Štev. 238. V Ljubljani, v sredo, dne 17. oktobra 1906. Leto XXXIII. Velja po poŠti: za eelo leto naprej K 26*— za pol leta „ „ 13"— za fetrt leta „ „ 6'50 i n en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: sa celo Icio naprej K 20' — la pol leta „ „ 10'— za ietrt leta „ „ 51— ca en mesec „ „ l'70 li pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. inscrati: Encstop. petilvrsla (72 ir.m)s za enkrat .... 15 h za dvakrat .... II „ za trikrat . .. 0 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzeniši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. CJredniŠtVO je v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod tez --dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. list za slovenski narod (Jpravništvo ie '■> Kopitarjevih ulicah štev. 2. — —i- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. CJpravnlškega telefona Štev. 188. Geslerjev klotak. P u n a j, 16. oktobra. Princ Hohenlohe si je bil kot ministrski predsednik komaj ogledal svoj urad, a je nasledniku zapustil na mizi jako nevarno obveznost kot dedščino. Predlagal je namreč dne 25. maja t. 1. v odseku za vol. preosnovo naslednje besedilo §41. vladnega načrta. »Izpremembe paragrafov 1, 4, ,5, 33 do 36 iu 41 tega zakona in v dodatku navedenih vol. okrajev more se izvršii !e tedaj, ako je v zbornici navzočih najmanj polovica poslancev in najmanj dve tretjini navzočih skleneta izpremembo.« Ta svoj predlog je kratko utemeljil z besedami : »Predlog ima namen, da se trajno zavarujejo mirne razmere.« Torej: »Ouieta non movere!« Ali pa je mogoče trajen mir v veliki družini avstrijskih narodov, ki imajo še žilavo moč življenja, razvoja in napredka? Ali je mogoče zdrav narod privezati na Prokrustovo posteljo, da se ne gane? Izkušnje kažejo, da je to nemogoče. Kakor junak raztrga čvrst narod okove in razrahlja tudi postelio, ko pride pravi trenotek. V dobi svobodne selitve je nemogoče z lesami zapirati ljudstvu prosti vhod z dežele v mesto, iz okra.ia v okraj. Nemci pa hočejo s kitajskim zidom zagraditi svojo »narodno posest« ter na ograjah svojih okrajev razobesiti napise: »Vhod je tujcem prepovedan!« In to prepoved v varstvo vol. okrajev naj sklene državni zbor v S 41. vol. reda. Kakor pa jc zob časa razjedel močni kitajski zid in vremenske nezgode uničijo tudi kamenite ograje, tem manj more dvetretjinska večina ustaviti naravni razvoj narodnostnega gibanja v Avstriji. Novi vol. led postavi parlament na temelj socialne pravičnosti navzlic vsem krivicam, ki so ravno v porazdelitvi vol. okrajev v nekaterih deže-iah. In z novimi močmi pride novo življenje v parlament, ki bo imel brezdvomno več smisla ne le za socialno, ampak tudi za narodno rav-nopravnost. S časoma sc bodo morali tudi Nemci sprijazniti z mislijo, da je in mora biti v Avstriji dovolj prostora za vse narode. S tem hočemo le reči, da Nemci s svojega stališča pripisujejo dvetretjinski večini večjo važnost, nego jo ima v resnici. Ze sedaj so v zbornici sami za-se v manjšini, in v bodoče dobe Slovani dva glasova večine na sproti združenim Nemcem, Italijanom in Romunom. Nikjer pa ni zapisano, da bi Italijani in Romuni dosledno glasovali z Nemci. Nasprotno. Doslej smo Rumune mogli vedno prištevati slovanski desnici. Zato je dvetret-jinska večina Gesslerjev klobuk, ki so ga razobesili Nemci, da bi se pred njim odkrivali Slovani. Narodna čast iu samozavest zahtevata odpor proti dvetretjinski večini. »Slovanska Zveza« je sklenila že pred tedni, da se njeni zastopniki v odseku za vol. preosnovo, odločno upro nemški zahtevi. Dvetretjinska večina je sedaj predmet pogajanj. Kakor že znano, je vlada sama strankam predložila kompromisni predlog, ki pa so ga odklonili Nemci in Cehi. Poljaki posredujejo, naj sc dvetretjinska večina dovoli Ic za tri ali štiri vol. dobe. Tudi temu predlogu se upirajo Nemci, v češkem klubu pa so mnenja razdvojena. Ker sc kompromis ni posrečil, je bila danes seja vol. odseka odpovedana. Gotovo pa jutri možje ne bodo mo-drejši in v odseku pa bode odločila slučajna večina. DRŽAVNI ZBOR. — MINISTER POHVALIL DALMATINSKE POMORŠČAKE. — LEKARNIŠKI ZAKON. — ZBOLJŠANJE POLOŽAJA POŠTNIH URADNIKOV. V seji 16. t. ni. je predložil trgovinski minister načrt vladne pogodbe z Lloydom. nato so ministri odgovarjali na interpelacije. Domobranski minister Schonaich je adgovo-ril poslancu Biankiniju, ki se je pritožil zoper neki članek o mornarici v »Zeit«. Minister je pri tem pohvalil dalmatinsko moštvo na naših vojnih ladjah, na katerega se naši častniki trdno zanesejo, moštvo, ki jc tako izurjeno, da o tem ve celo inozemstvo. Nato je sledila dolga debata o novem lekarniškem zakonu, ki je bil sprejet z malimi izpremembami tako kakor jo je predložil odsek. Posl. Wa-stian je bil za to, da se doba poslovanja, ki je potrebna, da se dobi koncesija za novo lekarno. od 15 let skrči na 10, obveljal pa jc zgolj dostavek Buchmiillerjev, da naj se ne dovolijo koncesije za novo lekarno, kjer bi s tem oškodovan bil zdravnik, ki ima domačo lekarno. Sploh je več govornikov proti predlogi navajalo to, da sc prav nič ne ozira na potrebe kmečkega ljudstva in zdravnikov po deželi. Po sprejeti predlogi so stavili Boheim in tovariši nujni predlog glede izboljšanja položaja poštnih uradnikov, naglašajoč, da je zbornica vedno povdarjala potrebo take reforme, da pa vlada to z vso silo zavlačuje. Tozadevni izboljševalni načrt vlade ni vspre-jemljiv in utegne se zgoditi, da bodo poštni uradniki proti temu protestirali s pasivno rezistenco. Ker .ie nato trgovinski minister napovedal daljši govor, se razprava o tem predmetu ui končala in se državni zbor z istim dnevnim redom snide v petek ob 11. uri dopoldne. Rusinski poslanec Javor-ski je vložil 189 strani dolgo interpelacijo o u p r a v n i h nepravilnostih uprave na Gali-škem. Narodnogospodarski odsek je sprejel predlogo glede zakona o nafti. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. — STALIŠČE VLADE. Kakor poročamo že v uvodnem članku, se stranke glede dvetretjinske večine nikakor nc morejo sporazumeti. Nemci vztrajajo na stališču, da naj se zavarujejo volilna okrožja z dvetretjinsko večino vsaj za 30 let, po tem mora pa v zbornici skleniti 334 poslancev eventuelno izpremembo razdelitve okrožij, Cehi pa sprejmejo le tak kompromis, ki zavaruje sedanja okrožja le 12 do 18 let in se iz-prememba pozneje lahko izvrši v parlamentu z navadno večino. Poljaki se bodo zavzeli le za predlog, za katerega se bodo zedinili Cehi in Nemci. Ravnotako je stališče vlade. Vlada hoče, da naj se volilna reforma že do zasedanja delegacije sprejme v takem obsegu, da jo bo mogoče že decembra celotno rešiti. Vlada namerava potem sklicati parlament že januarja meseca, da se posvetuje o obrtni reformi, ki jo tedaj vrne parlamentu gosposka zbornica. Italijani se glede dvetretjinske večine še niso odločili na nobeno stran. Jako neljuba ie vladi namera čeških radikalcev in Vsenem-cev, obstruirati volilno reformo, ker so radi-kalci pod vodstvom Chocovim nameravali že 16. t. ni. v volilnem odseku, ki pa je bil od-goden. NOVI AVSTRIJSKI POSLANIK V CARIGRADU. Novi avstrijski poslanik marki Pallavi-cini je dospel v Carigrad. STALIŠČE GOLUCHOVSKEGA. — OGRSKA. Ogrski ministrski predsednik VVckerle sicer dementuje, da bi bil prišel na Dunaj kon-ferirat s cesarjem zaradi Goluchovskcga, toda temu dementiju seveda ni mogoče verjeti, ker jc to vprašanje postalo pereče. Cesar baje vstraja na stališču, da jc minister za zunanje zadeve odgovoren obema vladama in da zato nezaupnica ogrske delegacije zamore vplivati zgolj na ogrski ministrski kabinet. Torej bi moral odstopiti Wekerlc. »Pesti Hirlap« nadaljuje svojo vojsko proti Goluchovskemu. Očitajo mu, da sc jc vmešaval v notranje zadeve Ogrske ter ni znal poravnati spora s Srbijo. Wekerle trdi, da sc je s cesarjem do- menil le glede slavnosti ob prenosu Rakozcy-jevih pozemskih ostankov. V ogrskem državnem zboru so postavo o pospeševanju industrije na Ogrskem sprejeli. ITAL IJANSKA OBOROŽEVANJA. Vojni minister bo zahteval od parlamenta 250 milijonov lir. 145 težkih baterij se bo popolnoma obnovilo, 150 lahkih baterij dobi nove lafete. Topovi bodo imeli cevi, pri katerih je protiudarec pri strelu paraliziran pri cevi sami. Pri Kruppu je naročila italijanska \ lada za 8 milijonov materijala za topove. Vojni minister je dejal, da je vzhodna meja dobro zavarovana -in da so alpini najboljši vojaki na svetu. Mirovna sila vzhodnih stotnij bo pomnožena in tudi jakinski pristan bodo utrdili. Uvedli bodo radijotelegrafične aparate, zrakoplove, vojne avtomobile ter reorganizirali vojne mostove in pomnožili municijo. KOLONIJALNI ŠKANDAL V NEMČIJI. Proti majorju Fischerju, ki je rešen kazenskega postopanja, so uvedli postopanje častniškega častnega soda. V kolonialnem oddelku ministrstva marljivo poslujejo preiskovalni sodniki. Več prizadetih dostojanstvenikov je »na dopustu«. CLEMENCEAU JEVA POLITIKA. — FRANCOSKI PARLAMENT. Clemenceau je že zopet govoril iu sicer v Cogoliiiu. Clemenceau je dejal, da bo vlada postavo o ločitvi cerkve od države izvedla »pravično« in »svobodoljubno« in se izogibala meščanske vojske. Jaures in radikalci so za-raditega zelo nejevoljni z ministrom. — V francoskem parlamentu bo Rcveilland stavil predlog, naj se prepove totalizater, bojne igre s petelini in biki in kadenje opija po celem Parizu. RUSIJA. V Bialystoku so ustanovili društvo »Erras Nihodim«, ki bo podpiralo judovske izseljenike. Judovska zveza šteje 83.890 članov, med temi 25.000 Poljakov. V Lodzu štrajka 17.000 delavcev. — V Rostovu ob Donu so obsodili šest napadalcev na firmo Friedberg na smrt ter jih ustrelili. — V Varšavi je roparska četa napadla več detektivov in enega ustrelila. Vojaštvo, ki jc prihitelo na lice mesta, jc streljalo na množico iu več oseb ranilo. V baltiških provincijah sc množe ropi in umori. ZMANJŠANJE ANGLEŠKEGA SREDNJE-MORSKEGA BRODOVJA. Angleška admiraliteta je črtala 20 velikih ladij iz listine aktivne vojne mornarice ter jih uvrstila v rezervo. S tem znatno zmanjša število ladij srednjemorske eskadre, ker to dopuščajo prijateljske razmere med Angleško in Francosko. Nasprotno pa jc ojačila admiraliteta severno eskadro. LIK«. Čudna služba. Angleški spisal C. Doyle. (Dalje.) »Časa imamo sedaj več nego pol ure in motil nas ne bode nikdo«, dejal jc Holmes; »prosim Vas, gospod Pycroft, ponovite mojemu prijatelju svojo zanimivo dogodbo natančno tako, kot ste pripovedovali meni; morda razložite podrobnosti še natančneje. Tudi zame je važno, da vse zaporedoma še enkrat čujem. Bodisi da je ta slučaj posebnega pomena, ali ne, — nekaj nenavadnega ima vsekakor na sebi. Tebe, Watson, bo gotovo ravno tako zanimal kot je mene. — Začnite torej, gospod Pycroft! Odslej vas ne bom več prekinil.« Nekoliko v zadregi ozrl sc jc najin mladi spremljevalec name, potem pa je jel pripovedovati : »Najhujše pri celi stvari je, da so me imeli tako za norca. Seveda je mogoče, da sc še vsč poravna; pa tudi nc vem, kako naj bi bil drugače postopal. Ce bodem pa ob službo in ostal praznih rok, me bode pošteno grizlo in peklo, da sem mogel biti tak bedak. Poseb- nega daru za pripovedovanje nimam, gospod doktor; vendar pa me poslušajte, kaj sc mi je pripetilo: »Doslej sem bil v službi pri tvrdki »Coxon & Woodliouse«; letošnjo spomlad pa je tvrdka vsled nesrečne špekulacije z venezuelskim posojilom propadla in prišla na boben izgubivši vse premoženje. Takrat, ko je prišel polom, preteklo je pet let, odkar sem bil tam v službi. Stari Coxon mi jc dal izborno spričevalo; toda seveda — odpuščeni smo bili vsi — sedemindvajset pomočnikov. Potrkal in povpraševal sem tuintam, pa saj veste, vsi kar nas jc bilo odpuščenih, tičali smo v enakih zadregah in dolgo časa ni bilo mogoče dobiti službe. Pri svojem prejšnjem gospodarju sem imel tri funte plače na teden; prihranil sem si kakih 70 funtov, toda tega prihranka je bilo kmalu konec. Bil sem že tako v škripcih, da nisem vedel, kje bi dobil denar za papir in znamke, da bi pisal in pa odgovarjal na razne ponudbe. Podplate sem si že izbrusil vsled letanja po pisarnah, a bilo jc vse zaman; nikake službe nisem mogel dobiti. »Naposled vendar — po dolgem času — sem poizvedel, da se odda mesto pri tvrdki »Mavvson & VVilliams« v Iombardski ulici Gotovo si mislite, ta mestni okraj ni na posebno dobrem glasu, toda imenovana tvrdka je ena izmed najbogatejših v Londonu. Rečeno je bilo, naj se prosilci prijavijo Ic pismeno. Oglasil sem se - pismeno seveda tudi jaz, ne da bi imel le trohico upanja, da boni imel kaj uspeha. Kako sem se začudil, ko sem prejel takoj naslednji dan obvestilo, da sem sprejet ter naj sc prihodnji ponedeljek zglasim osebno ter nemudoma nastopim svojo službo, pod pogojem, da bo ugajala tudi moja osebnost z ozirom na vnanjost »Bog zna, kako je bilo mogoče, da sem bil izbran ravno jaz. Menda v takem slučaju, če je več prosilcev, gospodar vsprejme onega, čegar ponudba mu po naključju prva pride v roke. — Naj bo temu že tako ali tako, tokrat jc zadelo mene, in kdo jc bil srečnejši, nego jaz! Cel funt več plače na teden in razmeroma enako delo kot pri Coxonu. »Sedaj se začenja drugi del mojega dogodka in ob enem njegova posebnost: stanoval sem takrat ob cesti, ki pelje v Hampstead, v ulici Potcrs Terassc št. 17. Na večer tistega dneva, ko sem dobil službo, sedel sem v svoji sobi ter pušil. Bil sem jako vesel. Jelo se je že ntračiti, ko mi gospodinja pride povedat, da želi neki gospod z menoj govoriti. Prinesla mi je posetnico, na kateri je stalo ime: Artur Pinner, trgovski potnik. Nikdar šc nisem ou 1 tega imena; seveda nisem niti slutil, kaj hoče gospod od mene. Rekel sem, naj lc vstopi. Bil je mož srednje rasti, črnih las in enake polne brade ter orlovega nosu. Govoril je živahno in s povdarkom, na katerem se je poznalo, da noče gubiti časa. »Gospod Pycroft, če se ne motim?« »To sem jaz,« odgovoril sem ter mu ponudil stol. »Dosedaj v službi pri »Coxon & Wood-liouse ?« »Da.« »In sedai sprejet pri tvrdki Mavvson?« »Tudi res.« »Kar me je k vam privedlo, spoštovani gospod Pycroft, je dober glas o vaši trgovski nadarjenosti in spretnosti, o kateri sem slišal toliko hvalncga pripovedovati. Saj se še spominjate gospoda Parkerja, ki je bil poslovodja pri tvrdki Coxon? Ta vas ne more prehvaliti.« »Uincjc sc, da setn bil vesel te pohvale. Sicer sem bil vedno marljiv na svojem mestu, toda niti v sanjah si nisem nadejal, da bom med trgovci užival posebno hvalo.« »Ali imate dober spomin?« vpraševal je nadalje. »Upam vsaj,« odgovoril sem mu brez samohvale. »Ali ste zasledovali ves čas borzno stanje?« »Da, vsako jutro čitam borzna poročila.« »Res? To je dokaz prave trgovske nadarjenosti. Vi bodete lahko šc veliko dosegli. Dnevne nosilce. + Kmetska zveza je zborovala prošlo nedeljo na Robu pri Vel. Laščah. Zborovanje je bilo jako številno obiskano. Qosp. Pešec je govoril o občinskem redu. Poslanec Jaklič je razlagal pomen in nalogo »Knietske zveze«, ki se mora kot politično društvo boriti za koristi kmečkega stanu v javnosti. Kazal je na združene nasprotnike krščanskega našega ljudstva, ki so se nam prišli pokazat in predstavit ob katoliškem shodu. Taki ljudje ne bodo več vladali ljudstvu in mu dajali postav. Govornik je razpravljal o postavah v brambo kmečkim interesom, n. pr. glede carine na živino, o razporoki in o svobodni šoli. Dr. Lampe je govoril o svetovni organizaciji kmečkih nasprotnikov. To so špekulanti, ki določajo ceno kmečkim pridelkom tako, da je kmet prisiljen pod ceno prodajati, sam pa mora vse drago plačati. Pšenica brez cene — kruh pa majhen in drag, to je podoba današnjega gospodarstva. Agrarne stranke se morajo zato osnovati po vseh državah, da dobi poljedelec besedo pri postavodajalstvu. To nalogo si je postavila tudi »Kmetska zveza«, in zato naj ne bi bilo kmeta, ki jej ne bi pristopil. Sedaj je glavno delo naših društev boj, da se doseže enakopravnost ljudstva. Ko bo ta boj izvojevan z reformami volilnih redov za državni in deželni zbor, bodo pa ta naša društva morala sodelovati pri velikih izpre-membah, ki se bodo vršile. Prej ali slej se bo morala izvesti tudi volilna reforma za deželni zbor kranjski; naj se naši kmetje o pravem času združijo in organizirajo, da se začne potem redno in plodnosno delo v korist naši deželi. — Po shodu se je mnogo zborovavcev vpisalo v »Kmetsko zvezo«. X Osebne premembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so naslednji čč. gospodje: Alojzij Jerič, žup. upravitelj v Osilnici, kot kapelan v Radeče pri Zidanem mostu; Jakob Bajec, ekspozit v Orehku, kot žup. upravitelj v Osilnico; kapelan Anton Jerič od Sv. Duha, kot kurat na Ustje; kapelan Frančišek O r a n i č iz Trnovega na Notr. v Polje; kapelan Janez Hrovat iz Starega trga pri Poljanah v Trnovo na Notr.; kapelan Anton Zore ie imenovan za žup. upravitelja na Krki. + Vodovoda za Črni vrh in Predgriže. Z Dunaja se nam poroča: Poljedelsko ministrstvo je za vodovoda v Črni vrh in Predgriže nad Idrijo zagotovilo 40% državne podpore v skupnem znesku 49.000 kron s pogojem, da okr. glavarstvo logaško ugodno reši vodopravno vprašanje. + Železnica Trebnje-Mokronog. Iz Mokronoga se nam piše: Ta železnica je res otrok bolečin in skrbi. Kedaj bodo začeli? Vse spi! Najbolj žalostno pa je. da se popolnoma tuji ljudje vmešavajo v naše razmere in delajoč za svoj žep vporabljajo vsa sredstva, samo da oškodujejo okolico sebi pa koristijo. Tujci rabijo laži, da dosežejo svoj namen — naša dolina naj pa trpi! Apeliramo na naše poslance in jim rečemo, mi hočemo kolodvor v Mokronogu, ne pa na Bistrici. Bistrica in Mokronog, kak razloček! Ce nima Mokronog svoje postaje, naj ostane železnica kjer hoče! In napeli bomo vse strune, samo da mi zmagamo! Srednjeveška grofovska komanda nas bore malo briga! Mi hočemo kolo- — Dovolite, da se prepričam o vašem spominu, ter vam stavim nekaj vprašanj, na primer kako stoje razne akcije. — Vzemimo: Ayrshire?« »Stoinpet do stoinpet ter polovico.« »Novozelandske?« »Stoinštiri.« »Angleške srečke?« »Sedem do sedcminpol.« »Imenitno!« dejal je in plosknil z rokama. »Vse je res, kar sem čul o vas pripovedovati. Ej, mladi gospod, škoda bi bilo za vas, —< mnogo predobri ste, da bi postali pisar pri Mavvsonu.« Umevno je, da me je to spravilo nekoliko iz ravnotežja; bil sem osupel. »No, zdi se mi, da drugi ljudje niso imeli takega mnenja o meni, kot vi. Dosti težko mi je bilo dobiti novo službo, zato - hvalo Bogu, da jo imam!« »No, 110, mladi mož; lc nc tako ponižno,« je nadaljeval gospod Pinner. »Vi še niste prav v svojem tiru. Cujtc me! — To kar vam nudim jaz, jc v primeri z vašimi sposobnostmi jako malo, toda v primeri s ponudbo Ma\v-sona kot dan in noč. Premislite še enkrat. — Kdaj nastopite službo pri Mavvsonu?« »Prihodnji ponedeljek.« »Ha, ha, ha,« nasmejal se mi ie gospod Pinner. »Skoro bi stavil z vami, da ne poj-dete tja.« »Jaz — da ne bi vstopil pri Ma\vsonu v službo ?« dvor v Mokronogu ali pa sploh nobene železnice ne. Za to niti barantali ne bomo. Šmar-jeta, Skocijan, Bučka, Tržišče, Trebelno, vse bi hodilo sem na postajo. Vsak želi pri postaji ali gostilne ali prodajalne! Ali naj Mokro-najzarji pobašejo svoje hiše in preneso na Bistrico! Ne! V Mokronogu bodi postaja, to prosimo naše poslance. V našem imenu pa nc bo nihče posamezni nas zastopal, ne županstva, nc tržanov, ne posameznih vplivnih mož, najmanj pa tujec! Čujemo, da je neki tujec hodil okolu poslancev, kakor da bi bil pooblaščenec mokronoške občine. A tu smo vsi proti njegovim zahtevam. Železnica se mora graditi v javno korist, ne pa le v korist eni tuji družbi, ki išče lc svojega dobička. Dežela ne more podpirati te železnice, ako ne bo to res deželna lokalna železnica, ki bi povzdignila naše kraje. Tudi občine, ki hočejo prispevati k zgradbi, morajo priti do besede, in zato se obračamo do poslancev, da se kolodvori postavijo tako, da bodo v korist krajem, ki so jim namenjeni, ne pa v škodo! — Javno predavanje. V soboto zvečer, 20. t. m., bo v VVindischcrjevem salonu v Kandiji predaval g. pristav V. Rohrman o po-vzdigi mlekarstva v novomeški okolici. Pri-četek točno ob 8. uri zvečer. Višnjegorski združeni črevljarji nam pišejo, da so primorani vsled vedno višjih cen usnja, kakor tudi višjih plač svojim pomočnikom, cene svojih črevljarskih izdelkov povišati za 20 odstotkov. Zabodenega človeka našli pri Pre-straneku. O tem se nam poroča iz Slavine: V soboto popoldne okoli 4. ure so videii ljudje iz vasi Selcc hoditi nekega tujca, ki ie taval okoli hiš. V nedeljo jutro so dobili otroci, ki so pasli, ga ležati na travi v bližini vasi Selce, misleč, da spi. Popoldan so šli gledat in videli, da je zaklan. Nož je imel šc v trebuhu in ga je držal z desnico. Pri sebi ni imel ničesar. Nobenega denarja in tudi nobene listine. Kedo je, se ni moglo še določiti. Po izjavi komisije, je bi! jud, ki ie po sejmih blago prodajal. Pokopan je bil včeraj popoldne ne-cerkveno. Najbrže se je sam usmrtil. Umor jc izključen. Iz Zatičine se nam poroča: Obolel je naš č. g. pater Bernard M a r e n č i č pred tedni. Odpotoval je za nekaj časa v Gorico, da si tam utrdi zdravje. Upamo, da se prav kmalu zdrav povrne. — V samostanu pa pridno napredujejo razna dela. Čujemo. da se preseli trgovec g. Fort u n a ;z samostanskega poslopja v lastno lepo predelano hišo. katero je kupil od g. nadučitelja Kovača. Tudi pošta in brzojavni urad se preseli v imenovano hišo. — C. g. Podi ip n ik, bivši kaplan šentjernejski, ic stopil v red cistercijanov. — Umrl je v Mekinjah pri Kamniku umirovljeni c. kr. poštni kondukter g. Mihael Kleber. — Umrl je pri Sv. Križu pri Litiji nadučitelj g. Engelbert Kavčič. Velikodušen dar. Gospa Schlesinger, mati g. dr. Goriani-ja, graščaka na Ruprč Vrhu, je darovala 100 kron k fondu za zgradbo nove ženske bolnice v Novem mestu. Naj bi ta dobrosrčnost našla še veliko posnemanja med ženstvom cele Dolenjske! — Smreka na vrbi. Ne daleč od mlina nad cesto med Zalogom in Zburem (Šmarješke okolice) se vidi raz cesto na travniku čuden slučaj prirode. Raste tam stara vrba, a iznad njenega stebla se dviga ponosno proti nebu lepo vzraščena velika — smrek a. Smreka je blizu 6 cm debela in 6 metrov visoka. Kdor sc vozi po cesti preko Šmarjete proti Škocijanu naj ne zamudi si ta zanimivi prirodni čudez osebno ogledati. Guštinove hiše v Novem mestu niso prodali na javni dražbi, kakor ie bilo prvotno določeno. Konkurzna masa je namreč vložila tožbo proti sosedu podpolkovniku Peblu zaradi tobačnega skladišča, katerega ima imenovani baje še pod streho Guštinove hiše. Slučaj je jako zapleten. Kakor namreč sedaj »Ne, dragi gospod. Od danes naprej ste poslovodja angleško-francoske delniške družbe za železnino. Družba ima stoinštiri podružnice v raznih krajih in mestih Francije. Podružnice v Bruselju in San Remo niti ne štejem.« Ta ponudba zaprla mi je skoraj sapo. »O tem nisem doslej ničesar čul,« sem mu omenil. »Razume se, da ne,« zavrnil me je gospod Pinner. »Ustanovitve nismo hoteli obešati na veliki zvon. Denarna sredstva dobili smo brez javnega razpisa; tega vočigled obetajočemu se velikemu dobičku ni bilo treba. Moj brat, Harry Pinner, je soustanovnik družbe; kakor hitro bodo vse delnice podpisane, stopi on kot ravnatelj na čelo družbi. Ker je vedel, da jaz tukajšnje razmere dobro poznam, me je prosil, naj mu preskrbini pod ugodnimi pogoji sposobnega in delavnega moža. S Par-kerjem sva govorila o vas, in to me je danes semkaj privedlo. Početkom vam sicer ne moremo dati več plače, kot borih petsto funtov ----« »Petsto f mi tov na leto?!« sem vzkliknil presenečenja. »Početkom nc več; poleg tega pa dobite \% provizijo od vsake kupčije, ki pojde skozi vaše roke. Ta dohodek bode pa gotovo tudi toliko iznašal, kot vaša plača.« »Toda o železnini jaz nimam niti pojma.« »Nič ne de; toliko več pojma imate pa o številkah.« Šumelo mi jc po glavi, komaj sem obsedel obe sosedni hiši stojite, je to skladišče žc pod streho g. Pebla, in sc zdi, da lastnik Guštin kot sose.d ni imel nikdar stika s svojim mejašem. Pa ni res. Nekoč, tako se nam poroča, sta imela ti hiši dva brata, ki sta si sporazumno prilastevala ta lokal kot k sedanji Gušti-novi hiši pripadajoč. Ko je Guštin kupil to hišo, jc isto zahteval, a njegov sosed je temu ugovarjal. Prišlo je do dolgotrajne tožbe, in Guštin je -- zgubil. Sosed Pebl pa je to priliko pozabil v k n j i ž i t i. In sedaj, ko je konkurzna masa cclo stvar prevzela, prisvoja si zopet stare pravice. Namesto javne dražbe vložila se je tozadevna tožba, ki zna trajati dalj časa. Dotlej hiša stoji — kakor je stala! Zanimiva družinska pravda. Pravda »barona« Lewetzo\va in njegove soproge proti grofu Karolu Lanthieriju se je končala s tem, da sta tožitelja od tožbe — odstopila. Menda ni hotel preveč mešati pristnost svojega ba-ronstva. — Umrla je v Gorici po dolgi in mučni bolezni gospa Franja B e d n a f i k, soproga knjigoveza. Pokojnica jc zapustila dva ne-odrasla otroka. — Ponarejeni bankovci. Tekom zadnjih tednov začeli so na sejmih na Dolenjskem zopet razpečavati ponarejene bankovce po 20 K. Dne 20. sept. 1906 zasačili so orožniki na sejmu v Škocijanu kmeta iz Trebcnskega okraja, ko je ravno svinje plačal s štiri pona-rejnimi desetaki. Našli so pri njem v mošnji 31 komadov in doma na podu v slami še 77 ponarejenih bankovcev po 20 kron. Bankovci so iste vrste, kakor so jih leta 1904 prinesli iz Amerike in potem v jeseni 1904 začeli izdajati na Kranjskem, Štajerskem in Hrvaškem. Razločujejo sc pa od prejšnjih v tem, da nimajo več na besedi »Szam« napačne vejice ali akcenta »Szam« in da nimajo več pike pri besedi »Serie«, poznajo se pa vendar na kričeči rdeči barvi in na tem, da je rdeča črta na levem robu na avstrijski strani jako slaba in nepravilno izdelana in spodaj ne seže do konca. Da se ljudstvo varuje škode in da sc zamore hitro zasledovati tiste, ki izdajajo ta denar, treba je, da vsakdo, ki dobi bankovce po 20 K. posebno na sejmih, jih dobro pogleda in pravim primerja, in ako se mu zdi sumljiv, naj ga takoj izroči sodniji, orožnikom ali občinskemu uradu, ter naznani, kje in od koga ga je prejel. — S Preske se nam poroča, da se je pogreba gosp. posestnika in uda krajnega šolskega sveta Franja Bizanta udeležilo tudi učiteljstvo in šolska mladina z zastavo. — Nasilen postajenačelnik. Miha Ko-vačič, doma iz Št. Ferjana, a bivajoč v Gorici v ulici Orzoni št. II, prekupčevalec s sadjem in s svežim lovorovim perjem, je nakupil v petek v Kamnjah par vreč lovorovega perja. Kovačič se je podal potem s perjem na železniško postajo, da bi ga po železnici poslal v Gorico. Pomagal pa jc sam dotičnemu železniškemu uslužbencu spraviti vrečo v železniški voz. Potem si je kupil vozni listek do Št. Petra in se peljal z vlakom proti Gorici. Ko je na postaji Št. Peter izstopil, prišel je k njemu sprevodnik, ki mu je pokazal ubito steklenico in mu rekel, da se je nahajalo v nji žganje in da jo ie ubil Kovačič. ko je pomagal spravljati vrečo v voz. On da jo mora tudi plačati. Sprevodnik ic naročil postajc-načehiiku, naj za to poskrbi, da bode Kovačič žganje plačal. Kovačič pa se je temu odločno upiral svest si. da ni bil nič na tem kriv, da se je steklenica ubila. Ko so se tako nekaj časa šc precej hudo prepirali, sc jc hotel Kovačič odstraniti ter iti peš v Gorico. Tu pa skoči za njim omenjeni postajenačelnik ter ga začne biti po glavi, po obrazu, držeč ga za prsa. Kovačič se ic pri tem zgrudil na tla. Priskočila sta načelniku postaje na pomoč še dva druga in vsi trije so ga spravili potem zopet na postajo, kjer jim je moral pustiti domovnico. Kovačič pa se je koj na to podal k zdravniku v Gorico, ki mu je napravil izpri- tia stolu. Pa tudi druga misel mi je šinila v glavo: jel sem dvomiti. Zato sem dejal: »Govoriti moram z vami odkrito. Mavvson mi je res obljubil le dvesto funtov, toda — tam sem za vsak slučaj brez skrbi. O vaši družbi mi je pa tako malo znanega, da---« »Jako previdno in premeteno!« mi je posegel vmes gospod Pinner ter se delal veselja presenečenega vsled moje opreznosti. »Vi ste pravi naš mož, ki se ne da z besedami pregovoriti; — tako je prav in mora biti. — Tukaj, evo: bankovec za sto funtov. Ce ste zadovoljni s ponudbo, spravite ga kot prvi obrok vaše plače.« To me je popolnoma pomirilo. »No, prav,« sem dejal; »kdaj nastopim svojo novo službo?« »Jutri ob eni uri morate biti v Birming-hamu. Tukaj je pismo za mojega brata; to mu oddajte. Našli ga bodete v ulici Združenja št. 126 B; tam se nahaja začasno pisarna družbe. Treba je, da tudi brat potrdi vaš sprejem, toda — med nama rečeno — je stvar povsem v redu in dogovorjena.« »Nc vem, kako naj se vam zahvalim, gospod Pinner.« »Ni potreba, moj dragi gospod. Dosegli ste samo to, kar ste zaslužili. — Samo dvoje stvari jc šc, o katerih se morava pogoditi — le zaradi formalnosti. Vzemite polo papirja ter pišite: »S tem sc obvežem, da vstopim kot poslovodja v angleško-francosko delniško družbo za začetno plačo petsto funtov na leto.« čevalo, a to izpričevalo je nesel k orožnikom ter jim povedal, kaj se mu je dogodilo. Res lepe razmere na vipavski železnici. — Obrestna mera se ne vzdigne. Skozi nekatere liste je šla prošle dni »novica«, da se dvigne obrestna mera. To je manever, s katerim utegnejo imeti nekaterniki svoje stranske namene. Avstroogrska banka, kakor kaže njeno zadnje poročilo, teži po 4 in pol pro-centni obrestni meri. — Zopet velika blamaža tržaških gasilcev. Tržaški gasilci so zopet enkrat pokazali svojo nezmožnost za slučaj večjega požara. Ze večkrat so opisovali razni listi to nezanesljivo in nič šolano društvo. Danes priobčimo zopet kričeč slučaj o nezanesljivosti tržaških gasilcev. V petek zvečer ob pol 10. uri je začelo, kakor smo že kratko poročali, goreti v podstrešju hotela »Europa«. Ogenj je nastal v dolgem traktu ceste de la Viene. Tako j, ko so uslužbenci zagledali di m, telefoni ra 1 i so na gasilce, čakali so pa 10, 15, 25 m i n u t a g a s i 1 c e v š e n i bilo od nikoder. Ogenj se je seve v tem času razširil na celi trakt. Občinstvo, katerega sc je na trgu Via del Casserma zbralo na tisoče, je bilo razburjeno in ogorčeno, da ni gasilcev. Še le po začetku 30 minut se je začni prvi rog. Ko so gasilci končno prišli, mislilo je občinstvo, da bo šlo vse v redu. A zopet veliko razočaranje! Lestve gasilci niso mogli raztegniti in so s tem pokazali, da niso v orodju prav nič izurjeni, ali pa da orodje ne funkcionira. In tako sc je vsled teh zamud zgodilo, da je bilo že polovico poslopja v ognju, predno so gasilci sploh pričeli delati. Občinstvo je gasilcem ironično ploskalo in psovke so letele na načelnika, tako, da se ta niti iz poslopja ni upal. Srednje poslopje in zadnji del so gasilci končno rešili, a poglejmo koliko škode so pri tem naredili. Ko stopiš v I. nadstropje tekla je voda iz podstrešja iz vseh stropov na hodnik in od tu skozi strope I. nadstropja v restavracijske prostore v pritličju. Kar ni ogenj uničil sobne oprave, to je voda pokvarila. V 1. nadstropju in v nekaterih sobah v restavraciji v pritličju je bila voda do 20 cm visoka. Kako neki bodo sedaj opravičevali tržaški gasilci svoj pozni prihod in nerodni nastop na pogorišču. Omenjamo, da je to društvo plačano in bi morali Tržačanje vsled mnogih nevarnih poslopij, skladišč in trgovin imeti najboljše društvo s tako dobrozvež-banimi močmi, kakršne ima dunajsko gasilno društvo. Je pa naše prostovoljno gasilno društvo že bolj na mestu. Tržačanje bi morali glede točnosti in izvežbanosti priti v šolo k našemu ognjegasnemu društvu, ki je n. pr. pri zadnjem požaru pri »Slonu« tako tiho delovalo, da sc mnogi gostje v hotelu še vzbudili niso. Ljubljančanje smo lahko veseli, da smo glede varnosti mnogo boljše preskrbljeni, nego bogati Trst. — Slovesna inauguracija novega rektorja na dunajskem vseučilišču, dr. Meyer-Liibke se je vršila 16. t. m. Rektor je pri tem govoril o »ciljih romanske jezikovne vede.« — G. dr. Ferdinand Trenz, bivši asistent g. primarija Šlajmerja, je imenovan s 1. oktobrom za ordinarija in vodjo mestne bolnice na Krškem. Trgatev po Istri je večinoma že dovršena. V srednji Istri je bila zelo dobra letina toliko glede dobrote, kolikor glede množine. Cene moštu so nizke. Izpred socSlScrs. Sorška zadeva že zopet pred sodiščem. Sorški učitelj Anton Grmek je vložil tožbo zaradi razžaljenja časti v zapisnikih pri šolskem nadzorniku proti posestniku Andreju Doli-narju, ki je izpovedal, da je rekel ob znani sorški rabuki: »Prav se postavite, če tudi kri teče.« Njegova soproga učiteljica Antonija Grmek je pa vložila tožbo proti hčeri Andreja Dolinarja 15-letni Ani Dolinarjevi in pa posestniku Juriju Oman, ki sta izpovedala, da je Storil sem, kar je želel in on je spravil mojo izjavo v žep. »Sedaj pa drugo: kaj nameravate storiti glede Mawsona?« V svojem veselju sem nanj popolnoma pozabil. »Pišem mu nemudoma ter javim, da me ne bode.« »Stojte! To bi vam jaz odločno odsvetoval. Stvar jc sledeča: zaradi vas sem se z Mavvsonovim poslovodjo docela spri. Bil sem ondi ter sem vprašal za vas. Poslovodja pa jc postal predrzen ter me obdolžil, da hočem nasproti vam krivično očrniti njihovo pošteno tvrdko. Naposled sem izgubil potrpljenje ter mu zabrusil v obraz: »Ce hočete imeti spretne moči, jih morate tudi pošteno plačati.« Nato mi je odvrnil: »Pycroft bo rajši služil pri nas za malo, kot pri vas za veliko plačo.« — »Jaz nasprotno stavim z vami petsto funtov, da nc bodete ničesar več čuli o njem, kakor hitro mu povem jaz svojo ponudbo,« sem mu odvrnil jaz. — »Dobro, velja!« je dejal; »pobrali smo ga takorekoč na cesti in njegova dolžnost je, da se drži nas.« To so njegove lastne besede.« »Ta človek je nesramen!« sem dejal razburjen. »Še nikdar ga nisem videl v svojem življenju, torej mi tudi ni potreba se nanj ozirati. — Ce jc stvar taka, potem tudi nc pišem.« (Dalje.) rekla Grmekova: »Ali imate kaj gnjilih jajc, prinesite, da jih bom vrgla Brajcu v fris.« Razprava se vrši pred ljubljanskim okrajnim sodiščem, sodnik je sodni tajnik g. Cotinan, obtožbe zastopa g. dr. Novak, zagovornik je g. dr. Zabukovšek. Razprave se je seveda udeležil tudi Berce, ki prijazno pozdravlja Grineka, njegovo ženo in se razgovarja s Ko-lencem ter večkrat mrmra in se smeja med razpravo. On si ne more pomagati, da ne bi osebno prisostvoval pred sodiščem žalostnim sorskim pravdam. Med pravdo se je tudi večkrat oglasil Grmek, seveda, ne da bi vstal s svojega sedeža. On ima namreč svoje privilegije. Prvi se zasliši obtoženec Andrej Do-linar. Sodni tajnik g. Cotman prigovarja, naj se stvar z lepa poravna. Grmek sede: «Ne, ne, na vsak način ne«. Obtoženec ostane pri svoji izpovedi, da je rekel Grmek njemu in rajnemu Berniku v obtožbi navedeni stavek. Sodnik zapriseže priče, ki ostanejo po prisegi v razpravni^dvorani. Priče so Anton Kuralt, Frančišek Susteršič, Jakob Kolenc, Janez Krek, Anton Svolšak, Gašper Jamnik, Anton Gaber, Frančišek Burger in pa Janez Ferlec. Priče izpovejo, da so usodni dan ob sorški rabuki stale v Grmekovi bližini, a inkrimini-ranega Grmekovega stavka niso slišale. — Pri obravnavi proti 15-letni Ani Dolinar ta odločno vztraja pri svoji izpovedbi, kar napravi na poslušalce vtis, da je bilo mlado preprosto dekle brez dvojbe boječe v ji nenavadni sod-nijski dvorani, kar je konštatiral tudi gospod sodni tajnik, »Sie ist verschiichtert«. Zaslišane priče Antonije Grmekove izpovejo, da Grmekova od 8. do 10. ure ni šla iz šole. Zaslišani in zapriseženi ostali so tudi celi čas v dvorani priče Susteršič, Anton Kuralt in Jurij Oman. Tretji obtoženec Jurij Oman zahteva, naj se njegovi nasprotniki odstranijo iz dvorane. Sodnik poduči obsojenca, da jc obravnava javna in ne more nikomur zabraniti, da se je udeleži kot poslušalec, nakar se zakrohočeta Brce in Grmek in za njima njuni pristaši, kar sodnik odločno pograja. Obtoženec izpove, da je stal župni upravitelj Brajec med razpravo pod šolskim zidom stare šole. Sodnik dopusti obtožencu dokaz resnice in naznani, da se bode nadaljevala razprava v Sori, ker je potrebno, da se vrši sodnijski ogled na licu mesta in kjer zasliši tudi razbremenjevalne priče. Kakor ponavadi, je tudi sinoči pred obravnavo »Narod« prinesel impertinentno notico v prilog Grmeku, da bi uplival na obravnavo. Štajerske novice. š Novo politično in gospodarsko uruštvo. Namestuištvo potrdilo je pravila »Političnega in gospodarskega društva Straža« s sedežem v Šoštanju. Ustanovno zborovanie vrši se v kratkem. Društvu želimo, da doseže svoj cilj v polnem obsegu, da se mu posreči v dogled-nem času iztrebiti v Šaleški dolini še isto trohico nemčurske golazni, katera po vladni milosti še tam vegetira. š Izborne orožnike ima Šaleška dolina. Njih špeciialiteta je zasledovanje nenravnih hudodelstev na nedoraslih deklicah po § 128 z. Pa kljub svoji špecijalnosti nimajo sreče. Nedavno so z mrzlično vnemo iskali takega uidodelstva pri g. kaplanu Rabuzi v Velenju, i državni pravdnik v Celju, je kazenski postopek ustavil. Potem so se lotili odvetniškega uradnika Vodeba v Šoštanju, a glej miolo, tudi ta jc bil včeraj pri celjskem okrož-lem sodišču oproščen in se je nek sodni urad-lik celo izrazil, da ne razume, kako je moglo iriti sploh do obtožnice. Tako je, če so orož-liki pregoreči! Pripravlja se prav ostra interpelacija na domobranskega ministra, ki bo na radiagi uradnih spisov opozorila na naše orož-like. Več zanimivosti bomo prinesli pri-lodnjič. š Odbor »Podpornega društva organistov > sedežem v Celju«, je imel dne 4. oktobra 'edno sejo, pri kateri se je sledeče sklenilo: I. da se pri prihodnjem letošnjem občnem cboru stavi predlog na spreinebo § 33 društv. pravil v toliko, da se rednega uda za zaostalo idnino čaka dve leti in se ga še le po pre-eku dveh let izbriše iz društva; 2. da se orevz. knezoškofu dr. M. Napotniku v Mariboru pošlje zahvalno pismo, ker se je blagovolil pri zadnji sinodi v Mariboru zavzeti za boljše gmotno stanje organistov v lavantinski dadikovini. 3. da se skliče letošnji občni zbor dne 22. novembra t. j. na dan sv. Cecilije v 3elju. Ob 10. tiri služila se bo sv. maša, potem se vrši zborovanje v prostorih orglarske šole. Natančen program se še ob pravem času priobči. š Z vlaka skočil. 21 letni hlapec Jakob Sodin iz Stranic pri Konjicah se jc 13 t. m. vozil s koroškega kolodvora v Mariboru proti Celovcu. Sprevodnik, ki je prišel vožne listke pregledovat, je našel, da nima Sodin vsega v redu in bi moral le-ta kazen plačati. Da se temu izogne je Sodin med Falom in St. Lovrencom skočil z vlaka, ki je bil v polnem diru. Obležal je na mestu nezavesten, dokler ga niso spravili v splošno bolnišnico v Mariboru, kjer je v nedeljo 14. t. m. umrl vsled dobljenih poškodb. š Ogenj. Z Vranskega se nam poroča: Dnu 15. t. m. ob 1. uri po polnoči je začel Koreti kozolec posestnika in gostilničarja g. Jakoba Brinovc. Ker je bil s posušenimi pridelki napolnjen, jc pogorel do tal. Bila je velika nevarnost za cel trg Vransko, ker so iskre močno letele, vendar je odločen nastop Požarne brambe preprečil razširjenje ognja. Škodo, ki jo ima gosp. Brinovec, cenijo na okroglo 6000 K. ki pa ni vsa krita z zavarovanjem, zlasti ker jc zgorelo tudi mnogo Poljskega orodja in vozov, ki so bili pod kozolcem spravljeni. — Sumi se, da jc zanetila zlobna roka, ker jc nedavno nekdo zlobno Poškodoval hmelovke gosp. Brinovca. Z ognjem se je hotel hudodelec očividno maščevati «ad posestnikom. š V preiskovalnem zaporu se obesil. 60 let stari Josip Leskovar, vpokojeni železniški čuvaj iz Vedeža, je bil pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici v preiskovalnem zaporu zaradi hudodelstva nečistosti proti naravi. Kazni in sramote, ki mu je pretila, se je tako bal, da se je 14. t. m. v zaporu obesil. Prepeljali so ga v mrtvašnico, da ga raztelesijo. — Doslej je živel Leskovar neoporečno in je bil znan kot pošten človek. š Samoumor ln nepoštenosti nemškega nacioiialca. Zastopnik mariborskih velikih mlinov. Ivan Loffler, je igral v življenju veliko in važno vlogo nemško-nacionalnega agitatorja, dokler ni minoli teden sam končal s samoumorom svojega plodonosnega delovanja. Po smrti LOfflerjevi se je izkazalo, da jc bil mož velik goljuf in poneverjalec. Samo mlinsko tvrdko Franz Lud\vig in sin v Mariboru je oškodoval za 10.000 kron. Za koliko je ogulil razne ogrske mlinarje se še ni dalo dognati. Odkritje večjih malverzacij se še pričakuje. š Nesreča. Minoli četrtek se je hlapec ptujskega prošta peljal s praznini vozom od Mestnega vrha proti Ptuju. Vsled nepaznosti hlapčeve sta se mu konja splašila in dirjala na vso moč po precej strmem klancu navzdol. Med potjo je proštov voz trčil z vso silo v nasproti prihajajoči voz gospe Vibmer. Pri tem se ic voz z neprevidnim hlapcem prevrnil, a se k sreči ne njemu ne trem osebam, ki so bile na Vibmerjevem vozu, ni nič zgodilo, pač pa jc odbilo proštovemu konju zadnjo levo nogo nad kopitom. š Laški trg. Tako skrbno menda nikjer grdega nemškutarstva naša vlada ne podpira, kot ravno na Laškem. Naš trg šteje okoli tisoč prebivalcev, izmed teh jih je, veliko računano, kakih deset pravih Nemcev (pa še ti so priseljeni!), vseh ostalih 990 je Slovencev po krvi in mišljenju, le da so nekateri tako strahopetni, da se ne upajo z barvo na dan. V celem našem okraju pa je po zadnjem ljudskem štetju izmed 27.381 prebivalstva le kakih 941 takih oseb, ki so prijavili svoj občevalni jezik nemški, rojenih Nemcev pa še morebiti 100 ni. Umevno je, da ta peščica posili-nemcev mora čez kratko ali dolgo izginiti v morju slovenskega prebivalstva in bila bi že davno izginila, da je ne bi čuvala »višja moč«. Laški trg, središče okraja, bil bi že davno v slovenskih rokah, da ne bi sc nahajale tam nemške trdnjave v državnih uradih. Na sramoto državi z jezikovno ravnopravnostjo bodi povedano, da ima naš sodnijski urad še vedno samo nemški napis in nemške uradnike z malo izjemo, da ima naš poštni urad samo nemški pečat in nemške uradnike, in da prošnja za dvojezični pečat že tri leta leži pri ministrstvu — nerešena, da imamo ua železnici samo nemške uradnike, ki jezika potujočega slovenskega občinstva ne razumejo — da je sploh vse javno uradništvo — v zadnjem času celo učiteljstvo slovenske šole nemško ali posili-nemško. To so tiste improvizirane nemške trdnjave, ki varujejo naše nemčurstvo pogina, toda samo tako dolgo, dokler ne bode naše ljudstvo dovolj odločno zahtevalo »svojih pravic ter se zdramilo iz svojega dremanja. Zato pa je že skrajni čas, da se je osnovalo za tukajšnji okraj politično društvo, katerega ustanovni zbor se jc vršil dne 7. t. m. in od katerega pričakujemo, da zbudi naše ljudstvo iz političnega mrtvila dokler še ni prepozno. š Iz Dobrne. Na Dobrni je bilo v letošnji sezoni 595 strank s 1139 osebami Od teh jih ie bilo s Štajerskega 534, iz Nižje Avstriie 158, iz Hrvaškega 115, iz Ogrskega 75, iz Istre 72, s Koroškega 63, s Kranjskega 28, iz Srbije 22 in ostalih 52 iz drugih dežel. LJuMJans^ nouice. lj Dvestoletnica velikega zvona v stolnici. Danes se je praznovala dvestoletnica velikega zvona v renovirani stolnici. Sveta maša je bila ob 10. uri, ki jo je opravil gosp. kanonik Sajovic. G. baron Codelli, potomce darovavca. je položil venec na grob svojemu predniku Petru Antonu Codellijti v kapeli presv. Trojice, katere krasni marmornati oltar jc tudi dar velikodušnega dobrotnika (umrl jc 1. 1712). Da je šel danes baron Codelli v stolp pogledat veliki zvon. se razume. lj Repertoirc slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek, se poje drugič Bizetova krasna opera »Biseri«. — V soboto sc uprizori prvič Gerhart Hauptmannova drama »Elga«, v kateri imata glavni vlogi gospa Taborska in gosp. režiser Taborskv. Razen »Hanice« se ni igrala doslej šc nobena G. Hauptmannova drama na našem odru. Še za božič se uprizori tudi njegovo najslavnejše delo — »Potopljeni z v o n«, ki ga prevaja g. prof. A. Funtek. lj V pokoj jc stopil podpolkovnik tukajšnjega domobranskega polka g. Robert L u t-s c h o u n i g. kateremu je bil tem povodom podeljen vojaški zaslužni križec in naslov polkovnika. G. polkovnik sc preseli v Gradec. lj Umrl je v Ljubljani nadsprevodnik c. kr. drž. železnice g. Ivan M a t k o. Ij Umrla je v deželni bolnici gospa Emilija B e n c š, vdova lekarnarja iz Litije. lj Ruski kružok otvori prihodnji teden zopet svoje učne tečaje in vabi vse prijatelje ruskega jezika v svojo sredo. Poučevalo se bo v dveh oddelkih, v prvem po Volperjevi jolki pričetnikc, v drugem po Blossfeldovi metodi one, ki so prvi tečaj z uspehom že izvršili. Prva ura za oba tečaja bo v četrtek 25. t. m. ob pol 8. uri zvečer v »Mestnem domu«. Knjige, kater mora vsak član imeti, se dobe v Fischerjevi knjigarni. Zajedno sc resno opomni one učence, kateri društvu šc niso vrnili posojenih jim učnih knjig, da to nemudoma store. Cenjene dame in gospode, ki žele na novo vstopiti v društvo, sc prosi pismeno ali ustmeno priglasiti svoj vstop pri društvenem predsedniku dr. Ljudevitu Jenku, Jurčičev trg 3. Ij Iz Ljubljane pobegnila. Dva mlada fanta iz Ljubljane sta jo pobrisala na Dunaj in hotela odtod v Ameriko. Eden je sin nekega nemškega zlatarja, drugi njegov prijatelj. Denar sta si pridobila tako, da je vzel zlatarjev sin svojemu očetu mnogo dragotin in dvignil na očetovo ime večjo svoto. Denarja so dobili pri obeh mladih nekaj nad 1000 K. Ij Občni zbor pevskega zbora »Glasbene Matice« vršil sc je sinoči v dvorani »Glasbene Matice.« Gospod profesor Anton Stritof obrazloži razmerje pevskega zbora do »Glasbene Matice« in naobratno. Povdarja zasluge pevcev, ter jih vspodbuja, da vstrajajo v kulturnem delu za slov. narodnost — ter jih poživlja da prihajajo redno k pevskim vajam. Pohvalno omeni zasluge, katere si je iztekel koncertni vodja gospod Hubad, katerega prosi, da bi tudi nadalje vstrajal. Vsi g. pevci in gdč. pevke so z dolgotrajajo-čiin aplavzom pozdravili svojega mojstra in krepki: »Zivio naš Hubad!« razlegal se je po dvorani. Tajnik gospod Šebenik je poročal o delovanju pevskega zbora. Iz poročila razvidno je truda polno delovanje g. pevcev in posebno še gospoda koncertnega mojstra Hu-bada, kateri je s svojim neumornim delovanjem priboril slovenski pesmi javno priznanje, celo naših nasprotnikov. »Glasbena Matica« se lahko prišteva med najboljše zbore v Avstriji. Prihodnje leto priredi pevski zbor izlet na Koroško. Manj zadovoljivo je bilo poročilo gospoda blag. namestnika Knifica, kateri je prevzel žalostno zapuščino svojega prednika P. Lozarja. — Koliko je ta defravdiral, se še dosedaj ni moglo natančno dognati, ker baje manjkajo podatki. Sedaj se je že nekoliko denarja zopet nabralo, tako je vse gotovine nad 130 oziroma 340 kron. Pregledovalca gg. Juh iu Pahor, izpovesta, da sta račune natančno pregledala in se isti ujemajo s prilogami. Občni zbor izreče zaupanje staremu odboru in mu da absolutorij, katerega pa gospod predsednik v imenu odbora neče sprejeti in sicer toliko časa — dokler ni iz prispevkov vsa defravdacija pokrita. Izid volitev smo že včeraj priobčili. lj Najdeno kolo. Na neki njivi pri Štožcali jc bilo najdeno »Styria«-kolo. Isto je črno pleskano in ima močno zakrivljeno balanco. Kolo sc nahaja v varstvu gostilničarja gosp. Vilfana na Ježici. Ij Za kruhom. Včeraj se jc odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 170 Slovencev in 100 Hrvatov. Ij Močno se je urezal nek pisec, ki jc »pozabil« pismo v neki tukajšnji trgovini. Pisec pravi v pismu, da jc v zaporu v Abruzzu v Italiji, in da se lahko odkupi z 30.000 lirami. Pismo je naslovljeno na nekega viteza v Neaplju, katerega je prosil, naj denar izroči lepi dpmini, ki pride ponj. Napisal je to nemško na listek od koledarja od zadnjega decembra 1906, datum jc pa napisal 10./10. 05.. torej takrat, ko koledarja še ni bilo in čc je že bil, vsaj v zaporu v Abruzzu ga ni bilo. Ako je pisec menil, da bode kdo lovil po Ljubljani »španske šacgrebarje«, se je grozno motil. lj Panorama-Kosmorama nas vodi tekoči teden po vroči Afriki; skozi puščavo Saharo spremljamo številne karavane, spreha;am sc no umazanih ulicah afriških »mest«, pa tudi po dreoredih med košatimi palmami, in zopet med bornimi zamorskimi kočami, podobnimi krtinam Modcrn evropski značaj ima lc Al-gir. Serija je poučna. Prihodnji teden London. li Z avtomobilom iz Berolina se jc pri-pelial v Ljubljano konzul g. Svoboda._ Rnjižeunost In umetnost. • Dr. Volčiča »zbornik civilnopravdnih zakonov« bo dotiskan koncem lega meseca ter izide kakor IV. zvezek »Pravnika« zbirke zakonov. Plačujočih naročnikov (knjiga s poštnino 6 K, vezana 7 K) je precejšnje število, toda neprimerno malo jih ic med številnimi našimi posojilnicami in županstvi, v katerih pisarnah bi nc smelo manjkati te knjige. Naročnikov je bilo do 15. t. m.: izmed denarnih zavodov: na Primorskem 4, na Kranjskem 3. na Štajerskem 2, na Koroškem 0; izmed županstev: na Primorskem 2 na Kranjskem 3, na Štajerskem I, na Koroškem 0. Največ naročnikov ie iz Primorja in med temi največ župnišč. Tiskarni i. Blaznika nasl. v Ljubljani iu J. Krajca nasl. v Novem mestu sprejemata naročnike in naročnino le do 20. t. m.__ Rozng stusrl. Nadvojvoda Karol Franc je bil v četrtek popoldne v Gorici. Prišel jc iz Miramara, kjer biva žc nekaj časa. Ogledal si je mesto, potem pa si šel ogledat tudi železniški most pri Solkanu. — Knjižnico za slepce namerava ustanoviti v Zagrebu zavod za slepce. Kazen Mici Zellerjevi je zvišalo višje gra-ško deželno sodišče zaradi soudeležbe pri umoru Marije Mayr od 18 mesecev na petletno težko ječo z mesečnim postom in tem-nico vsako leto dne 25. januarja. Na Dunaju oproščena morilka. Pri razpravi proti hotelirjev! ženi Mariji Puscli radi umora so porotniki med zagovornikovim govorom dvakrat ploskali. Ko so zapuščali porotniki dvorano, je pozdravljalo nekaj žensk porotnike z robci, nekaj dam jc pa s sklenjenimi rokami prosilo porotnike, naj io oproste. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede umora a tudi vprašanje, čc je storila dejanje zmešana s 6 glasovi, nakar so jo oprostili. Za potovalce. 17. zanesljive strani se nam poroča, da morajo vse one osebe, ki hočejo potovati v Mandžuriji, kjer so japonske in ruske posadke, imeti v to svrho potrebno dovoljenje, izdano od navedenih oblasti. V dovolilu mora biti ime in priimek, državljanstvo, značaj, oziroma dostojanstvo in smer, kakor tudi določeni kraj potovanja. O tein sta sc dogovorili obe državi in ie zakon že v veljavi. Nesreča v rudniku VVingate. Nesreča se je pripetila o polnoči, ko je bilo v rovu 300 rudarjev. Pok je bil tako silen, da je odneslo na strojnih hišah strehe in zamašilo vhode. Izbruh Vezuva. Dne 15. t. m. je poplavila lavina reka iz Vezuva del vasi Torre del Greco. Mrtvi sta dve ženski. Torre del Greco leži na južnovzhodnem Vezuvovcni vznožju. Zblaznel jc v Beraumu neki pešec 88. pešpolka iu je grozil z nabito puško. Vojaka je razorožil neki častnik in ga odposlal v bolnišnico. Zaprli so zaradi hujskanja soc.-dem. voditelja Milana Glumaca v Oseku. Ubil se je v bernskih hribih 40-letni Peter Bischof. Očeta je umoril v Bjali posetnikov sin Mihael Michailitzyn. Smrtni dvoboj. Zaradi spora pri igri sta se dvobojevala honvedska huzarska častnika nadporočnik Szanto iu poročnik Rublein. Nad-poročnik je zadal poročniku tak udarec s sabljo na glavo, da je poročnik čez nekaj ur umrl v bolnišnici. Ustavljen jc parobrodni promet na Labi razen »Saško-češke parobrodne družbe« med Draždanami in Hamburgom, ker stavkajo mornarji in kurjači. Morilec duhovnika zblaznel. Kakor smo svoječasno poročali, je koncem junija t. 1. umoril neki Avgust De Sanctis duhovnika Corsija, in sicer, ko se je nahajal v vili Pam-phili. De Sanctisa so seveda zaprli. Kakor pa nam poročajo sedaj iz Rima, je De Sanctis v ječi zblaznel. Cene jedil v dunajskih gostilnah se radi zvišanja mesnih cen podraže. Steklena ura. Na Lipskem je razstavljena steklena ura, ki jo je napravil neki 71 let stari steklar. Visoka je s stojalom vred 40 cm. Vse je v njej stekleno razun peres. Električne zaušnice. Neki ljudski učitelj v Kaliforniji si je izmislil enostavno sredstvo za kaznovanje neposlušnih otrok. Od električne žice, ki razsvetljuje sobo, je razpeljana eela mreža žic in ob glavi vsacega učenca visi roki slična mehanična naprava, spojena z električnim aparatom. Kadar se med poukom kateri učenec razgovarja ali dremlje, pritisne učitelj na katedru na dotično žico in električna roka udari učenca, ne da bi bilo treba učitelju zamujati časa s svarjenjem. Slovansko zvezo in volilno reforma. »Slovanska zveza« je včeraj zvečer po triurni debati storila s pretežno večino sledeči sklep: »Klub naroča svojim zastopnikom v odseku za vol. reformo, da glasujejo zoper vsako reasumiranje razdelitve volilnih okrožij. razun, če bi se šlo za vsestranski kompromis.« Razlogi, ki so napotili klub k temu sklepu so v kratkem sledeči: Klub meni, da je dr. Tavčarjev reasum-cijski predlog glede Koroške popolnoma ponesrečen in stvari koroških Slovencev popolnoma škodljiv. Škodljivost tega predloga bi bila temvečja, če bi se zanj angažirala »Slovanska Zveza«, ki je edina resna zastopnica interesov obmejnih Slovencev. Nasprotno pa se škodljivost dr. Tavčarjevega predloga kolikor toliko paralizuje, ako »Slovanska Zveza« naravnost proti njemu glasuje in si tako varuje popolnoma proste roke za resno akcijo v zbornici, ki jo bode z vso odločnostjo započela. »Slovanska Zveza« se pa ni omejila na specifičen sklep glede Koroške, teniuč je v obče sklenila, nasprotovati vsakemu reasu-iniranju, ki ne sloni na kompromisu, to radi tega, da se prepreči vsako nadaljno zavlačevanje rešitve vol. preosnove v odseku. Konečno odločitev ima itak zbornica in brez vsake vrednosti jc. podaljševati razprave v odseku, razun, če sc hoče vol. reformo sploh preprečiti. »Slovanska Zveza« pa hoče, da pride šc o pravem času do odločitve v zbornici in si noče nakopati suninje, da je karKoli učinila, kar bi utegnilo zavleči konečno odločbo parlamenta. »Jonsko in mmm porotna ODSEK ZA VOLILNO REFORMO. Dunaj, 17. okt. Odsek za volilno reformo je pričel danes razpravo o § -12. Chiari iu (iross sta v imenu nemških strank izjavljala. da Nemci vstrajajo na zahtevi po '2U večini, češ, da je to minimum za garancijo nemškega posestnega stanja. Govornika sta izjavljala, da te točke niso sprejeli samo nemški ministri, ampak kot Hohenlohovo dedščinn ves kabinet. Kramaf je odločno govoril proti in izjavil, da jc za odklonitev '-'/.n večine, ves češki narod edin bil v trenutku, ko se ]e moglo Tešin v korist Nemcev izrabiti. Dvetretjinska večina tudi nima praktične vrednosti, ker v bodočnosti hi se morda šlo samo za sedem mandatov, katere hi Slovani imeli pravico zahtevati, s tem pa bi Nemci še ne bi bili uničeni. Nemci naj se ne dajo zavajat! po sovražnikih volilne reforme, ker to bi provz-ročilo lahko ne Ic krizo, ampak tudi volilno reformo podrlo. Nato je pričel govoriti češki agrarec Zazvorka, ki bo popoludne svoj govor nadaljeval. KOMPROMISA O DVETRETJINSK1 VEČINI ŠE NI. D u n a j, 17. okt. Težave za ustvaritev kompromisa za oslguranje volilnih okrožij z dvotretjinsko večino še trajajo. Danes dopoldne jc bilo več tozadevnih konferenc. Za po-poludansko sejo odseka za volilno reformo je naznanil češki radikalec Choc obstrukcijski jjovor. AVSTRIJSKI ŠKOFJE FRANCOSKIM. Dunaj, 17. okt. Škofovska konferenca na Dunaju je poslala francoskim škofom pismo, v katerem obžaluje žalostne dogodke za cerkev na Francoskem. Poziva škofe k slogi ter jim izreka čestitko iu hvalo na obrani krščanskih pravic. POSLANEC HOVORKA UMRL. Praga, 17. okt. Deželni poslanec H o-v o r k a je umrl. PODRAŽENJE MESA. Dunaj, 17. okt. Sedaj je tudi akcijska veleklavnica zvišala v prodaji na drobno cene mesa in prodaja meso za 10 v pri kg dražje nego doslej. KONEC SAMOMORILCA. Trst, 17. okt. Tu je v bolnici umrl Ivan Špehar iz Škorklje, ki si ie nedavno prerezal vrat. POROČNIKA ODVEDLI V NORIŠNICO. Pulj, 17. okt. Poročnika Kohlerja, 87. pešpolka, ki je ustrelil neko omoženo žensko, svojo ljubimko, je vojaško sodišče izpoznalo za norca in ga oddalo norišnici v Fcldbachu pri Gradcu. (iOLUCHOVSKI SPRAVIL GROFA EVG. ZICHYJA V NORIŠNICO. Budimpešta, 17. okt. »Magyar-Nem-zet« objavlja senzačni članek grofa Evgena Zichyja, ki pripoveduje, da ga je Goluchov-sky, minister za zunanje zadeve spravil zvijačno v norišnico, kjer ie sedel šest mesecev in ga potem še hotel spraviti pod kuratelo. Zi-chyja je rešil iz blaznice predsednik ogrske poslanske zbornice Justh. Goluchowsky je sovražil Zichyja, ker ga je ta napadal v delegacijah. MINISTRSKA KRIZA NA FRANCOSKEM. Pariz. 17. okt. Baje se je v ministrstvu pojavila kriza zaradi Clemenceaujeve »miroljubnosti« in nameravajo zopet poveriti vlado Combesu. BOMBE NA RUSKEM. Peterburg, 17. okt. Ponoči so neznani zlikovci ukradli mnogo dinamita, namenjenega za zuradbo železnice pri kunguru na Uralu iu mnogo pušk. Peterburg. 17. okt. V Moršavsku so v mestni blagajni dobili štiri bombe. OBSODBE V KRONSTADTU. Kronstadt, 17. okt. Vojno sodišče je sodilo 2')S upornih mornarjev z bojne ladje >-Car Aleksander III.« Oproščenih ie bilo 45 mornarjev, ostali so bili obsojeni v prisilno delo ali pa v ječo. FRANCOSKA PODMORSKA LADJA PONESREČILA. Pariz, 17. okt. Francoska podmorska ladja »Lutien« se ie pri Biccrti s kapitanom in 14 možmi potopila. TROJNI UMOR. Pariz, 17. okt. V Valencienuesu se ie utopila neka gospa du Tuordur z 27-letnim sinom in 25-letno hčerko. Oče je našel doma pismo: »Siti smo življenja, zato gremo v smrt!« POSEBNE VRSTE SLEPARIJA. B e r o 1 i n , 17. okt. V bližini ležeče mestece Ktibenicko je prišlo 11 vojakov pod vodstvom nekega v stotnika preoblečenega človeka. Stotnik je dal aretirati župana in mestnega blagajnika ter ju odvesti v Berolin. sam ie pa vzel iz mestne blagajne 4000 mark iu izginil. V Berolinu so spoznali goljufijo in župana ter mestnega blagajnika izpustili. UPOR V VENECUELI. T r i n i d a d, 17. okt. Smrti predsednika Castro vsako uro pričakujejo. Skoro gotovo izbruhne revolucija. iz slovanskega sueta. sl Prva črnogorska banka na Cetinju. Iz Belgrada je odpotovalo več upraviteljev »Narodne banke« na Cetinje, da prične tam z upravljanjem novo osnovane črnogorske banke. Srbi bodo ostali v Črni gori toliko časa, da se priuče bančnega poslovanja Črnogorci. sl Časopis »Slovenski Jug«, ki izhaja v Belgradu, preneha v kratkem izhajati. sl Umetnikov jubilej. Priznani umetnik in član belgrajskega gledišča, igralcc Ljuba Stanojevič slavi te dni 251etnico svojega gledališkega delovanja. sl Tuji kapitali v Srbiji. Dva belgijska podjetnika, Vili Grof in Louis pl. Bcrvar, sta prišla v Belgrad in ponudila srbski trgovini in industriji na razpolaganje svoj kapital, ki znaša do pet milijonov dinarjev. Osnovali bodo banko. sl Bolnico za nalezljive bolezni zgradc v Belgradu. Zgradba bo najmodernejše izvršena. Bolnica bo gotovo pripomogla, da sc omogoči skorajšnje osnovanje medicinske fakultete, ki jo v Belgradu zelo pogrešajo. Meteorologično poročilo. Aina n. mnrieni ■»!•» ni, m mini itvlCui tlak 7:it>-o mo Cfcl • f r ■ *«ant« lt> . < 3i 9 10 6 blOJvetr. pol obl. obl Mf s* 17 • uit 74 2 100 , 40 ? j 15 1 j „ del. jasno 19 8 i. pop 4r«i(ln<» i'»tr»'»ir» « »im 112', 10 4' Zahirala. Za vse obilno dokaze sočutja in ti lažbe v boltzni in ob smrti po-krj/.e soproge, ozir. matere, gospe Ane Mavrin ki je po dolgotrajni, mučni bolezni, previdi-na s »v. zak>amenti za umirajoče, v starosti 53 let, v soboto dne 13 oktobra t. 1. ob 7. uri zvečer zaspala v Gospt du, kakor tudi za obil o častno spremstvo ob njenem nogrebu dne 16. oktobra t. 1. na pokopal šče k Sv Križu, izi eka tem potom prečast. duhovščini, prtbU«. gg. uiadnikom, gg. tovarišem paznikom ter sploh v»em p n. udeležen-c-m v svojem kakor tudi v imenu svojih otrok najtoplejšo zahvalo. Idrija, 16. oktobra 1906 Junij Mavrin, kr. uradni sluga c. kr. rudniškega ravnateljstva. ij 2342 Žalosti potrt naznanjam v svo jem in v imenu sorodnikov vsem prijateljem in znancem, da je moja iskreno ljubljena soproga, gospa Marija Saje rojena Pretnar po dolgotrajni, mučni bolezni, pre-■ . jemši sv. zakrami-nte za umirajofe, danes blaženo zaspala v Gospodu. Mrtvaški sprevod pojde v četrtek, dne 18. t. m , doooldne s postaje Podnart na Dobravo. Nepozabno rajaico priporočam v pobožno molitev in blag spomin. V Podnartu, 16. oktobra 1906. Jakob Saje, 11 podurtdnik c. kr. državne železnice. Brez posebnega obvestila. e Mi samo, ampak tudi skusiti se mora c*- Steckenoferd li'ijno mlečnato milo^ca Bergmann & Co.. Draždane in Dečin ob Labi prej Borgmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad ži 80 vin. v Ljubljani: Lekarna : los. Mayer. 1452 30-13 Drogueriji : A Kane in Victor Schiffrer Parfum.: 0 Fettih-Frankheim. Kupi se pianino ali pa klavir pod ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se naslove na Slov. katol. akad. društvo ,,Zarja", Gradec. Lechgasse 30. Čisti le z "?_!' Globus čistilnim ekstraktom. Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na-1760 jem, ravno tako tudi 30 hlev za dva konja. Naslov izve se pri upravništvu »Slovenca". kateri so pri strojih za obdelovanje železja vajeni, ali isti, kateri se hočejo v tej stroki izvežbati, dobijo stalno službo v tovarni za stroje 2343 4—1 Rogaški ..templjev vrelec pospešuje tek do jedi, olajšuje prebavo ter uspešno razkrojuje snovi zavžitih jedil. 2015 a 1- 1 Proda ses 2339 2-1 urarskit ©br* pri Novem mostu v Ljubljani. Obstoji že 32 let in je dobro vpeljana Prodajajo se tudi stenske in iepne ure po jako nizki ceni. Se priporoča s spoštovanjem JOS. ČERNE, urar. G.Tonraies, Ljubljana. uharica kot gospodinja, želi takoj stopiti v službo, najraje v kako župnišče Starost srednja. Naslov pove upravništvo. 23H 3—1 Borzna poročila. .Kroditna banka1 v LJubljani. Uradni kuril dunajsko borie 17. oktobra 1906. Zaloib.nl papirji. 1*/, majava renta...... t'/, srebrna renta..... »•/, avstrijska kronska renta . I'/, , zlata renta . . . t*/, ogrska kronska , ... t*/. , *lata , . . . i7, posojilo dežele Kranjsko . t1/,*/, posojila mesta Spljet . . IV/. , , Zador . . *V/. bosn -bere. iel. pos. 1902 . P/, češka dež. banka k. o. . . 4•/. , , . i. o. . 4'/»*/• zast. pisma gal. d. hip. b. . 4 V/, pešt' kom. k. o. 1 10•/, pr. 4V/. *ast. pisma Innorst. hr. I1/«*/. < > ogr.cen.dei.br. t'/«*/. , „ . hip. banko IV/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr, 4 V/. obl- češke ind. banko . . 4'/, prior. Trst-Poreč lok. . . 4*/, prlor. dol. iel...... , jui. iel. kup. '/iVt • • * V/, avstr. pos. za iel. p. o. Sr • S k«. Srečko od 1. 1860'/,..... , , , 1864 ...... , 'azske....... , /ura. kreditne I. emisije . ■ » > II. , . , ogr. hip. banke .... „ srbske 4 frs. 100"— . . , turške . ..... .".ariilika srečk« . . . kreditne » ... fnomoške » ... Krakovske rt • • # Ljubljanske j, ... ivstr. rud. krii* „ ... 0«r. „ „ ... Rudolfove ,, ... Nilcburške ,, ... Dunajske kom. „ ... Delni... lužne ieleznice....... Državne železnice...... A.v»tr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke .... Ogrske „ ...... Sivnostenske ,, - . fremogokop v Mostu (Briiil , Alpinsko montan...... 1'raške žel. indr. druibe . . . &ima-Muržnyi....... Trbovljsko premog, družbo . , \vstr. oroine tovr. druibe . , Češke sladkorne druib« • . , v a i o • a. C. kr. cckin .... , . tO franki........ 30 marke...... Mivereigns ....... Marke ......... Laški bankovci..... Zublji ........ Dolarji......... Osmi Blagu 98 80 99-- 99 V«5 10015 99 • 99 20 116 40 11660 94 65 94 75 112 39 11250 98 60 99-60 100-80 101-60 99 30 100-10 9970 100 70 99 25 99-76 98 86 95 45 100 15 106 15 104 85 1C5-6& 100 - 10010 100 — 10020 100-— 100-20 loo-~ 101 — 100-25 101-25 99-90 9960 _■— 316 - 317 — 100-— 100-80 210— 218- 273 75 275 77 150 25 162 25 28(1 - 2»7-— 284 — 29 P- 257 - 264-— 97 — 105'— 163 25 164 25 21-35 23 3 5 452 — 162 - 78-— »5-- 87-— 92-— 66 25 f 2*25 46 75 48 75 28- 29-60 65 — 60-— 70-- 7(/~ "S03 50 613-50 182 - 183 — 686 - 686 -- 1765- - 1766 — 674 25 675 - 811— 812 - 241-75 242 75 708 - 710- 60176 602-76 2773 - 2783- — 67990 580 90 281 75 282 75 570'— h73 — 147 — 150'— 11-35 11*39 19-135 19" 155 23-47 23-56 23-98 24-06 117525 117-725 96-5 E 95-70 252 25 253 25 4-84 S-— I1KIA II LO. Slavnemu p. n. občisstvu v Ljubljani in okolici si usojam najvljudneje naznaniti, da sem prevzela vodstvo konfekcijske trgovine F.M.Netschekprl,Veliki tovarni' Resljeva cesta št. 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 37 in priporočam svojo veliko zalogo konfekcije za gospode, dame in otroke. Velespoštovanjem 2305 3—2 A. LUKIČ, poslovodkinja. Vljudno se priporoča trgovina s klobuki in M\\ Ivan Podlesnik ml. LJUBLJANA, Stari t« Steu-10. Velika zaloga. Solidno blago. Zmerne cene. 2178 104—7 Ker se mi vkljub mnogostranskemu prizadevanju ni posrečilo najti kupca za mojo trgovino, popolna opustitev bi pa povzročila manjo vrednost blaga in torej meni veliko škodo, sem prisiljen zopet povečati svojo zalogo in Jo dopolniti. Od danes nadalje imam tedaj zopet v znlogi vse najnovejše uhane, broše, zapestnice, verižice, prstane ter"razno srebrno in kina-srebrno blago, dalje namizno orodje po najnižjih cenah. 2071 8 8 Vsako novo delo, vsako popravilo, vsaka gravura se izvrši naglo in najceneje. — Proseč cenj. občinstvo, naj se spomni name v potrebi, beležim velespoštovanjem Ado,f Wagenpf eil, zaprls. sodni in zap. cenilec. Priloga 238. štev. »Slovenca" dne 17. oktobra 1906. Slovensko fiiednlKIe. Zofka Kvedrova: »Egoizem.« DpRtrinarska Kvedrova, ki navil je nekdaj tako otroško-gorpče oznanjala novo ženo in novo ljubezen, tiste iz naravne perverznosti porojene utopije novih ženskih prerokinj, za katere vsplaniti in jim veruje um, ki ui vajen in ni vzgojen za sistematično in trezno razmotrivanje življenja brez iluzij, ta Kvedrova pozna včasih tudi pravo življenje. Nc iz zistemov, ne iz dogem emancipank, ne iz knjig posili - realistov, ampak iz ženske duše. Tam je Kvedrova doma, iz tistega dna je zajela iu ustvarila »Egoizem«, eno dejanje, en sam trenotek, ki obsega vse tiste večne ure po ljubezni koprnečega, ljubezni vdanega .neutešenega ženskega življenja: seveda ni Kvedrova vporabila prilike, da ublaži ta tragični konflikt, izravna nasprot-stva ter je tirala svojo junakinjo do samo-umora, dočim se v navadnem življenju končajo ti tako pogosti slučaji z resignacijo. Nravna moč žene najde iz teh bojev pravi izhod in pisateljica, ki so ji heroična ženska srca bolj znana kot Kvedrovi, bi gotovo Jelvino dušo iz tega konflikta privedla do resnejšega konca kot je tisti surovi sanuv umor, tisti skok iz okna, ki označuje slabotno žensko, J