xnjižNIOj Štev. 10 Oktober 1973 LETNIK XL Le še nekaj dni nas loči od Dneva mrtvih, ko bomo spet prižgali sveče in ozaljšali grobove naših svojcev in znancev, pa tudi znanih in neznanih borcev, ki so z baklo svobode umirali za naš današnji iti jutrišnji lepši dan. Vsem, ki so spokojno odšli od nas ali pa so padli na partizanskih bojiščih, smo dolžni našo zahvalo in spoštovanje. To jim bomo ob Dnevu mrtvih tudi izkazali, obenem bomo prižgali v naših srcih tudi svečo za tiste, ki dandanašnji umirajo za mir in pravičnejši svet na bojiščih bližnjega Vzhoda, v Čilu in povsod drugod, kjer se morajo ljudje še vedno boriti za osnovne človeške pravice, za svojo in narodovo dostojanstvo. Mrtvi nas opominjajo in zavezujejo, da je življenje enkratno in da se izplača tkati čimbolj pristne človeške odnose med živimi. Naj ob spominu na vse mrtve — v znamenju teh hotenj — mine tudi letošnji Dan mrtvih kot povezovalnik naših najbolj iskrenih človeških hotenj in želja. —sk Kako organiziramo TOZD? I. POROČILO O VOLITVAH DELEGATOV Na predlog osnovne organizacije ZKS so DS OZD razpisali zbore delavcev za volitve delegatov v delovno telo, ki naj pripravi analizo za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela in druge akte, potrebne za konstituiranje in registracijo podjetja. Volitve so bile razpisane v naslednjih dvajsetih delih tovarne: OZD GLINICA — glinica rdeči del — glinica beli del — energetika OZD ALUMINIJ — elektroliza aluminija — livarna — anodna masa OZD VZDRŽEVANJE IN DELOVNA SREDSTVA — strojno vzdrževanje — elektro vzdrževanje — vzdrževanje avtomatike — gradbeno vzdrževanje OZD SKUPNE SLUŽBE — služba tehnične kontrole — elektronsko-računski center —komercialni sektor — finančni sektor — kadrovsko-socialni sektor — sektor za organizacijo in načrtovanje — splošni sektor — služba za raziskave in razvoj — družbeni standard To so deli tovarne, ki so po mnenju komisije za ustanovitev TOZD, ugotovljenem v pismenem materialu za ustanovitev TOZD, sorazmerno zaokrožene delovne celote, v katerih je proizvodni proces ali pa opravljajo posamezne dejavnosti — so torej deli delovne organizacije, v katerih je potrebno izvoliti delegate, ki bodo opravili priprave za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. Delegati so bili izvoljeni na zborih delavcev v vseh navedenih delih v času od 21. septembra do 8. oktobra 1973: Zap Število del._ štev'. V&livna enota Navz. na Kandidat D.obil zboru glasov OZD TOVARNA GLINICE 1. rdeči del 125 95 Janez Mohorko 38 Maks Tominc 17 Jože Novak 11 Uresničevanje usta« dopolnil -osrednja naša sknpna naloga ZAKAJ TOLIKO GOVORIMO O USTAVI? Čeprav je razprava o osnutkih nove zvezne in republiške ustave za nami, si brez dvoma še marsikdo zastavlja vprašanje, zakaj danes toliko govorimo o naši novi ustavi! Čeprav je bilo precej članov naše delovne skupnosti prisotnih na razpravah, tako v svojih krajevnih skupnostih, kot tudi v delovni organizaciji, je še vedno precej takih proizvajalcev, ki se takih razprav zaradi takih ali drugačnih vzrokov niso udeležili. Nam vsem se kljub vsemu zastavlja vprašanje, kaj nas sploh toliko zanima' v novih ustavah in prav na to vprašani e bi se morda dalo odgovoriti v preprostih besedah; te morajo biti razumljive za vse naše proizvajalce. Naše razprave v tovarni so bile zelo dobro pripravljene, žad pa1 mnogo premalo obiskane prav po tistih ljudeh, ki so še kako odgovorni za resnično samoupravljanje. Če smo danes v zelo težki situaciji, s tem še nikakor ni rečeno, da, bi morali kapitulirati pred težavnimi problemi, ki nas tarejo, ampak se moramo z vso odločnostjo in odgovornostjo lotiti dela na pra- vem koncu in ob pravem času. Zavedati se moramo predvsem, da je bistvo-družbenoekonomskih sprememb v tem, da bo delavcem omogočeno neposredno odločanje o pogojih, sredstvih in sadovih dela. Žal še danes kljub tolikim letom našega samoupravljanja ne moremo m,imo konflikta,, ko imamo velike težnje po ibiro-kratizmu, medtem ko toliko govorimo o samoupravljanju, kar seveda nikakor ne gre skupaj. O tem smo že mnogo napisali in spregovorili, toda takih (Nadaljevanje na 5. strani) — izvoljen Janez Mohorko (Nadaljevanje na 3. strani) Mrtev dimnik Dodajanje glinice Iz taibele I, II in III je razvidno, 'kako smo poslovali v mesecu avgustu in septembru 1973 in v obdobju I — IX/1973. Indeks 1973/72 prikazuje odnos dosežene-proizvodnje v ob-dotoju I — IX/I973 nasproti enakemu Obdobju iani. Pregled prodale i septembru 1973 Aluminij + gnetne zlitine 42,40 °/o Livarske zlitine 49,89 % Glinica 176,60 °/o Hidrat 109,65 °/o Septembra se je poškodovalo. 16 naših sodelavcev: Prikaz ponesrečencev po OZD Na del. m. Na poti OZD, Aluminij OZD Glinica OZD Vzdrževanje in del. sredstva OZI?, Skupne. službe I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA SKUPAJ: 13 3 ■OBSEGA Mesec — obrat , Plan Doseženo v mesecu kumulativno 1973/72 A. GLINICA 1. Izleženo: Avgust 100 92,06 95.87 98,86 . September 100 97,CS 96,01 100,76 2. Kalcinirano: Avgust 100 126,92 99.19 , 97,80 September 100 89,57 97,9.9 96,92 B. ALUMINIJ 1. Hala A: Avgust 100 98,21 98,58 99,67 ' September 100 60,18 94,36 96,12 2. Hala B: Avgust 100 105,25 103,54 106,58 September 100 104,82 103,68 107,00 3. Hala B/12-P' Avgust 100 111,66 118,96 74,11 September 100 121,33 119,22 69,01 4. Hala B-12--S: Avgust 100 90,85 85,88 September 10.0 . 96,05 87,00 5. Livarna Avgust 100 99,51 99,04 104,45 September 100 81,86 97,47 102,73 6. Anodna masa: Avgust 100 124,64 91,19 103,74 September ni obratovala 91,19 89,67 II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — IX/73 September1 I-IX/73 Za 1 tono glinice; Boksit 100 106,55 104,81 NaOH 100 60,57 90,48 Para 100 110,48 105,34 Za 1 tono aluminija: Hala A: Glinica' 100 100,00 100,00 Anodna masa 100 117,93 101,22 Kriolit 100 17,50 70,00 Fluorid 100 96,00 128,00 El. energij a-kemija 100 118,57 102,60 Hala B: Glinica 100 100,00 98,69 Anodna masa 100 92,87 98,96 Kriolit 100 40,00 72,50 Fluorid 100 100,00 93,33 El. energij a-kemij a 100 99,75. 100,64 Hala B/12-P: Glinica 100 99,79 100,06 Anodni bloki 100 95,36 100,36 Kriolit 100 68,89 84,44 Fluorid 100 76,67 70,00 El. energija-kemija 100 96,08 98,97 Hala B/12-S: Glinica 100 100,00 100,00 Anodna masa 100 98,43 98,78 Kriolit 100 80,00 92,50 Fluorid 100 90,00 66,67 El. energij a-kemiju 100 100,02 103,45 Za 1 tono anodne mase: Petrolkoks v septembru ni bilo porabe, 100,58 Katranska smola ker ni obratovala 98,82 El. energija 103,59 Število nezgod pp vzrokih: Stroji in strojne naprave s hibo ; 3 iJèprevidnPst pri delu v- r. 6 Natrpanost delovišča 1 Kršenje varnostnih predpisov .2 Prometne poti 1 Pomanjkanje poklicnih izkušenj 1 Nepravilen način dela 1 Kršenje cestno-prometnih predpisov 2 Število nezgod po virih: Železne konstruik. ali ves ostali mai. iz železa 4 Prevozna sredstva 1 Kriolit, premog, koks 1 Pot na delo in z dela 1 Prahi, smole, boksit, premog 2 Pogonski stroji 2 Tekoče kovine 1 Kislina, lug, vroča glinica 1 Kamenje, zemlja, opeka 2 Les, obdelan in neobdelan 1 Ročno orodje, orodje na meh. ali el. pogon 1 V septembru so se poškodovali naslednji sodelavci: OZD ALUMINIJ 1. Mihael Gomboc je pri ročnem odpiranju ventila zaradi nepravilnega prijema utrpel v zapestju leve roke lažjo poškodbo. 2. Stanislav Breznik se je spodtaknil pri delu na peči, nakar je z levo roko zadel ob konstrukcijo peči In si lažje poškodoval zapestje leve roke. 3. Francu Vrablu se |e pri ročnem prebijanju skorje peči dvignila vroča glinica in ga zadela po levem ušesu, kjer je utrpel lažje opekline. 4. Alojza Koželja je pri izsipavanju žlindre iz samokolnice na odlagališče tekoči aluminij zadel po hlačnicah, jih prežgal in mu na stopalu leve noge povzročil lažjo opeklino. 5. Antonu Dobniku je pri odstranjevanju aluminija z grebljico livno-krožnl raz-delivec snel rokavico. Ob tej priložnosti je pri umiku roke utrpel lažjo poškodbo na desnem prstancu. 6. Ludvika Milošiča je pri vožnji z mopedom zadel avtomobil, ga vrgel na cestišče. Pri tem je na glavi utrpel lažjo poškodbo. 7. Franc Fišer; pri sestopu s peči je prišlo do nenadnega Izbruha elektrolita iz peči, kateri ga je zadel po hlačnici, jo prežgal in mu povzročil lažjo opeklino na gležnju leve noge. 8. Janko Dovečar je s pomočjo vzvoda ročno spuščal zagozdeno obešalo od postavka za kline. Pri tem je vzvod zdrsnil In ga udaril po bradi, kjer je utrpel latžjo poškodbo. OZD GLINICA 1. Franc Bauman je čistil jamo pri elevatorju za hidrat; pri snemanju so mu vrata padla na prste desne noge. Ponesrečenec je utrpel lažjo poškodbo na prstih. 2. Anton Avguštin je med vožnjo pripeljal na večji kamen, pri tem mu je moped spodneslo, zaradi česar je padel in si poškodoval koleno leve noge. 3. Adolf Vidovič Je odpiral pokrov na prevozni jčrpalkl, v kateri je bilo še nekoliko nadpritiska. Med odpiranjem ga je obrizgnil lug po prsih in desni nogi, delno tudi po obrazu. Utrpel je lažjo poškodbo. OZD SKUPNE SLUŽBE 1. Hilda Primožič je Iz prekucnika jemala večji kos mesa. Med jemanjem ji je meso zdrsnilo ponovno v posodo, pri čemer je prišlo do brizga. Utrpela je lažjo poškodbo na levi nogi — opeklino. 2. Konrad Posavec Je z elektrovarllnim aparatom varil platišče traktorske prikolice. Pri čiščenju zvara mu je tujek priletel v desno oko, na katerem je utrpel lažjo poškodbo. 3. Francu Pišeku je pri dviganju vreč s phalno maso delavec nehote vrgel vrečo na rolko. Ponesrečenec je utrpel lažjo poškodbo na prstancu leve roke. OZD VZDRŽEVANJE IN DELOVNA SREDSTVA 1. Mihaelu Jezi je pri brušenju klinov padel tujek v desno oko; ponesrečenec Je pri tem utrpel lažjo poškodbo na desnem očesu. 2. ' Ivan Jurlševlč je pri sestopu s kolesa norodno stopil in si pri tem poško- doval koleno leve noge. 3. Janez Jurič je pri dviganju bobna utrpel poškodbo na levi nogi. Z ZASEDANJA CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA Rebalans plana, stanovanja, cepljenje prot! gripi... 13. redno zasedanje Centralnega delavskega sveta je bilo 9. oktobra posvečeno predvsem rebalansu, plana za leto 1973 in programu poslovne politike v času omejitve električne e-nergije, Rebalans piana za leto 1973 ; je bilo potrebno pripraviti in sprejeti zaradi bistveno drugačnih pogojev gospodarjenja ob koncu letošnjega leta —zaradi redukcije električne energije. Proizvodni plan in plan finančnega rezultata za leto 1973 je s tem, kö smo . reducirani, bistveno ispremerujan. Rebalans plana je Centralni ■ delavski svet sprejel v obliki,.kot.mu je predlagal Odbor za poslovno politiko. V času omejitve električne energije je potrebno uveljaviti drugačno poslovno politiko kot v redni proizvodnji. Žara. di tega je bil po strokovnem kolegiju pripravljen program poslovne politike v času omejitve električne energije. Ta program zajema prodajno, politiko, produkcijsko, politiko, nabavno politiko, finančno, politiko, planiranje in kadrovsko politiko. ■O programu, poslovne politike v času omejitve električne energije sta predhodno razpravlja,la Odbor za poslovno politiko in Odibor za kadre, družbeni standard in varnost pri delu. Centralni delavski svet je ta program sprejel v obliki, ■kot ata mu to predlagala odbora. — Obračunavanje osebnih dohodkov Potem,, ko se je Centralni delavski svet seznanil s proizvodnimi rezultati za mesec avgust, je določil obračun in izplačilo osebnih dohodkov —stimulativnega dela — za III. tromesečje letošnjega leta z vrednostjo točke 1,76 S din. Po tem sklepu CDS bo obračun opravljen za dejansko izvršene ure — za vsakega člana delovne skupnosti. Pod dejansko izvršenimi urami j,e potrebno razumeti tudi nadomestila za redne .dopuste, izredne dopuste, izvrševanje državljanskih dolžnosti in PAO. Izplačilo tega dela osebnega dohodka mora biti opravljeno skupaj z obračunom osebnih dohodkov za mesec september. — izvoljen Vinko Pšajd ZA KAKŠNO SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE SE BOMO ODLOČILI? 4. elektroliza al. 427 230 Boris Solovljev 230 5. livarna 108 72 Janez Pulko 72 6. anodna masa 21 14 Srečko Premužič 13 izvoljeni vsi OZD VZDRŽEVANJE IN DELOVNA SREDSTVA 7. strojno vzdržev. 241 121 Boris Urbančič 118 8. elektro vzdrž. 101 72 Vinko Knez 38 9. vzdrževanje avt. 43 31 Anton Vrabl 30 10. gradbeno vzdržev. 49 41 Jože Špicar 22 — izvoljeni vsi Vsekakor je prav v tem trenutku zanimivo vprašanje, ki je pred našim delovnim kolektivom, namreč, za koliko temeljnih organizacij združenega dela se bomo odločili. Ko so bile pred meseci razprave na množičnih sindikalnih sestankih o gradivu in variantah, katere je kolektivu predložila za to določena ko- dukcija električnega toka, z njo pa se je pojavilo tudi vprašanje o bodočih TOZD — o tem, ali se morda ne bi kazalo v sedanjem položaju oprede- Htudljska knjižnic? niso seznanili. Zato je tako! Toda, sedaj nas čaka še zahtevnejša naloga, da ponovno tehtno in z vso resnostjo razmislimo o tem, koliko TOZD OZD SKUPNE SLUŽBE 11. promet 138 107 Franc Toš 107 12. služba teh. kont. 65 47 Herman Škrinjar 46 13. elektronski rač. cent. 16 15 Drago Žlender 15 14. komercialni sekt. 41 27 Ciril Kovač 26 15. finančno-rač. sekt. 36 26 Peter Kropeč 26 16. kadrovsko soc. sek. 11 10 Franc Vrlič 10 17. sekt. za org. in nač. 6 6 Rozika Premzl 6 18. splošni sektor 130 78 Angela Primožič 78 19. skupne teh. služ. 11 9 Franc Lejko 9 20. družbeni standard 28 23 Janko Kranjc 23 — izvoljeni vsi Z izvolitvijo delegatov je or- organiziranje in konstituiranje ganizirano delovno telo, ki mo- TOZD. ra pripraviti vse potrebno za n. PRVA SKUPNA SEJA DELEGATOV IN KOMISIJE ZA USTANOVITEV TOZD stavo analize, katere sestavne dele je kot minimalne predpisal zakon. Ta daje ekonomski analizi poudarek. Šele na podlagi obravnave analize naj delegati in nato delavci na svojih zborih ugotovijo, kateri deli delovne organizacije imajo pogoje za organiziranje TOZD. Analizo pa bodo morale pripraviti strokovne službe podjetja. Delegati so torej začeli delati. Skupaj s komisijo, ki bo sedaj njihov strokovni organ, bodo morali pripraviti ustanovitev TOZD po postopku in na način, kakor je določeno v zakonu o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v register. To je zahtevna in odgovorna naloga. Uspešno jo bodo opravili le, če jih bodo podpirali delavci jn njihove enote in če bodo ti dejavniki zainteresirano sodelovali pid razpravah in sprejemanju aktov, predpisanih za organiziranje TOZD. Organiziranje združenega dela na novih ustavnih temeljih je torej sedaj dolžnost delovne organizacije, dolžnost, ki izhaja iz ustave in zakona. To torej ni le naša pravica — temveč, sedaj tudi dolžnost. Dolžnost nas vseh je, da delegatom pomagamo, da jih podpiramo, da sodelujemo in se zavestno odločamo o predlogih, katere nam bodo posredovali. -ik Izvoljeni delegati so se sestali na prvi seji v petek, 12. oktobra 1973, potrdili mandate izvoljenim kandidatom in izvolili za predsednika delovnega telesa BORISA SOLO VL JEV A, vodjo izmene Kako organiziramo TOZD? (Nadaljevanje s 1. strani) Zap. štev. Število del. Volivna enota Skup. Navz. na Kandidat zboru DobU glasov 2. beli del 169 108 Vinko Pšajd Franc Kovnik Štefan Dončec pripravljena najpozneje do 15. novembra 1973; to je skrajni rok za sestavo analize, da bi se nato do konca leta lahko konstituirali in registrirali pri okrožnem gospodarskem sodišču. . V razpravi je bilo ugotovljeno, da je izdelava ekonom- Komisija za ustanovitev TOZD je sicer že sestavila takšno analizo s prikazom sredstev po sedanjih OZD in jo dostavila vsem delavcem (tiskana brošura o sedanji organiziranosti, toda ta ne zadošča. Služila bo za izhodišče in kot pomožni material za se- njeno, da bo nadaljevala delo kot strokovna komisija delegatskega telesa; zanj bo pripravila materiale, katere mora proučiti in sprejeti izvoljeno delegatsko telo — ekonomsko analizo, predlog samoupravnega sporazuma in statuta oz. statutarnega sklepa. Transportni delavci pri skladiščenju kriolita hovih pravicah in dolžnostih. Ta drugi del je še v pripravi. Skupaj s predosnutkom je bil dostavljen tudi zapisnik o seji razširjenega kolegija., na katerem so obravnavali pred-osnutek samoupravnega sporazuma. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da bodo delegati o-boje obravnavali z delavci svojih enot in nato na seji sprejeli in formulirali besedilo osnutka samoupravnega sporazuma, ki bo nato dan v obravnavo na zborih, na katerih bodo delavci odločali o ustanavljanju TOZD — potem, ko jim bo predložena in obrazložena pismena ekonomska analiza, katero bodo napravili in sprejeli delegati. Pismena ekonomska analiza mora biti — po sklepu seje — ske analize za našo delovno organizacijo zahtevna naloga, ker je veliko elementov, ki so potrebni za analizo, znanih le za podjetje kot celoto. Zaradi tega bo potrebno ugotoviti in uporabiti razne razdelilne ključe, da bi tako prišli do podatkov za analizo, ki je glavna podlaga za ugotovitev o tem, kateri deli izpolnjujejo interne pogoje, da bi lahko bili ali postali TOZD ■— delovna skrbnost. Taka analiza mora biti — po določilih zakona — pismena jn dostavljena vsem delom delovne organizacije,, obravnavana na zborih delavcev, nato pa predložena registrskemu sodišču. Analizo mora najprej sprejeti delovno telo, nato pa mora biti sprejeta še na zborih delavcev. 3. energetika Janko Kolarič Anton Zafošnik izvoljen Janko Kolarič OZD TOVARNA ALUMINIJA Ena ali več TOZD? delegata iz OZD Aluminij — elektroliza aluminija. S potrditvijo mandatov in izvolitvijo predsednika je delovno telo bilo konstituirano in je skupno s komisijo' začelo obravnavati predloženi material. Seja se je nadaljevala škripaj s komisijo za ustanovitev TOZD, o kateri je bilo skle- Z vabilom na sejo so delegati in člani komisije dobili tudi predosnutek prvega dela samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo TGA. V predloženem besedilu so nanizane določbe — teze o medsebojnih razmerjih — razen določb o organih upravljanja, individualnih in kolektivnih izvršilnih organih, nji- Parkirni prostor pred tovarno misija, je domala na vseh sestankih prevladovalo enotno mnenje, da bi naj bilo v bodoče toliko TOZD, kot je sedaj že obstoječih organizacij združenega dela. Toda, vmes se je prikradla že znana situacija, ko nas je hudo prizadela re- liti le za eno samo temeljno organizacijo združenega dela, tako da bi bila celotna tovarna ena sama TOZD. Trenutno je prevladovalo tako mnenje in celo tolmačeno je bilo tako, vendar se prav gotovo o vsem bolj natančno bomo imeli, kajti do konca leta ni več daleč in čas nas nikakor ne sme prehiteti. Predvsem jasno nam mora biti, da smo se v trenutku, ko smo Pogled na mešalnico čakujemo v letošnji zimski sezoni manjše epidemije, povzročene z že znanimi tipi virusov gripe, proti katerim je že izdelana vakcina. Cepljenje bo opravljeno z inaktivinim (mrtvim cepivom). Cepivo dajejo v obliki injekcije oziroma s pištolo globoko pod kožo ali in-tra-muskiularno. Za popolno cepljenje sta potrebni dive dozi po 0,5 com v presledku enega meseca. Vsi člani kolektiva, ki zaradi kakršnegakoli vzroka ne smejo biti cepljeni proti gripi, se morajo predhodno o tem pogovoriti z obratnim zdravnikom. — Imenovanje komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge V komisijo za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge je CDS imenoval: kct člana, Stojana Kerblerja, dipl. ing., kot njegovega namestnika, Sergeja Pavličeva, dipl. ing., kot člana, Adolfa Simoniča, dipl. ing., kot njegovega namestnika, Stanka Debeljaka, dipl. ing., kot člana, Hermana Škrinjarja, dipl. ing., kot njegovega namestnika.. — Namestitev stalnega ekonoma v počitniškem domu Centralni delavski svet je na predlog Odibora za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu .združil delovno mesto e-konoma počitniškega doma in čuvaja v počitniškem domu v eno delovno mesto — ekonom počitniškega doma, ki bo zasedeno za nedoločen čas. Za to delovno mesto je na osnovi določil 45. čl. Pravilnika o organizaciji in delu počitniškega doma določil naslednji o-sehni dohodek: od 1. oktobra do 31. maja — 8 mesecev izven sezone — 900 din mesečno; od Rebalans plana, stanovanja, cepljenje proti gripi... (Nadaljevanje z 2. strani) Nadalje j-e CDS razpravljal o obračunavanju osebnih dohodkov v zadnjem četrtletju. Za obračunavanje osebnih dohodkov za to obdofoje je dopolnil in spremenil gospodarski načrt za leto 1973 — v toliko, da je sklenil, da bodo v IV. tromesečju letošnjega leta obračunani osebni dohodki z vrednostjo točke 1,76 S din mesečno. — Sporazum o ustanovitvi Zavarovalnice Maribor Zavarovalnica Maribor, kjer imamo zavarovano naše premoženje, je pripravila in nam poslala samoupravni sporazum, s katerim Zavarovalnico prevzemajo zavarovanci in jo na novo ustanovijo v skladu z ■ustavnimi dopolnili. Centralni delavski svet je na predlog Odbora za poslovno politiko sklenil, da naše podjetje podpiše Samoupravni sporazum o ustanovitvi Zavarovalnice Maribor kot posebne organizacije združenega dela za zavarovanje premoženja, premoženjskih interesov in zar varovanje oseb. V zbor Zavarovalnice Maribor sta bila za eno mandatno dobo izvoljena Franc Lončarič in Anton Kozo dere, pra vnik, delavca naše delovne skupnosti. — Registracija podpisnikov Zaradi odhoda iz podjetja je Centralni delavski svet sklenil, da bosta v registru podjetij in obratov, tega vodi Okrožno gospodarsko sodišče Maribor, pri našem- podjetju izbrisana kot -podpisnika: Milan Longhino, ekonomist, v-odija fi-nančno-raču-nsikega sektorja, in Erika Feguš, ekonomski tehnik, v-odja finančnega oddelka. V register -bosta vpisana Iva-n Beras, ekonomski tehnik, vodja- finančne službe, ki bo pod- pisoval v odsotnosti direktorja finančnega sektorja v-se listine finančne n-arave z enakimi pooblastili, kot jih ima direktor finančnega sektorj-a. — Stanovanja Na predlog glavnega direktorja in Odbora; za kadre, družbeni -standard i-n varstvo pri delu je CDS dodelil’ stanovanja: — Anton Ilecu, dipl. oec., direktorju -sektorja za organizacijo in načrtovanje — štirisobno stanovanje v Ptuju, Potrčeva cesta 50; — Alo-jzu Kokolu, ekonomistu, referentu za uvoz v komercialnem sektorju — garsonjero št. 4 v Kidričevem št. 13. Centralni delavski svet je razpravljal tudi o prošnji Kristine Luba-j iz OZD Vzdrževanje in delovna sredstva za dodelitev stanovanj-a. Prošnji ni ugodil, ker Kristina Lu-baj stanuje v Kidričevem 9 in je skupn-o z možem nosilec stanovanjske pravice -tega -stanov-ar mijia. Po zakonu ne more biti nosilec stanovanjskih pravic v dveh 'stanovanjih. — Ugotovitev prenehanja dela Franc Lašič, dipl. oec., ki se je s .1. septembrom- 1973 zaposlil v -našem po-djetjiu kot direktor finančno-računskega sektorja, je s 1. oktobrom 1973 samovoljno pren-ahal delati tako, da je pričel neopravičeno izostajati z dela. Zaradi tega je Cen-tralni delavski -svet ugotovil, da -mu preneha delovno razmerje zaradi samovoljne zapustitve dela. — Imenovanje v.d. direktorja finančnega sektorja Na predlog glavnega direktorja in Odbora za -kadre, druž- beni -standard in varstvo pri delu je Centralni delavski svet imenoval za vršilca dolžnosti direktorja finančnega sektorja Majdo (Babnik, -računovodjo v finančnem sektorju. — Cepljenje proti gripi Na predlog Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor — Hi-giens-ko-epidemiološ-kega oddelka, naših -služb in Odbora za kadre, družbeni s-tanda-rd in varstvo pri delu je Centralni delavski svet sklenil, da bodo -t-udi v letošnjem letu vsi člani delo-vn-e skupnosti cepljeni proti gripi. Polovica stroškov cepljen-ja, kar znaša po osebi 10,35 din, bo bremenila naše podjetje. Po poročilih Svetovne zdravstvene organizacije lahko pri- Fran-ca Auerja, dipl. ing.,-kot predsednika, Vojteha Rajiher-ja, dipl. ing., kot namestnika, Radenka Salemoviča, dipl. ing., kot člana, Jožefa- Kuzmo, dipl. ing., kot njegovega namestnika, Ivana Kodriča, dipl. ing., 1. junija do 30. septembra — 4 mesece v sezoni — 1.900 din mesečno. Centralni delavski svet je tudi sklenil, da, je delovno mesto ekonoma počitniškega doma potrebno vnesti v Pravilnik o organizaciji dela i-n sistemizaciji delovnih mest iin v Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov našega podjetja. — Oročitev sredstev iz kreditov za stanovanjsko izgradnjo Po sklepu CDS lahko člani delc-vne skupnosti, ki dobijo kredit za individualno -stanovanjsko izgradnjo, s-redstva kredita oročijo pri banki za največ dve leti, da si s tem pridobijo pravico do dodatnih sredstev oziroma kreditov, katere daje banka za stanovanjsko izgradnjo. Ob koncu -s-eje se j-e CDS seznanil -z zahvalo Osnovne šole Žetale za pomoč pri popravilu te šole. K. - n. Franc Rožman je kurir v OZD Tovarna aluminija Ena ali več (Nadaljevanje s 3. strani) volili delegate v delovno telo na zborih delovnih ljudi po vseh proizvodnih enotah, še kako krepko zmotili in kot se temu pravi — zelo brcnili v prazno — saj se nismo niti dovolj zavedali, da z našim predlogom zadajamo najhujši udarec samoupravljanju, katerega pojmujemo povsod drugače. Samo ena temeljna organizacija združenega dela v taki tovarni, kot je naša, je v sedanjem trenutku nemogoče in sploh ni v skladu z vsem, kar želimo doseči z ustanovitvijo TOZD. Ustanovitev več temeljnih organizacij združenega dela pomeni prenos vseh neposrednih pravic odločanja na neposrednega proizvajalca, ki ima v novo Vijtanovljenih temeljnih organizacijah združenega > dela neodtujljivo pravico, da sam odloča o vsem, kar je ustvaril. O tem smo že pisali večkrat, to bi moralo biti vkore-ninjeno v miselnosti vseh delavcev, ki še tega nikakor niso mogli dojeti ali pa morda celo nočejo tega razumeti in zavračajo vse, kar je napredno in kar je v glavnem namenjeno njim. Zato bo še kako važno, da -se v tem trenutku vse napredne sile odločijo za akcijo, usmerjeno k nadaljnjemu razvoju delavskega samoupravljanja in vsem proizvajalcem povsem konkretno in na dejstvih ■dokažejo pomembnost in koristnost novoformiranih TOZD. Nekaj teh pojavov in nejasnosti lahko pripišemo tudi nekaterim zunanjim vplivom in nepravilnim informacijam o dohodkih v drugih delovnih organizacijah, ki nastajajo prav v času ustanavljanja TOZD. Prej ali slej bodo morali vsepovsod, kjer so izigrali kolektiv ali pa so proizvajalci skušali ustvariti nekaj, kar ni v skladu z novo ustavo in u-stanavljanjem TOZD, še kako hitro spremeniti način, ki jim ne bo ustrezal in jim bo le škodoval na celotnem področju njihovega delovanja. Zato je naša skupna želja, da nikakor ne bi bili med takimi; raje razmislimo in se odločimo, dokler je čas, kajti drugačno delo nam bo samo še bolj otežkočilo že tako težak notranji položaj. Našim delavcem na raznih 'delovnih mestih ni težko dopovedati, kako pomembna je ustanovitev TOZD v našem podjetju, če k njim znamo pristopiti in jim povedati tako, da bodo razumeli in da se bodo odločili za več TOZD le z lastnim premislekom in s svojo odločitvijo. Domala prepričan sem, da nam ne bo težko vsega dopovedati našim delavcem, ki morajo — poudarjam: morajo že dokončno postati pravi samoupravljavci, torej tisti, ki bodo razpolagali s svojim delom in doseženimi rezultati. To pa bomo dosegli le tedaj, če bomo o vsem dobro premislili in se končno odločili za najboljšo varianto! F. Meško Uresničevanje skupna naloga (Nadaljevanje s 1. strani) pojavov ni mogoče odpraviti kar čez .noč in pričakovati, da bodo sami prenehali. Proti takim pojavom se je treba uspešno 'boriti in storiti vse, da bi delavci postali osnovni nosivci naprednih 'socialističnih odnosov, kar nam omogoča prav nova ustava. Seveda ni dovolj le čakati, da bo vse to nekdo lepo uredil, ampak sj je to pravico, ki je zapisana prav v novi ustavi, potrebno resnično pri,boriti, kajti vedeti moramo, da pri ustavnih dopolnil - osrednja naša že, prav tega mnogi neposredni proizvajalci nočejo razumeti. Dozdeva ,se mi tako, kot če bi nekdo žagal vejo, na karteri sedi ! Zakaj mnogi naši delavci le skimavajo z .glavami, ne meneč se za vse, kar se godi okrog njih! Kako dolgo bo še treba nekomu govoriti o tem, da je Drav neposredni proizvajalec tisti, ki mora odločati o svojem opravljenem delu, da je delavec v položaju, ko o svojih sredstvih skupne potrošnje odloča tako, kot o delu lastnega osebnega dohod- Aluminij Strežba peči v Elektrolizi B bu in razvoju OZD upoštevano tudi minulo delo in ne samo njihovo sedanje. Pri tem je pravzaprav treba biti zelo previden, kajti, ko govorimo o ‘minulem delu, ne smemo v to, kar še .mnogi imajo za minulo delo, da ga zreducirajo in poenostavijo samo v delovni, staž. Minulo delo je tisto delo, ki je sad minulega dela delavcev; tega v obliki družbenih .sredstev vlagamo v razširjeno reprodukcijo. Če torej že govorimo o minulih ustavnih razpravah in jih ocenjujemo, potem bi vsekakor bilo prav, da bi vsi tisti, ki so .spregledali to, kar je za njih najbolj zanimivo in koristno, še enkrat v,se pregledati in proučiti; le tako se bo potem zares nekaj spreme- Pri tem čakajo naše sindikalne organizacije še težavnejše naloge; predvsem bo potrebno odločno povedati mnenja o delegatskem sistemu in o volitvah delegatov, ki bodo zastopali našo delovno skupnost. Pri tem pa ne bomo smeli čakati, ampak že sedaj evidentirati kandidate, za katere menimo, da nas bodo zastopali ■tako, kot si želi naš kolektiv in bo to v korist tudi naši družbi. To pa ne bo lahko, še predvsem zato ne, ker že dobro poznamo .našo aktivnost, s katero se ne moramo nikjer preveč postaviti in pohvaliti. V prejšnji številki našega glasila je bilo precej napisanega o sedanji težki situaciji, saj je glavni direktor obširno in lepo seznanil ves delovni kolektiv o stanju in ukrepih, katere bo treba dosledno izvajati. Vse to bi si moral vzeti k srcu sleherni član, če mu je sploh kaj za naše podjetje in njegov obstoj; če pa kateri tega ne želi, je bolje, da nas zapusti, čeprav smo v težavnem položaju. Ta nam sicer ne obeta kaj dobrega, ne smemo pa tudi biti preveč črnogledi, ampak moramo prav sedaj — z vsemi močmi — skupno delati. Celotna aktivnost naše sindikalne organizacije mora v sedanjem času sloneti na skupnih -akcijah celotne delovne skupnosti Ne smemo pustiti nekaterih aktivistov, da se po svoj.e trudijo, potem pa so tarča raznih neupravičenih kritik, katerih si nikakor niso zaslužili. 2e ob pripravah na ustavne razprave v našem podjetju smo zaznali, da proizvajalci radi gredo na take in podobne razprave ali sestanke, če je aktivnost sindikalne organizacije dobra in če so tudi preddelavci in vodje izmen osvojili takšen način reševanja nekaterih problemov. Nakladanje vsem, o čemer razpravljamo, ne igre aa povsem novo ustavo, ampak le za nov integralni tekst ustave; ta je prinesel predvsem tiste novosti, ki so delavcem bile najbolj odtujene. 2e večkrat smo pisali in mnogo govorili o osnovnih in neodtuljiviih pravicah delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, toda, kot ka- ka in podobnem. Kdo se je vsaj malce zanimal v osnutkih nove ustave (zvezne in republiške) za tisti del, ki govori prav o odločanju in samoupravljanju delavcev v OZD in TOZD, je lahko povsem jasno odkril, da je mnogo koristnega in novega, pnav tega, kar zadeva pravice delavcev. V osnutku je novost, da bo kot prispevek delavcev k uspe- nilo v odnosu do novih ustavnih dopolnil. Čeprav smo končali z ustavno razpravo, nas čaka še mnogo dela. isaj vemo, da bomo morali razpravljati še o osnutku statuta naše občine jn da bo vanj treba resnično zapisati in nato izvajati vse, kar so nam prinesle spremembe v u-stavi. Če bomo namreč dosledno delali tako, kot nam to jamči naša ustava, petem .tudi ne bo vprašanja: zakaj toliko govorimo o ustavi in. o ostalih problemih v podjetju? F. Meško VSI ČLANI SINDIKATA SE NAJ SEZNANIJO S SKLEPI 4. KONFERENCE ZSS! To družbeno potrebo ■ V B Koncem julija je komisija za sklepe,, katero je izvolila 4. konferenca Zveze sindikatov Slovenije, sprejela dokončno besedilo sklepov te konference in jih nato posredovala vsem sindikalnim organizacijam, da se z njimi seznanijo, bolje rečeno, da z vsebino teh pomembnih sklepov temeljito seznanijo vse svoje člane. : Ker ni mogoče slehernemu članu posredovati brošuro, v kateri so zapisani sprejeti sklepi, menim, da j e najbolj e, če jih posredujemo po našem tovarniškem glasilu, kajti ti skftepd zavezujejo vse 'organizacijo in organe sindM®itov in Zveze sindikatov, da jih — glede na svoje pristojnosti in zmožnosti — -tudi dosledno u-resničujejo. Kar tega gradiva ne bo mogoče-objaviti v celoti v eni številki, ga bomo objavili v -dveh ali celo treh številkah našega glasila, kajti sklepi so — glede -na obstoječe naloge — taki, da ne bodo zastareli in ®o torej — vedno aktualni. V prvem delu bomo najprej seznanili naše bralce s samoupravnimi družbeno-ekonomskimi odnosi. SAMOUPRAVNI DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI 1. Da bi zagotovili in pospešili procese združevanja dela in družbene akumulacije im da bi omejevali nekom* rotirano odtujevanje in razpolaganje s sredstvi nih interesnih .skupnostih, družbanopoiHtičniih skupnostih, iv bankah itn-.; posebno pozornost bodo posvetili tistim organom in službam, ki lahko delavcem zagotovijo tudi nadzor nad kroženjem sredstev in nadzor nad odločitvami zunaj organizacije združenega dela; v sindikatih se bodo vključili tudi v rasprave o spremembah ustave v zvezi z ustanavljam jem posebne družbene zaščite samoupravljanja in- družbene lastnine (to je že aa mami), še posebno organiziramo aktivnost sindikatov pa bo ter- Iz našega foto albuma j-aiio uveljavljanje novih institucij in odnosov v zvezi z družbeno zaščito samoupravljanja, pri čemer -ne gre le za povezovanje delavske kontrole s siveti Za reševanje sporov v samoupravnih odnosih, za oblikovanje dela bra-niveev samoupravljanja kot posebne družbene islužbe, marveč gre tudi za posebne naloge sindikatov v zvezi s tem. proučeval osnutke samoupravnih sporazumov o združevanju in že sprejete -samoupravne sporazume, da bo imel akti-v sindikalnih delavcev utemeljene in strokovno dognane o-sraove za oblikovanje svojih SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE IN DRUŽBENO DOGOVARJANJE 1. Naloge sindikatov pri organizaciji samoupravnega sporazumevanja so: v samoupravnih sporazumih naj bodo jasno opredeljene'sankcije in način kontrole po organih podpisnic; — nadzor delavcev, nad njihovim spoštovanjem; — v nadaljnjih, razpravah o« organiziranosti sindikata, bomo v sindikatih upoštevali, svojo ustavno oprede-deljeno, vlogo pri izvajanju:, samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, da bi v končnih., predlogih statutarnih določil ali dokumentov tudi lastno organiziranost opredelili v skladu s tem pomembnim področjem delovanja sindikatov in skladno s tern organizirali tudi lastno strokovno'službo. — bomo v sindikatih sodelovali pri nastajanju in sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in pri nastajanju zakonov, na podlagi katerih se mora že leto® začeti samoupravno združevanje sredstev v skladih skupne družbene -porabe, v rezervnih skladih in skladih za skupne potrebe; — se bomo v sindikatih odločno zavzemali za to, da se na temeljih, ki so vsebovani v predlogu nove ustave, začne oblikovati in uresničevati celovit sistem samoupravne razširjene reprodukcije; — bomo v sindikatih in konferencah še nadalje vplivali na povezovanje gospodarskih organizacij v različne integracije na novih, samoupravnih in ekonomskih osnovah; — bomo v (republiškem odboru, svetu in republiških odborih sindikatov v sporazumno izbranih organizaci-jah združenega dela industrije in veletrgovine sodelovali pri nastajanju novih . sporazumov, ki naj zagotovijo uresničevanje na enakopravnem upravljanju doseženega dohodka ~ in na skupnem prevzemanju odgovornosti za razvoj in poslovni rizifco -temelječih odnosov. 2. Najbolj pomembna in neposredna naloga vseh sindikalnih organizacij, -sindikatov, njihovih organov, strokovnih centrov in sodelavcev v njih — je učinkovito in vplivno sodelovanje pri oblikovanju samoupravnih sporazumov o adiruževamj-u temeljnih organizacij združenega d-ela- in- pripravljanju novih statutov v organizacijah, ki temeljnih organizacij ne bodo ustanovile. Raziskovalni center RS ZSS za samoupravljanje bo trajno Pri nakladanju hidrata Zahtev in predlogov pri izpopolnjevanju omenjenih aktov. 3. V skladu s sprejetimi izhodišči o samoupravni delavski kontroli im s sprejetimi sklepi RS ZSS za delovanje organizacij sindikata bomo v sindikatih svoje delo usmerili predvsem-k: — uveljavljanju sprejetih izhodišč v vsajd temeljni organizaciji združenega d-ela, zato bomo organizirali trajno usposabljanje članov organov samoupravne delavske -kontrole, skupaj z delavskimi sveti in z drugimi političnimi organizacijami zagotovili organom delavske kontrole najboljše pogoje, vso moralno oporo im politično zaščito — -za njeno uspešno delovanje; — po organizirani -razpravi bodo organi RS ZSS pripravili -ustrezno gradivo in predloge za aktivno-st sim--dikata- pri utrjevanju in -razvij-anju ,delavske in -družbene kontrole v s-amouprav- — organizirali bomo zbore delegatov TOZD v okviru samoupravnih sporazumov kot obliko, ki maj na osnovi delegatskih razmerij zagotavlja, da -bodo delavci nosivci 'Samoupravnega sporazumevanja in s tem odgovornosti za izvajanje sporazumov; — -dosedanje komisi j-e zai pripravo in -sprem-llj-arnije izvajanja samoupravnih -sporazumov n-a-j -bodo- organizirane kot izvršni strokovni organ zborov delegatov — podpisnic -sporazumov; — zaradi upoštevanja, razlik v življenjskih pogojih in zaradi čimbolj neposrednega usklajevanja delitve dohodka v OZD je treba vgraditi v isiistem sporazumevanja teritorialne -sporazume — z upoštevanjem enotnih meril za vrednotenje d-ela in njegove težavnosti; — iz bodočih zakonskih rešitev maj bodo izključene možnosti, da bodo v -nastajanju samoupravnih sporazumov postavljene samoupravno. organiziranim delavcem nadréjeme -inštitucije (verifikacija im komisija podpisnikov sedanjega družbenega dogovora). Prav tako se je treba odločno upreti zakonskim rešitvam, ki bi omogočale preseganje zgornje meje osebnih dohodkov z dodatno davčno obremeni tvijo ; — v -sindikatih se moramo po zahtevi konference odločno zavzeti za dosledno uveljavitev že sprejetih samoupravnih sporazumov s področja- družbenih dejavnosti in za njihovo, is -sankcijami -zajamčeno dosledn-o uresničevanje; — normativno in praktično moramo zagotoviti javnost samoupravnih sporazumov in om-ogoči-ti v sistemu uresničevanja del-avSke kontrole V sindikatih se -bomo zavzemali v vsebini samoupravnega sporazumevanja za naslednje; spremembe: — veljavni družbeni dogovori: o ekonomskih gibanjih morajo odvisno od -ustvarjenega dohodka obveza,ti podpisnike samoupravnih sporazumov, da s -svojimi merili zagotavljajo izvajanje’ sprejetih ekonomsko-social— nih smotrov; — -sedanje .kriterije za opredeljevanje kalkulativmh OD' je treba- preseči in jih nadomestiti z analitičnimi o-cenami za tipična delovna.. mesta, ki vključujejo vse potrebne prvine, obvezno pa izöhrazbo-; iz kriterijev za- globalno delitev dohodka na sklade za osebno im skupno porabo je treba, pri dograjevanju sistema sporazumevanja izključiti -vpliv prelivanja: družbenega dohodka zaradi vpliva tržišča, ,kar sedanja, -merila, samoupravnih sporazumov pretežno še omogočajo in s -tem izkrivljajo delitev po -delu; v tem smislu je treba- -sistem delitve še--naprej izpopolnjevati usklajeno- ih -stalno; vztraj-ati j-e treba pri takih? merilih v ustvarjanju in delitvi dohodka podpisnic -samoupravnih sporazumov^ ki bodo obranila in- razširila- možnosti za opredelj-eva-nje vzpodbudnih meril za osebni prispevek vsakega zaposlenega na- osnovi njegovega vloženega živega i*v minulega dela, na osnovi odločitev v TOZD in sporazumov -med TOZD; — zlasti v -teritorialne samoupravne sporazume je treba vgradi-ti elemente socialne varnosti im solidarnosti delavcev. : Konferenca je sindikalne organizacije še posebej zavezala ::zai naslednje naloge: — dosledno se je treba zavzemati za uresničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju SRS za leto 1973, ki predvideva ohranitev realnega standarda.; da 'bodo v,si pristojni dejavniki ravnali vedno in dosledno skladno z njeno vsebino; — zaradi neskladnega gibanja OD in življenjskih stroškov je treba opraviti diferencirano valorizacijo OD. Taka valorizacija naj bi bila. realizirana s samoupravnim sporazumevanjem in tako, da bodo subj efkiti valorizacije podpisniki sporazumov; —- zlasti moramo valorizacijo omogočiti tistim organizacijam združenega dela, v katerih so OD na pogojno nekvalificiranega delavca pod povprečjem v SRS; -— tisti podpisniki samouprav- . mih sporazumov, katerim so se v letu 1973 spremenili pogoji za gospodarjenje in je to bistveno vplivalo na relativno zmanjšanje 'njihovega osebnega dohodka, naj skladno z zakonom o samoupravnem .sporazumevanju predlagajo .spremembe v že podpisanih samoupravnih sporazumih; — sindikati Slovenije bomo vzpodbujali osnovne organizacije sindikatov, da bodo zahtevale preverjanje internih aktov o delitvi osebnih dohodkov. V naslednji številki našega tovarniškega glasila bomo nadaljevali in končali s sklepi 4. konference 'Zveze .sindikatov "Slovenije. Takrat bomo vse naše elane seznanili še s poglavjem o gospodarski stabilizaciji im razvojem ekonomskega sistema, z najbolj zanimivimi in za nas najbolj aktualnimi •vprašanji s socialnega in kulturnega področja. Še enkrat poudarjam, da si naj te sklepe .skrbno preberejo predvsem člani izvršnih odborov sindikalnih organizacij v organizacijah združenega deda, vsi člani raznih komisij in odborov, ki delujejo pri osnovni organizaciji sindikata v ‘OZD. Prav tako pa to seveda velja tudi za vse ostale člane kolektiva (sa.j gmo vsi člani -sindikata), predvsem še za ti-«te, :ki delujejo v samoupravnih organih, njihovih komisijah in odborih. Sklepi 4. konference ZSS •povzemajo namreč vse poglavitne in pomembne .naloge — zahteve glede delovanja., usmeritve ki nalog sindikalnih organizacij, katere so člani sindikatov izrazili v javni razpravi ! Povzeto po brošuri SKLEPI 4. KONFERENCE ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE F. M. ODBOR ZA KADRE, DRUŽBENI STANDARD IN VARSTVO PRI DELU OBJAVLJA: Kdo naj odloča o premeščanju delavcev ? medsebojna razmerja, med njimi tudi delovna razmerja v združenem delu. Ta oblika pri nas še ni zaživel a, zato po našem mnenju ni mogaše pii premeščanju delavcev iz ene v drugo OZD neposredno uveljaviti zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ker je pri nas še vedno podjetje tisto, s katerim delavec sklepa delovno razmerje. Glede na navedeno, bomo morali do ustanovitve TOZD uveljavljati naš pravilnik o delovnih razmerjih, vendar ob upoštevanju veljavnih ustavnih amandmajev. Glede na takšno stanje, je po našem mnenju premeščanje delavca iz ene v drugo OZD še vedno pravica in dolžnost samoupravnih organov OZD, t.j., v našem primeru: delavsäcih svetov OZD. DS OZD se bosta morala sporazumeti o premestitvah delavcev iz ene v drugo OZD (lahko pa sporazumnem predlogu obeh direktorjev OZD oziroma glavnega direktorja); DS OZD bosta skupno odločala o premestitvi na prvi stopnji, na drugi stopnji pa Centralni delavski svet. Obstaja vprašanje, kdo bo izdal prvostopno odločbo. Menimo, da bi to moral biti delavski svet tiste OZD, v katero bo delavec premeščen. Čeprav ni bilo zastavljeno vprašanje o premeščanju oziroma razvrščanju delavcev na druga delovna mesta v okviru ene OZD, pa želimo poudariti, da po našem mnenju, glede na že zapisano, ni pristojna odločati nikakršna komisija, pač pa je to lahko le samoupravni organ OZD, t.j., v konkretnem primeru: delavsiki svet OZD. Komisija bi bila kvečjemu pristojna pripraviti predlog za samoupravne organe (DS OZD). Referent za pravne zadever Gvidon Šalamon, dipl. iur. Odbor za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu je s sklepom št. 654 z dne 8. septembra 1973, ikateri je bil vročen referentu za pravne zadeve 11. septembra 1973, naročil referentu za pravne zadeve, »da ugotovi pravilen postopek za takšno premeščanje (premeščanje delavcev iz ene v drugo OZD) in ga posreduje samoupravnim organom, da bodo pravilno poslovali pri premeščanju delavcev«. Pravna služba daje naslednje pravno mnenje: standard in varstvo pri delu. Zoper odločitev tega odbora se lahko pritožijo: delavec, oba direktorja OZD in glavni direktor — na CDS, katerega odločba je dokončna. To določilo med drugimi določili tere so delavci prenesli pooblastila za odločanje. Takšno pooblastilo je moral vsebovati statut. Kolektivni izvršilni organi, kot je npr. Odbor za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu, Znano je, da so pričeli ustavni a-mandmaji veljati že junija 1971. leta, da pa nismo uskladili naših samoupravnih a'kiov z ustavnimi amandmaji, čeprav je pravna služba na to večkrat opozarjala razne- organe v niti drugi podobni organi (razne komisije) niso pristojni odločati o pravicah in obveznostih delavcev, ki izvirajo iz dela. Gotovo je ena od takšnih pravic tudi pravica delavca do premestitve oziroma njegova obveznost, da dela na drugem delovnem mestu, če obstajajo za to potrebe, seveda ob o-stalih pogojih. podjetju, pa tudi samoupravne organe. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ureja pravice in obveznosti delavcev na nivoju TOZD, ne pa na nivoju OZD, ki je že preživela oblika. OZD namreč ne predstavlja TOZD, ampak je predstavnik OZD podjetje kot edina pravna oseba. TOZD pa kot pravne osebe s samoupravnimi sporazumi urejajo Iz našega foto albuma pravilnika o delovnih razmerjih ni v skladu z ustavnim amandmajem XXI, niti bivšim TZDR, niti sedaj veljavnim Zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Ta ustavni amandma med drugim določa, da lahko odločajo o pravicah in obveznostih delavcev DELAVCI NEPOSREDNO, ali glede na ustavni a-mandma XV — posredno, vendar le po SAMOUPRAVNIH ORGANIH, na ka- »Premeščanje delavcev iz ene v drugo OZD določa pri nas člen 43a, drugi odst. in 4. odst. Pravilnika o delovnih razmerjih. Po tem členu odloča o premestitvah Iz ene v drugo OZD na prvi stopnji Odbor za kadre, družbeni standard in varstvo pri delu ob soglasnem predlogu direktorjev obeh OZD ali glavnega direktorja. če ne pride do soglasja obeh direktorjev, mora Izreči svoje mnenje o premestitvi glavni direktor. To mnenje glavnega direktorja se šteje za predlog Odboru za kadre, družbeni Odbijanje tvora Mokri mlin Dviganje in prenašanje bremen Delavec -grma dvigati, prenašati ali pridrževati 'breme le v obsegu svoje moči, ker bi se sicer lahko huje poškodoval. Prav tako je treba vedeti, da lahko dviguje in, prenaša bremena samo oseba, ki je popolnoma zdrava! Kakor tudi, da morajo za delo z bremeni delavci dobiti pravočasno natančna) navodila. PRED DVIGOM, PRENOSOM TOVORA (zlasti nevarnejšega, :kot je npr. težki tovor, nevarne, zdravju škodljive snovi ipd.) mora delavec najprej pregledati delovni prostor in odstraniti morebitne predmete, ki bi ga pri varnem delu lahiko ovirali ali spravili v nevarnost. Pregledati mora vnaprej' tudi: pot, po kateri bo prenašal (vozili), če ni morda poškodovana, mastna ali so na njej predmeti ali ljudje in končno, ogledati si mora tovor,., katerega bo nrenašal (ročno* prevažal), da bo, pravočasno'.' presodil, kako ga bo varna; prijel, naložil in prenesel. Pri’ tem bo posebno upošteval npr-robove predmeta, robove ostrine, ven štrleče dele, o-hseg, dolžino itd. Oe je predmet masten', ga bo obrisal, da bi mm že med dvigovanjem ne zdrsnil in mu poškodoval rok ali inog. 11» prenašanje orodja NE NOSI ORODJiA EN PRIPOMOČKOV V PREVELIKI KOLIČINI IN rEŽl! Prenašanje orodja mora biti preudarno. Delavec ne sme nositi, orodja, ki bi ga lahko oviralo pri delu, na primer, če dela na lestvi ali pa pleza po konstrukcijah, strehah itd. Orodja ne smemo nosili v roki ali v žepu in ga tudi ne smemo metati z višine ali pa na daljavo. Orodja ne smemo puščati na visokih delovnih mestih, ikjer so tresljaji ali tam, 'kjer se gibljejo ljudje. Ročno orodje prenašamo v torbi ali v zato prirejenem prenosnem zaboju. Orodja drug drugemu podajamo — nikoli ne mečemo ! TRAVttMl PRI7EH ?*C6M#TA 4. -t. TAZe TKOfh&HJU slika št.l Slika št. 1 — prikazuje pravilne prijeme predmeta in štiri faze prijemanja. Slika 2/a, b in c — pravilno in vanno ročno prenašanje in dvigovanje predmeta. Crtkasto ■skicirana oseba, ponazarja primera nepravilnega in nevarnega načina prenašanja bremen. Če je dvigovanje in prenašanje predmeta pravilno in varno, to delo nosača tudi manj utruja! SKUPINSKO DVIGOVANJE, NAKLADANJE IN PRENAŠANJE težkih predmetov je možno opraviti le pod nadzorstvom izkušene osebe (vodje tfkiuipine). Pred delom se-morajo sporazumeti o načinu prijemanja, dviganja1 in prenašanja, pa o sinhronizaciji gibov ali prijemov. -k: ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem Osnovni organizaciji sindikata TGA Boris Kidrič Kidričevo za sprejeto darilo in ii obenem želim o-bilo uspehov pri nadaljnjem delu. Janez Topolovec IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR: Franc Vrtič — predsednik, člani: Ivan Mezera, Vlado Sere, Konrad Rižnar, dipl. Inž. Stojan Kerbler In odgovorni uradnik tovarniškega časopisa — Stane Tonejo, dipl. Inž. Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti. Člani kolektiva In upokojenci doblvejo list brezplačno. Rokopisov In slik ne vračamo. Ne uporabljaj orodja -brez ustreznega ročaja ! é è