OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 PRfcMuktSKI DNEVNIK “*■ mafrirlpST"”1 Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 123 (10.643) TRST, sreda, 28. maja 1980 ^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^ vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, Tri dni po strogi razsodbi rimskega kazenskega sodišča Protesti in zaskrbljene reakcije zaradi obsodbe novinarja Ismana Zagovorniki zahtevali začasno svobodo za novinarja dnevnika «11 Messaggero» Pobude FNSI za zaščito svobode tiska in informacije naletele na velik odmev Protesti strank in enotne sindikalne zveze br» - w ~ Stroga obsodba novinarja Fjbiaefa dnevnika «11 Messaggero» cpv “roana na eno leto in 6 mese-ve, aP°ra na procesu zaradi obja-ga, P^nikov zasliševanj «skesane-^l^dista Patrizia Pecija je ikcij 3 v državi val polemik in re-iHD.,ne samo s strani časnikarjev, t.n jn ,dl vseh naprednih družbe-; Ital; ■■ 'tipnih komponent. Včeraj tel hnK ’ razen redkih izjem, ni iz-»/jjtj Dan dnevnik, v znak solidarni v* j egom Ismanom pa so vče-l[y s dan stavkali tudi novinarji zagovorniki so včeraj za »fobfj,, Agenta zahtevab začasno teli " ,ln sodniki bodo o tem skle-^ «Lno v Prihodnjih dneh, že l)tev t aodo baje objavili utemelji azsodbe sodne obravnave za-ere Isman - Russomanno. V novinarskih L.ogih in ne samo v teh, vlada za utemeljitev omenjene razsodbe veliko pričakovanje, saj bo v njej točno razvidno, na podlagi kakšnih argumentacij sta bila obsojena novinar, ki je bil nekaj let zaposlen tudi pri tržaškem «Picco-lu® ter visoki funkcionar Sisde Russomanno. Vsedržavno združenje novinarjev (FNSI) je poleg splošne stavke napovedalo in deloma tudi že izvedlo celo vrsto akcij, ki imajo namen informirati širšo javnost o vlogi svobode tiska in informacije v sedanji stvarnosti, o pravici — dolžnosti novinarja, da informira svoje čita-telje ter o odnosu med časopisjem in državnimi organi, specifično s sodno oblastjo. Številne pobude, ki se bodo v teh dneh še nadaljevale in odmevi le-teh v javnosti dokazu- II,IHI|||||||||l||||||„|||v|,|,||„||||||||tmitu||„il||n||||||||||U|||||t||V|||||,|t|||||||||i|l|(||l|||||||| nadaljuje se boj proti prevratnikom h vsem Venetu je v teku Protiteroristična akcija ^eraj so tudi v Rimu aretirali tri teroriste V Turinu pa sindikalnega predstavnika FIM-CISL tadag5« — Po vsej Italiji W (JN- Protiteroristični boj agendi so id-111 karabinjerjev. Vče-*te, v ij.v Rimu aretirali tri terori-®kvnji,„urInu pa sindikalnega pred-2*8* pTM - CISL, ki je baje Vbh„ jZ rdečimi brigadami. Po-®*?li {....^sežke so v tem boju do-Mo, (jjT1 Preiskovalci v deželi Ve-L^adiffr 80 aretirali tri domnevne “®Zo. le 'n odkrili teroristično Nr^ledpj.h aretacij so vesti iz-apev-. Kaže da so policijski ?° Pr°zili širšo protiteroristič-'^ri|ClJ° vsem Venetu, da ben,-,1 'Prežo novoustanovliene- w -voda RB «Anna Maria JigMjjjj.’ ^ je bila skupaj s tremi v e0ov,1 n®'la Preci nekaj meseci , Po “eneški vod rdečih brigad ■Jktoa _,eniu preiskovalcev izvedel Sarj- . nrata na vodilnega funk- wlchimip!,ncUstri-iskega obrata Pe' 3ilta k° .ergia Gorija in na na-■ Dirntene?kega protiteroristične-8a Alfreda Albaneseja, ki jjhrt, t * Preteklega 12. maja. V jNti j-f abcije so aretirali dve i L^soln m,0ŠkeSa. odkrili v Lidu •?^aza stenovanie, ki je služilo N?mZa tc roriste in priprli šest >0 V»nih vesteh „ ____ SJ^tnikp.. ,.ge operacijske baze so agenti K 'Pestih v ki so Posejane po raz-Jjaio. A1deneta, predvsem pa v C°8oči]a pera°'.ia v Jesolu naj kšfc ■ v Jesolu naJ bi - Preiskovalcem odkriti šir-dn1?°,mrežo' ki sega °d & oCManskih mest-v tem aib.- da so včeraj v Por-il?''% ue irali k letnega Carla C:,earžeri‘ J.e imel v posesti oro-UstrB Je m mun>cijo, ne da bi l^eiske"-8. dovolienia Padov* *f0 “kovalni sodnik 'Pietro Ca. v°d' znano preiskavo o 'J6- ,je včeraJ srečal z t1,°v kv »Hvalci. vendar izza t vest 'LUr,e ni pronicnila nobe-v^roHct-.h* kakorkoli pojasnila L satneilc”° akcijo v Venetu, hi?Vieri; rbnskem centru pa so ki . ■ ki vVeraj aretirali tri te-SL-ditiSit-i0 oaie obrobne osebno-li k iemuga v°da rdečih brigad. (.j s° v zadnjih dneh zada-Cnevn3, tc>. sa-i so aretirali 17 (C jetorj'..^‘gedistov in odkrili > doSčai bazi. Prav na po-'a°V?lei načfintac‘j°- ki so jo prei tk..J*hkoa:, v teh bazah so vče-tN so lzP°'.iaH akcijo. Karabi-ti 'S ed.ova,i tri osumijen-titfdspeii 8ka in žensko) in ko so S 1. julijem višje družinske doklade RIM — Na včerajšnji seji ministrskega sveta so med drugim tudi odobrili povišek družinske doklade za odvisne delavce in upokojence. S prvim julijem bo povišek znašal petdeset odstotkov in s prvim oktobrom pa skupnih sto odstotkov. Od prvega julija dalje bo družinska doklada za Soprogo in posameznega otroka znašala skupno 14.820 lir, s prvim oktobrom pa 19.760 lir. jejo, da so omenjeni problemi zelo občuteni in zahtevajo širšo razpravo med vsemi, ki se zavzemajo za stvarno demokracijo, Sindikalna federacija CGIL, CI SL, UIL je v zvezi z razsodbo rimskih sodnikov izdala sporočilo, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi obsodbe novinarja Ismana in zahteva od vlade in parlamenta učinkovite zakonske ukrepe za zaščito svobode tiska ter obenem tudi preiskovalne tajnosti, ki jo urejujejo še stari in zdavnaj preživeli zakoni. Podobno sporočilo je izdal tudi zvezni sindikat kovinarskih delavcev F LM, ki izraža popolno solidarnost obsojenemu novinarju ter izraža prepričanje, da je treba borbo proti terorizmu voditi z orožjem čim širše demokracije ter svobode mnenj. «Strogost razsodbe,» nadaljuje komunike FLM, «ustvarja u-pravičene sume, da se je hotel s tem samo zgledno kaznovati neki novinar, kar je v tem trenutku zelo nevarna poteza.» Kritično o razsodbi proti Ismanu se je izrekel tudi znani zgodovinar in član PRI. Leo Valiani, ki je med drugim izjavil, da predstavlja obsodba novinarja nedopustno ravnanje ter ne koristi borbi proti pre-vratništvu. Protesti proti obsodbi Ismana prihajajo tudi iz vrst sodnikov «Magistratura democratica* ter iz vsedržavnega vodstva Demo-crazia proletaria. Kot smo že omenili, sp v ponedeljek stavkali skoraj vsi novinarji dnevnikov, včeraj pa so redno izšli le misovski «11 secolo d’Italia», glasilo nemške narodnostne skupnosti «Dolomiten» ter «Gazzetta di Par-mas>. Zanimivo in tudi vredno obsodbe je dejstvo, da s6 slednji dnevnik v ponedeljek uredili glavni in odgovorni urednii ter en novinar, medtem ko so ostali stavkali. V zvezi s tem dogodkom je uredniški odbor dnevnika sklenil nadaljevati s stavkovnim gibanjem in ni znano če bo danes «Gazzetta di Parma® redno izšla. Naj omenimo, da so glavnega in odgovornega urednika tega dnevnika že pred časom izključili iz FNSI zaradi protisindikal-nega ravnanja. uifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiuimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiHmiiiiiiiiiHi V' Pertini v Španiji t^ha) ,, VarJetno natančno na lo ,v>tostjo ' J'b obkolili s tako bli-b; Porabi’;; ' a ^eroristom ni uspe-;Sebi. p or°žja. ki so ga imeli c*,:1' Ppv za pF*"1- n •>“ -»'* “ 1.ins.č,,vse so •ej V ^8a, *“1L'na aretirancev Ppvle za pištole P 38, colt Vi'"1 so hnVsf so ime,e naboj v 4 ..Janje, ičj torej pripravljene za I 'tena' mena aretirancev niso *skp.Pa 80 s pomočjo priče-Vi ecija terorista® Patri- "swPolipaIftlra>* 2R-letnega Leo-** 5^ sindikalnega pred | , L..—.......... ,ia W>H. Sejiv"1?' brigadami, 5 nWikaže' da je - ha deJtVe.pri opisovanju a-fesvet0"P?okristjanskega občin bH®1? Cocozzello, ki so rl}- Pfikade ranile oktobra le-ni„5e,ltatu, pravi Peci, i* -■ Q in pfga sodelovala še Poli- , sindikalnega pred Vh.lriifiorf1 ? CISL v tovarni Fia-•š-b pred časom so ga 'a Priprli, ker pa niso za obtožbo, da je so-”ni brigadami, so ga Raže, da je Peci o- i: V teporu nuigi Bo'°gnini, ki ^VaKcm 1 Pa je odgovarjanje MADRID — V ponedeljek se je začel uradni obisk predsednika republike Pertinija v Španiji, med katerim se srečuje z najvišjimi državnimi oblastmi in z voditelji političnih strank. Včeraj mu je socialistični župan Madrida Tiemo Galvan izročil zlate ključe mesta. Na sliki (telefoto AP) pa se Pertini prisrčno pozdravlja s tajnikom KP Španije Santiagom Carrillom na slavnostni večerji, ki sta mu jo priredila v ponedeljek kralj Juan Carlos in kraljica Sofija. Berlinguer tožil radikalca Sciascio RIM — Generalni tajnik KPI En rico Berlinguer je sklenil tožiti radikalnega senatorja Sciascio zaradi obrekovanja. Kot je znano, je bil Sciascia med zasedanjem parlamentarne preiskovalne komisije o aferi Moro zatrdil, da mu je leta 1977 Berlinguer omenil zveze med italijanskim terorizmom in Češkoslovaško. Tajnik KPI je bil takoj take izjave odločno demantiral, sedaj pa zahteva, naj sodišče ugotovi resnico in prepušča tožencu najširšo možnost, da svoje trditve dokaže. OB POIMENOVANJU ŠENTJAKOBSKE ŠOLE PO NAŠEM MLADINSKEM PISATELJU v v JOSIP RIBIČIČ JE ODLOČILNO PRISPEVAL DA SE OBSODBA NA MOLK NI URESNIČILA> Govora didaktičnega ravnatelja Strnada in predsednika pripravljalnega odbora Hmeljaka - Bogat kulturni spored - Na slovesnosti prisotni tudi Ribičičeva sestra in sinova Mitja ter Jurij Tudi šentjakobska osnovna šola je debila v nedeljo svoje ime, tako da ne bo več suho in uradno označena z «Osnovna šola s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Jakobu®, ampak o-snovna šola «Josip Ribičič®. Poimenovanja so vedno slovesni dogodki, nedeljsko pa je bilo še posebej i-zjemno, saj se je v telovadnici šole v Ul. Frausin zbralo veliko ljudi iz celotnega šentjakobskega o-kraja, prijateljev mladine in ne nazadnje predstavniki slovenskega in italijanskega političnega in kulturnega življenja ter taki, ki se zavzemajo za čim večjo kakovostno rast naše šole. Prisotni so bili tudi sestra in sinova pokojnega mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča, kar je dalo slovesnosti še večji pomen in blišč. Spored, ki ga je povezoval Glauko Turk in ga je neposredno prenašala tudi slovenska radijska postaja, je bil nadvse bogat in prisrčen. Uvodne besede je imel didaktični ravnatelj Egidij Strnad, ki je med drugim dejal, da je «v navodilih, ki govore o poimenovanju šol med dru. gim zapisano, naj se šole imenujejo po osebnostih, ki so prispevale k ugledu domovine. Duh tega besedila smo si vzeli za geslo že pred dvema letoma, ko smo poimenovali šoli v Ulici Donadoni po Karlu Ši-roku in pri Sv. Ani po Marici Gregorič. Tedaj je prevladalo mnenje, da ne smemo pustiti pozabi vzornikov, ki so delovali v naši ožji tržaški domovini. In prav zato se je pri Sv. Jakobu učno osebje, v soglasju s starši otrok, enotno izreklo, da predlaga za šolo ime Josipa Ribičiča, ker njegovo delovanje in nje- niiiiMiiiiiiiiiimtiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiitiiiiiiiitiiiimitiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimifiiiiiiutiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO DEVETDNEVNEM BOJU PROTI VOJAŠKI DIKTATURI Južmkorejska vojska strla odpor študentov v Kvangjuju v Število žrtev ni znano -17 tisoč vojakov «čisti» uporniško mesto SEUL — Kwangju je padel. Včeraj ob zori so napredne južnokorej-ske sile izgubile prvo bitko v boju za večje demokratične svoboščine in za odpravo izrednega stanja. Odpor je najprej pričel z mirnimi demonstracijami v Seulu, v Kvvangjuju pa se je sprevrgel v pravi oboroženi upor, ko je varnostnim silam pri skočila na pomoč seulska soluate-ska. Včerajšnja jutranja bitka je trajala le poldrugo uro, saj so morali le z lahkim orožjem oboroženi študenti prej ali slej kloniti pred tanki, ki so od vseh strani pritiskali proti mestnemu središču. Koliko žrtev je ostalo na mestnh ulicah pod rafali težkih strojnic ni znano. Tankisti so med drugim uporabili tudi težko orožje, da je podatek zahodnih tiskovnih agencij o 13 mrtvih precej dvomljiv, saj je dosedanja vojaška represija v Kvvangjuju terjala nad 200 človeških življenj. Nemire, ki v zadnjih tednih pretresajo južnokorejska mesta ocenjujejo kot najhujše, odkar je Južna Koreja po korejski vojni zaplula v mirne, a ne demokratične vode. Kot je že ustaljena metoda ob podobnih primerih, ko si hoče ljudstvo sneti jarem, so tudi sedanji odpor v juž-nokorejskih mestih zaznamovali za »komunističnega®. Čas bo pokazal, če je bila včerajšnja bitka poslednja v boju za demokratično Korejo. A malo je verjetno, da se lahko taki dogodki izbrišejo in pozabijo, saj bo militaristično razpoložena južnokorejska o-blast nadaljevala z represijami in ne bo pristala na reforme in politič. ne svoboščine, kot to zahteva večina prebivalstva. Že včerajšnja rešitev kwangjuj-skega problema, dovolj zgovorno dokazuje, kakšno pot ubira seulski režim. Proti nekaj sto študentov so poslali kar 17.000 najsodobneje oboroženih vojakov, ki še vedno »čistijo® mesto, nad njim pa neprestano letijo helikopterji. Za sedaj je slika o končnem spopadu medla, o-bračun vojaške oblasti skrbno prikrivajo, kot prikrivajo končno usodo na stotine aretiranih. Posnetki zahodnih televizijskih postaj nekaj ur po končnem spopadu zgovorno pričajo kakšni maščevalni naklepi prevevajo elitne oddelke, ki so zavzeli Kwangju. Washington se je za sedaj oddahnil. Letalonosilka «Coral Sea® pa se ni še vrnila v svoje filipinsko oporišče, prav tako ostajata na O-kinawi obe radarski letali, ki nadzirata korejski zračni prostor. Carterjeva administracija skuša osredotočiti pozornost svoje javnosti pred morebitnim severnokorejskim napadom, saj noče priznati, da so sedanja vrenja v Južni Koreji rezultat kratenja demokratičnih svoboščin. Hua Guofeng na Japonskem TOKIO — Kitajski premier Hua Guofeng je včeraj dopoldne prispel v Tokio na povabilo japonske vlade. Hua Guofeng je prvi predsednik kitajske vlade, ki je kdaj obiskal Japonsko. Po njegovih izjavah bo na šestdnevnem obisku »poglobil razumevanje in sodelovanje ter učvrstil most kitajsko - japonskega prijateljstva®. gova osebnost popolnoma ustrezata predpisanim zahtevam, saj je bogato prispeval k ugledu naše domovine, ko je v črni dobi kljuboval izropanju našega kulturnega premoženja, goreče in zavzeto pisal za mladi rod in tako pripomogel, da naša beseda ni zamrla in da obsodba na molk se ni uresničila®. Didaktični ravnatelj Strnad se je nato iskreno zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspehu slovesnosti in treba je zapisati, da vloženega truda ni bilo malo. Domačini in gostje, ki so prišli na poimenovanje tudi iz matične domovine, so se lahko seznanili z bo ato zgodovinsko preteklostjo Sv. Jakoba, imeli so priložnost ogledati si razstavo dokumentov, pričevanj, fotografij, Ribičičevih publikacij, dokumentacijo o šolski dejavnosti včeraj in danes, poleg tega pa še razstavo o dejavnosti društev pri Sv. Jakobu, ki bo odprta do nedelje, 1. junija. Veliko truda in naporov torej, ki pa so obrodili trajen sadež, če na tem mestu. pomislimo tudi na zbiranje za pripravo obširne dokumentacije, ki je dobila svojo mesto v več kot 300 straneh obsegajoči knjigi (izdalo jo je Založništvo tržaškega tiska), ki so jo prav v nedeljo predstavili. Predsednik pripravljalnega odbora staršev Matjaž Hmeljak je v svojem osrednjem govoru vse to o-menil in orisal, poudaril je pomen praznika, ki je praznik vseh naših učiteljev, učnega in neučnega osebja šole, praznik staršev in vseh Šentjakobčanov. »Naša prireditev naj bo doprinos k bogati kulturni dediščini, ki so jo ustvarili Šentja-kobcani v več kot sto letih dela in bojev. Težko je v nekaj stavkih o-pisati celotno zgodovino okraja, to prepustimo knjigi «Sveti Jakob — zgodovinski razgledi po tržaškem delavskem okraju®, je dejal Hmeljak, in spregovoril o vsebini dela, po katerem bodo gotovo številni bralci segali. Matjaž Hmeljak je svoj govor zaključil z mislijo, da «ima današnji praznik za Sv. Jakob in za slovensko prosvetno življenje poseben pomen. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniMiiiiiiiniiinmiiMiiMiioiotHiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimuiiiiiiiMniinniiiiiiiiitunmiiiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izraelska politična kriza zaradi Weizmanovega odstopa Bivši obrambni minister se ni strinjal z vladno politiko in napoveduje, da se ne bo umaknil s političnega prizorišča TEL AVIV — Z odstopom izraelskega obrambnega ministra generala Ezerja Weizmana je vlada premiera Begina zabredla v eno najhujših kriz svoje mandatne do be. V krogih bivšega obrambnega ministra trdijo namreč, da bo Weizman sprožil širšo ofenzivo, da zruši Beginovo vlado. Politični o pazovalci ugotavljajo, da je že u-radno pismeno pojasnilo odstopa prava topovska salva proti premiero. Weizman je obtožil Begina, »da je popeljal državo v prepad reče sije, ne zaradi objektivnih težav, temveč zaradi slabega upravljanja.® O sami vladi pa trdi, da je brez politike, da ni uspela tako na go-spodšrskem kot na družbenem diplomatskem področju. Generala pa skrbi predvsem mirovni proces z Egiptom, ki je po njegovem dobrodošel, a ne bo u-resničljiv, dokler bo Begin trma sto vztrajal pri svojih načelnih sta liščih. »S pravimi voditelji, nadaljuje Weizman, bi lahko vlili novega duha v državi in uresničili na ša hotenja.® »Vi ste imeli enkratno priložnost, gospod ministrski predsednik, a ste jo zamudili,® je ob koncu zapisal bivši obrambni minister. Beginovo vlado je torej zapustil poslednji zagovornik zmerne politike in sprave z Egiptom. Odstop je globoko odjeknil na zasedenih ,u-. arabskih ozemljih, saj je bil Weiz-in man »korektni nasprotnik®, ki pa Ise ni strinjal s politiko židovskega naseljevanja arabskih ozemelj. Tako oceno dajejo skoraj vsi arabski župani Cisjardanije in Gaze. Voditelj izraelske laburistične opozicije Shimon Peres pa je izjavil, da bo Weizman vedno našel svoje mesto v bodoči laburistični vladi, sam odstop pa je Peres ocenil kot modro odločitev, saj je bil Weizman »do ber minister v slabi vladi.® Bivši minister je že napovedal, da se ne bo umaknil s političnega prizorišča, kar potrjuje govorice, da bo sedaj glavni njegov cilj: zrušiti Begina še pred koncem mandatne dobe. Premier Begin pa je sinoči imenoval za obrambnega ministra Izhaka Shamirja, na njegovo mesto v zunanjem ministrstvu pa je imenoval Izhaka Modaia. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinmiiiiilillllllillllllllllllllllliliiillliillilililimilllllUllllllllllllllllllllllllllllIMllIllllllllllllllvillIlltllllllllllllflllR Z MEDNARODNEGA BANČNEGA SIMPOZIJA « DUBROVNIKU Iz krize svetovnega gospodarstva ni izhoda s tradicionalnimi Ieki Jugoslovanski predstavnik Rekar Štajner o nujnosti daljnosežne preobrazbe mednarodnih gospodarskih odnosov DUBROVNIK — Na znanstvenem bančnem srečanju v Dubrovniku, na katerem številni bančniki, ekonomisti in predstavniki regionalnih finančnih mednarodnih in drugih organizacij, obravnavajo ta teden mednarodno financiranje gospodarskega razvoja, se je končala razprava v okviru prvega tematskega področja: kako financirati razvoj v osemdesetih letih. V pestri, razgibani razpravi je bilo mogoče slišati različne predloge za premostitev sedanje zagate v razvoju s finančnimi injekcijami in različna mnenja glede tega, kateri so poglavitni vzroki za ta zastoj. Vendar so se vsi razpravljavci strinjali, da sedanje krize svetovnega gospodarstva ni mogoče »zdraviti® s tradicionalnimi sredstvi. Saj so tudi pojavne oblike tega kriznega stanja, kot je ugotovil veleposlanik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Rekar Štajner, docela nove. Njegova teza, da je izhod iz sedanje slepe u-lice svetovnega gospodarstva mogoče poiskati le z daljnosežno preobrazbo notranjih, zlasti pa mednarodnih gospodarskih odnosov, je naletela pri predstavnikih iz razvitih držav na precejšnjo zadržanost, čeprav je res, da tudi ti ne govore več v svojih referatih o ustreznosti obstoječega mednarodnega gospodarskega ustroja. Za celotno razpravo v okviru prvega tematskega področja dubrovniškega srečanja je mogoče reči, da je veliko bolj izzvenela kot zastavljanje vprašanj o tem, kako pospešiti financiranje razvojnih oblik v nerazvitih državah, veliko manj pa kot odgovori na ta vprašanja. Med slednjimi so bile še pereče dileme o tem, kako v prihodnjih desetletjih zagotoviti približno sto milijard dolarjev za kritje naraščajočih potreb po hrani, ko je prek mednarodnih kanalov dosegljivih le 20 milijard. Ali pa kako doseči ob koncu stoletja 25-odstotno udeležbo revnih v svetovni industrijski proizvodnji, ko je razvoj, tak ali drugačen, v popolnem žastopu: ne nazadnje pa ie precej pozornosti pritegnilo tudi vprašanje, kako naj-, učinkoviteje zmanjšati velikansko dolžniško breme revnih, ki je že pred časom preseglo 300 milijard dolarjev, med katerimi je 60 odstotkov dolgov iz zasebnih bank z nadvse ugodnimi posojilnimi pogoji. Kar pa zadeva poskuse, da bi odgovorili na odprta vprašanja o načinih financiranja gospodarskega razvoja, je treba omeniti predvsem predlog o ustanovitvi posebnega razvojnega sklada z mednarodno u-deležbo kapitala in tudi v Dubrovniku izpričano pripravljenost organizacije OPEČ (o tem je govoril njen predstavnik na Dunaju Joshua Ojo), da poveča pomoč revnim. Z večjo pomočjo naj bi financirali poleg pospešene industrializacije in plačilno - bilančnega neravnotežja tudi hitrejši razvoj energetskih virov v nerazvitih deželah brez nafte. Več pozornosti načinom mednarodnega financiranja razvoja bodo u-deleženci zborovanja v Dubrovniku posvetili v okviru drugega tematskega področja, ki mu bodo namenili dva dni. (dd) MILAN — Drugi športni proces o ilegalnih nogometnih stavah se je končal s popolno oprostitvijo Juven-tusa, Lazia in Avellina, ter z obsodbo nogometašev Savoldija, Pe-trinija in Cordove, VIDEM — Nabornik Mario Pro-ietti, ki ga je 23. t.m. zadela v glavo krogla, ki jo je po nesreči izstre lil drug vojak med vajami pri čenti, je včeraj podlegel hudi rani. Vojaška oblast je uvedla preiskavo. ............................ V ISKANJU REŠITVE IRANSKE KRIZE Evropski socialisti posredovali v Iranu TEHERAN — Iranski tisk je včeraj s precejšnjim poudarkom ocenjeval »veliki uspeh® obiska avstrijskega kanclerja Kreiskega, bivšega švedskega premiera Palmeja in liderja španskih socialistov Gonzalesa v Teheranu. Delegacijo socialistične internacionale, ki je včeraj prispela v Atene, je ob prihodu v Iran časopisje sprejelo precej hladno. Ko pa so gostje izjavili, da ne igrajo posredniške vloge pri reševanju zapleta v zvezi z ameriškimi talci in je njihov obisk predvsem »informativnega® značaja, ker bi radi izvedeli za cilje islamske revolucije in se seznanili s položajem v državi, je začetno hladnost zamenjalo navdušenje. Predstavniki socialistične internacionale so se dvakrat sestali s predsednikom republike Banisadrom, en- krat z voditeljem islamske republikanske stranke ajatulahom Be-heštijem, sprejel jih je celo islamski revolucionarni svet. Nedvomno je psihološki uspeh precejšen. Iran je po sklepih EGS, ki se je delno pridružila ameriškim gospodarskim sankcijam, našel novega sogovornika v socialistični internacionali. Vsi trije socialistični voditelji so poudarili, da mora dosedanji dialog Zahod-Vzhod zamenjati dialog Se ver-Jug in s tega vidika je Iran pomemben člen v vzpostavljanju novih odnosov med razvitimi in nerazvitimi. V zahodnih političnih krogih so prepričani, da so se v Teheranu pogovarjali tudi o reševanju zapleta z ameriškimi talci, a so vsa pogajanja skrbno prikrili, »kot se to spodobi za take diplomatske akcije®. Glauko Turk je nato prebral motivacijo, zakaj so se odločili za poimenovanje šole po Josipu Ribičiču, podal je biografijo pisatelja in zaključek obrazložitve, kjer je rečeno, da »pisateljeva literarna zapuščina prekaša — zaradi svoje pomembnosti — okvir mladinske literature in se uvršča v širše delo primorskih piscev.® Po tem je pozdrave v imenu tržaškega nadškofa Bellomija prinesel škofov vikar msgr. Lojze Škerlj, ki je izrazil željo, da bi se šentjakobska šola še krepila in vzgajala otroke v poštene ljudi. Tudi kulturni spored je bil pomenljiv in bogat. Poleg nastopa pevskega zbora osnovne šole «Josip Ribičič®, ki ga vodi učiteljica Mirjam Šuligoj in zbora otroškega vrtca (otroke je za nastop pripravila DAN MLADOSTI V BEOGRADU BEOGRAD — Jugoslovanska mladina je v nedeljo v Beogradu prvič praznovala svoj največji praznik — Dan mladosti — brez tovariša Tita, vendar s Titom v srcih. Na prireditvi z naslovom »druže Tito, mi ti se kunemo® je sodelovalo 12.000 fantov in deklet iz raznih krajev države, med njimi tudi iz Celja in Novega mesta. Na častni tribuni so bili najvišji voditelji in družbenopolitični delavci države ter gostje iz vseh republik in pokrajin. Prireditev je potekala pred gledalci, polnimi globokih občutij. Ob zaključku nastopa so mladi sestavili reliefni simbol •grba SFRJ, ki obenem z. osmimi skupinami ponazarja moč skupnosti, sestavljene iz šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin. Mladi so izpričali pripravljenost in odločnost, da branijo svojo domovino. Na stadion so prišli tudi otroci in s svojim lahkotnim nastopom po taktih skladbe «Zakaj otroci ljubijo Tita® prikazali, da so najmlajši prihodnost države in da rastejo v miru in svobodi. Na koncu so udeleženci in gledalci stoje poslušali odlomek Titovega govora z 11. kongresa ZKJ. še enkrat so poslušali besede o tem, da je moč Jugoslavije v njenem junaštvu in trdnosti, v delavskem razredu, mladem roku, v splošni ljudski obrambi, v neodvisnosti in neuvrščeni politiki. Zmaga Krjžmančič), je zapel še zbor starih učencev Ciril-Metodove šole (zborovodja Vlado Švara) in tako združil stari rod z mladim ter nakazal, da je treba slediti tisti poti, po kateri so učenci bivše šole stopali pred mnogimi leti. Med kulturnim sporedem so podelili tudi priznanji za glasbeni in likovni natečaj. Ravnatelj šo’; Glasbene matice Sveto Grgič je za otroško zborovsko skladbo na besedilo Josipa Ribičiča nagradil skladatelja in pianista Aleksandra Vodopivca, ki je prispeval aranžmaja za »Uspavanko® in «Vrabce», Miloš Pahor pa je nagradil sodelujoče na likovnem natečaju, in sicer slikarja Pasarita in Birso. Kulturo’’ spored je sklenila igrica «Miškolin®, ki so jo po besedilu Ribičiča priredile in dramatizirale učiteljice, zaigrali pa, z nepokvarjeno izvirnostjo in neposrednostjo, otroci osnovne šole. S tem pa slavnosti ob poimenovanju šentjakobske osnovne šole ni bilo še konec. Sledil je najbolj in-teziven trenutek, ko so odkrili spominsko obeležje (ustvaril ga je Marko Hreščak) Josipu Ribičiču in odlitek glave, ki ga je šoli poklonila Ribičičeva družina. Po besedah bivšega kaplana pri Sv. Jakobu Silva Šuligoja, sta 'odgrnila zastor z obeležja Ribičičeva sinova Mitja in Jurij. Mlademu rodu ' - sedaj lik slovenskega pisatelja v spodbudo in obvezo, da se bo boril in hodil po poti, ki jo je nakazal njegov vzornik. Zakaj stavka novinarjev Primorski dnevnik včeraj ni izšel, ker so se novinarji pridružili stavki, ki jo je oklical novinarski sindikat FNSI po obsodbi rimskega kolega Fabia Ismana. Obsodba namreč vzbuja marsikateri dvom, kot je bilo poudarjeno že v kratkem nedeljskem komentarju, predvsem pa lahko predstavlja nevaren precedens in grožnjo svobodi obveščanja. Stavka zato ni bila in ni hotela biti cehovska obramba člana neke skupine, pač pa akcija v okviru boja za svobodo obveščanja, ki ga vodi novinarski sindikat skupno z vsemi naprednimi in demokratičnimi silami v državi. VOLILNA KAMPANJA V TRSTU IN OKOLK1 Bližnje volitve bodo zanimiv kazalec pravega političnega utripa na Tržaškem Na Opčinah je bil v nedeljo Ljudski praznik, ki ga je priredila socialistična stranka Danes tiskovna konferenca KPI - Program SSk v devinsko-nabrežinski občini Za politične stranke se je že pričelo vzvratno štetje dnevov, ki nas še ločujejo od 8. junija, dneva, ko bomo ponovno stopili na volišča, da obnovimo pokrajinski in okoliške občinske svete. Predvolilna kampanja je tako stopila v vročo fazo, čeprav velja splošen občutek, da poteka tokrat predvolilni boj v znatno nižjem tonu, kot smo navajeni. Nadaljujejo se sicer shodi po raznih krajih podeželja in v mestu, redkejši kot običajno pa so obiski znanih imen iz vsedržavnega političnega življenja. Med pomembnejšimi manifestacijami velja omeniti »Ljudski praznik*, ki ga je v nedeljo priredila na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah socialistična stranka. Prireditev so se udeležili številni člani in simpatizerji stranke, pa tudi taki, ki so se odzvali vabilu, da bi preživeli večer v prijetnem okolju. V večernih urah je namreč igral za ples ansambel «Lojzeta Furlana*, še prej pa je nastopil mešani pevski zbor »Lipa* iz Bazovice. Središčna točka nedeljskega »Ljudskega praznika* PSI pa je bil vsekakor shod, na katerem so spregovorili trije socialistični kandidati v pokrajinski svet in opozorili na pomen volitev 8. junija Kandidat stranke za pokrajino Josip Pečenko je tako dejal, da bo »izid volitev nedvomno vplival tudi na obstoj sedanje Cossigove vlade, prav tako pa bodo bližnje volitve važen aniiMiiuifiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pred 36 leti1 je v Dachauu umrl Jožef Rapotec Na današnji dan, 28. maja, mineva 36 let, odkar je daleč od doma, v Dachauu, enem izmed najgrozovitejših taborišč smrti nacistične Nemčije, bil umorjen Jožef Rapotec iz Prebenega. Na ta dan se ga spominjajo žena, otroci ter vsi Prebenežani, ki so pred kratkim obnovljeno prosvetno društvo poimenovali po tem hrabrem vaščanu, ki je daroval svoje življenje za boljšo bodočnost vseh nas. Slava njegovemu spominu i' pokazatelj za nadaljnji obstoj tržaške občinske melonarske uprave. Socialistična stranka zato poziva vse volivce, da odrečejo svoj glas Listi za Trst, saj je le-ta obudila v naši pokrajini že zdavnaj pozabljena nasprotja, zaprla vrata vsaki odprtosti naprednim idejam in sodelovanju s sosednjimi deželami, v prvi vrsti s SR Slovenijo*. Josip Pečenko je nato označil delovanje LpT za skrajno nacionalistično, saj so melonar-ji uprizorili pravo gonjo na Slovence in se z vsemi močmi zoperstavljajo globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, na katero pripadniki manjšine že toliko let čakamo. Socialistični kandidat je ob koncu svojega govora opozoril na bogato delo pokrajinske uprave, ki je izvedla več temeljnih reform o-ziroma prenovitev v prid celotnega prebivalstva. Aljoša Volčič je uvodoma dejal, da so volitve v naši pokrajini le navidez manj pomembne cd deželnih volitev, ki bodo v vseh deželah z rednim statutom. V resnici ni tako. V prvi vrsti morajo volivci odreči zaupanje Listi za Trst, katere uspeh je pred dvema letoma pomaknil kazalec zgodovine za 20 let nazaj. Namesto da bi lista u-pravljala in vsaj poskušala reševati probleme našega mesta, je ob vsakem političnem vprašanju zganjala demagogijo, ne nazadnje ob problemu zaščite slovenske manjšine Pomembno je tudi, je zaključil svoj poseg socialistični kandidat za pokrajino Volčič, da volivci v Trstu in drugod po Italiji ojačijo socialistično stranko, da bo lahko izvedla svoj dolgoročni politični načrt, ki predvideva vstop cele levice v vlado. Podobno se je izrazil tudi tretji socialistični predstavnik Gianfran-co Carbone, ki je opozoril pred vsem na nevarnost terorizma in potrebo po strnjenosti vseh demo kratičnih in napredno mislečih sil. Carbone je v nedeljo odprl tudi volilno kampanjo svoje stranke v Miljah. V svojem govoru je med drugim poudaril, da niso sprejemljive polemike, ki jih je sprožila KPI v odnosu do socialistov. Dejal je nadalje, da je sodelovanje PSI v vladi preprečilo ponovne predhodne volitve ter omogočilo uprav ljanje države. V programu sociali stične stranke za prihodnje dni je med drugim četrtkova konferenca v krožku Salvemini, kjer bosta o izkušnjah stranke* ■ pri upravljanju pokrajine govorila Carbone r‘in Ghersi. Volilni program in kandidate za obnovitev devinsko - nabrežinskega občinskega sveta je sinoči pred stavila tudi Slovenska skupnost. V občinski knjižnici so se polnoštevilno zbrali strankini kandidati in člani, prisotni pa so bili še pokrajinski tajnik Zorko Harej, dosedanji pokrajinski odbornik Bojan Bre zigar in občinska svetovalca An tek Terčon in Ivan Brecelj. V odsotnosti sekcijskega tajnika Orlan da Žbogarja, ki so ga zadržale delovne obveznosti, je manifestacijo vodil Martin Brecelj. Zaradi pozne ure bomo obširneje poročali v jutrišnji številki. Vrsto manjših shodov je imela v teh dneh tudi komunistična partija. Med glavnimi današnjimi predvolilnimi pobudami velja omeniti tiskovno konferenco, ki bo ob 11.30 na sedežu v Ul. Capitolina 3. Govorili bodo o izidu ankete, ki jo je partija izvedla med svojim članstvom z namenom, da bi preverila, kakšna so mnenja baze o najraz ličnejših problemih državne in mednarodne politike, zlasti pa o krajevnih upravnih in političnih zadevah, ter na osnovi zaključkov te ankete tudi določila svoj volilni program. Kar zadeva okoliške občine naj omenimo, da bo jutri, ob 21. uri v prostorih ŠK Kras v Zgoniku pred stavitev kandidatur in upravnega programa Napredne liste (KPI in PSI). MOGOČNA PRIREDITEV V NEDELJO V TREBČAH Revija «Pesem ne pozna meja» izpričala ponos in ustvarjalnost našega človeka Nastopilo je deset zborov iz našega zamejstva, iz matične domovine in iz Koroške Počastitev spomina tovariša Tita in obsodba fašističnega atentata pri Sv. Ivanu «Prijetno je, kadar se tako srečujemo. S tem izkazujemo svojo pravo moč, ki je črnuhi ne bodo mogli nikoli zlomiti, pa če se še tako zaganjajo proti našim spomenikom in sedežem demokratičnih organizacija. Te besede smo ujeli, nekaj ur po novem fašističnem za-žigalnem «podvigu* pri Sv. Ivanu, med množico, ki je v nedeljskih popoldanskih urah napolnila vrt Ljudskega doma v Trebčah ter prisluhnila zborom, ki so se zbrali iz vseh koncev in krajev slovenskega kulturnega prostora na tradicionalni zborovski reviji «Pesem ne pozna meja*. «Za nas je današnji praznik veliko doživetje; praznik bratstva, medsebojnega spoznavanja ter priložnost, da še enkrat potrdimo, kako lahko s pesmijo izbrišemo meje in gradimo temelje vedno globljemu sodelovanju in razumevanju». Misli vseh, poslušalcev in nastopajočih, so še nazorneje tolmačile te besede Milene Padovan, ko je z govorniškega odra spregovorila o pomenu prireditve. V tej prijetni manifestaciji je bil dejansko strnjen jasen odgovor na več vprašanj: kako povezati na najbolj harmoničen in učinkovit način ljudi, ki žive znotraj in zunaj meja našega narodnega življenjskega prostora; kako poživljati kulturo, ki raste iz množice in teži k še plodnejši rasti; kako uporabiti orožje te kulture v boju za vsestransko uveljavljanje naše narodnostne skupnosti in končno kako onesposobiti učinke ne-prenehnega izzivanja mračnih in ol navijanja mrke preteklosti lačnih sil. V zavestnem in samozavestnem množičnem pristopu našega ljudstva k ustvarjanju priložnosti aktivnega kulturnega udejstvovanja, ki nas spodbuja in hrabri, je torej strnjen odgovorov, in delček te sile je zažarel tudi v Trebčah. Tu so se zbrali pevci in pevka iz domače vasi, iz Križa in Dober- iiHiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii« VČERAJ JE PRISPELO IZ RIMA D0V0UENJE Z novim šolskim letom1980/1981 4letnik na poklicnem zavodu Končno izpopolnjene strukture na vseh treh oddelkih - Zadovoljstvo zavodskega sveta, združenja staršev in vse naše javnosti • Kdaj začetek tečaja za geometre na zavodu «Žiga Zois»? Dolgoletna prizadevanja vodstva našega poklicnega zavoda za industrijo in obrt, zavodskega sveta, združenja staršev in vse slovenske javnosti, da bi ministrstvo za šolstvo izpopolnilo učne strukture zavoda z dodelitvijo 4. in 5. letnika, so končno rodila uspeh. Ministrstvo je namreč včeraj dopoldne posredovalo ravnateljstvu zavoda dovoljenje, da z novim šolskim letom odpre četrti postkvalifikacijski razred, čemur bo seveda po logiki sledilo čez leto dni odprtje zadnjega, to je 5. razreda. Pismo, ki ga je ravnateljstvo za voda prejelo od ministrstva, precizira. da se »odprtje četrtega po-‘stkvalifikacijskega razreda, začetnega razreda sperimentalnega kurza, lahko, .dovoli, pod pogojem, da se-bo-vanj pravočasno-vpisalo vsaj 25 dijakov*. »Upoštevajoč posebno potrebo, ki jo čutijo mladi kvalificirani dijaki — je nadalje rečeno v pismu —, da bi nadaljevali šolanje v svojem materinem jeziicu in glede na dejstvo, da v deželi ni drugih zavodov industrijske strokovne smeri, ministrstvo za šolanje izredno dovoljuje, da se s prihodnjih šolskim letom 1980/81 odprte mešan četrti postkvalifikacijski razred za vse tri oddelke, pod pogojem, da se vani vpiše vsaj 25 dijakov*. Kakor smo napisali v zadnji sobotni številki našega dnevnika, ima zavod — ki je zdaj nameščen v paviljonu «B» bivše psihiatrične bolnišnice — tri oddelke, in sicer oddelek za orodne mehanike, oddelek za kemijske operaterje in oddelek za monterje in popravljalce radijskih in televizijskih sprejemnikov. Šolanje na vseh treh oddelkih je doslej trajalo tri leta, nakar so se dijaki, po o- Sporočilo ravnateljstva slovenskega poklicnega zavoda v Trstu Ministrstvo za šolstvo je o-dobriio za šolsko leto 1980/81 ustanovitev četrtih razredov za,yše sekcije slovenskega poklicnega zavoda v Trstu. S tem je poklicni zavod postal enakopraven ostalim višjim srednjim šolam s 5-letnim poukom. Z veliko maturo dobijo dijaki diplomo z naslovom industrijskega tehnika v mehaniki, elektroniki oz. kemiji ter možnost direktnega vpisa na katerokoli fakulteto na univerzi. Podrobnejše informacije dobite na tajništvu šole (telefon 568-233). NEVARNO STOPNJEVANJE FAŠISTIČNEGA NASILJA V NAŠEM MESTU v v TRŽAŠKA DEMOKRATIČNA JAVNOST OBSOJA ATENTAT NA SEKCIJO KPI PRI SV. IVANU Delavslvo z mogočno manifestacijo odločno odgovorilo na provokacije in atentate črnih skrajnežev ■ Pozivi policijskim organom naj onemogočijo rovarjenje lašistov v Trstu V italijanski in slovenski demokratični javnosti je v nedeljo močno o-djeknila vest o zažigalnem fašističnem atentatu na sedež svetoivanske sekcije KPI «Vostok», ki sledi dolgi vrsti atentatov na demokratične stranke in ustanove, skrunitev spomenikov padlim za svobodo in napadov na demokrate in člane naprednih strank. Zločinska tehnika teh atentatov ponovno jasno dokazuje, da deluje v našem mestu že dalj časa nekaznovana fašistična tolpa, ki hoče ustvariti prav v volilni kampanji ustrahovalno vzdušje. V ta namen je potrebno in nujno, da se policija in vsi pristojni organi odločneje zavzemajo za miroljubno sožitje v naših krajih ter o-nemogočijo in kaznujejo rovarjenje fašističnih sil v našem mestu. Nedeljski atentat so strogo obsodile številne demokratične sile in organizacije, tržaško delavstvo pa je v ponedeljek z množično 'manifestaci jo enotno in odločno odgovorilo na fašistične provokacije in stopnjeva nje političnega kriminala v Trstu. Fašisti so izvedli nedeljski atentat na sedež KPI pri Sv. Ivanu z običajno kriminalno tehniko, ki o-značuje tudi nedavna atentata na sedeža iste stranke v Rocolu in na Pončanl. V nočnih urah so se pritihotapili na dvorišče pred sekcijo KPI v Ul. S. Cilino, razbili o-kensko šipo ter polili poslopje s kerozenom in mu dali ognja. Plameni so kmalu zajeli kupe papi rja, večinoma propagandni material za bližnje volitve ter pohištvo ter tudi močno poškodovali zidove. Takojšen poseg gasilcev je preprečil najhujše, kljub temu pa je gmot na škoda v notranjosti sekcije velika. Na kraj atentata so nemudoma prihiteli voditelji tržaške federacije KPI, kvestor Bartolini, agen ti Digosa in karabinjerji ter predvsem številni prebivalci Sv. Ivana, ki so tako hoteli izpričati solidarnost s svetoivanskimi komunisti. V poznih jutranjih urah je pripadnik zloglasne »organizacije za teritorialno obrambo* z anonimnim telefonskim pozivom uredništvu agencije ANSA prevzel odgovornost za podli atentat. Že ob 11. uri zjutraj je bila na pobudo KPI ha Trgu Gioberti protestna manifestacija, ki so se je poleg številnih Svetoivančanov u-deležili tudi predsednik deželnega sveta Colli, predstavnik enotne sindikalne zveze Degrassi ter zastopniki vseh sekcij KPI s Tržaškega. Na protestnem shodu je govoril pokrajinski tajnik KPI Tonel, ki je v nedeljo tudi obiskal prefekta Mar-rosuja in mu izrazil zaskrbljenost v zvezi s fašističnim atentatom ter zahteval od pristojnih organov o-strejše posege proti naraščanju terorizma v našem mestu. Komunistična parlamentarca, poslanec Cuffaro in senatorka Jelka Gerbec, pa sta takoj posegla pri notranjem ministru Rognoniju in ga seznanila z nevarnim stopnjevanjem črnega terorja v Trstu. Prizadeta sekcija KPI »Vostok* in tržaška federacija KPI sta v zvezi z atentatom prejeli številne solidarnostne brzojavke demokratičnih strank, sindikatov ter izvoljenih organov. Kot smo že uvodoma omenili, je bila v ponedeljek popoldne v Trstu na pobudo sindikalne zveze CGIL, CISL in UEL dveurna splošna stav- ka v znak protesta proti oživljanju fašizma in nestrpnosti v mestu. Ob 16. uri je s Trga sv. Jakoba krenil delavski sprevod s transparenti skoraj vseh tovarniških svetov, delovnih kolektivov in demokratičnih ustanov, ki se je nato odvijal po mestnih ulicah vse do Trga Unita in Trga Goldoni, kjer se je razšel. Tržaški delavci in demokrati so z aktivno prisotnostjo na protestni manifestaciji ponovno jasno dokazali, da se ne bodo pustili u-strahovati od fašistov in njihovih zaveznikov in da bodo odločno nadaljevali borbo za miroljubno sožitje in sodelovanje med Italijani in Slovenci, (st) pravljenem kvalifikacijskem izpitu, morali odločiti: ali direktno v poklic, ali pa na nadaljnje dveletno šolanje na italijanskih strokovnih zavodih «Volta» ali «Galvani* in odtod eventualno na univerzo. Z odprtjem 4. letnika — čemur bo moralo s šolskim letom 1981/82 logično slediti odprtje 5. letnika — bodo torej slovenski dijaki odslej lahko nadaljevali strokovno šolanje na svojem zavodu vse do «mature». Kakšnega pomena bo to za našo mladino, ki se odloča za strokovno izobraževanje, ni treba posebej poudarjati. S tem je naš poklicni zavod postal povsem enakovreden vsem drugim slovenskim višjim srednjim šolam s petletnim poukom, se pravi šolam, ki privedejo našega dijaka popolne strokovne specializacije oziroma do praga univerze. Ministrsko pismo predvideva, kot rečeno, odprtje mešanega četrtega razreda, to pomeni, da bodo dijaki vseh treh oddelkov sledili skupnim lekcijam, kar zadeva predmete, ki so skupn: vsem trem smerem (tako denimo lekcijam iz slovenščine, zemljepisa, zgodovine, itd ). Tehnični predmeti, delo v laboratorjih in sploh pouk, ki je specifičen za vsak posamezni oddelek, pa bodo seveda ločeni po specializacijah. Zavodski svet in združenje staršev sta včeraj s posebnim zadovoljstvom sprejela vest, da je bilo vprašanje 4. in 5. letnika na zavodu končno pozitivno rešeno, še 12. maja letos sta namreč naslovila na ministrstvo za šolstvo novo zahtevo po dodelitvi zadnjih dveh razredov, in sicer s toliko večjo nujo, ker se 3Q. maja 1980 zaključi rok 7' vložitev prošenj za vpis dijakov v višji letnik. Za ta problem se je zavzel tudi predsednik deželnega sveta Mario Colli s posebno brzojavko, ki jo je prav včeraj naslovil na podtajnico na ministrstvu za šolstvo Franco Felcucci. Predsednik Colli se v brzojavki zavzema tudi za odprtje rednega kurza za geometre pri slovenskem trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois*. Tudi za to strokovno usmeritev vlada med slovensko mladino v naših krajih veliko zanimanje in u-pati je, da bo tudi tej zahtevi u-streženo, in sicer pravočasno za odprtje prvega razreda novega kurza v začetku šolskega leta 1980/81. (ef) Včeraj sta praznovala 40. o-bletnico poroke MARIJA in ANTON CEROVAZ Ob tem lepem jubileju jima iskreno čestita in želi še nadaljnjega razumevanja v zdravju in zadovoljstvu hčerka Mirna POMEMBNA POBUDA SPZ IN ARCI Katalog folklornih, glasbenih in gledaliških skupin Publikacija je važen prispevek k spoznavanju med tu živečima narodoma, obenem pa «delovno orodje» za tiste, ki se ukvarjajo s kulturo S tiskovno konferenco v novinar skem krožku sla Slovenska pro svetna zveza (ki se je na nedavnem občnem zboru preimenovala i Zvezo slovenskih kulturnih društev) in ARCI predstavili novinarjem in javnosti Katalog folklornih, glasbe nih in gledaliških skupin, ki delu jejo v naši deželi. Katalog, ki je tiskan dvojezično, je pomemben prispevek k medsebojnemu spozna vanju med tu živečima narodnost ma, obenem pa je tudi važno »de lotmo orodje» za vse tiste, ki se ukvarjajo s kulturo in ki organizirajo kulturne prireditve. Ta dvojni namen pobude so naglasili v uvodnih besedah predstav niki obeh organizacij, Klavdij Pal- čič za SPZ, posl. Castiglione in Fu rio Bednarz v imenu deželnega odbora ARCI. Spoznavanje in spoštovanje med obema narodoma tako v omejenem deželnem merilu kot tudi v širšem vsedržavnem, k čemur so že in bodo še prispevali osimski sporazumi, lahko edino botruje bolj plodnemu in tvornemu sodelovanju ter k večjemu razu mevanju, medtem ko zapiranje razdvaja, oddaljuje in odtujuje. SPZ in ARCI sta že pred časom u brali pot sodelovanja in njuna kulturna politika je usmerjena tako k poglabljanju in odkrivanju kulturnih korenin kot tudi v razvija nju kulturnega programa, ki bo u strezal zahtevam in potrebam da našnjih dni in zlasti novih generacij. V času, ko je konzumizem tako razširjen tudi na kulturnem področju in ko se soočamo s hitrim spreminjanjem političnega, kulturnega in družbenega položaja, je velike važnosti, da izdelamo obsežen predlog kulturne politike, ki se bo soočila z današnjimi problemi in stvarno prispevala k spoznavanju različnih kultur ter s tem ovrednotila in spremenila raznolikost v bogastvo idej in kulturnih izkušenj. Katalog pa je tudi, kot rečeno, delovno orodje, ki dopušča izmenjavo izkušenj, spoznavanja in informiranja med posameznimi sku pinami in to tako na področju po sameznih. repertoarjev kot tudi izhodišč in spoznavanj, na katerih temelji njihova kulturna dejavnost. Publikacija posreduje informacije o 85 skupinah, ki delujejo v deželi. Gre vsekakor za precejšnje število, ki pa po mnenju sestavljavcev ne odraža dejanske kulturne stvarnosti in utvarjalnosti v deželi. Včeraj predstavljeni izvod kataloga je zato le začetek raziskovalnega dela o folklornih, glasbenih in gledaliških skupinah, zato nameravata organizaciji nadaljevati z delom za drugo, še bolj popolno izdajo kataloga. Obe organizaciji sta s svojimi strukturami na razpolago vsem tistim, ki bi radi navezali stike s predstavljenimi skupinami. doba, iz Trbovelj, Pridvora in Branika in iz Slovenj Plajberka na Koroškem. Roke so si stisnili v pozdrav pred vaškim spomenikom padlim, kot je že običaj teh revij. Položili so vence in združeno zapeli Žrtvam. S tem so se poklonili spominu številnih padlih Trebencev v NOB, istočasno pa so proslavili 35. obletnico osvoboditve, kateri je bila poklonjena tudi sama revija, ter počastili spomin tovariša Tita. «Pred 35 leti smo se osvobodili tujčevega jarma, je ob tej priložnosti med drugim dejal pred 1 spomenikom predstavni1; trebenskega prosvetnega društva aPrimorec* Renato Kralj, jarma, ki je hotel izbrisati s sveta naš narod. To mu ni uspelo, ker se je narod uprl in se strnil okrog OF, ki jo je vodil veliki mož naše dobe, tovariš Tito. Pod njegovim vodstvom so se narodi Jugoslavije osvobodili in združili v enotno federativno državo. Toda delo tovariša Tita se ni končalo s tem. Veliko delo revolucionarja za mir in svobodo in utrditev novega socialističnega sistema se je nadaljevalo in izrazilo v uveljavljenih idejah neuvrščenosti. Zato se klanjamo njegovemu spominu in o-gromnemu delu, ki ga je ustvaril za nas in za vse ljudi na svetu*. S pihalno godbo iz Pridvora na čelu je dolgi sprevod pevk in pevcev, vaških žensk v narodnih nošah, otrok osnovne šole «Pinko Tomažič* in drugih ljudi odšel na prireditveni prostor, ki so ga treben-ski kulturni delavci prijetno opremili za to priložnost. Še en razlog je namreč bil za izjemno prazničnost in ponos, ki sta v nedeljo prevevala trebensko vaško skumost. Pred kratkim so domačini na lastno pest poskrbeli za preureditev Ljudskega doma, ki je občinska last, a so ga občinski upravitelji pustili v nemar. Z nabiralno akcijo so popravili streho ter izvedli razna druga popravila. Uvod v pestro nedeljsko popoldne je bila Prešernova Zdravica, ki so jo združeni moški zbori zapeli pod vodstvom Frančka Žerjava. Nato so se po slavnostnem govoru Milene Padovan in pozdravnem nagovoru predstavnika Zveze slovenskih kulturnih društev Ignacija Ote, ob napovedovanju Davida Malalana, zvrstili na odru trebenski mešani zbor «Primorec» pod, .vodstvom Vilme Padovan, Trboveljski oktet, dekliški zbor iiVesna* iz. Križa, ki ga vodi Pija Cah, moški. zbor- iz Pridvora pod vodstvom Verjanka Babiča, moški zbor Vesne: iz Križa pod vodstvom Frančka Žerjava, ženski zbor »Fr. Zgonik* iz Branika, ki ga vodi Boža Birsa, moški zbor ».Jezero* iz Doberdoba, ki ga vodi Vojko Persolja, mešani zbor «Svo-boda II* iz Trbovelj pod vodstvom Stane Ponikvar, moški zbor »Fr. Zgonik* iz Branika in kot novi gost revije mešani oktet društva «Vrtača* iz Slovenj Plajberka na Koroškem, ki ga je občinstvo še posebno toplo sprejelo. Na odru, ki se je kar šibil pod težo nad tristo pevcev, so nato združeno in ob spremljavi godbe iz Pridvora pod vodstvom Fabjana Vatovca zapeli *Po-zdravljena domovina» in mogočno «Vstajenje Primorske* Zborom, ki so zapeli vsak po dve pesmi, od katerih eno partizansko v počastitev 35-letnice osvoboditve, se je zahvalila v svojem slavnostnem govoru Milena Padovan, ki je tudi orisala pomen prireditve. Tudi na reviji »Pesem ne pozna meja*, je med drugim dejala, se želimo spomniti preteklosti in zmagovitega partizanskega boja, ki je osvobodil narode in narodnosti Jugoslavije ter prinesel nam zamejcem novega upanja in ponos, da smo v borbi za osvoboditev toliko pripomogli h končni zmagi. Ponosni smo, da lahko po zaslugi naših ljudi danes pojemo slovensko, govorimo o sodelovanju in enotnosti, verujemo v novo socialistično družbo, kot si jo je med narodnoosvobodilno borbo zamislil tovariš Tito in kakršno je do danes dosledno gradil. Za njim žalujejo vsi narodi in narodnosti Jugoslavije in vsi miroljubni ljudje na svetu; njegovo izgubo smo globoko občutili tudi mi, zamejski Slovenci, ker smo videli v njem tudi borca za naše pravice, ki nam po državni ustavi in mednarodnih sporazumih pripadajo, do nekaterih v celoti pa še nismo prišli. Slovenci v Italiji moramo še enkrat ugotoviti, da še nismo dobili globalnega zaščitnega zakona, za katerega se že leta borimo, da bo potrebno še veliko prizadevanj in vztrajnosti na poti borbe in enakopravnosti. V tem boju nam je lahko v veliko oporo prav povezovanje z društvi v matični domovini in tudi stalen stik z drugimi Slovenci izven matične domovine*. Z revije »Pesem ne pozna meja* FOTO TRST 80 pobi vse, ki jih zanima fo-toamaterska dejavnost, naj se udeležijo sestanka, ki bo jutri, 29. maja, ob 20. uri v Dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72. TPPZ Izreka svojemu pevcu Lucianu Uršiču globoko sožalje ob izgubi dragega očeta* je na koncu izšla še odločna obsodba podlega fašističnega napada pri Sv. Ivanu in z bučnim aplavzom potrjena pripravljenost, da se bo naša narodnostna skupnost tudi v prihodnje enotno in budno uprla vsem oblikam fašističnega nasilja. Danes slavita srebrno poroko VERA in EMIL ŠKABAR Še na mnoga skupna leta jima želita hčerki Klena in Nadja ter sorodstvo. Danes slavita 25. obletnico poroke EMIL in VERA ŠKABAR Ob tej priložnosti jima želita še mnogo sreče v skupnem življenju družini Rebula in Metlika. f Čestitke Dragemu nonotu ALOJZIJU MILKOVIČU želita obilo sreče, zdravja in veselja Lala in Sergij. SLOVENSKO ^■STALNO 'GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom SLAWOMIR MROŽEK TANGO dramsko delo v treh dejanjih V četrtek, 29. maja, ob 17. uri ABONMA I (mladinski) V četrtek, 29. maja, ob 20.30 ABONMA E (mladinski v četrtek) V soboto, 31. maja, ob 20.30 ABONMA F druga sobota po premieri) Ker sta predstavi Tanga v petek, 23. in v soboto 24., t.m. odpadli zaradi obolelosti v ansamblu in ker SSG po ministrskih predpisih zaključi sezono 31. maja, vabimo cenjene abonente fitoprginiprskl in po premieri), da si Ogledajo eno izmed predstav -na. sporedu v tem -tednu. Pripominjamo, da je za predstavo v soboto, 31. t.m., na razpolago malo sedežev, zato je potrebna takojšnja rezervacija. Prodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265 -734269. LOJZE CIJAK NEURJE drama v narečju krstna predstava Sodelujejo VESELI GODCI iz Boljunca in folklorna skupina STU LEDI. V petek, 30. maja, ob 20.30 v KULTURNEM DOMU. Gledališča SS« . . Slovensko stalno gledališče j’ stu. Gostovanje s predstavo J Syngea «Vraž ji fant zahodne ni*. Danes, 28. maja, ob 20. uh Ajdovščini. Kino Aldebaran Zaprto ..u Nazionale 15.30-22.00 jg, off*. Prepovedan mladini P00 letom. Ariston Zaprto ,,.nt£. Ritz 16.00 «11 ladrone*. E-sano. »]£. Eden 18.00 «Tom Horn*. Steve Queen. Barvni film za vsa Excelsior 16.30 «Joe». Earv’n' :[! Prepovedan mladini pod 18-1 jj Grattacielo 18.00 «Due mag«*"Lj per una citta di carogne»- h ^ film. Prepovedan mladini P00 letom. . . jg Fenice 17.00 »Giochi olimPlC' sesso*. Barvni film. Prepo' mladini pod 14. letom. Mignon 15.00 «Scusi dov’e d * «, Filodrammatico 15.30—22.00 ‘».j, strano desiderio*. Prepovedan dini pod 18. letom. . im. Cristallo 16.00 «11 cavaliere ew co» J. Fonda, R. Redfort-Moderno 16.30 «Kiss P*1311..® Glasbeni film v katerem pa skupina «1 Kiss*. Aurora 16.30 «Emly sweet ^ Barvni film. Prepovedan pod 18. letom. , p- Capit-d 16.00 »Kramer contro mer». Barvni film. orritj Vittorio Veneto 16.00 »I £uPrtM> delLinferno*. Barvni film-vedan mladini pod 14. letom-Volta (Milje) Zaprto. Razna obvesti^ V petek, 30. .m., ob 20.30 i;' PD »J. Rapotec* v Prebeneg rio Magajna prikazal diap®1 jn o potovanju po Daljnem vzhoa j svečanem odprtju srenjske . prosvetnega društva v naši v to, Društvo prirodoslovcev m -jekov priredi v petek, 30. maj > ^ davanje »Računalniki danes»- a voril bo tehnik računskega to univerzitetni prof. Matjaž Hm .. Predavanje bo v prostorih ske prosvete v Trstu, Ul. P° 3, ob 20. uri. psi Slovensko planinsko drnstv ■ ^ vabi na zaključno predavanj ^ tošnji sezoni »Na Mont Kend® ^ limandžaro*. Svoje vzpone n“.^,aZj! va bo z besedo in filmom P ,)(j član SPDT Angelo Carli. ?re rfi-nje bo jutri, 29. maja. J P* |rai)- čevi dvorani v Trstu (Ul. čiška 20) s pričetkom ob 20.30- L Namesto cvetja na grob notU.jjj0) se Umari darujejo kolegi* .jjjj, lana daruje Radivoj Cač ž 20.000 lir za TPPZ. w & Namesto prispevka za 810 rujeta Drago in Minka P® jjQp lir za spomenik padlim v R Bazovice. . ga# Namesto cvetja na ffdo »OF Muhe daruje Ema Tomaži lir za Skupnost družina OPc ^ V spomin na nepozabnega ^ in očeta Ludvika žužka daruj* ^ žina Žužek 15.000 lir za SK jo-Namesto cvetja na grob PJtojjjf sipa Starca daruje Nardo 40.000 lir za popravilo dvor Kontovelu. n rf(G‘ ZA SOLIDARNOSTNI SKLAP « <&• Za solidarnostni sklad 5» rf rujejo Albert Stranj 5.000 ^0 Nadja in Filibert Benedetn-lir. V kratkem času se je pridružil svoji predragi Nadji DANILO (SREBERNIK) ARGENTINI Pogreb bo danee ob 12.30 iz škedenjske cerkve. Žalujoči: žena Bruna, sestra Ud ^ a možem, nečak Fabio z druži" drugo sorodstvo. Trst, 28. maja 1980 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3) V miru je preminil IVAN SANCIN glav"e Pogreb bo jutri, 29. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev. •fgfio Žalostno vest sporočajo sin " z ženo Silvo, hčeri Milka in R°i° x družinama In drugo sorod*1* Dolina, 28. maja 1980 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3) 27. 5.1979 27. 5.19«° Ob prvi dragega obletnici smrti n0. iei“ RUDOLFA KRIŽMANČIČA (LAJTOVEG se ga z globoko žalostjo spon"1 SVOJCI jnj^ Bazovica, 28. maje 1980 BESEDO IMAJO KANDBATi NA OBČINSKIH VOLITVAH Preprečiti spremembo etnične sestave repentabrske občine LOJZE MILIČ (Slovenska skupnost) V nedeljo smo končali z objavo pogovorov z župani okoliških občin, v katerih bodo 8. in 9. junija obnovili občinske svete. Danes pa predajamo besedo kandidatom na občinskih volitvah na listah, za katere volijo Slovenci. Prihodnji teden imamo v programu objavo izjav kandidatov na pokrajinskih volitvah, zaključili pa bomo s pogovori s strankinimi tajniki. Danes je na vrsti repentabrska občina z nosilcem liste Slovenske skupnosti Lojzetom Miličem in s kandidatinjo Napredne liste Sonjo Baiss. ka,, nas morajo spoštovati in pokazati vsaj malo vzgoje. V našem programu bodo repen tabrski občani našli tudi vrsto drugih postavk in zahtev, tako glede šolstva, od katerega je odvisna prihodnost naše mladine in vse nase skupnosti; nadalje gre za dograditev kulturnega doma-teiovadnice. izpopolnitev javne razsvetljave, raz širitev pokopališča in ureditev poti ter večja skrb za olepšanje vasi. Radi bi videli tudi ustanovitev turističnega društva v sodelovanju z zgoniško občino, s katero imame precej skupnega, uvedbo zaščitnega znaka za domače izvirno vino Skrbeti hočemo tudi, da se povsod uvede dvojezično poslovanje in prav tako tudi napisi, saj če ne bomo sami skrbeli za to, nam tudi drugi ne bodo nič dali. Da bi naši mladi ostali na vasi, v našem okolju, bomo morali narediti vse, kar je v naši moči, da, si bodo lahko zgradili lastne domove doma. Zato bomo skušali uresničiti popravek regulacijskega načrta. Ob čina se bo morala tudi zanimati za socialna in sindikalna vprašanja, da bodo lahko vsi občani živeli dostojno življenje. Na koncu se nam je zdelo potrebno, in mislim, da s tem vsi soglašajo, da skušamo uresničiti tesnejše stike s sosednjimi občina mi in kraji v Sloveniji, da se bomo zares vedno bolj poznali in tako tudi utrjevali našo narodno zavest. bUžni»Sm° sestavUali program za Uto n VoUtve- smo pogledali neko Oai in skušali ugotoviti, kak-tekliV*tre^>e so Pr>šle na dan v pre-%av CVn' dobi, kaj je dosedanja kga sltrei®ria.ina, pa tudi mir. Če so t razvedrila in dobrega zra- SONJA BAISS (Napredna lista) Ko smo se pripravljali na volit ve, je šla naša prva skrb izbiri kandidatov Napredne liste; obsta jala je namreč možnost, da bi se tudi v naši občini predstavila Lista za Trst, oziroma za Repen tabor; nevarnost je bila, da bi ji celo uspeta izvoliti svoje predstavnike v občinski svet. Zaradi tega je bita treba posvetiti vso pozornost izbiri kandidatov, ki bi morali biti izkušeni in z določenim poznavanjem upravnih zadev. Tako smo tokrat pustili ob strani mlade sile. ki so bile sicer pripravljene, da zamenjajo nekatere dosedanje svetovalce, ki so v svoje deta doslej vložili veliko truda in mu posvetili veliko časa. Ne smemo pozabiti, da je naloga svetovalcev težka: izpostavljeni so vsakovrstnim kritikam, poleg vsega pa zaradi omejenih pristojnosti občinske uprave le v majhni meri vplivajo na vse važnejše izbire. V mandatni dobi, ki se pravkar izteka, smo dosegli vrsto vidnih uspehov, med katerimi bi na prvo mesto postavili to, da so bili vsi domačini, ki so jih prizadele razlastitve v zvezi z gradnjo postajališča pri Fernetičih, izplačani po najugodnejši ceni. Poleg tega nam je v občini uspelo preprečiti gradnjo stanovanjskih blokov, s čimer smo tudi preprečili spremembo njene narodnostne sestave. Delovali smo v splošno ljudsko korist, ker je bita in še vedno ostaja naš prvi in glavni cilj tako v iztekajoči se mandatni dobi, kot sedaj, ko se obračamo na volivce, da bi nam zaupali svoj glas. V petih letih u-pravljanja smo tudi začeli konkretno reševati problem socialnih struktur; uresničili smo dvakratno razširitev osnovne šole (od 4 na 8 razredov) podvojitev prostorov v otroškem vrtcu in ureditev igrišča na odprtem pri osnovni šoli. Dosegli smo, da nimamo ne v šoli, niti v vrtcu, nobenega otroka iz drugih občin; mladim smo dali možnost športnega udejstvovanja v domačem kraju s tem, da smo uredili nogometno igrišče in zgradili slačilnice. S tem, da smo preuredili občinsko kopalnico v kulturni dom, ki nosi ime po Albinu Bubniču, smo izboljšali pogoje za kulturno delovanje. Med deli, ki so v teku, pa je treba predvsem omeniti gradnjo telovadnice — socialnega centra; temelji so že postavljeni, dograjena pa bi morala biti v teku meseca avgusta. Lahko torej rečemo, da je obra čun našega dosedanjega delovanja pozitiven, v prihodnje pa bomo nadaljevali po začrtani poti. Osnovne točke našega delovanja ostajajo nespremenjene: prizadevali si bomo za utrjevanje bratskega sožitja med Slovenci in Italijani in se neizprosno borili proti vsaki obliki fašizma. Pri našem uveljavljanju bomo iskali čim širše oblike sodelovanja s prebivalstvom, kar smo sicer v dobri meri dosegli že v prejšnji mandatni dobi. Vzpostavili smo dobre oblike sodelovanja predvsem s šota, s prosvetnim društvom in z združenjem staršev. Kot uprava jim skušamo priskočiti na pomoč s finančnimi sredstvi, sami pa s prostovoljno, dejavnostjo, ko jo potrebujerho.-Zato se jim moramo zahvaliti,- saj so se vselej rade volje odzvali - našemu vabilu. Pod črtati je tudi treba, da smo biii kot uprava prisotni — večkrat tudi kot pobudniki — pri vseh večjih vaških aktivnostih. I Med glavnimi cilji našega delovanja je razširitev pokopališča, za kar si občinska uprava že dolgo prizadeva. Poleg dograditve že na-četnih del, si bomo prizadevali — v sodelovanju z občinskimi organizacijami — za izgradnjo sporne nika padlim v NOB na Colu, za katerega je dala pobudo občinska uprava, dela so se s sodelovanjem občanov že začela; razsvetljava je že dokončana, kakor tudi plošča, na katero bomo postavili spomenik, za katerega je izdelal načrt arh. Jagodic. Naš program obsega še številne druge točke, v prihodnjih dneh pa ga bomo predstavili pre bivalstvu. PD SLOVENEC Boršt - Za breze c vabi 30., 31. maja in 1., 2. junija v Hribenco Ha 80-letnico ustanovitve društva 10-letnico Praznika vina ^khJ^vni šoli «M. Gregorič* bo ^ ob ?? dolska prireditev ?. juni-Jjtova] • ur‘- Prireditvi bo prisodita mladinski pesnik Miroslav ’ ai bo podelil bralne značke. ^Prta šoli JOSIP RIBIČIČ ^L|TAVA 0 ŽIVLJENJU IN 0 tv J°SIPA RIBIČIČA TER $Kl i JAK°BU IN SLOVENr SOH VČERAJ IN DANES. ?a?si Razstave tava je odprta vsak dan 'Cj, 'n od i®- do 19. v nedeljo od 9. do 13. ure II DEŽELNI ZAVOD 1 POKLICNO SRAŽEVANJE ■ občni zbor, ki bo 1980, v Gregorčičevi Trstu, Ul. sv. Fran-b 17.30 v prvem skli-b 18. uri v drugem s sledečim dnevnim upravnega odbora nadzornega odbora V galeriji Planeiartu so odprli, Trgu Barbacan 4 so odprli razstavo z naslovom «Marija Terezija v delih Fride de Reya Giordani*. V umetnostni galeriji tržaške pokrajine na Trgu Vittorio Veneta 4 razstavljata Tullio Altan in Renato Calligaro. Razstava bo trajala do 31. maja. Siffi BANCA Di.CRF.DITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA K H E D IT N A BANKA 8. P. A. TFIBT - 'ULICA F. FILZI 10 £25? SKEDNJI IKCAJ BANKOVCEV 27. 5. 1980 Ameriški dolar 829.— Funt šterling 1968.— Irski funt šterling 1748.— Švicarski frank 504,25 Francoski frank 200,— Belgijski frank 28,75 Nemška marka 466,— Avstrijski šiling 65,— Kanadski dolar 713.— Holandski florint 426.— Danska krona 149.— Švedska kron- 198.— Norveftka krona 168,50 Drahma 20,— Mali dinar 39,— Veliki dinar 38,- MENJALNICA vseh tujih valut Izleti Združenje UNION priredi dvodnevni izlet v Maribor dne 7. in 8. junija. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAM akustični aparat AMPLI-FON vgrajen v naočnike. Cena po dogovoru. Telefonirati na telefonsko številko 82-50-59 v popoldanskih urah. KRIŠKA godba na pihala nujno išče prostor v vasi za vaje. Telefon 220-495. PRODAM fiat 500 F v dobrem stanju. Telefon 225-320. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik št. 36. Toči beta in črno vino. PRODAM fiat 127 rabljen 6 mesecev. Cena zeta ugodna. Telefon 212-163. PRODAM volksvvagen 1200 (hrošč) letnik 64, v dobrem stanju. Cena 300.000 lir. Telefonirati od 14. do 18. ure na tel. štev. 911-173. OSMICO je odprl Angel Veljak, Kr-menka 234. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Stanko Marušič iz štandreža. Toči pristno domače vino. PRODAM: alfa romeo 1600 letnik 1974; fiat 124 special T letnik 1971; lancia fulvia GT 1300 letnik 1968; BMW 1502 letnik 1975; BMW 200 tii letnik 1975. Telefonirati od 12. do 13. ure na telefonsko številko 87-059 razen ob nedeljah. V DOLINI na cesti pod Krogljami je odprl osmico Zori Pangerc s pristno domačo belo in črno kapljico. OBČINA DOLINA išče šoferja z vozniškim dovoljenjem C kategorije zt začasno namestitev pri smetarski službi. Telefonirati na telefonsko številko 228-127 od 8. do 14. ure. GOSTILNA Grilanc • Salež išče o-sebo, ki bi vzela v najem gostilno. Oglasite se osebno pri Borisu Grilancu v Saležu. OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49. Toči belo in črno vino. POGOVOR Z ZUPANOM OBČINE ŠTEV ER J AN SLAVKOM KLANJŠČKOM Z zakonom o obnovi po potresu izvedli pomembna javna dela Zadnja mandatna doba zelo pomembna ■ Zazidalni načrt tako uredili, da je dovolj zemlje za preživljanje in bivanje domačinov Župan občine Števerjan Slavko Klanjšček ima za seboj 15 let županovanja, pet let je bil podžupan, še prej pa pet let občinski svetovalec, skupno torej 25 let. Za bližnje upravne volitve je nosilec liste Slovenske skupnosti. V tem dvojnem svojstvu smo mu zastavili nekaj vprašanj. Kakšne uspehe je vaša občina dosegla v zadnji mandatni dobi? Povedati moram, da je bila zadnja upravna doba precej razgibana. Potres, ki je zajel tudi našo občino, je povzročil precej škode na občinskih zgradbah. Dosegli smo vključitev občine v seznam občin, ki jih je prizadel potres, ter bili deležni ugodnosti ustreznih zakonov za obnovo, ki smo jih uporabili za javna dela. Tako smo dobili prispevek za dograditev županstva ter razširitev dveh pokopališč. Pred kratkim smo prejeli pismeno potrditev o prispevku 300 milijonov lir za dokončanje del v novi šoli. Pomembno je nadalje, da so nam določili 270 milijonov lir za povsem novo vodovodno omrežje in da je podjetje, ki je to delo prevzelo, precej cevi položilo v Ščednem. Na Gorico se bomo povezali z dvema krakoma: oslavski bo napajal zgornji del, tisti pa, ki bo prek Grojne povezan z vodnjakom na Kalvariji, pa spodnjega. Namesto sedanjih 180 kub. metrov na dan bomo po novem dobili 380 kub. metrov. Pri sedanji porabi je količina vode, ki jo prejemamo po pogodbi izpred 20 let, premajhna. Z novim vodovodnim o-mrežjem in večjo dobavo vede pa bomo oskrbo zagotovili za nadaljnjih trideset let. Za novi vodovod, ki bo dograjen, ko se bomo navezali na vodnjak na Kalvariji (nekako leta 1981) bomo prejeli še 400 milijonov lir tudi iz goriškega sklada. Kaj nam lahko poveste o novi šoli? Upali smo, da jo bomo odprli jeseni. Šola je v glavnem dograjena, toda dovoljenja za otvoritev toliko časa ne bomo prejeli, dokler ne bomo priložili vseh računov. Teh pa vodja del še ni izstavil. Kar zadeva županstvo, smo s popravljalnimi deli končali in bi ga lahko uradno že odprli, vendar tega ne bomo naredili sedaj, ker sodimo, da si z javnimi deli nima smisla delati volilne propagande. Povsem urejen je- tudi otroški vrt-teCj-jJijen ijBupnastora za 40 otrok: Mi smo S',;sedanjo upravo nadvse zadovoljni:' ‘u“11 Z ' Inšpektoratom za gozdarstvo smo se sporazumeli za odstranitev dveh zemeljskih plazov, preostala dva pa bomo še odstranili ter cesto na Valerišče zavarovali, da se ne bo več kvarila. Kako ste razvili odnose z matično domovino? Tri slovenske goriške občine že lep čas sodelujejo predvsem z občino Nova Gorica. Naša občina se pripravlja na pobratenje s krajevno skupnostjo Hum v Goriških brdih. Želimo, da bi prišlo do tesnejšega medsebojnega kulturnega sodelovanja. V tem okviru bi rad opozoril na potrebo po otvoritvi mednarodnega mejnega prehoda prve kategorije na mejnem odseku v Brdih, ker bi Brici tako imeli boljše medsebojne stike. Sprejetje takšnega predloga bi bilo povsem v znamenju dobrega sosedstva in potreb prebivalstva. Nam lahko predstavite program Liste Slovenske skupnosti, kateri na-čeiujete? Najpoglavitnejša je okrepitev vodovoda. V skrbi za osamljene obča- ne bomo staro šota spremenili v dom počitka. Popravili bomo stranske in gozdne poti ter skušali tistih 500 milijonov lir, ki so v osimskem sporazumu določene za razširitev ceste Cerovo - Gorica, uporabiti za cesto skozi Grojno, ki se je v veliki meri poslužujejo Jugoslovani. Pri tem pa se zavedamo, da nas čaka še huda bitka z Gorico, ki hoče ta denar uporabiti za cesto čez Gradiškuto. V tej mandatni dobi bomo izvedli tudi pobratenje s Humom. Kako so urejeni odnosi med poli- tičnimi skupinami v občinskem svetu? V zadnjih petih letih ni bita med večino in manjšino večjih razlik. Ker smo precej upoštevali predloge manjšine, so bili skoraj vsi sklepi občinskega sveta sprejeti soglasno ali pa kvečjemu z vzdržanjem manjšine. Pripadniki večinskega naroda se radi naseljujejo v Števerjanu. Kakšne odnose imate z njimi? Predvsem moram povedati, da smo z dvema variantama zazidalni načrt in pravilnik, ki ga je vsilila dežela, tako popravili, da smo ugodili željam domačinov, da si hišo zgradijo v svojem kraju. Omogočili smo jim razširitev starih hiš in tako zagotovili, da se ne selijo iz občine. Naša poglavitna skrb v preteklosti se bila, in tudi v prihodnje bo, ohranitev slovenskega značaja Števerjana. To je naša naloga z narodnostnega in gospodarskega vidika. Števerjan je zeta privlačen in bi Goričani in tudi pripadniki večinskega naroda iz drugih krajev pri nas radi zgradili svoje hiše. Tega nismo smeli dovoliti tudi zato ne, ker je naša občina specializirano vinorodno področje in domačini potrebujejo zemlj' za preživljanje. NA POBUDO GORIŠKE OBČINSKE UPRAVE Nad 700 otrok se je udeležilo natečaja o prometni vzgoji Med ducatom dobitnikov koles tudi učenci slovenske osnovne šole iz Ulice Vittorio Veneto v Gorici V Gorici je bila v nedeljo slovesnost ob nagrajevanju zmagovalcev letošnjega natečaja prometne vzgoje, ki ga je priredila goriška občinska uprava za učence višjih razredov osnovnih šol. Tekmovanje se je udeležita nad 700 otrok iz 54 razredov. Najboljšim so, tako kakor prejšnja leta, podarili kolo, zraven pa še pokal in druga priznanja, ki so jih prispevali razne ustanove in podjetja. Nedeljske slovesnosti, ki naj bi bila združena tudi z verskim obredom, ki pa je izpadel, so se udeležili, poleg župana De Simoneja, številni predstavniki civilnih in vojaš- ^Jtalno*0 GLEDALIŠČE V TRSTU LOJZE CIJAK NEURJE drama v narečju krstna predstava Sodelujejo; VESELI GODCI iz Boljunca in folklorna skupina STU LEDI. Jutri, 29. maja 1980, ob 20.30 v župnijski dvorani v DOBERDOBU FORMALNO ODPRTA KRIZA NA POKRAJIN! Pagurov krščanskodemokratski odbor je na ponedeljkovi seji odstopil Odstop je bil sicer napovedan za sredo junija, po upravnih volitvah, zadržanje pokrajine pri izbiri novega predsednika tržiškega konzorcija za industrijsko cono pa je povzročilo predčasni padec uprave Gčriški pokrajinski odbor je v ponedeljek cdstopil in s tem je pri upravljanju te ustanove nastala tudi formalna kriza, ki je sicer bila v bolj ali manj očitni obliki, prisotna že nekaj mesecev. Enobarvni krščanskodemokratski odbor, ki ga je vodil profesor Silvano Pagura, s podporo komunistov, socialistov, socialdemokratov in' teTublMbcev, poleg krščanskih demokratov seveda, je upravljal pokrajino od oktobra 1978. leta'. To da bo Pagurov enobarvni odbor odstopil je bilo v zadnjih tednih jasno že vsakomur, vendar naj bi se to zgodilo šele v sredini ali proti koncu junija. Po upravnih volitvah vsekakor. Vmes pa je prišel nepredviden dogodek v zvezi z zadržanjem predstavnika po. krajine pri volitvah novega predsednika tržiškega konzorcija za industrijsko cono. Republikancem, ki so že nekaj tednov vztrajno zahtevali preverjanje, oziroma odstop odbora, so se pridružili komunisti, ki so enobarvnemu odboru odrekli podporo. V ponedeljek se je na redni seji sestal pokrajinski svet. Predsednik Pagura je najprej počastil spomin žrtev terorizma ter se poklonil spominu predsednika Tita. V nadaljevanju reje je bil govor o nekaterih gospodarskih vprašanjih (podgorska tekstilna tovarna), nakar je Pagura poročal o zahtevah republikanskega predstavnika ter o stališču pokrajinskega odbora. Pagura je le bežno omenil dokument, ki so ga prejšnji teden pred- stavili komunisti in ki predstavlja nezaupnico sedanjemu odboru ter s tem povzročil ostro reakcijo komunističnih svetovalcev. Dokument sicer ni bil vnešen v dnevni red ponedeljkove seje in torej po formalni strani vzeto, r.e bi mogli o njem glasovati. Kljub temu se je nato razvila diskusija, v katero so poleg komunistov posegli tudi1 'predstavniki drugih političnih' strank ter izrazili bolj ali manj ostro kritiko na račun enobarvnega" odbora. - Predsednik Pagura je nato sejo zaključil (menda je bila to ena najkrajših sej tega odbora) ter takoj zatem sklical sejo pokrajinskega odbora, kjer je bila sprejeta odločitev o kolektivnem odstopu. Kakšne so možnosti za rešitev krize? Z gotovostjo lahko že zdaj trdimo, da bo dober mesec ali pa še dalj vladalo na pokrajini popolno zatišje. Menda bodo začeli krizo reševati šele potem, ko bo prišlo na goriški občini do sestave odbora. VOLILNI SHODI Danes v Gorici Loris Fortuna (PSI) Smo v zadnjih dveh tednih volilne propagande, pa se vzdušje ni kljub temu kdove kaj ogreto. Prejšnji večer je sicer zanimivo predavanje evropskega poslanca Enza Bettize o odnosih med EGS in Jugoslavijo v mali dvorani UGG po- SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ V GORICI SZDL Hrvaške konec tedna na obisku v naši deželi Kot gost izvršnega odbora SKGZ se bo mudila v Trstu; Benečiji in Gorici * Nabirka v korist mladincev, ki so sodelovali v akciji za plakatiranje V petek in v soboto, 30. in 31. maja pride na uradni obisk k Slovenski kulturno - gospodarski zvezi delegacija republiške konference S ZDL Hrvaške. Prvi dan svojega o-biska se bo mudila v Trstu, drugi dan pa v Beneški Sloveniji in na Goriškem. Med svojim dvodnevnim bivanjem v naši deželi se bo seznanila z življenjem in s vprašanji slovenske narodnostne skupnosti ter bo. obiskala pomembnejše kulturno-prosvetne in gospodarske ustanove Slovencev. Delegacija Socialistične zveze Hrvaške se bo srečala tudi s predstavniki dežele in družbeno -političnimi dejavniki. Izvršni odbor Slovenske kulturne gospodarske zveze, ki je na svoji ponedeljski seji v Gorici razpravljal o programu obiska, visoko o-cenjujejo srečanje s predstavniki hrvaške socialistične zveze, s katerimi vzdržuje SKGZ že dolgo let tovariške stike. Izvršni odbor je na svoji seji (vodil jo je predsednik Boris Race) poslušal in razpravljal o poročilu predstavnika SKGZ v delovni skupini posebne komisije v Rimu dr. Karla šiškoviča. V zvezi s preganjanjem mladincev, ki so se udeležili akcije za plakatiranje v počastitev spomina predsednika Tita, je izvršni odbor obžaloval, da se niso izpolnila zagotovila visokih predstavnikov dr žave, da se bo postopek ustavil v začetni fazi. Izvršni odbor je izra- zil polno solidarnost s preganjanimi in oškodovanimi udeleženci akcije ter je sklenil začeti nabirko, da se krijejo sodni stroški in stroški za povračilo škode, ki so jo prizadeti utrpeli. V zvezi z volitvami je bito poudarjeno načeta SKGZ. naj naša narodnostna skupnost izvoli na bližnjih volitvah čim več Slovencev, ki kandidirajo na vsedržavnih strankah, v katerih se Slovenci udejstvujejo, ali na listi slovenske stranke, pri čemer je potrebno upoštevati tudi izbiro kandidatov, ki so jih stranke izbrale. Proti koncu je izvršni odbor razpravljal o zasedanju v Passarianu o gospodarskih vprašanjih Slovencev na Videmskem ter z vseh vidikov ocenil to zasedanje za uspešno, pripravljeno in argumentirano. Njegova moč je v prepričljivosti za vsakogar, ki je odprt do teh vprašanj. V svojem gradivu so poročevalci prikazali prerez stanja in predloge, kako naj se beneški Slovenci obdržijo na svojih domovih in kako naj se zavarujejo tudi kot skupnost. Prav na zadnje so določili, da se bo glavni odbor SKGZ sestal 30. junija v Trstu. Goriška trgovinska zbornica obvešča, da bodo od ponedeljka, 2. junija, začeli razdeljevati kavo in sladkor po znižani ceni V okviru goriške proste cone, in sicer za dVo- mesečje junij - julij. Upravičenci prejmejo po 720 gramov kave ter Po 3 kilograme sladkorja, kar morajo dvigniti do 31. julija. Spominska proslava na Pedrovem nad Branikom V nedeljo se je zbrala na Pedrovem, vasici nad Branikom v Vipavski dolini, številna množica, da bi se poklonila spominu enajstih padlih borcev OZNE, VDV in jurišnega bataljona 31. divizije IX. korpusa. Organizatorji niso pričakovali takega navala, saj so morali odložiti začetek predstave za nekaj ur, ker so ljudje neprenehoma prihajali. Glavni govor je imel general podpolkovnik Jerčič, ki je zadolžen za samoobrambo in civilno zaščito v Sloveniji. Posebno je poudaril hrabrost padlih, ki so podlegli Nemcem zaradi ovadbe nekega slovenskega zdravnika, ter dejstvo, da so vsi bili izredno mladi, kljub važnim nalogam, ki so jih opravljali. Nadalje je govoril o liku tovariša Tita ter o potrebi po vsesplošni budnosti in pripravljenosti Po odkritju spomenika ter obeležij z imeni enajstih partizanov je zapel mešani zbor iz Branika ter so nastopili dijaki osnovne šole Branik. slušalo le kakih šestdeset ljudi. Sicer pa je to bilo doslej najbolj obiskano volivno zborovanje v Gorici, kajti na onih Colajannija, Orlandija, Scarana in Cecovinija je bita manj poslušalcev. Je že tako, da so se ljudje drugače pozanimali, kako bo s temi občinskimi volitvami. Danes zvečer bo v Gorici več volilnih zborhvanj.f 0b 18. uri bo v mali dvorani UGG govoril socialistični 1 /predstavnik? ,-i podpredsednik poslanske zbornic«- Loris Fortuna. Ob tej priliki bodo tudi predstavili program PSI za goriško občino. V dvorani bodo tudi pobirali pod. piše za radikalne referendume, ki jih socialisti podpirajo. Na sedežu sekcije KPI *A. Spaz-zapam v Ulici sv. Gabrijela, bo drevi, ob 20.30, srečanje volivcev s slovenskimi kandidati na listi KPI za goriški občinski svet. Slovenska skupnost pa bo predstavila, prav tako danes zvečer, ob 21. uri, v Katoliškem domu v Gorici svoj program in svoje kandidate za občinske volitve v Gorici, Števerjanu, Sovodnjah in Doberdobu. Volivna zborovanja je napovedala tudi Lista občinske enotnosti v Sovodnjah. Pravzaprav bo šlo za pogovore z občani. Prvi tak pogovor bo v gostilni Pri čotovih na Vrhu v petek, 30. maja, ob 20.30. Naslednji teden bodo taki pogovori v Rupi (3. junija), na Peči (4. junija), v Gabrjab (5. junija) in v Sovodnjah (6. junija). Z motornim kolesom zapeljal v zid V prometni nesreči, zgodila se je včeraj nekaj pred deveto uro, v neposredni bližini pevmskega mosta, se je hudo ranil 29-letni Vittori-no Grion iz Moša, Ulica 24. maja 42. Peljal se je z motornim kolesom iz Gorice proti Podgori, na ovinku, takoj za pevmskim mostom je zadel tb betonski zid, na desni strani ceste, V goriški bolnišnici so si nad njegovim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo. kih oblasti ter organov, ki skrbijo za varnost v prometu, Bili so kajpak tudi prisotni zmagovalci natečaja, ki so z zadovoljstvom prevzeli nagrado. Med ducatom mladih kolesarjev so tudi učenci slovenske osnovne šole v Ulici Vittorio Veneto v Gorici. Kolo so prejeli Daniel Devetak iz razreda učiteljice Kazimire Blažič ter, Laura Leghissa in Vanek Bat-tello, ki obiskujeta razred učiteljice Stanislave Čermelj. Nagrajencem in učiteljem seveda čestitamo. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju s Slovensko pre--svetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete SLAWOMIR MROŽEK TANGO V petek, 30. maja 1980, ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici — GORIŠKI ABONMA Na predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem redu. Prireditelj priporoča točnost, ker se bo predstava začela točno ob napovedani uri. MLADINSKI CENTER GORICA priredi jutri, 29. maja, ob 17. uri v Dijaškem domu v Gorici, lutkovno igrico « T O B I J A » Predstavo je pripravila lutkovna skupina Dijaškega doma. Vabljeni! Izleti Sovodeojska planinska skupini SPD Gorica vabi v nedeljo, 1. ju? nija, na izlet na Čaven, skupaj Z domačini iz Kril, pdhod ob 8. url s Travnika ali ob 9. uri iz Kril/, Slovensko planinsko društvo v Gož rici priredi 28. in 29. junija avtobusni izlet v Beograd z obiskom groba predsednika Tita. Prijav« sprejemajo na sedežu društva preklicno do 30. maja. Na sedeži) društva nudijo tudi vsa pojasnila o poteku izleta. Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 «Kramer contro Kramer*. Dustin Hoffman in M. Streep. Barvni film. CORSO 17.30-22.00 olmportante 6 non farsi notare*. (Le sorelle Bandiera) VITTORIA Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Furore te rotico*. PRINCIPE Danes zaprto. jVora Gorica '■* in okolica ŠbčA 18.00—20.00 «Ljubezen in naboj*. Italijanski film. SVOBODA 18.00-20.00 «Maščevanje človeka pajka*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Dominika duh, ki u-bija*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves ian in ponoči je v Gorici dežurna lekarna MarzinI, Korzo Italija 89, tel. 24-43. fssmmm Namesto cvetja na grob Mile Cotič, darujeta teta Ana in hči Iva z družino 30 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah. Ob Izgubi dragega očeta izreka prosvetno društvo Danica iskreno sožalje Enzu Panaritiju in sorodnikom. Sožalju se pridružuje tudi sek-1 cija VZPI - ANPI z Vrha. (SP Bianco&Bianco GORICA 30. maj — 8. junij 1980 SREČANJA CD. TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO IN KMI MJSTVO GORICA gotlzid esposi2ioni Ul. della Borca 15 — Tel. 0481/33440 SREČAJMO SE l"l:' s Poimenovanje slovenske osnovne šole pri Sv. Jakobu po mladinskem pisatelju, pesniku in dolgoletnem šolniku na Ciril - Metodovi slovenski šoli pri Sv. Jakobu, je bilo pravi praznik za šentjakobske Slovence. S svojo prisotnostjo ga je počastil tudi pisateljev sin Mitja Ribičič (slika levo y sredini) ter drugi pisateljevi svojci, kakor tudi predstavniki raznih oblasti in organizacij ter številni starši in drugi šentjakobski Slovenci (slika desno). Za to priložnost je pod vodstvom Vladimira Švare nastopil tudi mešani pevski zbor starejših šentjakobskih Slovencev — bivših Cankar jašev in pevke so si, kot v starih časih, nadele slavnostno narodno nošo (slika spodaj levo) ‘,5r» i ar*m r 4 1 Program slovesnega poimenovanja šole po Josipu Ribičiču so izpolnili,.t»d>.,otroci osnovne šole in pa otroškega vrtca. Osnovnošolci (slika zgoraj desno) so pod vod$(yom ,Mirjam .Šuligoj' zapeli tri pesmice, (dve Vodopivčevi na Ribičičevo besedilo in Gobčevo Pesem mladih), otroci iz vrtca (slika levo) pa so podali pete in govorjene prizorčke o čebelicah in medvedkih, vedno na Ribičičeve tekste. Ob doprsnem kipu pokojnega Josipa Ribičiča, po katerem bo poslej slovenska šola pri Sv. Jakobu zasluženo in pomenljivo nosila ime, so se hoteli fotografirati (slika desno) tudi naši malčki sebi za spomin, pa tudi kot jamstvo, da bodo Slovenci pri Sv. Jakobu ostali zvesti svojemu rodu in nadaljevali tudi za nove rodove bogato tradicijo Im i i |. i Na tradicionalni pevski reviji »Pesem ne pozna meja*, ki je bila v Trebčah, so nastopili zbori iz našega zamejstva, iz matične Slovenije in iz Koroške. Za konec so nastopili združeni zbori ob spremljavi godbe na pihala (levo). Predstavniki zborov in pevci so se poklonili tudi žrtvam osvobodilnega boja pri spomeniku sredi vasi (slika desno) H mm M i® l|f| 1® |||| 111 Občni zbor KASTA Občni zbor KASTA je bil v petek v Gregorčičevi dvorani 350«* Iz domače skrinje V Gregorčičevi dvorani razstava «lz domače skrinje* PD Prosek-Konto vel Amaterski oder Prosek - Koutovel v igri «Gospod Evstahij s Ploščka* Produkcije šole GM Ljubija«? Na produkciji GM v Kulturnem domu so nastopili gostje iz JL'- ' .... JL Gojenci glasbene šole GM v Trstu po produkciji v Kulturnem d0?8 Gojenci šole Glasbene matice v Boljuncu po nastopu v t Po slovenskih šolah Zaključna prireditev otrok osnovne šole š Proseka rs- ■ ; ^ k K m. Razstava izdelkov otrok osnovne šole v Devinu ft*3 • k Nastop dijakov Ciril - Metodove šole pri Sv. Ivanu Šolski zbor slovenske osnovne sole »Karel široka iz Gl. l PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 28. maja 1980 NOGOMET FINALE POKALA PRVAKOV Nottingham - Hamburger r Srečanje bo danes v Madridu • Obe moštvi bosta igrali v okrnjenih postavah - Odsotna bosta Trevor Francis in Hrubesch Danes bo v Madridu »snja «velika evropska no-felotti'~.-*>rec*stava^ pre^ finalnim evropskega prvenstva ,v Ita- frialu pokala prvakov se. bosta ^spoprijela angleško moštvo ZRm b m Rorest in predstavnik ^Hamburger. Wj?'tev teh dveh ekip v finale Pokala je povsem zaslužena, saj j^vjata ti moštvi dve nogo-Hj v ^°b, ki sta daleč pred ostali-tiašn^~‘vr°P'- Prav zato tudi v da-(»tita Ds^anju ni izrazitega fa-nbe fi- . eS bega pa bosta tudi taVah.lpi natopili v okrnjenih po-smZ,' ‘Nottingham bo igral brez sta., ^najboljšega napadalca in Nido .f.nevorja Francisa, ki se je trie! P°sNoval, Hamburger pa bo Ja S1 n8stopil brez poškodovane-Vn n’x,gn napadalca Hrubescha. MSS'ntinghaina bo tako v nalivnikoma j 18-letnega Millsa, ktoi J?..na Prijateljskih tekmah iz- ^leštr t1*3 tudi izldjučeno, da bo til vkl trener Brian Clough uvr-%»Va.pad enega, od izkušnejših ^"netasev. Srja TV?h je tudi trener Hambur-b Zej„ ,g?slovari Branko Zebec, saj Ifrubes nadomestiti odličnega *Niodnn a' -Nai onienimo, da bo v onemškem moštvu igral tudi ■ ovan Bulian ^GHaSfOTEST: Shilton; • L1°yd. 0’Neill, Gray; Mc-'t-jbertso runs, Boyer' Birtles. Mills, ^•ian ’ KarSus: Kaltz, *Wn’!iJn»0,3s’ Ndgly; Hyeronimus, (&8.Magath. Keegar., Raimann SC6)k Milewski. Antonio Garndo (Port.) Hf^BURG — Znani zahodno-^der r nogometaš Franz Becken-Pri o j? prihodnji dve leti igral uarnburgerju. '1-ETlKA . Z 2.35 M V VIŠINO ^ola in Mog^nburgh svetovna rekorderja Nitko w ^č običajno, vsako olim-. navrže kopico svetovnih Si ^ Je kazalo, da bo sve-S lavoord. Sovjeta Jaščenka iz i /°^ki je preskočil 234 cm, Precej dolgo. Najprej je na I v ZRN Alimrviiclri rrr-n ortrt*TO pomaknil dosedanjo znamko za cen-timeter Više. Samo dan kasneje je izenačil novi svetovni rekord še zahodni Nemec Dietmar Mogenburgh. Borghi 228 cm Mladi italijanski skakalec Paolo Borghi je tudi poskrbel za prijetno presenečenje. Na manjšem tekmovanju v Santa Lucia di Piave je izboljšal italijanski rekord za centimeter, katerega so si prej lastili kar trije skakalci: Di Giorgio, Bruni in Raise, Sara Simeoni 196 cm Svetovna rekorderka Sara Simeoni prihaja v formo. V Neaplju je preskočila letvico na višini 196 cm, kar je obenem tudi najboljši dosežek v letošnji sezoni na svetu. Naskakovala je celo višino novega rekorda 202 cm, toda «žal» ni uspela. Bianchini v kladivu 75,84 m Na atletskem tekmovanju na «Me-morial Drei» je Orlando Bianchini izboljšal italijanski rekord v metu kladiva. Nova znamka znaša sedaj 75,84 m. Prejšnji rekord, katerega je držal Urlando,. je bil za 20 cm slabši. KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE Nepričakovan spodrsljaj Ljubljančanov Kakšen bogat nogometni spored v minulem tednu Dinamo pa bo v Titogradu sku-v Jugoslaviji! Odigrali so zaostale tekme 25. kola, na šal igrati tako kot v pokalu in tu-, sporedu je bilo povratno finalno srečanje za jugo- di zato, da bi nekoliko popravil slovanski pokal maršala Tita, v nedeljo, pa so odi- svoj položaj na lestvici, ki ni grali, čeprav brez dveh srečanj, še 28. kolo prve ravno najbolj ohrabrujoč, jugoslovanske nogometne lige. Začnimo pri najvažnejšem dogodku. V povratnem finalnem srečanju za pokal maršala Tita je Dinamo v Beogradu igral neodločeno proti Crveni zvezdi in je tako osvojil letošnji pokal zaradi zmage z 1:0, ki jo je dosegel v prvi finalni tekmi. Čeprav vreme ni bilo ravno najbolj naklonjeno protagonistom tega velikega sobotnega dogodka, pa je čakovano pa je slavila Rijeka v bilo vseeno na stadionu v Beogra- Ljubljani. Sarajevčani tako ostaja- du vzdušje izredno. jo Crvmi zvezdi najresnejši konku- Crvena zvezda je sicer izgubila renti v borbi za državni naslov, letošnji pokal ,po drugi strani pa Ljubljančani pa so zdrknili na- no čz) nrtnnoonlr* oimin */> „. ~ „ 1 i a..: • i _ , IZIDI 28. KOLA Hajduk - Radnički Željezničar - Čelik Vojvodina - Napredak Olimpija - Rijeka Velež - Sarajevo Borac - Parižan Sloboda - Osijek DANES, 28. maja Crvena zvezda - Vardar Budučnost - Dinamo 2:3 2:0 1:0 0:1 1:2 1:0 1:0 LESTVICA Crvena zvezda 38; Sarajevo 36: Radnički in Napredak 33; Hajduk ainu*M vred™ MK sta osvojila 31; Partizan 29; Rijeka 28; Slo- duk je nepričakovano izgubil doma Se orac m ^0iV0^lTla- boda, Budučnost in Željezničar 27; Danes bodo odigrali zaostali tek- . Ekla™° in„,V^d.3r, mi 28. kola. Crvena zvezda bo do- Olimpija 25; Borac 24; Osijek 23; ma igrala z Vardarjem, V primes- Vojvodina 22; Čelu 19. PRIHODNJE KOLO (L 6. 1980) Sloboda - Budučnost; Osijek -povečali prednost nad drugouvr- Borac f Partizan - Velež; Saraje-Sploh pa je bilo nedeljsko kolo ščenim Sarajevom kar na štiri vo - Olimpija; Rijeka - Vojvodina; zelo uspešno za gostujoče ekipe, točke. Šest kol pred koncem prven- Napredak - Željezničar; Čelik -Sarajevo je namreč zmagalo v stva bi lahko bila ta prednost že Crvena zvezda; Vardar - Hajduk; je še povečala svoje možnosti za vzdol na lestvici in sedaj postaja osvojitev naslova državnega prva- njihov položaj že zaskrbljujoč, ka. Njen, še pred kratkim najnevarnejši nasprotnik, splitski Hajduk je nepričakovano izgubil doma proti Radničkemv in sedaj so Spličani ne samo odrezani od borbe za državni naslov, temveč vprašanje je, če bodo sploh dosegli ru zmage bi Beograjčani še bolj u-tako uvrstitev, ki bi jim omogočila trdili prvo mesto na lestvici in bi nastop v vokalu UEFA. -----*-’* -------- r Mostarju proti Veležu .dokaj nepri- odločilna. Radnički - Dinamo. KOŠARKA PRVENSTVO PRVE DIVIZIJE Derbija Kontovelu in Jadranu Kontovelci so na Opčinah visoko premagali Polet, jadranovci pa Bor A Polet - Kontovel 40:63 (18:31) POLET; Ferluga 6 (2:4), Vremec 10 (0:5), Lenissa, Tavčar, Sedmak 4, Gantar 11 (1:2), Kalc 4, Hrovatin 1 (1:2), Pisani 4 (2:11). KONTOVEL: D. Daneu 2, Rauber 9 (1:3), Vassallo 9 (3:6), Ukmar (k) (0:2), R. Daneu 22 (2:8), Terčon 3 (1:3), Kerpan 4, Emili 14 (4:6), Pu-pis, Piccini. SODNIKA: Corazza in Cavaliere V slovenskem derbiju prvenstva 1. divizije so na Opčinah slavili Kontovelci, ki so se tako krepko oddolžili za poraz iz prvega dela prvenstva. Kontovelci so tokrat nastopili v popolni postavi in so tako kaj kmalu uveljavili veliko premoč na odbitih žogah z Robertom Danevom, Vassal-lom in Rauberjem. Poleg tega so igrali pametno in organizirano v napadu in za Polet, ki je odigral daleč najslabšo tekmo v zadnjih letih, ni bilo nobenega upanja, da bi se lahk • uspešno zoperstavil razigranim nasprotnikom. Tekma je bila izenačena do 15. minute (18:16 za Kontovel), ko je Polet začel z brezglavo igro in tekme je bilo že takrat konec. Pri Kon-tovelcih bi omenili dobro igro Livija Emilija. Sergij Tavčar """"""""l................................................................................................................................................>„<„,................................... .........................mu,«,,..,,.,,,,,,,,............................... KOLESARSTVO eGIRO DTTALIAs RARONCHELLI PRVI V ENAJSTI ETAPI CAMPOTENESE - Včerajšnja e-| tapa «Gira» ni prinesla večjih sprememb na skupni lestvici/ Na prvih mestih ne najdemo več le Belgijca De Witta, ki je s šestega' mesta nazadoval na dvaindvajseto, Španca Fernandeza (z 10. na 21.) in Na-taleja (s 13. na 20. mesto). Baron chelli je prehitel Moserja in je sedaj na 9. mestu. Zmagal je Baronchelli, ki je bil na cilju 145 km dolge etape za las hitrejši od Johanssona, Panizze in Beccie. 13 sekund za to skupino so privozili kolesarji, med katerimi so bili tudi skoraj vsi najboljši. Etapa v celoti ni izpolnila priča- ■2 g Cia ;.M°nza '■•Ivi ^!st°iese • v'cenza . Bari Verona u n Sfc- - - Gcnoa O Lesena ^Ternana Vam Sa®benedettese - Atalanta Forli Catania V1?0 " vaulnla fjV0TE°ne ' Pad°Va 1? " 11.522.800 Ur 920.000 lir 1 X 1 1 X X , 1 1 X X 2 2 X icrt&li na jugu> RaBje,- toda kljub vMhfrthffitr ozemljff. po katerem se je vila, ni povzročila hujše selekcije. Tako so favoriti privozili na cilj v enotni skupini. Tudi nedeljska in ponedeljkova e-tapa nista bili izrazito razgibani. 0-be je osvojil Giovanni Ma.ntovani. Lestvica 11. etape; 1. Baronchelli, ki je prevozil 145 km dolgo progo od Palinura do Campoteneseja v 4 16’41" s poprečno hitrostjo 33,894 km na uro 2. Johansson (Šve.) 3. Panizza 4. Beccia po 3" 5. Moser po 13" 6. Hinault (Fr.) 7. Saronni 8. Lesa (Špa.) 9. Schmntz (Švi.) 10. Ceruti )hranil roza majico u. Contini 12. Prim (Šve.) 13. Fuchs (Švi.) 14. Ruperez (Šp.) 15. Santoni 16. Casiraghi 17. Visentpi 18. Chinetti 19. Vandi 20. Knudsen (Norv.) Skupna lestvica: 1. Visentini 50 52’51” 2. Contini po 44" 3. Ruperez 1'22” 4. Paniz7a 153” 5. Battaglin 213” 6. S" hm ut z 2’56” 7. Hinault 2’58” 8. Knudsen 3' 13” 9, Baronchelli 3’46" 10. Moser 3*47” 11. Chinetti 4*27” 12. Saronni 4’56” 13. Beccia 5’02” 14. Prim 5'26” 15. Santoni 5’55” 16. Pozzi 6’3B” 17. Fuchs 6’54" 18. Lasa 7’39" 19. Johansson, 9’03” 20. Natale 10’09" Današnja etapa od Villapiane do t/Ccceja bo merila 293 km. Proga bo dokaj lahka in Mantova ni bo i-mel lepo priložnost, da še tretjič vpiše svoje ime v seznam etapnih zmagovalcev na letošnjem «Giru». Odboikarh SZ, H so svetovni prvaki, so v treh pri:at,eliskih tekmah "rav tolikokrat tudi premagali Italijane. V SOBOTO SE JE KONČAL «5. TURNIR MLADINSKEGA CENTRA» Več kot dvajset moštev Velik uspeh letošnje prireditve - Več zmag v Novo Carico ■ Kakovostna finalna srečanja - Pozdrav predsednika MC I. Košate V soboto se je končal letošnji 1 letošnji turnir z res močno peterko, «5. turnir Mladinskega centra* s podelitvijo pokalov najuspešnejšim ekipam. Skupno ie nastopilo več kot dvajset ekip iz Gorice in njene okolice, iz Nove Gorice in iz Trsta, ki so se pomerile v petih športnih panogah, in sicer: v namiznem tenisu, moški in ženski odbojki in moški in ženski košarki. V petek so bila na sporedu finalna srečanja v ženski odbojki, v katerih sta se spoprijeli ekipi MK-Go in Štandreža ter finalna srečanja v moški košar-H, v katerih sta nastopih dve ekipi iz Nove Gorice, in sicer Iskra in ŠŠD Merkur in ekipa Mladinskega krožka A iz Gorice. IZIDI MK-Go — Štandrež 2:0 (15:1,-15:4) MK-Go,: Vižintin, Bregant, Koren, Lutman,-Baucon, Uhan, Hmeljak in Orzan. ŠTANDREŽ: Nanut, Cingerli, Do-Ijak, Tabaj E., Marvin, Tabaj S., Marušič, Pisk, Zavadlav in Oblak. Igralke Mladinskega krožka niso imele prevelikih težav, da so osvojile končno prvo mesto.- V vrstah Štandreža so nastopila le mlada dekleta, ki so le pred kratkim pričele z igranjem odbojke. To se je tudi med srečanjem poznalo, saj jim je uspelo osvojiti le sedem točk v dveh setih. Igralke Mladinskega krožka so igrale nedvomno bolj u-činkovito od nasprotnic in so zato tudi zasluženo zmagale. Finale moške košarke je obsegal tri srečanja, kjer so se spoprijeli med seboj zmagovalci treh izločilnih skupin. Zmagali so po predvidevanju igralci Lskre, ki so prišli na "»'mm, ••• 111111111111111111111111111111111M1111111«111111 ■ 11 • I • 1111111 (11111 ■ 11111111M M«11 f IMIM1111111 • f I f 11M1111111.11111111111111111111111111111111111111 f M111111 • 11111111111M M11111111111 ■ 1111111111111111111111111111111111111111111111M1111MI! I ■! V NEDELJO V LJUBLJANI POKAL PRIJATELJSTVA Rijeka in Bled končna zmagovalca ^ški konkurenci Bled pred Fužinarjem, v ženski Rijeka pred Merkurjem - Nastopili tudi naši v i a. je bil v Študentskem na-SNvaJ- Analni del letošnjih ^ki jjl *a Pokal prijateljstva v rw *enski konkurenci. Vlada* | i KUllKUrtllUl, V ldUd' L.Cyj,Snja negotovost v zvezi i, inv, Jer,'n kdaj bo sploh to tek-Organizator, to je Odboj-f nek-eza Slovenije, je društva eboto J dni pred začetkom final-? °ayestil o datumu in kra-Zato so tudi neka-VVl prisle v Ljubljano z moč-Va'!<1 s?° P3Stavo- kalili ■ a v ženski konkurenci |A pn Rijeka nastopila brez j? (W R^-entantk, ki imajo v °Pveznosti z državno reta? Hi «i°' D-^i v moški konku-ijssto vse po predvidevanjih: ItaSil dja^iborskega Stavbarja je %l4ibK ’ ekipa Ri-ieke je Priš' k®, q.‘■•ano z močno pomlajeno jjpM rnJeni sta bili tudi obe C odsJp,: v ženski šesterki so Ne/!? Kalanova, Kusova in nesporazuma pa ki v. ft ek'P° prišlo premalo i-\ beoKi?r. je zato nastopil v do-®i postavi, in sicer z ¥ JtirWd*ncL'rna. veteranom U-šestega igralca pa "il> R^S?dil* Kras in Je tak0 "ula na tem turnirju bra-\ Bora. ta Hfv/''1' nevšečnostim pa je sa V0nje kar v reilu teklo, na treh igriščih i jj. ’ ako da večjih zastojev ni {b&u turnirja je predstav ^jjit vvtarske zveze Slovenije po-ta^Jilo nastopajoče in jim že-C1' je jfeba na tekmovanju. Po ' 'ia .ni slučaj, da se tek-V aa a VlJa Prav na Dan mla-ONiif.?9* ko se vsi v Jugosla-vloBpajo niaršala Tita in nje-Vsi prisotni so se z rnolkom poklonili u mrlemu predsedniku, o katerem je govornik spregovoril Š-' nekaj besed. Sledilo je tekmovanje. MOŠKI Skupina A V tej skupini so nastopili Fu-žinar, Rijeka in Bor. Fužinar - Bor 2:0 (15:5, 15:5) Proti boljšemu nasprotniku ni mogla improvizirana Borova šester-ka praktično storiti ničesar. Bor - Rijeka 2:1 (18:16, 12:15, 15:10) V diaigi tekmi je Boru stala nasproti mlada ekipa z Reke. Fužinar - Rijeka 2:0 V zadnji tekmi te skupine je Fužinar brez težav odpravil Rečane. / Skupina B V tej skupini so nastopili Kras, Uljanik iz Pulja in Bled. Bled - Kras 2:0 (15:5, 15:7) Proti poznejšim zmagovalcem turnirja je bil Kras praktično brez moči in je moral kljub svojim naprezanjem prepustiti zmago Bledu. Bled - Uljanik 2:0 Tudi v drugem srečanju je Bled brez težav slavil. Kras - Uljanik 2:1 (15:12, 8:15, 15:8) To srečanje je bilo veliko bolj izenačeno od prvih dveh in Kras bi lahko z več športne -ireče še prepričljivejše slavil. FINALNA TEKMOVANJA Finale za 5. mesto Rijeka - Uljanik 1:2 V prvi finalni tekmi je po ogor- čenem boju slavila ekipa iz Pulja. Finale za 3. mesto Kras - Bor 2:1 (15:13, 4:15, 15:12) Tekma za troje mestc je bi! zamejski derbi, ki je bil dokaj raz burljiv. zmaga pa .je pripadla Krasu Finale za L mesto Bled - Fužinar 3:1 V finalu je Fužinar povsem nepričakovano klonil Bledu in tako po več letih ni osvojil Pokala prijateljstva. Končni vrstni red: 1. Bled, 2. Fuž nar, 3. Kras, 4. Bor, 5. Uljanik, 6. Rijeka. ŽENSKE Skupina A V ženski konkurenci so izločilne skupine dokaj čudno sestavili, saj so v isto skupino vključili Rjjeko in Branik, torej ekipi, ki bi morali biti na turnirju nosilca skupine. Ta skupina je bila tako po kvaliteti vsekakor boljša od skupine B. Poleg jugoslovanskih ekip je tu igral še Bor. Rijeka - Bor 2:0 (15:0, 15:9) V prvem nizu je Bor zaigral zelo slabo in praktično pasivno sprejemal vse iniciative nasprotnikov. Nekoli ko bolje je naši ekipi šlo od rok v drugem setu. Rijeka • Branik 2:1 V tekmi, ki bi morala biti finale za prvo mesto, je slavila Rijeka. Branik - Bor 2:1 (15:10, 9:15, 15:10) V tem srečanju so borovke igrale neprimerno boljše kot v prvi tekmi. Borile so se za vsako žogo in bile skoraj ves čas enakovreden nasprotnik mariborski ekipi. Skupina B V tej skupini so nastopali Merkur iz Nove Gorice, Marčana in Sokol. Merkur - Marčana 2:0 V prvi tekmi je novogoriška eki pa brez težav premagala Marčano. Merkur - Sokol 2:0 (15:12, 15:10) Čeprav je naša ekipa izgubila, nikakor ni odigrala podrejene vloge. Nabrožinke so se Merkurju enakovredno upirale in z več športne sreče bi lahko srečanje celo osvojile. Sokol - Marčana 2:0 (15:9, 15:7) V tej tekmi, ki ni trajala niti trideset minut, je Sokol brez težav slavil proti slabši Marčani in tako osvojil drugo mesto v svoji skupini. FINALE ZA 5. MESTO Bor • Marčana 2:1 (15:10, 9:15, 17:15) Prvi set je brez težav pripadel borovkam, ki pa so v nadaljevanju popustile in prepustile delno zmago Marčani. FINALE ZA 3. MESTO Branik - Sokol 2:0 (15:1; 15:11) V tem srečanju je Sokol naletel na premočnega nasprotnika in Branik je tako povsem zasluženo in brez hujših težav osvojil zmago. FINALE ZA L MESTO Rijeka - Merkur 3:2 V zadnji tekmi je Rijeka po predvidevanjih zmagala, vendar se je morala poštno potruditi. Končni vrstni red: 1. Rijeka, 2. Merkur, 3. Branik, 4. Sokol, 5. Bor, 6. Marčana. Tekmovanju je sledilo nagrajevanje. Nagrade sta podeljevala Bruno Taler, predsednik Odbojkarske zveze Slovenije in Ančka Mihorko, predstavnik Zveze. Za prvo mesto sta Rijeka in Bled prejela pokala pokala Odbojkarske zveze Slovenije, za drugo mesto Merkur in Fužinar pokala Občinske zveze Reke, Kras in Branik pa sta za tretje mesto prejela pokala Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Vse nastopajoče ekipe so prejele v dar tudi spominske plakete. Spominski darili sta prejeli še Odbojkarska zveza z Reke in ZSŠDI. Naše ekipe so nastopile v naslednjih postavah: MOŠKI BOR: Batič, Jurkič, Kodrič, Plesničar, Rebula, Tul. KRAS: Bitežnik, Budin, Grilanc, Kralj, B. in L. Milič, Vešnaver. ŽENSKE BOR: Bolčina, Debenjak, Fičur, Glavina, Pavletič, Raubar, Zupančič. SOKOL: Capblicehio, Kralj, M., L. in V. Legiša, Lozar, Mervič, Pan-gos, Pertot, Škrk. ki jim ni bila kos nobena druga ekipa. Drugo mesto so zasedli i-gralci ŠŠD Me-kurja, ki so premagali MK-Go A s šetnajstimi točkami prednosti, potem ko so tile igrali v okrnjeni postavi brez Blažiča, ki je bil nedvomno skupno z Dornikom steber moštva. ŠŠD Merkur — MK-Go A 62:53 ( 32:15) ŠŠD MERKUR: Prinčič 20, Jereb 6, Rusjan 16, Bremec 8, Bašin 10, Mladovan in Bavčar 2. MK-Go A: Igor Waltritsch 6, Aleš Waltri;sch 6, Tomažič 2, Paušič, Lutman 4, Dornik 30 in Košuta 6. V prvi večerni tekmi so slavili Novogoričani in to s šestnajstimi točkami prednosti.- Merkur - je vodil skozi vse srečanje zlasti po zaslugi centrov, ki so nemoteno lovilj odbite žoge tako v obrambi kot tudi v napadu. Mladinski krožek je nastopi! brez visokih igralcev, kar je bilo tudi usodno za končno zmago. V vrstah Merkurja je dobro zaigral Prinčič, v ekipi Mladinskega krožka pa se je odlikoval Ugo Dornik, ki je bil najboljši strelec srečanja s tridesetimi koši. Iskra — ŠŠD Merkur 70:33 (33:20) ISKRA: Oblak 2, Rovan 12, Faganel 6, Devetak 4, šček 12 Čermelj 6, Gabrijelčič 8, Klanjšček 16 in Stolič 2. ŠŠD MERKUR: Prinčič 8, Jereb 4, Rusjan 8, Bremec, Bašin 14, Mladovan in Bavčar 6. Igralci Iskre so brez težav premagali someščane. Zmaga ni bila nikoli v dvomu, saj so vodili skozi vse Srečanje. Merkur se je sicer zelo potrudil, toda proti veliko višjim in telesno bolje pripravljenim nasprotnikom ni bilo mogoče storiti ničesar. V vrstah Iskre je dobro igral Klanjšček. V nasprotnikovih vrstah pa gre pohvala Bašinu, ki je večkrat presenetil nasprotnikovo obrambo. Iskra — MK Gl A 56:53 (34:34) ISKRA: Oblak, Rovan 16, Faganel 10, Devetak, šček 16, Čermelj 8, Gabrijelčič 6, Klanjšček in Stolič. MK-Go A: Igor VValtritsch, Aleš VValtritsch 2, Ugo Dornik 16, Mauro Dornik 9, Devetak 8, Košuta 6 in Prinčič 8. Tudi tokrat so zmagali igralci Iskre in tako osvojili končno prvo mesto. Igrali pa so proti nekoliko ojačeni ekipi Mladinskega krožka, ki je hastepila z nekaterimi igralci Doma. Srečanje je bilo zanimivo, saj sta si bili ekipi enakovredni. Prvi polčas se je končal z izenačenim izidom. V drugem polčasu pa so Novogoričan; zaigrali v dolo-čenih trenutkih boli premišljeno od nasprotnika, ki je v sredini srečanja popolnoma popustil. V zadnjih minutah srečanja pa so igralci MK-Go nadoknadili zamujeno, bilo pa je prepozno. V vrstah Iskre sta najbolje zaigrala Rovan in Šček, pri MK-Go A pa oba Dornika in Prinčič. ŠŠD Merkur - MK-Go A 62:50 Iskra - ŠŠD Merkur 70:38 Iskra-MK-Go A 56:53 KONČNI VRSTNI RED 1. Iskra 2. ŠŠD Merkur 3. MK Go A Letošnji turnir se je končal s finalno tekmo v moški odbojki. Spoprijeli sta se ekipi MO Jezero iz Doberdoba in Štandreža. Po ogorčenem boju je zmagala ekipa iz Štan-dreža, ki je prikazala boljšo igro od nasprotnikov. Prvi set so osvojili Štandrežci in to s precejšno razliko v točkah. Igrali so bolj sproščeno od nasprotnika, ki je zgrešil veliko število servisov. Po izredno kratkem prvem setu je sledil malo daljši, v katerem so Štandrežci preveč ležerno zaigrali. To so spretno izkoristili Doberdobci. V tem setu je bilo stanje izenačeno do 4:4. Nato so igralci štandreža poživeli igro in povedli z 8:4. Po menjavi igrišča pa se Doberdobci niso več znašli, tako da so Štandrežci z lahkoto osvojili zadnji set in s tem še prvo mesto. Štandrež — MO Jezero 2:1 (15:6, 11:15, 15:7) ŠTANDREŽ: Mučič, Plesničar, Nanut, Krpan, Cingerli in Brajnik. MO JEZERO: Jarc, Juren, Darjo in Edi Gergolet, Adrijan in Ivo Cotič, Ferfolja. Po tem končnem srečanju, ki se je zaradi slabega vremena odvijalo v novi telovadnici kulturno - športnega središča, je sledilo nagrajevanje v Slovenskem dijaškem domu, kjer je vse prisotne pozdravil v imenu Mladinskega centra predsednik Igor Košuta, ki se je oprostil za morebitne spodrsljaie v teku le-tošniega turnirja. vabil vse nastopajoče, .8®. ;Se -bodo, t>'di ^ deležili Mladinski. centra* v Gorici. Pokale so odnesle naslednje ekipe: NAMIZNI TENIS 1. Iskra 2. štandrež 3. MK-Go A ŽENSKA KOŠARKA 1. Gimnazija Nov- Gorica 2. MK-Go MOŠKA KOŠARKA 1. Iskra 2. ŠŠD Merkur 3. MK-Go A ŽENSKA ODBOJKA 1. MK-Go 2. Štandrež MOŠKA ODBOJKA 1. Štandrež 2. MO Jezero 3. Slovenski študentje M. Č. Jadran — Bor A 92:64 (53:32) JADRAN: Male 6 (0:1), Pertot 3 (1:3), Meneghetti 21 (1:3), Ba-rut 18, Corbatti 7 (1:2), Slavec 2o (1:3), čok 12, Ferluga. BOR A: Pegan 3 (1:4), Trevisan 20 (8:9), Parovel 8, Sestan 15 (7:8), Bajc 4 (2:2), Vodopivec 0, Oblak 8 (2:2). SODNIKA: Gilleri in Blasizza. Jadran je zasluženo premagal v slovenskem derbiju Borovo A ekipo. Tekma je bila zanimiva le do 15. min. prvega polčasa, ko je bil izid še negotov (34:28 za Jadran). Tedaj pa so borovci povsem odpovedali ter so si domačini z nekaj uspešnimi protinapadi odprli pot do zmage. Drugi polčas je bil le formalnost, kajti tekma je bila že zapečatena. ^ V Borovih vrstah bi omenili ponoven zadovoljiv nastop Trevisana, medtem ko so pri Jadranu vsi i grali na dobri ravni. TENIS PRVENSTVO FRANCIJE evropski čas Klausa Steinbacha iz ZRN je bil za 24 stotink slabši. Na istem tekmovanju je vzhodna Nemka Petra Schneider popravila svoj lastni svetovni plavalni rekord na 400 m mešano. Progo je preplavala v 4'38”44 in je tako SR popravila za več kot sekundo in ppl. NOGOMET Zmaga TriesJn« Panatta izločen PARIZ — V prvem kolu medna rodnega teniškega prvenstva Francije je Američan Connors z dokajšnjo težavo, toda zasluženo premagal Italijana Panatto s 6:4, 4:6, 6:2. 7:6. Zugarelli pa je odpravi' Avstralca Jamesa s 6:2. 6:4, 6:2, medtem ko je Bertolucci odpravil Američana Pfisterja s 6:4, 6:4, 6:7. 6:7. 7:5. Vsi favoriti so v prvem kolu zmagali. POMEMBNEJŠI IZIDI Vilas (Arg.) - Damiani (Urugv.) 6:2, 6:2, 6:0 Borg (šve.) - Fillol (Čile) 6:3. 6:1, 6:4 Gerulaitis (ZDA) - Elter (ZRN)- 1:6, 6:1, 5:7, 6:2. 6:2 McEnroe (ZDA) - Dominguez (Fr.) 7:6. 6:0. 6:0 PLAVANJE Ule Gevveniger 100 prsno v 1'10"20 MAGDEBURG — Povsem neznana plavalka iz NDR Ute Geweniger je izboljšala svetovni rekord na 100 m prsno v času 1T0”20. Novi dosežek je za 11 stotink boljši od prejšnjega, ki ga je držala Sovjetinja Julija Bogdanova. Tretji dan državnega prvenstva NDR je bil izboljšan tudi evropski rbkerdiSfflPSljtPftriiiJr po zaslugi Woite s časom 50"65. Prejšnji najboljši 1. ~ 1. Hagg Hagg 2. Silver Lord 1. Sydney Sid 2. Fury Set 1. Botticelli 2. Luvinate L Bsdoni 2. Agagianan 1. Dordoni 2. Ben 6. — L Corale 2. Bibesco KVOTE 12 - 30.054.297 lir 11 - 1.036.300 lir 10 - 77.300 lir 2. - 3. - 4. - 5. - 1 2 X 2 X X 2 2 X 1 1 2 ..........minil....mn.....nnnninnnnnn.... KOLESARSTVO «14. POKAL L0NJERJA» Del Bianco zmagovalec Odlično se je odrezal tudi Tone Kunaver (TVD Partizan Dol), ki je osvojil 4. mesto - Marušič (Adria) osmi Luigi del Bianco je tretje leto zaporedoma zmagal na kolesarski dirki cikloamaterjev za 14. pokal Lo-njerja, ki ga je v nedeljo priredilo športno društvo Adria iz Lonjerja na 70 km'dolgi progi po tržažški pokrajini. Nedeljsko' tekmovanje, ki je sicer videlo za lonjerske razmere precej skromno število udeležencev, je bilo kljub temu izredno zanimivo in borbeno, kar dokazuje tudi visoka poprečna hitrost. Dirke so se udeležili poleg cikloamaterjev C in D kategorije tudi mladi člani, kjer je bila posebno visoka udeležba iz Slovenije. Izstopal je predvsem nekdanji reprezentant Tone Kunaver, verjetno protagonist dirke do končnega vzpona v Ključu. Treba je reči, da je bila kvaliteta dobro zastopana na dirki, ne pa številčna udeležba. Do odločilne akcije na dirki je prišlo kakih dvajset kilometrov po startu v Bazovici, ko je ušla skupina kolesarjev, ki se je nato zreducirala na dva: na Rabita iz Vicenze in Škulja iz Ljubljane. Ta dva sta složno vozila do Gabrovca, kjer je Škulj popustil. Rabita pa je z več kot enominutno prednostjo vodil pred četverico zasledovalcev — Del Bianco, Kunaver, Orio Boselli in Bonsangue. Njegov beg je trajal vse do Naselja Sv. Sergija, kjer so ga zasledovalci u-jeli po zaslugi odličnega Kunaverja, ki je bil gonilna sila zasledovanja. Slovenski kolesar je nato silovito potegnil in vodil do polovice vzpona iz Boljunca do Ključa, kjer je prišel na dan Del Bianco, ki je prevzel vodstvo in sam prispel tudi na cilj v Lanjerju z desetsekund-no prednostjo pred svojimi najbližjimi zasledovalci. Nastopili so tudi vsi štirje člani Adrie in sicer Marušič, Macarol, Ferluga in Poropat, ki so se dobro odrezali. Poropat je bil na začetku med pobudniki o-dločilnega pobega, medtem ko je Marušič prišel do izraza pri vzpenjanju iz Boljunca proti Lonjerju, kamor je prispel kot osmi in več kot zadovoljil. Vrstni red na cilju (absolutna lestvica) 1. Del Bianco Luigi (GS Doni -kat. C), ki je 70 km dolgo progo prevozil v 1.48’ s poprečno hitrostjo 38,888 km na uro 2. Bonsangue Roberto (Arredo House) kat. A 10” zaostanka 3. Orio Alberto (VC Padova) kat, D 4. Kunaver Tone (TVD Partizan Dol) kat. C 50” zaost. 5. Rabita Giuseppe (Ruaro Vicen-za) kat. A 1’40” 6. Zanatta (US S. Marco) kat. C 1’50” 7. Cesaratto (Pedale Triestino) kat_ ^ 8. Marušič (Adria) kat. C 9. Furlan (Pedale Triestino) kat. C 10. Giustina (Cremcaffe) kat. D 26. Macarol (Adria) 27. Ferluga (Adria) 28. Poropat (Adria) R. Pečar OLIMPIJSKE IGRE Odbori iz 85 držav za nastop v Moskvi LOUSANNE — Mednarodni olimpijski odbor v Lousannu je včeraj uradno sporočil, da je doslej 85 olimpijskih odborov iz posameznih držav zagotovilo sodelovanje na bližnjih igrah v Moskvi. Po poluradnih vesteh je 36 odborov sodelovanje odklonilo, 20 pa se jih sploh ni izreklo. Mladi igralci so v nedeljo upravičili zaupanje trenerja Vargldena. Proti Cašaleju so namreč izbojevali obe točki, še zlasti sta se izkazala Scarel, ki je že v 29. min. povedel svoje moštvo v vodstvo, in pa Štrukelj, ki je le za las zamudil nekaj ugodnih priložnosti. IZIDI 32. KOLA Alessandria - Piacenza 2:1 Cremonese - Lecco 0:0 Fano - Biellese 0:0 Mantova - S. A. Lodigiano 2:0 Novara - Varese 0:0 Rimini - Reggiana 2:1 Sanremese - Pergocrema 3:0 Treviso - Forli 1:3 Triestina - Casale 1:0 3. trofeja Grmada Spored prireditev, v okviru 3. trofeje Grmada, ki jo prireja SK Devin, bo tak: PETEK. 30. MAJA 16.00 otvoritev 18.00 vaške igre 20.00 ples (ansambel Taims) SOBOTA, 31. MAJA 14.00 odprtje kioskov 15.00 risarski ex tempore 1. kat.: otroci vrtcev 2. kat.: osnovnošolci 3. kat.: srednješolci 15.00 tekmovanje v briško U 18.00 vaške igre 20.00 ples (ansambel Galebi) NEDELJA, 1. JUNIJA 10.30 mednarodno tekmovanje na skirolkah (13 kategorij) 15.00 nagrajevanje 18.00 vaške igre 20.00 ples (ansambel Praprot) LESTVICA Varese 44, Rimini in Forli 42, Fano 39, Cremonese in Sanremese 38, Triestina 37, Treviso 35 Piacenza in S. Angelo Lodigiano 34, Reggiana 31, Mantova in Novara 29, Casale 28, Pergocrema, Alessandria in Lec-co 21. Biellese 13. ODBOJKA . «REVIVAL 80» Ogorčeni boji Letošnji »Revival* se počasi bliža koncu, saj bodo v nedeljo, 1. junija v Nabrežini na sporedu finalne tekme. Moški Breg je že gotovi finalist, saj je premagal po ogorčenih bojih svoja najnevarnejša nasprotnika Piprje in Slogo. IZIDI Breg - Sloga 3:1 Breg - Piprji 3:2 Hranilnica - Sokol 3:0 Breg 8, Piprje 4, Sloga in Hra-LESTVICA nilnica 2, Sokol 0. Breg in Sokol sta odigrali štiri tekme, Piprje in Hranilnica tri, Sloga pa dve. Skupina A (Ženske) V tej skupini manjka do konca le še ena tekma, in sicer zaostalo srečanje med Krasom in ZTT. Prav od tega srečanja bo tudi odvisno, kdo bo drugi finalist. V Nabrežini bo v finalu namreč gotovo nastopal Breg, ki je osvojil prvo mesto. Od zaostale tekme pa bo odvisno, če bo drugi finalist ZTT ali pa ekipa Paljnte. IZID Breg - Kras 2:0 LESTVICA Breg 8, ZTT in Paljnte 4, Kras 2, Adria 0. Breg, Paljnte in Adria so odigrale štiri tekme, Kras in ZTT pa tri. V petek, 30. maja, bodo v ženski konkurenci tega tekmovanja na sporedu polfinalna srečanja. Točen urnik tekem bomo sporočili v prihodnjih dneh. INKA L ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel - Donatello 2. ŽENSKA DIVIZIJA Solaris - Bor 1. MOŠKA DIVIZIJA AG1 - 01ympia 2. MOŠKA DIVIZIJA Rozzol - Dom REVIVAL 80 Trim - Navihanke OBVESTILA ŠZ Bor sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, v četrtek, ob 20. url na stadionu «1. maj* v Trstu. « * * Odbor ŠZ SLOGA sklicuje 2. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v petek, 30. t.m., v domu v Bazovici ob 20. uri ob prvem in 20.30 v drugem sklicanju. DNEVNI RED: 1. izvolitev delovnega predsedstva 2. poročila 3. razprava k poročilom, diskusija 4. pozdravi 5. volitve VABLJENI! * * * Športna šola Trst vabi vse sodnike, ki bodo sodili na atletskem troboju osnovnošolske oiimpiade, naj se zberejo na pripravljalnem sestanku v petek, 30. t.m., ob 18. uri na stadionu «1. maj*. Uredništvo uprava oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorico, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 28. maja 1980 Z!ro račun 50101-603-45361 *AD!T» - DZS • 61000 LluMfl"* Gradišč® 10/11. nad., telefon 22207 j Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sozdi 400 lir 2a mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir w' ' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-J®!* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugm v Italiji pri SPI. . IzJ«1*L»^ZTT zvm» iiSopfcnjhrP Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tisk* f ^irst založnikov fiegsv' TRŽAŠKI DNEVNIK Demonstracija milj skih delavcev Na ministrstvu za državne soudeležbe bo danes sestanek med predstavništvoma vsedržavne finančne družbe Fincantieri, ki deluje na področju ladjedelništva in finančne družbe Friulia iz naše dežele. Navzoči bodo tudi zastopniki tržaškega pokrajinskega in deželnega vodstva kovinarskega sindikata FLM. Govor bo o potrebi po učinkovi- tejših posegih ministrstva za državne soudeležbe za ponovni razmah ladjedelskih in sorodnih dejavnosti, tako zlasti na Tržaškem, kjer imamo opravka med drugim s hudima krizama miljske ladjedelnice Alto Adriatico in Tržaškega arzenala -Sv. Marka. V podkrepitev zahteve po dokončnem izhodu miljske ladjedelnice iz sedanje stiske je prizadeto delavstvo (vsega 450 delovnih moči) uprizorilo včeraj dopoldne, to je dan pred srečanjem na ministrstvu, protestno demonstracijo s sprevodom po tržaških ulicah. Kakor smo že poročali, so delavci CAA ostali brez aprilske plače, pa tudi brez predujma na proizvodno nagrado. Na sliki prizor z manifestacije V NEDELJO NA POBUDO VZP1-ANPI IN PD PROSEK-KONIOVEL Občutena komemoracija talcev eb obeležju na presežki gmajni Nastop zbora «Vasilij Mirk», proseške godbe in domačega otroškega zbora - Govora Dušana Košute in Artura Calabrie Množica Prosečanov in Kontovel-cev se je v nedeljo udeležila na proseški postaji komemoracije ob 36-letnici usmrtitve desetih talcev s strani nacifaštistov, ki je izzvenela kot mogočna obsodba vsakršnega porajanja mračnih fašističnih in protislovenskih sil v naših krajih. Pobudo za komemoracijo sta dali krajevna se’ ija Zveze partizanov VZPI - ANPI in PD Prosek - Kontovel. Po krajšem nagovoru domačina Srečka Orla je nastopil otroški zbor, ki ga vodi Erika Briščik, zatem je proseško - kontovelski zbor »Vasilij Mirk* pod taktirko Evgena Prinčiča in v spremljavi harmoni-kaškega ansambla izvajal venček partizanskih in borbenih pesmi. Ob spomeniku, ki spominja na žrtve desetih talcev, sta spregovorila predsednik in tajnik pokrajinskega odbora VZPI - ANPI Arturo Cala-bria in Dušan Košuta. Košuta je v svojem govoru po-t ,'.il zvestobo naših ljudi pridobitvam in idealom NOB ter pozval mladino, da odločno nadaljuje to borbo za sožitje mr 1 tukaj živečima narodoma, ki ga hočejo fašistične in desničarske sile na vse načine skaliti. Košuta je nato o-stro obsodil provokatorski fašistični atentat na sede- sekcije KPI pri Sv. Ivanu in pozval pristoine organe javnega reda, naj zasačijo zločince, ki že leta nemoteno u-strahujejo demokrate, skrunijo na-šv spomenik? padlim za svobodo in napadajo sedeže naprednih demokratičnih strank. Predsednik pokraiinskeea odbora VZPI - ANPI Calabria pa je svoj poseg osredotočil na mednarodni položaj in na > otrebo po enotnem nastop lju v$eh naprednih sil v državi za mir in razoroževanie v svetu. Govoru Calabrie je sledil sklepni pasto i proseške godbe na pihala, ki je pod vodstvom dirigenta Slavka Lukše lepo zaigrala »Pesem o svobodi* ter »Internaciona lo*. Zbor Vasilij Mirk gostoval v Sežani Moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka - Konto vela, ki se je v petek, 23. t.m. udeležil revije Pesem, Primorske 80, ki je bila v kinodvorani v Postojni, na kateri je sodelovalo 10 zborov iz matične domovine in zamejstva, je v soboto, 24. t.m. gostoval v Sežani. V organizaciji Zveze kulturnih organizacij — Sežana in Kulturno-umetniškega društva . Sežana — je bil v soboto zvečer v kinodvorani v Sežani koncert ob priliki praznovanj Dneva mladosti na katerem so sodelovali ženski pevski zbor Kulturno - umetniškega društva iz Sežane, zbor Vasilij Mirk in harltionlkaški orkester podružnice GM Prosek -Kontovel. Koncert so odprli domačini, oziroma domačinke. Ženski pevski zbor iz Sežane je pod vodstvom Evgena Prinčiča zapel osem pesmi. Moški zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela je podal nekaj u-metnih - narodnih in partizanskih pesmi. Harmonikaški orkester podružnice GM Prosek - Kontovel, ki je v zadnjih časih žel lepe uspehe in postaja skoraj stalni spremljevalec zbora Vasilij Mirk. se je v Sežani predstavil pod vodstvom Loredane Kočevar s štirimi zahtevnimi skladbami. Koncert se je zaključil z nastopom rijora Vasilij Mirk, ki je ob spremljavi harmonikaškega orkestra za pel Vstajenje Primorske. Bohor je vstal in Vrabčevo Zdravico. Ob koncu so organizatorji pripravili za vse nastopajoče zakusko, med katero se je še bolj utrdila želja po tesnem sodelovanju zborov tu in onstran meje. V Lonjfrjn uspela razslava domačih vin Z razglasitvijo zmagovalcev in prosto zabavo se je v nedeljo v Lonjer.ju končala tretja razstava domačih vin, ki sta jo priredili KD Lonjer Katinara in ŠD Adria Posebna komisija, ki so jo sestavljali Ervino Gombač in Karlo čok in Lonjerja, Pino Čepar iz Pod lonjerja in Paulo Filipčič s Kati nare, je že v petek ocenila štiri najst primerkov belih in deset pri merkov črnih vin, ki so jih dali na razstavo kmetovalci iz Lonjerja in s Katinare. Določitev najboljših vin je bila precej težavna, saj so bila vsa vina zelo izenačena in do bra. Šele po večkratni pokušnji in primerjavi se je komisija odločila za podelitev nagrad. Za najboljše belo vino je bil proglašen pridelek Fabia Pečarja, drugo nagrado je prejel Edi Gla-vina, tretjo pa Peter Kuret. Med črnimi vini pa je prvo mesto od nesel Peter Kuret, drugi je bil Silvano Močilnik, tretji pa Stojan Sancin. Zmagovalcem je šel pokal Kmečke zveze, drugo- in tretjeu- vrščeni pa so prejeli srebrne oz. bronaste kolajne, ki sta jih podelila prireditelja razstave. R. Pečar NA PONEDELJKOVI SKUPŠČINI Z glasovi RD, PSI in SSk odobren proračun pokrajinskega konzorcija za javne prevoze Predstavniki KPI in LpT so se vzdržali - Predvideni stroški znašajo 116 milijard lir nMf 17110 lili ILI JJj Na ponedeljkovem zasedanju skupščine pokrajinskega konzorcija za prevoze je bila osrednja točka proračun podjetja za leto 1980, ki je bil odobren z večino z glasovi KD, PSI in SSk, KPI in LpT pa sta se vzdržali. Skupni predvideni stroški znašajo 116 milijard lir, od katerih pa je kar 75 odstotkov pred videnih za osebje in «le» 28 mili jard lir za poslovno delovanje. V skladu z zakonodajo je podjetje lahko povečalo le za 19,70 odsto v primerjavi za lanskoletnimi izdatki, kar dejansko niti ne krije inflacijskega razvrednotenja valute. Predsednik upravne komisije Paolo de Gavardo (KD) je v svojem posegu naglasil, da mora podjetje stremeti in doseči popolno samostojnost ter v ta namen zasleduje tri cilje: uresničiti globalno revi-vijo prometa v mestnem središču, doseči večje razumevanje s strani deželne vlade ob tesnem sodelovanju s 4. prometnim bazenom in v mejah možnosti še izboljšati storitve in organik, V razpravi so dejansko vsi, razen misovca, dali pozitivno oceno o delovanju konzorcija in o programskih usmeritvah, kar je do kaz, da se podjetje postopoma utrjuje. De Rosa (KPI) je izrazil željo, da bi čimprej odpravili kaotičnost prometa, da bi upoštevali specifične potrebe koristnikov jav-noprevoznih uslug in v zvezi z o penskim tramvajem (letni strošek znaša 800 milijonov lir) zahteval poseben deželni zakon «ad hoc». Millo (KPI) je poudaril, da se mo rajo vse politične in sindikalne komponente zavzeti za rešitev perečih problemov prometa v mestu Trst. Potrebna je korenita organska izboljšava prometa, storitev, ureditev parkirišč in se potegovati za enotni okvirni zakon, ki naj privilegira javne prevoze. Abate (KD) je ocenil proračun kot zelo dober, hkrati pa je soglašal, da je treba vplivati na deželo za drugačen pri stop k problemom. Vsedržavni zakon naj delegira krajevnim upravam neposredno upravljanje javnih prevozov,. D’Amore (PSI) je pozi tivno ocenil proračun in se obenem začudil, da, so se nekatere stranke. kljub globalni pozitivni oceni, pri glasovanju vzdržale. Polemičen je bil do tržaške melonarske uprave, ki ni hotela oziroma znala rešiti vprašanja mestnega prometa in ni npr. proučila možnosti, da bi pre povedali promet v zgodovinskem središču mesta. Govorila sta tudi Aprigliano in De Rota (LpT), ki je najprej napravil pravi slavospev naporom upravne komisije, v kateri so tudi sami zastopani, na koncu pa je najavil vzdržane z motivacijo. da »njegova skupina ni dovolj številčno reprezentativna v u-pravi». Misovec Di Giorgio pa se je zaganjal proti obstoju konzorcija in izjavil, da so nepotrebni stroški za poslovanje konzorcija tudi v slovenščini. V slovenščini sta spregovorila devinsko-nabrežinski svetovalec 1-van Brecelj (SSk) in zgoniški podžupan Boris Simoneta (PSI). Brecelj je zahteval večji posluh za potrebe okoliških vasi in občin ter pri' tem urgiral vzpostavitev avtobusnih zvez z Gročano in upoštevanje potreb delavcev v štivanski papirnici. Simoneta pa je v svojem posegu priporočil, da se ob predvidenem prevozu v službo novega osebja in uvedli informacijskega urada upošteva potrebe slovenske narodnostne skupnosti z namestitvijo oseb, ki obvladajo slovenski jezik, kot je to podjetje že storilo pri nedavni reorganizaciji uradov. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Kmečka zveza obvešča vse svoje člane, da bodo njeni uradi izpolnjevali davčne prijave (o-brazce 740) samo še danes, v sredo, 28. maja. TAJNIŠTVO «iiiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia>itiiiiiiiiiiiiiiiiaaiineiiruiiiiirxiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii V UPRIZORITVI AMATERSKEGA ODRA «1 ŠT0KA» «Gospod Evstahij» zabaval občinstvo Zamejsko amatersko gledališče je po večmesečnem zastoju ponovno zaživelo. V nedeljo so člani amaterskega odra «Jaka Štokam s Proseka - Kontovela imeli premiero komedije v treh dejanjih «Gospod Ev-stahij s Proseka», ki je, kot predvideno, doživela uspeh med številnimi gledalci, ki so napolnili proseški Kulticrni dom. Ni manjkalo smeha, aplavzov in pohval mladim požrtvovalnim igralcem, glasbenim izvajalcem in solistom. Delo samo na sebi mogoče ne predstavlja poglobljene tematike in iznajdljivosti, saj gre za komedijo v Goldonijevem slonu, kjer se fabula in scena razpletala, dokler se na koncu vse ne razreši. V BRAZILSKI COPACABANI Roparja smrtno ranila Videmiana Tržačan le rahlo ranjen v nogo Nagradno potovanje skupine trgovcev v Brazilijo se je tragično končalo - Še neuspešen lov za morilci V Copacabani (Rio De Janeiro) sta mlada roparja včeraj smrtno ranila 33-letnega italijanskega trgovca Amedea Michelinija iz Lati-sane pri Vidmu in rahlo ranila 45-letnega Tržačana Bruna Bresciani-ja, ki sta bila s skupino štiridesetih trgovcev iz naše dežele na nagradnem potova.iju v Južni Ameriki. Michelini je bil v družbi treh prijateljev, Brescianija, 40-letnega Maura Gallija iz Vidma in 29-letne-ga Tullia Milaneseja iz Azzana pri Pordenonu, ko sta se mlada fanta, domnevne starosti 16 let, približala skupinici in zahtevala od njih denar. Očividci so potrdili, da se jima je hotel Michelini zoperstaviti, fanta pa sta brutalno reagirala in Videmčana ustrelila v trebuh Pri tem sta ranila tudi Tržačana Bruna Brescianija, ki pa mu je krogla na srečo le oplazila nogo. Bresciani, ki je rojeh v Zgoniku, ima na Opčinah trgovino gospodinjskih strojev. Z uspešnim poslovanjem si je zagotovil potovanje, ki ga je pripravilo podjetje gospodinjskih pripomočkov »Jupiter* in je iz Italije odpotoval za Južno Ameriko v petek, 23. maja. Po dramatičnem dogodku je v telefonskem po- ........................... Prijetna šolska prireditev proseško-kontovelskih otrok V Kulturnem domu na Proseku smo bili v zadnjih časih priča številnim prireditvam. Zelo prijetna in prisrčna je bila tudi zaključna šolska prireditev, ki so jo pripravi li otroci osnovne šole na Proseku v soboto, 24. t.m. V pisanem sporedu, ki sta ga na povedovala učenca 5. razreda Tanja Ukmar in Tomaž Ban, so se kot prvi predstavili učenci prvega razreda s kratkim prizorom o mucki in miški. Čeprav so bili malčki v veliki zadregi, sc,j je to bil ve rjetno njihov prvi nastop na odru, so z izvajanjem spravili v dobro razpoloženje pubih o, ki je tudi ob tej priliki napolnila proseški Kul turni dom do zadnjega kotička. Učenci drugega razred ' so svoje misli namenili najdražjim, to je mamici in očetu z recitalom in krat kina plesom ob spremljavi flavt. Tretji razred se je predstavil s prizorom iz šolskega življenja, v katerem so nam učenci prikazali, kdo se bolj uči, oziroma kdo stalno zamuja... pouk. Četrti a i.i b razred sta nastopila skupaj. Najprej je predstavnica obeh razredov Tanja Ukmar pozdravila pisatelja Miroslava Košuto, k se je udeležil prireditve, na kar so učenci recitirali venček Košuto* ,i poezij. Učenci petega razreda se verjetno dobre volje pripravljajo na za ključni izpit. To je bilo namreč razvidno iz njihovega šaljivega in duhovitega prizorčka. Ob koncu so seveda petošolci izročili ključ »šol skeg? paradiža* svojim nasledni kom, to je učencem 4. a in b razreda. Nastopili so tudi trije harmonika rji, in sicer Tamara Prašelj, Lara Puntar in Igor Štoka. Prireditev je zaključil otroški pevski zbor PD Prosek - Kontovel, ki je pod vodstvom Erike Briščik in ob glasbeni spremljavi Andreja Pogana zapel štiri pesmi. Občinstvo, ki je pozorno sledilo sporedu, je nagradilo otroke z a-plavzom ter izreklo priznanje požrtvovalnim učiteljicam, ki so tako skrbno pripravile otroke. Omenili bi še, da je bila v treh učilnicah osnovne šole na Proseku v soboto popoldne in v nedeljo raz stava ročnih del. Danes bo za proseške in kontovel-ske otroke na pobudo Združenja staršev Dan v naravi. Začeli bodo s slikarskim ex tempore, nakar bo družabnost z raznimi 'igrami na vrtu Kultu. iepa doma, kjer bo tu di skupno kosilo. govoru pojasnil ženi, da se je skupina italijanskih turistov mirno sprehajala, ko sta se mlada ropar ja približala. Michelini in ostali so bili prepričani, da se zlikovca samo šalita in Videmčan ju je zato skušal odvrniti. Toda mladeniča sta potegnila orožje in streljala. Bresciani je po telefonu tudi povedal, da se bo že v ponedeljek vrnil v Italijo. Brazilska policija, ki je nemudoma začela z iskanjem, do sedaj še ni zasledila morilcev, ki sta se s kraja zločina odpeljala z avtom. Kulturno srečanje v Rojanu V nedeljo je bilo v Rojanu v Ma rijinem domu vse živo. Bila je namreč akademija, na kateri so sodelovale različne kulturne kom ponente Rojana. Tudi učenci osnov ne šole «Bazoviški junaki* so se odzvali vabilu in po nastopu otrok iz vrtca so se zvrstili kar po vrsti na odru. Večji so prikazali prizor «Novi nec», vzet prav iz učenčevega živ ljenja. četrtošolci so bili pa žalost ni, ker sta dve sošolki zadnji tre nutek zboleli in tako je njihov nri zor «Jurček in veter* odpadel. Tretji razred je deklamiral pesem »Razglas otroške republike*. Po ta ki resnosti so prišli na vrsto mlaj ši. Spremenili so se v gozdne živali, ki so našle zrcalce oziroma vsaka svojo sliko, kar pač vsaka je videla le sebe v zrcalcu. Ni manjkal deček s cvetjem in tudi bolnik, zdravnik ter sluga. Prvošolci so se pa postavili s pesmijo »Opozorilo*. Vsi učenci so še v zboru zapeli vesele pesmice in tako zaključili svoj nastop. Učenci in učenke, ki obiskujejo tečaj folklore, so nam pokazali še belokranj ske plese. Obiskovalci likovnega tečaja so v veži razstavili svoje lepe izdelke Istočasno pa so bile razstavljene tudi risbe prejšnjega dne «ex tem pore* na temo »Moje igrače in moje igre*, ki so jih tudi narisal: učenci osnovne šole »Bazoviški junaki*. Vsako leto rojanski učenci za ključijo šolsko leto ali s priredit vi jo ali z razstavo. Letos je na vr sti razstava na temo Naše učenje naše bogastvo, naše morje. Raz stavljali bodo v nedeljo, 15., in ponedeljek, 16. junija, v dopoldan skih urah. Že sedaj vljudno vabijo, da si ogledate njihove risarske in ročne izdelke. uč. Gre za gospoda Evstahija, 47-let-nega Prosečana, ki se želi oženiti. Ko mu to uspe, se začnejo pojavljati nenehni križi, saj pride na dan, da je pred poroko zelo rad mešal glave poročenim ženskam. Helena, Lojzka, Vida so le imena nekaterih žensk. Vse bi lahko šlo kot po clju, ko se bi ne stalno pojavljala njegova prijatelja, moža njegovih ljubic, gospod Kapetano-vič in gospod Makovec. V glavni vlogi je igral Egon Štoka, ki je dokazal izredne sposobnosti. Ostali igralci so še: Darjo Rupel, Klavdij Cibic, Egon Mala lan, Marina Gorjup, Paola Starc in Dejan Daneu. Za glasbeno spremljavo je poskrbel Aleksander Vodopivec. Skladbe same pa je med enim in drugim dejanjem izvajal ansambel «Beia packa». (kt) Ljubka prireditev v Repnu V Domu Albina Bubniča v Repnu je bil v nedeljo zelo ljubki zaključni nastop otrok, ki so skozi vse leto obiskovali tečaj glasbene vzgoje domačega PD Kraški dom. Bogat program je obsegal v prvi vrsti petje 20-članskega otroškega zbora, ki je ob glasbeni spremljavi izvajal splet otroških in narodnih pesmi, vmes pa so dekleta podajala pove zovalni tekst. Hvaležni starši, ki so napolnili dvorano, so se na koncu zahvalili požrtvovalni Vesni Guštin Grilanc, ki je tako uspešno vodila tečaj in vzbudila v otrocih veselje za glasbeno in vokalno udejstvovanje. —bs— ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Obletnice, šolska vzgojna oddaja 13.00 Tedenska informativna oddaja o knjigah 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar: Ruščina 17.00 3, 2, 1. .. Stik! 17.30 Dogodivščine Huckleberryja Finna — 31. epizoda 18.00 Obisk muzejev 18.30 La dama di Monsoreau 1. del nanizanke 19.00 Dnevnik 1 — Kronike 19.20 Sedem in pol — kviz oddaja 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.20 Nogomet: Hamburger - Nottingham Fo-rest, evrovizijski prenos 22.20 Iskanje življenja v vesolju 9. in zadnji del Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska napoved Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 — Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 20.30 Volilna tribuna 13.40 Naredimo sami šolska vzgojna oddaja 14.10 V 80 dneh okoli sveta risanka, 12. epizoda 14.50 Giro dTtalia, evrovizijski prenos 17.00 Program za otroke: Družina Papatie — TV film 17.30 Znanost in tehnika za mlade 18.00 Vzgojna TV v drugih deželah: Velika Britanija 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 — Športne vesti 18.50 Živeti na samotnem otoku dokumentarec 19.05 Dober večer z Rossanom Brazzijem. .. Vmes TV film iz serije «1 ragazzi del sabato sera* 20.40 Igre brez meja 1980 22.15 Srečanje z Albo De Cespe*^ 22.55 II cantamaggio Oddaja z Dariom Fojeffl Ob koncu DNEVNIK * ZADNJE VESTI Rimini: BOKS Tretji kanal 18.30 Šolska vzgojna oddaja. Turizem 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Volilna tribuna 20.00 Olimpijska prvenstva 20.05 Gelosia - film z Rnldf^ Lupijem in Luiso Fen® JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.30 in 11.00 TV V ŠOLI: Zvok v filmu, Boj za nek, Risanka, Kocka, k0®" Zgodba 18.15 Poročila . .m. 18.20 Športno prvenstvo llj»"J?L skega armadnega obrrwcr 18.40 Moj prijatelj Piki Jakob: Šah-mat, Piki j, 18.55 Umetnost na Jugoslovan^ 19.15 Festival mladinskih PeVS*^ zborov v Celju 19.40 OBZORNIK 19.55 Ne prezrite 20.10 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 DNEVNIK 21.00 Film tedna: ZEMELJSKI DNEVI JO — Jugoslovanski fu® Po filmu razgovor z rez, jem Goranom Paskal je)’’ 22.45 Majhne skrivnosti velik®11 harskih mojstrov 22.50 Miniature: jj Slovenski klavirski kvar^ 23.10 V znamenju Koper . ^ 16.55 Nogomet: Radnički - D>naIt 20.20 Nogomet: Hamburger tingham Forest 21.15 DNEVNIK 21.50 OTOK ŽELJA - ffl® ^ Režija Enzo D’Ambn* igrajo Laura Gemser, An" Kennedy in Paolo Giusn TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: «Mal'položi dar domu na oltar*, poslanstvo Ciril-Metodove šole; 9.00 Glasbeng matineja 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Umetnost dobre kuhinje;' 12.00 J*Pt>d Mata-jurjan*, posebnosti in omika Na-diških doJin;. 12.30 Melodije od vsepovsod; 12.45 Deželna volilna tribuna: Nastopi strank; 13.20 Zborovska glasba; Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroško okence: «Pesem mladih 1980»; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Mihail Šolohov: «Tihi Don* — 11. del; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino: In spet rock; Paleta orkestrov; Nove plošče na domačem trgu; Jazz na koncertnem odru; 17.10 V našem prostoru: Mi in glasba: Mladi izvajalci; Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; Kulturne rubrike naših časopisov; Slovenska književnost v Italiji; Naši pevci. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30, Poročila; 6.00 - 7.30 Otvoritev, glasba za dobro jutro, koledar, objave, in reklame, najava sporeda; 7.30 Zaključek; 13.00 Otvoritev: pregled do- godkov; najava sporeda; 1*-® „a pojmo pesem; 13.40 Melodij« tekočem traku; 14.00 Pri_f ehe0i skih skladateljeh; 14.37 notes — objave; 15.00 Dog®.,^,; odmevi; 15.30 Glasba po 1 ‘J 16.00 Po samoupravni P0^’. na-Vaš telefon, naš mikrofon > ^ rodno-zabavna melodija na ',aSprj. Ikonski, kUp,„— 25-888; 16-3°. morski dnevnik; 16.45 Re^.aS zabavna glasba; 17.00 ZaklJuC KOPER . (Italijanski prograrn\$ 8.30, 9.30, 10.30, 1130, JL’ 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, V,a; 18.30, 19.30, 20.30 Porodijo 8.00 Glasba za dobro jutro* .[5 Horoskop; 9.00 štirje koraki- • Prvin Marinnnn Pnithefull: Poje Marianne Feithefull; rianovi dopisniki; 10.00 je. , 10.32 Glasbeni intefflTj 0 10.40 Glasba in nasveti: D' vet troški kotiček; 11.32 Kina« mladih; 12.00 Na prvi strani. Glasba po željah; 14-00 ^(jO glasba; 14.33 Izbrani za yas. p3. Iz Rima z zanimanjem in s .533 tijo: 15.15 Mala diskoteka; ‘Lj Veselo v glasbi; 15.45 Z je...; 16.45 Dalmacija in pesmi; 17.00 Kino danes; ,gj5 Crash; 17.55 Pismo iz. • •.» jg 3J Orkester Marcello Minervi; ^ Veliki interpreti; 20.15 program. EHALOTTO IŠČI VSEH MESECEV Z ENALOTTO DOBIŠ VEDNO