Efi ^EMWB^^^^^^^I AMERICAN IN SPIRIT 1TOREI6N IN LANGUAGE ONLY "AtttftfrHtt MbVX t* NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI I i • ' _ ___ Kabelgram iz Pariza SI. N. Zvezi v Cleveland naznanja važne novice (Copyright S.N.Z.) Slovenska Narodna Zveza ; je sprejela v četrtek kabelgram iz Padiza od dr. Drago < Marušiča. Polno vsebino kabelgrama In drugo prinesemo v prihodnji številki li- i sta, ker je za današnjo šte- < vilko prepozno. Kratka vse*- i bina kabelgrama je: Wilson je deloma priznal Londonsko i pogodbo, Italijani v Trstu «o protestirali, da bi spadali ! pod Italijo. Ljudstvo v stari domovini je imelo te dneve ogromne shode, na kate- I rih se je zahtevalo splošno narodno glasovanje predno S Italijani dobijo zahtevane i zemlje. Slovenci, biv. konzul dvegelj, dr. Gregorin in dr. ] Vosnjak so bili v torek v av- ; dijenci pri predsedniku Wil- ; gonu v Parizu, kjer so slo- t vesno protestirali proti ita- 1 lijanskim naklepom in pozi- i vali predsednika na obram- i bo m§lih Rfarodov in na na- I rodno samoodločevanje. . i / To je kratka vsebina ka- * /belgrama. Objednem oblju- z /buje dr. Marušič, da bo od se 1 Maj naprej redno vsak teden > poslal en kabel i^Pariza ali iz stare domovine, da bomo ( dobili natančne novice in di- 3 . rektno zvezo s staro domo- i vino. Sedaj se Bodejo začeli I ronrilofl nraui JnnnftM 1 fkonečno le prodrli ž zalite- s f vami do Reke, in kaj bo k te- j [ mu rekel naš narod v stari c domovini, bodemo zvedeli ; že v prihodnjih par dnevih, i — Rojak John Tomažin, r priprost slovenski delavec > je vzel za $3000.00 (tritisofi) c dolarjev Liberty posojila. To r ni samo sijajen dokaz ame- r riškega patriotizma, ampak 5 tudi trezna pamet slovenske 1 ga delavca, ki ve, da je de- s nar v blagajni Zjed. držav 1 najbolj varen in nosi poleg tega večje obresti kot na i banki. Hitite, rojaki, preosta | ja še petek in sobota, potem ne bo več mogoče podpisati posojila vladi. — 7 letna Evelyn Carson je korakala s svojim štiriletnim bratcem Rajmundom preko julice qa 21. cesti in Prospect J /ave. Pridrvel je avtomobil, š 'dekletce je imelo toliko za- j vesti, da je ohranilo življe- 1 nje bratcu, a *amo je prišlo 1 pod kolesa. Nahaja se v bol- > nišnici teško ranjena. £ rfc— Charles Zodemack, 1533 i E. 93rd St. je bil od predsed- r nika Wjlsona pomiloščen na i 118 mesecev ječe, potem ko j je bil obsojen na 5 let. Zo- t demack je lansko leto prero- t koval nemško zmago, in je 1 dobil za to 5 let zapora. r — Poroča se, da je bil Rev. r Mažir, Slovenec, duhoven v c lllinoisu, imenovan od dr- c žaVne zbornice, za kaplana ' v državni zbornici. To je c prvi katoliški duhoven, ki s ie dbsegel to dostojanstvo, f in objednem pa prvi Slove- r nec, ki se je povspel do tako l odličnega mesta. Naše ča- r stitke. < — Dva boljševika v mest- c nih-zaporih, ki sta se udele- 1 žila majske proslave, sta v c četrtek začela metati krožnike in vilice in nože okoli se- \ ^e in po svojih "sodrugih" v ? leči. Zato sta bila obsojena c m samoten zapor, kjer nima- i Ra dnizega kot železno po- c Jttelj. % s — Trije zakrinkani roparji 1 prišli v Četrtek v stanova- 1 ' : > | rt^m-aSi gj nje Mike Kitka, 3000 Monroe ave. in so zahtevali denar. Zak^ska sta se izgovarjala da ga nimata, toda ko so roparji izjavili, da začno strelja ti, je Mr. Mitka dvignil deske na tleh in prinesel na dan dva Liberty bonda po $100 in $450 gotovega denarja. Roparji so nato pobegnili. — C. E. Ruthenberg, znani socijalist, je sedaj obtožen "morilskega napada in ubijanja." To je Že tretja obtožba naperjena proti njemu. Postavljen je bil znova pod $4000 varščine. Kdaj se vrši obravnava še ni gotovo. — Councilman Carroll bo pri prihodnji seji mestne zbornice predlagal, da nnaj se dne 28. maja izpusti iz me «tnih zaporov vse one osebe ki so bile obsojene v zapor radi pijanosti. Ker bo 28. rnaja^ Že "suh" dan v Cleve-landu in v državi Ohio, ni nobene nevarnosti več, da bi se ti grešniki zopet pregrešili zoper državne postave. Kakih 60 pijančkov se nahaja v mestnih zaporih. — Važno naznanilo vsem onim, ki hočejo postati državljani. Večerna šola za državljanski pouk se nepreklicno vr$i do 18. junija, na Ifotitfi Han cp ■ nmilfntn nm. septembra. Če bi slučajno 181 junija bilo Še precej kandidatov za državljanstvo, tedaj se bo tekom mesecev julija in avgusta vršil pouk enkrat na teden. Uredništvo svetuje vsem onim, ki hočejo postati državljani, da se* sedaj nemudoma vpišejo v šolo in i-majo še pet tednov časa, da se naučijo vsega potrebnega. Vstop v šolo je vsakomur svoboden, brezplačen. Ne odlašajte, ampak vpišite se ne- mudoma. Vpisati se ne morete nikjer drugje kot; v Šoli, ki se vrši v pondeljek, torek sredo, v četrtek in v petek zvečer točno ob en četrt na osem. Vsak izmed učencev mora do 17. maja imeti, prošnjo spisano za 2. papir. Lju* dem, ki ne obiskujejo naše šole, se ne spišejo prošnje, kajti od sodnije je povelje, da mora vsakdo najprej v i šolo. Šola se vrši v Public Library, 55. cesta in St. Cla i i r ave v poslopju, kier je La~ i ke Shore banka. Držite se teh navodil in prihranite si i sitnosti sebi in nam. Ne : vprašujte za pojasnila pri j nas, pridite v šolo, tam je i prostor da se vam postreže, i ( NEMCI PROTESTIRAJO. 1 i Berlin, 8. maja. Vse nem- i ško časopisje, od boljševiške- r ga do junkerskega silovito c protestira proti mirovni pogodbi, katero morajo Nemci podpisati. Trije glavni vzro- 1 ki so protestom: 1. Število I vojaštva, ki je dovoljeno ( Nemcem, je premajhno. 2. ( Nemčija nikakor ne more 5 takoj plačati $5,000.000.000 j odškodnine. 3. Nemčija se ' ne odpove Saar dolini in i Danzigu. c , .. . .. » V k * AMERIKANCE. I Pariz, 8. maja. Poročila iz * Berlina naznanjajo, da via- j da tam silno ogorčenje proti j Amerikancem. V Parizu se ( boje za življenje ameriške 1 komisije v Berlinu. i KERENSKY V PARIZU. 1 Pariz, 8. maja. Sem je do- t spel Aleksander Kerensky, ; nekdanji diktator Rusije- [ »1 i Matere v Armeniji koljejo svoje otroke in se branijo z mesom svojih otrok. L » New York, 8. maja* Dr. : J. H. Main, komisar Ameri-, škega Rdečega Križa, ki se je pravkar vrnil iz Kavkaza, kjer je opravljal samaritans-i ko službo med siromašnimi Armenci, se je danes izjavil da so lačni Armenci začeli i uživati Človeško meso, ker ne morejo dobiti nobene dru i ge hrane. Mnogo slučajev > je dobil dr. Main, ko so matere zaklale svoje lastne o-troke. in jih spekle in povži- \ le. Kanibalizem se silovito razširja med Armenci, kate-. rim so Turki pobrali zadnjo r drobtino hrane in zadnjo capo oMeke. Dr. Main pravi: i "Južni Kavkaz je napolnjen i od ubežnikov. N, pr. Erivan i glavno mesto takozvane , Armenske republike, je imel ■ normalno prebivalstvo ne- > kaj nad 30.000 duš. Sedaj se ■ nahaja tam skoro 200.000 oseb, ki so pobegnile pred . divjajočimi Turki. Matere . kar na cestah ubijajo svoje r otroke ter uživajo njih meso. — Državna postavodaja ■ v Columbusu je sprejela po-r stavo, da mladeniči in mla-i denke, ki niso stari še 18 let ■ ne smejcveč kot 50 ur na te-- den delati. Nadalje, ženske se ne sme siliti k teSkim de-i lom ali jim izročiti teiko de- £ ' ••■> i fad •jf 'i .. •• ' ••• .. , „•• . ' — V imenu svojega 16 let- r nega sina Silvestra je vložil Peter Smith, 7510 St. Clair J ave. na Common Pleas sod- i ni ji tožbo za $30.000 odškod- c nine napram Fred Kahlerju ki je povozil njegovega sina, 1 ko je slednji stopil iz voza ulične železnice. ' — Pravni direktor mestne vlade v Clevfjlandu, Fitzge- r raid, je odpotoval v Washing f ton, da dobi pri vladi poja- ' snila kako postopati proti r Ruthenbergu in ostalim ose- J bam, ki so povzročile majs- ' ke nemire v Clevelandu. v — Zanimivo.tožbo je vlo- } žil zamorec George Hender- 1 son. Henderson je šofer bo- [ gatega lastnika gledališč, 1 Grossmanna, i zamorec trdi, j da mu je Grossman zapeljal [ njegovo ženo, kar je vredno J (med brati) $10.000 za za- 1 morca. Grossman trdi, da - * le park rat govoril z "nigrov- i ko." * { — Gostilničar Frank Spi-zak, 5683 E. 93rd St. je vrgel iz svoje gostilne kolektorja 1 Wm. Edwards Co. ki je dobil i sodnijsko povelje, da mora i Spizak plačati star dolg. t Spizaka je to tako razjezilo i da je posadil pred vrata ko- ! lektorja. Sodnik je vročekrv- t nega moža obsodil na $50 ka- s zni. 1 jfek-7 . ; <> : ; Jfj •- ;t . t v • % i*. • ■ » i}. W Amerika ne dibi centa o^kodnine. Washington, S,4 maja. Sedaj ko je mirovna pogodba izročena Nemcem in ,imajo nemški mirovni delegatje le 15 dni Časa, da podpišejo mirovno pogodbo aH jo zavržejo, preostaja en sam narod na svetu, ki nim* nobene koristi od svetovne vojne, in ta narod je ameriški narod. Nobene zemlje, odškodnine ali drugega dobička ne dobijo Zjedinjene države, dočim vsaka druga država, ki je bila na strani zavttmikov dobi od mirovne konference svoje plačilo. Japonska, Francija in Anglija dobijo ogromno moč in odškodnino na račun Nemcev. Predsednik Wilson ni zahteval na mirovni konferenci nobenega plačila za ameriško pomoč, nobene zemlje, kolonije ali prebivalstva. Vse kar so Žjedinjene države storile v tej vojni so prostovoljno podarile zaveznikom. Ime Zjedinjenih držav je samo Šestkrat omenjeno v mirovni pogodbi in si-cer: ' . 'm' , 1. Zjedinjene države šo e-na izmed velesil, ki se je podpisala na točki lige naro dov. 2. Zjedinjene države so ena izmed *velesil, ki ima svojega člana v komisiji, katere naloga je pffziti, da bo Nemčija plačala Ivoje dolgove. 3. Ameriška vlada se omenja v pogodbi med Nem- 4. Amerišlfa 'vtlro^ro^n- jena glede pogodb, ki so nastale pred vojno. Peta in šesta točka govorijo o garan-jah Nemčije, da izpolni svoje pogoje, in je ameriška vlada ena v izmed velesil, ki ma paziti na to. To je vse za plačilo, ki ga imajo Zjedinjene drŽave, ker so se podale v vojno. Vojna nas je veljala približno $24,000.000.000. Zjedinjene drŽave so šle v vojno za demokracijo in svobodo, za pravice malih narodov, za njih svobodo in samostojnost. Bodočnost bo pokazala, če so svobodščine malih narodov v resnici garantirane, posebno kar se tiče Jugoslovanov. Prevladuje mne^ nje, da je marsikateri mali narod bil "pozabljen" na mirovni konferenci, in da so velesile dobile največji delež, malim narodom pa so od padle drobtine. KAJ SE ZGODI, čE NEMČIJA NE PODPIŠE. V slučaju, da nemški mirovni delegatje ne podpišejo mirovnih pogojev, kakor so jih diktirali zavezniki, se ne mu doma tipelje blokada proti Nemčiji. Noben živež, obleka ali drugo blago ne sme v Nemčijo, . nobena ladija, parnik ali Železnica ne sme iz druzih dežel v Nemčijo, nobena ladija, parnik ali železnica ne sme iz drugih dežel v Nemčijo, in na ta način bo nemški narod izročen lakoti in gotovi smrti. Nemci bodejo najbrž kljub trmoglavosti svoji podpisali mir. NEMCI MORAJO MOLČATI. Ministerski predsednik Francije, M. Clemenceau je včeraj nagovoril nemSke mirovne delegate sledeče: Nobenega ustmenega izgovora ali protesta ne bodejo vpo-števali zavezniki. Če se imate kaj pritožiti, storite to pi- CtHAflA Trt/^O nAnUMS^t HlAffl. v ® v> li v« I V/vi« r ■ * iiivifl te r petnajstih dnevih. ni i > lis turški ^ p re dsed n i k" ^po- V laški ministerski predsednik _TT i jpBJ^BII^^^S zakleti sovražnik Jugosloya- jg^ I ir ^^ A nov, in s katerim bodejo Ju- HT j f - J^^K goslovani najbrž še obraču- m ^v nali. Pod Wilsonom se naha- 11 1\ ^p i^PI^B^ ta slika predsednika nemške ^■^pJamSkyiSHi^Hf^ m * ' mirovne delegacije, grofa ' "^^BPV/ /lift IX S^m Brockdorff-Rantzau, od ka- ri^tti^^^HHp/ \|L ^flL^^^P terega je odvisno, ali bodejo krovno po- | VI fl T kažejo zadnja poroči-Na sliki vidimo" veliko če- Jg^L 1 Jmm* la, se Jugoslovannom na mi- tvorico" ali "Big Four", ka- ^fjjw rovni konferenci ni storila kor jih naziva jo Amerikanci. pravica, in pričakujemo se-1 V sredini je slika predsedni- Count -von daj, kaj bo narod v stari do-1 ka Wilsona. Na levi strani movini ukrenil. ^ t - m i -/iS^^^H I ^ I 1 l^B 1 I _ ___ _ ^ _ _ I_ ___ *. _ . I |%n|| mM AlT A vo pristanišče, pogodba je gotova. Pariz, 8. maja. Vittoriofi Orlando, italijanski ministerski predsednik, se je vrnil j v Pariz z ostalimi laškimi mirovnimi poslanci. Nemudoma po svojem prihodu v i Pariz je Orlando šel na po- I svetovanje mirovne konfe- i renče. Kot pogoj, da se Ita- i lija zopet udeleži mirovne i konference, je Orlando spre i jel nasvet slednje, da se mesto REKA IZROČI JUGOSLOVANOM, ampak se da v upravo mednarodni komisiji, in leta 1923 pa prevzame Italija posest mesta Reke. Tozadevno se Italija odreče gotovim zahtevam do : mest in pokrajin ob Dalmatinskem obrežju. Medtem : časom pa se mora zgraditi i novo pristanišče za Jugoslovane ( na čegave stroške, op. ur.) katero pristanišče naj ima zvezo z Zagrebom in drugimi mesti. Italija se pa odpove svojim zahtevam do gotovih pokrajin v Dalmaciji. Francoski poslanik v Rimu je posredoval tozadevno. X GLAVNE TOČKE MIROVNE KONFERENCE. Mirovna pogodba obsega nad 80.000 besed, in je največja kar jih pomni zgodovina. Mirovna pogodba prisili Nemce, da se pokorijo določbam Lige narodov. Če ?e Nemčija skaže vredno, bo tudi ona pripuščena v Ligo narodov. Nemška armada se mora demobilizirati tekom dveh mesecev po podpisu pogodbe. Vsa vojaška društva v Nemčiji se morajo odpraviti. Nemčija ne sme imeti več kot 100.000 vojakov in ne več kot 4000 častnikov. Vojno brodovje ne imeti več kot 6 bojnih ladij, 6 lahkih križark, 16 torpe-dovk in nobenih submari-nov. Zrakoplovi za vojno m: ^mmiit'i i uporabo se morajo v Nemčiji odpraviti. Izdelava stru- i penih plinov je prepovedana, i Kajzer mora biti sojen, i Vsi forti na Helgolandu ] se morajo porušiti. Kielski : kanal mora biti odprt za vse narode. Vsa nemSka prista- i nišča morajo biti internacijo- i nalizirana. Bivši kajzer mo- j ra biti izročen zaveznikom v , sodbo. Nizozemska vlada ga i mora prepeljati v Pariz. Nemška odškodninan zaveznikom. Skupna odškodnina, ki jo i mora Nemčija plačati , se < mora določiti najkasneje 1. < maja, 1921. Do leta 1951 mo ra NemČjia plačati vso odškodnino. Takoj mora plačati $20.000.000.000 v zlatu. Nemčija izgubi svoje pokrajine. Nemčija izgubi glasom ( mirovne pogodbe 35.782 ■ kvadratnih milj teritorija. : Prepustiti mora Dancem tudi Schleswig, če ljudsko glasovanje, tako odloči. Vsako !eto mora Nemčija za zaveznike 200.00 ton parnkov. Plačati mora vso odškodnino civilistom, ki so trpeli škodo v Zavezniških deželah radi vojne, plačati vsem vojnim vjetnikom, ki so bili trpinčeni v Nemčiji. Vse stroške okupacijske armade zaveznikov mora plačati Nemčija. Zavezniki zasedejo Nemčijo Dokler Nemčija ne plača j vojne odškodnin ne, bodejo , zavezniki imeli zasedene gotove kraje v Nemčiji. Če se Nemčija pregreSi zoper kako mirovno določbo, se ji napove vojna. Alzacija in Lotaringija se vrne Franciji. Bogata Saar dolina postane francoska za 15 let, potem ljudsko glasovanje odloči, kam hočejo iti prebivalci. Poljaki in Čehi ter Nemci. Gorenjna šlezka pripade Poljski, mesto Gdanjsko se internacijonalizira. Zapad-na Pruska in Poznanj pripade Poljski. Nemška Avstrija, Poljska in Čeho-Slo- j vakija se priznajo kot samo-* stojne drŽave. Nemčija se mora odpovedati mirovni pogodbi z Rusijo in priznati Rusijo kot državo pred vojno. N Vse kolonije izgubljene za Nemčijo. Vsa posestva, ki jih je imela Nemčija izven svoje države so izgubljena za Nem čijo. Zavezniška komisija jih bo razdelila. Delavsko vprašanje. Mednarodna delegacija delavcev vsega sveta se snide v Washingtonu, l. oktobra, letos. Vsa delavska vpra šanja in nujne delavske stvari se bodejo razmotriva-le pri tem. Sklepi ki so sprejeti na tej delavski konferenci se predložijo Ligi narodov, ki ima svoj stalni sedež v Genevi, Švica. AVSTRIJCI PRIDEJO NA VRSTO. Pariz, 8. maja. Tekom prihodnjih dni pridejo v Pariz zastopnniki bivše Avstro-Ogrske, kar se tiče Nemcev i Mažarov, da tudi oni podpišejo mirovno pogodbo. Ou-je se, da bo morala Nemška i plačati zaveznikom vojiusod-škodnine 5,000.000.000 kron.! NEMČIJA NE PiAČA ODŠKODNINE.' tako'kakor jih citira^^#* nooene oasKoanine. ^ f I f | I trk Iv AVSTRIJSKA ZASTAVLJALNICA. — ITALIJAN VABI K RAZPRODAJI. - TREBA JE ŠE SODNIKA, KI BO SLE-i PARSKEGA ITALIJANA ZAPRL RADI GOLJUFIJE NAPRAM JUGOSLOVANOM. _------- --------------———— [ GOZDARJEV! SPOMINI. (Spisal Jos. Kostanjevec.) K' « Lojze se je naslo'nil na sekiro in razmišljal. "Morda imaš prav, ali do sedaj se mu ne more dokazati ničesar." 4in se mu ne bo moglo, Lojze. Ali midva bova poskusila na lastni koži njegovo poštenost." "Pa saj zadnjič naju ni os-kubil on, baje je celo izgubil sam. Gospodje so bili, ki so nam populili perje, in ne more se jim reči, da so to hoteli, sai si sam videl, da jim 11 "Zdi6 se mi, Lojze, da si prenedolžen. Ali ne moreš misliti, da tiči Birk z onimi v eni koži? Res jim ni za denar navidezno, toda za naših očetov posestvo jim je. Ker vedo, da bi ga ne dobili izlepa, ga iSčejo tako, kakor vidiš. Gospodje so spoznali vrednost naših gozdov, to ti jasno in nepobito kaže Tratnikov slučaj. Sline se jim cedijo po njih in bodi prepričan, Lojze, da jih dobijo v svoje kremplje.'* "Vraga, Tone, ti imaS bister vid, je zaklical Lojze in udaril s pestjo po čelu. "Prav tako je, kakor praviš. Toda, kako bi se jim midva izvila?' "Nikakor drugače, prijatelj, kakor da plačava. Toda plačati je treba, preden sva sama gospodarja/ "Kako Tone? Saj so nama dali časa, kolikor hočeva.' "Ali se več ne spomniš, kaj^sva podpisala? Kadar bova gospodarja, jim odstopiva vsak svoj travnik, ako ni dolg prej poravnan, tako je bilo napisano." "No, in? Saj bo poravnan dolg, ko bova gospodarja. Posojilo lahko vzameva, da se jih znebiva.' "Poravnan mora biti dolg predno bova midva gospodarja, tako je zapisano in tega se bodo ?:. Tu s: na ju lepo vjeli, kakor kalina. Šele pozneje sem to izpre-videl, ko sem natančno razmišljal najin položaj, ki nikakor ni takšen, da bi naiu kdo zavidal zanj. Tisti'večer • va bila oba prerazburjena in nisva zapazila ničesar. In Bog ve, kaj so še vse notri zapisali, ko nisva niti preči-tala onega lista, midva tepca." Nastal je nekoliko Časa molk. Lojze je uvideli da ima Tone prav, zavedel se je da sta se ujela, a on sam najbolj. Tonetov dolg ni ravno tako velik, a njegov je tak šen, da ga ne bo zmogel iz lepa. "Izviti se jim ne moreva i najinih razmerah. Ali jaz bi jih nabrisal, da bi pomnili s kom so imeli opravka,*Vj< sa. "Kako Tone?" "Ako bi imel namreč še e-nega brat. Temu bi moral izročiti oče posestvo in lahko bi potem gledali za menoj in s t brigali pod nosom. Tako pa ni nič in prav takšna je s teboj. Tudi ti si sam in se ne moreš rešiti." Vedno težje jima je bilo, vedno počasneje jima je šlo delo izpod rok. Nekaj se je uprlo v njiju in jeza se je začela kuhati v njunih srcih nad Birkom in nad vsem sve tom. DC. Pomlad je nastopila, lepa in svetla. Po vrtovih so cvetele češnje, v gormovju se je oglašala penica in ščinkovec in pel svoj radostni "griču" izmed vejevja zelenih kostanjev in poganjajočih jablan. Pred mojo hišo na Črni so se kopale v pesku kokoši, med nje so se mešali vrabci, razposajeni' kakor otroci. Vse se je veselilo pomladi in življenja, od najmanjše ži-valice do gospodarja stvarstva, človeka. Kolikokrat sem sedel v tistih dneh pred hišo in zraven mene je z delom v roki posedala moja žena Anica. Sanjala sva lepe sanje* in ako bi se bila uresničila samo stotina njih, bi bila že dovolj srečna. Pričakovala sva v tistih dneh veselega dogodka, roditi se nama je imelo prvo dete, ki naj bi oživilo najino hišo, ki naj bi še bolj utrdilo najino zvezo in prineslo nama v življenje še več solnca in svetlobe. S kom naj bi potem menjala, kdo naj bi se primerjal z nama? A glej, kolikor bolj se je bližal zaželjeni čas, toliko tesneje mi je postajalo pri srcu. Polastila se me je neka plahost in pobitost, ki se je nisem mogel otresti nikjer. A' ona je bila vedno enaka, vedno tiha in srečna in zadovoljna. Ni te sreče izražala z besedami, pač pa jo je kazal vsak nje smeh-lja\ jo je izdajala vsaka njena kretnja, zlasti pa ono globoko kakor nebo jasno oko. Živela je notranje samosvoje življenje, ki je bilo nad vse bogato, ker je bila nad vse bogata njena duša; Za-i dnje čase pa se je izpremeni-i la, izpremenil se je njen ob-5 raz, polt na njem je posta-- la čudovito prozorna, bilo je 3 kakor bi gledal v obraz sve-;- tnice. Oj, ne pozabim iih nikdar tistih .dni, tistih zadnjih dni svoje kratke, pre-v kratke sreče! Prevelika je »i bila sreča za zemljana, zato 1, je bilo zapisano, da ugasne B nje zvezda. h In ugasnila je nenadoma ' ' sl ■ ; -tt' **. . ter me je dobila nepripravljenega. Osipalo se je cve-tjfe raz črešnjo pred hišo, obležalo je na tleh, da so bila kakor bi bil zapadel sneg. Tedaj je ležala ona v sobi sredi belih sveč in sredi deh-tečih svežih šmarnic, in nje Jice je bilo belo kakor osuli češnjev cvet. In zraven* nje je ležalo drobno trupelce, in drobni obražček se je držal na smeh kakor bi bil prinesel s seboj samo neizkaljeno srečo. Tedaj sem vedel zakaj tesnoba mojega srca, zakaj plahost in potrtost. Umrla je bila na porodu in z njo je umrl tudi nje zarod. Bila je taka božja volja, zato se je moralo zgoditi. . . "Tolažijo se ženske in otroci, moža ne bom tolažil. Kvišku glavo, še sije solnce , še se užigajo zvezde v temnih nočeh." Tako si mi pisal, Ivan, a meni je vendar ugasnilo soln ce in težki oblaki so zakrili zvezde za večno. "Za večno? Ne, še je svidenje," mi je dejal župnik stispiivši mi roko, "samo vere je treba." In jaz verujem, trdno verujem na to svidenje onkraj zvezd, zato še živim —-—- Tu naenkrat preneha Je ienkov rokopis. Povest naj dopolnim jaz, ki sem šel nalašč nekega dne v ta namen na Črno in tam poizvedel, kar vam hočem povedati sedaj na kratko. Ustavil sem' se v hotelu "Pri zlatem levu" in tudi mene je sprejel gostilničar z vsemi častmi in mi je postregla natakarica z vsem, kar sem zahteval. Potem sem pa poizvedoval po različnih osebah, ki nam jih je predstavil v svojih spominih Jelen ko. Toda gostilničar mi ni vedel povedati ničesar, njega nekdanja Črna ni zanimala. Romal sem toraj od hiše do hiše, a tudi tukaj nisem imel sreče. tako sem dospel do cerk i ve. Tam sem se ustavil. 2u-i pnišče je bilo staro in zidov-i e izprano od dežja, a šola i ie imela prizidek, bila je po- - večana in na novo pobeljena, razširila se je v večraZf% - dnico. Stopila sta mi pred . oči nekdanji župnik in uči- - telj, oba takšna, kakoršna i fe popisal Jelen ko. Ne ene-J ea ne drugega ni bilo več - ram, počivala sta že davno - nod ono grudo za cerkvijo. - Zamišljeno sem stopal dalje Na nizkem zidu pred cer: b kvijo je sedel sivolas starček - Stopil sem k njemu in pri i sedel. Zdelo se mi je, da mo a ra ta mož biti še eden izmec - nekdanjih Črnjanov in da e poizvem od njega, kar seir 0 hotel vedeti. e "Toplo je danes, oče, le po jesen imamo in lahke 1 bodo ljudje spravili letino,' sem ga nagovoril. "Res, lahko jo bodo spravili, prav lahko, posebno tukaj na črni, ko nič nimajo," je odgovoril oni ,s skoro tihim, hrip&vim glasom. "Nič nimajo? Kako to?" "Imeli so, pa nimajo več. Vidite, vse to, kjer so zdaj one žage in tovarne, one nove hiše, vse to so bila rodovitna polja in dobri travniki, ki so jih obdelovali Črnjani. Sedaj pa oni, kolikor jih je še ostalo, lahko pospravijo svojo letino v en skedenj v eno samo klet. Tako Je, gospod, in hudo je." ! Mož se je nekoliko razvnel, videl sem, da se bo dalo še kaj izvedeti od njega, toda treba bo nekoliko previdnosti. Zato sem vprašal: "Kdaj pa je maša tukaj?" j "Bila je zjutraj, in tista | peščica ljudi se je že razšla. Ostal sem sam tukaj. Rad sem sam." "Kaj pa, ali mi veste povedati, katera hiša je bila Tr-novčeva?" Uprl je name svoje sive oči in me začudeno gledal. "Trnovčeva?" je vprašal potem zateglo. "Kako vam je znano to ime? Starega ■ Trnovca niste mogli poznati i premladi ste. In to je že davno, odkar ni več tega imena na Črni. Odkod ste toraj, ■ gospod, in odkod je to poznanje iz minolih dni?" "Nisem Še star, oče, prav 1 pravite. Toda kaj porečete, ; ako vam povem, da sem po-i znal /tudi še starega Polja-ca in Tratnika, celo Lisjaka ' in Gabrovca, da, tudi nek-danjega župnika in učite-i lja." i Starec je strmel vame in 1 ni vedel, ali se mu sanja ali ■ je resnica, kar je slišal. Na-1 posled je zmajal z glavo ter dejal: i "Vi niste poznali nikogar i vi ste imena kje čitali, in ! zdaj se malo ponorčujete iz • mene. Morda ste sodnik, ka- - li? Tam nekje pri sodnjii, s verjamem, tam morajo biti ta imena zapisana in pa v i krstnih knjigah v našem žu- • pnišču." i "Nisem sodnik in. nisem • jih čital v župnišču," sem dejal. i "Naj bo, kakor hoče, pp-! znali niste nobenega, ki ste i jih imenovali, ker ako bi poznali Lisjaka, bi moral poz- ■ nati tudi on vas." t "Toraj ste vi Lisjak?" " sem vzkliknil. "Da, to sem," je potrdil - on. j "Kateri Lisjakr stari ali - Tone?" Še bolj se je začudil, j "Toraj tudi o Tonetu ve- - ste? Jaz sem njegov oče." i Sedaj sem se začudil jaz, , da ta mož še živi, a obšlo me - je neko zadovljstvo, da mo-i' rem poizvedeti iz prvega vi- - ra, kar želim. Povedal sem 1 mu toraj, da je vse to napi-i sano, kar se je'vršilo v Črni - da pa ni napisano do konca. "Glejte si no, toraj še či-1 talo se bo.o Črni, kdo bi si i mislil. In kdo je napisal?" "Gozdar Jelenko." "Ah, sedaj razumem vse. i In vi bi radi vedeli, kako se - je dovršilo, da je izginila rt; sled o nekdanji Crnl. Razu-li mem, razumem.~ i "Marsikdo vam bo hvaležen, ako poveste, najbolj pa I-1 faz. ki sem prišel danes gori >. samo zaradi tega." a Nekoliko časa je pomiš->_ ljal, potem pa je dejal: i- "Dobro,' pripravljen sem, L da vam odgovarjam. Vprašujte!" i- "Ne tukaj," sem dejal. a Stopite z menoj k "Levu", k. vsedeva se na vrt, tam se malo okrepčate, potem se po^ o meniva dalje. Izbereva si miren kotiček, kjer ftaju ne ? bo motil nihče. Ali ste zado-r. voljni?" £ Možu se je zaiskrilo oko, j. dvignil se je ter počasi $to--zeta, je goljufal, plačali so svoj dolg po dvakrat, trikrat, plačali ga drago." Mož je umolknil in izpil čašo vina, zakaj suha so bila njegova usta. Potem je, nadaljeval sam od sebe: "In nekega dne se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Lojze in moj sin sta huj-skala ljudi na Birka, začelo je vreti in kipeti med njimi. Stiskale so se pesti in žugale. Kakor navadno so neke nedelje popoldne prihajali Črnjani drug za drugim v gostilnq. Toda bili so nekako molčeči in sedeli so skoro vsak sam za se. Ali pili so vstrajno, izlivali kozarec za kozarcem. Ko se je naredila noč, še preden so prižgali luč, je zopet stopil k njim Birk. Nič ni £>il več tako ne-srameni vljuden z njimi, kakor v prejšnih časih. Tudi danes se je začel šaliti, a te šale so bile tudi dobro popo-prane in so cikale na Črn jane. Ali niso-jih hoteli prenesti kar tako, začelo je v njih vreti. Se preden se je Birk dobro zavedel, kaj se godi, so ga nenadoma kakor na povelje obsuli vsi, ki so bili v sobi. In nekdo ga je sunil, da je padel. Oni pa so se mu ostudno režali v obraz in tol kli toliko časa, da je umolknil za vedno. Ubili so ga." "Grozno," sem vzkliknil. "A tedaj so postali naenkrat vsi krotki kakor jag-njeta. Spogledali so se in : šli mirno iz gostijne, kakor i bi se ne bilo zgodilo nič hudega. Šli so v parih kakor bi ■ hodili za procesijo in nobeden ni izpregovoril besede. , In kaj menite, kam so šli? ■ Šli so naravnost v župnišče. Župnik je ležal v postelji, . bil je že dolgo časa hudo bo-, lan in ni več upal na okre-i vanje. Nehvaležnost in ne- - sreča Črnjanov ga je popol-i noma potrla in mu izpodje* i dla zdravje. Tiho in po prs - tih so stopili v sobo in se razpostavili okoli postelje. ■» Župnik se je na pol dvignil - v postelji, zakaj bil je tisti dan zelo slab. Na# nočni o-marici ie brlela luč in slabo - razsvetljevala sobo. Vendar - je bilo videti, kako se je razjasnil njegov obraz ih kako r blažen nasmeh legel na nje-i gova usta/"Ali ste prišli, ot- - roci moji? In koliko vas je,M je dejal s tihim, toda razločnim glasom. Tedaj so kakor na povelje vsi popadki na kolena in sklonih glave. "Odpusti oče! Ako moreš, odpusti! Tvoja beseda nam je bila v zasmeh, tvoj zgled smo teptali z nogami. A zdaj se vračamo, odpusti!" In dvi gnila se je župnikova desnica in je blagoslovila klečeče. Ko so vstali, so se drug za drugim sklajnali nad to velo desnico in jo poljubljali . . . Tiho, kakor so bili prišli, so odšli. Župnik vpa je izdihnil še tisto noč. Prihranjena mu je bila bolest, da bi bil izvedel, kaj se je bilo igodi- 10 tisti večer v gostilni. Lisjak se je zamislilK a meni je bilo pri srcu tako čudno težko, kakor bi bilo naenkrat zatemnelo solnce na nebu. "Drugo, kar imate povedati lahko sam uganem," sem dejal čez nekoliko časa. "Druzega dne so gotovo prišli orožniki po vse, ki so bili v gostilni in so jih odvedli kaj ne?" . . "Ni moglo biti drugače,' je odgovoril Lisjak. "Toda bili so pozneje pred porotniki vsi oproščeni, zakaj prič ni bilo in ni se moglo natanko dognati, kako se je vršilo vse, ker Črojani so molčali kakor grob." \ "Kaj je bilo z Birkovo Ženo?"- ' . "Prodala je hišo in se izselila z dvema otrojjama. |Tukaj, kier stoji sedaj hotel pri "Zlatem levu," je bila nekdanja Trnovčeva hiša. Prezidali so jo in napravili iz nje to, kar vidite." "Kaj pa učitelj in gozdar Jelenko, kako sta živela?" "Tudi pri učitelju so se zglasili naši ljudje še tisti večer, ko so bili pri župniku. In mož je takoj pozabil, na vse krivice, ki so mu jih storili, in vsakemu posebej je podal roko. Ko je šel v pokoj, sta bila vedno skupaj z Jelen kom, hodila sta pc svojih potih, nikdar se nista vtikala v novo življenj« na Črni. Učiteljeva sestra je umrla pred bratom. Jaz sem sarii še na Črni iz sta rih časov, Bog je hotel, da sem videl njeno razdejanje in da gledam novo življenje, ki mi napolnjuje z bridkostjo srce dan za dnem." Solnce je posijalo skozi vejevje na njegove sive lase in jih posrebrilo. Njegov pogled je bil vdan in poni-len, njegov dolg je bil gotovo poravnan že zdavnej. "Ko so zabeli na Črni gra diti nova poslopja," je na daljeval starec, "niso vzeli Črnjanov v delo. Pijanci so kaj hočemo z njimi, so deja 11 gospodje Depauli in dru gi. Pozabili so bili, kdo jit je napravil pijance, kdo sto ril nesrečne, in kopičili s( krivico nad krivico.' "Nikdar ne pozabim one ga dne, ko so se naši ljudj« poslavljali od Črne. Velike število jih je bilo, sami zdra vi in čvrsti možje v najbolj šth letih. Zbirali so se prec župniščsm in pred cerkvijo Za njimi so prihajali žen< in otroci. Po tleh in po zidi so stali kovčeki, ležala j< obleka, potne torbe, palice ' In so čakali. Zadnjič so s< ■ ozirali na cerkev, na župni i šče, na Šolo. Zajokali so bi) ■ sedaj so šele videli, kako si . ljubili to cerkev, to župni ' šče, to šolo. In spluli so nfjl .(pogledi na niih nekdani (|dom, kjer so se gradile se - daj tovarne in nove hiše n: - njih nekdanjih tleh,, na njil ■ grudi. In kakor bi jim hote -!lo še enrkat pokazati v naj lepših barvah to, kar so iz jgubili, se je solnce vprlo ; i vso silo v to čudovito pokra Jjino, zažarela je planjava ii Ijzažareli so od daleč gozde i I vi. Tačas pa so pridrdrali vc -jzovi. S sklonjenimi glava ) mi so sedali na nje, žene s r se stisnile in zaihtele, otroc - so jih gledali začudene 3 Kam? ——V Ameriko!" 'KONEC i! — Dr. I V.l : ŽUPNIK, SLOVENSKI i; ZOBOZDRAVNIK, | | 6127 St. Clair Ave. «£ Knausovo poslopje nucMlnli- • novo trnovi «>. 1 |, Najboljše zo bo idr* v- > nieko delb po niz* | i kih cenah. 1 j I. Uradne ur« od 8:30 xjutraj do ? 8:30 KV«£er. ff , t^W Libert? boMW m >pr«j«»ajo c i «-„. Ji,—„„..,. ji VABILO V DRUŠTVO. Kranjsko Katoliško pod. dru-štvp Presv. JSrca Jezusa je sklenilo na seji 13. aprila, da odpravi vstopninske ^pristojbine za mesec maj junij, in julij, vsemn kandidatom od 16. do 40. leta. Cenjenim rojakom, ki niso Še v nobenem ali ki želijo vstopiti še v eno društvo, se tukaj nudi le-pa prilika, da brezplačno pristopijo v naše društvo. Dr. Srca Jezusa, ki bo obhajalo mesfeca avgusta svojo 20 letnico, je danes največje samostojno društvo v Clevelandu, šteje nad 350 članov in ima skoro $10.000 gotovine. D asi je influenca posegla v naše društvo v polni meri ter nam ugrabila 8 članov in 5 članic, pa je kljub temu naša bla-: gajna v celotnem računu za par stotakov napredovala, kar Je dokaz, da je društvo na dobri po-Idlagi. Do danes so večinoma vse podporne organizacije zvišale ali celo podvojile asesment, medtem ko je naše društvo osk talo brez vseh naklad. \ Član plača $1.00 mesečno In] je zavarovan za $3co v slučaju ; smrti in $6.00 na teden bolniške podpore. Oženjeni člani pa lahko zavarujejo svoje soproge za $150 smrtnine, ako plačajo '25c. mesečno zraven svojega asesmenta. I Seje se vrše vsako dVugo nedeljo popoldne v S. N. Domu, dvorana št. 3. j Natančneje podatke lahko 1 dobi vsak pri predsedniku John Levstik, 1121 E. 66th St. ali pri tajniku Frank Zupančič, j 1364 E. 36th St ali pri vsakem 1 dr. članu. Rojaki, ne odlašajte, I sedaj je prilika. Žglasite se 3 dni pred sejo pri dr. zdravniku j J. M. Seliškar ju, da va? preišče. I Objednem se apelira na vse dru-jštvene člane, da upoštevajo ta I oglas in upeljejo čim več novih ! članov.. J ODBOR. (Fri 81) FRANK RUSS, Javni notar 6104 St. Clair ave. Izdelujem vsa notanska opra-i vila v slovenskem in angleškem : jeziku, tudi v zadevi odškodnine sem vedno pripravljen vs ^L i-.., fy •* _ ■ J^ji ' - felt- ' mm zopet f ? ? PONOVNO. " m m i Avstrija razpadla sama od sebe. 1 Ideje S.N.Z. in celokupnega naroda v tem oziru po- s polnoma zmagujejo, kajti tudi ostali zavezniki so prišli1 do prepričanja, da je za trajen mir neobhodno potrebno r da se zruši avstrijsko tiranstvo, ker bi bila Avstrija, ako § bi obstala, trajna nevarnost za svetovni mir, medtem ko ^ morejo le popolnoma samostojni narodi delovati za na- s predek človeštva. , Ameriški državni tajnik Lansing je v maju in juni- r, iu lanskega leta ponovno izjavil v imenu ameriške vlade č da bo Amerika z vso močjo podpirala stremljenje Jugo- ji G Slovanov, da bodo uresničena. Isto je zagotovil ustmeno t; vzastopnikom S.N.Z. v Nar. Svetu dne 3. julija, to n I »< v času, ko so nekateri slovenski voditelji in njihovi pri- t staši gledali edino le na to, kako bi preprečili in zadušili n delovan;e narodnih prvoboriteljev in tudi uničili dose- s1 I fene vspehe, kakor so se sami javno izražali. Neposredni n povod za razpad Avstrije pa je dal Wilsonov odgovor na i 1 avstrijsko mirovno ponudbo dne 19. oktobra, katerega n | posledica je bila, da so do tedaj tlačeni narodi pretrgali n vse zveze z Dunajem ter proglasili svojo neodvisnost, v Posredno delovanje S.N.Z. v splošni narodni bqrbi je obstojal v tem, da je podpirala prizadevanje celokup-^Mgl^^stavništva, v svrho poučevanja ameriške javno ^Hanfe^li^ilfei**. & a? r.y' sti o našem vprašanju in o naših narodnih ciljih. Tozadevno se je dosegel velik vspeh, kajti ameriško časopisje je sedaj povečini naklonjeno Jugoslovanom ter tudi od-~ ločno zagovarja pravične zahteve narodne, ter njih tež-) nje. 0 Druga naloga, za katero je pričela S.N.Z. med vse-c mi jugoslovanskimi narodno-obrambinimi organizacija-= mi prva delovati*", je bila akcija za pridobivanje faktičnih 9 borcev za svobodo Jugoslovanov. Dasi so tedaj nasprot- - niki S.N.Z. jasno pripovedovali, da ni svoboda Jugoslo-Z vanov vredna niti ene kaplje krvi slovenskega delavca v Ameriki, je vendar S.N.Z. tudi v tem dosegla vspeh, se-= veda ne tolik, da bi mogel postati odločilnega pomena v i. osvobodilni borbi. Oni pa, ki so se požrtvovalno podali y na bojno polje, bodo zanesli v našo domovino svobodo- j - ljubne ameriške ideje. Naj je bila četa slovenskih prostost voljcev Še tako majhna, vendar pa je dokazala hrabrim boriteljem za našo svčbodo, da se smejo zanašati na po-J" moč zavednih Slovencev v Ameriki. S. N. Z. pa je bila tu- j Ji edina organizacija, ki je podpirala te prostovoljce in 1 jj jim lajšala trpljenje na bojnem polju. ^ Kadarkoli je bilo slišati tudi le en sam odmev klica 1 na pomoč iz domovine se je S.N.Z. vedno požrtvovalno ' 1 odzvala. Nudila ni narodu doma samo moralne pomoči, 1 t V. m več tudi materijelno, dejansko. Ko so drugi begali Slovence v Ameriki in jih odvračali od podpiranja naro- I tla v domovini, nabirali denar, s katerim menda namera- 1 e vajo kupiti svobodo Slovencem, katero pa si je narod 1 3 ram priboril brez njihovega sodelovanja, ter besno pobi- j • j ali vse, kar ni bilo v pospešitev njihovih načrtov, ki ni- ' i Kakor niso v prid Jugoslovanov, so člani S.N.Z. zopet 1 - uokazali svojo ljubezen do domovine in velilco požrtvo- ' - valnost z bogatimi prispevki. Istočasno pa so tudi prido- : . bili plemenite Amerikanco za podporrv) akcijo, katere pr- « ve sadove že uživajo žrtve vojne v Jugoslaviji in ki obe- J la še veliko več'e vspehe. Naloge S.N.Z. še niso popolnoma izvršene in tudi * 1 dolžnosti nje članov ne bodo prenehale z dnem, ko bo t padla odločitev glede jugoslovanskega vprašanja na mi- s " rovni konferenci. V svoji poslanici na ameriške Slovence t roživlja dr. A. Korošec nas vse,, da vstrajamo v svojem 1 letovanju, ter nas prosi moralne in materijalne pomoči. J "in ta dvojna pomoč obstoji v tem, kar je S.N.Z. dosedaj ? } vršila, to ;e, skrebti za tfKjširšo in najvspešnejšo propa- c gando med Amerikancir pobijati krivične italijanske zah- r - reve po našem ozemlju ter zagotoviti domovini potrebna r - sredstva, da preživi sedanje težke čase in se povzdigne 1 kulturno in gospodarsko do najvišje stopinje. To je rav 1 i no, program, katerega si je začrtala S.N.Z., izveševanje te s , ga programa pričakuje dr. Korošec ne samo od članov • S.N.Z. temveč od vseh Slovencev in Jugoslovanov v A- r , meriki. f To je najlepši dokaz, da je delovanje S.N.Z. pravil- r no in najbolj koristno celokupnemu narodu. Še več: dr. I Korošec in dr. Žerjav, sta v Parizu direktno indorsirala l ' program S.N.Z. česar bi gotovo ne storila, ako bi ne bila v prepričana o tem, da je primeren in kdristen narodu v do- 1 movini. > n S podpisanim mirom pa bodo nastale za S.N.Z. in P nje člane še druge dolžnosti, katere bo treba izvršiti ta- k ko natančno in požrtvovalno, kakor one tekom vojne, r Vsi jugoslovanski voditelji v doniovini poživljajo r neprestano nafod ha složnost in odločeri odpor proti no- ')' vim sovražnikom svobode in zjedinjenja našega naroda. Danes se še ne more povedati, kakšne korake bo podvze- k la skupna jugoslovanska- vlada za obrambo, narodnega § ozemlja in kakšne zahteve bo stavila v tem oziru na nas n :er kakšne pomoči pričakuje od izseljenih Jugoslovanov, h Eno pa se lahko z gotovostjo zatrdi že sedaj, da pričaku- s je mlada Jugoslavija največjo pomoč in podporo od zagovornice tlačenih malih narodov, od Amerike. Od nje k pričakuje rešitev, v njej proslavlja osvoboditeljico Jugo- k slovanov, principom nje velikega predsednika žele zma- z ge na mirovni konferenci, ker vidijo le v njih uresniče- P nju zavarovane pravice svoje in pravičnost za vse. Žara- ^ di tega tudi poživlja dr. Korošec ameriške Slovence, da r< podpirajo predsednika Wilsona, mu dajejo novih doka- š zov svoje lojalnosti, požrtvovalnosti, predvsem pa zaupa- n v njegovo iskrenost in pravičnost. Zadnji dogodki na li mirovni konferenci so najboljši dokaz, da je to zaupanje našega naroda v predsednika Wilsona popolnoma opra- v vičeno, in da je tedaj tudi naša dolžnost, podpirati njego- si va stremljenja in ameriško vlado. s Naj izide komaj osvobojena naša domovina iz tega k boja z novim sovražnikom kakorkoli, gotovo je, da bo po- n trebovala še toliko večje pomoči, da bo mogla pričeti sa- s< mostojno življenje, ki bo vodilo do njenega napredka in n blagostanja na vseh poljih. In ravno tu se odpira zopet k široko polje delovanja in posredovanja S.N.Z. in za nie P •Mane. Najbližja bodočnost nam bo morda že prinesla direkten stik z vlado v domovini in S.N.Ž. bo morala posredovati med Jugoslavijo in njenimi izseljenimi sinovi lc v Ameriki, kakor tudi med njo in Amerko v svrho prido- n hitve najpotrebnejše gospodarske pomoči. Politična svo- S] Nxla sama ne zadostuje, temveč mora biti prej ali slej u- s< ničena, ako je narod gospodarsko odvisen od drugih na- d rodov. Postaviti se mora tudi v gospodarskem oziru na č lastne noge, ker le potem mu bo mogoče uživati sadove n politične svobode. In tudi v tem oziru je Amerika edino p naše upanje, edina naSa pomočnica. Na drugi strani pa p bo treba tudi razlagati rojakom v Ameriki, kaj pričakuje if narod v domovini od njih, kako je mogoče pajbolj kori- v btiti in pripomoči do gospodarske povzdige Jugoslavije j< in k;e je največja potreba. Treba bo rojakom v Ameriki V razlagati položaj v domovini ter jih odvrniti od nepremi- k šlfenih korakov, objednem pa narod doma obvarovati z ^kodliivih posledic prevelikega zaupanja in- škode od v shrani tujih in domačih izkoriščevalcev. ' z Miru, pravičnega si želi mlada Jugoslavija, preskuše- C na in potrta po tolikem trpljenju in žrtvah. Pomoči pri- >> čakuje od nas in od naših ameriških prijatelejv, pomoči, n miloščine, da se bo mogla postaviti na trden temelj in r rako zagotoviti svojim sinovom lepo prihodnjost. Na čla- n ip'h S.N.Z. je, da sami pomagajo gradite te temelje s tem ca izvršujejo dolžnosti zavednih rodoljubov, katere nam r nalaga sedanji čas. Vstrajate zato pri delu, ostanite zvesti organizaciji, katere program Je indirektno podkrepil k narod doma po svojih predstavnikih, ne ustrašite se niti t 7'rtev, ako bi jih zahtevala domovina od vas. Vse te žrtve m ne bodo zaman, temveč bodo prinesle sad, katerega bode-mo uživali vsi v srečni, popolnoma svobodni in napredu- * :oči Jugoslaviji. v Informacijski urad S. N. Z. * --- l % w '.i - e- Vse občinstvo je bilo ob tem glasu razburjeno k4r ne-h kaj nečuvenega se je zgodi-t- to. In že v prihodnjem trenu-v tku priskakalja v dvorano e. najbolj dražestno, sladko in v ljubko kmečko dekletce, koli maj devet let; staro; otročja ). nedolžnost ji odseva iz oči 3- Toda ko dekletce zagleda si-■a jajno družbo, te jezne obraze ). je obstalo in povesilo glavo ter si začelo s predpasnikom n brisati solze. Nihče ni po- \ zdravil otroka, nihče se ga a ni usmilil. Boječe pogleda o-: o koli sebe in vsa solzna za-' i( kliče: ji li "Gospod moj, dobri kralj, : )- prosim te, odpusti mi, kajti i i- nič slabega nisem hotela na- < d rediti. Niti matere niti oče- < i- ta nimam, toda imam kozo ] i- in osla, in to je vse moje ime- < it tje. Moja kožica mi daje naj- i bolj sladko mleko, in kadar ; >- začne moj osliček rigati, se ! r- mi zdi, da na svetu ni bolj »- sladke godbe./ In ko je kraljevi poslanec povedal, da bo li žival, ki najlepše poje, ohra- i 0 nila kralju življenje, sem >s [- sklenila, da pripeljem svoje- 1 e ga oslička —r" i n NVes dvor je zbruhnil v 1 i. gromovit smeh, in otroče je i j zbežalo iz velike dvorane ne t r- da bi skušalo skončati svoj I - fjovor. Prvi minister pa je i a naročil služabniku, da naj t e ujamejo dekle ter njo in os- < la z biči pretepejo, potem pa ? spodijo iz dvora. J \f Ko se je to izvršilo se je j - nadaljevala preskušnja s S ptiči. Škrjanec in drozeg sta 1 . najslajše prepevala, toda kra 1 . Ijevo žezlo se ni premaknilo. 1 1 Upanje je izginilo iz src / i vseh. Ura za uro je mineva-r - la, dan se je nagibal k svoje- r mu koncu, in množica zunaj;F i palače je nepotrpežljiyo ča-^c . kala. Tema je nastala v dvo- g rani, da kralj ni mogel več i ) razločiti lica - svojih dvor- t - janikov. i j KoneČno—čujte! Tam iz v - kota dvorane se oglasi nebe- r i ški glas, vse je utihnilo— F 5 najslajša melpdija je zadone- ? . la na uho navzočih. Ogla- r - sil se je —slavec. i "Dovolj je!" je zaklical v kraljič, "naznanite po celem J li - kraljestvu in zvonovi naj t - zapojejo, kajti izbral sem' pevca in nisem se zmotil, i f > Kralj, dinastija in narod je I i rešen. Slavec j6 kraljev re-^s • šitelj, in odslej zapade smrt- ,2 ni kazni vsakdo kdor razža- r i li slavca. Kralj je govoril." s s Od onega časa je bil sla- n vec svet ptič. Njegovo petje i se je čulo v vsaki hiši. Da, t slavec je bil imenovan celo _ t kraljevim svetovalcem, in - • nobena važna državna stvar se ni ukrenila prej, dokler i niso vedeževalci razložili t kralju kaj pomeni slavčevo s petje. t i Drugo in zadnje poglavje, j Mladi kralj je imel veliko lovsko strast. Nekega polet-j ■ nega dne je odšel s sijajnim spremstvom na lov, z orli in sokoli, psi in dvorjaniki. To-1 ■ da v Širokem gozdu se je lo-i čil od svojega spremstva in i ni mogel več najti pravega i pota. Hodil je in hodil, toda i prišel ni na pravo pot. Mrak i ie nastajal, kraljič pa je še • vedno taval po gozdu. Tu se » je zgodila nesreča. Ker je bi-i h že tema, kon i ni videl ■ kam stopa, in mahoma se je i z ježdecem vred zvrnil po I rtrmem pobočju. Konj si je,J ' zlomil vrat, kraljič pa nogo. j g - Cele ure je ležal v groznih; 1 • bolečinah, toda pomoči od I , nikoder. Željno je poslušali i netie ptice, ki mu reši življe- 1 - nje. ♦ i V tem trenutku se začuje I i retip slavca. "Rešen sem!" vzklikne I I kralj. "Rešen sem! To je sve- I i ta pticn in prerokovanje se I i ;o *zoolnilo.' \ Komaj ie kraliiČ skrival I - svoie veselje. Pričakoval ie I vsak trenotek, da se oglasi I . *lavec in ga reši trpi jen5 a. I Tad* namoči ni bilo od ni- I Voder, Slavec je pel in ivrgo- I b lel, krdlj je pa zdihoval v s- bolečinah. Protu jutru je i- ptičje petje potihnilo Zdanilo se je, prišla je lakota in že i- ja. In kralj je preklinjal o slavca. n Uro za uro je ležal kralj ( h v omotici in trpel silne bole-a čine. Že je sklenil, da je pri-Si šla zadnja ura, kajti lakota , [- in žeja ter zlomljena noga, e vse ga je silovito trpinčilo. ' 0 Tako je preležal nepremič- 1 n no drugi dan na istem me- i - stu, nastala je zopet noč in i a tretje jutro. Kraljič je »bil v j i- zadnjih izdihih, in pred smr | -1 tjo se ga je polotila koprne- j ča želja, da bi bil še enkrat -i, zdrav in svoboden, še en- 1 krat je hotel videti gore in , - doline, še nekraf je hotel vi- j - deti svoje prijatelje, Potem 3 pa je zatisnil oči in prepri- - čan je bil, da je prišel konec. - In tedaj—oh, kako krasno r je zadonel v njegova ušesa 5 glas: j "I.. . .a!—I ____a!—I.. - ..a! — I....a!" * ) "Ah, ta glas je sladkejši, * - tisočkrat milejši kot glas [ i,slavca, drozga ali škrjanca, - kajti ta glas ne prinaša sa- v mo pomoči, ampak prinaša j1 t tudi življenje! Sveti pevec je 3 izbral samega sebe za reši- • 3 telja. Ljudstvo, dinastija, ) j kraljeva krona, vse je reše- . ; no. Prorokovanje je izpol- : j meno. Ljudstvo bo srečno. • Osel bo sveta žival od dana- s t šnjega dne" j i Nebeška godba je priha- c i jala bližje in bližje, močnej- ; j ša in močnejša, vselej slad- e i kejša mučenemu kralju r i Tam po obronku prihaja os- z . liček, pobirajoč osat in bor- s : no zelišče po potu. In ko ko- ■ 'nečno zagleda mrtvega ko- t ■ nja ter ranjenega kralja se n |; približa in z nežnim gob- 1 ■ ^cem ponjuha ta bitja. Kralj n ga pogladi z roko po grivi, k \ in osliček poklekne pred g kraljem, kakor je bil nara- 11 jen od svoje gospodarice. Z 1 veliko težavo se spravi kralj P .na oslovski hrbet in se po- ' prime velikih ušes, da ne bi j" zdrknil navzdol. Osel pa je rigajoč stopal naprej, varno in premišljeno, kot bi se zavedal, da nosi odrešenje ce- k tj lega naroda na svojem hrb- S i tu. S [i Kralj je kmalu ozdravel, t j Njegovo prvo uradno pove- k lie je bilo, da se osel progla- d 'si svetim in neoskrunljivim k živalim; njegovo drugo u- d 'radno povelje je bilo^ da po- n stane osel član njegovega b mmisterstva, in konečno je d | imenoval svojega osla reši- z telja vrhovnim ministrom ^^^ ______________T III__________ kraljestva. Tretje povelje1 kralja se je glasilo, da se u-ničijo in poderejo vse slike in kipi slavčevi po celem kraljestvu. N srn jih mesto so morali postaviti oslovske kipe. In četrto kraljevo^ povelje se je glasilo, da bo kmečko dekle, ko doseže petnajs to leto, da bo izbrano za kraljico cele države. Oj srej čni narodi Tako pripoveduje pravljica. In mi se ne čudimo temq zakaj je še danes navad?, da ima osel častno mesto vsepovsod, in mi se ne čudimo sedaj zakaj je bil osel tekom stoletij načelnik vseh mini-sterstev in kraljevih vlad, in ne čudimo se, da se je ta hvalevredna navada ohranila še do danes. In niti se ne čudimo, da se začenjajo še danes vse kraljeve zapovedi, vsa kraljeva povelja in vse kraljeve želje z besedami: "I....al— I....a! I... ..a!- I....a!" ^^^ -n- KOLIKO LESA POTREBU- " J9 ČASOpiS? Etten najbolj .poznanih indu-tfitrealnih in trgav&kih predmetov »je papir. -Silovito mnogo papirja se uiporabi za časopise in knjige. iNa svetu je kakih 30.000 dnevnikov, in nekateri izmed teh se tis>kajo dnevno približno miljon ali več iztisih. V tem številu niso uračunani oni časopisi, iki izhajajo enkrat ali dvaikrat na teki'en. Poleg tega zagleda vsak dan nad 200 več-'* jih ali manjših knjig ibeli dan. Kot 'je znano se papir za časopisje ddbrva iz lesene mase. Da se dobi dovolj papirja za omenjenih 30.000 dnevnikov in 200'knjig, je potrebno vs^kkfian en tisoč 'ton lesene mase, katero kuhajo iz drevja. Na leto, znese to 365.000 ton lesene ma- \ se ali Z30.000.000 fini to v. Da Uljudno vabi ODBOR * (55) v Lake Shore Banking & Trust Co. ST. CLAIR AVE. VOGAL 5 5. CESTE * Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka pošiljatev je jamčena. Prodajamo šifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proč. obresti. Pišite za nadaljne informacije slovensko ali hrvatsko. J. B. MIHALJEVIC, upravitelj inozemskega oddelka. ...........J! AMBULANCA. j Zav»aki »lačaj neirtfc ali bolexni, if potrebujete I I^F - ambulanca aH bol >iiki »01, pokličite katerkoli I * ^ telefon »sak čaa, po noči aH py dneTu Mi redno I Čujemo in odgovarjamo telefort. ker zvoni t hi&i I PRINfFTON obenem Ako vam operator reče da H ne ogla- I rninuiun gim % ne yriemite, zahtevajte supervisorja, in do- I J bite odgovor od nas takoj. ANTON GRDINA j lool 6127 St Qair Ave. Cleveland, O. I PU ^ 11l/ I V •isswlaa SutwU lmlt Xw« ' ' JL p A r- - ' 11 i § A UST. IS. NOV. £jt2j£i INK. It. MARCA J J III V DRŽAVI OHIO %UgmJLm V DRŽAVI OHIO V/ A Sedež Cleveland, Ohio M Vrhovni urad: 1052 8. 62nd St. II V Tel. O. S. Princeton 1176 R. W r X UPRAVNI ODBORI V Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ. 6U« Bdna Avenu*. f\ F O Podpredsednik: JOHN GORNIK 1117 St.Clair Ave. I 1 <5 Tajnik: PRANK HUDOVERNIK. 10M B. »2nd Bt. 11 5 Blagajnik: JEJRNBJ KNAUS, 10*8 Bast 6tnd fit. II MfV NADZORNI ODBORI * V 6 I I \ LOUIfl J. PIRC, «11» at. Clair Avenue. H ,fj IGNAC SMUK. 14701 Hale Avenue. N. H. Cp y JOSIP RUSH, «617 Bonna Avenue N. E. A POROTNI ODBORt f1 I iT? JOSIP KALAN, «101 St. Clair Avenue. I I , . A AGNES ZALOKAR, 1011 Addison Road. %/ < FRANK ZORICH. «17 St. Clair Avenue. / V FINANČNI ODBORI 5/ i V/ F. M. JAKflIC, «0lS St. Clair Avenue. \J / Y FRANK CEHNE, 6033 St. Clair Avenue. A ANTON GRDINA, «117 St. Clair Avenue., ^S T VRHOVNI ZDRAVNIKI A i /\ FRANK J. KERN, 6202 St. Clair Avenue. GLASILO ZVEZE i I J \/ "Ameriška Domovina " 6119 St. Clair Ave. N.. B. V svOC Vse denarne .adeve In stvari, kar se tifie >S upravnega odbora, nal se polt ia na vrh tajnika. ^ T

pri SDZ. Zatoraj se opozarja vsa drufitva v Clevelandu, Colllnwoodu, Notting-f hamu in Nevburgu, da vse notarsko zaprisežene izjave, potrdila, itd. se obrnejo na br. Frank M. Jakfiiča. Ravno tako se tudi izroči mrlifiki list Anton Legata njemu, da ga vredi. j, Najemnina dvorane za prihodnjo konvencijo! Vrh. tajnik vprašuje kje se l)o vršila prihodnja redna konvencija SDZ. Po kratkem posvetovanju se je F sklenilo, da se naj konvencija vrfii v S.N. Domu, soba it. 3. Tajniku se naroči, v j da vpraša direktorij za ceno dvorane, itd. , 1 proč. Bonus pri posojilih! Ker po zadnjem sklepu vrh. odbora, plača S vsak, kdor vzame posojilo na First Mortgage, plača 1 proč. Bonusa. V ta na- c men je zadnjič priilo $30.00, od zadnje posojila. Ker smo pa že sklepali, da i 7 se bo s tem denarjem nakupil aparat za slikat. Namreč Zveza namerava imeti J I, od vseh hiš, kjer ima. svoje posojilo gori, sliko od hifie. c | Aparat preskrbi br. Frank čeme. kateri bo plačan iz tega fonda. Varščina krajevnih tajnikov in blagajnikov! Vsi tajniki in blagajniki pri V V krajevnih društvih SDZ so zavarovani za leto 1919-20 za slede:« h vote: Št. 1. 7 ? 12000.00, it. 2. $300.00. it. 3. $400.00, St. 4. $1500.00, št. 5. .$300.», it 6. «$00.00. it, 7. $300.00, fit. 8. $300.00, št. 9 $800.», it. 10. $400.--, it. 11. $800.- r \ fife. 12. $400 00. St. 14. 600.00, St. 16. $200.00, St 17. $300.00, St. 18. $300.00 r ty. 20 $1000.00, it. 21. $400.00. Skupaj $10.600.00. ^ j / Za to svoto je predložen račun v znesku $28.75. RaCun se .sprejme za iz- ^ pl«5IUev. Vsako društvo najs hi zapomni za koliko je pod varščino tajnik in bla- r Odstopni list! Br. John Zavrian, 4t. 17. prosi za odstopnMiat, ker"'od' ^ ( /potuje te dni v rojstno domovino. Tajnik druitva poroča, da ima plačane vse ? /Idrultvene in zvezine prispevke. Se mil da, kar želi. i l Izplačane smrtnlne, pregled poboti^c! C. 243 Josip Pugelj, it. 1. bratu ^ v.Anton Pugelj. C. 989 John Muhič, fit. 1. ieni Mary Muhič. The Alien Property Custodian, Washington. D.C. pofillja dva režita za k sprejeto smrtnino. Report No. 34513 Josip SufitarSič, St. 7. SDZ $300/0 in report No. 34514 MCnac Pečar, it. 12. SDZ. $1000.00. F V ' Naknzanje izplačane smrtniiv: A d Na the Alien Property Custodian v Washington, D. C. c. 2341 John Barbn r Kit. 8. $500.00. C. 1431 Stanislav Pekolj, St. 10 $1000.00. t m C. 253 John Muhič, it. 12. umrl 3. Jan. 1919. star 42 let. Doma iz Ambru v ■< na Dolenjskem, Kranjsko. Bil je član Zveze in druitva od 11. jan 1914 Za- r ■varovan za $100 \00. Vzrok Influence. Dedič, $500.00 žena Frances in $500 00 w njegovi m otrokom ft C. 1523 Katarina Matož, St. 4. umrla dne 28. febr. 1919. Stara 21 let Do-K.tna iz C rez nice na Kranfskem. Bila je članica Zveze in društva od 8 seot 1915 n F Zavarovana za $500.00. Vzrok ušen. Dedič mož Anton Matoi. o K V. Vojno posojilo Svobode. Tajnik poroča glede finance Zveze alede na- kupa tega posojila. Poroča, da je v bolniškem skladu nad $2000.00 rezerve in Z » »e lahko kupi za to svoto. Po kratkem razmotrivanju odbornikov se je skleni D M^'ESJiySA^ "°,ariev s lem i,h iroa Zv"a » p t P^s^n'lt Woodrow Wilson in Jugoslovani L Ker je nafi predsednik W n frden na svojih 14, točkah in da se zelo zavzema zš nas jJgos^ " m , vane, kot mali narod na mirovni konferenci, se je sklenilo, da se pošlje v ime- V »DZ častitko-za njegovo odločno postopanje proti nafiemu sovražniku Italiii n ! ton c'aVni potdrav.ozir- ča8titko se P°3,ie n« State Department v Wahing- ^ Zaključek seje! Ker je bilo vse, kar je bilo predneSeno, refieno, se zakliuči ti f se a V* se je povoljno rešilo in predsednik je zaključil 4. sejo v tem letu z , i pozdravom vsem odbornikom, da se prihodnje seje vdelefe z , P- predsednik. Fr. Hudovemik. tajnik, k { POCENI NAPRODAJ j , » I hi§a 6 sob na stop 125 / Shore Line, 18600 Chicka-|®aw ave. prva hiša na levi Igttram ceste. Velik lot. Ceni fcjrno $2900. Takoj $1000 lugo na obroke. Odprto K k dan zvečer od 6. do 8. ■ ves dan v nedeljo, dokler ■ bo prodana. C. A. Gard-Per stop 127Ka Shore Line. iei. onmgnam ivu, WCuy, Tel (57) St. Clair Music School. Mi poučujemo godbo na razne inštrumente od začetka do konca. Mi imamo vse godbene inštrumente naprodaj jako poceni. 6532 St. Clair ave Fri 71) Naprodaj je Maxwell avtomobil za 5 oseb. Avtomobil ie v dobrem stanju in se pro- POZOR DEKLETA! Ve neveste, vam naznanjam, da imam veliko zalogo najnovejše mode krasnih poročnih oblek, za neveste in tovaršice ter vse druge potrebščine, lepe vence tančice in vam na dan poroke pošljem domov spletalko las, da vam postreže. Nadalje se priporočam splošnemu občinstvu za nakup vsakovrstnega blaga. Ravno sedaj' sem dobil veliko zalogo oblek z žeketom in vsake vrste "dresses" ter sukenj, suknjiče za male deklice do 16. leta. Imam lepo zalogo finih moških srajc kTavat in vso opravo za delo. Vsakovrstno moško spodnje perilo. Se priporočam ANTON ANŽW>VAR 6202 St. Clair ave. (Fri 61) HIŠE NAPRODAJ^ Hiša za 3 družine na Bonna ave. Cena $5600, samo $2000 takoj. Hiša za 2 družini na E. 63rd St.cena $3600 Hiša z 11 sobami na 43. cesti, cena $3500. Hiša na 61. cesti, 10 sob, lot 62x140, dve garaži, škriljeva streha, cena $6500. Hiša za dve družini na 53. cesti, cena $4400 Hiša na 63. cesti, za dve družini, kopališče, furnace, i cen na $3500. Hiša na 64. cesti, 13 sob, dvoje kopališč, škriljeva streha, cena $7000, takoj $2000. Tri hiše na 66. cesti, cena $9400. Takoj $3000. Hiša s 13 sobami, lot 40x140, na 61. cesti, cena $5200. Dve hiši na Norwood Rd.f ena z 9 sobami, drug* s 6, cena $7200. Hiša za 1 družino nna 76. cesti, cena $3400. Hiša za 1 družino na 77. cesti, cena $3500. Imamo še več drugih hiš na razpolago. Za podrobnosti se obrnite na 6106 St. Clair a. Sfešek in Meh, . . . zastopnika zemljišč. (57) NAZNANILO. Vsem članicam d/uštev, ki se udeležijo slavnnosti ob priliki blagoslovljenja zasta- < ve dr. sv. Cirila^ in Metoda, št. 18. SDZ se naznanja, da so prošene, da se zberejo- v ! J. Grdinovi dvorani, in da i gredo vse zastave skupaj, vse članice skupaj za njih zastavami, kar bo v ponos < naselbini. To se tiče društev i dr. Srca Marije( staro), dr. Srca Marije (novo) dr. Car- i niola, št. 493 LOTM., dr. sv. Ane, št. 4. SDZ dr. Marije i Magdalene, št. 162 KSKJ. J. Widervol, tajnik. OČETOVA POHVALA" "Moj oče je rabil to vino, dokler ga ni bolezen pustila. <5n je jako pohvalil to zdra- ; vilo/ Tako nam je pisal Mr. : Matt Molek iz Si Iver bow, | Mont. 26. dec. 1918. To po- 1 meni Trinerjevo ameriško 1 grenko vino, ki je najboljše zdravilo za vse želodčne ne- * prilike, zaprtje, glavobol, ne- 1 prebavnost, migreno, sploš- 1 no slabost, itd. Dobra zdra- 1 vila so vselej denarja vred- ! na, in mi smo veseli, da ^ kljub strašnim cenam neka- ' terih primesi, ki gredo v to : zdravilno vino in teškim dav ! kom, se nam je posrečilo ! preprečiti večje zvišanje e-nega zdravila. — Trinerjev liniment 'ie znan kot zane- { sljivo zdravilo zq revmatt- zem, nevralgijo, otekline. To ] zdravilo in drugi Trinerjevi ' preparati se prodajajo po i starih cenah. Joseph Triner . Co. 1333-43 So. Ashland ave. Chicago, II. Dekle dobi dobro delo in plačo v restavrantu. Oglasi i naj^koi , ^M al Re^au^ Člano^^ Ribnica, št. 12 SDZ. se naznanja, da se gb-tovo udeležijo seje 15. maja ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih S.N. Doma. Vzrok temu je, ker je na dan redne mešečne seje društveni izlet. Opozarjam posebno tiste, ki so spremenili svoje naslove, ker mi je nemogoče vse brate obvestiti pismenim potom. Z bratskim pozdravom A. Lovšin, tajnik (57) i- MILO ZA KOŽO. ;o Milo za kožo mora biti y antiseptično čisto, ker s tem n pomaga pri zdravljenju ko->- že. Severovo zdravilno milo :e za kožo se priporoča za to >- slučaje. Matere hvalijo to s, milo kot najboljSe za otročje kopel ji ,odrašČeni rabijo n milo pri kopanju in umiva-i- nju, ženske jo hvalijo kot a, izvrstno zoper kožne izpah-i- ke. Je tudi dobro milo za n Šampuniranje. To milo bi se ir moralo rabiti Vsak dan v j- vsaki družini. Cena 25c. po o vseh lekarnah. W. F. Severa c Co. Cedar Rapids, Ia. Sprejmeta se dva fanta na H stanovanje s hrano ali br0z. 6025 Bonna ave. (56) ) Soba se odda v najem za - 1 fanta. 1171 E. 61st St. (56) Dve sobi se oddaste v najem, ' za dva ali tri fante. Vprašajte na 1273 E. 60th 0 St_(55) i- Slovenka, dobra kuharica a dobi takoj stalno in dobro delo v slovenskem hotelu i, Delo dobi tudi Slovenka za i- splošna hišna dela. Oglasite 0 se v hotelu Serschen, edini e slovenski hotel, A. Serschen i, 694. E. 152nd St. Collinwood ; (56) 1 NAPRODAJ SO HIŠE: Hiša zidana za 4 družine, j cena $9600. Hiša zidana za ^ t 4 družine, cena $10.500, hI- ; a ša za tri družine, oena $4000 ; 4 hiša 12 sob, cena $5200, hiša ; o zidana za 2 dr\ižinj, cona t $4400. Hiša zidana, 13 sob, a cena $6800. Hiša 12 sob in a prodajalna, cena $7200, sa- 0 mo $1500 takoj. Imam še več hiš različne vrste. Imam tu- e di več hiš naprodaj v Col-. linwoodu. Oglasite se na ' 1065 E. 66th St. Jos. Lušjn. ) - (56) NAZNANILO. Tem potom naznanjam članom in članicam dr. Bled b št. 20. SDZ, da je bilo na za-i- dnji seji sklenjeni*, da je l, vsak društveni član dolžan a kupiti vstopnico v znesku v $1.00 in vsaka članica v zne-a sku 50c. Te vstopnice se do-I, bijo samo pri društvenem 1 tajniku Anton Gorenc, 7728 s Osage ave. Tajni kova dolž-/ nost je, da vse natančno '. vknjiži, toraj prosim člane - in članice, da kupijo te vsto-. pnice prejkomogoče. Kdor 9 izmed Članov ne bo imel vsto pnice do 11. maja, jih dobi lahko tudi pred veselico. Opozarjam še enkrat brate, da se vsi točno udeležijo kot en mož 11. maja ob 3. j uri popoldne slavnosti bla 1 gosiovljenja nove društvene zastave in potem tudi veselice. Prošeni ste vd tisti, ki ' le redko pridete na društve j no sejo, da sedaj ne zadostu-j p, samo vaš ponos, da ste ' član društva, ampak morate dejansko pokazati, da ste . pravi društveni brat. Mi po-. trebujemo vaše navzočnosti . ne besede. Pokažimo se, da { smo člani slavne Slovenske Dobrodelne Zveze, organi , zacije, ki je prva ki ima po t stavno dovoljenje y poslovanja v drŽavi Ohio. Toraj . bratje društva, v vrste na ta-r ko veliko slavnost, in upam 1 . da niti eden ne bo odsoten. KoneČno naj še enkrat ' pojasnim, da člani dr. Bled ] [ št. 20. SDZ morajo biti toč- ' , no ob 3. uri popoldne v g. . Tomažinovi dvorani na Mar- I ' ^(55) 2ENITBENA PONUDBA. I > ' Vdovec, star 39 let s tremi ' otroci najmlajši star 5 let, t starejši pa 11, s^ želi sezna-. niti s pošteno Slovenko, sta-; ro od 30 do 38 let v svrho ^ ženitve. Imam hišo, ki je pla-" čana in nekaj prihranjenega " denarja./ če katero veseli, naj bo dekle ali pa vdova, naj mi piše pod šifro: T. M. | Box 15. St. Clair ave. 6119. Tajnost zajamčena. Le resne ponudbe se boc(o vpoštevale. (55) [ Naprodaj je hiša, jako po ( ceni za gotov denar. Moder-. na hiša, 8 sob, na E, 74 ce-, sti. Velik lot, voda, gorkota, . garaža. Pokličite Eddy 4649 p__(56) Naznanjam, da imam v zalogi najboljše šivalne stroje in to '^INGER ŠIVALNE STROJE" katerih nobeden drugega izdelka šivalnih strojev ne prekosi v šivanju. Dajem jih tudi na lahka odplačila in sicer po $2.00 mesečno ali za gotovi denar v devetdesetih dneh časa za plačati. . Toda ne pozabite pa tudi, da po- ■ pravljam vsake vrste šivalne stroje od $1.50 višje, ter tudi kdor zeli zamenjati stari stroj za novega, vedno vzamem stari stroj v račun na novega. Toraj gospodinje kakor tudi dekleta, ako želite imeti trpežni šivalni stroj, zglasite se pri vašem Slovencu RUDOLF PERDANU 6026 St Clair ave. I III H I M t ♦ I M H H« » 4 i H4 i Br. S. HoDander, f i: *zMk ji 1355E55thSUog.St.Cltir I; Vstopu55. cesti nad lekarno :: Ure od 9. sjutraj j! do 8. zvečer. J; , n i........ ■ n, 1. ;; Zaprto ob sreduh pop. ; ! tudi v nedeljo zjutraj. ! "pozor7 plumbing r Ako rabite v hiši zaneslji- j vega delavca za vsakovrst- J no plumbersko delo, potem a se oglasite pri vašem sta- ^ rem, dobro znanem prijate- n Uu \ Get. A. Larentz, , Nabiralna pola št. 112, Helena Žlindra, nabiralka, Cleveland: § Andrej Korenčan $15, William Fuindley $1, Anton Možina v $1, Mary Kunstel $2, Frank Kunstel $2, Jeane Skufca $1, Joe \ Poejris $1.25, Josipina Jereb $1 Ivana Mandel $1, Katy Novak r $1, J. Mausar $2, Frank Perušek 50c, Jakob Brežec $1, Frank r Zan 50c, John Cimerman 50c, M. Gornik $1, Alojz Papež 50c, s Jennie Papež 50c, skupaj $32.75- \ Pole it 19, 27, 3a, 40, 4*. 48 i" - $269.25. Vsota prej- { šnjih izkazov $4955-96. Skupaj $5.226. 21. , XV. IZKAZ PRISPEVKOV ZA AMERICAN- JUGOSLAV RELIEF. Iz Chisholma, Minn, so bili poslani na Zvezo Jug. Žen in j Deklet v Clevelandu sledeči prispevki za American Jugoslav . Relief: . j Nabiralna pola št. 127,Frances Britz, nabiralka Chisholm,Minn Rudolf Stornik $x, Frank Matjaš 50c, Frank Longa 50c,Anton Postoslemiek $1, Joe Petrič $1, John ZnidarŠič $1, Barbara GloboČnik $1, Louis Stermole $1, Anton Africh 50c, Andro Tancabel 25c, Frank Hochevar 50c, Ludvik Korcfič 50c, John j Koshir 50c, John Debelak 50c, Anton Debak 50c, Joe Globo- ] kar 50c, Ana Skala 50c, skupaj $11.25. j Nabiralna pola it 129, D. Stankovič, nabiralka, Kinney, Minn % Mrs. Kresoja $1, Miloš Kresoja 50c, Ostoj Tončar 25c, Sava Tončar $1, Mrs. Novakovič 50c, Sava Skorač 50c, Mrs. Bjena-baba 50c, Mrs. Brankovich $1, Mrs. Belaich $1, Steve Herce-govja 50c, Mrs. Zukula 25c, Mrs. Mandich 50c, Mrs. Vrzich 1 50c, Mrs. Vrzich 50c, Mrs. Lousar 25c, Mrs. Rajarich 50c, Mrs \ Hanezde 50c, Mr. Stocarba 25c, skupaj $10.00 Nabiralna pola št. 131, D. Stankovič, nabiralka, Kinney, Minn. I Mrs. Pritza 50c, Mrs. E. Pičuk 25c, Mrs. Beshir 5CC, Mrs. Di- ( mich $1, Nikola Klasnja $1, Mrs. Sokich 50c, Bude Klashnik $1, John Kosteloz 25c, Stevan Mijanovič 50c, Anka Mijano- ( vič 50c, George Smiljanich $1, Milka Smiljanioh 25c, Mile Ma- 1 rich $1, Laza Petrich 25c, Marija Derikpava 50c, Mr. Derikpa- \ va 50c, Anka Misiraca 25c, Mike sirovina 50c, skupaj $10.25. j Nabiralna pola št. 135, J. Klun, nabiralec, Chisholm, Minn. Anton Barnbich $5, Joe Moravetz $1, Math Grahek $2, Frank ( Sttrle $2, skupaj $10.00. 1 ■s\ < Desanka Stankovič je nabrala še sledeče darove: Milan Delich 50c, Steve Miserača 50c, Mrs. Stanisha $1.00 '< skupaj $2.00. # Vsota prejšnjih izkazov $5.226.21. Pole št. 127, 129, 131, 135 $42.50, skupaj $5.269.71. , Delovanje članic podružnice Simon Gregorčič št. 13 S. N. Z. za American Jug. Slavs Relief je najboljši dokaz, da SNZ. še obstaja, da si so nasprotniki neprestano povdarjali, da ni v 1 Minnesoti niti enega pristaša SNZ. vrle članice so poleg tega ! priredile pred dvema mesecema veliko veselico, ki je prinesla American Jug. Relieiu več sto dolarjev. Poleg tega so se skoro vsi člani in članice podružnice obvezali, plačevati mesečno gotov znesek za narodni davek SNZ. kar tudi vestno in redno plačujejo. Vsa čast zavednim rojakom v Chisholmu, zlasti pa tajnici podružnice gpdč. Frances Britz, ki se neumorno trudi za blaginjo naroda in domovine. Po njeni zaslugi je podružnica SNZ. v Chisholmu ena najbolj agilnejših in najpožrtvoval-nejiih, narodna zavest v Chisholmu in v bližnjih naselbinah se je visoko povzdignila. SLOVENSKI NARODNI DOM. RAČUN ZA MESEC MAREC 1919: Društva plačala na račua delnic............................$45.00 < Claaatvo plačalo na račun delnic............................................232.00 . % Darovi: Gahrijel Ra................................... .50 2 "SKUPAJ 31. MARCA */.!* sliolss , Stroki meneča marca, ček it 14. $«.50. it. 15. $3.95 it. 16. »1.80 ... $ 12.25 Naioicao na: The Broadway Savings and Trust Co. No. 64653 ..... 4953.85 1 No. 64088 764JO ftSSZZrr^::::::.-::/:::-::-.::-.:............. 1918 War Savica Stamp........................... 57.15 ( PREGr^PAJEQ °ŽENJEto E j —• 86038J« I Neki angleški profesor je silno vznemiril angleške gospe in gospodične s svojo trditvijo, da postajajo nežne roke gospe j in gospodičen vedno manjše iz vzroka, ker nič ne delajo. Učeni profesor trdi, da bo tekom toliko in toliko stoletij gospodičnam in gospem rok popolno* ma—zmanjkalo. Zato pa gospoda tako teško stisne desnico prijatelju, ker se boji, da se opazi majhna roka. Ra ditega priporoča profesor, gospem in gospodičam, da same hodijo v trgovino in nosijo pakete domov, da primejo tupasem za lopato na vrtu in delajo, da pletejo nogavice ali čipke, itd. Najboljša garancija pa, pravi prO-Fesor, da postanejo roke gos-pej in gospodičen daljše, obstoji v tem, da gredo gospoda v nabasan voz ulične železnice in se tam primejo jermenov, ki visijo od stropa. Vsak dan naj se vozijo po dve uri v tako nabasa-lih vozovih, in profesor jim garantira, da se bodo njih *oke kmalu stegnile. ANEKDOTE 0 NAPOLEONU. V Stokardu je izšla knjiga, ki prinaša v resnici za-limive pripovedke o Nepo-eonu Velikem. Tekom voj-le je prišel Napoleon v neko italijansko mesto, ki je bilo malo prej izpraznjeno )d Avstrijcev. Sredi trga nu pride nasproti mestna duhovščina, ki zaprosi Napoleona, da vzame pod svoje varstvo "dvanajst svetih ipostolov." "Kakšni so vaši ipostoli?" vpraša Napoleon 'Ali so lesenih' —"Ne, vate veličaftstvo," odvrne govornik, 'srebrni so!" —"A-la. srebrni!" vzklikne lako-Tini general. Pri moji veri, ie bom samo teh apostolov sprejel pod svoje posebno /arstvo, ampak jim bom tudi pomagal, da špolnijo svoje poslanstvo, kakor jim je Krist naročil. Poslal jih bom po svetu." Tako rekoč le dal zaleniti sohe apostolov in jih poslati v Pariz, kjer lih je dal prekovati v denar. KDO IMA PRAV? Tekom svojega potovanje ie prišel imperator nekoč v Ermenonville, kjer se nahaja grob revolucijonarnega )isatelja Rousseau-a. Napo-eon si je ogledal grob, na-car je vzdihnil: "Za blagor :rancoske bi bilo veliko bolje, da se Rousseau nikdar ni rodil/ "Zakaj?" ga vprašajo. "Zato, ker je on povzro-5il revolucijo." "Toda veličanstvo," ga opomni njegov pobočnik, "brez francoske revolucije bi vi danes ne bili francoski cesar," "Res je," odvrne Napoleon, "toda bodočnost bo pokazala, da bi bilo najbolje, da fc ni^em jaz niti Russe-au rodil." NAJLEPŠE ŽENE. Splošno se trdi, da so blon dinke najlepše žene, in Če imajo slučajno črne oči tedaj so perfektne krasotice. Toda kadar se gre za zakon, tedaj je dokazano, da se blondink najmanj poroči, pač pa imajo prednost ženske s Črnikastimi lasmi. In ženske s temnimi lasmi so mnogo boljše in zvestejše kot pa blondinke. Izmed vsakih sto žensk na svetu, se jih poroči 79, in dokazano je da je osemdeset procentov žensk, ki se možijo, s črnimi temnimi ali kostanjevimi lasmi. Izmed blondink se poroči le 55 odstotkov. Vzrok temu je iskati v razliki temperamenta. Lahko se reče, da so dekleta s črnikastimi lasmi mnogo bolj živahna kot pa blondinke. Toda prava razlika je v resnici le v tem, da je pri blondinkaH skrita strast v notranjosti, in se ne kaže tako očtno kot pri čr-nolaskah. UDAREC JE TUKAJ ! Same 14 dnij še in vse bo končano. ; -=-----: Vsaft Jodf HJsaK_ zaboj, nJsaKja posoda, *)sa- ! Ka stekjenica, *OsaKo> Kopija, moje zaloge *Otna \ zganja in brandy mora biti prodano. Ohio j postane suha, 2,4r. maja je zadnji dan. ----- 'Mr i J - Sobota, 24. maja je pozitiyno zadnji fl jffl P dan za opojne pijače v državi Ohio. To je ^lllP^fi a ! zadnja beseda v tej zadevi in vi se mora- 2 JHfclii JL 4 m^M^'^l te založiti sedaj. Čas je kratek in treba ! je hitre odločitve. Ne čakajte do zadnje w^fl^BynH H^^M^J minute. Kupite sedaj pri nas, kjer, se lah- ^BsffiMSmP ko zanesete, da dobite najboljše vrste ^_ POSEBNOST! blago. Ne riskirajte, ker sicer bo prepoz- POSEBNOST! 500 zabojev žganja, Bot- no- ^te k 500 zabojev žganja," Bottled in Bond, pod nadzorst- zzzizzzz=zi=zziz=zi==: ^ in Bond pod nadzorstvom ameriške vlade. vom ameriške vlade. V HUNTER RYE A ■ ■■ BOURBON ŽGANJE $35 $3.00 senwam $32 $2.75 Zaboj Poln kvort . Zaboj Poln kvort ^ ^ - h 2t IMLj Potem ko sem 16 let na St. Clair ave. vodil uspešno in pošteno trgovino, sem prisiljen u-makniti se iz iste. Država bo suha 24. maja in zapreti moram vrata za vedno. Teška je ločitev' ker tekom dolgoletnega trgovanja sem si pridobil številno prijateljev. Teško je zapustiti trgovino, kjer so odjemalci tekom 16 let bili vedno pošteno postrežem in sem si pridobil njih zaupanje. Predno se poslovim iz trgovine, hočem prirediti razprodajo, kjer vam bodem nudil naj- > boljše blago po skrajno znižanih cenah. To bo moj zadnji posel z vami, toda 16 letno pošteno trgovanje z vami vam je dovolj jamčevina, da bodete sedaj kupili pravo blago po zmernih ce nak. Pridite k nam, preidno se kesate. Pazite na to kje kupujete. LEO SCHWALB, 6131 St. Clair ave. ŽGANJE PONOSI! BRATOV 1 Čisto in redilno kakor C99 fin C1 Qn Califoraijski tropinjevec žito na polju. 3ptL.UU Ip 1.911 in cešpljevec: Zaboj Steklenica 4 ieta staro $6.50 galona —r—-—---4 leta staro $6.50 galona 6 let staro $7.50 galona rUMlDlNUM! 6 let staro $750 galona - , 7 let staro $9.50 galona JULES CARN0T BRAND KONJAK 7 let staro $9.50 galona 8 let staro $10.50 galona C O 9 Afl CI OC 8 let staro $10.50 galona 10 let staro $13.50 galona S™UW 10 let staro $13.50 galona ^^ POSEBNOST! ' ||Klk HOLLAND STYLE GENEVA GIN mm^^fWi I /SPBpl $26.00 $2.25 ► WSSPilT / \ PORT SHERRY, ANGELIKA, SLADKI fej ^ ► MmL/ KATAVBA MUŠKATEL VINO U|Tflf ^ J ► xl*^ $5.00Zaboj steWenica49c IMIK.. v^M [ I, ———^ , ^^ s \ GLEJTE ZA f f ft XTH U/ ALK GIf,TCZA , t ltDKSNAPISE, .ilfilll liVll W A«Pl —^ | ne ZfflOTTiE SE 6131 ST. CLAIR-AV. jp~----'— p ZMERESLOVENSKEM. še Neki Hrvat piše iz Zagre- sc |ba sledeče o razmerah na Slovenskem: n; "Velika škoda je, da ni k i med Jugoslovani vsaj dese': ri miljonov Slovencev," tako s| bi vzkliknil vsak naš Človek v] katerega razmere zanesejo ej na slovensko zemljo. Med n Slovenci vlada red in organi zacija, in to je pristno slo- n vensko svojstvo, katerega šo ^ se Slovenci naučili radi ne- ^ prestanih nemških navalov p na nph pokrajine. In ta red v in organizacija med Sloven-. ^ ci se opazuje povsod, v naj- p manjših podrobnostih. Na u vseh železniških postajah se t< vidijo novi slovenski napisi^ £ kakor tudi po vseh trgovi- s nah,' sploh povsod, kjer je ^ : Ife količkaj Slovencev. Slovenska vlada je prešla iz • avstrijske skoro neopaženo. ® Ljudstvo niti začutilo ni, ni- /ti ne opazilo spremembe via- ® F de. Nobene težave, \$e gre ž R tako mirno in redno kot- bi , Jl-Človek mislil, da s.o Slovenci imeli že od nekdaj svoio -vlado. Nobenih izgredov, divjanja, nespodobnosti in p drugih neumnosti nismo o-j J pazili pri Slovencih, kakor!d se je to žalibože godilo pri " nas na Hrvaškem. Slovenska vlada in liudstvo, vse je ostalo mirno, ko se ie miljon ska armada vračala iz Italije proti severu. Nobeno vojno roparstvo in sramotna dejanja ničesar ni bilo opaziti pri Slovencih, Slovenci so ostali mirni, ko so s edivje horde podile preko njih zemlje, a znali so na najbolj dostojanstven način braniti /svoje pravice in zemljo. Niti ini opaziti na Slovenskem /kakega vojnega špekulira-{njfr. Slovenec je zadovoljen / z majhnim dobičkom, privošči sebi toliko kot komu drugemu. Zdavnčj je že znano, vsem Hrvatom, da je hrana ^v gostilnah in restavracijah ' v Ljubljani veliko cenejša L kot hrana v £agrebu kljub \ temu, da dobivajo Slovenci skoro vsa živila iz Hrvatske. Zato pa med Slovenci nimamo nobene boljševiške po-; jave, in boljševike sovražijo Slovenci iz dna srca, ker so trdno prepričani, da jim bo-Ijševiki prinašajo naj večjo narodno nesrečo, pogubljeni in trpljenje. Slovenci so! prepričani, da če dobijo bol)-F šoviki kako moč med njimi, da je konec njih svobode, reda in organizacije, da bo pomrl še tisti narod, kar ga je ostalo. Pač je bilo tudi par boljševiških izbruhov je pač( bilo med Slovenci, toda to so bili izbruhi zapeljanih Slovencev, ki so se navžilil nemške kulture ali pa po-j kojnih pristašev likvidiranega šuštaršiča. V splošnem je i / položaj v Sloveniji kot pred ;. vojno, kar se tiče politike. I j; Na železnicah vlada red j in točnost za minuto. Slišal j sem, da se bo poslalo v hrva- j Jske kraje nekaj slovenskih J * želežničarjev, ki so mojstri J svoji stroki. Marljivost [ ■ slovenske vlade je povzroči- j 1 k, da se je ustanovil zavod j I brezposelne, ki fe že tiso- j J Čim pomagal do dela, za pod-' poro siromašnim beguncem, ki se podpirajo iz državnih sredstev. Medtem se 'Vojvodina" Kranjska pripravlja za likvi-| .dacijo. Slovenska vlada Je namreč ukrenila, da se slovenska kraji Koroške, Štajerske, Goriške in Primorske zjedinijo v eno samo celoto s središčem v Ljublja- j ni. Vsa državna uprava se;: ?e vodi v Ljubljani odkoder = se razpošilja povelja, odko-J der se imenujejo in razpok S šiljajo uradniki za vse slo-i| venske kraje. Hvala za to J bratom Slovencem, kajti zna i li so si urediti avtonomijo, J ^catere prej niti imeli jiiso, s ■očim nam Hrvatom grozi r ftesreča, da zgubimo avtono- [ ■nijoi Slovencem ni pozna- \ Ho kakor je Hrvatom, da mo | Frajo osebno potovati v Bel- = [ pad, da dobijo potne lite. = -:- venci že vse ono, kar Hrvati šele zahtevajo. Resnica je, je slovenska zastava povsod spoštovana. Vojaških prostovoljcev je največ med Slovenci, in deloma se ti prostovoljci že borijo na Koroškem in Štajerskem. V slovenski armadi vlad i -v.I tu poskusite svojo moč in prepričajte se koliko ste napredovali. Brezštevilno ! bolnih mož in žensk, ki so neprestano i bolehali, so povečali svojo moč in vz-I trajnost tekom dveh tednov časa, ko so ; jemali železo v pravilni obliki. Nuxated 1 Iron dar.es rabi nod tri milijone ljudi ! po celem svetu, in izdelovalci garanti-■ rajo uspešno in popolnoma zadovoljivo J zdravljenje ali pa vrnejo denar. Naprodaj pri vseh dobrih lekarnarjih v j mestu. ^-L.,.................• n. KUPITE »SEDAJ Kot dober, lojalen Amerikanec, ne odlašajte nič več. Pojdite k naši najbližji podružnici in kupite Victory Liberty Loan. Vaša izbera: 1. Podpišite se po elevelandskem načrtu, imate 45 tednov časa, da plačate. 2.Podpišite se po vladnem načrtu, imate sest mesecev časa da plačate. 3. Kupite bonde za gotov denar, in dobite takoj bond, ko plačate. » I ' V ^ ttbe Cleveland TLvwt Company PREMOŽENJA NAD $67.000.000.00 Euclid in E. 9th Street 752 East 152nd Street 2202 Woodland Avenue tarain, Ohio 8436 Broadway Bedford, Ohio - * v . • v „ i • -MEn.'' IN DESET DRUGIH URADOV. ^JS . , . ■ I f- mm-: . ODPRTO OD 9. URI ZJUTRAJ bo 8. URE ZVEČER VSAK BAN. iiiniHiiiiMfiaiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiii auKiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaitiiiii^iiiiiiiiiiiiH«»iniiiiiiuii ■ \ i.* " / ■' .S A s v * "'flK'. ' '' '; ' ■ ' ( -|f|pt' Kupujte Victory Liberty Bonds oTis & eo. CUYAHOGA BLDG. CLEVELAND, O. ' * a I * ' ' ' jflSK''."^v S: ■ ' iMBaw $ :„' iji ' J| * * fw'"' [rtvi-jž5' < S . . ' . Jj tif1 >£ - m m mm LiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiinmiiiMiiimiiiiuiiimiiiiiim || KATEREGA PRIREDI , DR. SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18. S. D. Z. v J. GRD1NOV1 DVORANI : V NEDELJO, 11. MAJA '19. OB 8. URI ZVEČER OB PRILIKI BLAGOSLOVLJENJA NOVE DRUŠT. ZASTAVE I PROGRAM: j 1. Zbiranje društev 6t> 2. uri popoldne v društvenih prostorih. 2. Točno ob 3. uri popoldne bo blagoslovljenje nove" zastave. 3. Po blagoslovijenju korakajo društva v John Grdinovo dvorano. 4. Pozdrav društvenega predsednika. 5. Govor glavnega podpredsednika SDZ. g. John Gornik. s 6. Govor tovarišic, Annie Zaviršek, Frances Mihelčič, Millie tomše. 7. Govori društvenih zastopnikov: Dr. Dosluženci, Dr. Slovenec, št. 1. SDZ. Dr. Sv. 3 Ane, št. 4. SDZ. Dr. Slovenski Dom, št 6. SDZ. Dr. Kras, št. 8. SDZ. Dr. Glas g Clevelandskih Delavcev, št. 9. SDZ. Dr. Mir, št. 10. SDZ. Dr. Ribnica, št. 12 SDZ. j Dr. Martin Slomšek, št. 16. SDZ. Dr. Sv. Vida, staro, Dr. Sv. Vida, št. 25. KSKJ. J Dr. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ. Dr. Red. Kat. Borštnarjev, C. O. F. Dr. j Antona Padovanskega, št. 138 C. K. of O. Dr. Srca Marije, staro, Dr. Srca Marije j novo, Dr. Carniola, št. 493 LOTM. Dr. Srca Jezusa, Dr. Slovenija, Dr. Sv. Ev- ! stahija, Lovsko, Dr. Loška Dolina. Pevsko Društvo Lira. 8. Po končanih govorih društvenih zastopnikov bo spregovoril g. Alojzij Žužek o pr- i vih slovenskih apostolnih o Sv. Cirilu in Metodu, in drugi rojaki. Torej rojaki in rojakinje, vabljeni ste uljudno, da se udeležite ban- « keta Zvečer, kjer bo na razpolago dobra jed in pijača, licitacija za veliko J gos in srečolov na krasne dobitke, ples in vsakovrstna druga zabava. j P0P0LDNEINZVEČER1GRALAB0G0DBA pod VODSTVOM FR. BUTALA j ■-' ; \ 1 • K obilni udeležbi vabi vse cenjene rojake in rojakinje ODBOR. ! wmw®m®99—99amm®m®@m®m®@®mQ* [r li Zaupno zdravilo dela čudeže. | i) ~ T 7' j Skoro že trideset let se Tdnerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A g 1 to tudi radi pravega vzroka, k"eir zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaiupa- g } nje in jčisianje od strani številnih odjemalcev. Mak* povišanje cen je sedanja i poitreba, vrednost Trinerjevih leikov povrnila odjemalcem' vse ^ I kar več plačajo za nje- ^ ! TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRA- f l VILNO GRENKO VINO % j S j torej ima talco zaupanje in vspeh med svetom, iker učini, da bol zgubi svoje sta- t J lišče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetiih v ^ ?eloldicu. Trinerjevo Zdravilno Grtnko Vino očisti želodtc in odstrani iz notra- r- jj njščine ckoibovja vse »nabrane nep»otrebne in strupene snovi, ki so nekakšen br- U ^ log zlotvornih tvadn zavirajoičili pravilno delovanje drobovja. Trirterjevi leki so k ^ prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne ^ n grenke koreninice, ter krasttio žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, nepre- t* ^ bavnosti, glavobola, pol-tglavobdla, nervoznosti, nava-dne slabače, (kakor t»udi v 5 V zekxlctnih neprilkah, ki rade nadlegujejo žens4de ob prenuembi žitja ali rudarje !j ali druge 'dtlavce, ko ddajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v |! njem neprecenljivo vrednost. Ddbite j*e v vseh lekarnaih, ^ 1 n I TRINERJEV LINIMENT j jI prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revma- K Ji tizma, nevragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in dmgih,' najpotrebnejša in j9 fj najhitrejša pomoč. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tiidi J 8 za drgnenje živcev in Z& mazanje po kopanju nog.. .Dobite je v vseh lekarnah. j TRINERJEV ANTIPUTRIN | J je izvrstno inprav pristno zdrarik) za navadno rabo znotraj. Posebno za izpi- life I ranje grla m. st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. G ^ Dobi ?c v vseih lekarnah. m Naj novejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: i? Gold Mledal—San F^inciaco 1915. Grand Prix — Panama 1916, JOSEPH TRINER, J ' MANUFACTURING CHEMIST. ^ ^ - Delavsko tajništvo vlade i Zjedin jenih držav je pravkar obelodanilo izverftje ko- < misije, ki je bila poslana na i Angleško, da preiSče delav- s ske razmere tam. Ta komi- < sija je priobčila obSirenme- i morandum, v katerem med < ostalim čitamo tudi sledeče: i Leta 1914 so delavski vo- 1 ditelji v Angliji podpisali 2 z vlado pogodbo,,s katero so 1 se zavezali, da njih organi- 1 zaicje tekom vojne ne bodo Strajkale. Vlada pa je kmalu > dognala, da delavski vodite- a Iji niso vselej odgovorni za r Strajke. Ker so bile roke de- ^ lavskih voditeljev zavezane, 2 je prišlo do marsikaterega > Strajka, katerega voditelji l niso mogli preprefiiti. F Delavci v tovarnah so po- F toni svojih novo izbranih vo- s diteljev, ali potom svojega d lastnega odbora stavili ope-tovane zahteve na lastnike F tovaren in zaštrajkali, če se r jim ni ugodilo ali pa zagrozi- s li s Strajkom. Če bi kateri k delodajalec ugodil zahtevam, F bi se delavci v drugih tovarnah takoj polotili iste pri- 1: like. Proti takim "neodo- d brenim štrajkonT niso mo- p gli delavski voditelji naredi- v ti ničesar, ker* so jim bile ro- J ke vezane. V mesecu, ko je bilo pod- 1 pisano premirje, so se ustanovile nove delavske organizacije, 'nove organizacije delavskih zastopnikov. Med temi delavskimi zastopniki ie mnogo mlajSih ljudi, ki b la, malo delavske skušnje in t imajo precej radikalna nače- o in odgovornosti. To so veči- S noma ljudje, ki Sirijo nove šl ideje o novem družabnem z redu, a med njimi je mnogo ti radikftlcev, ki bi radi uve ali n sistem brez profita. 1 o Mnogo teh radikalnih vo K diteljev janos priznava, da d so nasprotni ideji, da bi se k delavci, in delodajalci zbliža- n li, kajti s takim nastopom se d indirektno podpira danaSnji S družabni red. Ti radikalni Si mlajši delavski voditelji so n dobili precej nasprotnikov ti I in sicer največ v sledečih j* krogih: g ,vi 1. V delodajalcih, ki so se si organizirali proti omenje- p nim zahtevam. Drugič, v rr starejših delavskih organi- S zacijah in njih voditeljih, in zi tretjič, v odborih v tovarnah, d ki verujejo v sporazum med d delavstvom in delodajalci, da p se namreč ne s silo boriti, n ampak s prijaznimi dogovo- d ri fn pogodbami se mora do- n seči kara največ mogoče za o delavca. I IV Delodajalci in zmerni de* k lavski voditelji v Angliji n imajo za seboj dolgotrajno či izkušnjo v medsebojnem ob- si čevan ju med delavci in delo-, v dajalci, in večina njih je pre-j t( pričana, da je najbolje za Šl delavca in delodajalca, da se vsi delavski spori rešuje- n jo kar največ mirnim potom, si 2e v letih predno se je li pričela vojna, so angleški de c< ladajalci opustili vsako mi- v sel, da zlomijo moč delavs- si kih organizacij, kar je ime- n ( lo za posledico, da so delav- ši ski voditelji postali bolj pri- c jazni napram delodajalcem. č Ker so pa vojne razmere n odvzele centralnim unijam n moč nadzorovanja nad de- f lavci, so sprevideli deloda- k jalci, da je najbolje dogovar- h jati se z velikimi delavski- p mi organizacijami, kot pa s z posameznimi skupinami, kaj v ti laglje je doseči sporazum v direktno z delavci kot pa s d centralnimi odbori. jc Vojna je dokazala, da brez d; ozira na postavo, brez ozira s* na protivnosti od strani de- zl lodajalcev in brez ozira na n< državne ugovore, dobijo de- vi lavci en ali drugi način,, da ^ skupno delujejo, kadar je njih položaj v nevarnosti. t Zato prevladuje daiies v Angliji mnenje, da je najbo- r lje za obstoječe razmere, da s se ohrfianijo močne delavske n oranigzicije, pa tudi organi- r I zaciie delodajalcev. In moč k obeh organizicij je jako na- \ 1 rastla. 1 Angleški delavec je jako ^ dobro organiziran, ima moč- ^ no stranko v parlamentu in • skuša intligentno doseči svoj t cij. Nasilnosti v delavskih £ nemirih v Angliji so jako re-dke. Zato pa je delavec zad- J nje čase v Angliji dosegel j lepe godnosti brez radikali- c zma in nasilja. Povprečne- t mu angleškemu delavcu je z radkaihzem nepriljubljen. f Konečno ne bi bilo pre- ? več, da še omenimo stališče p angleških delavcev v sporu v med Italijo in Jugoslavijo. r Angleško delavstvo se je to-zadevno postavilo na stran 0 Amerike. Voditelji angleš- s kih delavskih organizacij so p poslali predsedniku Wilsonu p potem ko je slednji podal r svojo izjavo glede Reke, sle- p dečo brzojavko: p '"Delavstvo Sirom sveta v pričakuje od vas, da zasigu- S( rate pravični mir, in mi smo i, sigurni, da bodejo italijans- n ki delavci sprevideli, da ie j pravica na vaši strani!" Objednem so angleški de- S( lavci sporočili italijanskim n delavskim voditeljem, da v podpirajo Wilsona v njego-vem stališču glede Italije in d Jugoslavije. n -o--p Vprašanje odškodnine J za Slovence. " —— k "Slovenski Narod" v Lju- g bljani piše, da je treba rešiti k tudi vprašanje odškodnine p odškodnine, katero dobijo it Slovenci od Nemcev in nem- tt ške Avstrije. Kdo bo plačal si za ogromno škodo, katero so s< trpeli begunci, internirani, si nedolžno obsojeni, družine s< obešenih, ustreljenih, itd.? o< Ker se danes zastopa načelo, s> da so centralne oblatsi začele nasilno vojno proti celemu svetu, ki mora dobiti se- nr daj odškodnino, morajo tudi r' Slovenci vstrajja ro ima sedaj opraviti zdrav- N stveni oddelek ameriške ar- s< made, so uši in bolhe, kate- F re prinašalo vojaki s seboj, n ki s* vračajo iz Franci ie. bp Ves čas kq te je vojna vrši- -i Juk^k^kJi la so se vojaki pritoževali, da bi prestali vse druge nadloge v strelnih jarkih, samo, da bi ne bilo bolh in uši. Te uši so bile v resnici strašna nadloga vdjakom. Te u-ši strelnih jarkov ali kakor jih uradno nazivljejo "cooties" niso samo nadležne radi pikanja in srbečice, ampak so tudi najbolj nevarne raznašalke najstrašnejše bo-' lezni —tifusa. Zato pa vlada Zjedinjenih držav silovito pazi, da se ta golazen ne zanese v Ameriko. Vojaki so pravi mučeniki, predno jim je dovoljeno priti domov. Predno se vkrcajo na ladijo v Franciji, morajo popolnoma spremeniti obleko in spodnje perilo ter biti preiskani od zdravnika. Štirinajst dni se nahajajo v "samotnem zaporu" da se odstranijo uši. Ko so vkrcani na ladiji, morajo vsak dan morske vožnje pred zdravnika in še celo predno se izkrcajo, morajo vzeti gorko kopelj. Vojaki se morajo popolnoma sleči in zdravnik vsake posameznike preišče, če ima uši. Pre dno je dovoljeno vojakom se izkrcati, mora zdravnik priseči pred zvezinimi oblastmi, da je natančno preiskal vsakega, vojaka tekom vseh dni vožnje. Ko je konečno dovoljeno iti na suho, vojaki ne smejo domov, ampak v ^osebno demobilizacijsko tempo, kjer jih zopet štirinajst dni zapro in kopati se morajo v sopari, ki je tako močna, da mora umoriti vsako "lazico." Iz te kempe $redo zopet v drugo kempo, cjer so demobilizirani, in jredno so odposlani domov, morajo še enkrat v soparo, v takozvano "razHšivalno po-stajo", kjer se garantira, da ( se sigurno in garantirano u- ( smrti zadnja uš in bolha, ki ( se je še držala vojaka. Tako . jčiščeni smejo vojaki med svoje ljudi. Pomisliti je treba, da omenjene uši iz strelnih jarkov raznašajo tifus in zdravstvene oblasti so dognale, da u- ! m rje 80 procentov vseh oseb j katere je enkrat napadel ti-Fus, povzročen od teh uši. Dvanajst zapovedi. 1 1 Pariški list "Matin" f>rk>bču-je dvanajst toefle. ki se nanaisayo , na življenje holj.ševikov v Rusi- ] ji. "Matin" pise: 1. Za zajutrek jesti ^tar"kruli 111 smrdljive klobase. (Pasje ali ! mačje.) 2. Kosilo je ob treh popoldne tako |il*a nitreba večerje, t 3. Ko si s kosilom gotov opra v\ kozjo molitev k luciferju in podaj se k počitku, 4. Zjutraj !kk> se abudiš, napij , >e hladne vode, »toda nikar ne ] laj pit komu drugemu, ker voda ^ i« id'raga. , 5. če si v ibi/.nesu, glej da do- . I>is ip- ; Ijufal ljudi. 8. Xa'jprvo prodaj smrdljiv p J meso, potem pa dobro, kajti tako gre biznes. (). Slu-^a in konj morata delati cxl 5. zutra^j do 10. zvečer. 10. Tako si boš napolnil žepe in mene lahko plačal. 11. Goljufaj idbkler moreš, s tem si zaslužiš' peklensko, kraljestvo. u. Ubijaj svojega bližnjega I>rata kolikor moreš, kajti čim manj ljudi'bo, več prilike imaš jesti vjaik dan pasje meso. ■ " '■ ■""■ I Wi'i II ■ POZOR! Naznanja se Članom Lovskega pod. društva sv. Evsta-bija, da je bilo na redni dru- j Stveni seji sklenjeno, da se udeležimo korporativno korakanja v, nedeljo It. maja ob priliki blagoslovljenja nove zastave dr. sv. Cirila in Metoda, št. 18. SDZ. CIani se zbirajo točno ob 2. uri [>op pri svoji društveni dvorani. Naj se udeležijo vsi j bratje. I ODBOR. I „.<.« . .......... -iiJU;-*-.. nja članstvu, da je društvo sklenilo na svoji mesečni seji, 6. aprila, 1919, da se gotovo udeležimo slavnosti blagoslovljenja nove zastave bratskega društva št. 18 S. D. Z. Zatoraj bratje, vsak na svoje mesto dne 11. maja. Zbiramo se v Narodnem Domu, točno ob 2. uri popoldne. Bratski pozdrav Frank Zorich, tajnik. , k,- , ■ .1 II f»«« I w H> Naznanilo in Priporočilo. Cenjenemu občirtstvu v Clevelandu in okolici naznanjava, da sva pričela prevažati pohištvo (selitev) in vse druge potrebščine na daleč in blizu. Kadar se selite iz enega kraja v drugi ali imate kaj za prevažati in hočete biti točno in za primerno ceno postrežem, oglasite se pri nama, ker sva vam vsak clan in vsak čas na razpolago. Se priporočava občinstvu Klemen & Modic, 1374 E. 40th St in 1131 E. 62n d St. " (57) Naznanilo. Dr. Mir, št 10. SDZ. je sklenilo na seji 4. aprila, da se vdeleži korporativno slavnosti bogoslovij en j a zasta*-ve dr. sv. Cirila in Metoda št. 18. SDZ, v nedeljo 11. ma ja. Tem potom opozarjam vse člane, da se vdeležijo te slavnosti v polnem številu, čtani se zberejo v nedeljo v šoli ob pol eni uri pop. nakar skupno odidemo. Objednem tudi opominjam člane,. da prihodnjo sejo, 1. junija, se bo volilo delegate za konven cijo, ki se bo vršila v mese- ! cu septembru t.l. Priporočam in zahtevam, da se vsak ! udeleži te seje brez izgovora. Z bratskim pozdravom Peter Simčič, tajnik. naznanilo. ČlanstVu dr. Sava, št. 87 iSPZ spodaj podpisani na-znanjarh, da sem se preselil na 4090 E. 74th St. Nadalje opozarjam vse tiste člane, /i se ne vdeležujejo sej, da se gotovo' udeležite društvene veselice, dne 10. maja v S. N. Domu. Društvo ne dela razlike med članom, vsi i- 1 mamo enaka pravila, vsi e-i.a| 6620 St. Clair ave. NAZNANILO. . j - V sredini slovenske nasel-l bine je naprodaj dobro vre-i jena trgovina s sladščicami ; smodkami, cigaretami in me-i hko pijačo. Lastnik odide . na farme. Več pojasnila do-. bite v uppravništvu tega li-: sta. _(55) POZOR! slovenske in hrvatske gospodinje! Gotovo ne pozabite, da dobite pri meni še vedno najboljše grocerijsko bla go ceneje kot kje drugje. . Najboljše vrednosti Pridite v našo trgovino, da vam , postrežemo. John Centa, 6105 St. Clair ave. slovenska grocerija. ____________(x) Naprodaj je Chandler avtomobil, modela 1918, za 7 potnikov, na novo prebarvan, je kakor nov, v najboj-šem staju. Proda se po nizki ceni. Vprašajte pri Jim Sepič, 16009 Waterloo Rd. Collinwood. (55) 1 POZOR! Spodaj podpisani naznanjam, da sem razširil svojo hišo na dolgo in široko in visoko,, sicer ne jaz, ampak naš slovenski stavbenik Mr. J. Pavlič, ki je jako spreten v tej stroki in ga priporočam vsem slovenskim rojakom za domača podjetja. Math Hrastar, 5901 Prosser ave. (55) Lepa soba se odda v najem za 1 fanta, brez hrane. 1110 E. 64th St._(55) Grocerija i mebnica v Not-tinghamu je naprodaj, v sre-Idi naselbine. Vzrok prodaje so družinske razmere. Za pojasnila se obrnite na u-pravništvo lista. (58) DELO DOBIJO možje takoj. Delo na prostem. Dobra plača. Oglasite se takoj na 16700 St. Clair ave. (57) Previdne gospodinje iinajo doma redno eno aUkUnico Or. RlcMtrjmia PAIN-EXPELLER abmHIv« »r~i»t*o m *t**nj« pri roriMtttntt bolečinah, prehladu. s*ral*Vlj«nju Itd. e4iD« pravi i varutreao iiank« sidra. Me. in 80«. r lekarnah in u»n«*t od P. AD. RICHTER * CO. a« WnMngtaa Street, New Yertl. N. Y Išče se stanovanje za malo družino, dve ali tri sobe. Kdor ima kaj primernega naj se oglasi v uredništvu. Naprodaj je hiša 8 sob, samo $200 takoj, cena $2000. Lep prostor, da imate kokoši in vrt. C. A. Gardner, stop 127H, Bell Phoae Nottingham 170. (57) ■C' \ ^ T # Wf ^ ^/ j I ^i^S Hii vk x/ //k A Hk l. ao^^^^^jjpPVJJJ^jr^^^Btfj^^^HPfZ**,! V \ f-* // M 1 1 H i § Vaj5 dHJtomobil +ie sodi če je vaš avtomobil lepo barvan, tedaj mislijo vaši prijatelji, da imate krasno karo, toda če ga pu-I; v stite blatnega, zaprašenega, tedaj napravi to jako slab vtis, brez ozira kako dober in mehanično dovršen avtomobil imate. 1 JOHNSON'S i i i • -+JLjf'I I I 'I1 ■!■ I '!■»I I I 111 I I I I ♦ 1 1 > 1111 ! MI PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE ZA VSE PREKMORS- I« ; KE PROGE V EVROPO. K : ^EaUte- Makrancxy Bros. NoUry ^ : 2815 Lorain, ave. Cleveland, O. s •■H * H 1 1 1 I I 1111I I 1' I 11 I IIH'fM'HI I I I » t I 1H1I11I H 11 Vi bi motali iti1 v Luna. EDINI ZABAVNI PARK SVOJE VRSTE NA OSREDNJEM ZAPADU. n # Vaudeville, 6 velikih aktov, ob 3. M 8- in 9. uri zvečer. Ob nedeljah fiHNI lllll 3- 4- 8- in 9- zvečer. Koncerti, ka- J žareti in premične slike. i PLES, SKATING, JACK RABBIT, WHIP, JAMA R VETROV, ROMANTIČNA REKA, ŽELEZNICA S M TUNELI IN MNOGO DRDGM NOVOSTI J. 1 j 20 minut od mesta. | Tu se umakne žalost veselju. 1 WOODLAND, SCOVni & EAST 105th STREET H I KARE VOZUO TJA. H "•*■ '■ t ■■ ■ . i' • « £f ju, ' Jb