IzhajajolJn 15. veaeega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" iia-ieto 1 gld., ÏB. |;ol leta 50 kr — Naročniufi in dopise tisniti dati, plača za dvostopno pctit-vrsto 8 kr za »prejema J, Krajec v Novem mestu eckrat, dfaferat 12 kr, trikrat 15 kr. Gospodarsko stvari. Prve posknáiije z ameriško trto v Vel. Doliui. Sedaj bodi omonjeno Še kaj o dnigrm obde-loviuiji. Pred vsem se mora za .'■ajeiije zemlja dobro iiripraviti. Na^i stiiri vinogradi so bili zasajeni veřjiílel po kr^-iii. Sfo in .stoletja rasllo je «a teh [irostorih drevje in grmovje. Odpadlo listje, di'afje, kitovje, ki je tiikiij trohiielo. bilo je zemlji objediiem dober gnoj. Zalo so vinogradi, zasajeni na taceni zemljišči, dolgo Jet rodili tiiko izvrstno. Ali dandanes n;nn tacili prostorov se koniitj ka,j preostaja. Kar je kuj boljšega in knziiega, bilo je skrčeno že večidel pred nami. Vsa ta zemljisěa so pa tiuli zgubila v teku êasa .svojo [trvotno rodovitnost. iSedaj imamo le se piista-^e; ako Iioeemo haj pridelati, nioianio umetno dati zemlji listih snovi, kakorsnili potrebuje za rodovitnost, t. j. g"n«jiii nioiamo. Dragi viuorejci, ki iioěete poskusiti /, novimi na,sadi, opoziujaino vas, da gnojenje je pri tem prva in poglavitna stvar. N'a pnsti zemlji in brez giîojenja izredili bi si onili malih zaiiikendli trtic, koje zehtevajo ^lač obdelovanja ravno tako, kakor krepke in velike, a vžitka ne dajo in ga ne morejo dati. V svojem poskusnlnem TÎnogradii imam za.s;)jen tudi mali prosfor, ki je bil pred 8 leti [ireoran v prvo, od tistihiiial rastel je na njem kiompii' in koruza, in sicer vrlo dobro, akoravi;o ni bilo g[iojeno še nikedar. Trtice so se prijele in začele ra.sti, toda ostale so male, drobne in slabotne, liçtje bilo je liolj rumenkasto, ter se je jelo knialo krotoviřiti in prisušati, prav kakor bi že priila liloksera, ali perono.spera z vaeiui nadlogami nad nje! .Med tem, ko so lakoj poleg, na ravno tistem zemljišči — toda zag'fioje-riem, — druge sajeiiciee ne le rastle krepko, nego že tudi rodile kar prvo leto! Dnigo zelo va/no, toda kočljivo opravilo je okopavanje ce p Ij e n k v prve m 1 et u. Ako je bilo cepljenje dobro opravljeno, pokažejo cepiii Jímalo lep obal, t. j. očesca se napn'.i, in riizvijati začne se listje. Ob jednem zalija in celi se eepilna rana. Takrat pa jf mlada cepljenka najbolj občutljiva, Saj je skonij ne smeš „grdo pogledali", ze ti ovene! Toda, ker ravno o tem ča.sn tudi plevel pogîinja iiajbohotneje, treba je vsakako kopati in pleti. Pri tem delu je treba najveČe pozornosti. Malo dotakniti se cepiča zadostuje, da je |)o njem. PrÍ])ororafi je toraj kopati le bolj oddaljeno, — prav poleg <;epiča pa samo previdno pleti Knialo se ti pokaže pa zopet novo v nasib starib vinogradih iienavadtio delo. Med tem ko cepič lepo odganja in se prirašča, ne miruje i njegova podlaga, t. j. ameriška korejiina. Ona je ta čas polna mozge, zato tira krepko svoje divje mladike na vse kraje iz zemlje. Danes je potrgaš, da bi cepiča ne dušile, ali čez dva dni vidiš zopet druge, zgoraj pi'otî vršičku bolj ru-dečkaste, spodaj pri zemlji pa lepo bele, sočnatc in močne, — prav kakor spnrgeljne, — iz tal vtinknj rinili. To bi bile za k letu pač krasne sajenke, ali odstraniti je moraš !)rez usmiljenja, da zamore cepič iepže rasti. Le ako se ovi ne bi bil prijel, pusté se poganjki divjakovi. — Ko dobi cepič nekoliko daljši in težji mladike, mora se pripeti li kolu. Ako bi se to ne storilo, majal bi je veter, ter s cepičem vred odtrgal od podlage. To bi bila nekatera, važm'ša opravila., razločujoča se kolikor toliko od prejsnih. Ako navadni pregovor pravi, da za vojsko potrebni so prvič: novci, drugič: novci, in tretjič; zopet novci, — tako pa moramo reči, da za dober, vspe.-^en nasad vinograda z ameriško trto potreben je poleg novcev še dvojni poglavitni pogoj, namreč gnojenje, in skrbno natančno delo. Nič ti ne bi pomagalo, ko bi si oskrbel ameri.^kili reziiikov se za tolike novce, ali tndi vkoreninjenili in eepijenili sadik, ako bi pa nasada ne vredil in ne oskrboval pravilno. Radi ložjpga pi'egleda povzemem iz svojih dosedanjih skušenj za nasad vinograda z ameriško trto sledeča pravila: 1. /a. bodoči vinograd izberi si prostor dobro zavarovan ])re(i burjo ter mrzlim severom, [tri tem pa s čvrsto, ilaviiato, nekoliko z laporom zmešano zemljo.'^) 2. Zemljišče za sajenje pripravi dobro že v jeseni, ali po zimi, ali vsaj v prvi pomladi. Kar se zamore zgoditi na (ivojin način. Ako je zemlja čvrsta in globoka, pog'tioji jo prav dobro, i» prekopaj (rigolovajj primerno, t. j 2—3 čevlje globoko, in sicer tako, da pride sedanja gornja plast z gnojem im dno, in sedanja notranja plast pa na vrh, — Ako je pa tvoje zemljišČs bolj plitvo in puhličasto, zadostuje ti, narediti kar je mogoče globoke jarke, po 80 f"' saksebi. Pri tem delu jnetaj gornjo prst na desno stran, spodnjo pa na levo. Ko je jarek izgotovljen, zasipuj ga tako, da pride na dno ona prst z desne strani, ki je bila prej zgoraj, na to pomeči gnoja, mešaiiea, ali pa lîlev-îki gnoj. Naposled pomeči vrhu gnoja íe ono zemljo z leve strani, ki je prej bila s])Oflaj, a sedaj pride navzgor. 3. Tako pripravljeno zemljišče naj Čaka vsaj do srede aprila, ko se dobro razgreje zemlja in je toraj čas sajenja. Havno prediio sadiš, prirezi vse řeznice na debelejeni koncu tikoma pri kolencu, ker le samo iz kolenca poženejo korenike, in tako bi ti oni kos trsa pod kolenceni zastonj tičal v zemlji, 4. Pri sajenji napni vrvico Čez pripravljeno zemljišče, ali po legi jai'kov. Najročneje bo šlo, ako imaš vsaj 4 delavce. Pi'vi gredoč ol) vitící, ubada s tankim, podojstrenim železnim klinom v zemljo liikinje. Drugi za njim potika řeznice. Tretji zasaja kole tako poleg sadik, ^ da se ob jednem zemlja čvrsto pritisne ob nje. četrti delavec nosi kolje. Na tak način zamoreš v malih urah obsa-diti velik prostor. Vrsta od vrste naj bode 1 meter trte med seboj pa naj bodo gošče, — ko se ne bi prijele vse. Kolikor pa ti bodo pregoste, za-moreš jih [»rihodnjo spomlad nekoliko izkopati in drugam posaditi. 5. Med vrste je dobro bolj redko posaditi koruze prvo leto. Ona dela mladičicam lejio senco, in drži vlago. Ne svetoval bi pa nasaditi kojih košatih in nizkih sadežev, n. pr. krompirja, ker to bi preveč zadusalo mlađe sajenčice. Da krepkeje odganjajo, porežejo se nad zemljo vse, do jednega samega tiročega oČesa, r>. Mladike je treba, kakor hitro nekoliko odrastejo, privezati li kolu, sicer bi rastle slabo. Marsikatera bohotno rastoča mladika [»reraste kol, poprime se tudi koruznega stebla, ter se skuša z njim v rasti. Ko pa začne koruza zoreti, mora se obžeii, da dobi trsno mladje več prostega ozračja in dozoreva lepše. 7. Kvo ti ]) rid el ka v ameriškem vinogradu že prvo leto! Grozdja sicer res zastonj iSces prvo leto; ker akoravno kažejo ameriške mladike sera-tertje lepo cvetje, ne ostane ga niti jagode, ker osiije se že v cvetu. Ali pridelal pa na vgodnem zemljišču lepe koruze s 25—30 cm dolgimi Stroki, koruzne slame kot dobre živinske krme, (?) in řeznic, vsajdva-do tri-krat toliko, kolikor je bilo vsajenih. Ako si jih bil nasadil iOOO kosov, pridelaš jih gotovo 2000 do 3000 komadov, in ni ti jih treba dalje kupovati. In te lastno pridelane řeznice, ako je v spomladi pořežeš in posadiš kar odmah, imajo prednost to, da se prime sleherna še tako slaba in drobna šibica. —■ (jlavni pridelek prvega leta pa je v zemlji, to so lepo vkoreninjeiie trte, kot podlaga za prihodnje cepljenje, 8 Ko torej v bližnji spomladi přejde prva polovica aprila, ter se zemlja že osuši in ogreje dobro, tedaj naj se vkoreninjenke lepo odgrriejo do prvili koreninic, naj se pocepijo tikoma koreninic, in zopet zagrnejo z zemljo, kakor je bilo že zgorej povedano. Sedaj, v drugem letu, imel pa boš, ako svoj poskušalni vinograd obdeljujeŠ pravilno, ne samo obilo veselja nad lepo, nadebudno rastjo, nego videl in okusil bodeš že tudi grozdje, ki bo toliko slaje, kolikor boljšo vrsto naše domače trte si cepil na divji ameriški trs. Do tukaj sežejo moje dosedanje poskušinje z last! im poskušalnini vinogradom. Ze iz tega se vidi, da vinorejcem ni treba obnpavati, pametno obdelovanje vodi do povoljnih, semtertje celo ])rav dobrih vspehov. Nekoliko različno od tuka;] popisanega načina obsadili bodenio tukaj v prihodnji spomladi, drug nov posknšalen vinograd na račun C. kr. kmetijske podružnice Kostanjevlske. Ka-košni bode v.speh, poročati hočemo ob svojem času. lirulec. *) Kaj p» Če take niï Ali naj se potem vinogradaratTO opusti? Credn. O zatiranju škođljivili mrčesov. Pretečene dni sem prejel kaj prijetno nalogo, da naj vpijivam na tamošnje prebivalstvo, sosebno pa na šolsko mladino na primeren način, da se bodo zatirale gosenice in druge mrčesje zalege v smislu „Navodila". Kei' sem ta posel že vsako leto, kolikor toliko izpolnjeval, in ga bom sedaj še toliko rajši, ko sprevidim, da se tudi višja oblast zanimiva, sem toraj sklenil v „Dol. Novicah" priobčiti „navodilo o pokončevauji škodljivih mr-česov", da bi tudi one spodbudil, kateri bero ta list. Glede na zakon z dne 17. julija 1870 1,, dež. zak. št. 21, ki veleva županom skrbeti, da si občani čistijo drevje in vrte škodljivih inrčesov in njih zalege, opozarjajo se posestniki, da je najbolje zatirati jnrčesjo zalego meseca januarja, februvarja in začetka marca. Kmetovalcem, oziroma sadjarjem, škoduje na stotine raznih hrostkov in metuljev, oziroma njih ličink in gosenic. Največjo kvaro pa jim delajo nekako gosenice beliuove (belega metulja), prstenifarjeve in se nekaterih di'iigîh metuljev, potem poinladaiiski ali majnikovi hrosti (kebri), zlasti pa iijili ličinke, imeiiovane tudi Èrvi, ogTci in pofljedi, katere so naredile 1889. leta poljščini ogTomno ikodo. Daje treba metulje loviti in pobijati, razumeva se samo ob sebi; ali tak lov nikdar ne izda toliko ][i tudi ni tako lahek, kakor snemanje g'o-senienih mesirkov. NajvspeSneje se iinicujejo belini ali njili in drngih metuljev gosenice, c;e dosledno vsi posestniki trebijo z drevja in grmovja, njih zalego, zapredke in mešičke. Ako le nekateri gospodarji trebijo, drngi pa ne, ne pomaga nič, kajti z neotrebljenega drevja pridejo kmalu škodljivci na drngo, in ves trud je bil zaman. Prav je toraj, da zakon podpira marnega gospodarja in z kaznijo preti malomarnežu. Kako je uničevati goseiiične zalege in zapredke'/ To se da sfoi'iti na dva n;ičijia ; Ali se potrga s drevja vse listje, ki je izza zime na njem ostalo suho in v katerem je goseniena zalega, ter se jtorežejo vsi zapredki, potem pa. ol)oje skupaj sezge, ali pa se |>o drevji posmode zalege in zapredki. — Najlaže je prvi način. nizkega, t. j. pritličnega drevja in z grmovja (zlasti z gloga ali belega trna, kamor posebno nul belin spravlja zalego svojo), nioči je z roko ali z no/,em hitro posn)ukati listje ali pa porezati zapredke. K višemu drevju je treba prisloniti lestvieo (lojtro), a ker so zapreilki najnijše [lo vejineii konceh in vrliovih, ni lahko doseei jih, in zato jih je laije z lisokiii dnve.s porezati s Škarjami, ki se nataknejo na primerno dolg drog. —■ Vse otrebke z di'evja je potem pazno požgati, da gotovo [logine vsa zalega. Teže je pokoneavaii go,seniči)e zalege in zapredke s piamenicami ali baklami in tudi draži je ta način. Ravnati jri pa tako-le. Pločevinasta (plehnata) posoda ozkega vratu se pritrdi na primerno dolg drog, nalije s petrolejem, in v vrat se vtakne stenj (talit). Če se stenj prižge, lahko je s to pripravo gosenice ter njih zalego in zapredke posmoditi tio najvišjih vršičkov. *) *) Mi pa mislimo, da .ja požiganje lagljo in — ceneje. Vidali amo v Ljubiiani »3ve Trsti take posodice ^a t oii^inje mtfiesa; ena stano 90 Ur., druga 1 gld. iO kr, rrodttia .iili klepar StBdlor, ua KarlovSki cesti t LjubljsTli. lîdeluje jih pa tudi kleptir A gnič v No^em Mostu po 60 in 70 kr. Škarje samo sta-Bejo toroj Te0 kakor pisodica in petřolej. Dalje «e pa tudi z požiganjem konfa gotovo tûi mrie» — pri striženju se ga lahko kaj pogubi po tleh — in slednjiĚ pozgeS lahko goseniiice tudi odo «pomladi, ko «e jamejo iz iftlcge pomikati, uko bi I'll p»pi6j Kgrci l kakov zaprcdok. I'alenje ima tudi to prednost, da mladike na katerih goeeiifja gnjezda Tiïé, nu odpadejo ampak raprej raeto ter rodé. VrodniStyo. Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Xa Dolenjskem delajo priprave za prepotvelmo dolenjsko železnico več hrupa, kakor ga . bode delal sam „lukamatija", kedar bode sopihal na Novomesto in Kočevje. Dolenjske železnice je res treba, da dobe naši ljudje kaj dela in zaslužka, zlasti kedar se bode gradila, sicer se mora polovica Dolenjske izseliti. Želeti je, da bi se železnica speljala tudi dalje — do Karlovca, lîo.'iiie in morja. Prej ali slej se bode zgodilo. Sprava med Čehi in ^Nertici bode se začela izvrševati, a bode menda Cehom na škodo; kajti od Če§kib uradnikov bode se terjalo, da bodo znalí nemško in po potrebi tudi češko nradovati ; od nemških uradnikov se pa znanja česčine ne bodo terjala. Dvojna mera torej. \a Goriš em ponehava prepir med Slovenci. Hvala Bogu ! Karol grof Hohenwart je dobil od cesarja veliki križ Leopoldovega reda. Ker je cesar tako odlikoval moža, ki je glava tistih poslancev, ki ^e trudijo, da bi dobili vsi narodi svoje pravice — je to za nas dobro znamenje. V Opatiji v Istri je umrl, kamor se je bil iel zdravit, bivši prvi cesarski minister Artdraši, mož, ki je iz})eljal, da je Avstrija pred 12. led zasedla Bosno in Hercegovino, in ki je dosegel, da se je naš cesar zvezal z Nenicem. Kot goreČ Madžar se je bil 1. 1848 spuntal zoper cesarja, bil na smrt obsojen, pa je v Pariz pobegnil. (Jez leta se je zopet povrnil, in ko so Ogri prišli pri cesarju zopet v milost, pospel se je Andrasi na prvo mesto v nasi državi. Slovanom pa ui bil prijazen — marveč ravno on veliko vzrok, da niso dobili in še ne dohé svojih pravic. Madžar se Slovanov l)oji, zato jih zatira Državni zbor se tako mlačno posvetuje o važnih in nevažnih radevalt, da je videti, kakor bi se bili ]ioslan(;i že )etos svojih mandatov naveličali, čeravno bode doba temu zboru potekla še le drugo leto. Vzrok vtegne biti v tem, ker nihče ne ve, kako se bodo reči razvile. Slovenski poslanci so se pri pravosodnem ministru oglasili, da bi uredil razmere pri sod-iiijah po Slovenskem, t. j,, da bi sodnije vendar enkrat od kraja slovensko uradovale. Minister je baje odgovoril, da hode skuial vstrřči slovenskim željam, ker se mu ne zdi nemogoče to, kar se zalue.va. Vlada je naročila okrajnim gtavarstv(nn, naj poročajo o letošnji bedi in revščini med ljudstvom, l'onioči je res treba. V novomeško okolico je poslala deželna vlada vagon koruze — ali kaj je to med toliko stradajoče Kaj je novega po širokem svetu? Nemški cesar je ukazal premišljevati, kako bi se žalostno stanje delavcev izboljšalo. Morebiti so se na Nemškem bali, da ne h\ bilo v novi državni zbor izvoljenih preveč prijateljev delavske stranke. Ta stranka za iieinške bog-atiiie nič iie mara, ljubši so jej teló francoski delavci. Nemei tudi stokajo pod neugodnimi okolŠčinami. Koiiec pa prej ite bode žalost liru razmeram, kakor da se svet zopet obrne li krščanstvu, katero so zlasti Nemci tako zapustili. Le Kristus uči ]H-avo ljubezen; kjer pa je ljubezen — tamo je tudi pravica. Rusija terja od bolgarske vlade zaostalo vojno odškodnino, ko so se Uitsi in jnžiii narodi balkanski skupno bojevali proti Turkom, a je takrat vse Rusija plačevala, pa od zmage le drugim dobiček pripustila, zlasti Bolgarom, /ato naj ti plačajo pač zdaj, kakor so se bili zavezali. — Pravijo, da je bolgarska vlada pripravljena precej plačati, ker je tako zabtevanje vže pričakovala. Ka Francoskem daje i^e vedno veliko o])i'a-viti vojvoda Orleanski, o katerem smo zadnjic govorili. Nekateri trdijo, da ga bodo o])ro-itili ter izgnali, drugi pa, da ga bodo zaprli Zadnja poročila pravijo, da so ga odpeljali v ječo. —■ Tudi neki general Castero jim dela preglavico, ker mož ni znîil resnice prikrivati, ampak je povedal naravnost, kako krivično ravnajo sedanji oblastni gospodje pri tVaiicoskej vojski. Tudi na Španskem ne pride do pravega mira; nekateri delajo zoper kraljestvo za Ijudo-vlado. Prejšnji turški sultan Murad, ki je bil odstavljen zarad blaznosti, je umrl. Umrl je tudi sultan v Maroku, io je moliame-danski vladar v velikej deželi aeverozaliodnje Afrike. Piše se nam: iz Metlike. — Zadnje „DoL Novice" so Dolenjce poduËile, kako naj trte obrezujejo. Med drugim pravijo: „Pri narezovanji je pa po Dolenjskem ta splošna napačna navadsi, da jih puščajo nad napnenci namesto pod njimi". Pri nas pravimo palcu rezoik, a napnence imenujemo zavijače. Eežemo pa tako : k&tera mladika na dvoletnem lesu je mofSnejft, ta je gospodar. Gospodar na trti je řezník, on da les za prihodnje; zavijaiS ostane na trti samo eno leto. Trtin sok ima to lastnost, da beži kolikor mogoče na kviško, NajviSja očesa dobivajo največ soka. Skrbeti moramo tedaj, da dobi rezuik dosti hrane, da zvijač ne vzame preveč soka. Debeleji les je reznik, tanji zavijač, inletanje za-vijaČe puščamo nad reznikont. Je reznik slaběji, zavijač pa močneji, in pride močneji zavijač višje stati, kakor slaběji reznik, onda ae zavijač bogato gosti s sokom, reznik dobi hrane premalo, ostane slab in včasi preslab, da bi prihodnje leto dal potrebno mladje za nov reznik, za nov zavijač. Zgodi se tuđi, da močtieji in višje puŠčeni zavij&Č trto konča, Opomba vredniâtva. Ejer s trtami prav ravnajo, paUé pri režaji vslej palec (reznik) pod uapneDcem (zavijačem), da se trta v starem Usa prehitro ne zviša. Ako se uporablja tudi poletna režnja (mandanje) potem je vsakako nemogoče, da bi napaenec palec v rašči prekosiL Iz Starega Trga pri Poljanah. — Tudi naši Poljanski dolini v Bilokrajni ni „indieaca" prizanesla. Močno je bolehalo na tej hripi mUdo ia staro tako, da smo morali s šolskim podukom od 16. do 30. jan. prenehati. — Ridko starost — 100 let doživela je Ana Rom, roj. 15. oktobra 1789. leta v Deakovivasi pri Starem Trgu. Ime-tiovali so JO sploh „siva Aaka". Bila je samska. Ži prav od mladih let je začela služiti kot dekla. Pri nas je navada, da se posli skoraj vsako leto tnanjajo. Pri njej ni bilo tako. Ves čas služila je le Štiri gospodarje. Služila in delovala je do visoke starosti. Le zaduj h 5 do 7 let beračila je od hiše do hiša. Pripoveduje se, da je bila v mladosti nenavadne moči. Lodrico nad dve vedri z vinom ali voio dvign la je konju na hrbet. L^sé imela je čvrste in do pod koleno dolge. Tudi zdaj ob koncu njenega življenja so bili še dobro ohranjeni. Do zadnjeg* je čvrsto tovala ob palici za vbogim kruhkom. Štiri dni pred smrtjo prišla ie k spovedi v firtio cerkev. Umrla je 30. jan. 1.1. Dandanes je redka takova starost, zlasti pa pri — beračici! K. E. DomaČe Testi. (Premembe pri učitel j s t vu. ) G. Jernej Ravnikar, učitelj v Krškem, postal je nad-učitelj v Litiji. Na njegovo mesto pride g. Flor. Rozman, učitelj v Vel. Dolini. G. L Rupnik, uSitelj v Črnomlju, dobil je nadučiteljsko službo T Leskovcu. G. I. Kihteršič, učitelj v Dober-niČu, gre ?a nadučitelja v Srednjo vas v Bohinju; g. M. I van et i Č za začasnega učitelja v Dole. (Za Dol. Železnico) bode kranjska hra-uilûîca pripomogla s tem, da nakupi delnic za 200.000 gld. V Kočevji se je podpisalo za 60,000 gld. delnic. {Tnkajšna mestna občina,) kakor tudi bližnje 80 podpisale lepe svote za nakup glavniških deln'c „dolenjske železnice". Posebno pa ao se v tem skazali nekateri privatni. Iz tega pač lahko sprevidi slavna vlada, kako potrebna nam raora biti železnica; ako ne bi tega Čutili, ne bi se zanjo tako zanimali s podpisovanjem tacih doneskov. Kaj se je doslej podpisalo, priobčeno je tu. Mestna občina v Rndolfovem 10.000 goldin. Po 2000 gld. : grajŠčina Ruperčvrh, Dr. Kari Slane, Al. Schiebel. Po 1000 gld Dr. Papež, Kari Germ, Julija Rudel, Franc vitez Langer, Albin grof Mar-gheri, Antonija pl. Fichtenau. Po 500 gld.: V, Rohman, Dr. Albin Poznik, Rihard Dolenc, Dako Makar, Viljem Pfťifer, Franc Pintar, Jan. Seenoan izPogance. 400 gld. Jo«p Gerdtšič. Po300gl.: Adolf Paaaer, Makso B uner, Josipina Skaberne. Po 200 gtd.: Joaip Ogoreutz, Jan. Nep. Surz, Adolf Guatiu, Frid. Schwarz, Janez Riefel, F/anc Bojane, Peter U:h, Dr. I Schtigula, FranjíBožió, Franjo Seidl, Matilda Chiarutini, Janez Dejak, Franjo Kastelic ml., Karol Gestrin. Po 100 gld.: Franc Mož na, Antoa Peteri,n, Simon pl. Slado-vić, Auton Jarc, I, M chora, Josip Mogoliè, Jan Krajec, Jernej SktrbiBC, Anton Kastelic, Josip Benc, Frid. Tandler, Janez Selak, Joaip Koáak, ATgust Luser, Franjo Tufek, Janez Vidmar, Anton Bevc, Franc Bojane, Franc Florjanéič, Florjan Zorko, Karol Kutic, Franjo Kovač, Rihard Frank, Martin reet. Franc Berhc, Martin M ihar, Jožefa Rozman, Ludfig liloveky, Nikodém Doae-Biûller, Raimund Pollack, Ignae Fujdiga, Franc Brežnik, Dr. Josip Marinko, Andrej Seuekovič, Mihael Mraicor, Antoa Novak, Aotonija Bergman, Franc Majzelj, Frane Jelene, Josip Drenik, Anton Hočevar, Valentin Barvar, Franc Perko. Po 50 gl.; Anton KnŠlan, Andrej Agiiitseh, Karol Kaléií, FrancKošiéek, Avgusta KalČifi. — V Toplicah: Aifguat Knlovtc in Matej Godec po 500 gold.; Župnik Babuik, Frane Sitar la trg Toplice po 200 gld.; stotnik Zupančič 100 gld. (Dalje prih.) (Kmetijska podružnica v Novem Mestu) naznanja kmetovalcem, da sta doSia stroj« za robkanje taršice t^r za ŽiŠčenje žita, in sta družbenim udom, kakor tudi neudom na razpolaganje. Stroj za robkanje turšice se bo izpo-sojeval iz mesta, žito iistilni stroj ne, temveé je postavljen za porabo v poslopji g. Fl. Skaberneti», kteri je iz prijaznosti prevzel nadîorstvo čez stroje pri njem se je zarad izposojitve in rabljenja strojev og-asiti. Za porabo strojev je plačati sledečo pristojbino: I. stroj za robkanje turšice je prepuščen družbenim udom v 24 urno brezplačno porabo, ako se čez ta čas rabi, je plačati od dneva 50 kr.; neudí plačajo hresi izjeme od daeva 50 kr.; II. stroj za čiščenje žita: za u4s od mern'ka žita 3 kr., za neude 6 kr. (VojaSki nabori.) Dne 1. marca v Ljub-jjani; 20. in 21. marca v Višnji Gori; 22., 24. in 26. marca t Litiji; 27., 28., 29 in 31 marea, dalje 1. in 2. aprila v Krškem ; S., 9 , 10., 11. ÎB 12. aprila v Novem mestu; 14. aprila v Metliki; 15. in 16 aprila v Cmomlji ; 17., 18. in 19. aprila v Kočevji; 21. ia 22. aprila v Ribnici; 23. aprila v Vel. UĚČah; 25,, 26., 28., in 29. aprila v Ljubljani za ljubljansko okolico. (Bela zastara) je visela pustni dan in oekaj nasledcih dni na jetni5aici c. kr. sodnije v Krškem v znamenje, da nimajo nobenega tička pod ključem. Pravijo, da je letošnje malo močno vino tako blagodejno vplivalo, đa neksj dni ni mikalo nobenega v to varno zavetje. (Volitev župana) in svetovalcev za občino Šmihel Stopi če vršila se je přetečeno sredo v Kandji. Zupanom je izvoljen g. Fr. Kastelic, trgovec T Kandji. Za svetovalce pa naslednji posestniki: Jožtf Jeriček, Gor. Težka voda; Jožef Dular, Vavta vas; Matija Kastele, Vina vas; Franc Kastelic, Št Jo^t; Janez Pencs, ČermoŠniee; Jože Zure, Kandija; Franc Dular, Jurka vas; Matija Hrovat, Vel. Pudluben; Jožef Blažič, Vel. Slataik; Jožef Cimermančič, Jcrka vas. Zvečer bila je Kandija slavnostno razsvetljena, ter so novega župana z bakljado pofast.lt. — OČe g, Kastelica bil je tudi župan iste občine, in je bil dan Izvolitve sina za žopana ravno 23. obletnica očetove smrti. (V Semiču) je imel amerikanski misijonar, č. g. Al. Plut, 12. t. m. srebrno sveto maSo. (G. Šeat), naduČitelj ? Metliki, bode šel za 5 mesecev v Gradec, kjer se bode učil obrtnega poduka. (Revščina.) Deželni odbor je poslal zs reveže v Krškem okraju vagou koruze. Pomanjkanje je pa tako veliko, da se jib je za njo t eni sami fari (Leskovški) 400 potrebnih oglasilo. (Posojilnica v Krškem) je imela 23. februarja občni zbor. Predloženi račuu iu nasveti naČelstva in nadeornikov ao se sprejeli Od čistega dobička se je darovalo „družbi av. Cirila in Metoda" 10 gld, „pedagogiškemu druStvu", éolarjki kubiaji v Krhkem ia šoli v Leskovcu po 5 gld. V načelstvo in nadzorstvo so se izvoliti prejšnji gospodje, namreč: J. Knavs, ravnatelj, J. La-pajne, namestnik in tajnik, J. Pfeifer, blagajnik, A. Jugoric, njegov namestnik, A Jurčec, odbornik; J. BožiČ, Fr. Gabršek in J. Ge-raldi, nadzorniki. (Duhovne vaje.) Uljudno naznanjam, da so v založbi tretjega reda v Rudolfovem izšle „Duhovne vaje", ktere je jo Pergoaayrji spi.-iftl P. Tadej G r e g o r i č, frančiškanske provincije Excuštoí in Procurator. .,Diihovne vaje" so nam bile že davna potreba. Pogrešali smo j h za domačo rabo med misijoni, pogrevali jih v samostanih, kjer je veodar mnogo bratov, ki ne 'azumejo nemški, Ěe manj latinski. Pogrtšali ao jih tretje-redaiki in udje bratovščin, po kterih se godi duhovno prerojenje vernikov. Leti se gotovo enkrat v svojem življenju pripravijo za dolgo spoved, najboljša priprava za njo pa bo duhovne vaje. P. Tadejeva premišljevanja so »amenjena v prvi vrsti seveda redovnikom, vendar z največjim pridom je bodi> rabili tudi svetni duhovniki m lajiki, zlasti pa tretjerediiiki. — Knjiga ima 223 strani, tiskana je s popolnoma novimi, precej velikimi črkami na trdnem papirji. Cena ji je 50 kr. Dobiva se pa t zakristiji sledcdU ftaDČiškaoskili ÎD kapucinskih samostanov ; Ljubljana, Kamnik, Kudolfù'ïo, Loka, Krško, Gorica Celje, Nazaret, Brežice, Maribor in av. Trojica. Prosim prečistita predstojniâtva imenovanih samostanov za bïago-Toljno posreduvBnje. Podpisani jo poâlje tudi po pošti proti 5. kr. poštoine. P. Hogolin Sattner. — Dostavek vredništva: Našim pobožnim Slo vencem priporočamo to knjižico s polnim prepričanjem. Nihče se ne bode kesal, ako bí jo omisU — in nikdar ne, ako premišljuje večne resnice po navodu te „zlate" knjižice. (Častnim članom) mesta Črnomlja imenovan je velebl. goap. Ferd. Maiqois Gozzani. (Slavnosti, katera ae je praznovala v čer-nomlji dne 18 februvarja o priliki btagoBlovljenja nove šole in nove àolske zastave, ktere program smo T zadnjem listu priobčili, se je krasno izvrâîla, in obžaljnjemo, da radi pomanjkanja prostora ne moremo obSirneje poročati. (Maskerada) Sokola in Dol. pevskega društva v tukajšnji Čitalnici bila je posebno mnogo obiskana; udeleženci bili so krasno kostumirani, Eiflov stolp dobro ponarejen; trdijo, daje bila njega visočina 205 metrov nad morjem. (Prelep časopis je „Dom in svet",) ki izhaja vsak mesec na dveh polah pod vred-ništvom g. dr. Fr. Lampe ta v Ljubljani. Ni le lepa, da krasna njegova vnanja oblika, ne — tudi vsebina je tako mikavna in podučna, ob enem pa skozi in skozi pošteno krščanska, da dobiš kaj tacega v malokaterem listu. Vže prva dva letnika Bta nam vrlo vgajala, a soditi po prvih dveh številkah tretjega letnika, ju bode ta pač presegal. G. vredniku čiatitamo, da rodi njegov velik trud tako lep sad ; Slovencem pa list priporočamo naj-topljeje. Stane samo 2 glđ. na leto, ali vrednosti nima aamo za sedaj — marveč trajno za bodočnost. Prva dva zvezka sta nam prinesla sledeče: V cerkniškem jezeru Vragova nevesta. — Enaki in različni poti. — Sestra Vincencija, — Selska slika. Kurent. — Šentjanževec. — Pisma iz slovanskih krajev. — Domovini. — Alegorija. — Kimske elegije. — Črtice o rokovnjačih. — Scho-penhaueT. — Nekaj porazih misli o slovenščini T govora in pisavi. — Čudno predstavljanje pa mišljenje in zakoni miâljenja. — Slovstvo. — Cvetje in sad. — Razpis nagrade. — Davorin Trstenjak. — Ravno tako je vae hvale vreden list „Duhovni pastir", katerega vreduje s sodelovanjem več duhovnov g. A, Kržič v Ljubljani. Donaša iepe cerkvene govore ter ima letos dvojno prilogo 1. Zbirka lepih izgledov in 2. Obrambni govori g. dr. Lampe-ta. Kaže se, da bodo v krasnej besedi donaâali res Čistega zlata narodu slovenskemu. Naj bi jih Čitali ne le duhovni, «npak tudi in še prav posebno — neduhovni! Vabilo družbe sv. Mohorja. MídoIí Bieflec svečan jo veliite važnosti za družbo Bv. Mohorja, kajti v njem ee večinoma vrši m koDČuje nova nabira društvenikov. Dal Bog, da bi bila 2opet tako areéna, kakor zadnja leta, potem bi se nam res izpolnilo upanje, izrečeno v drnžbiuem „OglaBnikn", da bomo letoif šteli 50 tiaoĚ udov. Tega si z nami vred želi pač gotovo vaak zaveden Slovenec, ťreprl-Čani amo, da si bodo v rodoljubni gorečnosti nepre-sežni gg. poverjeniki in vai gg. duhovniki po možnosti prizadevali in Ludi pomagiili, ^aželjeni uspeh doaeči. Mi jih tega prelepo proelmo iz dvojnega ozira: 1. Kakor kaže dražbin imenik, družba dozdaj Se v luarsikterih župnijah in pokrajinah ni zadostno razširjena in morda 8e (udi ne zadistno poznana; preveč je se krajev, kjer od sto prebivalecv nista niti po dva (kolikor bi jih vsaj moralo biti), ali pa so eel6 po jeden ne pri družbi. Zato prosimo in prijazno opominjamo rodoljube v takih krajih iti razmerah, naj ee iz Ijnbezni do dobre stvari Ěe poscbno potrudijo za našo družbo in se gg. duhovniki poslužujejo zlasti cerkvenih pripomočkov, da so število udov kar mogoče pomnoži. 2, Prvo besedo med družbinimi knjigami imajo letos nepreeeuljivi rodoljub in škof Anton Martin Slomšek v svojih: „Pastirskih listih", v ktcrih govorijo tako po domače, da jih bode razumel vaak, tudi naj-priprostejši Slovenec, tako milo, da se ajih beseda mora poprijemati vsakega koliikaj CoteČega srca, tako krepko ob jednem, da se mora vzdramiti se tako dreraotaa duša, tako prcpriialno, da ne bode nikogar, ki jim ne bi pritrdil, tako raznovrstno, da no bodo ne starcg« ne mladega, ne gospodarja nc posla, ne predatojnika ne podložnika, ki ne bo zajél nuuka, potrebnega mu k pravi ćaani in većni sreči, Slomšek nas bodo učili vsega, česar uajbolj potrebujemo, da zmagovito prebijemo sedanje in morda še bujše prihodnje preskusnje, stiske in navale, ki pretijo našemu rodu v gmotno in duševno pogubo. Ob nedeljah, ali vsaj od čaaa do časa dajte le po jeden list prebrati v vsaki družini, )a ae bode sčasoma naš narod v krščanskem in rodo-jubnem duhu krasno preobrazil. Zato pa preiskreuo želimo in prosimo, naj nikar no zamudi nijedna slovenska hiša in družina ugodne prilike, pridobiti si Slomšekovih pastirskih listov s pristopom k družbi sv, Mi horja. Naznanjamo, da družbeniki ne prejmejo samo I, dela „pastirskih listov", kakor smo bili s prva namenili, ampak Oba dela na edenkrat v celotni knjigi, obsežni kakih 16 pol, ki bi se eieer že sama prodajala po goldinarju. Kdor želi prejeti izvirno v platno vezano knjigo, naj dodá letnini se 40 kr. Priprosto v trd papir (kartón) pa se vežo vsaka knjiga tudi po 10 kr. Za 6. knjigo smo druatvenikom namenili: „Dd-maiii živinozdravnlk", ki ga je spiaal priljubljeni in izkušeni živinozdravnik g Fr. Dulár v Beljaku ter vstregel s tem večkrat izrečenim željam slovenskih gospodarjev. Knjiga bode imela tudi mnogo podob, ki bodo spis pojaanovale, in domačo lekarno, v kteri bodo navedena za prvo in hitro pomoč najbolj potrebna zdravila. Koncem še izrekamo prijazno prošnjo do čč. gg. joverjenikov, naj blagovolijo vpisova ne pôle kar najbolj mognře ob nastavljenem obroku, dndnéĎ.marea dopoŠiljati, da prej ko prej zvemo, kolibo iztiaov po-sai^ezoih kojig je treba tiskati in Be izognemo nepotrebnih stroškov. VCeloveu, dné5. Bvečanal 1890. ODBOB^ Listnica uredništva. Goap. K. H. T Č. llroiiticB ima na vrhu pokrovu, prS' 'Videna na strnni h bU i lukojo. To luknjo ziimaši siamaâek, "»řhu zainftált» je pu 5e polorica pakrova, katera plaskanje tekočino iz breotfce za vrat nosiloà popolnoma Ksbraoi. Sejmovi na Dolenjskem: v marcu: 3. v Novem Mestn; 10. na Raki in Smuku; 12. v Črmušaieah, Drnovém, Tarjaku in na Veseli Gori pri Rakovniku; 17. v Litiji in Žužemperku; 18. v Krškem; 20. na Igu; 22. v Mokronogu; 24. v Cerkljah, Kostanjevici in Mirni pi'Či; 26, na Dolih; Zužemperku ter 3 L v Vienjigori. 18 tnarea v Starem Trgu pri Pollanïh. Žitna cena Y Novem Mestu 24. februarja 1890. Domače plenice mernik 2 gld. 30 kr,, Debelače (koruae) 1 gld. 60 kr., Sorsiee 1 gld. 90 kr., Rži 1 gld. 75 kr,, Jaemcna 1 gld. 60 kr., Ajde 1 gld. 15 kr., Oysa 95 kr., Krompirja 1 gld. 10 kr. Loterijske sre5ke. Gradec 15. februarja 64 67 64 38 7 Trst 22. „ 36 90 S6 .50 52 Zahvala. Podpisani odbor bí t prijetno dolžnost, zahvaliti BO vsem gosp, datovalcom lepih dobit^OT, o priliki draStvenoga plesa dne 12 fřbr t 1, ter ■'í)l)jedti(ím ■/Hem drngiin poipeSo-valcom, dft je veselica lepo izpala, kajti ostalo je 25 B'''« í'" Bt«ga donoBÍca bolniSci blagajni naSegA društva, kar je gotovo lep prispevek. RUDOLFOVO 25. febrovarja 1890. Ddbor gasilnega druStva. Slavnemu občinstvu uljudno raznanjam, da | sem po svojem umrřeni stricu Antonu KaiÊlÈu, uroda specerijslLiDi Mapin D1CQ prevzela in bodem pod starim imenom Anton KalÉtč nadaljevala, — Slavno obćinatvo protiim, da s prejšuim zaupanjem stari prodajalnici »vesto ostane. — Potrudila se bom, vedno z najboljšim blagom po poSteni meri poatreíi. Tadi zuoanja naročila bodem v popcluo zadovoljnost izvrševala. Z odličnim spoštovanjem se príporoĚa [36-^1] Marija Seidl. Učenec, ti bi 8c rad dimnikarskega obrta učil, in ima potrebne Sposobnosti, ter je poštenega vedenja, ec takoj sprejme pri Franc-U Honigman, dimnikarskemu mojstru v Novem mestu. t^^-M Posestvo na prodaj! lii proste roke se proda novo stanovanje, hiša, kozolec (toplar), btet, hlev, sadni vrt, njive iia 12 mernikov poBetve za 900 gld,, kterih pa 200 gld, lahko na hiši počaka. Več povë lastnik Jožef Saje v Dol, Kamencah, po) ure od Novega mesta, [43-1] Razglas! Podpisani oanovalni odbor delniškega društva „I. Narodnega doma" v RndoJfovem, si osoja aljudno povabiti vse delniéaije k občnemu zbora tega drnstra 18. marca 1890 ob 8. uri zvečer v dvorani „Narodnega doma" v Rađolfovem. Program: 1 Konstitniranje društva. 2. Sporočilo o delovanji osnovaloega odbora. 3. Račun za leto 1889. 4. Olavni račun bilance in popis premoŽenja ia ab~ HO lu tori j 5. Nasvet radi porabe in naložbe gotovine. 6. Naivet za razdelitev dobička. 7. Volitev upravnega odbora. 8. Volitev pregledoval nega odseka in dveh delničarjev za sopodpis zapisnika in škrntinaeije. [44] OsnovalHl odbor. IL Razglas! Ker k občnemu zboru prve dolenjske posojilnica v Metliki dne 16 februarija 1890 dovolj povabljenili prišlo ni, se obSni zbor vnovič na 9. marca 1890 ob 9, uri dopoldan v občinsko pisarno v Metliki z dostavkom skliče, da se bode ta dau, čez na dnevni red stavljene predmete, brez ozira na število nazočih dm-štvenikov, sklepalo. Nadzorstvo I. dolenjske posojilnice v Metliki 10. tebruarija 1890. [37] Mi^ Deček 14 let star, dovršivši slovensko Ijndsko šolo, išče me«ta v kaki prodajalnici. Več se izvé pri K, E. naduÈi-telju v Starem Trgu pri Poljanah. [*2-i) Grrunt na prodaj! četrt ure od Novega mesta, iz proste roke z vsem kmetskim poslopjem, njive za čez 60 mernikov po-setve, travnike, sadni vrt, in z listnatim gozdom. Ceno pove lastuik v Gotni vasi hiš. it. 5 poáta Novomesto. j39—1] kupujte od nepoznanih in nezanesljivih prodajalcev semena! Pripetilo se je že veČ^(rat, da je kmetovalce, kteri je že komaj košnje pričakoval, dobil namesto lepe detelje, le rnmene rože brez vsake vrednosti Na to priporočam jaz še o pravem časn svojim prijateljem in znancem različna semena; Detelj^ trav itd. z naj manj 95 procentov kaljivosti, brez vsakih smeti in mreže. Smem reči, da vaaki, kdor je pn meni semena knpoval, se je gotovo vedno košnje razveselil, ker vedno sem se pottudil čista in kaljiva semena preskrbovati. Imam tndi lepo različno zah k.' ol ^^ m. m. m iTimiioT Um isîep imm n me ^Si^Xv; «..Ï jtl-- - - Jakob msstu. [41-1] 30 hektoL slivovke I. vrste po 60 kr. se pr^^daja na pOBCttvu Kot pri Mirni. ietrllnand IMdar. Prodaja posestva! Gr«iSćina Vifia gorica pri Trebnam na Kranjskem je B gospudarskimi pdglopjf, z vsem gospodarskim orodjem, 7 orali travnikov, 10 oralov njiv, 3 oralo gozda, 1 oral vrta, vsei^a vkup 21 oralov naprodaj ati pa se da ua več let v najem, VeS povè lastnik graj-Siïine Vinngorica. |a5-2) V okraj« „BosntSka Gradiška' v Bosni s« prostovoljno prodajo pod ugodnimi ptigoji jako rodovitna zemljišča, ki merijo nekako 250 oralov (johov). To posestvo leii pol are od giavoc ceste, bi pejje v Binjiloko, ali toliko cd naaeUtine .^Wlntihorst ' in aicer v ravnini, Kedor bi želel' kaj natanfnejega zvedeti, naj se obrne pisfmeno ua poHp. „Oto Smola" vodja zemliišiiih kniig v bosn. Gr diški. ,8 -3i S stotov (centov) sena je na prodaj pri podpisanem v Šmarjeti. Anton Krčon, [381 iipu k- Travnik, H® v čadrežih pri Beli cerkvi, ua katerem se ćez 60 c e n-tov tube krmo tiakosi, jena prodaj. Natančneje se izve y Rosinatovefl gradu v Kandiji. 30-40 mernikov krono in scer najboljšega, ima naprodaj Anton Zaletel, Dol. Giobodol Hit. 17, p. Mirna peč. 30 avstr. veder vina iti sicer dobrega od leta 1888 je na prodaj pri JoŽB Dularju posestniku v Valti vasi. í4o-i] Hiša na prodaj! I^kob miiíoliíÍ Iz proste roke se proda hiša št. 92 v ZuženberVu pri nioi.ta poleg ceste ležeća, z enim nadstropjem 1er za vstibo obrt pripravia. Veô se izve pri lastniku Karosu Žla-ťah v ŽuíenberVu h<š. št. 92 sáj Naznniijam slaTBemu občinstvi!, dii sem STOjo odvetniško pisarno y yptťnt mesln t Lvser-jevi liiŇI till irg" otíprl. ti!-s} Dr. I. Schegula. vojaški in civilni krojaški mojster, zaloga storjenih oblek v RUDOLFOVEM, [1-4] »e priporoča Tsem tukajšnjim p. d gg, o. in hr. u'ddntkom, kakor tudi TBfem p n. gg o lo hr. uradnikom dolenjskili mest in trgor, ru iívrSilo uniform in fiploh v njegoyo stroko spiid<)û6ih liol. Zgoraj podpisani ima vao pri-praTO (MuBtersseicliTiungen) ter je popolnonm znaoiou tpga dela, kor je bil deli iasft atojega vojaškega Btsnu pri Tojftikem liro,iaSkem majatru g, Plehot-i na Dunaji kot pnm-gnĚ. Tudi pripnrcjía sl. oljĚiiistiu svojo zalogo stor-janib oblek tomainaTija, da ima ïmiraj raitnovritna suknja »li lepe Štofa ïa olileke nà plrodaj. Vso k uraduiSkim nnifiirnimi apađajočo stvari, «ko jih nima v zalogi, pro-krbi t»i