naziv špecijali-sta za otroško in šolsko higijeno. Podivjani častilci pusta Stutgart, 18. februarja, n. Nocoj je prišlo do težkih neredov. Neka skupina komunistov ja nosila demonstrativno po ulicah mrtvaške li ste ki jih jo hotela potem na trgu zaž-j*t; Policija je hotela to preprečiti, ali komunisti so se ji uprli. Pa tudi drugo občinstvo se je uprlo noliciji in je metalo vanjo kamenje in druge predmete. Več stražnikov je bilo hudo raujenih. Drugi so morali začeti streljati, da ne bi postali žrtve podivjane množice. Na drugih krajih mesta je prišlo tudi do neprijetnih prizorov pijanih maškar. Neki ženski so strgali obleko s telesa, da je morala gola pobegniti v p-vo h.-šo. Drugod »o veseljaki vlekli po unčah na vrv privezane nočne posode in jih na več krajih metali na tramvaj, ter tako ovirali p omot. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 18. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Nobene bistvene izpremembe, večinoma oblačno. Nagnenje^ k padavinam. V nižjih legah južno. Tmperatura bo v 1 ali 2 dneh morebiti padla. Brezposelnost in naši delavci Raci jonal izuči ja obratov — Uvažanja speeijali-ttov — Dotok z dežel« — Kako omiliti brezposelnost? V nedeljo smo čitali pod tem naslovom noti-0 hrvatskih planinah«. Tokrat bo prvič stopil v akcijo novi skioptikon Ljudskega vseučilišča. — V Ljudskem domu bo v ponedeljek 23. t. m. ob 20. uri predaval vseučiliški profesor g. Veber Franc »K 1500 letnici *v. Avguština«. — Naslednji dan, 24. t. m. bo istotam predaval režiser g. Skrbinšek Milan >0 recitaciji in deklamaciji«. — V četrtek 20. t. m. ob 20. uri bo pod okriljem JČ lige v Narodnem domu predaval minister v p. g. dr. Kukovec Vekoslav iz Maribora »O 70-letnici Karla Kramafa in razvoju Slovanstva«. Po predpustnem rajanju je nastopila sezija predavanj. * Nezgode. 72-letni Potušck Janez iz Zidanega mosta je pogoltnil pri kosilu kos svinjskega mesa, ki mu je obtičal v grlu. Morali so ga spraviti v celjsko javno bolnico, kjer so mu operacijskim potom odstranili meso iz požiralnika. — 32-letni posestnik Delakorda Franc iz Arje vasi pri Petrovčah je pri oranju snega padel pod plug, ki mu je prerezal levi uhelj. V celjski bolnici so mu uhelj zopet prisili. * Najdba. V Miklošičevi ulici je bil najden rjav otroški suknjič. Dobi se na policiji. * Edina aretacija o postni noči. Neki M. J. iz Štor je bil v torek zvečer aretiran. Našemljen in po obrazu namazan z ogljem in sajami je v pijanem stanju razgrajal po mestu, da ga je na ta dan sicer obzirna policija morala aretirati. Na pepelnico zjutraj so ga še vsega sa- Jz dvugib banovin p l • v I • ■» .• _ _!X «1 aIa -9 n* 7nllAlrn Zagrebški univ. prot. za Zeileisovo metodo ........ pepe......................—„ . „ - jfl.slega peljali skozi mestne ulice na zasli-Sanje. I Šef instituta za eksperimentalno patologijo v Zagrebu, znani znanstvenik in eden najboljših naših medicinskih strokovnjakov prof. zagrebške univerze dr. Miroslav Mikuličič je prišel pred dnevi v Beograd in predaval v anatomskem institutu beograjske medicinske fakultete o nekaterih aktualnih problemih sodobne medicine. Ob tej priliki je izjavil, da ni nasprotnik Zei-leisovega načina zdravljenja. Rekel je, da morajo danes tudi znanstveniki priznati Zeileisovo metodo. Njegov način zdravljenja se da s pridom uporabljati pri mnogih boleznih. Ko so mu rekli, da je on prvi znanstvenik, ki to trdi, je odgovoril, da hoče biti v vsem vesten in da se noče. postaviti ob tiste, ki so iz špekulativnih razlogov bili proti tej dobri stvari. Prepričan je, da bo metodo znanstveno preizkusil in potrdil nje vrednost, ko dobi za to primerne aparate za tok visoke frekvence. Podrobno je obrazlozil učinke visokofrekvenčnega toka in h koncu povdaril, da je treba pobijati samo mazaštvo s Zeileisovo metodo, t. j. ljudi, ki jo uporabljajo brezvestno v špekulativne namene, dočini je sredstvo samo in metoda dobra in bo človeštvu še mnogo koristila. Aretac;ja razbojnika in njegovih ljuMc Po tridnevnem iskanju je subotiška policija vje-la nevarnega mladega razbojnika, ki je izvršil v petek zvečer drzen razbojniški napad na G jur a Saba, hišnega posestnika in trgovca. Tega dne je prišel k trgovcu neznance in mu povedal, da ima neki železničar na prodaj lepe golobe. Sabo je namreč trgoval tudi z golobi. Neznanec je menil, da bo mogoče golobe kupiti po zelo nizki ceni. Trgovec je šel z neznancem v subotiško okolico, kjer naj bi ga čakal železničar z golobi. Ko sta pa bila iz mesta, je neznanec trgovca napadel s samokresom. Ustrelil je nanj in ga zadel v glavo. Trgovec je imel še toliko moči, da je pobegnil. Policija ni vedela, kdo je razbojnik. Končno se ji je pa posrečilo z vestno preiskavo dognati, da gre za nekega Siča, ki je star 22 let in po poklicu zidarski pomočnik. Kmalu so ga izsledili in aretirali v stanovanju ene od njegovih številnih ljubic. Skrival sc je pri teh, zato je policija are-tirala tudi tri njegove znanke. Razbojnik sc je sprva legitimiral s ponarejeno listino, potem je pa priznal, da se piše Sič in da je izvršil razbojniški napad na trgovca. Priznal je tudi, da je imel že dolgo namen trgovca oropati, ker je vedel, da je bogat in je nosil seboj vedno velike vsote denarja. Zločinec je postal pravzaprav zaradi žensk. Imel je ljubezenske vezi s tremi ali štirimi naenkrat, za kar je seveda rabil mnogo denarja. Ker tega a poštenim delom ni mogel zaslužiti, je postal razbojnik in ropar. Siča in njegove ljubice so iz ročili državnemu pravdniku v Subotici. b Morilca Ivana Supevca so izročili sodišču. Poročali smo že o krvavem dogodku, ki se je odigral v nedeljo na Kuniščaku v Zagrebu, ko je konjar Ivan Supevc, doma nekje iz Dravske banovine, z ostrim nožem zadal svoji bivši ljubici Mariji Čelofiga dva smrtno nevarna ubod-Ijaja v vrat. 351etna Marija je bila kuharica pri nekem notarju v Jurišičev! ulici. V bolnici ji je šlo vedno huje, da je niso mogli niti zaslišati. V torek zjniraj je pa podlegla budi poškodbi. Ivan Sopevc je izjavil, ko so ga za- slišali, da je prišel v soboto Iz Zabolca v Slavoniji v Zagreb, da bi dobil službo. Ko se je sprehajal po ulicah, je srečal svojo bivšo ljubico Marijo. Šla je obiskat ravno svojega novega prijatelja v bolnico. Spotoma sta se sprla, nakar je prišlo do zločina. Vse kaže, da je Supevc izvršil zločin v ljbuosumnosti. Včeraj so ga izročili zagrebškemu sodišču. b Polila deklico s špiritom in zažgala. Brivska pomočnika Dragomir Stojanovič in Nikola Kejifi iz Grdelfce v Srbiji sta polila 4 letno Slavko Karlovič v brjvnici s špiritom, češ da je kolonjska voda. Nato sta jo zažgala. Dekle je v strašnih mukah podleglo hudim opeklinam. Oče nesrečnice je tožil brivskega mojstra, ki je pustil oba mladoletna pomočnika sama v brivnici, pa je bil oproščen. b Trgovec, ki je absolviral v enem letu gimnazijo. Te dni je promoviral za doktorja medicine na beograjski univerzi Asim Cermelič, gojenec beograjskega »Gajreta«. Po osnovni šoli je stopil v trgovino in postal trgovski pomočnik ter končno samostojen trgovec, kar je bil do leta 1924. Zelja in volja po izobrazbi pa sta ga vzpodbudili, da se je vpisal tudi na gimnazijo in absolviral vseh 8 razredov v enem letu. Nato se je vpisal na univerzo v Beogradu in v predpisanem terminu končal svoje medicinske študije. b Avtomobil je zgorel. V Mlinarski ulici v Zagrebu se je v torek zjutraj vnel luksuzni avto direktorja daruvarskih steklarn Stjepana Bajera. V avtu se je vnel bencin, ko je hotel šofer avto pognati v garažo. Nastala je velika zmešnjava, ker je bilo v garaži več sodov bencina. Šoferju se je posrečilo zriniti avto iz garaže na dvorišče, kjer so ga plameni popolnoma uničili. Lastnik Irpi 100.000 Din škode. b Razbojniški napad. Iz Novega Sada poro jo, da je v ponedeljek ponoči napadla tolpa razbojnikov hišo Slavka Milinova v Starem Bečeju Razbojniki so začeli streljati, Milinov je pa odgovoril tudi s streljanjem in prepodil razbojnike. Odnesli so samo 18 kokoši. Orožniki so aretirali aekega Strajnova, ki je bil ranjen na roki, kar ga je izdalo, da se je udeležil razbojniške bitke. ...ii h Obsodba morilca, ki sc je sam prijavil ob lastem. Lani meseca decembra je iz vasi Gra barja pri Požegi izginila kmetica Filomena Var-žak. Nihče ni vedel, kaj se je z njo zgodilo, dokler ni njen sin Josip sam javil orožnikom, da je svojo mater ubil s sekiro in njeno telo pokopal na vrtu, kjer so res našli njeno truplo z dvema ranama na glavi zavito v rjuho. Pred sodniki je morilec izjavil, da je bila njegova mati zlobna in ga je usodnega večera, ko jo je umoril, napadla z nožsm. Orožnikom je pa zločin prijavil sam zalo. ker so ga po umoru v sanjah preganjali duhovi. Obsojen je bil na 15 let robije. b Bombo v hišo. Iz Kragujevca javljajo, Ja je vrgel neznan atentator pred dnevi bombo v hišo Milodara Lukiča, bivšega župana iz vasi Pajazitova. Bomba je eksplodirala v Lukičovi spalnici in Lukiča in njegovo ženo hudo ranila. Lukič je osumil nekega Glešiča, sedanjega župana, pri katerem so bombo pred atenta toni videli. še upokojence s primerno izobrazbo, uglajenim nastopom in znanjem jezikov, zlasti srbohrvaščine, nemščine, francoščine, angleščine, češčine itd. Podrobna pojasnila dobe reflektanti pri mestnem načelstvu, kjer se sprejemajo prijave do 1. marca 1931. Vajeniško predavanje. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek 23. februarja ob pol 19. uri v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Krekov trg 13, vajeniško predavanje. Predava g. dr. Joža Bohinjec, ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani o temi delavskega zavarovanja in njega institucijah. Vstopnine ni. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so Tomažič Bernard, 48 let star, delavec tobačne tovarne v p., Japljeva ulica 2; Sever Ivan, 42 let star, privatni uradnik, Vidovdanska c. 9, in Ule Ivka, 28 let stara, blagajničarka, Vidovdanska cesta 9. — V bolnici so umrli Bol-težar Ivan, 21 let star, posestnikov sin iz Črne vasi, Župančič Jakob, 72 let star, .bivši uradnik, Japljeva ul. 2, in Hintcršvajger Gabrijel, 58 let star, Moste, Ribiška ul. 3. N. v m. p.! Žalujočim naše sožalje! Javno predavanje. V petek 20. t. m. ob 20. uri nadaljuje v dvorani »Sloge« v Ljubljanskem dvoru g. ing. Klodič Maks svoje predavanje »Kvarnerske luke in nova zveza Slovenije z morjem«. Občinstvo in korporacije, ki se za stvar zanimajo na to predavanje opozarjamo. Odsek uradnikov I. in II. kat. UJNŽB Ljubljana. ~I Neverjetna plundra razveseljuje te dni Ljubljančane. Zlasti ob periferiji je plundra naravnost rekordna. Na nekaterih križiščih pa tudi v mestu, tako n. pr. pred dramskim gledališčem. Pa takoj bi bilo bolje, če bi se poskrbelo vsaj za to, da bi se mogla voda odtekati. '“ M-mo, da ni to niti tako drago. Sicer pa tudi ne bi bil loben greh, če bi se zopet potrdila stara resnica, da je sneg dobrota za brezposelne. * Maškerada Sokola II. Dasi je bilo na pustni torek več večjih prireditev v Ljubljani, se je tudi maškerada Sokola II v kazinski dvorani prav lepo obnesla. Okusno dekorirana dvorana 6e je prav kmalu po 20. napolnila z mnogoštevilnim občinstvom. Bili so zastopani prav vsi sloji meščanstva in prav lepo število častnikov. Maske so bile vseskozi dostojne in lepe ter je vladala ves čas prijetna družabnost. Oddelek orkestra Sokola I je neumorno sviral ter so plesalci prišli na svoj račun. Pohvalno moramo omeniti prireditveni odsek, ki je goste postregel z dobro pijačo in jedačo. Skratka, bil je prav lep zabavni večer. vibov m Izročitev odlikovanja. Te dni so izročili odlikovanje — red Jugoslovanske krone V. razreda lastniku pekarne in rezervnemu častniku g. Feriju H a r t i n g e r j u. m Prosvetna zveza. Danes zvečer bo v dvorani zveza v Zadružni gospodarski banki predaval g. prof. Šedivy o katoliški, husitski in slovanski Pragi. m K vprašanju obstoja uradniške menze. V tukajšnji uradniški menzi, ki je bila ustanovljena kmalu po osvobojenju, je bilo vedno nad sto članov. Po večini so to aktivni državni, občinski in zasebni nameščenci in upokojenci, nekateri pa se v menzi hranijo tudi skupaj s svojimi družinami. Poleg teh se ugodnosti, ki jim jo nudi ta institucija, ki ne posluje zaradi dobička, poslužujejo tudi številni dijaki in učenci. Sedaj se je pa pojavila namera, odvzeti menzi v mestnem kazinskem poslopju se nahajajoče lokale, in ker drugod primernih prostorov ne bi več mogla dobiti, bi to pomenilo njeno prenehanje. V trdnem prepričanju, da bi ukinitev uradniške menze težko prizadela najmanj stotino ljudi z najskromnejšimi dohodki, saj so vmes tudi kronski upokojenci, apeliramo na vse merodajne činitelje, da to preprečijo. Tu gre za vsakdanji kruh danes najslabše plačanih ljudi, zato ni vseeno, koliko ga je in kakšen je. Maribor, ki je pokazal že toliko smisla za razne socijalne ustanove, gotovo tudi sedaj h e bo napravil izjeme. m Vse avtobusne zveze ukinjene. Vsled izredno slabih cest, ki jih je zasul taleči se sneg, so vse avtobusne podeželske zveze mariborske mestne občine začasno ukinjene, prav tako pa tudi avtobusi privatnih družb ne vozijo. Samo po mestu se po možnosti še vzdržuje promet. m Poroka. Poročena sta bila v ponedeljek na Spodnji Poljskavi posestnik g. Štefan Golob in gdč. Uršika Kirbiševa. Bilo srečno! m Smrtna kosa. Po dolgi in mučni bolezni je preminul na Pragerskem 50 letni višji kurjač državne železnice g. Jakob Rojc. Naj v miru P°mVV*žna načelna razsodba. Te dni je tukajšnje okrožno sodišče razpravljalo o prizivu in* dustrijalca g. Franca Dervvuschka iz Košakov zaradi obsodbe v plačilo nadur kurjaču Antonu N. Službodajalec se je skliceval na to, da je kurjač imel plačo na teden, naturalno stanovanje, kurjvo in vrt in da mu zato plačilo nadnr ne pritiče. Kot izvedenca je privedel k razpravi opekarnarja g. Scharnerja iz Ptuja, kurjač pa tajnika ljubljanske Delavske zbornice g. Filipa Uratnika. Sodišče je na podlagi izpovedb pr;C ponovno razsodilo, da mora g. Dervvuschek plačati kurjaču nadure in obenem tudi vse pravdne stroške. m Iz gledališča. Danes v četrtek zvečer bo premiera drame Leonharda 1 ranka »Karol in Ana«, ki se odlikuje po zelo napeti dramatični in pretresljivi vsebini. Dogaja se deloma v ruskem vojnem ujetništvu, deloma pa po povratku ujetnikov domov. Delo, ki je doseglo na vseh velikih odrih, na Dunaju, v Pragi, v Zagrebu itd. velik uspeh, režira g. Jože Kovič. m Zveza * Št. Lenartom. Na cesti Maribor - St. Lenart v Slovenskih goricah bo vozil, dokler ne bodo izboljšali ceste, avtobus le po enkrat na dau: iz Št. Lenarta v Maribor ob 7. uri, iz Maribora v Št. Lenart pa opoldne, v nedeljah pa že dopoldne ob 10. uri. Milijonska sleparija Dve zanimivi razpravi pred senatom trojice Jubilej habišltega po-Silica Dne 11. t. m. je v krogu svojih stanovskih tovarišic in v navzočnosti mestnega fizika g. dr. Rusa kot zastopnika mestne občine ljubljanske obhajala v mali, a zelo prijetni in okusno okrašeni sobi gostilne Kozak na Poljanski cesti svoj 86-letni poklicni jubilej mestna babica g. Baraga Ema. Jubilantka je vršila svoj težak in odgovoren poklic dolgih 36 let, od teh 31 kot mestna babica ljubljanske občine. Šele pred kratkim je odložila to svoje službeno mesto. Mestna občina se ji je zahvalila za dolgoletno zvesto službovanje s pismenim priznanjem njenih zaslug, g. dr. Rus pa ji je v imenu občine poklonil denarno darilo 1500 Din. V svojem nagovoru je g. mestni fizik zlasti povdaril dejstvo, da je bila g. Baraga doslej edina, ki je toliko let v polno zadovoljstvo opravljala posle mestne babice. Istočasno je tudi društvo diplomiranih babic poklonilo jubilantki v znak priznanja in spoštovanja lepo jubilejno diplomo in zlat pšenični klas, mal deček pa ji je izročit šopek nageljev. Gospa Baraga se je rodila 1. 1860. Babica je postala 1. 1895 po opravljenem izpitu. Vkljub svojini 70. letom starosti in 36 letom težavnega poklica si je ohranila svojo dobro voljo in duševno svežost. Od srca ji želimo, da bi še dolga leta uživala zdrava in zadovoljna zasluženi mir in brezskrbno življensko jesen med svojimi otroci in vnuki. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da cesto očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri Senu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 471 Vič Finžgarjeva proslava. K včerajšnji notici, v kateri se »menja, da bo v Sokolskem domu na Viču 14. matica proslava 601elniice slovenskega pisatelja gosip. župnika Franca Sail. Finžgarja, obveščamo viško občinstvo, da se bo ta vršila na praznik 19. marca t. 1. ob 8. uri zvečer. — Prvo ali drugo nedeljo v mesecu marcu pa bo Sokol proslavil lOletoico gledališkega odira z igro »Otok in Struga«, po znanem dir. Tavčarjevem romanu. Javila knjižnica. Sokolsko društvo na Viču obvešča svoje članstvo in ostalo občinstvo, da ee otvori v nedeljo 22. t. m. sokolska javna knjižnica. Knjižnica je nanovo preurejena ter dima vse najnovejše knjige in revije v slovenskem, srbolirvatiskeim, nemškem in ostalih slovanskih jezikih. Natančen izposojevalcu red bo razviden iz oglasne deske v veži sokolskega doma. Vabimo prav vse, da se knjižnice v čim večjem številu poslužujejo. Sadjarska podružnica Vič sporoča, (la tudi še nocoj odpade predavanje. »Otok in Struga« na sokolskem odru na Viru. V nedeljo J. marca vprizori dramski odsek dr. Tavčarjevo dramatizirano delo »Otok in Struga« T režiji brata Pavla Borštnika. Predstava je zamišljena kot proslava 10-letnicc obstoja sokolskega gledališkega odra na Viču. Rajlienburg Poroka, V nedeljo popldne sta bila poročena v mestni župni cerkvi v Brežicah priljubljeni »trakovna učitelj na meščanski šoli v Brežicah, Slan Sokola itd. g. Božidar Srebre in gdč. Anka Hudelistova, hčerka ugledne rodbine zdravnika L dr. Vinka Hudelista v Brežicah. Novoporo-cema naše čestitke ter obilo sreče v zakonu! Gledališke prireditve. V nedeljo 15. t. m. je Uprizorilo »Prostovoljno gasilno društvo« v osnovni šoli na Senovem pri Rajhenburgu veselo-%ro »Najboljši gasilec«. Predstava je bila prav dobro obiskana. Igralcem gre vse priznanje. Pomladek Rdečega križa osnovne šole v Raj-hemburgu bo priredil v nedeljo 22. februarja v Sokolskem domu v Rajhenburgu mladinsko Čarobno igro »V kraljestvu palčkov«; s petjem. Pridite vsi pogledat našo mladino! Najlepša maska. V soboto zvečer je priredilo Sokolsko društvo v Rajhenburgu v svojem domu običajno maškerado, ki je bila vkljub vremenskim neprilikam prav dobro obiskana. Posebno pa je še menda vlekla izvolitev najlepše maske. Prvo nagrado je prejela gdč. Marlenka Schener Js Rajhenburg a. Mod drugimi je bila nadalje izvoljena gdč. Mara Štravs, učiteljica iz Rajhen-burga. Ob zvokih salonskega onkestra iz Krškega se je razvila prav prisrčna in neprisiljena eabava. Škocijan Prekinitev poštnega prometa. Škocjan, ki leži v Medini ob progi avtobusne zveze Novo mesto —Krško, je imel radi silnili snežnih zametov pretrgan poštni promet za dva dni, kar nikakor ni v korist že itak prometu zelo oddaljenemu kraju. Potrebno bi bilo, da bi avtobusni podjetnik — sedanji zakupnik pošte — v sličnih primerih, če že ne more dostaviti pošte z avtobusom, preskrbel drugo prevozno sredstvo, kajti kraj pač ne bi smel ostati brez dnevne pošte in časopisov. Zanemarjene ceste. V našem okrožju je sneg zapadel čez pol metra in težko je bilo radi tega voziti po popolnoma zasuti cesti. Tukajšnji cestni odbornik g. I. Globočnik se je potrebne stvari takoj lotil in dal s eeste v svojem rajonu n snežnim plugom odstraniti sneg, da ni voznikom delal nobenih težav. Od vasi Zbure (3 km od Škocjana) do Mokronoga, pa je ostal sneg na cesti. Ljubljana, 18. februarja. Za danes dopoldne je bila napovedana pred senatom trojice senzacijonalna obravnava proti bivšemu bančnemu uradniku L. Francu, roj. leta 1808. v Ljubljani, trgovcu v Škofji Loki, obtoženem, da je pred konkurzom z očitnim pamenom, pridobiti si na goljufiv način večje vsote denarja, naročal pri vseh mogočih tvrdkah v Vojvodini in na Hrvaškem, s katerimi ni nikdar kupčeval, žito in ga spravil takoj, čeprav pod nabavno ceno, v denar. Obtoženi L. je prejel za naročenih 51 vagonov pšenice in pšenične moke, ki jih seveda ni plačal, 1 in četrt milijona dinarjev. S tem denarjem je plačal več dolgov, med njimi dolgove, za katere sta mu bila porok njegova mati, tast in mlin Trata, dočim za okoli pol milijona dinarjev ne more izkazati, kam jih je spravil. Zanimivo je, da je obtoženi L. leta 1923., ko se je poročil s svojo sedanjo ženo, prevzel od žene več milijonov vredno posestvo, 2 valjčna mlina in 2 žagi, in sicer skoro brez vsteh bremen in dolgov. Vse gospodarstvo je v 6 letih zavozil in pripravil tvrdko L., valjčni mlin in žage v Škofji Loki v konkurz. Današnja obravnava, za katero je vladalo veliko zanimanje med škofjeločani in Ljubljančani, se ni mogla vršiti, ker je L. zbolel. Ob- llrlič, Li talca na pogreb Ljubljana, 18. februarja. V ljubljanski splošni bolnici je umrl pretek- lo nedeljo dopoldne 281etni lesni trgovec Plahuta Valentin, doma iz Jurkloštra pni Laškem. Pokojnik se je zglasili v bolnici 1. t. m. in je umrl za tuberkulozo. Ker ni od nikoder njegovih sorodnikov, ga do danes še niso pokopali. Truplo so zabili v krsto in jo shranili v kleti mrtvašnice na Zaloški cesti. Plahuta se je zadnje čase naselil v Banatu, izvrševal pa je svojo obrt v Dravski banovini. Pred leti je stanoval na Jesenicah. O pokojnikovi smrti je bila že opetovano obveščena njegova žena v Banatu, a do danes še ni prispela, niti ni poslala odgovora. Kranj Kolaivdacije in ogledi. V ponedeljek 23. t. m. ob 16. utri bo ogled in obravnava čevljarske delavnice na električni pogon (št. 40), ki jo je zgradil čevljarski mojster Černilec Andrej. — V torek 23. t. ni. bo ogled in obravnava nove tovarne »Jadraosko-posavske čevljarne« d. z o. z. v Kranju. Začetek obravnave ob tričetrt na 9 v Savskem predmestju. — V četrtek 26. t. m. bo kolavdaeija nove tkalnice za 400 »tatov, prizidka pri Stari likalnici, lesnega skladišča za prejo in pisarniškega objekta, ki ga je zgradila »Jugobruna«, kranjske tekstilne tovarne d. z o. z. na lastnih tovarniških parcelah. Začetek ogleda ob tričetrt na 9. Lep dar kranjskim društvom. Ob priliki svoje poroke je daroval g. Franc Gorjanc, lastnik hotela »Stara pošta«, po 1000 Din »Narodni Čitalnici«, Gasilskemu društvu. Delavski godbi, Izobraževalnemu društvu in Dijaški kuhinji. Uspela sokolska maškerada. Letošnja mašike-rada »Med zvezdami« je imenitno potekla. Bilo je nekaj zelo lepih mask. Posebno so ugajale mačeha, dve zlati zvezdi, skupina belo-modirih gospodičev, skupina mornarjev in gospodične v fraku. Publiko je zabaval vso noč zelo posrečen »olovvn«. Nekatere maske so dobile nagrade. V veliki dvorani je swala vojaška, v gledališki pa godba kavarne Narodni dom, ki je pritegnila zlasti mladino im je žela siplošno priznanje. Radovljica Pevski zbor Sokola v Radovljici priredi v nedeljo 22. t. m. ob 20. uri koncert, pri katerem sodeluje tudi društveni salonski orkester. Pričakovati je, da občinstvo povrne sokolskim pevcem in godbenikom ter njihovim voditeljem vseletni trud z obilnim obiskom. 6t8 Domžale Pevsko društvo »Domžale« je priredilo v soboto 7. februarja svoj koncert v dvorani Sokolskega doma. Pod vodstvom g. Iv. Primožiča, Sol. uprav, v Mekinjah, je mešani zbor zapel več umetnih pesmi naših najboljših skladateljev. Ogromen aplavz, s katerim so poslušalci dali duška svoji zadovoljnosti je najlepše priznanje pevovodji g. Iv. Primožiču in njegovemu zboru. Med odmorom je imel predsednik društva g. Josip Adamič jedrnat nagovor na goste in na g. Iv. Umeka, katerega je pevsko društvo v znak njegovega 50-letnega delovanja pri pevskih društvih izvolilo častnim članom in mu ta večer poklonilo krasno izdelano diplomo, delo učitelja g. Pogačarja iz Kamnika. Zbor je odpel še zadnji del svojega programa; po koncertu pa se je razvila prijetna zabava. Trbovlje Zimski šport. Sajasta dolina je pokrita s 25 cim debelo sneženo odejo. Že v zgodnjih jutranjih in dopoldanskih urah vidiš vnete športnike, ki hitijo z Milicami« na 'ramah na bližnjo sv. Planino ali Mrzlico, da se navžijejo kratkega zimsko-sportnega veselja, drugi zopet oblegajo in gladijo s sankami in drsalkami vse ceste in poti ob pobočjih v dolino, kar »eveda vzbuja precejšno nevolijo pri starejših ljudeh, ker jim postajajo od sankanja in drsanja ledenela pola za hojo nevarna. Zimsko-sportni odsek Slovenskega Planinskega društva v Tr» boiljah priredi prihodnjo nedeljo veliko smučarsko propagandno tekmo. Vsa pojasnila daje tajnik odseka. Lastniki p-ov, pozor! Županstvo razglaša, da poteče rok za plačilo pasjega davka 28. t. m. Pse, ki bodo zaloteni po tem roku brez pasje znamke, bo konjederec pokončal. ravnava je bila radi tega preložena na poznejši čas. Kriva prisega Ob 11'30 se je vršila obravnava proti 67-letni vdovi Š. Katarini, zasebnici v Kompolji št. 1, obtoženi, da je v pravdni zadevi Lavriča Jožefa, posestnika v Kompolji, zoper Pestotnika Alojzija, zaslišana kot priča, pod prisego lažno izpovedala, da ji je že ob priliki primožitve pred 43 leti njen sedaj pokojni mož Vincenc ponovno in odločno povedal in pokazal, da tvori mejo med njegovim in Lavričevim posestvom zasajena živa smrekova meja ter kot njen podaljšek rante, ki so segale do bajerja. Ta meja se je spoštovala tako po Lavričevih kakor Štrukljevih, ki so uživali svet do te meje, da je tostran že mejne črte užival svet najprej njen mož, potem pa ona sama do leta 1914. in da je šele leta 1914., ko je prevzel posestvo Lavrič Ivan, pričel Lavrič Jože uhajati preko meje in kositi preko meje in da posestni prednik Lavriča Jožefa ni nikdar posegal preko označene meje ne s košnjo ne s pašo, da je torej izpovedala lažno pod prisego pred sodiščem, radi česar je zakrivila zločinstvo po § 144. k. z. Obtoženka je odločno zanikala svojo krivdo in je bila oproščena. Iz kriminalnega predala Ljubljana, 18. februarja. Ljubljanska policija je imela danes skoro popoln mir, zato pa je prejela več prijav z dežele. Nočni napad v Škofljici Snoči je sedel v gostilni Javornik v Škofljici 21-letni mesarski pomočnik Primc Franc in se veselil pusta. Bolj pozno je prišlo v gostilno več fantov iz bližnje vasi, ki so obstopili Primca in ga prijeli, da se ni mogel ganiti, nato pa so ga s steklenicami obdelali po glavi in po životu, da se je Primc zgrudil v mlaki krvi. Težko ranjenega Primca so danes s prvim jutranjim vlakom prepeljali v ljubljansko bolnico. Kot izvemo, so napadli fantje Primca, da se maščujejo nad njim, ker jih je pred kratkim napodil iz Škofljice. Med fanti iz Škofljice in iz bližnjih vasi vlada že dalj časa spor. Proti napadalcem je uvedeno kazensko postopanje. Možnar se je razletel Ponekod na deželi imajo navado, da slave pusta s streljanjem iz možnarja. Tako so snoči streljali z možnarji tudi v Brezjah, občina Sevnica. Med drugim je z veliko vnemo nabijal možnar 23-letni sin užitkarja Gorišek Anton, še preden pa ga je do kraja nabil, se je možnar iznenada vnel in eksplodiral. Drobci možnarja so prileteli v Goriška iu ga nevarno poškodovali na glavi in po vsem životu. Bati se je, da ho nesrečnež oslepel. Vlom v tovarno perila v Novem mestu V Novem mestu je bil pretekle dni izvršen drzen vlom. Vlomilci so odnesli večjo množino perila v vrednosti več tisoč Din. Vloma so osumljeni L. Ivan, roj. 1. 1911 v Nevljah, delavec, L. Anton, roj. 1. 1911 v Dobravi pri Ljubljani, delavec, in F. Valentin, roj. 1. 1906 v Št. Gothar-du, krojaški pomočnik. Za njimi je bila izdana tiralica. Nesreča pri kepanju V Spodnjih Jaršah pri Kamniku so sc fantje kepali. Delavčev sin Škofič Miha, 14 let star, je med kepanjem skočil s strehe in tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko. Pes ga je podrl V Zeleni jami je danes popoldne podrl neki pes iz Vodmata 9-letnega sinka sprevodnika cestne električne železnice Stražarja Ivana in ga ugriznil v stegno leve noge. Fantka so prinesli v bolnico, kjer so ga cepili proti steklini in ga obdržali v oskrbi. Velike Poljane Na Svečnico je priredila tuli. sokolska četa dobro uspelo veselico v Ortneku. Zahvala gre veleposestniku g. O. Koslerju za potrebni les in br. R. Picku, ki je odstopil gostilniške prostore. Bratska društva Sodražica, Ribnica in Vel. Lašče so s svojo udeležbo in prostovoljnimi denarnimi prispevki pripomogle do pustnega uspeha, domačini pa z darovi in požrtvovalnim delom. Zagorje Predavanje. Narodna strokovna zveza priredi v nedeljo, 22. t. m. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Sokolskega doma predavanje. Predaval ho g. dr. Jože Bohinjc o »Osnutku novega zakona za zavarovanje delavstva«. Pridite vsi, zakaj predavanje je sila važno! Po predavanju sc bo vršil občni zbor. Deputaciju pri g. bunu. V torek dopoldne je bila pri g. banu rudarska deputacija, kakor je bilo te sklenjeno na skupni rudarski konferenci v Trhovljali dne 18. januarja. Deputaeijo so tvorili: za II. radarsko skupino g. Štruc iz Trbovelj, za ZRJ g. Arh iz Zagorja, za JSZ g. Lešnik iz lludc jame in za delavsko zbornico g. Uratnik. G. ban je bil naprošen za sledeče: Vpliva naj pri centralni vladi, da dobi TPD večja naročila. Če bi to nc uspelo, preti redukcija večjega števila delavstva; tedaj naj preskrbi za delo reduciranih delavcev. Posebno pa so prosili ra odpravo kuluka, ki ga delavstvo ne zmore. Vse svoje prošnje so primerno utemeljili in g. ban jim je obljubil »vojo pomoč, osohito v zadnjih dveh zadevah. Ni nezgoda — le ueroda! Po griču pod sv. Urhom je vedno dosti mladih smučarjev in sankačev. Pa ko se je voail tudi 17 let stari Ivan J. in ker so sani jako lepo drčale po klancu navzdol, se mu kar nič ni mudilo »krajšati si prijetne vožnje za kak meter in tako so ga sani zanesle v sredo potoka Kotredežice. Ko se je možic do dobra okopal v mrzlem potoiku, jo je ubral urnih krač domov. Originalna sporrfna predpustna prireditev na Bledu Brez posebne reklame je priredil Odbor za prireditev pustnih smuških dirk danes popoldne originalno smuško tekmo na Bledu, za katero je vladalo izredno zanimanje javnosti. Prišli so novinarji za ljubljanske dnevnike, med njimi je bil celo dopisnik »Politike«. odboru, kjer so zastopani poleg drugih gg. Joža Vrh-unec, inž. Berti Plemelj, Tone Vovk, inž. dr. Bogdan Vovk, Matko Ulčar, seje aranžiral ves spored tekmovanj, določila proga ter razdelili tekmovalci v tiri kategorije. V poštev so prišli v prvi vrsti samo orni, ki so neverifici-ranii in nekvalificirani smučarji ter niso člani Jugoslovanskega Zimskega športnega saveza. Debeluharji in maskirana tekmovalci so imeli privilegij pri startu na ta način, da jim je komisija dovolila 10 tolafter »far«. Proga je menila 1000 Maftcr brez kakršnih vratolomnih zaprek. Vozil je originalni Zipserjev ambuilančni av' -miobit za evetuelne ponesrečence, ki pa k sreči ni stopil v akcijo. Tekmovalci so srečno dospeli na cilj. Komisija je razdelila dirkače v črnovojniško kategorijo, smučarje rezerviste, in smučarje rekrute. Črnovojniška kategorija, h kateri so pripadali tekmovalci od 50 do 100 let. je pokazala naslednji rezultat: (proga 1000 klafter) ali 3 km. 1. mesto g. Plemelj Ivain, gradbenik, »tar 54 let č . 26 min. 15 6ek. ter je dosegel drugi najboljši čas dneva. 2. mesto Šlibar Andrej, zasebnik star 56 let čas 26 min. 15 sek. ter je dosegel tretji najboljši čas dneva. 3. mesto g. Lebar Alojzij star 56 let čas 30 min. 4. mesto g. Zmiimec Ivan čas 35 min. 55 sefe. 5. mes^o g. Majer Ivan čas 36 min. 6. mesto g. Ambroži8 Aleksander 42 min. 45 sek. 7. mesto g. Ulčar Matevž, starejši 52 min 05 sek. Smučarji rezervisti od 40 do 50 let: 1. mesto g. Vidic Andrej (proga 1000 klafter) čas 25 min. 22 sek, p^vi najboljši čas dneva. 2. mesto Bruk-ner Laimbert, zobu tehnik 34 min. 40 sek. 3. mesto PaiplvT Alojzij, lesni trgovec in predsednik SK Bleda 45 min. 58 sek. Smučarji rekruti od 30 do 40 leta (tretja kategorija) iproga 1000 klaftrov: 1. mesto g. Ažman Stank čas 26 min 4 sek. 2. mesto g. Ulčar Janez (Sebenje) 26 min. 45 sek. 3. mesto g. Kapus Janez 26 min. 58 sek. 4. mesto g. Kraus Leopold 27 min. 25 sek. 5. mesto g. Robič Pavle 27 min. 28 sek. 6. mesto g. Ravnik Jurij, pek. mojster 27 min. 47 selc. 7. mesto g. Tavčar Jakob 29 min. 09 sek. 8. mesto g. Goldner žiži 40 min. 05 sek. Odbor je priredil danes zvečer čajanko na čast vsem tekmovalcem. Blejski Kosmačev Francelj je prevzel protektorat nad predpustno prireditvijo, ki se vrši v vseh pro-štorih novega Sokolskega doma. Jesenice V članku »Imenovanje ulic« smo pomotoma poročali, da so tablice z napisom ulice in številko naročene pri tvrdki Agnola mesto pri tvrdki »Adana«, kar s tem popravljamo. »Jugoslovana« dobite na Jesenicah v dveh trafikah, in sicer v trafiki gdč. Mici Mesarjeve in v postajni trafiki g. Nikolavčiča. Je najcenejši dnevnik v Dravski banovini, stane namreč samo 1 Din tudi ob nedeljah in praznikih, ko obsega 16 strani. Je to edini slovenski dnevnik, ki zabava cenj. čitatelje kar z dvema Homanoma istočasno. V njem izhaja vsak dan zanimiv roman »Pot nazaj«, katerega avtor je Remarque. Poleg tega ta dnevnik prinaša dnevne aktualnosti, ne samo naših, ampak sirom sveta. Službene objave, razglase uradov in drugo najdete v njem. Zato si ga dobro oglejte in berite ga! Vreme. Oblačno, precej mrzlo in sneži. Smuka izborna, [zgledi za tekme dobri. Oder. Gledališki odsek sokolskega društva vprizori v soboto zvečer in v nedeljo popoldne znano francosko komedijo v 5 dejanjih »Naš gospod župnik«. Režira brat Klavora. Brezplačen tečaj. V hotelu »Stara pošta« na Jesenicah se vrši ta teden brezplačen tečaj za umetno vezenje in druge spretnosti v šivanju. Jeseniška dekleta se prav pridno vežbajo. Tečaj je priredila tvrdka Singer. Članom in članicam Sokolskega društva na Jesenicah in sicer sestrama Mici Lahovi in Nadi Šegovi, naraščajniku Tratniku Francu, Razingerju in članom v patruljah, ki so se tako izborno odrezali na nedeljskih smuških tekmah gorenjske sokolske župe v Kranju in na ta način zopet dokazali delavnost našega sokolskega društva, tudi mi iskreno čestitamo. Na hodnikih tukajšnje deške in dekliške osnovne šole je opaziti lepe slike, ki so izobešene po stenah. Med njimi so lepi posnetki iz narave, fotografije starodavnih gradov, slike naših velikih mož — kot n. pr. Stritarja, Gregorčiča, Prešerna, Cankarja in drugih. Pametna misel! Po »pustnih dneh*. Zopet so za nami pustni dnevi — »oj ta pustni čas presneti«, kakor poje Prešern. Minule so predpustne in pustne zabave, ki jih je bilo pri nas precej. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da so potekle vse v najlcpšein redu, da ni prišlo do pretepa ali celo do kaj hujšega. Pa tudi prijančevalo se ni toliko kot svoj čas. Rc6 gre nekaj tega na račun krize, ampak treba je povdariti tu, da ima pri tej omejitvi pijančevanja veliko zaslugo šport. Mladina danes ne poseda več toliko po gostilnah in beznicah kakor svoj čas, ampak se zabava na prostem, na smučeh. Hrastnik V Brnici je umrla in bila pokopana v torek pop. soproga sodnega kanclista g. Metoda Spro-garja iz Slov. Bistrice. Pokojnica, iz znane rodbine Igričnikove, se je omožila i g. šprogarjem, ko je bil orožnik v Hrastniku, od koder je pri-iel k sodniji v Laško in naposled v Bistrico. Užaloščenemu »oprogu in drugim sorodnikom naše sožalje. V telovadnico Narodnega doma »o se imuznili T soboto pop. trije učenci in telovadili, pri čemur si je zlomil roko Knez Jože. Ker je Imel isto roko žc enkrat zlomljeno, je bil odposlan v Ljubljano v bolnico. Premem ba posesti. G. Mariin Pust, p. d. Špane, je prodal svoje posestvo na Pleskem TPD. Žili naj Sledimo? Pod tem naslovom prinaša »Trgovski list« Cla-nok, v katerem avtor naglaša in tudi dokazuje, da je splošna štednja, ki se uvaja v posameznih državah, narodnemu gospodarstvu Jcvarljiva, ker poostruje težko gospodarsko krizo in veča brezposelnost. Na nekoliko čuden način prihaja Avtor do teh svojih dokazovanj. Ne vem, če je temu vzrok pustno razpoloženje. Sicer pa šalo na stran. Res je, da so se slične diskusije pojavile tudi v drugih, gospodarsko zelo razvitih državah in so razne ankete v teh vprašanjih v Angliji imele povsem nasprotujoče si rezultate. V nekem svojem govoru, ki ga je londonska radio postaja prenašala, je znani angleški narodni gospodar John Maynard Kynes, profesor in izvedenec pariške mirovne konference, naglašal kvaraost prevelike štednje. Tudi generalni ravnatelj Midland banke Mac Kena je na občnem zboru delničarjev v gotovih oblikah žigosal preveliko štednjo. Med drugim je Keynes povdaril: kdor prihrani 5 sh, požene enega delavca za en dan od zaslužka. Mac Kena pa je pred delničarji dokazal dejstvo, da so vloge, posebno one, ki so vezane na daljšo skadeaco, v preteklem letu strahovito narastlc, medtem 'ko je povpraševanje po kreditih izostalo, to se pravi, da se je preveč šte-dilo, torej premalo komsumirailo v škodo gospodarstva. K besedi pa se je oglasila še druga narodnogospodarska veličina Anglije, Sir Josiah Stamp, predsednik angleške železniške in industrijske družbe in predsednik statistične družbe, ravnatelj NoM oviti podjetij' ™ od leta 1924 dalje angleški zastopnik L)awesovega finančnega načrta. Tudi ta se je poslužil radia in je v svojem go-voiru odgovoril Keynesu ne brez šale, ali se morajo okrožnice zavarovalne družbe, kateri on predseduje, vreči v koš. On je posebno povdaril znano dejstvo, da ni važno samo, koliko se potroši za čevlje in obleko, pač pa da je važnejše, koliko se prištedi, ker tudi štednja zaposluje delavca. Štednja povzroča strnjenje ka-pitalov v bankah in Poštni hranilnici, kar vodi do večjih investiij, zgradb itd. Kamp zatrjuje, eaj na mogoče kar naenkrat otroifcu, katerega emo od nekdaj vzgajali k Slednji in ga učili, kako se zbirajo novc.i v hranilniku, reči: sedaij ne-štedi 2 ali 3 mesece, ker je to kvarljivo za oa-rodno gospodarstvo. Otroci pa so tudi starejšega pokolenja. Prištedeni zneski se uporabljajo m nakup takih dobrin, ki služijo produkciji iti končno ne zmanjšujejo zaposljenosti, pač pa jo še večajo, kar se za dobrine, ki služijo dnevni uporabi, ne da trditi. Ko bo potreba po denarju v deželi še večja, tedaj bo tudi preje mogoče doseči zaželjeno zboljšanje v gospodarskem življenju. Kadar bomo imeli na razpolago toliko kapitala, da se bo obrestna mera znižala na 1—2®/», potem bomo lahko govorili o preveliki štednji. Do tega pa nas loči dolgo časovno raz-tobje. Popolnoma napačna seveda ni teorija član-karja v »Trgovskem listu«, kakor tudi ne oiia gospoda Kaynesa. Sedanja gospodarska kriza se izoblikuje v nekem paradoksnem raznienn produkcije do potrošnje. Iz tega dejstva sledijo tudi teorije o povečanju konsuina. Tu teza pa ne drži iz enostavnega razloga, ki pravi, čim-več da konsumiramo, tembolj se produkcija rentira. To se pravi, da povečan konsum povzroča povečanje produkcije. Ce pa se s takim načinom uspešno rešujejo gospodarske krize, je drugo vprašanje, kajti da pride v resnici do razširjenja produkcije radi povečanja konsuma, je potrebno obilo časa Medtem pa mora nujno nastopiti radi zmanjšanih ponudb kapitala, ki jih povzroča omejitev štednje, podraženje kapitala v obliki povišanja obrestne mere, kar posebno pri nas v veliki meri vpliva na podjetnost. To se pravi, invesiije morajo izostati, «in kar je važnejše, '[»dražitev patrošuih dobrin je neizogibna posledica. V splošnem pa je to vprašanje, kakor to posebno dobro naglaša »Der oesterreichische Volkswirt«, zelo akademične narave. V državni upravi, v delniških družbah itd. je sicer propaganda od časa do časa na mestu. Povsem drugače pa je to pri masi ljudi, ki v denarnih zadevah vidijo in iščejo samo lastne koristi. V časih gospodarskih depresij, ko človek s strahom opazuje zmanjšavanje svojih dohodkov, postane smisel štednje še izrazitejša in milejša, posebno s strani gospodarsko usmerjenih ljudi, ki ne vidijo na obzorju znakov boljših časov. Tako mišljenje je tudi pravilno in odgovarja današnjemu razvoju človeka-ekonoina, borca za svoj lastni obstanek. Tudi avtorju ne morem pritrditi, da bi se pri nas eksperimentiralo s kakimi laškimi metodami potrošnje gotovih pridelkov. Dan riža v Italiji je doživel popoln fiasko in danes ne misli nihče več na tako zdravljenje gospodarskih kriz. Kajti če forsiramo potrošnjo enega pridelka, zmanjšujemo g tem potrošnjo ostalih. Razširjevanje želodcev pa je narodnemu zdravju škodljivo! Pač pa imamo drugo sredstvo, ki je izdatnejšo in bo več koristilo našemu narodnemu gospodarstvu kakor plesne prireditve. To je vzgoja ljudi h gospodarskemu patrijotizmu. Tu imamo mnogo hvaležnega polja in z zadovoljstvom lahko konstatiramo, da se nekateri naši trgovci teh načel v veliki meri poslužujejo, medtem ko drugi še vedno trdovratno prezirajo naše domače izdelke. »Jugoslovan« je pred časoin napisal: »Kupuj prvenstveno domače blagok To geslo dvakrat podpišem, kajti samo z njim bomo rešili one gospodarske motnje, ki nas ta- rejo. S plesnimi oblekami, parfumi, šampanjcem itd. pa rešujemo v prvi vrsti le inozemsko go spodarsko krizo. Ivau Rudolf. Anketa o lesni krizi Dne 2. marca t. 1. sc bo vršila v Beogradu na vabilu vlade velika anketa, na kateri se bo govorilo o težkem položaju jugoslovanske lesne industrije in trgovine in pa o nujno potrebni vladni pomoči. Dnevni red te ankete je ta: 1. Otvoritev ankete in po/.dravni govor ministra za šume in rude inž. Dušana Serneca. 2. Položaj naše lesne industrije 1. 1930 in prognoza za 1. 1931. 3. Predlogi za večji razmah naše lesne industrije; a) ukrepi lesne industrije same, b) ukrepi ministrstva za sume in rude; c) ukrepi drugih ministrstev. — Z ozirom na to anketo se je vršila dne 4. t. m. v Zagrebu konferenca vseli zastopnikov jugoslovanske lesne industrije, na kateri so govorili predvsem o blagovno-prometnem davku in pa o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z omenjeno anketo v Beogradu. Predsedoval je Albert Deutseh-Maeelj-sko. Med drugimi so bili navzoči: tajnik zagrebške trg. zbornice dr. Valdcinar Lunaček, tajnik sarajevske trg. zbornice dr. Aca Despič, za zvezo industrijcev v Sloveniji inž. Anton Rudei ml., ki je obenem tajnik Društva gozdnih posestnikov. Sprejeli so predlog zveze lesnih industrijalcev o porazdelitvi posameznih referatov o vprašanjih krize v jugoslovanskem lesnem gospodarstvu. Koncem februarja se bo vršila druga konferenca, na kateri bodo končnoveljavno redigirali vse te referate. Posamezne referate so prevzeli: dr. Kar-manskv o železniških in pomorskih tarifah, gen. ravnatelj Heinrieh o železniških pragovih, dr. Lunaček o davčnih vprašanjih, ravnatelj Bosnič o državnih in občinskih licitacijah, dr. Dauda o dolgoletnih pogodbah, ravnatelj Bratanič o delavskem zavarovanju, sarajevska zveza lesnih in* diistrijalcev o svetovni produkciji mehkega lesa in o ustanovitvi eventualnega kartela. Slovenska skupina je prevzela referat o zakonu o varstvu domače industrije in o prodaji slabejših lesnih kvalitet v tuzemstvu in boljših v inozemstvu. Cen. tajnik zagrebške zveze lesnih industrijalcev Maut-ner bo poročal o agrarni reformi. — DruUvo gozdnih posestnikov. Gospodarske vesti X Opozoritev opekarnarskim podjetjem. Zavod za pospeševanje obita Zbornice za TOI opozarja lastnike opekarn in vodilno tehniško osobje ope-karnarskili podjetij na tečuj za opekarnarje, ki ga priredi v času od 23. februarja do 7. marca t. 1. v Ljubljani. Predavalo se bode. o zgradbah opekarn, o strojni opremi in mehanizaciji obrata, o praktičnem obratovanju v opekarni, o tehniki si-rovin in kuriva in o knjigovodstvu. Predvideno je razen tega še specijalno predavanje o opekur-narstvu. Tečaj se bo vršil v popoldanskih in večernih urah v pritlični sejni dvorani Zbornice TOI v Beethovnovi ulici št. 10. Na željo udeležencev pa se bodo predavalne ure po razgovoru ob priliki otvoritve tečaja lahko še izpremenile, odnosno se bodo vršila predavanja tudi v dopoldanskem času, tako da se bode trajanje tečaja skrajšalo za nekaj dni in s tem olajšal obisk. Prostih je še nekaj mest in vabimo interesente, ki se še niso prijavili, da to store nemudoma, odnosno da se zglase osebno 23. t. m. ob IS. uri popoldne v tečaju. X Petdnevno delo v Berlinu. Na temelju sporazuma med delodajalci in delojemalci bodo uvedli v berlinski kovinski industriji petdnevni delovni teden. Upajo, da bodo druge nemške industrije sledile temu vzgledu. Dobave Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 2. marca t. 1. ponudbe glede dobave 270 plošč črne pločevine, 1 agregata, 1 računskega stroja, kabljev ter glede dobave raznega materijala in orodja. Dne 2. marca t. 1. se bo vršila pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave 45.000 komadov emajliranih tablic. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Direkcija državnih železnic v Subotici sp"e-jema do 20. februarja t. 1. ponudbe glede dobave preprog. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. marca t. 1. ponudbe glede dobavo 200 m jeklenih žičnih vrvi, 1 zumbe za uničevanje kolekov ter glede dobave raznih vijakov in matic. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 8000 komadov vžigalnikov, 500 komadov žag za železo, 400 metrov pocinkanih jeklenih vrvi, 300 kg bele kovine, 15 kg vrvi in 100 omotov sirakasa št. 2; do 5. marca t. 1. pa glede dobave 100 komadov rudarskih odej. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 26. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg mila; do 4. marca t. 1. glede dobave razne pločevine, ščetk za motorje, kovinastih ščetk, suhih baterij itd. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 5. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg konceptnega papirja. Borzna poročila dne 18. februarja 1931 Devizna tržišča Ljubljana, 18. februarja. Amsterdam 22'79, Berlin 13-48—13*51, Bruselj 7-9096, Budimpešta 9-9096, Curih 1094-40-1097-40, Dunaj 7-9686 do 7-9986, London 275-44—276*24, Newyork 56-68, Pariz 221-58-223-58, Praga 168-11, Trst 296-09 do 29809. Zagreb. 18. februarja. Amsterdam 22’79 bi., Dunaj 796-86—799-86. Berlin 13-48—13-51, Bruselj 790-96 bi., Budimpešta 990-96 bi., London Razširjajte Jugoslovana! 275*44—276*24, Milan 296*20—298-20, Newyork ček 56*58, 1’ariz 221*58—223*58, Praga 167'7t do 168-51, Cunh 1094-40—1097-40. Beograd, 18. febr. Amsterdam 22-76—22-82, Berlin 13-48—13-51, Budimpešta 9*8946-9-9246, Curih 1094*40-1097-40, Dunaj 7-9686—7-9986, London 2-7544-2*7624, Milan 2*9620—2*9820, Newyork 56*58-56-78, Pariz 221*58—223*58, Praga 1*6771—1*6851. Dunaj, 18. febr. Amsterdam 285-55, Beograd 12*5313, Berlin 16917, Bruselj 99-11, Budimpešta 124*165, Bukarešta 4-2313, Kopenhagen 190-15, London 34575, Madrid 70-—, Milan 37*25, Newyork 711-70, Pariz 27*895, Praga 21*065, Sofija 5*1365, Stockholm 19040, Varšava 79*73, Curih 137-38. Curih, 18. februarja. Beograd 9-1275, Pariz 20-31, London 25*17125, Newyork 518*175, Bruselj 72-18, Milan 17-17125, Madrid 51*10, Amsterdam 107*92, Berlin ;33*14, Dunaj 72*80, Stockholm 138*70, Sofija 3*75, Praga 15*3375 Varšava 58*05, Budimpešta 90*425. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 18. februarja. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86*50—87*50, vojna škoda ar. 417*50 do 418*50 (417*50), kasa 417—418*50, februar 417—418, mare 418 bl„ april, maj, junij 417*50 bi 4% agr. obv. 52 bi., 7% Bler. 81*50—82, 8% Bler. 91*75—92 (92), 7% pos. hipot. 81*50 do 82 (81*75). — Banke: Praštediona 975 do 980, Udružena 194*25—194*50, Ljublj. kred. 125 d., Medjunarodna 68*50 d., Narodna banka 8175—8300. — Industrije: Šečerana Osijek 275—285, Trboveljska 342—347-50, Slavonija 200-202, Vevče 129 d. Beograd, 18. febr. 7% inv. pos. 86-50—87-50, 4%agr. obv. 50-50—52, 7% ps. drž. hip. b. 82 do 82"50, 7% Blaire 82"82-75, 6% begluške obv. 69-50 bi., vojna škoda 416—417*25 (417), uit. febr. 417-50 bi., Narodna banka 8000—8100. Dunaj, 18. februarja. Bankverein 16*50, Kreditni zavod 47*—, Dunav-Sava-Adria 15*98, Prioritete 92*75, Trbovlje 42, Leykam 3*50. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 18. febr. 7% Blaire 81—82. Newyork, 18. febr. 8% Blaire 92—93, 7% Blaire 81*25—82, 7% pos. drž. hip. b. 81—81*75. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, brez prometa. Novi Sad, 18. februarja. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 12 vagonov, ječmen 2 vagona, koruza 10 vagonov, moka 5 vagonov. Tendenca: mirna. Budimpešta, 18. februarja. Tendenca: prijazna. Promet: miren. Pšenica: marc 14-86 do 14*89 (14-86-14-87), maj 14-97-15*06 (14-98 do 14-99). — Rž : marc 11-21—11*28, (11-24 do 11*26), maj 11*26—11*34 (11*30—11*34). — Koruza: maj 12-28—12*35 (12*36—12*38), trans, maj 9*75, 9*75-9*80. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna. Promet: 1 vagon oglja. 2 Mednarodne zimskošportne tekme v Bohinju od 20. do 24. t. m. Ljubljana, 18. februarja. Samo še kratek čas loči od dosedaj največjih zimskošportnih prireditev v naši državi. Vse priprave so končane. Snega je v Bohinju dosti in se bodo vse tekme, razen drsalne, sigurno izvedle. Kakor znano je izvolil prevzeti pokroviteljstvo prireditve Nj. Vel. kralj Aleksander I. Častno predsedstvo tvorijo: gg. Peter Živko-vič, predsednik ministerskega sveta; Stevan Hadžič, minister vojske in mornar niče; dr. Ko-sta Kuma nudi, minister za gradnje; Božidar Maksimovič, minister prosvete; juž.Dušan Ser-nec, minister za šume in rude; Jura j Demetro-vič, minister trgovine in industrije; Nikola l»re-ka, minister socijalne politike in narodnega zdravja; dr. Ivan Švegel, minister na razpoloženju; dr. Drago Marušič, ban Dravske banovine; Bogoljub Ilič, diviz. general in komandant Dravske divizije in dr. Anton Korošec, minister na razpoloženju. Predsedstvo tekem tvorijo: Dr. Ivo Pirc, predsednik JZSS, dalje podpredsedniki JZSS dr. Ciril Pavlin, dr. Milan Hristič, dr. Stevo Hadži, člana uprav. od. JZSS dr. Ciril Žižek in podpolk. Miloš Ožegovič, ge-ner. tajnik JZSS Joso Goreč, načelniki odborov: prireditvenega: Karel Šircelj, smuško-teh-niškega: dr. Janko Berce, drsalno-tehniškega: inž. Stanko Bloudek, zdravniškega: docent dr. Seliškar in sanitetnega: dr. Karel Petrič. PROGRAM PRIREDITEV Petek, 20. februarja: Dopoldne: sprejem gostov. Ob 14. v hotelu Sv. Janez: zdravniški pregled tekmovalcev. 01» 18. istotam: žrebanje tekmovalcev za vse tekme, objava proge za tek na 18 km. Sobota 21. februarja: Ob 8. ob hotelu Sv. Janez: start za smuški tek in kombinirano tekmovanje na 18 km. Ob 20.: banket na čast gostom v hotelu Sv. Janez. Nedelja, 22. februarja: Ob 9*30 na Hanssenovi skakalnici: kombinirano tekmovanje v skokih. Ob 14. na Hanssenovi skakalnici: skakalna tekma. Ponedeljek, 23. februarja: Ob 8. ob hotelu Sv. Janez: vztrajnostna tekma na 30 km. Ob 18.: objava rezultatov iti razdelitev nagrad v hotelu Sv. Janez. Ob 20.: zabavni večer istotam. Torek, 24. februarja: Organizirani izleti: a) v Kranjsko goro, b) v Bohinjske pianine, c) v Triglavsko pogorje. Prijaviti se je pred torkom v pisarni Saveza. Oh 11. na Bledu: mednarodna skakalna tekma SK Bleda. Tekmovalni pogoji: Tekmuje se po pravilniku JZSS, odnosno Mednarodne smuške federacije. Zaključek prijav za vse tekme je 20. t. m. Tekmovalci obdrže izžrebane številke za vse štiri tekme ne glede na to, dali startajo ali ne. Tekmujejo lahko vsi, ki so prijavljeni po državnih savezih, ki so člani TIS. Nagrade: Kombinacija: zmagovalec prejme častno darilo predsed. min. sveta, arm. generala g. Petra Živkoviča, drugi in tretji častna darila. Najboljše plasirani član JZSS prejme za svoj klub prehodni pokal, darilo min. pred. gen. Petra Živkoviča. Smuški tek na 18 km: zmagovalec častno darilo min. za gradnje g. dr. Kosta Kumanudija, drugi in tretji častna darila. Najboljše plasirani član JZSS prejme nagrado »Jutra«. Mednarodna tekma v skokih: zmagovalec častno darilo min. voj. in mor. arm. generala g. Stevana Hadžiča, drugi in tretji darila. Najboljše plasirani član JZSS posebno nagrado dnevnika »Pravda« Beograd. Tekma na 30 km: zmagovalec častno darilo min. trgovine in ind. g. Juraja Demetroviča drugi in tretji častna darila. Najbolje plasirani član JZSS posebno nagrado »Slovenca«. V celokupni oceni najbolje plasirani član JZSS posebno prehodno darilo dnevnika »Politika« Beograd. Tekmovalec, ld si pridobi najboljše mesto iz vseh štirih tekem (uspeh se oceni v vsaki tekmi po mednarodni tabeli za kombinacijo) prej. me častno darilo Nj. Vel. kralja Aleksandra I. ter se proglasi prvakom Jugoslavije v smučaniit za leto 1931. Važno za udeležence. Savez odklanja odgovornost za morebitne nezgode ali materijelne izgube pri prireditvah ter tekmuje odnosno potuje vsakdo na lastno odgovornost. Vsi savezni gosti in člani razsodišča bodo imeli na levem rokavu posebni savezni znak na temnem traku, tekmovalci na svetlejšem traku. Nastanitev tekmovalcev in gostov izvrše pisarne »Putnika« v Ljubljani in Boh. Bistrici. Istotam se dobe vse informacije in vozni listki za vse železniške zveze. Cene v Bohinju so maksimirane za vse. Vsak slučaj neupravičenih cen naj se sporoči z natančnimi podatki Putni-Ku ali JZSS. Glasom odloka ministrstva saobračaja imajo viSasu od 20. do 24. februarja vsi udeleženci, te vmovaln in gledalci, pravieo do polovične vožnje z vseh postaj ▼ državi do postaje Boh. Bistrica. Ugodnost velja za vse potniške in br-zovlake z izjemo SOE. Kupi se cela vozna karta in se na podlagi potrdila v Bohinju v pisarni JZSS ali Putnika vrne z isto karto. II. prireditev SKT Tržič ob priliki desetletnice. Medklubska sankaška tekma na Ljubeljski cesti. Vljudno vabimo k tej prireditvi vse članic« in člane športnih klubov, ki so verificirani v JZSS. Tekmuje se v treh kategorijah: I. enosedežno dame; II. enosedežno gospodje; III. dvosedežno. Start bo ob 15. pri cerkvi Sv Ane nad Tržičem. Žrebanje se bo vršilo istotam ob 14. Pri. jave se sprejemajo v športni trgovini Rud. Stransky v Tržiču do vključno 21. t. m. do 19. Prijavnina znaša 10 Din. V vsaki skupini prej. me zmagovalec krasno darilo. Prometna zveza: v soboto zvečer z avtobusom Pernuš ob 18. ali v nedeljo z prvim jutranjim vlakom. Omenjamo ob enem, da smo medklubsko alpsko smuško tekmo na Zelenici, prvotno nameravano na 22. februarja, vsled mednarodnih smuških tekem v Bohinju preložili na 1. marca t. 1. Natančnejše podatke za to tekmo bomo i' pravočasno objavili. Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 pur. Najmanj Din 5'—. Ogluši reklamnega in trgovskega značaja: najmunj Din 10’— (do 5 besed). Vsaka naduljna beseda 50 pur. Za pismene odgovore priložite znamko. Zakoni v knjižicah: Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. • Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«. Gradišče 4. ,JAVOR" lesna industrija v Logatcu ima svoj lokal za poliiii vo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice 397 Podeželska šivilfa bi šla rada k šivilji v Ljubljano radi spopol-njenja mestnih krajev, gre samo za hrano in stanovanje. Ponudbe na angencijo „Mako“, Vel. Malence nri Bre-cžidh. 63} Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463 aajceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana. Židovska ulica ln Stari trg TeieEon 2059 Premog suha drva Pogaii. iL, Bolioti{eva ulic« 5 v Zeleznaio vino lekarnarja dr. G. PICCOLl-ja v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. 324 Gg. odvetnike, notarje in trgovce opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi »Jugoslovana«. — Cena Din 6 — Kultura Uspeh naše glasbe v Pragi Češka filharmonija je pod taktirko gosta — dirigenta Rusa Nikolaja Malka izvajala dne 1. t. m. izključno slovanski program. Do nedavnih dob jugoslovanske orkestralne literature sploh imeli nismo, vsaj take ne, ki bi zamogla biti izvajana uspešno v sosedstvu s češko, rusko ali poljsko glasbo. V svobodni državi smo kmalu prišli do spoznanja, da bomo pridobljeno svobodo najbolj čutili in najlažje uveljavljali na kulturnem polju. Državne oblasti so od prevrata sem to spoznanje razumele in so podpirale vsako ambicijo moralno in tudi gmotno. Seveda je ono vlogo, ki jo je imel prej Dunaj, po prevratu avtomatično prevzela Praga, zlasti glasbenike je vse potegnilo tje. Tako nam je izšolal Novak Slavenskega, Dobro niča in Odaka, Suk Miloševiča, K ritka Bandurja, Jirak pa Mandiča. Na omenjenem koncertu je bila izvajana Mandičeva druga simfonija, ki jo je vsa kritika navdušeno registrirala. Mandič je po poklicu odvetnik, živi od prevrata stalno v Pragi iu je komponiral že kot samouk. Ob priliki nekega koncerta z jugoslovanskim programom, pri katerem je sodeloval tudi Pavel Debevec, sva se z Mandičem seznanila in se je učil dve leti pri meni harmonije in kontrapunkta, potem g-a je vzel Jirak in mi je rekel, da je zelo zadovoljen ž njim. Po kratkem času so že izvajali Zikovci njegov kvartet, ki smo ga slišali tudi v Ljubljani. Kmalu na to je bila njegova prva sinfoni-ja na sporedih v Nemčiji in v Pragi, druga pa najprej v Angliji in sedaj v Pragi. Pred par dnevi je pa dirigiral Talich Istotako a uspehom Odakovo koncertno overturo. V tej »ezoni še pride na vrsto moj koncert za gosli in mali orkester ter Miloševičeva sinfonieta. Obe poslednji skladbi bo pienašala praška radlo-postaja. Razglasi kraljevske banske uprave II. No.: 4385/1. 413 Razpust društva. Društvo »Društvo profesionistov državnih železnic kraljevine SHS v Ljubljani« je razpuščeno, ker že več let ne deluje niti nima članov in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 9. februarja 1931. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Star6, s. r. * I. No. 1993/1. 421 Razpis Na podlagi § 31. zakona o banski upravi ee razpisujeta dve mesti banovinskih in-ženjerjev pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, in sicer: eno mesto tnženjerja arhitekta v 9. skupini I. kat. ter eno mesto pogodbenega gradbenega inženjerja. Prosilci za prvo kakor tudi za drugo mesto morajo svojim, s kolkom za Din 5’— opremljeni in prošnjam priložiti vse v členu 12. uradniškega zakona označene dokumente ter prošnje vložiti najkesneje do 10. marca 1931 pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 14. februarja 1931. I- No. 1675/1. 423 Razpis. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje na deškem vzgajal išču v Pono-vičah službeno mesto mizarskega mojstra-zvaničnika. Prosilci za to mesto morajo poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za vstop v državno službo, dokazati, da so izučeni mizarske obrti in da so položili mojstrski izpit. Prošnje, opremljene po določilih čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih ter kolkovane s kolkom za 6-— dinarjev, je predložiti najkesneje do 15. marca 1931. kraljevski banski opravi v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 12. februarja 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Cw Ila 5. 6. 7. 8/31—1. 414 Oklic, Tožnica posojilnica v Črnomlju je vložila proti tožencu Štajer Josipu, sedaj neznanega bivališča v Kanadi, pod opr. št. Cw Ha 5 6., 7., 8/31 menične tožbe radi 990 Din, 2^80 Din, 6120 Din in 6120 Din s pr. Ker je bivališče štajer Jožeta neznano, s« mu postavlja Štajer Marija, pos. žena v Prepričan sem, da bomo v kratkem Imeli Jugoslovani toliko kvalitetnih del, da jih bo možno eksportiratl tudi v druge evropske centre. Ako se ne motim, »e bomo zasidrali v najbližji bodočnosti tudi v Varšavi In v Berlinu. In nazadnje tudi doma, pa ne samo ml, ki živimo doma, ampak tudi Miloševič in Mandič, katerih dela bi zelo rad slišal na kakem sinfoničnem koncertu. Slavko Osterc. Naše revije Ljubljanski Zvon je s svojo prvo letošnjo številko izšel ves prenovljen v obliki, v obsegu pa se je od lani povečal za eno celo tiskovno polo, tako da je to zdaj naša največja in najee-nejša književno-kulturna revija. Prva številka prinaša predvsem dva zanimiva eseja: Juš K o-z a k, Prehodna doba in dr. Ferdo Kozak, 0 sodobnem človeku in njega potih (znano predavanje Slavističnega kluba); oba eseja sta izraz živega napora, zajeti vse aktualne in akutne probleme našega časa — in ta čas je v resnici čas prehoda od starega, ki še ni do konca odumrlo, v novo, ki še ni rojeno do dna; obenem pa sta dokaz, kako blizu so nekateri iz našega starejšega literarnega kroga stremljenjem mladih. Pero Pajk je napisal globoko dojet esej o Prešernu, Milan Vidmar beleži zanimive opise iz New Yorka. Pesmi in novelo so dali Ocvirk, Mrzel, Bartol in neizčrpna ostalina Srečka Kosovela, roman (In solnce je obstalo) piše Bevk. V Obzorniku se Boris Furlan bori za jasnost pojmov zoper znani članek Fr. Vodnika Pot v tempelj. Med književnimi poročili so: Oz val -d o v o o Keleminovih Baikah in pripovedkah slovenskega ljudstva, Vidmarjevo o Pregljevi Umreti nočejo, B u d a 1 o v o o Tumovem Pomenu in razvoju alpinizma. Na koncu sledijo razni drobni pregledi. (Zvon, Šelenbur-gova 3, Ljubljana.) Desincu št. 8 za skrbnico, ki ga bo zastopal. na njegovo nevarnost in stroške, do-k’ i- se ali osebno ne zglasi ali pa imenuje po' ’' aščenca. Okrožno sodišču ▼ Novem mestu odd. Ila, dne 6. februarja 1931. * T 3/31—3. 382 Amortizacija. Na prošnjo Trohe Franceta, posestnika iz Borovnice št. 50, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelja pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev počenši z objavo tega razglasa svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Kmetske posojilnice vrhniške okolice, štev. 9670 z vlogo 13.108 Din na ime Troha Franc. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 2. februarja 1931. $ T 47/30-3 411 Amortizacija. Na prošnjo Pečnika Jožefa, posestnika v P avljah 16, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poziva, da uveljavi v teku šestih metccev od razglasitve svoje pravice, si-ct bi se po poteku tega roka proglasilo, d s* vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice št. 37.340 z vlogo Din 15.400-— glaseča se na ime Sever Jože in vinkulinana na geslo »Gorica«. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. februarja 1931. E 2958/30—10. 884 Dražbeni oklic in poziv k napovedi. Na predlog zahtevajoče stranke Gmaj-ner Roze, posestnice v Vojniku okolica, bo dne 2 4. marca 1931, ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba polovice sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Vojnik, vi. št. 87, hiša z gospodarskimi poslopji, cenilna vrednost 4800 Din, zemljišča 8707 dinarjev; zemlj. knjiga St. Tomaž, vi. št. 57, zemljišča, cenilna vrednost 6179 Din, pritikline 729 Din, skupaj 20.415-80 Din; najmanjši ponudek 6500 Din. Od tega posestva se odštejejo prevžitne in stanovanjske pravice Kresnik Neže cenjena na 5000 dinarjev. Cenilna vrednost celega posestva 15415 dinarjev 80 para. Cenilna vrednost polovice posestva 7707 Din 90 p. K nepremičnini zemljiška knjiga Vojnik, vi. št. 87, spadajo sledeče pritikline: 1 sadna preša, razno gospodarsko orodje in poljsko orodje v cenilni vrednosti 729 dinarjev. Vadij znaša 800 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 3. februarja 1931. ženski svet, vsebina 2. Številke: Marija Kmetova (J. Ribičič), Gospa Marina (Anka Nikoličev«), Pismo ženi iz ječe, pesem (Tone Seliškar), V nočnem miru, pesem (Ksaver Meško), Ko se selijo ptice... (Lea Faturjeva), Nafii domovi, pesem (Muropoljska), 2enska odličnost (N. K.), Aforizmi o ženi (dr. B. Škerlj), Med našimi učiteljicami (Vida P.), Sama (Andreja Vera), O, koliko noči... pesem (Miran Jarc), Zena za izseljenke (Vida P.), Organizacija gospodinjskih pomočnic (Franja Petričeva), Mladinski počitniški dom kraljice Marije na Pohorju (Ivanka Lipoldova), — Izvestja: Po ženskem svetu. — Vzgoja. — Higijena (dr. E. Jenko-Groyerjeva, dr. Josip Tavčar). — Kuhinja. — Deška ročna dela (A. Novak). — Knjiga (Andreja Vera, Vida P.). — Vabilo. — Modna priloga. Krojna pola in Ročna dela. — (Ženski svet, Tavčarjeva ul. 12, Ljubljana.) Svoboda prinaša v svoji februarski številki med drugim Pantelejeva novelo Ura (s slikami), Klopčičevo pesem Otrok govori 0 fabrild, delavca Toneta Čufarja pesem iz jeseniške fabrike in zanimiv članek Cv. Kristana Šolstvo in ljudska izobrazba na novem Dunaju. — (Svoboda, palača Delavske zbornice, Ljubljana.) Planinski vestnik, februarska številka, prinaša med drugim: dr. J. C. O b 1 a k , V okrilju Visoke Tatre; M. Potočnik, Varijanta v Triglavski steni; dr. J. Sašelj, Imenoslovje Koroških Karavank. — (Planinski vestnik, Slov. planinsko društvo v Ljubljani.) Zdravje prinaša v prvi letošnji številki mimo raznih člankov in člančičev o higijeni pozimi, o vitaminih in raznega drugega zdrav-stveno-prosvetnega drobiža tudi članka Obolenja in umrljivost v bodočnosti (dr. B. Pirc) in Nekaj o tobaku (ing. Fr. Gerl). Revijo stalno ilustrira slikar-grafik Justin. — (Zdravje, Hi-gijenski zavod, Ljubljana.) E 2889/30—10. 385 Dražbeni oklic in poziv k napovedi. Na predlog zahtevajoče stranke: Savinjske posojilnice v Žalcu, r. z. z n. z., bo dne 17. marca 1931. ob desetih pri tem sodišču v sobi štev. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev, dražba sledečih nepremičnin: I. skupina: Zemljiška knjiga Gotovlje, vi. št. 100, hiša z gospodarskimi poslopji, cenilna vrednost 66.500 Din, zemljišča 173.690 Din, pritikline 2600 Din, skupaj 242.790 Din; najmanjši ponudek 161.860 Din. Vadij 24.279 Din. II. skupina: Zemljiška knjiga Gotovlje, vi. št. 100, zemljiške pare. št. 1432, 1433 in 1434 ležeče v kat. občini Žalec, cenilna vrednost 20.096; najmanjši ponudek 13.398 Din. Vadij 2.009-60 Din. III. skupina: Zemljiška knjiga Gotovlje, vi. št. 100, vinska klet, zemljišča, gozdovi ležeči v kat. občini Zalogam, cenilna vrednost 34.309-40 Din, pritikline 435 Din, skupaj 34.744-40 Din; najmanjši ponudek 23.163 dinarjev. Vadij 3474-44 Din. IV. skupina: Zemljiška knjiga Gotovlje, vi. št. 100, gozdna parcela št. 1471 v kat. občini Ponikva, cenilna vrednost 849-75 Dim, najmanjši ponudek 566-50 Din skupaj vse štiri skupine 298.48015 Din, najmanjši ponudek za vse štiri skupine 198.987-50 Din. Vadij 84-97 Din. K nepremičnini zemlj. knj. Gotovlje I. sjtupina spadajo sledeče pritikline: 1 plug, 1 brana in 1200 hmelovk v cenilni vrednosti 2600 Din. K III. skupini te nepremičnine spadajo: 1 stiskalnica, 3 sodi, (ca. 500 1), 1 kad^ 3 motike in 1 lakonca v cenilni vrednosti 435 Din. Vadij za celo nepremičnino — vse 4 skupine znaša 29.848 Din> Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 24. januarja 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev U. No. 60/2. Razglas. ' Sresko sodišče v Gornjem gradu je e pravo-možno sodbo z dne 22. decembra 1930., Opr. št. Kps 120/30—11, prepovedalo zahajati Petrin Gregorju, Slletoemu delavcu iz Lak, šitev. 29, občina Mozinje okolica, v gostilne za dobo d veli let. Prepoved poteče dno 31. decembra 1932. Sresko načelstvo v Gornjem gradu, dne 10. februarja 1931. •j; D. No 98/1—1931. 422-3-1 Razglas o licitaciji Okrajni cestni odbor Maribor razpisuje na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu ter vseh njegovih dopolnitev in izprememb s skrajšanim rokom 15 dni I. javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih del zgradbe ceste Sv. Peter—Ložane, km 2-648 do km 5-727 (III. del). Zvonček je svojo 0. številko posvetil pustnemu veselju. Napolnili so ga s pesmimi, črticami, risbami in i vsem Šubic, Bajda, Trček, Krylov — Matelič, Tolstoj — Vidmar, Tone Brcek, Podrekar, dr. Debeljak, Franka Lavren-čičeva itd. — (Zvonček, Frančiškanska ul. 6. Ljubljana.) Književna nagrada. Kakor znano, je Mladinska Matica v Ljubljani, ki za neznatno naročnino izdaja vsako leto svojo serijo knjig in pa mesečnik »Naš rod«, pred meseci razpisala nagrado za najboljšo mladinsko pesem. Žirija je nagrado podelila mlademu pesniku Miletu Klopčiču za pesem »Moj oče«, ki ji je snov vzeta iz življenja rudarjev. Slovenske zadeve v Savremeniku. Zagrebški literarni tednik »Savremenik« je v zadnjih dveh številkah prinesel Antona Ocvirka članek o Finžgarjevem jubileju z Justino-v i m lesorezom in pa prevod Mrzelove »Pravljice o tem, kako se je mesec uprl Bogu«. gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJUBLJANI Drama Začetek ob 20. url zvečer. Četrtek, 19. februarja: »Divji lovec«. Red C. Opera Četrtek, 19. februarja: »Hasanaginioa«. Red E. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Četrtek, 19. februarja ob 20. uri: »Karl in Ana« ab A. Premijera Petek, 20. februarja: Zaprto. Licitacija se bo vršila v uradnih prostorih Okrajnega cestnega odbora v Mariboru, Koroška cesta štev. 26/11, v torek, dne 3. marca 1931. ob enajstih dopoldne. Načrt, proračun, splošni in posebni pogoji so reflektantom na vpogled med uradnimi urami pri Okrajnem cestnem odboru Maribor, Koroška cesta štev. 26/11. Ponudbo je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene uradnega proračuna, ki znaša Din 1,441.128-25. Z Din 100-— kolkovane ponudbe je treba predložiti določenega dne med 10. in 11. uro v roke predsednika licitacijske komisije Ln sicer v zapečateni kuverti z zunanjo oznako: »Ponudba za zgradbo ceste Sv. Pet er—Ložane, III. del, ponudnika 1.1.« Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale. Ponudniki morajo v ponudbi izrečno navesti, da so jim znani splošni in posebni pogoji in da pristajajo na nje brezpogojno. Kavčija, ki znaša Din 144.113 — za jugoslovanske, odnosno Din 288.226-— za inozemske državljane, se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure in sicer bodisi v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih ali v garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu čl. 24. Pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka B, »Pogodbe in nabave« pri Davčni upravi v Mariboru. Vsak ponudnik se mora izkazati s potrdilom Davčne uprave v Mariboru o položeni kavciji, s potrdilom ministrstva za zgradbe, da se sme udeleževati javnih licitacij, in s potrdilom, opremljenim s kolkom za Din 20-—, da je plačal davke do vštetega tekočega četrtletja, pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega pooblastila, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Okrajni cestni odbor Maribor si pridržuje pravico, oddali razpisano delo ne glede na višino ponudenih vsot, kakor tudi odkloniti vse ponudbe brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji. Okrajni cestni odbor Maribor, dne 15. februarja 1931. Razne objave 379—3—3 Objava. Izgubil sem uradno legitimacijo, Izdano od bivšega Oblastnega inšpektorata finančne kontrole v Ljubljani dne 12. marca 1923, štev. 419, legitimacijo za nošenje orožja, izdano od sreske uprave fin. kontrole v Murski Soboti dne 11. decembra 1928, štev. 3081, in legitimacijo za vožnjo po že-ležnici s 50% popustom, izdano od Direkcije državnih železnic v Ljubljani dne 1. januarja 1930, štev. 184330. Proglašam jih za neveljavne. Gederovci, dne 9. februarja 1931. Ko« Alojzij, s. r., preglednik fin. kontrole * 352-3—? Objava. Izgubil eem vojničko ispravo, izdano od Komande Ljubljanskega vojnega okruga Pov. br. 3425/11 z dne 21. aprila 1925 ne ime Hočevar Stefan iz Mengša. Proglašam jo za neveljavno. HočeTar Štefan, s. r. Službene objave Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar MihAlek.- Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. — Vsi s Ljubljani. €>. iH. fiemarque ; Pet nazaj Roman (Copyright by M, Fcature Syndicule. 1’unntis, liuii v izvlečku, prepovedan.) Od SchrSderjevega gornjega telesa se ni moglo nič spoznati. Kot kambala je bilo ploščasto. Obraz je bil obdelan kot deska v kateri je črna, kriva luknja z vencem zob pomenjala usta. Molče ga je Breyer zopet pokril. »Ali on ve?« je vprašal in pogledal tja, kjer je delal Kosole. Albert je odmajal z glavo. Schroder je bil Kosolov prijatelj. Tega mi sicer nismo mogli razumeti, ker je bil nežen in betežen kot otrok — veliko nasprotje Ferdinanda. Ferdinand ga je čuval, kot čuva mati otroka. Za nami je nekdo sopihal. Seeling je prišel ter stal z izbuljenimi očmi. »Kaj takega še nisem videl nikdar,« je jecljal, »kako se Je moglo to zgoditi?« Nihče mu ni odgovoril. Schrtfder bi moral oditi pred osmimi dnevi na dopust, Seelig mu je pa to preprečil, ker ga ni mogel trpeti. Zdaj je bil Schroder mrtev. Odšli smo, ker v tistem trenutku nismo mogli gledati narednika. Ludvik je zlezel zopet pod svoje plašče. Samo Albert je ostal. Seelig je strmel na mrtveca, katerega je obseval mesec, ki se je prikazal izza oblakov. Sklonjen z debelim gornjim telesom, je stal tam in gledal upadle obraze mrtvecev, na katerih je oledenel nepojmljiv izraz grozote v tako tihoto, da je skoraj kričala. Albert ga je hladno vprašal: »Ali boste molili zdaj, ali pozneje?« Narednik si je obrisal čelo in zamrmral: »Ne morem.« Zagrabila ga je grozota. Vsi smo to poznali; po cele tedne nismo včasih ničesar občutili, naenkrat, povsem nepričakovano, pa je zagrabilo in pobilo človeka. Ves zelen v obrazu se je odmajal narednik v rov. »Ta je gotovo mislil, da se tukaj obmetavamo z bonboni,« je dejal Tjaden suhoparno. Začelo je močneje deževati, postali smo nestrpni. Končno smo naprosili Ludvika Breyerja, da je zmolil par očenašev. Potem smo začeli podavati mrtvece v grob. Weil je pomagal poprijemati. Opazil sem, kako se je tresel. Skoraj neslišno je šepetal: »Maščevali vas bodemo.« Vedno je to ponavljal; jaz sem ga začudeno pogledoval. »Kaj ti je vendar?« sem ga vprašal. »To vendar niso prvi. Za mnoge se boš moral maščevati.« Umolknil je. Ko smo položili prve vrste v grob, sta pripeljala Valentin in Jupp pokrit voziček. »Ta je še živ,« je dejal Jupp in odkril voziček. Kosole je pogledal v voz in dejal: »Pa ne bo dolgo; lahko počakamo nanj.« Mož na vozičku je sunkoma hropel. Okrog upadlega obraza je imel povezano črno nogavico. Kadar je zahropel, je stekel tok krvi po obrazu. »Ali naj ga odnesemo?« je vprašal Jupp. »Potem bo takoj umrl,« je dejal Albert in pokazal na kri. Položili smo ga ob stran. Maks Weil je ostal pri njem. Mi smo nadaljevali z delom. Zdaj mi je Valentin pomagal poprijemati. Položila sva Glaserja v grob. »Človek, žena, žena —« je mrmral Valentin. »Pozor, zdaj pride SchrOder na vrsto,« je zaklical Jupp. »Drži gobec,« je zasikal Broger. Kosole je držal mrtvo truplo v rokah in vprašal, ker prej ni razumel Juppa, »kdo?« »Schriider,« je ponovil Jupp, misleč da Ferdinand že ve o tem. »Ne čenčaj, ti kravja glava, ta je vendar ujet,« je zakričal Kosole divje. »Bo že tako, Ferdinand,« je dejal Albert Trosske ki je stal poleg njega. ' Nam je zastala sapa. Kosole je brez besedi dvignil mrtveca iz groba in prišel tudi sam ven. Potem je z žepno svetiljko posvetil na mrtvo truplo. Cisto nizko se je sklonil nad ostanke obraza in nekaj iskal. »Hvala Bogu, da narednika ni več tu,« je šepetal Karel. Vstoličenje škofa dr. Groeber-ja v Meissenu Zakaj |e vreme na kmetih drugačno kakor \ mestih? Vremenoslovcem se je v najnovejšem času posrečilo, da so pojasnili doslej nerazumljiv pojav, zakaj je vreme na deželi navadno drugačno kakor v mestih. Izkušnje so namreč dokazovale, da se vremenske napovedi niso nikdar vjemale z dejanskim stanjem na kmetih in v mestih: ali je vremenska izprememba nastopila na deželi prej ali pa v mestu. Zato so smatrali ali eni ali drugi vremenske napovedi za nezanesljive. Zaradi netočnih vremenskih napovedi so se najprej pritožili kmetje in so prosili za več natančnosti, kajti kmetje so od vremena najbolj odvisni. Vremenoslovcem so se zdele pritožbe čudne in neopravičene, češ da so vendar sestavljene na podlagi popolnoma zanesljivih poročil od vseh strani; ugotovili pa so tudi, da se napovedi res ne vjemajo vedno z dejanskim stanjem. Odkod to in zakaj to? Stvar so pojasnili na zelo enostaven način. Na svetu izhaja namreč cela vrsta časopisov, zlasti na deželi, ki so si vsi enaki, samo naslov se spreminja. Take časopise tiskajo v velemestih in jih razpošiljajo v razne kraje z »domačini« naslovom. Bralci takih listov pa hočejo imeti tudi svoje »vreme«; ker pa ti listi navadno ne izhajajo vsak dan, mora biti »vre- me« seveda napačno in.se z dejanskim stanjem redko vjema. Zgodi se pa včasih tudi, da pri malih časopisih »vreme« kar v uredništvih delajo; če zadenejo, je prav, če pa ne, pa tudi ni nesreče. Milijonar — čudak Nedavno je umrl v Nizzi 83-letni angleški milijonar John Drinan. Možu je spodrsnilo na stopnjicah, da je padel in se ubil. Čeprav pa sb vsi vedeli, da je mož silno bogat, vendar niso našli po smrti pri njem nobenega premoženja in sedaj se trudita angleška in francoska policija, da najdeta denar. John Drinan je bil vse svoje življenje velik čudak in nihče ni vedel o njem nič natančnega povedati. Tako tudi nihče ni vedel, odkod je njegovo premoženje, ker on sam tega tudi ni nikomur pripovedoval. Na francoski rivieri je živel že nad 80 let. Včasih je za par dni odpotoval, potem pa se je zopet vrnil; kam pa je hodil, ni vedel nihče. Ljudi je črtil in ni maral občevati z nikomur; bržkone se je ljudi bal, da ga oropajo. Javno se je pokazal le v velikih gručah ljudi, kakor se zbero pri raznih športnih prireditvah. On sam je bil namreč silno vnet za tenis. Kljub svojemu velikemu bogastvu je bil pa zelo skop. »Glejte«, je rekel včasih, »jaz ne rabim na leto več kakor 300 funtov, to je pa silno mnogo!« Vse njegovo mišljenje je šlo za tem, kako bi zmanjšal stroške za svoje zabave. Ce je n. pr. šel na kakšno športno tekmo, je vedno obhodil ves prostor, če je kje kakšna luknjica, skozi katero bi lahko zastonj gledal, in Sele potem, če take zastonjkarske priložnosti ni našel, je kupil vstopnico. Danes pa je čudaški in skopi milijonar mrtev in nihče ne ve, kje je njegov denar. Maršal, konj in kipar V Angliji se že precej časa bije hud boj za spomenik maršala Haig-a, ki je bil v svetovni vojni nekaj časa vrhovni poveljnik angleške armade. Maršal je umrl 1. 1928., kmalu po njegovi smrti pa je državna uprava naročila pri kiparju Hardimanu kip maršala na konju. To naročilo pa ni prineslo doslej kiparju j-sebne sreče in posebnega veselja. Komaj je predložil svoj prvi osnutek za spomenik, se je že vnel boj, ker so bili nekateri ljudje og'"xe-nl nad tem, da jezdec na konju ni bil prav nič podoben pokojnemu maršalu, konj pa je nestvor, kakršnega pokojni maršal nikdar ni jezdil. Maršal Haig je jezdil namreč vedno le vitke konje. Zato je »javno mnenje« reklo, da se tak spomenik ne sme postaviti. Kipar j., sicer ■ ~W’al, da tu ne gre toliko za sličnost potez v obrazu, ampak za to, da pride do veljave in izraza bistvo junaštva; on je ustvaril pač prispodobo (alegorijo), ki ima nekaj niarr»lo-vih pote", ne pa portreta. Bilo pa je vse za- li i; celo državna uprava je namignila kiparju, naj napravi rajši — portret maršala in njegovega kor-'. Na vsestranski pritisk je Hardiman napravil nov osnutek. Novi osnutek pa je naletel na še vef.ji odpor kakor prvi in »javno mnenje« je r<%lo, da je prvi osnutek mnogo boljši kakor drugi. »Javno mnenje« je podpiraja tudi maršalova vdova, ki je trdila, da svojega moža na konju sploh ne more spoznati. V prepir pa se je vmešal tudi tajnik pokojnega maršala Bo-rasbon, ki je na kratko izjavil: »Ko sem -idel prvi '••nutek, sem bil prepričan, da se kaj slabšega in gršega sploh ne da narediti. Pa s i se strašno zmotil. Prvi spomenik je izgledal, kakor da bi bili maršala in njegovega konja celo leto s silo pitali, drugi spomenik pa je tak, kakor da sta maršal in njegov konj celo leto stradala.« Proti >ema osnutkoma je končno nastopil še au ral Zellicoe imenu »zveze bojevnikov«, ki se je čutila razžaljeno. Admiralu tudi ni-fonna na osnutk' ni bila všeč, češ, -*a nima toliko _,.:mbov kolikor je predpisanih. In dalje: Ali je že kedaj videl kdo sedeti angleškega maršala na konju gologlavega? Stvar je prišla na razgovor tudi v parlamentu in kipar, ki mora bi ' res zelo dober in potrpežljiv človek, se je odločil, da napravi še tretji osnutek. Kiparju pomagajo sedaj trije generali, da ' o uniforma izdelana po vseh predpisih, neki minister ; je ,ubil v imenu kiparjevem, da bo kip natanko podoben rajnkemu maršalu. Dvignjena nemška ladja >Von der Tann« Nemci so leta 1919. potopili sami vse nemšike vojne ladje, ki so bile internirane v angleškem pristanišču Scapa-Flo\v. Eno od teh ladij in sicer križarko »Von der Tann« so sedaj dvignili. Dvignjeno ladjo bodo razdrli in porabile dele bodo porabili drugod. Z mednarodne razstave v Berlinu Zanimiva novost: mali voz na treh kolesih. — Voz je po svoji opremi zunaj in znotraj podoben velikemu vozu, je pa zelo poceni. Goni ga motor 5 in pol konjskih sil. Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«! 50 letnica nemškega pisatelja Waldemarja Ronscls-a Najbolj znano delo tega pisatelja je knjiga »Dle Biene Maja umi iltre Abenteuer« (»Čebelica Maja in nje.ne prigode«). Beli zobje Znano je, da imajo prebivalci Azije in Afrike, ki so mohamedanske vere. večinoma krasne, bele zobe. Ta pojav pa je posledica nekega njihovega verskega predpisa. Mohamedanska vera namreč nalaga svojim vernikom, da si morajo snažiti svoje zobe z >misvakom«. »Misvak« je les, ki je popolnoma brez okusa,- raste pa v puščavi, posebno pa v Arabiji, kjer mu pravijo »erak«. Kadar je ta les suh ali vsaj pol suh, dobi ščetinasta vlakna in takrat ga rabijo tako kakor rabimo mi ščetke za zobe. Vlakna, ki so v le8U, so trpka in raz-kužujejo usta in zobe, ob enem pa poživljajo meso ob zobeh. Zato pa se v Arabiji ne more udomačiti nobena naša »pasta« ali »krema« za zobe. Les je zelo poceni, prodajajo ga pa »atardosi«. To so prodajalci dišav v Arabiji. Kmetje pa si nabirajo »misvak« sami. Tudi zobotrebce imajo — zobotrebci so suha cvetlična stebla, S temi sredstvi si vsi čistijo usta in zobe, reveži in bogatini. Vera nalaga mohamedancem tudi to, da se morajo večkrat na dan umivati. Tudi po vsaki jedi si morajo izprati usta in očistiti zobe, in sicer z milom; kjer pa ni mila, tam jim dobro služi tudi zemlja. Usta si izpirajo tako, kakor da grgrajo. Kakor si danes Evropejca že ne moremo misliti brez cigarete, tako nosi tudi vsak mohatne-danec svoj »misvak« s seboj. In ker je čiščenje zob verski obred in predpis, zato si zobe čistijo povsod; tudi v najboljši družbi, ne da bi se komu zamerili. Lepi zobje veljajo namreč pri njih kot merilo notranje kulture. Zobne čistiti se uče že otroci. Otroci grizejo lahko vse, samo orehov ne smejo grizli, ko menjajo zobe. Takrat groze otrokom: »Ce ne boš sedaj varoval zob, ti bodo zrastli oslovski zobje!« Mladi možje pa rabijo svoje zobe, kakor orodje za vse.