tedna OTON ŽUPANČIČ M oderna doba je dala Sloven¬ cem dva velika umetnika naše besede, Ivana Cankarja in Otona Župančiča. Dočim bo v jeseni minilo že dvajset let, od¬ kar se je v smrti umiril nemir¬ ni Cankarjev duh, pa je prijaz¬ na useda odločila, da nam Žu¬ pančič še vedno živi. Nedavno je v Ljubljani praznoval 60-let- nico svojega rojstva. Vse časo¬ pisje piše o tem dogodku. Slo-’ venska prestolica ga je poča¬ stila z imenovanjem častnim občanom in iz Londona je pri¬ šla vest, da ga je tamkanji Pen-klub, v katerem so udru- ženi najuglednejši angleški pes¬ niki in pisatelji, imenoval čast¬ nim članom. Prav, da se tudi ameriški Slo¬ venci spomnimo tega velikega poeta, saj Župančič je, lahko bi rekli, najvesoljnejši izmed vseh slovenskih pesniških duhov. On je v resnici pesnik v najvišjem in najglobljem pomenu besede, pesnik, ki bi delal čast vsake¬ mu, številčno še tako velikemu narodu. Župančičeva pesem je tako vedra in kristalno čista, ob¬ enem na tako globoka in moža¬ ta, da človek nehote vzklikne: Tako lepota je mogel ustvariti le pravi pesnik, rojeni pesnik! Oblast, ki jo ima nad besedo in izrazom je naravnost magična. Njegova pesem je zdaj mila in sladka, zdaj pagansko razigra¬ na in vriskajoča, zdaj ljubka in nežna, pa tudi v večne misteri¬ je zatopljena in težka kot ko¬ rak usode. Njegova poezija je polna muzike, bodisi da poje kot piščalka Panova, kot klari¬ net vaškega godca, ali da buči in doni mogočno kot orgle. Le pesnik tako globoke intuicije, klasične ubranosti in drznega miselnega poleta kot je Župan¬ čič je mogel ustvariti navidez¬ no tako različne pesniške umot¬ vore kot so n, pr. “Poljska idi¬ la”, “Ciciban” “Vseh živih dan in “Duma”, ki pa vendar vse nosijo isti neizbrisni pečat nji¬ hovega ustvaritelja. Toda kaj bi poskušali opiso¬ vati krasote, ki se jih opisati ne da! Župančiča je treba cita¬ ti, uživati. Naš nasvet torej je: ako se še niste seznanili z njim, preskrbite si katero izmed nje¬ govih pesniških zbirk, čitajte jo, poglobite se vanjo. Za ta svoj trud boste stotero popla¬ čani. Naj tu ponatisnemo nekaj ki¬ tic iz nekaterih Župančičevih pesmi. Čitajte jih na glas. ap boste gotovo razumeli, kaj mis¬ limo s tem, ko pravimo, da je njegova poezija polna muzike. “Poljska idila”: Gospod in gospa na polje sta šla pogledat, kaj dela pšenica, hi klas je zorel, in mak je žarel, na licih lahka rudečica. Gospod vztrepetal, objemal, jecljal: “Ti sladka, ti sladka ženica.” Iz mladinske pesmi “Cici¬ ban” : Ciciban teče v zeleni dan. Ptičica znanka v goščavi vsak dan lepo ga pozdravi: “Ciciban, Ciciban, Ciciban, Ciciban, dober dan!” Iz “Vseh živih dan”: Jaz čutim danes vseh živih dan, moje srce kipi in polje, moja duša je Židane volje, kot bila bi pila kraški teran. Iz “Dume”, mogočnega speva slovenski zemlji: - Pa so ramena ih pleča kot skale, tilnik—naloži mu breme nasilnik — nosil ga bo in hc bo se krivil; pa so srca viha in močna — (Dalje r.a 3. str.) Official Organ of The Slovene Progres¬ sive Benefit Society Slovenske Svobodomi¬ selne Podporne Zveze VOLUME III. Cleveland, Ohio, February 16th, 1938 This issue in two sections NUMBER 81 NOVICE IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI ŠIROM AMERIKE INOZEMSKA KRONIKA Aktivnosti SSPZ — Pretekli pondeljek se je v glavnem uradu SSPZ v Chicagu, 111., začelo letno pregledovanje poslovnih knjig. Polletna seja glavnega odbora se bo začela jutri, t. j. 17. februarja ob 9. uri zjutraj. — V soboto 19. februarja bo angleško poslujoče društvo “Spartans”, št. 198 SSPZ, praz¬ novalo 11-letnico svojega obsto¬ ja z velikim plesom v avditori¬ ju S. N. Doma na St. Clair ave. “Špartanci” bodo obenem pro¬ slavili zmago, ki so jo izvojeva- li v minuli kampanji Kolesa na¬ predka. Želeti je, da se prired¬ be Vdeleži čim več članstva na¬ še organizacije iz Clevelanda in okolice. — Naslednjo soboto 26. feb¬ ruarja pa bodo obhajale svoj 25-letni jubilej članice društva “Složne sestre”, št. 120 SSPZ, ki je edino žensko društ¬ vo naše Zveze v Clevelandu in eno izmed redkih v organizaci¬ ji sploh. Vršil se bo banket in ples. Vstopnina k banketu je 75c, k plesu pa 30c. Ker so “Složne sestre” bile vedno med prvimi pri vsakem delu za na¬ predek organizacije, je pričako¬ vati, da jih članstvo ostalih društev nagradi z obilnim pose- tom. — Maškeradno veselico skup¬ no z več drugimi društvi v na¬ selbini prireja v soboto 26. feb¬ ruarja zvečer društvo št. 3 S. S. P. Z. v De Pue, 111. Vršila se bo v S. N. Domu in ves dobi¬ ček je namenjen v podporo Do¬ mu. Tri najboljše maske bodo dobile denarne nagrade. —Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ, Collimvood, O., na¬ znanja, da bo dne 19. junija ob- državalo piknik. Dne 17. julija pa se bo vršil piknik Vrtca št. 11. Oba piknika se bost.a vršila na Stuškovi farmi. Razne vesti — Preteklo soboto zvečer se je v dvorani Slov. Del. Doma v Collimvoodu, O., kazalo film “Spain in Flames”. Ker je jav¬ no kazanje tega filma cenzura v Ohiju prepovedala, se je mo¬ ralo vstopnice razpečavati sa¬ mo potom predprodaje. Nav- vzlic temu je bila dvorana dva¬ krat nabito polna in film je vi¬ delo nad 1,100 oseb. —V bližini Jolieta, 111., se je ponesrečila svatovska družba, ko se je z avtomobilom vozila iz Rockdala v Chicago. Ko je av¬ to zadel neki truck, sta bili na mestu ubiti nevesta Ljuba Ve- bič, stara 25 let, in njena dru¬ žica Rose Vidic, stara 30. Že¬ nin Pred Verbič, star 30 let, in njegov drug Jos. Marentič, star 25 let, sta bila ranjena. Vsi so doba iz Rockdala. —Na sodniji v Ainherstdalu, W. Va., je bil cd porote opro¬ ščen Filip Ross, (Uroševič), pravoslavni Hrvat, ki je pre¬ teklega decembra v silobranu ustrelil Slovenca Petra Kopitar¬ ja, ki mu je odpeljal ženo in 10- letno hčerko. Kopitar je bil sa-! mec in je bil svoječasiio pri Rossu na stanovanju. Ross je 'že 22 let poročen ter oče petih otrok. (Dalje na 3. str.) “Vojna je neizogibna”. Sov¬ jetski ditator Stalin je mnenja, da je vojna med Sovjetsko uni¬ jo in kapitalističnimi državami neizogibna. Te dni je v poseb¬ nem pismu, ki je zavzemalo pol strani v uradnem organu komu¬ nistične stranke, pozival delav- i stvo sveta za pomoč v imenu 1 svetovne revolucije, izjavljajoč, , da obstoji nujna potreba za po¬ večanje in ojačenje “vseh sred¬ stev rdeče armade, mornarice in avijatike.” Rusija mora' biti v stanju vedne mobilizacije in pripravljenosti, tako da je ne bo mogel noben incident ali trik zunanjih sovranikov najti ne- | pripravljene.” V pismu je dalje rečeno: “Mi moramo tudi pove¬ čati in ojačiti mednarodno pro¬ letarsko vez delavskega razre¬ da Sovjetske unije z delavski- j mi razredi v buržoaznih deže- I lah. Mi moramo organizirati I politično pomoč delavskega raz- j reda v buržoznih deželah za de- I lavski razred naše dežele za slučaj vojaškega napada in ena- ' ko moramo organizirati pomoč od strani delavskega razreda i naše dežele za delavski razred v j buržoaznih deželah.” Stalin je | dalje izjavil, da leninizem uči, ; da končna zmaga socijalizma, v smislu popolnega jamstva pred povratkom buržoaznih odnosev, je mogoča le na mednarodni ! podlagi. — Istočasno se iz Moskve poroča, da je bila tam aretirana Nadeja Radunskaja, 1 ki je bila upeslena pri ameriški j časnikarski agenciji Internati¬ onal Ne\vs Service (Hearstova agencija) kot prevajalka. Nje- | na sestra Nora, baletna plesal- j ka, je bila aretirana že pred več meseci. Dalje je bila aretirana tajnica češkoslovaškega kores- pondenta Franca Vaceka, “Iz- vestja” pa potrjujejo že dalj časa se širečo govorico, da je gen. Jakov I. Aleksis odstav¬ ljen kot načelnik sovjetske zračne sile. Žigosanje Amerike in Anglije. Virginio Gayda, urednik lista “Giornale DTtalia”, ki velja za uradno glasilo Mussolinija, je napisal članek, v katerem stru¬ peno napada Zedinjene države in Anglijo, kateri dolži, da se pripravljata, da svet pahneta v vojno z namenem, da zasigura- ta anglosaksonsko nadvlado nad vsem sveom. Tarča napada je zlasta akcija ameriške vlade za povečanje njene oborožene moči na morju. Fašistični ured¬ nik piše: “V Ameriki je dobro znano, da nikomur niti na mi¬ sel ne pride, da bi ogrožal Ze¬ dinjene države, ker prvič nima nihče tam nobenih interesov, poleg tega pa bi bil tak poizkus skrajno desperaten. Ta nova o- borožena sila, za katero stremi¬ jo Zedinjene države, ima za svoj cilj, ojačenje njih vnanje politike tako v tonu kot v ak¬ ciji.” Schuschnigg pri Hitlerju. Av¬ strijski kancelar Schuschnigg se je koncem minulega tedna mudil v Hitlerjevem gorskem za.tišju v Berchtesgadenu, kjer je z nacijskim glavarjem imel dolga posvetovanja z ozirom na odnošaje med Avstrijo in Nem¬ čijo, Kot se poroča, je med nji¬ ma prišlo do sporazuma, gla¬ som katerega bo Nemčija obso¬ dila proti-vladno delovanje av¬ strijskih nacijev, Avstrija pa (Dalje na 3. str.) “REVOLTA STARŠEV” Ameriški pisatelj Sinclair Lewis je napisal povest “The Prodigal Parents”, v kateri sli¬ ka današnjo mladino kot nič vredno in parasltsko napram staršem ter indirektno propa¬ gira “revolto staršev. O tem vprašanju je imel odlični cleve¬ landski rabinec predavanje, v katerem je me 1 drugim rekel: “To je doba, ko so revolte na dnevnem redu. Dan brez re¬ volte je popolna izguba. Že sa. ( ma misel, da bi se kaka stvar mogal vršiti pe običajnem tiru, je revolucijonarna. In seveda, čim bolj se reči spreminjajo, tem bolj ostanejo nespremenje¬ ne. V morali in običajih, prav kot v prostoru, ako greste do¬ volj daleč v .eni smeri, se bo¬ ste vrnili na začetno točko. “Revolta ženstva jim je da- ! la enakost z moškimi, ampak ni dosti izboljšala njih stanja Sedaj so svobodne, da se pri¬ družijo vrstam brezposelnih e- nako z moškimi. “Revolta mladine, ki je ime¬ la preoblikovati svet, katerega je starejša generacija tako silo- i vito zmedla, nam je sedaj dala 1 svet krvavih in grmečih dikta- 1 tur, vojno m priprav za vojno, ter milijone mladih ljudi, ki ta¬ vajo po ulicah, iskajoč dela. “Zdaj pa imamo dobiti še e- ■ no revolta — revolto staršev. 1 Težko je soditi, kako veliko je j zasužnenje staršev in kako nuj- ! na je revolta. Morda je res, da se otroke v Amerike beža pre¬ dolgo in da se jim dopušča, da izkoriščajo svoje starše pre¬ več. Dvomljivo pa je, če je mla- | dina v splošnem tako nizkotna in brezmiselna kot se jo pogo¬ sti slika. Nasprotno, vsepovsod vidim navdihujoče slučaje mladih ljudi, ki pogumno po¬ magajo nositi odgovornost svo¬ jih domov. “Brezmiselno je, približati se ' problemu doma S stališča pra¬ vic. Veliko bolje je, akp se po- , gleda na vprašanje ne kot na ! nekaj spornega, temveč kot na ! nekaj, o čemur naj se posvetu- ; je, ne v duhu konkurence, tem¬ več v duhu sodelovanja. “Starši niso dolžni otrokom t denarja in priložnosti. Dolžni so so jim dati dom, ki je več kot ( hiša, ne bogat, temveč zgrajen ' na časti in poštenosti, kjer je i govorica prijazna, vera močna in sodba prizanesljiva. Dolžni so jim dati vzgled čistega, po¬ gumnega življenja, plemenito¬ sti, zvestobe in socijalne odgo¬ vornosti. “Dolžni so jim dati svobodo do rasti, do izražanja in izbira¬ nja svojih prijateljev tako dol¬ go, dokler imajo ti prijatelji značaj. “Otroci so dolžni staršem pomagati ustvariti dom, ki bo prostor lepote in dobre volje, prostor, kamor prinašajo svoje radosti, načrte, zaupnosti in prijatelje — ne le prostor, iz katerega gredo iskat zabave in v katerega se vračajo, kadar nimajo nikamor drugam iti.” ! Razkol raste. Izvrševalni svet! Ameriške delavske federacije je! naznanil izobčenje treh CIO; unij iz organizacije. Izobčene! unije so: premogarska,. jeklar* ska ih steklarska. Vse te unije šo seveda že davna j pretrgale vse vezi s federacijo. GEORGE WASH!NGTON, VOJAK IN DRŽAVNIK Washingtonov rojstni dan je narodni praznik v vseh državah in drugih pokrajinah Združenih držav. Na ta dan dežela časti spomin svojega voditelja, ki je poveljeval ameriški vojski v vojni za neodvisnost in ki je kot prvi predsednik Združenih držav dal smernice bodočemu razvoju prve republike, ki je bi¬ la osnovana v moderni dobi. George Washington se je ro¬ dil v Westmoreland Countv v državi Virginia dne 22. febru¬ arja 1732. Bil je angleškega pokolenja, pravnuk Johna Washingtcna, ki se je izselil v Virginijo petdeset let po usta¬ novitvi prve angleške naselbi¬ ne v severni Ameriki v Jarnes- townu. Mladi Washington je pohajal v šolo do svojega 16. leta. Sko¬ zi tri leta potem je delal kot zemljemerec in se v prostem ča¬ su učil vojaške taktike, kakor je bilo v navadi pri sinovih pre¬ možnih plantažarjev. V svoji rani vojaški karijeri je služil kot major v angleškem pohodu proti Francozom. Bil je tudi poveljnik virginskih čet v ta- kozvani francoski in indijanski vojni, ki je trajala od 1. 1753. do 1755. Po tej vojni se je u- maknil na svojo plantažo, da bi tara užival življenje in udob¬ nost veleposestnika. Burni dogodki pa, ki so se razvili po uvedbi pristojbinske- ga zakona, Stamp Act, od stra¬ ni angleškega parlamenta v 1. 1765., so ga privedli nazaj iz pokoja. Soglašal je z nazira- njem kolonijalnih voditeljev, da obdavčenje brez parlamenta r- nega zastopstva pomeni tiran¬ stvo. V Massachussettsu so se vršili krvavi spopadi med kolo¬ nisti in angleško vojsko. Prvi Kontinentalni kongres se je se¬ stal v mestu Philadelphia in za¬ nikal angleškemu parlamentu pravico obdavčevati ameriške kolonije brez njihovega privo¬ ljenja. Ko so bile vse peticije zaman in je bila sem poslana angleška vojska, da bi ukroti¬ la ameriške “upornike”, se je Kontinentalni kongres po dol¬ gem obotavljanju in razmišlje- vanju končno odločil prelomiti vse vezi z Angleško. Proglasil je neodvisnost trinajstorice ko¬ lonij v nesmrtni izjavi, ki je postala inspiracija vseh svobo¬ doljubnih ljudi po celem svetu. George Washington je bil po¬ zvan, naj sprejme vrhovno po¬ veljstvo Kontinentalne vojske, in sprejel je ponudbo. Revolucijonarna vojna, ki je sledila, je bila eden najpo¬ membnejših dogodkov v sve¬ tovni zgodovini. Vse je kazalo, da bedo Angleži končno zma¬ gali. Angleška je bila tedaj naj¬ močnejša velesila. Imela je na razpolago neizčrpljiva bogast¬ va in izurjeno vojsko ter je bi¬ la v stanju udinjati vojeke iz vsega evropskega kontinenta; njene zaloge orožja in municije so bile velikanske. Gospodarila je nad morjem in vsa ameriška obala ji je bila odprta in ne¬ zavarovana. Na drugi strani je imel Washington na razpolago omejeno število farmarskih prostovoljcev, več ali manj ne-1 izvežbanih. Pretila mu je tudi državljanska vojna, kajti znat no, število ameriških kolonistov (Dalje na 2. st”) PREGLED EKONOMSKIH IN POLI TltNIH DOGODKOV V AMERIKI Kreditna ekspanzija. Zaklad- niški department je naznanil, da bo v bodoče vporabil letno 400 milijonov dolarjev “sterili¬ ziranega zlata” za kreditno eks¬ panzijo. Kot znano, je sedaj vse zlato v deželi last in mono¬ pol vlade. Ta infuzija zlata v kreditno strukturo dežele bo na eni strani znižala vladno izpo- sojevanje, na drugi pa se upa, da bo ta akcija imela poživlja¬ joč učinek na privaten business. Sodnik Hugo H. Hlačk se je v teku štirih mesecev, cdkar sedi na najvišji sodniji, izkazal za energičnega nasprotnika ve¬ likih korporacij. Njegove odlo¬ čitve so v tem pogledu dosti ostrejše od ostalih članov sodni¬ je, ki veljajo za liberalce. Do¬ slej je že šestkrat glasoval pro¬ ti večini in bil skoro v vseh slu¬ čajih osamljen v svojih nazorih. Bistvo Blackcvih mnenj leži v poudarku, da korporacije nima¬ jo istih legalnih pravic kot jih imajo posamezniki. V manjšinj- skem mnenju, ki ga je napisal te dni, je ostro ožigosal plače uradnikov utilitetnih korpora¬ cij. Stavak r “Tivin Cilg”. Na stavko je odšlo pred par dne¬ vi 2,400 uslužbencev T\vin City Rapid Transit Co., ki posluje v Minneapolisu in sosednjem St. Paulu. Stavka se je pričela ob 5. uri popoldne, vsled česar je moralo na tisoče oseb iti z dela peš domov. Odrejena je bila kot protest proti odredbi, da mora vozove ulične železnice na dveh predmestnih progah oskrbovati en sam uslužbenec, vsled česar je bilo 13 mož ob delo. Senator La Follette iz Wis- conena je imel pred par dnevi radio govor, v katerem je ost¬ ro kritiziral delodajalce, ki kri¬ čijo proti Wagnerjevi delavski postavi ter zahtevajo njeno od¬ pravo oziroma drastično amen- diranje. Opozoril je, da ameriš¬ ki industrijalci trošijo milijon¬ ske vsote za pobijanje in prete¬ panje unijskih delavcev teV za špijonažo v delavskih organi¬ zacijah, potem pa je nadalje¬ val : “Ravno ti industrijalci dvigajo krik za oslabitev ali u- ničenje Wagnerjevega zakona, ki je delavstvu dal naše temelj¬ ne ustavne garancije. Dalje skušajo ustvariti javno nezau¬ panje napram demokratskim organizacijam delavstva. Naj oni najprej pokažejo, da so pri¬ pravljeni v dobri veri sklepati pogodbe z neodvisnimi delav¬ skimi organizacijami. Skratka, naj dokažejo, da so pri volji do¬ voliti drugim posluževati se is¬ tih pravic, katere zahtevajo za sebe. Potem, in šele potem bo¬ do lahko stopili v areno javne diskusije s čistimi rokami.” Nacijski shod razbit. V Buf- falu, N. Y., se je vršil preteklo nedeljo nacijski shod, na kate¬ rem je nastopil kot glavni go¬ vornik vodja nemških nacijev v Ameriki, znani Wilhelm Kun- ze. Navzočih je bilo kakih 700 oseb, med njimi tudi 300 članov Ameriške legije in večje števi¬ lo anti-nacijev. Kot je pozneje j povedal načelnik legijonarjev, so ameriški vojni veterani pri¬ šli na shod, da na Kunzeja sta¬ vijo nekaj vprašanj, toda po¬ tem ko je bil slednji ponovno prekinjen z medklici in je sto¬ pil na oder new-yorški državni poslanec Hammer, ki je izjavil, da so njegovi predniki zato pri¬ bežali v Ameriko iz Nemčije, da utečejo vojaški tiraniji, na¬ kar ga je neki nacijec nazval “strahopetca”, je v dvorani iz¬ bruhnil splošen tepež. Policija je imela dosti dela, predno je pretepajoče se nacije in njih protivnike zmetala iz dvorane. Aretiran ni bil nihče. Kunze je v svojem govoru trdil, da naci¬ ji v Ameriki nimajo nobene zvee z zBerlinom, a napadal šati medklici, je začel napada- je Žide v Nemčiji, komunizem, CIO in “vse druge privatne de¬ lavske organizacije”. Ker je nemški element v Buffalu jako močan, ta dogodek za naeijsko gibanje v Ameriki ne pomeni nič nobrega. Iz Detroita se poroča, da naj- brže ne bo dolgo, kc se bo ne¬ odvisna unija Ford Brother- hood of America, ki trdi, da šteje 21,00 članov, razpustila in da se bo njeno članstvo priklo¬ pilo United Automobile Work- ers uniji. Na seji neodvisne uni¬ je preteklo soboto, na kateri pa je bilo navzočih le okrog 300 članov, je bil predsednik neod¬ visne unije odstavljen od pred¬ sedovanja, nakar je seja ogla- sovala za pristop k UAWA. Vendar, ker seja ni bila sklica¬ na v prvi vrsti z namenom, da se glasuje o tem vprašanju, se bo sklicalo novo sejo, na kateri bo vprašanje dano vsemu član¬ stvu na glasovanje. Na delu pa šo tudi predstavniki AFL, ki bi neodvisno unijo Fordovih de¬ lavcev radi dobili pod svoje o- krilje. Jeki ari j dosegli podaljšanje pogodbe. United States Steel korporacija in nji podrejene družbe so pretekli teden obnovi¬ le pogodbo z unijo jeklarskih delavcev, spadajočo k CIO. Po¬ godba vsebuje vse dosedanje pogoje, ampak v nji se nahaja tudi določba, da imata obe stranki pravico zahtevati spre¬ membo, ako bi to smatrali po¬ trebnim. Dan pred podpisom nove pogodbe je ena izmed več¬ jih neodvisnih jeklarskih kor¬ poracij znižala ceno jeklu, ki se ga rabi za avtomobile in te¬ mu so sledile takoj druge kor¬ poracije, vključivši U. S. Steel. Z ozirom na to se pričakuje, da ne bo dolgo, ko bo ta korpora¬ cija predlagala znižanje obsto¬ ječe minimalne dnevne mezde, ki znaša $5.00. Vsled tega je podaljšani unijski kontrakt problematične vrednosti za uni¬ je. Ako bi unija pristala na mezdno redukcijo, bi bila ne¬ varnost, da bo izgubila zaupa¬ nje med članstvom, na drugi strani pa bi bilo oklicanje stav¬ ke spričo obstoječih slabih raz¬ mer skoio nemogoče. Zgodba kapitana. J. E. Lewis, J. E. Levvis, kapitan ameriške¬ ga tovornega parnika “Nan- tucket Chief”, ki je bil zasežen od španskih rebelov v bližini Barcelone s tovorom ruskega olja, je pretekli teden ameriš¬ kemu konzulu v Gibraltarju po¬ vedal, da so ga fnšiTi t kom njegovega partc len 'o ; • ujet¬ ništva dnevno r.wo\ o pic., p Ji (Dalje na 3. str.) 16. februarja, 19^ STRAN 2 “NAPREDEK” s: GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE SVOBODOMI¬ SELNE PODPORNE ZVEZE. ' IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasom: 40c palec za posameznike; 35 palec za druš tva Naročnina za člane 78c letno; za nečlane $1.50; za inozemstvo $2.00 PROGRESS OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRES¬ SIVE BENEFIT SOCIETY O« ned and Published by the Slovenc Progressive Benet it Society ISSUED EVEHY WEDNESDAY Subscription for members $.78 per year - foreign countries $2.00 nonmembcrs $1.50 NAPREDEK Advertising rates: 40c net fo r individuals; 35c net for societies CLEVELAND, O. Naslov uredništva in upravništva: «231 ST. CLAIR AVENIJE Telephone: IIEnderson 5311 VOLUME III. , 101 , NUMBER 81 Entered as Second Class Matter August 5th, 1936, at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of August 24, 1912.___ VERSTVO IN KAPITALIZEM II. A PRESOJO med verstvom in kapitalističnim dru¬ žabnim redom, ko se je le-ta bližal svoji kulmi- racijski točki, nam dobro služi slučaj nemškega filozofa Friedricha Nietscheja, ki je živel v drugi polovi¬ ci preteklega stoletja in o katerem pravi John Strachey, da je bil “zadifji veliki poet kapitalistične kulture”. Nie- tsche, ki je bil sin protestantskega duhovnika in je bil v mladih letih tako pobožen, da so ga sošolci nazivali “ma¬ lega pastorja” in je celo skladal nabožne pesmi, je postal glasnik filozofije najskrajnejšega brezboštva. On je tr¬ dil da razlikovanje med dobrim in zlom je le za čredo, kakor je imenoval ljudske maso, pravi človek (nadčlo¬ vek) pa pozna le eno moralo: ono, ki izvira iz njegove fizične moči; gospodar bodi tisti, ki ima najmočnejšo pest. Njegovo sovraštvo do krščanstva ni poznalo meja, kajti smatral je je za izrodek judovske t. j. “mehkužno morale”, ter se rogal Martinu Luthru kot neotesanemu kmetavzu, ki je povzročil oživljenje verskega puritaniz- ma baš ob času, ko je izgledalo, da katoličanstvo posta¬ ne “aristokratsko in nemoralno.” Ta človek, ki se je sr- dil, ker je reformacija začasno otela krščanstvo, je v v enem svojih del zapisal: “Najvažnejši dogodek zad¬ njega časa — namreč, da je Bog mrtev, da vera-v krščan¬ skega Boga ni več vredna vere — že meče prvo senco na Evropo.” In v gotovem smislu so bile to proroške besede. Kako naj si razlagamo pošastno-grandiozni pojav človeka kot je bil Nietsche? Odkod to besno zanikanje vseh duhovnih moralnih vrednot in blazni poizkus za upostavitev nekake nove religije, katere edini logični za¬ ključek bi bil, da naj človek (nadčlovek) časti samega sebe kot božanstvo? Dobro nam na to vprašanje odgo¬ varja Janko Lavrin, naš rojak in profesor v Angliji, ki v knjigi, v kateii razglablja Nietschejevo filozofijo, pra¬ vi med drugim: _ “Če pogledamo na Nietscheja kot na celoto, takoj vi¬ dimo, da je bil tipičen pojav prehodne dobe v zgodovini človeštva in človeškega duha. Na eni strani je mogla nje gova miselnost nastati le v močno kapitalističnem ozrač¬ ju, na drugi pa ni noben moderni mislec tvegal tako sr¬ ditega boja ravno proti tistim osnovam, ki so nelačlji nekakem “praktičnem” .smislu'dejansko- izvaja Nietsche- jeve nauke: ljudstvo je “čreda”, “gnoj’, ki naj služi “nadčloveku” za njegovo'rast; edina morala je morala brutalne moči in jeklene pesti.) Toda tragična resnica, preko katere ni mogoče iti, .tiči v tem, da je taka bolna miselnost le izraz protesta proti bolnemu ekonomskemu redu in nevzdržnim socijal- nim razmeram. Nietsche je postal preklinjevalec krščan¬ stva, ker"je bil fundamentalno zelo nesrečen človek in ker takega krščanstva kot ga je videl pred seboj, ni mo¬ gel spraviti v sklad s svojim bistveno religioznim du¬ hom. Saj osebno je bil kratek, miren in dober človek, sploh popolno nasprotje naukov, katere je propagiral. To priznava tudi Lavrin, ki piše: “Med drugim je bil nemara tudi njegov globoko re¬ ligiozni nagon premočan in preveč nepopustljiv, da bi si v tej prehodni dobi našel izhod v modernem krščanstvu, ki ga je zato — z religijozno gorečnostjo — zanietaval. . . /Ni treba posebej omenjati, cla je takšno protislov¬ no razpotje značilno za veliko resnih religioznih duhov našega časa. Ker je bil Nietsche ena teh narav, je moral napadati to, kar imenujemo religijo ... predvsem radi svoje nezadoščene religiozne zavesti . . . Veliko vernosti mpramo imeti v sebi, če hočemo biti nereligiozni v smis¬ lu kot je bil Nietsche.” K propadanju verstva je brez dvoma pripomogla tu¬ di moderna znanost, ki je razvozljala mnoge uganke, za katere je človek nekoč videl razlago edinole v nadnarav- nosti. Vendar, medtem ko se ne da zanikati, da je dog¬ matično verstvo izgubilo mnogo pristašev, ker je v svoji omejenosti posegalo na polje znanosti ter s svojo slepo trmo ustvarilo položaj, v katerem se je zdelo, da sta si verstvo in znanost po njunem bistvu nasprotna, pa se po našem mnenju vlogo znanosti v tem oziru preveč po¬ udarja. (Na tej slabosti trpijo tudi mnogi ortodoksni marksisti.) Znanost kot taka je brez dvoma zrušila mno¬ go verskih dogem in drugače ni mogla, če bi hotela, to¬ da vere v bistvenem pomenu se ni nikoli dotaknila in se je dotakniti ni mogla, ako vzamemo kot definicijo vere tisto, kar razum le “sluti”, ampak ne razume. (Med ve¬ likimi znastveniki nahajamo dvomljivce — skeptike in agnostike — in mnogo panteistov t. j. pripadnikov nazo¬ ra, da vse stvarstvo in vsi njegovi procesi predstavljajo to, kar človek skuša izraziti z besedo Bog, ampak brez¬ kompromisnih ateistov je med njimi malo ali nič.) Zna¬ nost je postala rušilka verstva v ožjem in širšem pomenu besede šele kot orodje kapitalizma, človek je videl, da organizirano verstvo bodisi naravnost ali po ovinkih o- dobrava in ščiti družabni red, pod katerim je postal su¬ ženj čudežev moderne znanosti in povsem naravno je bi¬ lo, da je revoltiral proti religiji, ki lastnikom strojev in njihovim izkoriščevalskim metodam nudi protekcijo svo¬ je .moralne sakcije. Za tako verstvo, kakršno se je razvi¬ lo pod kapitalizmom, je neizogibno, da gnije in propada v vseh svojih predelih, prav kot gnije in propada kapi¬ talizem sam. “Vsakdanja resnica je,” pravi prof. Lavrin povsem cočno v svoji študiji Nietscheja, “da v življenju in v kul¬ turi ni osamljenih in nesorodnih pojavov. Vse, kar se dogaja, je očitno in skrivaj povezano z dolgo verigo dru¬ gih okolnosti.” _ Tedenski pomenki a; zaitz 1VC zvezane s kapitalističnim devetnajstim stoletjem. (Pod- črtanja naša.) . . . Tistim, ki so si svesti velike krize da¬ našnjega človeštva, utegne Nietschejeva osebnost osvet¬ liti mnogo problematičnih strani našega časa, ki je boga¬ ta na nasprotjih, a uboga na vsem drugem. . . . Na drugem mestu pravi isti pisatelj: “Priljubljeni gesli našega časa sta “razvoj” in “napredek”. Oba zve¬ nita kaj privlačno, vsaj dokler ju ne preiščemo du nju nega bistva in pomena. Kajti, če se vprašamo, kam vodi naš sedanji razvoj in napredek, bomo le težko našli od¬ govor, ki bi ne bil obl abljena popolu-resnica . . .Skratka, družabna raznoterost v modernem človeštvu je povzro¬ čila skrajne razlike v miselnosti in torej tudi razlike v težnjah družabnih plasti. To bi samo na sebi ne bilo nič hudega, če bi imeli vsaj nekakšno splošno vrednoto, ki bi bila tako silna, da bi dala vsem tem raznoterim smot¬ rom sredotežno smer in jih strnila v en sam velik cilj. Nesreča je hotela, da nimamo nobenega takšnega cilja: vsak posamezni činitelj naše civilizacije se skuša razvi¬ jati tja v en dan kot nekaj povsem samovažnega. Name stvu, da bi vsi elementi sodelovali radi smotra" ki po ka¬ kovosti presega njih osebne težnje, je postal svet zmede¬ no bojišče teh elementov.” Iz navedenih besed je razvidno, da je Lavrin sicer tankočuten razčlenjevalec vzrokov, ki so odgovorni za bolezen naše dobe in da razločno vidi njene manifestaci¬ je, da pa pa nima poguma ali pa zaupanja, da bi poka¬ zal na edini razpoložljivi lek: odpiavo profitnega siste- ma in nadomestitev istega s socijalno demokracijo. Toda njegova diagnoza vsled tega nič ne izgubi na veljavnosti. Kar je važno za nas, je to, da priznava, da je kapitali¬ zem povzročil kaos in zmedo v vseh sferah ‘‘človeškega dejanja in nehanja. Iz tega sledi tudi paraliza krščan¬ stva m njegov moralni bankrot. Taki bolni miselni iz¬ bruhi, kakršne je produciralo Nietschejevo pero, so ne¬ izogibna reakcija tega bankrota. Nikak gol slučaj ni, da je Benito -Mussolini,' oče ^faši¬ stične ideologije, vnet čestilec Nietscheja in njegove fi¬ lozofije, pa tudi nobeno prazno naključje ri, da glavar rimske cerkve blagoslavlja Mussolinijev skoz in skoz z nietschejevskimi nazori prepojeni režim. (Mussolini v UPOR V CAPROIDI IN. ZAD¬ NJI DNEVI VOJNE “Kaj vam je pa zdaj padlo v glavo?” se je zadrl moj poroč¬ nik nad svojim vodom, kateri se je ustavil. “Nič,” so zakričali vsi hkra- tu v vodu, kampaniji in pri ce¬ lem polku. “Ne gremo več na¬ prej, ne gremo več v vojno. Tu¬ kaj se ustavimo in obrnemo na¬ zaj.” Tovariš me je dregnil in po- šepetal: “Povej tvojemu oficir¬ ju, naj se pazi, kaj govori. Saj razumeš.” Povedal bi mu bil rad, pa je menda ugenil sam ter bil kot polit kužek. Polk je posedel ob robu ceste, spredaj pa se je vr¬ šilo posvetovanje. Čez nekaj ča¬ sa je prišlo povelje: “Fantje, ne uganjajte neum¬ nosti. Samo par milj bomo še marširali, do bližnjega mesta Cosarse, kjer bomo prenočili. Ne bodite brez pameti, da bi o- steli tu sredi ceste, ko imamo vendar preskrbljeno prenočišče v bližnjem mestu.’ 7i veliko nejevoljo se je kon¬ čno polk izravnal za odhod. Marširali smo godrnjaje ter rekli: “Ako obetajoče vasi ne bo kmalu, se ustavimo zopet in zadnjič.” Sedaj so nas začele srečevati čete,' katere so' se vračale , nazaj. “Kam pa vi?” smo- jih mimogrede, spraševali. “Nazaj gremo, domov,” je od¬ govoril prvi, drugi in tretji. Pa je zopet ^ vzplamtelo v polku: “Nikamor ' več naprej fr jDrugi gredo domov, nas pa tirate v vojno.’ Pa smo se zopet usta¬ vili, tako nanagloma, da niti koraka ni bilo mogočo, voč na¬ rediti ter se zagozdili drug v drugega. Oficirji so zopet odšli naprej, mi pa smo posedli ob robu ceste ter se menili, da ni¬ ti koraka več naprej ne. Na levi strani je bil železniš¬ ki tir. Pridrvel je vlak z vojaki za fronto. Počilo je in čez čas se je lokomotiva začela ustavlja¬ ti ter obstala. Nekdo , v vlaku je nameril na strojevodjo in loko¬ motiva je morala ubogati. Iz vlaka se je vsula gruča vojakov k nam: “Kaj stojite tukaj? Pri¬ dite k.vlaku, kateri vozi žga¬ nje in druge dobrote!” Ni bilo treba dvakrat reči in že smo delili stvari z vlaka. Naši fant¬ je so se pošteno napili, marsi¬ kdo celo preveč ter je prihodnji dan obležal v jarku. Zakurili smo ogenj ter prepevali v noč. Nihče več se ni zmenil za ofi¬ cirje, kateri so bili skupaj spre¬ daj ter ugibali, kaj naj bi nare¬ dili. V jutro pa so poklicali od ; vsake kompanije dva moža. Ta : dva mcža sta imela v imenu kompanije priseči, da se vrne- u: o , y redu. nazaj do stare av¬ strijske meje, tam pa da se po¬ stavimo zopet v bran, ako bo treba. Pogajanja so bila hitro končana in naši zastopniki so veseli obljubili, da bomo to sto¬ rili, v žepih pa so kazali fige, misleč: mož vas gleda, samo da gremo nazaj. Marširali smo v neredu na¬ zaj skozi Ccdroipo in druge ziiane vasi. - Nihče se ni več zmenil za disciplino. Oficirji so bili .^krajno ljubeznjivi, tako da jč sbifo ž prijetno marširanje. Drugo jutro bi se imelo vršiti čiščenje. Zvečer je bilo dome¬ njeno, katere oficirje poženemo stran, in izbrali drugo voditoljo‘ ! vodom, kompanijam in batali- 1 jonom. Tega čiščenja ni bilo. Zvedeli smo, da v resnici priha- jo konec vojne ter pričeli meta-. ti Karlove gumbe raz čepic.. Primarširali smo v Gorico, kjer' aas je peščica Slovencev navdu¬ šeno pozdravila. V Gorici so las odgnali na malo vežbališče, j kjer nam je zastopnik Narod- ie vlade prečital mr.iifest o | rojstvu Jugoslavije. Polk je Drisegel novi vladi ter izčistil vse tuje oficirje. Marsikateri /isok častnik je imel rosno oko, 1 to je moral stopiti iz vrste pol-1 ca ter oditi. Mi pa smo bili ve- | seli — veseli nove države in konca vojne. Naš polk je bil določen, da straži Gorice, dokler se arma¬ da ne vrne skozi s fronte. Po¬ stavili smo straže na kolodvo- ' ru in skladiščih. Ej, da bi vede-, li naši fantje takrat, da sprav-. ljamo skupaj in stražimo za Italijane, ne bi bil nihče ostal pri polku. Tako pa, dasi nas ni bilo že veliko, smo čuvali in no¬ sili skupaj, kakor da bo ves ta plen ostal naš. Potekali so dne-: vi pijane radosti in svobode, kakor je napisal Matičič v svoji ! knjigi. Avstrijski oddelki so se : | redčili, ginili, za njimi se je o- , prezno plazil “junaški zmago¬ valec.” Najprej je prišel v Gorico sa¬ mo oddelek Italijanov z belimi banderi. Takrat sem prav po¬ šteno zaklel, kakor so tudi dru- j gi, ko so jim v Gorici postavili slavoloke in razobesili po me- j stu italijanske zastave. Drug 5 dan pa sc nam rekli, da bodo v smislu Wilsonovih točk Italija¬ ni zasedli mesto ter prevzeli na¬ še straže, mi pa da gremo lah¬ ko v Ljubljano. Dne 8. novem¬ bra, ko so italijanske straže na¬ domestile naše, so nam rekli: Sedaj pa aviva per Lubiana. Predno smo odšli, so nam hc- \ teli pobrati orožje. Pa je zopet vzplamtelo v naših. Da bi orož¬ je dali kar tako, to pa zopet ne. Poročnik je moral z lepo be¬ sedo nagovoriti naše strojni- Čarje. “Ma, naj me hudič vza¬ me,” je rekel eden, “celo vojno sem nosil to strojnico in sedaj, predno jo bom dal, bo še en¬ krat zapela, pa če hudič vzame vse skupaj.” Italijani so to najbrž slutili, zato so nam dovolili, da lahko obdržimo puške, a strojnice so pobrali z veliko težave, ker na¬ ši so odločno vztrajali, da jih ne dajo. Zbrala se je gruča Slo¬ vencev, kateri so imeli solzne oči, ko smo se poslavljali od Gorice. Najprž so vedeli, da ne bo Gorica nič več slovenska. V Ajdovščini smo obtičali v blatu ter nismo vedeli kam. Ujel sem mulo ter mali voziček, nanj sem naložil svojo ropotijo in poročnikovo. Vsaj malo bi si bil rad odpočil sveje ožuljene rame, pa ni bilo nič. Primoran sem bil pustiti voziček z mulo v Ajdovščini, kjer vsled blata ni¬ smo mogli naprej ter krenili li bele postelje naših ljubic pn-1 p a žaniere pravljene in drugo. Nič tega ni bilo. Poročnika so veselo P° zdravili doma, meni pa je stis¬ nil novo cigaretno dozo: na, imej za spomin, ko greš ...črno Na kolodvoru ni bilo dobiti vlaka. Noge pa so me pekle od dolge hoje. Zunaj mesta sem na polju lovil konja; rad bi ga bil a jel, da bi me nesel štiri ure hoda daleč demov,^ pa nisem _ imel sreče. Na tisoče jih je ^ Naj za spremembo p 0y j lo po polju, a ker so najbrž „ godb0) 0 kateri se mi 2di J 1 ravno tako želeli svobodo koc ^ primerna za predpustni č as * mi,, se mi ni dal nobeden prijetr Mary j e bila pr ij azno , In tako sem jo mahal zadnjic ^ ampa k ko je mati nar ' j skozi Beričevo dol in Kamnico deJila lepoto , jo je skoro p O p 0 , a | domov k Sv. Trijici. no ma prezrla. Zato j e i me] ' j Doma so me bili veseli. Tri Mary zelo malo upanja, da ^ tedne ni šla nobena pošta, pa kdaj najde moški, ki bi Se ^ so mislili, da me je zadnji me- gledal vanjo. Ampak ta Ču dež tež pogoltnil. Po večerji mi je se je zgodil. Spoznala se j e t mati napravila tople vode s so- Johnom, ki se je začel resno 2a , J lj Q v katero sem vtaknil in si nimati zanjo in nekega v e č er J hladil svoje ožuljene noge. Tak ji j e navdušeno zaupal, da l ep . je bil eden konec vojne. šega dekleta kot je ona ni J , v „ 0 celem svetu. Potem pa sem moral se na . , Koroško, a ker se je že ta spis Malo ja manj alo, da Mar,. | zavlekel, naj bo za enkrat voj- m f a P^ za P rlc ; Ampak ko j e ne dovolj. Iz tega razloga sem, prišla k sebi, je rekla:, “J oh| tudi v zadnjih spisih mnogo iz- daj, reci to se en rat. l n ^ pustil, ker se drugega gradiva rekel, ga je zopet prosi), nabira in’ da se pomenki vrne- “John, daj reci to se enkrat) jo na stari tir. Pripomnim naj Zopet je John ubogal, nal(at le da se še sedaj čudim uporu mu je rekla: Zdaj pa v Zen j v Codroipi, zlasti v tem, ker se klobuk in pojdi domov.” voditelji niso nikdar izdali. Še John, kot navadno delajo m, danes nihče ne ve, kdo je pri- ški, se je pokoril povelju, V2t ! čel in kdo je bil glavni vodja, klobuk in sel domov. Mary p! To me tudi največ, tolaži, da je tekla v svojo sobo, padlam morda enkrat pride tudi čas, kolena ter rekla. Nebeški oči,| ko bodo vsi, ki spadajo v delav- hvala Ti, ker si tako uredil, li¬ sko maso, hkratu mislili in ve- je ljubezen slepa, deli, kaker smo takrat, ko smo še uprli in zmagali. Nedavno tega so vsi listi n; dolgo in široko 'poročali o sin- čaju ameriškega pastorja, ki tj skozi dvajset dni vodil post po- sebne sorte. Ves ta čas ni jjj. val drugega kot vodo. Rekel je, da se bo končno celo vod ” , v , . . odpovedal ter dokazal str® je ostalo zvesto Anglosk, in je - emu svetUi da flovek , ah| J dejansko pomagalo angleški vj ^ ob ., duhovni h . vojski. Prebivalstvo trinajsto- . , . , , .. . ... ; , .Ko so ga nezavestnega odpeli nce kolonij je znašalo tedaj r GEORGE WASHlNGTON, VOJAK IN DRŽAVNIK (Dalje s /. strani) i 2,500,000 oseb, tretjino od ka¬ terih so tvorili priseljenci. Iz notranjiščine je pretila nevar¬ nost indijanskih napadov, kajti Angleži so agitirali med Indi¬ janci z vsakovrstnimi obljuba¬ mi, da bi jim pomagali zatreti revolucijo. proti Trnovskemu gozdu. V njem smo trapali skoraj vso noč ter butali v drevesa. Vrag vedi, kako so voditelji prišli ta¬ ko ob glavo, da nihče ni vedel prave poti. Rano v jutro smo končno prišli v Idrijo in od tam šli naprej v Žire, kjer smo spa¬ li. Drugo noč pa smo spali v Škofji loki. Tretji dan proti ve¬ čeru pa smo prikorakali v Ljubljano. Tu je zopet na me¬ stu Matičičev spis, ki pravi: Naš polk se je vrnil domov brez slave, brez časti, strt in pora¬ žen. Za trpljenjem so ga gnale večne grožnje, v tilnik je tičal bajonet, v hrbtu revolver. Naš polk se je vrnil iz smrtnega je- robstva, vrnil se je z bojnih po¬ hodov, ki so trajali enoinpetde- set mesecev, vrnil se s krvavih poljan, kjer je brezplodno umi¬ ral in krvav pot potil tisoč pet¬ sto in dvainpetdeset dni in no¬ či. Da, nihče se ni zmenil za nas, ko smo vkorakali v mesto. Stot¬ nik Knific nam je prej na fron¬ ti obljubljal, kako nas bodo častno,sprejeli, kako bomo naš¬ li v bolnišnico, je bilo konec ti sveti komediji/ Da je mogoč tak fanatizem dvajsetem stoletju je skoro m vrjetno. Človek bi skoro sumi da so pastorja najeli burb« da bi jim pomagal razvozljat nerazvozljivi relifni problem j rastoče mase brezposelnih V prvih letih vojne so bili Bi bilo res pripravno, če bi ^ \ Angleži zmagoviti. Bili so časi, žrtve kapitalistične požrešnos ^ ko se je zdelo, da bo razcapana moglo nasičevati z “duhovi in sestradana Kontinentalna hrano”,. . . . vojska vrgla puško v koruzo in * * * se udala usodi. Washingtonova Ko človek premišlja, kaka’ strategija in neomahljivost pa pekel je današnji svet, kolik je opogumljala vojake. V kri- nepotrebnega gorja in trpljenj tičnem trenotku je priskočila je na njem in to vse, ker ljudj Francoska na pomoč z brodov- nočejo in nočejo rabiti pamet ^ jem in vojsko. Prostovoljci iz začne razumeti Marka Twait inozemstva so prihiteli v Arne- ki je ob neki priliki rekel: riko, izmed katerih so bili naj- “Kadar se bom presilil ; bolj znameniti von Steuben, La drugi svet, bom uporabil s« fayette, Rochambeau, DeKalb, vpliv, da nad človeški red pr* Pulaski in Kosciuszko. Vojna je^ še en vesoljni potop. Ampak trajala več kot šest let. Konča- pot mora biti delo temeljito la sc je s predajo angleške voj- pravljeno. Nobenega Noeta s;re pii Yorktownu v oktobru 1. nobene barke!” 1781. Dve leti kasneje je bil * * * nulcnjen mir, ki je priznal neod¬ visnost Združenih držav. Zopet se je Washington u- maknil na svoje posestvo, toda ne za dolgo. Leta 1787. je bil Mussolini jc ukazal, da nemški “goose step” ali "? ji korak” uvede tudi v itali? ski armadi. To se pravi, pri paradah Pozvan, da predseduje konven d ° Itali J ani Posnemali gosjf ciji, ki je sprejela ameriško amtak na fr ° nti bod ° ^ ustavo. Bil je soglasno izvoljen naprCJ ° StaM ZVGSti sta ", za prvega predsednika Združo- navadl ’ katere so se nauC ‘ nih držav in 1. 1789. jc bii v St o! zajcev - ., . . licsn. Prvi koraki novega naro iti da so bili okorni, polni nevarno- . VdoVa jc P rišla v uredn L sti in borbe. Tu je Washington da ° bjavi naznanil ° in za L s svojo nesebičnostjo, pošteno- Za P° k °j nim možem. Pa jc n stjo, mirnodušnostjo in modro- la ( vedeti - koli ko bo to stalo- ____ “Štirideset centov od inč 3, : pojasnil urednik. “Jojmene!” se je zaV ? vdova. “In Jože je bil šest ^ Ijev visok!” 1 - _ J ‘ stjo pokazal svojo velik 0 noštvo .Bil je izvoljen za 11 Ijttja štiri leta in ko se j e eno umaknil, brsneč se izvolitvi, je zapustil narodi je bil trdno osnovan in nS ti k sijajnemu razvoju. Umrl je dr.e 14. dcceI1 UP9 v starosti 68 let. j August Koliander 6119 ‘ ST - claik avenue v Slovenskem N ar . Domn PRODAJA parobrodue ]isn fo Po" e TT P T I r k °, m0rSkC Par m£; za vino točiKMn n 0 d tar0 dom °- nah; n p0 dnevnih ce- OPRAVLJA notarske posle. Koliander ima v »oi gosTovanske znamki j “' t* Juvenile Section of “Napredek 16. februarja, 1938 “NAPREDEK” STRAN 3. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza USTANOVLJENA 1908 INKORPOR1RANA 1900 GLAVNI URAD: 245-47 IVEST 103rd STREET, CHICAGO, ILL. Telefon: PULLMAN 9665 UPRAVNI ODBOR: JOHN KVARTICH, predsednik, 411 Station Street, Bridgeville, Pa. RUDOLPH LISCH, podpredsednik, 1393 E. 47th St., Cleveland, O. WUjLIAM RUS, tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111. ANTON ZAITZ, pomožni tajnik, 245-47 West 103rd Street, Chi¬ cago, 111. MIRKO KUHEL. blagajnik. 245-47 West 103rd Street, Chicago, IH. MICHAEL VRHOVNIK, direktor angleško poslujočih in mladin¬ skih društev, 245-47 West 103rd Street, Chicago, 111 NADZORNI ODBOR: VVTLLIAM CANDON, predsednik, 1058 E. 72nd St., Cleveland, O. JOSEPH H. GRILLS. Box 69, Moon Run, Pa. JOHN MARN, 618 W. Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: FRANK PUCEL, predsednik, 17921 Delavan Road, Cleveland, Ohio FRANK MEDVED. Box 40. Yukon, Pa. VINCENT PUGEL, 1409 South 56th St., West Allis, Wis. UREDNIK-UPRAVNIK GLASILA: VATRO J. GRILL, 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio GLAVNI ZDRAVNIK: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa. >»o V DEŽELI OLJA, BOMBAŽA IN KRAV... . MIRKO G. KUHEL . .. skratka, žveplo vsepovsod. Za¬ želel sem, da bi restavratorji ne bili take radodarni s “prifrk- njeno vodo”. Ampak imajo naj-' brž tisto lojalno navado, da na¬ pravijo turiste “crazv water conscious”, kar se jim je zelo zelo posrečilo v mojem slučaju. Zarotil sem se, da kadar slišim potom radia oglašanje o ‘ : crazy tvater crystals”, katere izdelu¬ jejo iz te vode, bo to opomin, 1 kako škodljiva zna voda biti za' tek, in ubral bom tistih par stopnic v moj kevderček in se potolažil z michigancem. Iz Mineral Weils vodi cesta naprej proti VVeatherfordu, ki se nahaja v sredini “sadne de¬ žele”. Sturm je pustil soprogo, v Mineral Wells, da obišče svo- ’ jo mater, ki je bila tudi ena iz¬ med številnih pacijentov v on-1 dotnem špitalu. Pot nas je pe¬ ljala mimo velikih Sadnikov in polj, kjer pridelujejo sladke bu¬ če (tvater melons). Breskve, marelice, črešnje in hruške so glavna sadna drevesa, ki nudijo prebivalcem redno delo in zme¬ rom zaslužek. Weatherfod se hvali, d% je centrala teksaške sadjereje. V sredini mestnega' trga steji na pedestalu ogromen kip — buče! Misel ni slaba! Ako bi postavili na isti prostor kip Georga Washingtona, bi go¬ tovo ne vzbujal pozornosti! A kip buče, to je nekaj za pogle¬ dati'! Pokrajina je postala bolj gri- časta. Pot nas vodi preko klan¬ cev in dolin, obdanih z zelenimi drevesi, dasi vedno nižje in niž-* je. Ob križiščih stoje štanti ob¬ loženi z raznimi spominki, tor¬ bicami, cekarji, pastirskimi klobuki, palicami, pisanimi vr¬ či — vse za številne turiste, ki se ustavljajo in kupujejo spo¬ minke. Na eni mizi sem zagle¬ dal same male kakte v lončenih posodah, kar pripravljene za na okno. Ge je bil kateri prodan, še sedaj dvomim, kajti kdor ho¬ če prinesti domov kakt, mu ga ni treba kupiti. Zastonj se po¬ nujajo, kamor oči zanesejo. Po Sturmovem mnenju je nekaj narobe z ljudmi, da goje kakt v hišah. Fant še ni bil nikdar na severu! ob 7. uri zvečer. Vsem gostom nil: “Izrael, zmagal si!” Splo-jpere v Clevelandu z vprizoritvi- bomo postregle z okusno kurjo šen vtis obstoji, da je Karol iz- j jo zgodovinske opere “Nikola pečenko. Kuhinja bo pod oskr- vršil nekrkavi državni udar Šubic Zrinski” v avditoriju S. bo in vodstvom Mrs. Žagar, ki največ pod pritikom Anglije in N. Doma na St. Clair Ave. Za¬ se dobro razume na ta posel. Francije, ki sta napeli vse mo- četek ob 3. uri popoldne. Vsi, ki Med večerjo bo podan tudi či, da bi preprečili utrditev cenijo kulturno delo te skupi- kratek program. Zapeli nam vlade v Romuniji, ki bi posta- ne resnih pevcev-diletantov, bo- bodo Vadnalovi “ta-mladi”. Po la zaveznica Hitlerja. Bolj ne- do prireditev pesetili. Tudi iz večerji pa se bo vršil ples v ve- varna kot je bila Gogova vlada, zunanjih naselbin se pričakuje liki dvorani, za katerega bodo je v tem pogledu Codreanujeva gostov. igrali Krištofi bratje.'In nič se-“železna straža”, ki ni samo - ne bojte: tudi za žejne bo vse- proti-judovska, temveč tudi do-! ga dovolj na razpolago. j cela pod vplivom nemških na- Vstopnina k banketu je 75c, cijev. Nekrvavi kraljevski puč; k plesu pa 30c. Torej na svide-. baje pomeni, da je to gibanje i OD TEDNA DO TEDNA (Dalje s 1. str.) nje dne 26. februarja! Agnes Jeric, tajnica. definitivno strto, z drugimi be- Pregled ekonomskih in poli¬ tičnih dogodkov v Ameriki , . — , \ njihov ponos je brez besed; sedami, da .je upostavitev vo-; pa SQ možjje _ jaške diktature s kraljem na k(d čelu “manjše zlo”. (Dalje s 1. str.) da se niso rodili iz matere, kot da goram se iz bokov izvili Nemška sfinga. Evropa je še j so: vedno zmedena nad zadnjimi morajo v svet, in tujina se diči dogodki v Nemčiji in negotova, S s deli njihovih rok; tamkaj v Ameriki, tamkaj Vestfaliji v so nam izginili — več ne do¬ seže jih (Dalje prihodnjič) DOPISI IN POROČILA ČLANSTVA (Nadaljevanje) Točno ob pol osmi uri je Sturm pridrdral s svojim For¬ dom pred hotel. Dogovorila sva se, da obiščeva sosednji meseci Godlett in Harrold, samo 83 milj daleč, kjer se nahajajo po-J staje telefonske družbe. Pri¬ pravljen je bil tudi popeljati me v Parker in Johnson okraje, 350 milj jugovzhodno proti Ft. vVorthu, ako bi bil pri volji tr¬ peti vožnje stroške. Pristal sera z veseljem iz dveh ralogov. Pr¬ vič, avtomobil bi itak moral na¬ jeti, ako bi hotel obiskati vse naselbine; voziti bi se moral pa tudi z vlakom, in za istega bi moral čakati najmanj pol dne. Pripeljal ti se le nazaj v Fort Worth pozno ta večer, vsled če¬ sar bi moral porabiti še en dan, da si ogledam posestva telefon¬ ske ’ družbe v Millspanu, Gar- nerju in Godley. Drugi razlog pa je bil, da so bila Sturmu vsa posestva bolj znana kot kate¬ remu drugemu, ker je delal za družbo zadnjih osem let in so mu bile znane vse postaje, tr¬ govski promet in zaposlenci, ki sc načelovali post?jam. Eden izmed teh je bil Sturmov brat, ki je imel postajo v GoiIey-u. Pol ure kasneje je prisedla v avto še Sturmova: soproga z otročiči in odrinili smo jo pro¬ ti Gocdlettu. Nebo je bilo omre¬ ženo s sivimi, deževnimi oblaki; prav pošteno je padalo, ko smo dospeli do prvega cilja. Blata je bilo več kot sem si poželel, za¬ to je bil naš obisk kratek. Vsled dežja mi je bilo tudi nemogoče slikati pc staje ali drogove. Ford je prhal in hropel, pred- no se je izkobacal iz mlakuž in močvirja nazaj na glavno ce¬ sto. Harrold — ista štorija. Blato, blato, blato! Po podežel¬ skih cestah ni mogoče voziti hitrejše kot 10 milj na uro. Ko se tri palce debeli prah spre¬ meni v blato, je vožnja po ce¬ stah podobna našim ulicam, kadar so ledene in pokrite s snegem. Človek ne vc, v katero stran bo avto zaneslo. Kljub 10 miljski vožnji sem sc držal z o- Icma rokama in zaviral z no¬ gami, da bi skoraj porinil pod v motor. Ampak to je bil le pričetek začetka. Vožnje v God- ley ne bom nikoli pozabil. A o tem kasneje. Iz W ichita Fails v Mineral Wells se človek pelje po cesti G6 med samimi ranči. Archer, Young, Jack in Palo Pinto o- kraji se pečajo skoraj izključ¬ no z živinorejo, živino rede v glavnem vsled mleka in ne za klavnice, kot po južnih rančih in južnih planotah. Pasmo zelo izpopolnjujejo. Opazil sem krasne črede krav Heveford, Sliorthorn, Aberdeen AngUS. Brahma in Jerse.y pasme, kate¬ re gotovo niso namenjene klav¬ nicam. Pokrajina je precej va¬ lovita in 'obdana z malimi grič¬ ki. Kakt raste vsepovsod. Živi¬ na zelo rada je kakt, ako nima bodic. Le-te odstranijo s tem, da oblože velike gruče s suhimi vejami in zanetijo ogenj. Ostri trnji takoj edgorijo in krave imajo pripravljeno — pojedino Okrog poldne smo dospeli v Mineral Wells, ki šteje kakih 6000 prebivalcev. Tu se nahaja¬ jo veleznani zdravilni vrelci. V mestu samem, kakor tudi v ne¬ posredni okolici se nahajajo ve¬ liki hoteli in bolnišnice, v ka¬ terih si vsako leto na tisoče ljudi išče zdravje za živčne bo¬ lezni. Glavni hotel nosi neveli- častno ime “Crazy”. In v sredi¬ ni mestnega' trga se blesti v e- lektričnih lučih razsvetljeno ime “The Home of Crazy Wa- ter.” Mestu rečejo po domače “thc crazy town”. Mr. Sturm mi je rade volje razložil, zakaj je mesto dobilo to ime. Neki farmarici se je omračil um. Peljali so jo v državno umobol nieo, a prenočiti so morali v mali farmarski naselbini. Vsled slabega vremena ni bilo mogoče naprej potovati, zato so vedrili. Tret ji dan se je opazilo, da se je stanje bolne ženice zelo iz¬ boljšalo. Vzrok temu je bila vo¬ da iz vaškega vrelca, ki je baje imela zdravilno moč. Novica o “čudežni” vodi se je hitro raz¬ nesla in v kratkem času je ma¬ la farmarska naselbina postala prava Meka bolnikov, ki sc tr¬ peli radi živčnih bolezni in nev rastenije. Postavili so velike bolnišnice, kopalnice in hotele Ker so studenci vsebovali veli ke količine raznih minerali j, je nekdanja vasica dobila sedanje ime Mineral VVells, ampak za domačine pa še prijetnejše zve¬ ni priimek “The crazy town”. Koliko zdravilne moči ima ta voda, ne bom navajal, ker ni bi¬ lo časa preiskovati statičnih po¬ drobnosti skozi dobrih 30 mi¬ nut, ko sem se mudil v mestu. Vstavili smo se, da si nekoliko potolažimo kruleče želodce, v prvi restavraciji. Moji sopotni¬ ki so hitro počistili krožnike, skodelice, skledice in ostalo po¬ sodo, za katero še slovenskega izraza ne vem. Moje kosilo pa je ostalo nedotaknjeno, kljub potrebi, ki nas je pripeljala v restavracijo. Meja boljša polo¬ vica mi je že večkrat pela dolge levite, češ, da sem jako izbirčen v hrani. Imam pa navado izgo¬ voriti se, da kar mi ne diši, mi ne tekne. V tem slučaju pa je bilo baš narobe. Tek sem izgu¬ bil, ker je jed dišala in sicer po — žveplu. Žveplo v juhi, žveplo v krompirju, v kavi, v vodi VSI NA JUBILEJ “SLOŽNIH SESTER’’ Cleveland, O. — Kot je jav¬ nosti že znano, bo žensko društ¬ vo “Složne sestre’, št. 120 SSPZ 7 soboto 26. obhajalo svoj 25- letni jubilej. Te je pač dogo- lek, ki je vdeden, da o njem spregovorim nekaj besed. Da pred leti polje za napred¬ le organizacije ni bilo lahko in da je bilo tem težje pridobiti ženstvo za društvo, pripadajoče irganizaciji s svobodomiselnimi lačeli, to si je lahko misliti. Vendar, že tedaj se je našla skupina naprednih žena in dek- klet, ki se ni ustrašila prezi¬ ranja in natolcevanja nazad¬ njaških krogov, temveč je šla na delo, ustanovilo društvo “Složne sestre,, ter ga priklopi¬ lo k naši vrli Slovenski svobo- miselni podporni zvezi. Vsa čast tem pijonirkam napredne zavesti. Da je njih delo obrodi¬ lo sad, nam priča dejstvo, da je društvo lepo napredovalo in da je danes pc 25 letih še ved¬ no polno življenja in zanima¬ nja za vsako dobro stvar. Nihče ne more zanikati, da so tile “Složne sestre’ vedno pripravljeno pomagati, kadar je bila njih pomoč potrebna. Čla¬ nice tega društva se niso bale dela in se ga tudi danes ne bo¬ je. Aktivne so pri društvu kot takem in ne izmikajo se delu, kadar so poklicane, da poma¬ gajo pri ustanovili, ki so sploš¬ nega pomena za napredni slo¬ venski živelj v Clevelandu. Pričakujemo torej, da se nas boste spomnili v soboto 26. feb¬ ruarja ter posetili našo prosla¬ vo. Ob 7. uri zvečer se bo ser¬ viralo za banket v prizidku S. N. Doma in ko bo to končano, pojdemo plesat. Izvrstna po¬ strežba v vseh ozirih vam je za¬ jamčena. Vstopnina k banketu je 75c, k plesu pa 30c.. Pridite, bratje in sestre S. S. P. Z. iz širnega Clevelanda, kot tudi ostalo napredno občinstvo, da v prijazni družabnosti skup¬ no proslavimo 25- letni obstoj “Složnih sester”! Agnes Lunder, predsednica. preskrbel tozadevni odbor, ta¬ ko da bo vsak zadovoljen. Vstopnina za moške 15c, za ženske pa lOc, oziroma 25c za par. Torej na svidenje v sobo¬ to 26. feruarja večer, vam kliče veselični odbor. John Kopina* tajnik št. 3. morja? In ni ti meja ? MA ŠKERA DNA V E SE JA Si De Puc, lil. — Društvo št. 3 SSPZ priredi skupno z drušl- ! vom št. 59 SNPJ in društvom št. 130 JSKJ ter podružnico Slovenske Ženske Zveze maške- radno veselico, ki se bo vršila dne 26. februarja v Slovenskem narodnem domu. Začetek ob 7. uri zvečer. Ves dobiček jc na¬ menjen S. N. Domu. Poživljam ! člane in članice, da se te vese- | lice vsi brez izjeme vdeleže. Za ! tri najboljše maske je razpisa¬ na nagrada in sicer prva na¬ grada $3.00, druga $2.00, tretja pa $1.00. Plesalcem bo igrala , izvrstna godba, vse ostalo, kar \ jo treba za dobro zabavo, pa bo DRUŠTVO ŠT. 101 Denver, Colo. — Tem potom j se vsem enim, • ki imate otroke pri mladinskem oddelku oziro ma pri Vrtcu, naznanja, da jih pripeljete s seboj na prihodnjo redne sejo, ki se ho vršila dne 20. februarja ob 2. uri popoldne v Slovenski dvorani na 4468 Washington St. Na dnevnem redu bo volitev tajnika j>ri Vrt¬ cu, ker dosedanja tajnica bo dosegla leto, v katerem mora prestopiti v odrasli oddelek ali pa pustiti organizacijo. Radi tega je potrebno, da si mladina i sama izvoli tajnika ali tajnico, ! da bo prevzela posle od sedanje tajnice. Potrebno je tudi, da se član' odraslega oddelka malo pogo¬ steje vdeležajejo svojih društ¬ veni}! sej, posebno sedaj, ko se bližajo poldni časi. Ako boste člani posečali seje, nam bo mo goče kaj ukreniti za piknik ali kako drugo prireditev, pri ka¬ teri bi bilo mogeče napraviti kak dolar za društveno blagaj¬ no, da bomo zopet lahko kate¬ remu članu pomagali z ases- mentom v slučaju potrebe. Ni¬ kakor ne moremo zahtevati, da bodo delali samo uradniki in par drugih članov. Ako nas pri¬ de več na sejo, tem boljše upa¬ nje je, da sc vdeležijo tudi pri¬ reditev, kadar se katera vrši. Torej upam, da se vsi člani odraslega in pa mladinskega oddelka zberejo na zgorej reče¬ ni dan in čas v navadnih pro¬ storih. SLeve Mauser, mladinskivodja. Stevc Mauser, mladinski vodja. PROSLAVA DRUŠTVA “SLO¬ ŽNIH SESTER’’ Cleveland, O. — V soboto dne 26. februarja praznuje čfru- i štvo Složne sestre št. 120 SSPZ 1 25-letnico ustanovitve. Slavnost i bo torej velikega pomena za ! članstvo in organizacijo SSPZ. Ne bom navajala zaslug društ- , va pri delu za splošni napredek j naselbine, toda vsem je lahko znano, da je društvo Složnih i sester vselej na mestu, kadar se gre za korist slovenskega narodnega delovanja. V tem za¬ trdilu je vključena marsikatera zasluga način članic. Vsem. ki ste delale za društvo in splošno ; korist, izrekam najlepšo zahva¬ lo. Le tako naprej, da bo uspeh tem večji! j Praznovanje se vrši v S. N. i Domu. Za banket, ki se bo vr- | šil v prizidku, se bo serviralo z gumijastimi cevmi ter mu, kaj da nenadne spremembe v rekli, da je obsojen na 17 let armadi in pri zunanjem mini- ječe, ker je kupčeval s španski- strstvu prav za prav pomenijo, mi “rdečkarji”. Končno so ga'Da te spremembe ne pomenijo naložili na aeroplan ter v Ca- nič dobrega, je edino, o čemur j nože oko . . . lizu na španski celini spustili so si politični opazovalci edini. 1 ^ domovina si/ na na prosto. Kapitan jg rekel, da Megla negotovosti glede resnic- poljanah teh? sumi, da je neki član njegovega ne situacije je tem večja, ker še pQd Triglavo ok moštva, rodom Nemec, izdal fa-i so se razširile najrazličnejše ve- j Karavank? Sitom plovbene načrte njegove sti o revcltah proti Hitlerju inj^. ^ ladje, da so jo zajeli. o monarhističnih zarotah v ar-j rudnikih « Za dvoje brodovij. Predsed- madi > am P ak za nobeno teh veJ Tu » Preko nik mornariškega odseka po- sti se ne more dobiti potrdila. slanske zbornice, kongresnik Antisemitizem v Italiji. Go- Vinson iz Georgije, je na seji n j a p ro ti židovstvu, katero je, omenjenega odseka izjavil, daj za dnji čas začel italijanski tisk,L Zgodovina m drugega kot ne- ! morajo Zedinjene države gleda- j e i me i a prv j važen rezultat kak za P lsmk zločinov m krivic, ti, da ustvarijo dve bojni mor-; pred neka j dnevi, ki je bilo u- kl Š lh cl ° vek pnzadjal so- narici, eno za obrambo atlant- ra dno naznanjeno, da je Židov- cloveku - — Wus hmgton Irvmg. ske obale, drugo pa za obram- sk j milijonar in industrijalec i bo obale na Pacifiku. O tem je Gino Olivetti odstopil kot pred- govoril v zvezi z administracij- se dnik italijanskega bombažne-J sko predlogo, da se dovoli do- g a instituta in kot vladni komi- datnih $860,000,000 za grad-, sar bombažne tekstilne zveze. ' njo bojnih ladij, poleg rednega Vs eh Židov v Italiji je samo’ mornariškega bužeta. Ker je 40,000 in torej o kakem “Židov- j imel Vinson tekom zadnjih ted- ske m problemu” ne more biti nov več posvetovanj z Roose-; govora. Mussolini je postal Keltom, se smatra, da predsed- anti-semit vsled političnega o-j nik stoji za tem programom., portunizma. Želi namreč laskati Pred odsekom je nastopil pro- mohamedanskim Arabcem v šli teden odlični zgodovinar dr. i p a i e stini Angliji nakljub ter s Charles Beard, ki je zahteval, (- em i zp odpokati angleški pre¬ da državni tajnik pride izpriče- sG ž na bližnjem vzhodu, vat pred odsek ter pove, zakaj vlada smatra upravičeno trošiti akoplovske nesi eče. \ teku [ ‘ tako ogromne vsote za oborože- ene k a tedna sta se Pomerili dve' vanje, ako nima namena igrati veliki zrakoplovski nesreči. Vi idoge “svetovnega policaja”. Sovjetski uniji se je ponesrečil Več denarja za WPA? Kot se velik zrakoplov, ko se je pri¬ poroča iz Washingtona, bo P ravl j al > da ° dl eti na pomoč predsednik Roosevelt v krat- j znanstvenikom, ki se nahajajo kem pozval kongres, da dovoli ne mali ledeni P lošči v Polar ' Jodatnih 250 milijonov dolarjev nem mor i u - Trinajst članov po¬ za relifna dela. Večji del tega lsadke J e bil ° P ri tem ubitih ' denarja sc bo razdelila med ve- D ™š a nesreča se J c Primerila .ir lika industrijska mesta, ki so nad Pacifikom, (0 milj od oba- DNEVNIK V AMERIKI JE najhuje prizadeta vsled brez- le - ko sta trčila dva briška, poselnosti. Med temi stoji Det- bomfcnika - P n v čemur bil ° roit na prvem mestu. Poleg te- ubitih enaj st moz po sadke. ga pripravlja 10-LETNICA Slovenske opere v Ameriki ★ OPERA NIKOLA ŠUBIC ZRINSKI’ v nedeljo 27. februarja pop. ob 3. uri V SLOV. NAR. DOMU Cleveland, O. ★ Rezervani sedeži: 1.00 — 75c — 50c. Naročila pri: M. MAKOVEC, 6415 St. Clair Ave. VLOGE v tej posojilnici zavarovane do $5,000.00 po Federal Savings & Uoan Insurance Corpo¬ ration, VVashington, D. C. Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Avenue IIEnd. 5670 NAJCENEJŠI SLOVENSKI vlada načrt za pomoč mali trgovini in indu¬ striji v obliki direktnih poso¬ jil in potom garantiranja banč¬ nih posojil. NAŠI PO AMERIKI (Dalje s 1. str.) INOZEMSKA KRONIKA —V nedeljo 27. februarja! proslavi samostojni pevski zbor “Zarja” 10-letnico slovenske o- ENAKOPRAVNOST Naročnina za celo leto izven Clevelanda je samo $4.50. Društvom in posameznikom ! se priporočamo za tiskovine. Unijsko delo—zmerne cene 6231 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio (Dalje s L. str.) bo v zameno pomilostila av¬ strijske nacije, ki se nahajajo v ječi, vrnila službe javnim urad¬ nikom, ki so bili odstavljeni ra¬ di nacijskih aktivnosti ter do¬ pustila gotovo mero svobode nacijski opoziciji v okviru av¬ strijske “domovinske fronte”. Sporazum bo baje tudi ojačil ekonomske ' odnosa je med obe- ! ma deželama. ' Karol postal diktator. Ro¬ munski kralj Karol je pretekli teden nenadoma pozval vlado proti-židovskega premierja Go- ge k resignaciji, nakar je sesta¬ vil novo vlado, na čelu kateri je postavil samega sebe kot dik¬ tatorja. V novi vladi sedi se¬ dem bivših ministrskih pred¬ sednikov in njen titulami gla¬ var oziroma premijer je pravo¬ slavni patrijarh Mirov Cristea. V proglasu, ki ga je kralj izdal, ko je dežela spala, so vse civil-i ne oblasti podvržene armadi, kar pomeni, da je dežela dobila vojaško diktaturo. Uvedena je stroga cenzura in armada ima moč prepovedati in razpustiti vsak javen shod. Goga je bil ze¬ lo trpek, ko je bil prisiljen k odstopu. Dramatično jc vzklik \’kim NAZNANILO! SLOVENSKA SVOBODOMISELNA PODPORNA ZVEZA priredi dne 18. MAJA, 1938 skupni izlet v staro domovino in sicer na največjem in najhitrejšem franco¬ skem parniku NORMANDIE Rojake širom Amerike se uljudno vabi, da se udeležijo tega pomembnega izleta.. Za pojasnila in rezervacije pišite takoj na: Wm. Candon ali August Koliander 1058 E. 72nd St. 6419 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio am-ieh. Ane februarja, ju. STRAN 4. "Na y DO YOU KNOW THAT - SSPZ HAS SIX MODERN PLANS OF LIFE INSURANCE? PROGRESS First SSPZ National Bovvling Tournament: , Toth — Milwaukee, Wis. Saturday, March 19 th ‘NAPREDEK’ » ROM THE DIRECIOM DESK « & This is date folks. their friends oming Saturday, February 19 bers Spartan members and are getting ready to A TTENTTON BOIVLERSf A suggestion which, I’m sure, has an im- portant bearing on'the welfare of our first Na¬ tional Bovvling Tournament and merits the con- sideration and approval of the National Athletic : čeiebratg the llth anniversary of the Board and, subsequently, that of the Supreme Board, \vas only recently called to my attention. It refers to Rule 6 of the proposed Rules and Regulations for the coming tournament, which, in its present form, limits the number of entries a lodge may enter to not more than 2 Five-Man teams, 2 Two-M;in and Two-Woman teams, and 4 men and 4 vvornen individual entrants. ap- Spartans To Ceiebrate Eleventh Anniversary Saturday, Feb . 19 As 1 See It BY PETE ELISII A TRI RUTE and their friends to the First SSPZ Bovvling tournament March 19 and 20. Therefore, this ccming Sunday at Spartans regular meeting this topič and entries wil! be discussed. Meeting will be held in old building of Slovene Nat’l Home 6417 St. Clair, room 3. leading English-speaking lodge in our St. Clair community. Spartans have always been leaders for the social aeti- vity of our Slovene neighborliood. The Slovene Auditorium, this Satur- day ,will vibrate vvith the laughter, for this meeting is $9.00. singing, mušic and “shuffling'’ feet of our young Slovenes out for a good time. Include the tunes of popular Johnny Pecon and his boys, beautiful Slovene Auditorium, pretty and gay Slovene “gals”, tali dark and hand- ! from 8:30 till ? and admission is the : small sum of 35c. Meeting Milwaukee is calling ali SSPZ msm- M. Vrhovnik The suggestion presented to me would, if and when proved, eliminate any entry limitations, making it possible for a; some slovene gentiemen, coupied with lodge to enter as many teams and individual entrants as wish to the lads and lassies of other nationali- participate in the tournament . . . Knowing now, what we were ties y ° 1 ’. and ycu c f n>t missbav ‘ ng f l)‘»»“ heated up b y race 18,000 to 20,000 cases. “Our greatest anta S° m sm. there can be no doubt that problem,” he said, “is that we are deal- we can be used by any anti-democratip ' and : Commenting on “the melting pot’ the duty of the newcomer, Mr. Loon said, “There have. been a great j many stupid things done to the immi-! man vaiues. Some of the Solutions may Tracing racial intoleranee in this Kraut, especially to the poor immigrant. not be very satisfactory, but we are con- ! C ountry to fear of strangers, and the Tlie immigrant has not always been Here are some personals: To Lefty: What makes one of our that shows you the incredible and hope- 1 girls keep singing “Mean to Me”? That':; less and crazy mix-up of the vvliole! tne only song that is heard from her. vvorld around us." iHovv about more of the song "kid"?> To Popeye: You and your two friends should come to one of our dances and Another Party By Evening Starš ing in human lives, applying inelastic laws to eiastic and indeterminable hu- ! faetion for any anti-democratic pur- pose." VVHITE VALLEY, Pa. — Parties s far held by Evening Starš have been success, so we are holding another m February 27, 1938 at 6 p. m. at Whiti| va,n ' show these younger boys, that there is Valley Slovene Hall. Everjone is vel-j nothing to be afraid of when you get 1 come to attend our successful parties. IJ on the dance floor. I hope to see you hope more of our members vvill try of vveek’s issue of the ‘Napredek.” ONE DOLE AR soon. play, shall be published in the final and official form in next scientiously trying to apply and enforce pi 0 neer' S sense of insecurity, Dr. John- very wise either. I have done a greati To Cousin v from Sygan): I thought ! a code of general laws to tens of thou- | son urgeci that fear of tbe alien has many foolish things in my life. But of! that 1 had met ali my cousins but I see sands of individual situations, vei'y : few | been groundless. "The pioneer seldom ^ one thing I am reasonably proud. Once! y ou re one that I didn t. VVe 11 be look- j made any real attempt to understand f made up my mind I should ‘melt’— f° r you s °on. Everything will be ______ these I th e alien,” he said. “When he did make: and this took a long time—I broke vvith '‘jake." such an attempt, he was usually aston- , the old country. Not that I had no af- To Pete: Dont you think that there j SLAVONIC ALLIANCEOF ished to find that the alien was reall.v fection for the plače of my brrth; that vvas enough of us at Bridgeville, as you asked for the rest. Sorry they couldn’t Hovv many of you knovv that the Society is novv issuing a ONE DOLLAR CERTIFICATE vvhich costs ONLY one dollar per of vvhich are alike; and to use such dis¬ eretion as is permitted us under iaws wisely, firmly and humanel.v.” attend and help the committee put ovni these parties. Members. we need moifj of .vour help. Thank you ali! Olfia Noti much like himself, quite willing and ’ s entirely normal. I like to go back able to cooperate, and that many of his i there. I like once in a vvhile to hear my alien \vays might be vaiuable. There; !la tive language although I have done never vvas any danger that a racial mi- my t> est t° learn the finesses of my nority vvould take anything vaiuable 1 adopted language. I like to sit among away from us. There vvas always a | my tellovv countrymen on the other side Mr. Houghteling cited instances vvhere _ _i_i j j, „ . , , .. . i deportation of illegal entries or visitors month, including your local dues, regardless of vvhat plan of m- who remain beyon( j the time aiiovved re- SUrance you or your prospects may choose? sulted in severe hardships. “Many an Do you knovv that under this form of certificate you can be a!ien ’” he declared ‘ " who cuts close t0 insured in a,yof the tolIowi„g plane of insnrance:- Ordinat,, i Sl Life, Twenty Payment Life, 20 \ear Endowment and Findow-; e^gy to make a good Citizen. The immi ment At Age 60? Do you knovv that the ONE DOLLAR CERTIFICaTE in _ _ _ sures one for mortuary tienefits only and that the amoimt of such 1 country with regret and sympathy. But profit from the racial groups that have 8 °od for the modesty of the soul.' benefit depends on one’s age at entry? enfbr^Tpofcy ofreSicted hnmigrf '" l think the best thing we can teli come. To Marion: We didn’t hear your “Au 1 Revoir” when you left, or don’t you use it except in vvriting? CALIFORNIA VVILL HOLD FIESTA chance that the racial minority vvould w *t9 spend most of their time proving Johnny A.: You didn’t disappoint SAN FRANCISCO, Cal. — The Sli vonic Aliiance of California, Inc., Sit Francisco District, for the first ti® since its organization in 1911, has start« 1 'unds to be used fot ® the Slav people in Ca& .. . - — assistance to the sick >» ime, pei aps. needy and for educational purposes. To Ambridge Boys: What happened ,, • , , ,, * peared too arrogant to learn from them, * w,c ' JC "° " I11U8 we can to you boys? Did you get lost or “stuck”? * lnVlt f 10n , ls ektendeo to s but in our hearts we vvere too much the immigrant is ‘Break/ It is a difficult Anyvvay, you missed a good time. b " people tmoughout the un . afraid.” break; it is a heart-rending break for To p rnie: VVe might start our dances COm ® to ® an , at 8 - 3 n nnri no lntev if x _ participate m this dnve and to atten# man.v people. But you owe it to your and later ~ lf you Wt vvhat 1 1 Grand Fiesta, vvhich vvill be held AP* children ana the country vvhich has! xo Mr. Kvartich- Sorry that xve 30 ’ 1938 ’ at the culmination of the ca®' been a good country tc you, when it i couldn't sing anymore. We’ll be seeing 1 paign ' comes to the last analysis. If you have a : you soon Contributions are being Do you knovv that its t ates are based on the American Ex- i tion. Personally, X regard it as my duty perience Table of Mortality vvith full Legal Reserves and non-|t° exercis.e strietness and to discourage forfeiture vaiues the same as are our other certificates? j illegal entry m every way possible.” .. in 0U1 . present p j iase of na tionai Do you knovv vvhat is meant by Legal Reserves? . . . Com- Commissioner Houghteling appeaied | lif e it is not enough for us to main- pare the reserve funds of the Society vvith a trust fund and vrni for a more accurate understanding on ! tain a mereiy negative tolerance, m- b • j-, , , i the part of the American public of tHe dispensable as that is for democratic ______ „ ^ . ' ‘ •, " , COrnpar,SOn - h 0r ,egal reserve cel 'tificates, functions and špirit of the Immigra- i security. We have the opportunity to ghetto, don t build an artificial ghetto' To Enoch: The sights vvere wonderful !' hroughout the »ation in the form such as vve have been issuing for the past five years, the insur- tion and Naturalization Service. "The j buiid a richer and more satisfying of your ovvn and keep it and maintain \ and so wa s the “hotel." 1 tlck ets vvhich vvill give the holder anOi ance lavvs rcquire that a certain amount of money must be held ultr a-liberals,” he said, “apparently j civilization than ever existed before. 'it invisible but tangible to the sensitive Listen you Ambridge fellows; vve vvere ^°u tUn * ty to secure a 1938 ^ in “trust” or “reserve” for each certificate in Wo tul „ — „,.„ 4 . re ^- ard us as tyrants and ghouls who' We hay e the cpportunity, and the soul ol'everybody around you If in your | a11 prepared for you on the 12tli. R e - 0 be 81ven awa y during the Fiesta. . , . .. ' e, t le amount ] 0ve t 0 bind a bandage of sterile i duty of realizing it rests upon us. If countrv you had a reason to dislike en- member you promised to be out for the money received fron in eacn čase aepending on the plan and amount of insurance and legalism over the eyes of our victims we are to realize on this opportunit® other race, that is ali very weli, out Evenin e Starš’ Valentine dance exclusively for relief the age and year at entry. j before vve drive them blindfolded into!'' ve need ali the ability vve can enlist. solicit* N Do you knovv that our Societv- vvas, as of June 30 1937 an ! ° ut ? darkness ‘ The strlct construc- j We cannot allow racial intoleranee , , . , OA „. , J ’ ’ 0 *’ “P' ; tionists se e m to classify us as glorified ; to stand in our vvay. A time will come proximatel> 1_ )% solvent . It means that, on that date, vve had an seb-sisters vvhose tender-heart.edness Ivvhen ali true Americans vvill recognize I the man vvho seeks to exploit racial and religious intoleranee as an enemy of the people; vvhen posts of honor and responsibility vvill be distributed according to ability, irrespective of racial considerations; vvhen America American flags excess in serv r es back of ali of our certificates of nearly 20% . . ,! le ads us to fiout the iaw in order to For example, if the tables of insurance required that $500 000 00 protect 'vrongdoers from the conse- be held in reserve against the certificates in force in order'to ~e u^Spub! maintain an adequate rating of 100%, vve, on that date, boasted of Iic servants vvho have a large and having nearly $100,000.00 over that amount That is vvhat is com P licated i cb do on a limited meant when vve sav that vve are 119 51% šolvent ' ^ Hnancial allowance, and vvho are gov-jwill welcome the ablest scientists and . , ; ' \ ' erned m our actions by a number 0 f engmeers and artists from ali the Int you knovv that ali 01 our certificates have non-forfeiture J la -ws which vvere passed in different world - t0 assist us in building a civili- values? . . . Vou don’t knovv vvhat that means 7 Have you heard thcU8 ' ht ' e P° ch s and vvhich are novv al- za tion worthy of our time.” that after the third certificate year. ihict, means thr« year S v “ «-> ■««-*» ** «ilt(t i ou have joined the ,.ociety, during vvhich period you have it is cur purpose to enforce the iaw | * > ° < ' COntinuaIIy paid the ”equired monthly assessments, you may bor- as fear! ossly, justly and reasonably as Hendrik Van Loon, vvho came to the rovv on your certificate reserves (up to 50% in lump sum if vrni. We can ' We are nct a se cret police and United States as an immigrant from wish) or use them to buv a Paid-up or Extended Term Insurance sometime in the futui : TuItil thenTgive our insuranc« plans -i Certificate. U means, also, tj^at you are iiisured, automatically, in thorough going over and see if you can’t persuade yourself, or money received from same vvill be t ,se(l to the Slavs. there is 110 necessity for doing that here. Charles Kerzan: Where vvere vou on state and many other proirine® If you vvant to come together once in a the ni Sht of Feb. 12 ? Not in VVhite o flclaLs in San Francisco are co-ope* vvhile and sing your songs, do so, but v alley, 1’m, sure. Here’s the “guy" that mg in this great drive to make it a don’t parade up and dovvn the country i was s0 sure of himself and vve vvere °x- 1 mendous success. in a foreign uniform. If there are any i----- " Ally . SIav intending to come to uniforms to be worn in America, they ideal that the average man has a right Francisco wU1 k hidly inform the Ho® should be American uniforms. If there i to be ha PPy.” ing Committee at Slavonic Allia 0 ; are any flags to be flovvn, and I am not 1 wil1 Irvvin, vvho introduced the speak- Welfare and Fiesta Headquarters much of a flag-ivaiver, let them be ers ' stl 'essed vvhat he called “the nevv reservat i ons vvill be made. Never having been 100 con ception of America’s relation to the nectine h in, J , FF^Tato # 1 percent myself, I feel I can say this. We immigrant." “We are realizing," he the rest ofttJ °”f ^ SreV^ are here in America. We come here asa! said - “ that these P e °Ple are going to A couule of L, W us rule out of our ovvn free vvill. We have a make fIesh our flesh and bone of our t The Pantič r disappointed u duty and an obligation and that duty bone in another generation, that vve are 1 home vvith^h ° f Kepton bad v l n . and obligation are to try to make our- ' *imply destroying the future if we do tne n™, h T 3 Wry ^ Ji selves decent American citizens. AVe ovve : not see that they have an equal chance Starš Nmv MJ° by * Flf allegiance to an idea, one idea, and that here . e 9ual justice, a good opportunitv for not k ^ k What y0U 0t ' “ is the idea of America.” to assimilate, a good omJET^ . °} keeping your Piomise. “Let us vvhich ali of • t0 As 1 uuderstand, there vvill be M grasp the American idea.” He also „r,- l “ e *e wu, — - ( e aiso sug- mg picture.s of Yugosiavia shovvn at" 1 thanks to thnc P ° Wed Prest0 Hal1 on Saturday, February 1' er vve vvere bom here or came here of: countries"vvhere prevalih^« P es ! 111 ^ seeing you then. A^j; remember the one traditiefn gested that the AmerLa« ? B ' lng pic f us have to maintain vvheth- ! aTeft ol - Pe ° ple owed Pr esto lDtU. čase you forget to pay your assessments or fail to pay them for some other prospective member other reasons. We’ll give you more information on this subjectjtle of our 119.51% insurance protection our otvn volition. Let us maintain as «,71™ Pr „ f V ^J e^peilencer’ M —° U PeUe S4ini vvould sayT"' AU r can ideal that there is one country that' grateVfeisTounPT 'tovorne f is based uoon thp iri^ onri _, , . y w oec onie a as • was forclng manv or non-member, to take o„t ,'llt-|S. h “. ^ pff> and ciiitnr V * tal