11252559

Vsebina

Aktualnosti!

- Arhitekt Drago Ibler 8l

- Informacija ZSI o posledicah

potresa v Skopju 82

- Predlogi za spremembe temeljnega

zakona o graditvi investicijskih
objektov 86

- Teze k predlogu novega pokojnin¬
skega sistema 87

- Poročilo UO DAL o samovoljnem
spreminjanju projekta za FAGG 89

Z arhitektove mize:

- Prof.E.Mihevc: Depandansa hotela
Central v Luciji pri Portorožu 9o

- Savin Sever: Tiskarna mladinske

knjige v Ljubljani 93

Natečaji:

- Natečaj za izdelavo zazidalnega

predloga za gradnjo sosesk S4 in
S5 v Fužinah pri Ljubljani 95

- Izid natečaja za urbanistično

ureditev severnega dela Benetk-
Tronchetta lo6

- Razpis mednarodnega natečaja za
ureditev glavnega mestnega trga

v San Franciscu lo6

- Opozorilo udeležencem natečaja

Sv.Žtefan-Miločer-Pržno lo8

Razstave:

nja v Moderni galeriji

- Lepa oblika se izplača

- Urbanistični dokumenti

- Razstava del Angela Mangiarot-
tia v Ljubljani

- Razstava Republiškega zavoda za
zaščito spomenikov in narave

Društvene novice:

- Posvetovanje o estetski in sani¬
tarni urejenosti turističnih
krajev in objektov

- Izredni kongres Zveze lženirjev
in tehnikov Jugoslavije

- Ustanovljeno je društvo arhi¬
tektov v Kopru

- Opozorilo bralcem

Industrija nas

seznanja:

1

O

>

o

*>

»d

o

H

t>

O

S

©

p

8

0

fU.

I

U

O

P

•d

o

!

H

P!

P

0

P

O

H

03

>

O

0

-P

a

&

0

N

O

*r>

OS

1-9

%

-P

0

0

0

u

O

P

»d

o

a

0

P

>o

•H

KJ

I

O

u

i

p«

•H

'd

0

1

o

0

d

o

<H

O

p.

I

g

I

0

S

O

p

p«

u

o

0

o

M

£

0

o

S

o

«

V*

O

M

Pl

I


i H

H

Pi

©

>

>o

•H

K)

0

1

O

0

>

0

1

d

o

s

0
0

6

1

0

>0

s

S

0

■P

KQ

<H

0

O

►D

S

■S

■P

•H

N

| £

0

P

HI.

d

0

p

H

t>

0

£

0

P

1

co

o

'i

o!

d

o

0

H

0

P

£

IA

H

0

O

a i

0

>o

£

g

P

f—1

>

0

S

0

p

1

t  a
■ 1

o

H

03

>•

0

fi

0

P

1

0

N

0

&

I

Aktualnos ti

81

(M

Arhitekt Drago Ihler

Ravno v 7o. letu (rojen 1894) je v prometni nesreči preminil re¬
prezentant in ambasador naše arhitekture Drago Ibler, kultiviran
in nemiren, ambiciozen ter telesno in duhovno lahkoten optimist,
ki je še na letošnjem kongresu jugoslovanskih arhitektov ugotovil,
da zanj in za njegove načrte "život počinje sa sedamdeset".

Svetovljan po vzgoji in ravno tako po sili nemirnih študijskih let
inflacijske dobe po prvi vojni, v dobi živega intelektualnega in-
ternacionalizma, selitev in iskanja ognjišča, v dobi srečanj in
mest je tak ostal do konca svojih dni po izjemnem načinu delovanja
in ne nazadnje kot manj uspel in zato nepomirjen Krležev vrstnik
in sopotnik. Do konca je vztrajal kot upornik in borec za delo in
nikdar dočakano priznanje razen enega. Dosegel je, da.brez njega v
jugoslovanski arhitekturi ni moglo biti ničesar, ne kongresa, ne
podelitve nagrad, ne strokovne diskusije in ne društvenega življe¬
nja.

Kot arhitekt, od prve ure zavestno moderno usmerjen, je predvsem
funkcionalist uporabnosti in notranjega življenja arhitekturne tovr-
be, prav tako kot nikdar ni bil funkcionalist tektonskih možnosti.

V vsem njegovem delu ni videti ne za vsako ceno obligatne uporabe
stekla, jekla in betona, ne pretencioznih detajlov, ne vpadljive
igre oblik ali iskanega ustvarjanja novih. Skupiček njegovih učnih
in vandrovskih let je predvsem stalna in umirjena težnja za bolj
logičnim in naravnim odnosom do stvari našega okolja in za načinom,
kako je ta sklop ustvarjen v celotni notranji in zunanji strukturi,
tako nekako kot je to hotel loos. Struktura kot celotna materialna
in oblikovna pojava bi morala biti mirna in razložena, kot to dela
Wright, določena v preprostih ostrorobih kubih kot je hotel le Cor-
busier in enotna v arhitekturi brez okvira in brez šiva, kot to de¬
la Mie3 van d,e Rohe.

S temi vzporejanji mu nismo mogli in nismo vzeli ničesar, saj ni
iskal tistega, s čimer bi se ločil, in projektiranje je bilo zanj
vedno bolj tretman kot priložnost za vsiljivo enkratno delo. To je
tudi bistvo nauka njegovim sicer ne zelo številnim, a za obstoj
in razvoj sodobne hrvatske arhitekture tako zelo pomembnim učen¬

cem.

82

Vsega, kar je Ibler pomenil za Jugoslavijo in posebej za Hrvatsko,
ni mogoče oceniti na kratko, kaj kmalu pa bomo pogrešali njegovo
nepomirljivo prisotnost v boju za mesto arhitekture v našem družbe¬
nem in javnem življenju. B R

Informacija Zveznega sekretariata
za industrijo o posledicah potresa
v Skopju

Republiški sekretariat za industrijo Socialistične republike Slove¬
nije je naprosil Zvezo arhitektov Slovenije, naj seznani svoje člane
z informacijo Zveznega sekretariata za industrijo o posledicah potre¬
sa v Skopju. Informacijo zaradi aktualnosti in pomembnosti objavljamo
skoraj v celoti s priporočilom, da projektanti pri svojem delu v čim
večji meri upoštevajo priobčene informacije.

Potres v Skopju dne 26. julija 1963 sodi med največje katastrofe, ki
so kdaj koli doletele našo deželo. Ker je potres poškodoval gosto na¬
seljeno mesto z velikim številom najrazličnejših objektov, ki so zra¬
sli v različnih časovnih obdobjih z najraznovrstnejšimi gradivi in
v različnih pogojih, je bilo po potresu mogoče proučiti trdnost raz-
lipnih objektov ob potresu.

Zbrani podatki kažejo, da je od skupnega stanovanjskega fonda poruše¬
nih 8,5 1°  stavb, nadalje, da bo treba porušiti še 33,6 i°  poškodovanih
objektov in da je poleg tega nemogoče stanovati še v 36,3 'f°  stavbah,
laže poškodovanih pa je še nadaljnjih 19 Nepoškodovanih je ostalo
le 2,6 /o  stanovanj. Že prvi pregledi porušenih objektov so pokazali
vrsto subjektivnih slabosti in pomanjkljivosti v izgradnji pretežne¬
ga števila objektov, kar je občutno povečalo posledice potresa.

Znanost in tehnika zidanja na potresnih območjih sta v zadnjih 3o-
4o letih znatno napredovali in danes s pridom uporabljamo pridoblje¬
ne izkušnje v gradnji na področjih, ki jih ogroža potres.

Prav iz teh razlogov je Zvezni sekretariat za industrijo in gradbe¬
ništvo ukrenil vse potrebno, da se organizirano pridobe in urejajo
podatki o obnašanju vseh vrst visokih gradenj.

Ze sredi novembra 1963 so bili zbrani podatki o približno 25o poško¬
dovanih objektih. Na podlagi poročila je bilo mogoče ugotoviti, da

83

se na potresnih terenih lahko gradijo vami objekti, ki vendar osta¬
jajo v mejah ekonomsko upravičenih stroškov grajenja.

Vse raziskovalno delo o potresu v Skopju še ni končano; že prelimi¬
narna poročila potrjujejo, da je razdejanje v Skopju v največji me¬
ri rezultat moči potresa, vendar pa bi poškodbe nekaterih objektov
mogle izostati, če bi se v praksi do kraja izvedli vsi predpisi.

Vzroki, ki so povzročili hude posledice in ki so subjektivne nara¬
ve, so tile;

1. Pri projektiranju se niso upoštevale značilnosti potresnega ob¬
močja. Ko so izdelovali generalni urbanistični načrt, določali gaba¬
rit objektov in izbirali konstrukcijski sistem, niso upoštevali zna¬
čilnosti potresnega območja. Prav tako so zanemarjali vprašanje ma¬
teriala, načina fundiranja in druge specifičnosti pri izgradnji ob¬
jektov na potresnem območju.

Ugotovljeno je bilo, da so projektanti pretirano zmanjševali koefi¬
ciente varnosti projektiranih objektov, čeprav so se formalno gibali
v okviru obstoječih tehničnih predpisov. Tako so delali npr. preti¬
rano tanke zidove, pretirano varčevali v armaturi, ki je ob slabem
lokalnem gradivu kot tudi.^nesolidni izdelavi bistveno zmanjšala splo¬
šno stabilnost večine novih objektov.

2. Na nekaterih objektih so upoštevali veljavne tehnične predpise iz
leta 1948, ki pa obravnavajo predpise na zastarel način (če jih pri¬
merjamo s predpisi drugih dežel),

3. Znatno večja škoda je nastala, ker se je uporabljalo zelo slabo
gradivo. Ves material je iz lokalnih virov, v največji meri izpod o-
bičajnih standardov za to vrsto gradiva in brez ustreznih tehničnih
lastnosti. Preizkušanje gradiva na Zavodu za raziskavo materiala v
Skopju v času od 1954 do potresa je pokazalo, da so rezultati stalno
nezadovoljivi. Tako je bilo npr. od loo preizkušenih vzorcev betona
slabih 19 - 34 primerov. Pri opeki je bila situacija še slabša; 33 “/>
preizkušene opeke je bilo pod minimalno zahtevano trdnostjo, medtem

ko je bil pri opeki boljše kvalitete procent slabe kvalitete tudi 87 i**

Kvaliteta malte, njen sestav sploh ni bil preizkušen niti v času
gradnje ter je bila malta po dosedanjih ugotovitvah na terenu pov¬
sod slabe kvalitete, posebno še pri objektih, ki so bili zidani z
opeko.

84

To dejstvo navajajo tudi japonski strokovnjaki, ki poročajo v svo¬
jih poročilih, da je škoda na objektih nastala zaradi slabe kvali¬
tete vezne apnene malte brez cementa, zaradi slabega zidanja in sla¬
be opeke. Direktor mednaronnega potresnega združenja za potresno
tehniko N. N. Ambrasey priporoča, da je potrebno bistveno izboljša¬
ti lokalni gradbeni material in metode grajenja, potrebna je boljša
opeka, malta in tudi delovna sila. K temu bi pripomoglo šolanje kot
tudi kontrola kvalitete in kvantitete gradbenega materiala.

4. Pri mnogih objektih so opazili pomanjkljivosti pri njihovi grad¬
nji.

Tako je bil pri mnogih stavbah s predalčno konstrukcijo nesolidno
izdelan sistem vpenjanja. Pri masivnih objektih je bilo zidanje z
opeko slabo zaradi slabo izpolnjenih vezi z malto neravnih in pošev¬
nih površin, nehorizontalnih vezišč in nestrokovno in nesolidno iz¬
vedenih zvez med zidovi. Uporabljanja manjših komadov opeke in neza¬
dostno močenje je slabilo skupno trdnost in monolitost zidnih mas.

Pri gradnjah so zamenjavali močnejšo podaljšano cementno malto z na¬
vadno apneno malto, kar je prav tako povzročilo splošno zmanjšanje
stabilnosti objekta.

Armiranje vezi v novih objektih je bilo prav tako slabo, opazili so
tudi nekaj primerov brez armature in premajhnega vezanja armature
na mestih vpenjanja.

V betonskih zidovih in konstrukcijskih elementih so zapazili mnogo¬
številne luknje, imenovane "betonska gnezda", prav tako pa tudi ne¬
solidno izvedene zveze, kar vse sodi med slaba mesta v konstrukciji.

Da bi "prihranili" čimveč betonskega jekla, so pogosto uporabljali
jeklo manjših prerezov; tudi ostala armatura konstrukcijsko ni bila
vedno postavljena po tehničnih predpisih.

5. Pri reviziji delo ni bilo popolno, v nekaterih primerih so odobra¬
vali projekte, ki niso upoštevali protipotresne varnosti.

6. Tudi inve3titorsko tehnična služba nadzora, razen gradbenega nad¬
zora JNA, ni delala, kakor bi bilo treba, čeprav bi z odločnejšimi
ukrepi mogla preprečiti številne napake pri izvajalnih delih kot tu¬
di pri vzidavanju materiala, ki ni bil dovolj kvaliteten.

7. Ker ni bilo delo organov gradbene inšpekcije dovolj učinkovito,

#

85

posebno ker ni preprečevalo slabe proizvodnje gradbenega materiala,
so bile posledice tem hujše.

8. Pri tehničnih pregledih več enakih objektov so se komisije zado¬
voljevale le z vizualnim ocenjevanjem ene same gradnje. Prav tako
niso pri tehničnih pregledih dovolj preverili tehnične dokumentaci¬
je in kvalitete vzidanega materiala niti niso pazili na kontinuiran,
soliden gradbeni nadzor.

Tak prijem seveda ni mogel biti zadovoljiv. Potrebno je, da citiramo
še nekaj izjav tujih ekspertov o vprašanjih, ki jih obravnava naša
informacija.

Tako pravi K. N. Ambrasey: "Konstrukcijske poškodbe betonskih ske¬
letnih zgradb so prav take narave, na katere opozarja strokovna lite-
ratura o potresnem gradbeništvu: pomanjkanje vezi, pomanjkljivo ar-
miranje stebrov in nosilcev, pomanjkljiva trdnost pritličja, pomanj¬
kanje kontinuitete armature, izrabljen material in drugo." Nadalje
pravi: "Če bi se inženirji zavedali posledic potresa, bi bila lahko
škoda na konstrukcijskih delih skeletnih stavb majhna, če bi se
le nekoliko povečali stroški (2 $ - 5 $). Trenutno je Jugoslaviji
bolj potrebna potresna tehnika, kakor pa seizmologija".

Glede protipotresnih predpisov je bil N. N. Ambrasey mnenja, naj
se za Makedonijo izdelajo posebni predpisi, toda pri tem je po¬
trebno ugotoviti, zakaj je potres povzročil tako veliko škodo in
kaj je bilo 3labo v metodi grajenja. Prav nobenega smisla nima
^  predpisovati posebne predpise, dokler ne bodo zagotovljeni pri¬

marni gradbeni materiali, primerni normativi in kontrola njihove¬
ga izvajanja.

Če skušamo še enkrat na kratko strniti nekaj dejstev, nam ta povedo:

1. potres v Skopju je pokazal, da je bilo pri nas potresno grad¬
beništvo zanemarjeno in da so bili zanemarjeni vsi ukrepi, ki bi
zagotavljali bolj solidno varstvo človeških življenj in dobrin.

2. Ze prve ocene so pokazale vrsto subjektivnih slabosti; pravo¬
časni ukrepi bi močno zmanjšali škodo.

3. Potrebno je, da vsi pristojni organi nitro ukrepajo in se pri
bodočem delu izognejo vsem ugotovljenim slabostim v gradbeništvu.

Zaključki:

1. Potrebno je temeljito raziskati posledice potresa v Skopju.

86

2. Vsi pristojni organi se morajo zavezati, da bodo izvajali ukre¬
pe, ki bodo sledili rezultatom raziskav, da bi tako lahko odstranili
subjektivne slabosti tako v predpisih kakor tudi' pri organizaciji or¬
ganov v gospodarskih organizacijah.

3. Sole in fakultete, ki se ukvarjajo s šolanjem strokovnih kadrov
v gradbeništvu, morajo v svoje učne programe uvesti tudi potrebne
dopolnitve s področja potresnega gradbeništva.

4. Tehnične inšpekcije morajo poglobiti kontrolo nad kvaliteto pro¬
jektiranja, proizvodnjo gradbenih materialov in izvajanjem gradbenih

del.

5. Družbene organizacije vseh strok naj pripomorejo, da se bodo naši
strokovni kadri seznanili z gradbenimi izkušnjami, ki so jih dale
raziskave posledic potresa v Skopju.

Predlogi za spremembe temeljnega
zakona o graditvi investicijskih
objektov

Zveza arhitektov Slovenije je sprejela od Zveznega sekretariata za
industrijo predloge sprmmernb temeljnega zakona o graditvi investicij¬
skih objektov, s čimer seznanjamo V3e bralce Arhitekotvega biltena.
Pri tem gre za spremembe v tehle vprašanjih:

- izdelovanje investicijske tehnične dokumentacije (kdo jo lahko
izdeluje in kako mora biti izdelana);

- organizacija gradbenega tržišča, odnosi med ponudbo in povpraše¬
vanjem gradbenih storitev, razmerje investitor-izvajalec, način od¬
dajanja projektantskih storitev in gradbenih del, formiranje cen;

- vprašanje prepletanja pristojnosti posameznih resorjev v zvezi z
graditvijo investicijskih objektov (med raznimi zveznimi in republi¬
škimi sekre tariati);

- problemi v zvezi s pristojnostjo in postopki za izdajanje dovoljenj
za graditev, kontrole investicijske tehnične dokumentacije, tehnične¬
ga pregleda in prevzema objekta;

- nadaljnje izenačevanje pogojev gospodarjenja za vse organizacije,
ki ee ukvarjajo z gradbeno proizvodnjo (projektantske organizacije,

organizacije gradbene operative vključno izvajanje del v lastni
režiji);

- pooblastila in pogoji za delo gradbenih inšpekcij;

- vloga in pomen okrajev v določbah temeljnega zakona (hramba inve¬
sticijske tehnične dokumentacije, evidenca investicijskih programov);

- vloga investitorjev in drugih udeležencev pri graditvi investicij¬
skih objektov s stališča projektiranja, integracije, kooperacije in
reševanje drugih problemov, ki vplivajo na ekonomiko grajenja.

Posebno je treba proučiti pomen inženiring organizacije, 3 katero
je možno doseči hitrejšo in uspešnejšo gradnjo investicijskih ob¬
jektov.

Morebitne predloge k obravnavani problematiki pošljite, prosimo,
na Zvezo arhitektov Slovenije.

Teze k predlogu novega pokojninske¬
ga sistema

Upravni odbor Zveze arhitektov je na svoji seji dne 6/lo-19S4 ob¬
ravnaval teze k predlogu novega pokojninskega sistema. Upravni od¬
bor ZAS se je s predlaganimi tezami v celoti strinjal ter jih po¬
sredoval UO Zveze inženirjev in tehnikov v nadaljnjo obravnavo.

Nove teze vsebujeje tele predloge:

1. Določanje pokojninske osnove

a) Pri določanju pokojninske osnove naj bo v načelu še nadalje o-
snova osebni dohodek,  ki ga je zavarovanec dosegel
v določeni dobi. Upoštevati je namreč treba, da je osebni dohodek
tisti, ki določa vrednost delovnega prispevka posameznega zavaro¬
vanca družbeni skupnosti. Menimo, da ta kriterij za postavljanje
višine pokojninske osnove najbolj ustreza. Drugi načini, kot npr.
pokojninski razredi ali lestvica za določanje pokojninske osnove,
ne morejo biti dovolj objektivno in pravilno merilo, ker so često
tudi preveč komplicirani.

b) Če sprejmemo princip, da pokojninsko osnovo določa osebni doho¬
dek, bi bilo treba upoštevati tudi vse izredne dohodke, na katere
se vplačuje prispevek za socialno oziroma pokojninsko zavarovanje.

To je posebno važno tudi za šolstvo (tehnične strokovnjake - šolnike),
o) Na posebnem mestu bi bilo treba opozoriti na problem nižjih oseb¬
nih dohodkov v javnih službah in pri določanju pokojninske osnove
upoštevati korekcijo v smislu vskladitve istovrstnih kvalifikacij,
d) Doba, ki jo predvideva predlog zakona za odmero pokojninske osno¬
ve (zadnjih 5 let), je prevelika, zlasti za zavarovance, ka katere
velja zakon o javnih uslužbencih.

Za pokojninsko osnovo naj bi se vzelo povprečje osebnih dohodkov

- 3-letne nepretrgane dobe ali

- osebnih dohodkov 3 let, ki so za pokojninsko osnovo najbolj ugodni.

2. Valorizacija pokojnin

Pri povečanju življenjskih stroškov predvidevajo teze valorizacijo
vseh pokojnin za določen odstotek, in sicer na bazi življenjskih
izdatkov tipične družine upokojenca. Toda način valorizacije ne bi
dosegel vsklajevanja pokojnin z gibanjem indeksa življenjskih stroškov
Pri valorizaciji je treba upoštevati tele osnovne elemente:

- gibanje indeksa življenjskih stroškov

- povečanje osebnega dohodka v odnosu do narodnega dohodka

Pokojnine ne bi smele rasti samo v višini oziroma v razmerju s pa¬
danjem kupne moči dinarja, temveč tudi v razmerju z večanjem živ¬
ljenjskega standarda; t.j. pokojnine naj bi se višale avtomatično
ne samo po kupni moči dinarja, ampak tudi v sorazmerju z večanjem
osebnega dohodka oziroma udeležbe osebnega dohodka v narodnem dohodku.

Glede na neenake osebne dohodke v javnih službah v primeri z oseb¬
nim dohodkom v gospodarskih organizacijah bi bilo treba v zveznem
merilu napraviti študijo, koliko so iste kvalifikacije v javnih slu¬
žbah slabše plačane, in na tej osnovi - enako kot pri določanju po¬
kojninske osnove - najti kriterij za pravilno valorizacijo pokojnin.

3. Dokup časa šolanja na višjih in
visokih šolah

Med dokupi pokojninske dobe teze predvidevajo tudi možnost dokupa
dobe rednega šolanja po 2o. letu starosti. Tak dokup je bil možen
že po zakonu o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev iz le¬
ta 1946.

Načelno smatramo, da bi bilo prav in nujno, da bi do dokupa časa šo¬
lanja bili upravičeni vsi tisti, ki so z uspehom dokončali šolanje
na višjih in visokih šolah, in sicer za dobo, v kateri je posameznik
obdržal status rednega študenta.

To vprašanje bi bilo treba temeljito proučiti in konkretizirati z
vidika, kdo naj bi bil upravičen do dokupa študijskih let. Vedno
širši sistem štipendiranja, redna zaposlitev v času študija in
podobno bi se pri proučitvi tega vprašanja moralo upoštevati.

Glede višine plačila za dokup lei priporočamo, da naj bi ustreza¬
la prispevku zavarovancev samo za pokojninsko zavarovanje.

89

<*•>

%

4. V š t e t j e vojaškega roka v pokojnin¬
sko dobo

Smatramo, da je upravičena zahteva, naj se odsluženi vojaški rok
šteje v pokojninsko dobo. To utemeljujemo zlasti 3 tem, da bi bil
v nasprotnem primeru prevelik razloček med vojaškimi obvezanci in
državljani - zaposlenimi ženskami in moškimi, ki so oproščeni slu¬
ženja vojaškega roka.

Poročilo UO DAL o rešitvi vloge pro¬
fesorja E. Ravnikarja v zvezi s sa¬
movoljnim spreminjanjem projekta za
novo fakulteto za arhitekturo, grad¬
beništvo in geodezijo

Upravni odbor Društva arhitektov Ljubljane je sprejel vlogo prof.

E. Ravnikarja, v kateri navaja samovoljnosti investitorja glede
spreminjanja projekta za novo stavbo FAGG. Upravni odbor je v ta
namen imenoval komisijo, ki so jo sestavljali: Oton Jugovec, Stane
Kovič, Braco Mušič, Savin Sever ter Fedor Škerlep.

Komisija je obravnavala gradivo na treh delovnih sejah ter posre¬
dovala zaključke UO DAL. Upravni odbor DAL je na svoji seji dne
16/lo~19,64 obravnaval poročilo in med drugim ugotovil tole:

- Projektant investitorju ni dal upravičenega povoda za svojevoljno
ravnanje pri naročanju oken, posebej zato ne, ker projektant ni
predlagal dragih ali tehnično problematičnih rešitev za okna, niti
ni bistveno odstopil od dispozicij v projektnem predračunu.

- Spreminjanje projekta, ki ga je Revizijska komisija potrdila brez
predhodne ponovne obravnave, predvsem pa brez soglasja in proti
strokovnemu mnenju glavnega projektanta, je v vsakem oziru nedopustno.

Zato je Upravni odbor Društva arhitektov Ljubljaje predlagal inve¬
stitorju, da nemudoma ukrene vse, da se v nastali situaciji ponovno
omogoči glavnemu projektantu uveljaviti projektno rešitev, kot je
podana v glavnem projektu, posebej še zaradi splošne pomembnosti
objekta.

Prav tako obvešča upravni odbor DAL Službo gradbenih inšpekcij o
nepravilnem postopku pri izvajanju del na objektu, Jugoslovansko
avtorsko agencijo pa o pravici do zaščite projektantovih avtorskih
pravic, ki v tem primeru niso spoštovane.

Novo z arhitektove mize

Uredništvo Arhitektovega biltena je že od vsega začetka želelo se¬
znanjati bralce z aktualnostmi v slovenski arhitekturi in v njenih
društvih. Zato začenjamo s to številko novo rubriko: "Novo z arhi¬
tektove mize". Za začetek smo naprosili•prof. Eda Mihevca in arh.
Savina Severja, da po svoji presoji objavita eno izmed najnovejših
del. Oba sta prošnji ustregla in upamo, da boste s prispevki z de¬
lovnih miz arhitektov zadovoljni in da vas bodo spodbudili k sode¬
lovanju.

Prof*Eda Mihevci Depandansa hotela
Central v Luciji pri Portorožu

Ta najnovejši turistični objekt na slovenski obali doslej verjetno
najbolje rešuje problem oblikovanja večjih objektov v tem občutlji¬
vem regionu.

Zahteva investitorja po čim boljšem izkoriščanju vertikalnih komuni¬
kacij, torej čim več sob na eno dvigalo, je v popolnem nasprotju s
filigransko konturo in merilom obale. Dana rešitev v enaki meri upo¬
števa obe komponenti. Okrog centralnega vozla vertikalnih komunika¬
cij so plastično nanizane mase, ki se družijo okrog hodnikov. Ravno¬
težje med horizontalnimi in vertikalnimi komunikacijami se na zunaj
kaže v masah, ki so proti obema koncema nižje (dvigala so v central¬
nem višjem delu, s padanjem gostote prometa v hodniku se nižajo tu¬
di mase).

Dematerializacija mas je dosežena z raznimi posegi, ki se med sabo
dopolnjujejo: horizontalno in vertikalno členjenje mas ustvarja manj¬
še zunanje prostore; konstrukcijski raster stebrov, balkonov, teras
in napuščev pa z igro svetlobe in sence ter s kontrastom svetlega be¬
tona pred temno ometano fasado tvori strukturo, ki je popolnoma pod¬
rejena okolju. Strehe so pokrite s korci in nudijo pri pogledu s
tranzitne oeste Koper-Pula vtis rdeče preproge v zelenju.

Konstrukcijsko je objekt deloma skelet, deloma masivno zidan. Notra¬
nje stene so vse iz siporexa in oblepljene s tapetami; omet je samo
na fasadi. Betonski elementi so vliti v oblane opaže, ograje so pre-
fabricirane.


91

Dve fotografiji depandanse hotela Central v luoiji pri Portorožu

92

V pritličju je centralna hala z recepcijo, informacijami in aperi¬
tiv barom, vse dostopno s severne in z južne, cestne strani. Dvigala
vodijo v etažo, kjer se ponavljajo hale z dostopom v hodnike in s
potrebnimi stranskimi prostori.

Vsaka enota ima poleg sobe vhodni prostor, kopalnico in teraso ali
balkon, kjer je prostor za 2 ležalna stola. Intimnost na terasah je
omogočena z zamiki mas. Dvoje vrat v vhodnem prostoru enoto dovolj
izolira proti hodniku. Kopalnica je opremljena z umivalnikom, s tu¬
šem v niši in V/C.

Vsaki sobi pripada eno parkirno mesto v senci pergole. Preko obal¬
ne ceste je dostopna nova plaža, zadaj preko zelenja pa je objekt
navezan na obstoječo restavracijo.

Pri gradnji je bila posebna pozornost namenjena obstoječi flori.
Nekaj stoletnih oljk so uspešno presadili. Nizke stranske mase pu¬
ščajo cipresam v ozadju veljavo vertikalnega poudarka. Zamiki po¬
sameznih delov stavbe pa tvorijo manjše zaščitene komplekse, ki
olajšajo parkovno obdelavo okolice in nudijo zavetje mediteranski
flori.

Vladimir Brezar



a

L/>

« 3 |_-

'»

a

i i ČAJMA KUH OFFICE PERILA
I3m ■ 9- ?  ~

T-.' F"

O

8

S*:

^ “ EŽ3

EfiOPOSI
SOBA
10 Sm 1

DVOPO!
SOBA
13^ m* 1

! EN0P051.
ItOSm 1  ■

L J

; DVOPC

h iaW

h

fo‘az


#

Prof. Ede Mihevc: Tloris hotela Central v Iuciji pri Portorožu

.

*

h

Tiskarna Mladinske knjige v Lju¬
bljani

Tiskarno Mladinske knjige v Ljubljani so začeli graditi v jeseni
leta 1963, zaključena pa bo predvidoma v poletju 1965. V enotno
zasnovanem dvoetažnem objektu pravokotne oblike, narekovala ga
je predvsem zahteva po čim racionalnejši izrabi prostora v preč¬
nem industrijskem pasu bežigrajskega kraka, bodo urejeni vsi od¬
delki litografije (tiskarna, reprodukcija), knjigoveznica, skla¬
dišča in drugo v skupni površini ca 15 .000  m2. Rešitev upošteva v
prerezu in dispoziciji posebne zahteve popolne fleksibilnosti
glede na tehnološki postopek in prav tako glede na specifične po¬
trebe klimatizacije ter osvetlitve delovnih površin.

Armirano - betonsko konstrukcijo tvorijo v etaži glavne tiskarske
hale škatlasti pokončni stebri in strešni nosilci v razpetini ca
2o m. Ti rešujejo hkrati Zahteve lclimatizacijskih vodov, nosilne¬
ga prereza in oblikovanja svetlobnikov.

Konstrukcijska zasnova je posebej poudarjena v obdelavi fasade,
ki bo tudi dokončno zaključevala vizualni prostor Titove ceste
v tem območju. Z motivom prekinjanega venca in skrbno pretehtano
členitvijo v vertikali bo razmeroma obsežna ploskev objekta lahko
zadovoljivo ustregla tudi tej nalogi, čeprav gre pri objektu za
izrazito funkcionalni program in rešitev v tesnem okviru ekonom¬
skih možnosti. „ ,

Savin Sever

1

94

Savin Sever: Tloris Tiskarne Mladinske knjige v Ljubljani

95

Natečaji

Natečaj za iz-delavo zazidalnega
predloga za gradnjo sosesk in

v P u ž i n a h

V gradnji stanovanjskih sosesk imamo do sedaj zelo slabe izku¬
šnje, ns samo v Sloveniji (Savsko naselje v Ljubljani in Velenje),
temveč po vsej Jugoslaviji. Mestni svet Ljubljane in občinska
skupščina sta v sodelovanju z Društvom arhitektov Ljubljane raz¬
pisala natečaj, da bi dobila zazidalni načrt, ki bi imel največje
urbanistične, arhitektonske, gradbeno-tehnološke in ekonomske
kvalitete.

Zazidalni načrt naj bi se realiziral med strugo Ljubljanice in
peto glavno vpadno cesto - Zaloško cesto. Tako izbrana lokacija
temelji na osnovah regulacijskega načrta Ljubljane, ki predvideva
za ožje natečajno področje tele smernice:

Mestni del občine Moste-Polje je po površini največji v vseh lju¬
bljanskih občinah, poleg tega pa ga sestavljajo najbolj raznoliki
predeli. Vzhodni predel Ljubljane se za razliko od ostalih mestnih
jjredelov širi ne samo ob glavni Zaloški cesti, ampak še v večji
meri na sever in jug od nje. Na širokih in prostranih površinah
imamo danes intenzivno malostanovanjsko naselitev od Kodeljevega
do Novih Jarš, okrog Polja do Vevč in pa močne zametke industrije,
ki danes predstavljajo največji delež v ljubljanski industriji.
Urbanistični načrt predvideva, naj bi se v skladu s splošnimi prin¬
cipi razvoja bodoče Ljubljane zgostilo naseljevanje ob Zaloški ce¬
sti. Predel severno od Zaloške coste in vzhodno od železniške pro¬
ge naj bi se v okviru stanovanjske gradnje zaključil, v okviru
proizvodnih in skladiščnih dejavnosti pa naj bi ,se površine ure¬
dile in povečale proti vzhodu. Severno od železniške proge Lju¬
bi jana-Maribor naj bi bila industrijska cona, med progo in cesto
naj bi bil izolacijski pas s servisnimi dejavnostmi (toplarna),
južno od Zaloške ceste do Ljubljanice naj bi bila stanovanjska co¬
na in južno od Ljubljanice do Golovca poljedelska cona. Stanovanj¬
ska cona je po regulacijskem načrtu razdeljena v dve soseski. Za
urbanistično ureditev teh dveh sosesk je bil torej razpisan na¬
tečaj. Natečaj je bil javen in anonimen, pravico do udeležbe pa
so imeli vsi strokovnjaki, bivajoči v GRS.

96

Razpis natečaja je bil objavljen 7. novembra 1963, rol: za oddajo
elaboratov pa je bil 3o. maj 1964. Natečaj je temeljil na usta¬
ljenih pravilih. Natečajni elaborati so morali vsebovati naslednje
elemente:

- Zazidalni predlog z navedbo programa, z vsemi prerezi in pogle¬
di in z vpisanim številom etaž. Merilo 1 s looo.

- Shemo organizacije gradbišča, pri kateri naj bi sodeloval izva¬
jalec. Merilo 1 : looo.

- Razdelitev gradnje po fazah. Merilo 1 : looo.

- Prikaz površin za: zazidane stanovanjske površine, pripadajoče
ohisnice, zazidane in pripadajoče površine spremljajočih objektov,
zelene površine, površine otroških igrišč, površine za promet, po¬
vršine garaž in parkirnih mest in športne in rekreacijske površine

- Shemo prometa in garaž*

- Shemo organizacije otroškega varstva.

- Shemo organizacije preskrbe.

- Idejne projekte vseh stanovanjskih zgradb in spremljajočih
zgradb. Prikazati je bilo treba konstrukcijske sisteme stanovanj¬
skih zgradb, oblikovanje zunanjih prostorov kakor tudi oblikova¬
nje samih zgradb. Program naj bo fleksibilen, da bo uporaben.za
različne tipe stanovanjskih zgi-adb. Pri spremljajočih zgradbah •
je bilo treba prikazati možnost etapne gradnje in prilagodljivost.

- Obrazec za registracijo zgradb.

- Tehnično poročilo s pravilnikom o izvajanju urbanističnega na¬
črta in elementov, ki bodo služili za izračun stroškov za pripra¬
vo mestnega zemljišča.

- Maketi v merilu 1 : looo (za vsako sosesko posebej).

- Okvirno ponudbo izvajalca, ki naj vključuje organizacijske, fi¬
nančne in terminske pogoje za izgradnjo celotnega natečajnega ob¬
močja s posebej prikazano prvo fazo.

- Udeleženci so lahko predložili tudi dodatne lastne prikaze.

- Razpisovalec se je obvezal, da bo poveril nadaljnjo projektne
nalogo prvonagraj enemu udeležencu ali skupini udeležencev. Udele¬
ženec se je z udeležbo obvezal prevzeti nadaljnjo obdelavo projek¬
ta za izvajanje gradnje. Vsi nagrajeni in odkupljeni elaborati so
last razpisovalca in jih lahko uporablja za nadaljnjo obdelavo.

Razpisovalec je z razpisom želel, da bi natečaj izpolnil naslednje
pogoje:

97

C*

#

- Dragocene površine je treba izkoristiti s čim intenzivnejšo za¬
zidavo, da dosežemo optimalno gostoto in izrabo zemljišča.

- Stanovanjski kompleksi naj bodo organizirani po sodobnih urbani¬
stičnih načelih (vzgoja, zdravstvo, preskrba, promet, igrišča itd.).

- Zgradi naj se celoten kompleks z vsemi potrebnimi zgradbami in
površinami,

- Organizira naj se gradbišče v zaokroženo gradbeno celoto, katere¬
ga izgradnjo naj bi izvedel eden ali minimalno število izvajalcev.

- Uporabi naj se racionalen in po možnosti enbten sistem stanovanj¬
skih zgradb.

- Ustvarijo naj se harmonični odnosi med zgradbami in skupinami
zgradb.

- Kvalitetno naj se oblikujejo ambienti, zgradbe in detajli.

- četrta faza naj se zgradi, zaradi pomanjkanja stanovanj, v čim
krajšem času.

Program natečaja

- Natečajno področje med Ljubljanico in Zaloško cesto je bilo raz¬
deljeno na dve soseski. Vzhodna soseska, označena s S5, meri 32,o
ha, prav toliko pa tudi zahodna soseska. Obe soseski skupaj merita
64,o ha. Predvidena bruto gostota je 2oo prebivalcev na hektar in
predvideno število prebivalcev obeh sosesk 12.8oo. Obe soseski sta
namenjeni 'predvsem ljudem, ki so zaposleni v industriji. Upoštevati
je bilo treba, da se od Ljubljane do Zaloga nizajo izrazite predme¬
stne kolonije individualnih zgradb, ki izpodrivajo kmečke zaselke.
Zanje je bilo treba predvideti etapno rušenje.

- Perspektivna prometna mreža. Hrbtenico prometnega sistema stano¬
vanjskega območja občine Moste-Polje predstavlja bodoča štiripasovna
hitra mestna Zaloška ce3ta. Zvezo med posameznimi conami tvorijo ser¬
visne ceste, ki potekajo v tem delu od severa proti jugu, v razdalji
ok. 6oo metrov. Koncentrično na središče mesta tečejo prečne poveza¬
ve, ki služijo kot zveze med kraki in območji. - Kolesarski promet

in peš promet sta ločena od motornega prometa.

- Športne površine. Za rekreacijo naj ima vsaka soseska v okviru svo¬
jih meja tudi športne površine. Obsegajo naj 2 m2 na prebivalca ali
3.4  a  celotnega zemljišča soseske.

- Zelene površine morajo biti s stanovanji povsem povezane. Urejene

98

naj bodo kot parki, zelenice ali kot divji gozd. Odnos površin oest
proti zelenim površinam je 1 : 7 do 1 s lo. Po izračunu P. Lodwiga
znaša minimalna parkovna površina 3.64 m2 na prebivalca. Pri tem se
ne upoštevajo šolski kompleksi, športne površine, gozdovi in prome¬
nadne- aleje.

- Center komune obsega: trgovine, servisne delavnice, skladišča,
prostore za družbeno prehrano, zdravstveni dom, pošto s telefonsko
centralo, postajo ljudske milice, družbeni center z večjo kino dvo¬
rano, banko, upravno zgradbo, razstavno galerijo ali krajevni muzej,
zgradbo za srednje šole in športni park.

- Gostota naselitve. Neto gostota nastanitve znaša ok. 12o-25o 03eb
na hektar. V neto gostoto štejemo: z zgradbami zazidane površine,
ohišnico (neposredna okolica zgradb), interne ceste in poti, prostor
za parkiranje in garažiranje vozil in zelene površine.

- Stanovanjske zgradbe. Predvideti je bilo treba fleksibilni sistem
stanovanjskih zgradb zaradi prilagajanja vsem vrstam stanovalcev.
Okoli centra soseske je bilo treba situirati stanovanja za stare lju¬
di, samce, poslovne ljudi in družine brez otrok. Upoštevati je bilo
treba osnovne pogoje za situiranje stanovanjskih zgradb in ugotoviti
vrednost kriterijev osončenja, pogledov iz stanovanj, izolacije in
združevanja stanovanj, ekonomike itd.

- Center soseske je moral biti zasnovan elastično in fleksibilno, da
se mu omogoči širjenje. Center mora biti lahko dosegljiv pešcu, no¬
tranja ureditev mora biti pregledna, zunanjost pa privlačna. Osnovna
šola naj bo poleg osnovne funkcije tudi središče družbenega življenja
za šolsko mladino. Poleg šole naj bo situirana varstvenovzgojna usta¬
nova, ki naj nudi varstvo in hrano šoloobveznim otrokom. V šoli naj
se predvidi tudi prostor za družbeno življenje mladine nad 15 let.

- Pogledi. Upoštevati je potrebno značilne poglede na markantne to¬
čke mesta (ljubljanski grad) in predvideti vizualni kontakt stanoval¬
cev 3  pobočjem Golovca na jugi in s Kamniškimi planinami na severu.

- Bolj detaljno je bil tudi razpisan program za spremljajoče zgradbe
in površine.

Tloris prvonagraj enega projekta " Moste " .



*

imm

" <• tj  HtttHii!HHl!jftiPH

(LIUlIlIlIIllIliliJIIIITlJ

T^rriin ?b7” , f , nrn?) ” Ci
ji|ll!i|il| j


-,rf<rhr


'C,< ,rcAf)Ct"ftnitiMiffalhito.  1  f -

iniiAririntiDiimrir


jr či r,

vinm

! i toiir!.. ,/■ .n ik

I

loo

Eazdelitev nagrad

Na predlog društva arhitektov Ljubljano sta Mestni svet Ljubljane in
Občinska skupščina Ljubljana-IIoste-Polje imenovala ocenjevalno komi¬
sijo v temle sestavu: Marjan Tepina (predsednik komisije), Zmago Pi¬
pan (namestnik predsednika), Prane Čepon, Marjan Perjan, Boris Gaber-
ščik, Jože Kregar, Stanko Kristl, Borut Pečenko, Prane liupret, Saša
Sedlar, Marko Šlajmer, Janez Ahačič (namestnik članov) in Nevenka
Sterlekar-lJovak (poročevalec).

Natečajna komisija je od 3. junija do 1. julija 1964 zasedala šest¬
krat. Vseh lo prispelih elaboratov je ustrezalo razpisanim pogojem.
Kriteriji za ocenjevanje elaboratov so bili: faktor izrabe zemljišča,
osnovni koncept, urbanistična obdelava, oblikovanje, projekt stano¬
vanjskih zgradb in struktura stanovanj, konstrukcijski sistem, sistem
stanovanjske zazidave, spremljajoče zgradbe, posebni predlogi in
stopnja obdelanosti elaboratov. Komisija se je ob ocenjevanju, tu¬
di posluževala ocen ekspertov za: strukturo stanovanj in objektov
(Ahačič), projekte zgradb (J. Kregar), za komunalno tehnične inšta¬
lacije in ekonomiko (Prane Čepon), za ekonomičnost projektov, grad¬
beno 'inštalacij o, tehnične in tehnološke značilnosti sistemov (Mi¬
lan Pajk), za potresno varnost (Smrekar in Terčelj).

Prvo nagrado  v znesku 2,5oo.ooo.- din so prejeli avtor¬
ji elaborata z geslom "Moste": Mirko Mrva, Stanko Štor, Boris Vede
in Nataša Ičrašček.

Urbanistična organizacija soseske dobro funkcionira. Za projekt so
značilne lepe ambientne rešitve, ki so dosežene kljub disciplinira¬
nemu zazidalnemu sistemu. - Posebej je treba omeniti lopo podani
predlog ureditve osrednje zelenice s skupnimi objekti. - Od inten¬
zivno zazidanega predela na sever se zazidava prehodno odpira pro¬
ti rekreacijskemu območju. - Lega združenega centra v sredini sose¬
ske je utemeljena, ker je tam tudi postaja lokalnega prometa. Po¬
trebna bi bila razmestitev nekatorih skupnih objektov tudi v seve¬
rovzhodnem dolu soseske ob direktni peš poti proti mestnemu centru.

V strukturi stanovanj se pojavljajo velika stanovanja v nesorazmer¬
nem številu,, kar avtor utemeljaije z ekonomično predlagano mnotažno
gradnjo atrijskih hiš. - Tlorisi so standardni, predlagani gradbeni
sistem je enoten in omogoča zadovoljivo pestrost v strukturi stano-

lol

*


tloris in perspektiva atrijske hiše prvonagrajenega projekta » Moste "

lo 2

varij. Kons trukcij škili pomanjkljivosti nima in ustreza tudi uredbi
o gradnji glede na potrese. - Zazidava je lepo proporcionirana,
oblikovanje objektov pa je značilno za izbrani montažni sistem.

Dobro je podana projektna rešitev centra. Predlagani projekt gim¬
nazije pa ni zadovoljiv*

Drugo in tretjo nagrado  v znesku po 1 , 80 - 0 . 00 ©.-
din si delijo avtorji elaboratov "Srenja" in "91112".

Avtorji "Srenja": Grega Košak, Davorina Drolc, Marjan Gnamuš, Ja¬
nez Vrhunc, Ocena komisije: V urbanistični zasnovi podaja projekt
dosledno izpeljano rešitev, pri čemer uveljavlja vrsto sodobnih po¬
gledov na urejanje stanovanjskih ambientov. Izvedba zasnovanih reši¬
tev pa ni vedno dovolj uspešna. - Prometna koncentracija na enem me¬
stu, ki povzroča zahtevne projektne rešitve, v danih okoliščinah ni
utemeljena. - Prikazana izvedba "akustične bariere" razvrednoti več¬
je število stanovanj. Kljub razgibani zazidavi vtis monotonije v ce¬
loti ni odpravljen, ker se ponavljajo isti tipi ambientov. - Obliko¬
vanju objektov in prostorov je posvečena velika pozornost. Posebej
je treba omeniti obdelavo centralnega dela. Razmerja v strukturi
stanovanj so ugodna, vendar pa izkazujejo premajhno število velikih
stanovanj. - Deloma so uporabljeni znani tipi stanovanjskih tlori¬
sov, ki so dobro in solidno obdelani. Notranji hodnik kot javna ko¬
munikacija v tem primeru- ni rešen. - Konstrukcijski sistem omogoča
zadostno pestrost strukture stanovanjskega fonda. - Izpeljava kon¬
cepta je dosledna, prav to pa na nekaterih mestih vodi k zahtevnej¬
šim rešitvam. - Projekti nestanovanjakih objektov (center) so dobro
zasnovani in oblikovani, vendar ne dosegajo ravni stanovanjskih tlo¬
risov. lega šol ob komunikaciji s parkirnimi prostori ni zadovoljiva.

Avtorji "91112":  lija Badjura, Stojan Berce, Marjana Vid¬

mar in Justi Lavtižar. Ocena komisije: Koncept je pogojen z izborom
niza objektov, ki izhajajo iz discipliniranega konstrukcijskega si¬
stema. Povezava med posameznimi dobro oblikovanimi zazidalnimi sku¬
pinami ni obdelana, kar škoduje celoti. - Stanovanjski tlorisi so
dobro reševani, enotni v miselnosti in v elementih, s formalne pla¬
ti pa bogato obdelani. - Struktura stanovanj je zadovoljiva, vendar
je število največjih stanovanj nekoliko nizko. - Punkcionalno je ur¬
banistična zasnova dobro urejena, izkazuje le manjše pomanjkljivosti

Maketi druge in tretje nagrade, ki si jo delita projekta

lo3

" Srenja " in " 91112 »

lo4

pri orientaciji nekaterih stanovanj. - Projekt odlikuje doslednost
'V konstrukcijskem, oblikovnem in urbanističnem pogledu. - Zlasti z
občutkom je reševan pes promet.

Četrto nagrado  v znesku l,Soo.ooo.- din’so prejeli av¬
torji elaborata z geslom "Rasti"; Sasa Maechtig, Špela Kalin, Peter
Skalar, Andrej Šmid in Sonja Godnov (vsi študentje iz študija prof.

2. Ravnikarja). Ocena natečajne komisije: Podana je pozitivna težnja' .■ ^

po končenti’aciji zazidave, funkcij in zelenih površin, vendar v
_srednjera predelu ni dovolj uspešno izražena. - Izbor predlaganih
višin objekcov (do 2o etaž) v danih okoliščinah ni utemeljen, ker
poVzroča prevelik faktor izrabe p>ovr.‘ in v središču soseske in za¬
hteva težke konstrukcijske rešitve. Severna orientacija večjega
števila stanovanj ni ugodna. Struktura stanovanj ustreza, predvsem
glede na predvideno število srednje velikin stanovanj. Večjih in
manjših stanovanj projekt ne predvideva dovolj. - Veliko število

O

o

D

D

Tloris šolskega centra četrtonagrajenega projekta "Rasti"

lo5

m

notranjih neosvetljenih prostorov v danih pogojih ni utemeljeno. -
Izhodiščni koncept je izpeljan dosledno. Veliko pozornosti je po¬
svečeno oblikovanju celoti in posameznim elementom. Zanimivemu ob¬
likovanju v arhitekturi se mestoma podreja tudi kvaliteta ureditve
stanovanj. - Predvideni način zazidave, v višinsko razgibanih nizih
s tlorisnimi zamiki, zahteva zahtevne konstrukcije in ne daje var¬
nosti pred potresom. - Posebno skrbnovso obdelani nestanovanjski
objekti. To v manjši meri velja za projekt centra, katerega izved¬
ba v pritličju visokih zgradb ni prepričljivo podana. - Predlagano
ureditev okolja fužinskega gradu je komisija ocenila ugodno.

Zvišana odkupa  v znesku po 800.000.- din so prejeli
avtorji elaboratov "Sosed"  (Janez Berdajs, Dušan Černič in
Roman Rems) in " 1  1  o 1  1  " (Darko Maligoj, Božidar Novak, Jer¬
nej Pelko., Vojko Prinčič, Jure Sadar, Tihomir Sulič in Peter Vizjak).

lo6

Izid natečaja za urbanistično uredi¬
tev severnega dela Benetk-Tronchetto

Benetke postajajo iz dneva v dan pomembnejše središče celega regio¬
nalnega kompleksa. Take razvojne tendence mesta so spodbudile mest¬
no upravo, da bi mu dala večje sodobno središče. Zavedala se je, da
s tako odločilnimi zazidalnimi posegi prevzema veliko odgovornost
ne samo do Benečanov, temveč tudi do vsega kulturnega sveta, ki ce¬
ni in spoštuje kulturno vrednost Benetk. Mestni svet je želel pri¬
merjati različne zamisli o ureditvi vhodnega severnega dela Benetk,
da bi tako dobil boljšo rešitev. Rešitev, ki bi dovoljevala postopno
gradnjo in dopuščala spremembe glede na stalni razvoj prometnih sred¬
stev, je narekovala mestnemu svetu Benetk, da je razpisal javni in
anonimni mednarodni natečaj.

Razdelili so pet prvih nagrad in eno drugo. Pet zato, da bi lahko u-
porabili pozitivne rešitve vseh petih in da bi zainteresirali nagra¬
jence za nadaljnje sodelovanje pri gradnji.

Pet prvih nagrad po 2 ,800.000 lir so dobili: "Pentamar" (Manfredi in
Nicoletti in R. Morandi iz Rima),, "44444" (prof. W. Ostrovski, K.
Eibl, Z. Hryniak, J. Matyjaszkiewicz in S. Michalovvski iz Varšave),
"Ultima parete del Canal Grande" (R. Maestro, A. Nuzzo, 0 . Nuzzo,

G. Oviali in S. P. Maestro iz Pirenc), "V. n." (prof. E. Ravnikar,

E. Ravnikar in Majda Kregar iz Ljubljane) in "La 3econda fondazione"
(I. Gappai, A. Poscari in Pietro Mainardis iz Benetk).

Drugo nagrado 1 ,000.000 lir pa "Kovissime" (skupina devetih arhitek¬
tov iz Rima).

*


Mednarodni natečaj za ureditev
glavnega mestnega trga v San
Franciscu

Mesto San Francisco namerava preurediti svoj glavni trg, da
bi dobilo mogočno umetniško stvaritev, ki bi pravilno poudar¬
jala vrednost glavnega trga. Razpis je namenjen umetnikom, ki¬
parjem, arhitektom in urbanistom vseh narodnosti.

Podloge za natečaj dobite do 31 . decembra 1964  na naslovu:

Prof. Edo Ravnikar? Tloris urbanistične ureditve severnega dela Benetk-
Tronchetta (detajl)} A/fondamenta s pristaniščem, B/ hoteli, O/garaže,
ki se kasneje preuredijo v poslovne zgradbe

lo8

Iienry Schubart, Professional Advisor, Jr.,San Francisco 11,
California, proti plačilu pet dolarjev. Natečajne rešitve mora¬
jo biti poslane do 15. aprila 1965. Izid natečaja bo objavljen
25. maja 1965.

Prva nagrada

- za izvajanje

- za detajle

Draga nagrada
Tretja nagrada

3.75o dolarjev

5.000 dolarjev

5.000 dolarjev

13 . 75 o dolarjev
3.25o dolarjev

3.000 dolarjev

Štefan - M iločer-Pržno

V času tiskanja je prišlo do nesporazuma o oddaji natečajnih del.

V časopisnih oglasih je bil objavljen datum 25. november 1964.kot
zadnji rok, v podlogah razpisa pa je bil objavljen 11. november.

Da bodo stvari jasne, sporočamo:

- Začetek del za natečaj'je bil 5. junija 1964. Natečajna dela je
treba oddati 25. novembra 1964 do 19. ur-e zvečer na naslov:
Skupstina opštine Budva.  Udeleženci nateča¬
ja, ki ne žive v Budvi, so dolžni razpisovalcu pismeno javiti
svojo udeležbo.

- Za udeležence natečaja, ki ne žive v Budvi, je merodajen datum
in čas poštnega pečata na prodanem delu.

- Rok za predajo del se ne bo v nobenem primeru podaljšal.

- Ocenjevalna komisija bo zaključila delo do 25. decemDra 1964.

- Nagrade in odkupi udeležencem natečaja bodo izplačani do lo.
januarja 1965.

- Razstava natečajnih del bo odprta od lo. januarja do lo. febru¬
arja 1965. Kraj razstave bo razpisovalec objavil v časopisu.

- Dela, ki ne bodo nagrajena niti odkupljena, bo razpisovalec
vrnil udeležencu do lo. januarja 1965.

Z bienala industrijskega oblikovanja - Prane Papež: Kozarci / foto Janez KaliSnik /

Razstave

Bienale industrijskega oblikovanja
v ljubljanski Moderni galeriji

Mestni svet Ljubljane s sodelovanjem Gospodarske zbornice Slovenije in
strokovnimi društvi prireja v času od 9* oktobra do 15. novembra 1964
prvi bienale industrijskega oblikovanja. Bienale je jugoslovanska
razstava z mednarodno udeležbo. V spodnjih prostorih Moderne galerije
v Ljubljani so razstavljeni dobro oblikovani industrijski izdelki in
prototipi iredmetov za stanovanjsko, gospodinjsko ter gostinsko opremo,
delo in rekreacijo, tekstil, tipografija, embalaža in drugi predmeti.

Na razstavi sodelujejo proizvajalci, projektanti in oblikovalci indu¬
strijsko oblikovanih predmetov. Posebna mednarodna žirija je podelila
medalje in pohvale najboljšim izdelkom.

"Lepa oblika se izplača"

Od 6.novembra 1964 je v spodnjih prostorih Mestne galerije v Ljubljani
odprta razstava s pomembnim naslovom: "Lepa oblika se izplača". Vsekakor
se izplača tudi arhitektu obiskati to razstavo, saj ga popelje na pod-

llo

ročje, ki se mu je do sedaj vse premalo posvečal. Celotno razstavno
gradivo (blizu 2o  razstavnih panojev in nekaj predmetov) je podari¬
lo našemu klubu za barvo in obliko Švedsko združenje za industrijsko
oblikovanje iz Stockholma, ki je s tem pokazalo veliko mero razume¬
vanja in tudi želje čo čim širšem sodelovanju.

Urbanistični dokumenti

Ob XV. skupščini Stalne konference mest Jugoslavijo je bila v hali B
Gospodarskega razstavišča v Ljubljani odprta razstava urbanistične
dokumentacije. Razstava je bila namenjena v prvi vrsti delegatom, ki
so prisostvovali skupščini, odprta pa je bila kasneje tudi za _iršo
javnost. Poleg specializirane razstave "Skopje včeraj, danes in ju¬
tri" je bil večji del razstave s področja urbanistične dejavnosti v
Sloveniji. Pokazalo se je, da smo prišli do te stopnje, ko je mogoče
v kratkem organizirati dokaj obsežen, kvaliteten, predvsem pa nov
material s področja urbanizma. Posamezne inštitucije v Sloveniji,
predvsem Zavod za urbanizem, so z velikim razumevanjem prispevali
fotografije načrtov realizacij in makete.

Iz vsebine je treba omeniti nekatere mikavnejše materiale. Urbani¬
stični inštitut SRS je prispeval najnovejše regionalne analize, pred¬
vsem populacijske prognoze, napravljene s pomočjo elektronskega ra¬
čunalnika. Dalje prikaz postopka in rezultatov prometne raziskave
Ljubljane, ki jo je inštitut opravil skupaj z Zavodom za urbanizem
Ljubljane. Geografski inštitut je prispeval zanimivo karto dnevne
migracije v Sloveniji, Zavod za spomeniško varstvo SRS je na razum¬
ljiv in analitičen način prikazal posledice nepremišljenih posegov
v prostoru. Omeniti moramo tudi zaključeno razstavo "Urbanistični
dosežki v okraju Ljubljana" z dokaj zaključenim prikazom načrtov
v.seh občin v okraju.

Razstava, na kateri je bila tudi najnovejša svetovna literatura s
področja urbanizma in knjižnice Urbanističnega inštituta SRS, je bila
tudi v formalnem pogledu dokaj enotna. Poskrbeti je treba, da ta raz¬
stavni material ne bo izgubljen, temveč, da bi ga nekdo arhiviral in
po it • ■ i. nos t i do poln j eval.

Boris Gaberščik

Angelo Mangiarotti: Skelet skladišča. Sekretariat Bienala za industrijsko
oblikovanje v Ljubljani pripravlja razstavo del italjanskega arhitekta in
oblikovalca iz Milana - Angela Mangiarottija.

Razstava iz dejavnosti Republiškega
zavoda za zaščito spomenikov in narave

Moderna galerija v Ljubljani je imela v dneh od 15» septembra do 2J.
septembra 1964 v gosteh razstavo; "Iz dejavnosti Republiškega zavoda
za zaščito spomenikov in narave v letu 1964.Bogato ilustrirana in
lepo urejena razstava, ki je s fotografskim gradivom prikazala zavo¬
dovo dejavnost v letu 1964, je velik del svojega gradiva posvetila
arhitekturi, ki je bila deležna varstva kot samostojen spomenik ali
kot člen, ki dopolnjuje naravo. Razstava je bila mikavna tudi za ar¬
hitekta, saj ga je seznanila s strokovnimi ukrepi zavoda predvsem na
historičnih stavbah.

Ob ogledovanju eksponatov se utrjuje prepričanje, da je pri vsakdanjem
delu arhitektov pogosto potrebno sodelovanje z zavodom, posebno pri
projektiranju na podeželju, v turističnih krajih in marsikdaj tudi v
mestih, če želijo ustvariti taka arhitekturna dela, ki naj polno žive
v soglasju z ambientom in tradicionalnim elementom.

Društvene novice

Posvet o v a n j e o estetski in sani¬
tarni urejenosti turističnih
krajev in objektov

Turistična zveza Slovenije je naprosila Zvezo arhitektov Slo¬
venije, da seznani svoje člane s posvetovanjem, ki bo meseca
decembra v Ljubljani s temo: "Estetska in sanitarna urejenost
turističnih krajev in objektov". Stališča in predloge samega po¬
svetovanja bo Turistična zveza posredovala občinskim in okrajnim
skupščinam, gospodarskim in družbenim organizacijam ter drugim
činiteljem, ki so dolžni reševati ta vprašanja.

Predvidoma bo na posvetovanju 13 referatov, in sicer: "Čistoča
v turističnih krajih", "Sanitarna urejenost trgovin in drugih
lokalov", "Asanaeija vasi v bližini turističnih krajev", "Odnos
prebivalstva, turističnih delavcev in turistov do vseh naštetih
vprašanj", "Večja možnost Za doseganje ekonomskih uspehov v ure¬
jenih turističnih krajih", "Propaganda zaradi reševanja naštetih
problemov", "Ohranitev folklornih in umetnostnih elementov v tu¬
rističnih krajih", "Vzdrževanje poslopij", "Urejenost in oprema
prometnih žil".

Da bi lahko krili stroške organizacije tega posvetovanja, je do¬
ločena kotizacija v višini 5.ooo.- din, ki jih mora vplačati u-
stanova ali podjetje, ki se bo po svojih predstavnikih udeležilo
posvetovanja.

Prijave za posvetovanje je treba poslati do 15. novembra na na¬
slov: Turistična zveza Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 38/VI.

Izredni kongres Zveze inženirjev
in tehnikov Jugoslavije
V dneh od 11. do 12. oktobra 1964 je bil sklican v Skopju iz¬
redni kongres Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije.

Dnevni red kongresa je vseboval 5 točk:

1. Kongresni referat

2. Poročilo Centralnega odbora ZITJ

3. Poročilo nadzornega odbora

4. sprejem statuta Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije

5. Volitev organov ZITJ

-

113

%

Ustanovljeno je Društvo arhitektov
v Kopru

Z zadovoljstvom smo sprejeli obvestilo, da ao tudi arhitekti v
Kopru ustanovili svoje društvo. Ustanovni občni zbor je bil 2.
julija 1964 v Kopru in se ga je udeležilo 14 članov. Ob tej pri¬
ložnosti je bil sprejet statut društva in izvoljen upravni odbor.
Na prvi seji upravnega odbora dne 13. julija 1964 so izvolili
društveni odbor.

Predsednik društva je bkerlavaj Drago, podpredsednik Damjan Te¬
pina, tajnik pa Mihaela Valič Kren.

Upravni odbor:

Drago bkerlavaj
Janez Sluga
Marjan Petkovšek
Stane Valič
Silvo Klemente
Bogdan Mikuž
Gvetana Stoka Stepanov
Cvetka bulin

Nadzorni odbor:

Stanislav Čeč
Hudi Koleno
Bergant

Verifikacijska komisija:
Vida Medvešček

Novoustanovljeno društvo čakajo obsežne naloge. V prvi vrsti bo
skrbelo za povezavo mod člani na koprskem območju, kjer danes
uspeono deluje že vrsta projektantov. Med pomembnimi nalogami dru¬
štva je tudi sodelovanje z organi okrajnih skupščin, organiziranje
natečajev za pomembnejše objekte ter sodelovanje z arhitekti v
inozemstvu. -

Prepiičani 3mo, da bo novo društvo našlo dovolj priložnosti, da
upraviči svoj obstoj, kakor tudi da bo na svojem območju uspešno
reševalo sprejete naloge. Zveza arhitektov Slovenije zagotavlja
novemu društvu vso podporo in mu obenem Želi Simveč uspeha pri
uresničevanju sprejetih nalog. ,

Pojasnilo:  V2. številki arhitektovega biltena smo v ob¬

sežnem gradivu 2. kongresa ZAJ pomotoma izpustili priznanje za prof
Sašo Sedlarja, ki je bil za svoje, uspešno delo imenovan za zasluž¬
nega člana ZAJ. Prof. S. Sedlar je na kongresu sodeloval kot dele¬
gat ZAJ. Za pomoto se opravičujemo.

Bralci

Bralcem Arhitektovega biltena!

Tretja številka našega glasila je v vaših rokah, vendar še do sedaj
ni urejeno vprašanje naročnikov kot tudi ne naročnine za Arhitektov
bilten. Do sedaj smo sprejeli komaj nekaj več kot 7o prijav za naše
glasilo. Mnenja smo, da je velika večina prejemnikov prvih dveh šte¬
vilk pripravljena bilten naročiti in plačati, vendar ste morda zaradi
zaposlenosti pozabili izpolniti naročilnico. Zato vam v tem prepri¬
čanju ponovno pošiljamo bilten, to pot s 3. številko, in vas prosimo,
da nam jo vrnete na naslov Društva arhitektov Ljubljane, če n e
nameravate  postati naš redni naročnik. V nasprotnem primem
ru vas bomo uvrstili v seznam naših rednih naročnikov.

Cena  Arhitektovega biltena bo znašala 3oo,- din za številko.
Bralcem pojasnjujemo, da znašajo stroški enega izvoda biltena 7oo.~
din. Razliko v ceni bomo krili le deloma z izplačili pristojnin za
reklamne prispevke gradbene industrije, večji del pa bo dodalo Dru¬
štvo arhitektov Ljubljane in Zveza arhitektov Slovenije iz svojih
sredstev, ki jih obe naši organizaciji pridobivata z veliko priza¬
devnostjo in trudom članov upravnih odborov. Zato mislimo, da vaš
prispevek 3oo.- din za številko ni prevelik. Predvidoma bo letos iz¬
šla še ena številka, naslednje leto pa 6 štdvilk.

Naročnino za ljubljanske naročnike bo pobiral polletno tov. Ivan
Orel, medtem ko bomo za naročnike izven Ljubljane izbrali poverjeni¬
ke, ki bodo prav tako polletno zbrali naročnino.

Platnice  oziroma ovitke za kompletni letnik Arhitektovega
biltena bomo skušali priskrbeti do izida naslednje številke glasila.
Tega nam do sedaj ni bilo mogoče storiti, ker so vse knjigoveznice
zelo zasedene z delom.

Študenti:  Naročnike za Arhitektov bilten bo zbiral poverje¬

nik, ki ga bo določilo Združenje študentov arhitekture. Tam boste
tudi lahko dobili vse 3 številke biltena. Cena 1 izvoda Arhitektovega
biltena znaša za študente din 2oo.~.

Industrija nas seznanja X

snerploce i lesonit
ja qraae vinshu opiatu

CupuMua ma ftivtitijesuL

JDosIovho udruženje

PREDUZEČA INDUSTRIJE DRVETA
I HEMIJSKE PRERADE DRVETA S A R A E J V O



Slika 1.

O P L A T A

za beton i armirani beton od lesonita

Praktična uputstva za koriščenje

I. ŠTO JE LESONIT?

Ploča koja se dobiva presovanjem kaše od drvnih
vlakana i Ijepila želve se lesonit ili fazer ploča. Raz-
likuju se četiri vrste ovih ploča i to: Ekstra tvrde,
tvrde, polutvrde i izolacione.

Za opiatu se upotrebljavaju tvrde ploče koje se mogu
impregnirati lanenim uljem ili bitumenskem emulzi¬
jam u tvornici tako da se poboljšaju svojstva vodo-
otpornosti. Osnovne sirovine za proizvednju lesonita
su: ogrevno drvo, mšuski i pilanski otpaei liščara i
četinara, zatim razne hemikalije i mpregnirajuča
sredstva. Ti dodaci da ju lesonit ploči d.bra fizička
i mehanička svojstva nakon prerade u teškim hidra-
uličnim prešama i uredajlma za toplinsku obradu i
klimatiziranjc. Dimenzije lesonita su odredene JUS
D. C-5.022.

Karakteristični podaci

II. VRSTE LESONITA KOJI SE UPOTREBLJAVA ZA
OPLATU

Lessnit ploče za opiatu su proizvod tvornice drvenih
ploča »BOSANKA« Blažuj kod Sarajeva vrlo kvali¬
tetne izrade.

Izbor, koju vrstu čemo odabrati za opiatu, zaviisi od
predvidenog broja upotrebe iste ploče i o kvalitetu
lesonit pl;če. Zavisno o tim uslovima upotrebljavaju

5

P e lJl  S A  JC BCj-OUA C V^ln 1 )

se dvije vrste ploče obzirom na kvalitet izrade i to:

1. impregnirani tvrdi lesonit

2. neimpregnirani tvrdi lesonit

Ovisno o broju upo trebe iste ploče pošto j e 3 moguč-
nosti izbora i to:

2. za obrj obrtaja iste ploče od 4 do 10 puta —
upotrebljava se neimpregnirani tvrdi lesonit de-
bljine 4—8 mm.

3. za broj obrtaja iste ploče 20 i više puta —
upotrebljava se tvrdi impregnirani lesonit debi j i-

ne 8—10 mm.


mtfiAc itfieou ro o u po«a

1 .

Slika 2.

Razmak izmedu podu pora u cm

za bi oj obrtaja iste ploče do 3 puta — upo- Nužno je napomenuti da je neimpregnirani lesonit
bebljava se nimpregnirani tvrdi lesonit de- potrebno prije upotrebe premazati uljem za opiate
bljine do 4 mm. (vretenasto, transformatorsko ili drugo mineralno

6

Slika 3.

ulje), a dan prije ugradivanja betona u opiatu treba
ploče lesonita klmatizirati.

Klimatiziran j e se vrši na taj način da se lesonit na¬
vlaži sa vodom na hrapavoj strani i ostavi preko nači
da povuče izvjesni dio vlage. Tek drugog jutra kad

su ploče dovoljno upile vlagu može se početi sa beto¬
niranjem.

Kod izrade opiate 'iz tvrdih ploča lesonita potrebno
je obavezno ostaviti potrebni razmak izmedu pojedinih
ploča,. U pravilu taj razmak mora biti 1 mm na metar

7

dužni ploče. Iz tako pripremljenih lesonit ploča izra-
dena opiata neče se kovitlati i vitoperiti.
Impregnirani lesonit odoljeva uticaju vlage i ne tre¬
ba ga klimatizirati prije upotrebe. Potrebna je samo
zaštita premazivanjem uljem ili bojom ako se želi po¬
večati broj obrtaja j, i lijepe i glatke vidljive površine

Ako se želi postiči ravna površina koja če se mal-
terisati potrebno je upotrijebiti kao oplatnu površina
stražnju stranu lesonita koja ima mrežast otisak. Cak
i tako izveden beton može ostati neobraden jer ta
površina ima vrlo lijep izgled.

Slika 4.

betona. Kod izrade opiate takode je potrebno osaviti
razmak za eventualnu dilataciju od 1 mm na metar
dužni ploče. Fuge koje se pojavljuju kod izrade i mon¬
taže opiate najbolje je zakitovati mastiksom koji je
spremljen cd 1 dijela loja i 1 dijela cementa.

Tvrde lesonit ploče upotrebljavaju se za izradu opiate
meduspratnih ravnih ploča, zidova od betona, greda,
svodova i stupova.

Vidljive površine betona koji je ugraden u opiate od
lesonita vrlo su glatke i ravne i nije potrebna na¬
knadna obrada.

III. USLOVI ZA UPOTREBU LESONITA KAO
MATERIJALA ZA OPLATE

Tvrdi lesonit je vrlo doba,r materijal za opiatu ali mu
s emora posvetiti odredena pažnja.

1) Zaštita rubova

Prije svega treba znati da su rubovi ploče vrlo osjet-
ljivi, podložni kvaru i postaj u čupavi ako se kod
manipulacije ne obrati pažnja na to da se lesonit ne
smilje bacati na rubove i čoškove. Prije upotrebe treba

S

rubove obraditi i očistiti staklenim papirom. Rezanje
ploče sa cirkularom koji ima 3.500 okretaja i pilu 0
350 m/m sa sitnim zupcima daje dobre i č iste rubove.
Rezanje treba izvoditi po glatkoj površini ploče leso¬
nita.

2) Pričvrščenje lesonita

Pričvrščenje lesonita na ukručenje, podupore ili okvi¬
re vrši se na 3 načina i to:

— ekserima sa širokom glavom najmanje dužine
30 m/m na razmaku večem od 15 cm

— vijači za drvo najmanje dužine 20 m/m na raz¬
maku večem od 15 cm

— ljepljenjem.

Za sada je uobičajeno pričvrščenje ekserima iakb je
bolje pričvrščenje vijacima. Udaljenost ekserailivijka
od ruba lesonit ploče mora iznositi minimum 8 m /m.
Pričvrščenje ploče ekserima ili vijcima treba početi
od sredine prema krajevifna

3) Zaštita lesonita premazivanjem uljem

Bez obzira koju vrstu lesonit ploča upotrebljivamo
nužno je površinu ploče, koja dolazi u dodir sa be¬
tonom priie svake upotrebe premazati tankim slojem
ulja. Najbolje je to premazivanje izvršiti 48 sati prije
upotrebe prvi puta, a 24 sata prije upotrebe drugi
puta. Ulje se mor ananositi u tankim slojevima i
obrisati ako ostane na površini višak, tako da ploča
ima samo masni s ja j.

Ulje za opiatu se nanosi i razmazu j e četkom, metlom
ili spužvcm i mora udovoljiti slijedečim uvjetima:

— ne smije agresivno djelovati na beton

— ne smije djelovati na boju betona

— izbor se mora vršiti u vezi sa namjenom i načmom
završene obrade vidljive površine betona.

Kao dobra ulja za cplatu mogu se upotrijebiti: laneno
vretenasto, transformatorsko, a u pomanjkanju ulja
površina lesonita može se premazati krečnim mlijekom.

4) Zaštita lesonita uljenim bojama

Ova se zaštita može izvesti ako želimo postiči maksi¬
malen broj upotreba ilte lesonit ploče.

Najbolje je uljenu boju nanijeti pištoljem, Lesonit
ploča zaštičena uljanom bojom ne smije se upotrije¬
biti prije neg:: je uljani nalič potpuno suh.
Premazivanje uljanom bojom se preporučuje izvesti i
na rubovima.

Iza svake upotrebe potrebno je obojadisanu površinu
obrisati sa krpom koja je lagano natopljena jednom
od prije spomenutih vrsta ulja,

5) Upotreba lesonita za izradu zakrivljenih površina
opiate

Lesonit se može upotrijebiti i za izradu opiate
kružnog ili zakr.vljencg oblika. U tom slučaju bolje
je upotrijebiti tanje ploče koje moraju biti pričvr¬
ščene na solidan kostur jer je lesonit ploča redovno
samo obloga koja daje oblik i lijepu površinu.
Dozvoljeni radiu s zakrivljenosti:

za ploču debljine do 4 mm r = 30 cm

za ploču debljine 4—6 mm r = 70 cm

za ploču debljine 6—8 mm r = 80 cm

za ploču debljine mlO mm r =100 cm

6) Izbor debljine lesonit ploče i razmaka podupora

Tanke lesonit pleče do 6 mm redovno služe kao oblo
ga današnje opiate u slučaju ako želimo postiči final¬
ne površine.

Ploče debljine 8 i 10 mm se pedupiru daskama ili gre¬
dicama čiji razmak oviri o debljini lesonit ploče, o
pritisku betona i dozvoljene tolerancije deformacije
vidne betonske površine.

Potreban razmak podupora odreduje se prema dija-
gramu koji je izraden od C. T. B. — Pariz na osnovu
pokuša i ispitivanja koja su vršena u Francuskoj.
Vidi dijagram na strani 6.

Ako se ugraduje vibrirani beton ukručenje i podu-
piranje mora biti solidno izvedeno kako bi se sprije-
čilo tsvaranje valova na vidljivoj betonskoj površini.

7) Čuvanje i uskladištenje opiate od lesonita

Demonltaža i skidanje opiate od lesonita vrši se dr-
venim klinovma i laganim udarcima drvenih bato-
vima.

Ploče se peslije svake upotrebe moraju pažljivo oči¬
stiti krpom ili četkom, ali n kako čeličnom četkom.
Potrebno je poslije svake upotrebe lagano nauljiti
lesonit polče.

Ako su lesonit ploče u toku rada oštečene il' ogre-
bane najbolje je ta mjesta premazati, kistom umoče-
nim u ulje ili kod težih oštečenja takva mjesta pre¬
mazati uljan m bojom. Naročitu pažnju posvetiti za-
štiti rubova priliikom premazi vanj a uljem. Ako su ru-
bovi jače oštečeni treba ih obraditi staklenom hartijom
ili odrezati oštečeni dio i nadomjestiti ga novom tra¬
kom ili pak za toliko smanjiti ploču koliko je potreb¬
no da se oštečeno mjesto ukloni.

Ploče lesonita moraju se uskladištiti tako da se na
ravnu podlogu odignutu od zemlje naslažu jedna
na drugu u zaklonu cd sunca i kise, tako da glatka
površina gornje ploče leži na glatkoj površini donje
ploče.

9

O P L ATE

za beton i armirani beton od fperplcrče

Praktična uputstva za koriščenje:

I. STA JE ŠPER-PLOČA

Opšta definicija šperovanog drveta glasi: šper-ploče
su drvne pl oče sastavljene od cdredenog broja sloje-
va furnirskih listova koji su medusobno spojeni teh¬
nikom ljepljenja.

Furnirski listovi mogu da budu od različitiih vrsta
drveta. U prvo vrijeme to su bili furniri egzota, zat m
breze, okume drveta, a danas su to furnirski listovi
bukovog drveta što je za našu zemlju vrlo značajno
jer posjedujemo velike količine bukovog drveta. Iz-
rada šper-ploča je jedna od ekonomski najrentabil-
nijih mogučnosti prerade i oplemenjavanja bukovog
drveta. Šperploča je sastavljena iz neparncg broja
slojeva furnirskih listova koji su medusobno sljepljeni
obično pod kutam od 90°, ali se dozvoljavaju i drugi
kutovi. Listovi furnira mogu biti iste ili različite deb-
ljine koji obrazuju šper-ploču. Dobra šper-ploča je
sastavljena od slojeva furnira koji su iste debljine,
ali ta debljina pojedinih listova smije biti u omjeru
1:3. Ako su listovi furnira nejednake debljine onda
oni moraju biti sljepljeni simetrično u odnosu na
srednji sloj. Dimenzije šper-ploča su odredene JUS
standardom br. DC 5021/55.

II. VRSTE ŠPER-PLOČA KOJE SE UPOTREBLJA-

VAJU ZA OPLATU

Šper-ploča za opiatu se odlikuje odgovarajučim kva-
litetom ljepila i sastavom furnira, ovisno o upotreb-
jlerim vrstama drveta. Šper-ploče koje proizvodi
Tvornica drvenih ploča »Bosanka« —• Blažui, kod Sa¬
rajeva, sastavljene su iz furnira bukovog drveta naj-
boljeg kvaliteta i kvalitetnih ljepila.

Zavisno od broja predvidenih uzastopnih upotreba i
traženog kvaliteta betonskih površina betona, upotreb-
Ijalvaju se 3 vrste šper-ploča za opiate i to:

1. Vodootporne šper-ploče tip »opiata« sa obra-
denim spoljnim površinama — broj obrtaja 50
do 100 puta.

2. Vodootporne šper-ploče t'p »opiata« N — broj
obrtaja do 30 puta.

3. Obična šper-ploča — broj obrtaja 2 do 5 puta.

1) Vodootporne šper-pkče tip »opiata« sa obradenom
spoljnom površinom.

Ova je šper-ploča sastavljena iz slojeva furnira bu¬
kovog drveta koji šu odgovarajučim tehničkim postup-
kom medusobno slijepljeni speci jalnim vodootporriim
sintetičkim ljepilom. Obje vidljive Strane ovih ploča
su obradene naročltim postupkom, tako da su im te
površine vrlo gla.tke. Po želji naručioca mogu se i svi
rubovi obrnditi odgovarajučim hidrofobnim sredstvom,

cime je izbjegnuto svako bubrenje ploče. Broj upo¬
treba je za jednu ploču 50 puta. Ako se izrade mon¬
taže opiate i zaštite rubovi šper-ploče broj obrtaja
se povečava na 60—70 puta s tim da se i nakon to-
likog broja obrtaja šper-ploča može i dalje koristiti
ako se dimenzije šper-ploče smanje ili se ploča pre-
okrene i na okvir montažne tabele stavi kao vidljiva
ona površina koja nije do tada dolazila u dcdir sa
betonom. U izvjesnim slučajeVima kada se iz te vrste
šper-ploče upotrebi montažna opiata za izradu prefa-
brioiranih betonskih ili armirano betonskih elemenata
u radicnicama broj upotreba iste opiate se pen j e i do
100 puta.

Ova vrsta šper-ploča se preporučuje za izradu slije-
dečih vrsta opiata i konstrukcije:

— za izradu montažnih opiata — tipiziranih i izrade-
nih u modularnim dimenzijama za vrlo velik broj
upotreba (vidii sl. 1),

— za izradu opiata zidova, stubova, greda kod kojih
se traži da vidljiva betonska površina ostane ne-
obradena tzv. »sihat-beton« (vidi sl. 2),

— za izradu opiate za meduspratne konstrukcije od
raznih punih armirano betonskih pleča kod kojih
ostaje plafon neobraden (vidi sl. 3),

— za izradu opiata za potporne zidove, zidove rezer-
voara, nosače mostova, upernjaka stubova mostova
kod kojih beton ne treba naknadno obradivati mal-
terisanjem a traži se kvalitetan površinski izgled.

2) Vodootporna šper-pl: ča tip »opiata« N.

Ova je šper-ploča izradena iz slojeva furnira buko¬
vog drveta koji su medusobno slijepljeni vodootpornim
sintetičkim ljepilom, ali vidljive Strane ploče nisu o-
bradene oblogom od tankcg filma sintetičke smole j
zato imaju oznaku tip »opiata N« što znači neobra-
dene vidljive površine.

Nije nikako preporučljiivo da se kupuje ovaj tip šper-
plcče u namjeri da mu se naknadno postavlja obloga
od sintetičke smole. Ta je tehnika prevlačenja filmom
teška i samo je u tvornici šper-ploča moguče izraditi
kvalitetam oblogu.

Po želji naručioca može se u tvornici izvršiti prema-
zivanje vidljivih površina odgovarajučim uljima. Da
bi se povečao vij ek trajanja šper-ploče može naručioc
i sam izvršiti nauljivanie ili premazi vanj e Vidljive
površine lanenim uljem ili jedn'm slojem uljene boje,
cinkovim oksidom j, sličnim premaz'ma. Upotreba ovih
šper-ploča se preporučuje kad predvideni ili potrebni
broj upotreba ne prelazi više od 20 do 30 puta uza¬
stopnih upotreba liste šper-ploče.

Ova vrsta šper-ploča se preporučuje za izradu slije-
dečih vrsta opiata i konstrukcija:

— za izradu montažnih opiata sa predvidenim manjim
brojem icibrtaja liste ploče;

— za izradu zidova, stubova, greda i plafona kod ko¬
jih se traži da vidljiva betonska površina ostane
neobradena ili obradena štokovanjem ili; piko va¬
nj em (vidi sl. 4);

— za izradu .opiata za zidove, rezervoare, upornjak
potporne zidove gdje se želi postiči savršeno ravna.

i'

3

10

ali 1  ne potpuno gia.tka površina, obzirom da u be¬
tonu na vidljivoj površini ostane otisak teksture
bukovog furnira.

3) Obična šper-ploča

Može se deseti da u izvjesnim slučajevima ne predvida
izvodač višestruku upotrebu istih ploča ili da predvida
ograničenu upotrebu, sa težnjpm da pcstigne brzinu
oko izrade opiate ili precizni oblik i lij ep izgled po¬
vršine betona poslije skidanja opiate. Tada se mogu
upotrebiti obične šper-ploče izradene sa običnim Ije-
pilom koje riije vodootporno.

Obična šper-ploča se može upotnijebiti do 5 puta ako se
prije upotrebe zaštiti premazom laneni muljem ili
nekim uljem za premazi vanj e opiate, ili svega 1—2
puta ako se ne zaštičuje premazom ulja.

Ova vrsta šper-ploča preporučuje se samo u iznim-
nim slučajevima i to:

•—• za izradu opiata svih konstrukcija ako se želi po¬
sti 61 samo brza iizrada opiate, lij epe vidljive po¬
vršine i precizni cblik konstruktivnih elemenata —
a da je broj upotreba iste ploče ograničen.

III. DEBLJINA ŠPER-PLOČE ZA OPLATE
Obzirpm na debljinu šper-ploča razlikujemo dvojaku
upotrebu šper-ploča za opla,te i to:

1 ) Šper-ploča je konstruktivni elemenat opiate;

2 ) Šper-ploča je samo obloga opiate.

U vezi s tim ukratko čemo opisati koji se zahtjevi
postavljaju za šper- ploče u odnosu na njenu debljinu.

1) Šper-ploča kao konstruktivni elemenat opiate

Kada šper-ploča služi kao oplatna površina koja pre-
uzima pritiske betona i opterečenja u toku izrade kom
struktivnog elementa, onda moramo njenu debljinu,
razmak podupora i ukručenja odrediti statičkim ra¬
čunom.

Kako se vrši izbor debljine šper-ploča koja ovisi o
pritisku betona i razmaku podupora objašnjeno je u
posebnom poglavlju. U praksi se pokazalo da su eko^
nomične debljine šper-ploča od 12, 15, 18 i 20 mm
što ovisi takode i o deformacijama vidljive površine
konstruktivnog elementa koje možemo dozvoli.

2) Šper-ploče kao obloga opiate

Ako želimo liiskoristiti svojstvo šper-ploča da kao o-
plata daju najkvalitetnije vidljive površine betona ili
u slučaju kada konstruktivni d jelovi iz betona imaju
lučne ili zakrivljene oblike, upotrebljavaju se opiate
manj ih debljina. U praksi su to obično debljina 5
i 8  mm.

Da bi kod izbora debljine za zaobljene površine opiate
izvršjii pravilan izbor šper-ploče, u donjoj tabeli su
naznačeni dozvoljeni radiusi zakrivljenosti u ovisnosti
od debljine šper-ploče i smjera vlakana furnira.

U slučaju da se šper-ploča upotrebljava samo kao
obloga, cjelokupni pritisak betona i opterečenja u
toku betoniranja konstruktivncg dijela objekta mora
da primi noseči dio opiate koji se dimenzionira prema
statističkom računu.

IV. MEHANIČKA I OSTALA SVOJSTVA
ŠPER-PLOČA ZA OPLATU
Mehanička svojstva šper-ploče ovise o svojstvima
drveta iz kojeg je ploča sljepljena, o debljini j smje-
rovima slojeva furnira i o kvalitetu ljepila koje služi
za ljepljenje.

Drvo u prirodnom stanju otporno na jače sile u
smjeru vlakana, šper-ploča kao preradeno drvo napro-
tiv posjeduje u svim smjerovima mehanička svojstva
povišene vrijednosti.

Zahvaljujuči ukrštanju slojeva furnira dimenzionalne
varijacije šper-ploče su skoro neutralizovane i bez
uticaja na montažu i na preciznost opiate kada se
ispravno upotrebe. Upotreba ljepila na bazi šifitet-
skih smola, sprečava djelovanje kiše, vode i vlažnog
betona na samu ploču.

Spomenučemo na j važni j a svojstva šper-ploča tipa
»opiata« i to:

1) Čvrstoča n,a savijanje, zatezanje i smicanje

Meha,ničke osobine šper-ploče obezbjeduju joj veliku
i odpornosti vrlo veliki stepen krutosti. Zahvaljujuči
torne mogu se dobiti elementi za opiatu koji imaju
veliku otpornost prema pritiscima betona. Ta pred¬
nost je utoliko značajna što je šper-ploča laka jer
kubrai metar tog materijala teži 750 kg.

Približne težine u kg. za pojedmu ploču ovisno o di¬
menzijama i debljine vidimo iz donje tabele:

Debljine u mm Dimenzije u m 2 X 1 m

Prema podacjma ispittvanja šper-ploča proizvod »Bo¬
sanka« ima slijedeče srednje vrijednosti karakteristi¬
ka po ispitivanjima Instituta NR Srbije br. 4164 1960.
godine.

Specifična težina Obična

Čvrstoča na savijanje (u pravcu vlakana) 0,726 kg/cm 3

Čvrstoča na savijanje (upravno na vlakna) S^O kg/cm 2

Čvrstoča na istezanje (u pravcu vlakana) ^ kg/cm 2

čvrstoča na istezanje (upravno na vlakna) f*

Čvrstoča na smicanje u sloju ljepka (u pravcu vlakana) 30  kg/cm 2

* Za vodootpornu ploču ispitivanja, su vršena u laboratoriji »Bosanke'

*Vodootporna

1173 kg/cm 2
745 kg/cm 2
695 kg/cm 2
727 kg/cm 2

Blažuj.

11

2) Homogenost šper-ploča

Šper-ploča imai tu prednost što je u neku ruku homo¬
genizirana, jer se ukrštanjem vlakana smanjuju di¬
menzionalne varijacije csnovnog materijala, otklanja-
njem prirodnih nedosta.taka koje osnovni materija!
može imati (pukotina, naprsline čvorova. truli dijelovi)
buduči da se furnir prije ljepljenja sortira & odabire,
postiže se velika jednoličncst u pogledu kvaliteta i
homogenost šper-ploče.

Radi tih svojstava kod dimenzioniranja i odabiranja
debljine šper-ploča za opiatu možemo iči na mini¬
malne i najekonomičnije debljine.

3) Hemijska neprimjenljivost šper-ploča

Hemijske reakcije betona ne smiju imati nikakvo dej¬
stvo na upotrebljeni materijal za opiatu, obrnuto, niti
materij al za opiate ne srni j e hemijski d jelo vati na po-
vršinu betona.

Dok večina metala k,ji se upotrebljavaju za opiate
oksidira u dodiru sa betonom, šper-ploča nije podlož¬
na hemijskim promjenama niti utiče na beton.

Ako je ploča snabdjevena sa oblogom cd sintetičke
smole hemijska nepromjenljivost još je bolje obezbije-
dena.

4) Termička izolacija šper-ploče

Zahvaljujuči svojim prirodnirn izolacionim svojstvi-
ma, šper-ploča obezbjeduje bolje stvrdnjavanje beto¬
na, zaštičujuči ga protiv brze promjene temperature u
toku vezivanja i poslije za vrijeme kad je potrebno
beton njegovati polijevanjem nar_ čito kad je visoku
temperatura. U tom pogledu je šper ploča daleko bolja
od čelične cplate, jer kao što je pozhato čelilk je do-
bar vodič topline, a slab izolator.

Upotreba šper-ploče za oplaitu za vrijeme rada u toku
zime ili niških temperatura je daleko povoljnija od
upotrebe čel.čne opiate, radi dobrih izolacionih svoj¬
stava šper-ploče.

Obzirom na svoja odlična svojstva šper-ploča može
izdržati i zaparivanje betona ako služi kao opiata
za izradu prefabriciranih elemenata koji se zaparuju.

V. IZBOR DEBLJINE ŠPER-PLOCE ZA OPLATU

Uzevši u obzir sve naprijed navedene prednosti mo¬
žemo doči do zaključka da elementi za opiatu iz  šper-
-plcče mogu zadovoljiti mnogim zahtjevima dobre
opiate.

Dimenzioniranje tj. odabiranje debljine šaer-ploče,
razmaka podupora i ukručenja je takode sasvim raz¬
jasnjeno i postoje obrasci koji u ovisnosti od debljine
sloja betona i zahtjevane tolerancije u odstupanju od
ravnine površine daju mogučnost odabiranja najeko-
nomičnije debljine šper-ploča.

Ti funkcionalni odnosi izmedu pritiska betona i iz
njih proistekle deformacije šper-ploča danas su osno¬
va za ekonomično projektovanje opiate iz šper-ploče.
Naveščemo kao primjer kako se vrši izbor debljine
šper ploča za opiatu, ako nam je poznata višina be¬
tona i položaj podupora, fcoristeci se tabelcm i dija-
gramima koje je izdao francuski »Tehnlčki centar za
drvo« u svcum »Praktičnem vodiču za upotrebu šper-
-ploče za opiatu«. Guide pratiique pour 1’empl i du
contreplaque-coffrage Pariš).

Tabela »A« daje za svaku vrstu betona opterečenje
kg/m 1 * 3  koje se prenosi na opiatu. Pritlsak je ovdje
odreden kao funkcija višine »h« svježeg betona.
Višina svježeg betona »h« ima graničnu vrijednost
koja je jednaka porduktu izmedu brzlne punjenja u
m/sat i tjajanje vezivanja betona u satima. Ako pret-
postavimo da je brzina punjenja 0,5/sait, a trajanje
vezivanja betona 8 sati, onda če granična vrijednost
višine »h« biti: 0,5m/sa,t X 8 sati = 4,0 m.

Tabela »A«

Pritisci koje vrši beton na opiatu u kg/m 3

(1) višina »h« svježeg betona se mjeri: (Vidi sliku broj

5). Kod opiate ploče — sa verlikalnom udaljenošču iz¬
medu površine betona i opiate;

Kod vertikalne opiate zidova — sa vertikalnim raz¬
makom izmedu površine betona i sredine dijelova d:~
njeg panoa opiate koji je u dodiru sa svježim beto¬
nom. Kad poznamo pritisak, dijagram »C« omogučuje
da se cplredi debljina šper-ploče, ali ta debljina Ivari-
ra sa relativnim deformacijama ili izbočinama koje se
mogu tolerisati na vidijivoj površini betona.

Prema vis.ni strelice izbočine koja se može tolerisati
u opiati odncisno na vidijivoj betonskoj površini ko¬
risti se jedan od dijagrama B (B-l, B-2, B-3, B-4,
ili B-5.)

l SET ®*- 1

12

DIJAGRAMI B

10 20 10 40 5 0 60 70 10 90

10 20 30 40 50 60 70 SO 90 MO

Krača kota ploče u cm

Slika 6.

10 70 30 40  50 60 TO  50 90

Krača kota ploče u cm

Ža dimenzioniranje su izradeni di jagrarni za različ.te
tolerancije u deformacijama vidljivih površina betona
od 1/100, 1/200, 1/300, 1/400 i 1/500, to znači za
relativne deformacije od 10 m,m/m, 5 m/m, 3 mm/m,
2,5 mm/m i 2 mm/m svjetlog otvora dzmedu podupora
(vidi sliku br. 6).

Razmaci mjereni s jednog kraja do drugog, izmedu
elemenata na koje. se naslanja šper-ploča, odreduju
dužinu koju čemo zvati »kota ploče«.

»Kote ploče« predstavljaju svijetli otvor, a raspon
izmedu osovine podupjranja jednak je dužini »kote
ploče« uvečane za 2 polovine širine komada koji služi
kao podupora.

Utvrdi se na dijagramu B tačka presjeka izmedu pa¬
ralela sa osovinama X i Y na osnovu tačaka koje od-
govaraju dimenzijama kota ploče. Pronade se broj
krivulje smješten na lijevo od te tačke prosjeka. Neka
to bude na primjer broj 11 na' dijagramu C. (vidi sli¬
ku br. 7).

DIJAGRAM B/5
Strelica 1/500

Ta krivulja broj 11 siječe prava, koji odgovara pri¬
tisku kojega smo utvrdili pomoču tabele A, u tački
koja pokazuje na horizontalnoj podjeli debljine šper-
-ploče. Da bi se smanjila cijena kostanja utroška šper
-ploče po m 2  koja ovisi o debljini tražimo najekono-
mičniji razmak podupora.

Jasno je da dimenzioniranje možemo izvršiti pomoču
navedenih dijagrama i obratnim putem tj. da pretpo-

stavimo debljinu šper-ploče i tražimo razmak na koji
treba staviti podupore.

Praktična pr.m j eri:

1. primjer: Treba odrediti debljinu šper-ploče koja če
se upotrijebiti za opiatu zida od nabij enog betona.
Ugradeni beton biče vibriran. Pretpostavimo kao
da če se vertikalne podupore upotrijebiti gredice
65/75 i da ih želimo postaviti na razmaku od 40 cm
izmedu osovjne. Opiata če biti izvedena od tabli 1 m
višine.

Predvidamo da je dozvoljena relativna deformacija
vidljive površine 1/300 (3 mm/m) koja je vrlo malo
uočljlVa.

Potrebno je 'izvršiti 3 sukcesivna očitanja.

1° Tabela A daje pritisak kojega proizvodi beton i
neka to bude naprimjer pritisak od 1 250 kg/m 2  za
visinu svježeg betona, 0,5 m.

2° Uziimamo dijagram B-3 (strelica 1/300). Kraču kotu
ploče odredimo sa slijedečom dimenzijom.

400 mm-2 ( 65 mm  j = 335 mm ili 33 cm (65 mm
2

je širina vertikalnih podupora, a 400 mm je njihov
osovinski razmak).

Buduči da pretpostavljamo samo vertikalne p.dupira-
če, šper-ploča ni j e poduprta horizontalno, sad je do-
voljno da povučem na tabeli B-3 vertikalnu liniju
koja prolazi kroz taeku 33 om za kraču kotu ploče.

DIJAGRAM C

7. Debljina šper-ploče umu

Ta l.nija prolazi izmedu krivulja 7 i 8 te odabiremo
broj krivulje s lijeve strane tj. broj 7.

3°Iz dijagrama C dobivamo 'debljinu šper-ploče ako
nademo sjecište krivulje 7 sa horizontalnom koja pro¬
lazi kroz opterečenje od 1 250 kg/m 2 . Debljina šper-
-ploče koju dobivamo jest 16,5 mm. U praksi če se
odabrati nijbliža komercijalna debljina ploče koja je
u ovom slučaju d-15 mm.

14

2. primjer: Raspolažemo sa šper-pločom debljine 20
m,m, treba odrediti razmak izmedu osovine vertikal¬
nih podupora ko j e su širine 90 mm.

Vrste betona i višina popunjenja je ista kao i u pret-
hodnam primjeru. Dozvoljena tolerancija 1/200
(5 mm/m).

1° Dijagram C daje nam na presjeku izmedu verti¬
kale koja prolazi kroz 20 mm j horizontale koja pro-
lazi kroz 1 250 kg/m 2  tačku koja je približno smješte-
na izmedu krirulje broj 8 i 9. Odabiremo broj krivu¬
lje s desne strane tj. broj 9.

2° Dijagram B-2 nam pckazuje da ako produžjmo ver¬
tikalni diio krivulje 9 da on odsiječe horizomtalnu po-
djelu na označi 41 cm koja predstavlja kotu ploče.
Razmak izmedu osovine vertikalnih podupora če biti
dakle:

41 cm + 9 cm = 50 cm.

VI. USLOVI ZA UPOTREBU ŠPER-PLOCE TIP
»OPLATA«

Ako želimo postiči pun uspjeh u izradi i upotrebj
šper-ploče tipa »opiata« moramo se pridržavatii uput-
stava koje vam ovdje na vodimo.

1) Projektovanje opiate

Buduči da želimo maksimalno iskoristiti mrguči broj
upotreba opiate i postiči precizne oblike konstruktiv¬
nih dijelova ili finalnu površinu betona koju ne tre-
bamo malterfeta : , nužno je prije izrade opiate teme¬
ljito prostudirati koje dimenzije opiate čemo odabra-
ti, proračunati najekonomičniju debljinu šper-ploče,
razmak podupora i način ukrštanja te montaže opiate.
Sve u svemu nužno je izraditi projekt opiate.

To je naročito važno ako želimo izraditi montažne
opiate ili postiči finalne površine betonskih površina,
ali za normalnu opiatu kada kao oplatnu površinu
koristimo šper-ploče potrebno je opiatu projektovali i
uzeti u obzir sve zahtjeve i uslove bez kojih šper-
ploče neče dati ono što od nje možemo postiči i za-
htjevatt.

Projekt opiate za postizanje finalne površine betona
mora biti vrlo precizan. Moramo odrediti tačan načrt
opiate za pojedine elemente i panoe tako da svaka
spojnica izmedu panoa bude unaprijed odredena, sva¬
ki sastavak, način pričvrščavanja i ukručenja sve to
moramo pravovremeno predvidjeti.

na rubu ili nazubljeni rubovi. To znači da rezovi mo-
raju biti čisti. Najbolje da se u tvornici odmah poru-
če dimenzije, koje če se upotrijebiti, jer če tada kva¬
litet rezova biitii osiguran. U tu svrhu je dovoljno po¬
slati tačnu specifikaciju po dimenzijama Tvornici
»Bosanka« Blažuj kod Sarajeva.

Ako šper-ploču režete sami čisti rez če se postiči uz
uvjete da je šper-ploča kod rezanja čvrsta i stalno
priljubljena uz stol za rezanje ili da da se i j spod nje
stavi eventualno podmetak od šper-ploče lošijeg kva¬
liteta.

b) izrada montažnih tabli opiata

Pričvrščivanje šper-ploče na ukručenje poduipore ili
okvire može se izvesti na tri načina i to:

1) ekserima sa širokom glavcm

2) vijcima za drvo

3) lj epi j en jem

Pričvrščivanje šper-ploče ekserima nije najbolji na¬
čin pričvrščen j a šper-ploče na ukručenje ili okvire.
Ipak ako se upotrijebi taj način moramo paziti na
sljedeče:

— ekseri .moraju biti što je moguče krači.

—■ ekseri moraju 'imati šircku glavu da ih je lakše
urediti i da ne oštete površinu šper-ploče.

— broj eksera ne treba biti nekorisno velik, jer je
veza izmedu eksera i slojeva furnira vrlo čvrsta.

— razmak izmedu pojedinih eksera mora biti kako je
u donjoj tabeli naznačeno.

— udaljenost eksera od ruba odredena je takode u
donjoj tabeli.

Pričvrščenje vijcima za drvo je za, naše uslove, naj¬
bolji način pričvrščivanja šper-ploče na okvire ili
ukručenje. I kod pričvrščenja vijcima moramo se
držati slijedečih pravila:

— izabrati što je moguče manji broj vijaka

— glave vijaka premazati vodonepr: pusnim sred¬
stvom

—- kod odredivanja udaljenosti od ruba pridržavati Se
donje tabele

—• razmak izmedu, vijaka treba takode clfSrediiti prema
donjoj tabeli.

Kada ekseri i vijci služe samo za pričvrščenje na
okvire ukručenja i podup re i n : su izločeni posebnim
naprezanjima i s ; lama debljinu i razmak izmedu vijka
ili eksera i udaljenost od rubova ovisno o debljini
odredu jemo po donjoj tabeli.

2) Izrada opiate

Izradi opiate treba posvetiti naročitu pažnju. Ozirom
na male tolerancije u pogledu ravnine betonske po¬
vršine, opiate moraju biti precizno izradene. To više
nije tesarski rad u klasičnom smislu, več precizni
stolarski rad.

Inventar za ukručenje .j podupiranje opiata mora se
izvesti tačno po projektiranim dimenzijama. Odstopa¬
nja po debljini elemenata ili izrada tabli kojima ru¬
bovi ne zatvaraju prave uglove, mogu imati vrlo ne¬
ugodne posljedice.

a) priprema šper-ploče

Šper-ploča se mora rezati brižljivo sa naročitim pila¬
ma koje imaju sitne zube i koje su mu dobro naoš-
trene da se spriječi svaka pojava prskotine j iverje

Debljina šper-ploče
u mm

<D

ra

M

B

o

-

Ph

>  2

M

ra

S

N

ra

K

S B

^ o
> 3

3

ra

g

£

Ekseri ili vijci se postavljaju uz rub šper-ploče, bez
bojazni da če se pojaviti pukotina ili pucanje, radi
specijalne strukture šper-ploče.

15

Pričvrščenje ljepljenjem i spajanje šper-ploče na po-
dupore ljepljenjem može se obaviti samo sa ljepilom
i na isti način kako se vrši ljepljenje pojedinih sloje-
va furnira iz kojeg je šper-ploča sastavljena. To je
naročilo potrebno radi toga da. bi se osiguralo sigurno
prenošenje pritiska sa šper-ploče na podupore ukru-
čenja ili okvire.

Opčenito uzevši prema iskustvu francuskih i američ-
kih gradevinsk h izvodača treba izbjegavati ukoliko
je više mrguče upotrebu eksera kod izrade i spajanja
opiate, jer njihovo cesto prikucavanje i vadenje uma-
njuje broj ponovnih upotreba šper-ploča.

Kad se upotreba eksera neda izbječi onda če se
upotrijebiti što krači i što manji broj eksera sa širo¬
kem glavom ili još bolje sa dvostrukom glavom što
omogučuje da se izvuku bez cštečenja ploče.

Na svaki način glave eksera ne treba nikada da su
upuštene ispod površine, a naročito ako površina šper-
ploče ima zaštitnu oblogu. Treba izbjegavati da se
površina šper-ploče ne ošteti udarcima čekiča.

Kad se izraduje montažna cplata koja ima stalni
okvir i tipizirane dimenzije ili opiata za stubove mo-
žemo šper-ploču prikucati eklserima ili pričvrstiti
vijcima bez bojazni od pukotine sasvim blizu ruba.
Udaljenost od ruba može biti smanjena na pet puta
promjer eksera ili vijika 1  (5 d).

Razmak izmedu eksera ili vijaka je najmnaje 15 cm
za tanke šper-ploče, a veči za debije. Kad se več od

ranije upotrebljene šper-pleče izraduje novi tip opia¬
te ili preokreče strana ploče, treba nastajati Okoristi¬
ti rupe od prijašnje izrade opiate.

c) izrada okruglih ili zasvedenih opiata

Več smo prije spomenuli da se u tom slučaju upo-
trebljavaju tanke šper-ploče kao obloge. Čvrsti kostur
ili ram treba izraditi da se postigne željeni zaobljeni
oblik opiate. U tom slučaju je potrebno pričvrščenje
šper-ploče izvesti sa što manjim razmakom izmedu
eksera ili vijaka vodeči računa o dozvoljenim radi-
usima zakrivljenosti koji su dati u poglavlju III ovih
upuitstava.

d) izrade ravnih opiata zidova

Ako želimo izraditi jednostranu ili dvostranu opiatu
ravnih betonskih zidova možemo upotrebiti šper-ploče
kao opalnu površinu, a ukručenje i podupiranje izve¬
sti na klasičan način. Ako višina opiate ne prelazi 1 m
onda niije potrebno i horizontalno ukručenje vertikal¬
nih podupora da bi se cbezbjedila ispravnost oblika
opiate. Dovoljno je da je razmak vertikala odreden
proračunom.

U slučajevima kada je višina opiate veča od 1 m ne-
ophodno je da se predvidi i horizontalno ukručenje
vertikalnih podupora na maksimalnom ostojanju od
65 cm (Vidi sliku br. 8).

Sastavak 2. ploče

1o

2) Izrada montažnih opiata za ravne zidove

Dimenzije i oblik treba najdetaljnije proračunati da
bi se edabrale naj ekonomični j e dimenzije montažne
opiate.

Ipak se kod toga treba voditi računa o do sada ste-
čenim iskustvima koje su plod dugogodišnje upotrebe
šper-ploče za opiatu. Prije svega potrebno je cbezbi-

jediti pravokutnost oblika kod izrade montažnih tabli
i osigurati čoškove od deformiranja kod upotrebe
montažne opiate.

Pravila ko j ih se treba pridržavati kod izrade mon¬
tažni tabli vidi se iz datih slika. (Vidi sliku br. 9,
10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, a, b, c i d).

l2o — 24© to

*

15oo

+- 1

02


^>k~

tZSZSHT

/


<iOdX  60 to

5

Slika 9.

«

17

Slika 12.

Slika 1.6a

Z'

3

18

Siicevi za kanale i vertikalne vodoVo

O □ o o

-O -^7—BT

<5 M/M

Slika 16d

f) opiata stubova

Opiata stubova može se izraditi na klasičan način s
tim što se izrezu dvije sire i dvije uže stranice na
odredenu vi sinu opiate stubova sa ukručenjem po
višini na razmaku od maksimum 60 cm. (vidi sliku
br. 17 i 18).

&

pr

Siicevi za kanale i vertikalne vodove
Slika 16c

Slika 17.

19

Slika 18.

g) montaža opiata stubova

Montažne table za opiate stubova su slične klasičnoj
opiati s tim što je daleko solidnija izrada ukručenja
čoškova vertikalnih ukručenja opiate. (Vidi sliku
br. 19).

h) opiata greda

Klasična opiata za grede ima sve elemente opiate iz
rezane grade s tim što je potrebno zaobliti čoškove
i rubove da bi se umanjila mogučnos oštečenja'šper-
ploče.

i) opiata ravnih punih ploča

Opiate ravnih punih ploča je vrlo jednostavna. Po¬
trebno je samo odrediti debljinu šper-ploče i razmak
podupora, te oblik ploče koja odgovara tlocrtu objek¬
ta i dimenzijama izrade šper-ploče. U praksi su se
vrlo dobro pokazale oplatne table dimenzija 120 X 120
obzirom na modulamu dimenziju svijetlih otvora me-
duspratnih konstrukcija. (Vidi sliku br. 20a).

3) MONTAŽA OPLATA NA OBJEKTU

Kod montaže bilo klasične bilo montažne opiate iz
šper-ploče treba obrati ti pažniu na nekoliko momena-
ta koji su različiti ako se radi o oplatama za zidove, o

Slika 20a

oplatama za meduspratnu konstrukciju ili za stubove
i grede.

a) opiata zidova

Kod opiate zidova nužno je obrat .ti pažnju na slije-
deče:

—• vertikalni sastavci izmedu pojedinih tabli opiate
su povotjniji nego horizontalni
— fuge koje se pojavljuju izmedu pojedinih tabli
mogu biti:

— otvorene

— pokr.vene

— d zaptivne

Kod otvorenih fuga se stave na površinu zida be¬
tonska ispupčena traka koja nastaje od ulaženja be¬
tonske mase u fugu (»šav«). Treba nastojati. da te
fuge i trake budu što uže. Ako ne perlaze 4 mm
nemarno velikih poteškoča da to ispupčenje skinemo.
P.jkrivene fuge se izraduju pokrivenom letvlcom od
koje se stvara žlijeb. Taj se žlijeb zatvori kod defini¬
tivne obrade zida ili ostaje naglašen. Pokrivene letvi¬
ce moraju biti trapeznog oblika da se lakše skida opiata.
Zaptivne fuge se kcriste kad postoji težnjia da se
fuge na zidu ne poznaju, pa se vrši zaptivanje fuga
kitom ili posebnim mastiksom koji se spravlja iz jed-
nog.dijela cementa i jednog dijela loja.

Da bi se spr.ječilo deformisanje opiate ušli jed nadi-
manja — bubrenja i rastezanja šper-ploče ostavlja se
izmedu ploča fuga za rastezanje širine 1 m/m za 1 m
ploče.

Pričvrščenje šper-ploče na podupore i okv.re za ukru-
čenje mcže biti:

— običnim prislanjanjem,

— vijclma za drvo,

—- ekserima i

— ljepljenjem.

Medurazmak izmedu 2 table održava se horizontalnm
drvenim umetcima Ji različitim distančnicama od be¬
tona, pečene gline ili šupljih cijev i z tvrdog papira.

20

b) Opiata meduspratnih konstrukcija

Prije svega treba osigurati horizontalnost opiate pre¬
ciznim mjerenjem gornje površine podvlaka i polože¬
nih tabli. Osobitu pažnju treba posvetiti izvedba spoja
izmedu meduspratne k.onstrukcije i zidova.

Da bi se spriječilo ulaženje opiate u serklaž i time
otežalo skidanje opiate treba izraditi taj dio na sa-
stavu tako da se opiata ne utisne u serklaž, odmica-
njem i stavljanjem medudjela cd trake iz šper-ploče
širine 5 cm ili prepuštanjem table da se spoj vidljivo
označi. (Vid', sliku br. 20 b j 21)

4) Ugradivanje betona

Agregat za beton mora biti sastavljen iz frakcija sa
maksimalnim zrnom do 30 m/m. Da bi se dobila fi¬
nalna Ividna površina agregat treba sadržati pijeska
do 0,25 m/m promjera zrna najmanje 10°/o a povoljno
je i do 20%. Najbclji omjer šljunka i pljeska je 1:1.
Ugradivanju betona se takode mora posvetiti odgova-
rajuča pažnja. Najbolje je da se beton ugraduje per-
yjbiranjem. Osobito treba paz;ti da se kod betoniranja

zidova horizontalni slojevi ugraduju takvim ritmom
da donjl sloj ne bude stariji od 1,5 sata. Ako to nije
slučaj otežano je spajanje donjeg starijeg i gornjeg
svježeg betona, a na betonskoj površini se pojavljuju
horizontalne pruge sa rupama gnijezdima ili slojevima
sa nešto odvojenim betonom gornjeg sloja od dcnjeg.
Punjenje opiate zida ne smije prelaziti 0,5 m višine
i treba nastajati da pervibrator prodire nešto u pret-
hodni sloj da horizontalna fuga bude dobro spojena.
Razmještanje betona kod ugradivanja talko da sitnijr
frakcije dodu uz vanjsku opiatu takode se preporu-
čuje. To se omogučuje na taj način da se jedna
strana opiate postavi odmah u čitavoj višini, a druga
postavlja u toku ugradivanja.

Betoniranje meduspratne p'oče je nešto lakše izvesti
ali treba osobito paziti na dva momenta i to :

1) donje slojeve izraditi iz probranog betona sa
sitnijim dijelom frakcija.

2) paziti da perv brator ne ošteti opiatu.

Bolje je upotrijebiti platvibrator.

Ugradivanje armature mora se izvesti tako da se
opiata ne oštet . Podmetači cd željeza nisu prepo-
ručljivi, bolje je upotrijebiti betonske pločice ili pod-
metačc od plastičnog mater.jala. Zavarena armatura
u obliku mreže pokazala je najbolje rezultate u sma-
njenju oštečenja opiate. (Vidi sliku br. 22).

5) Skidanje ‘iplale — demontaža

Opiata se demontira laganim učestalim udarcima i uz
pomoč drvenih klinova. Treba isključiti čuskiju i tre¬
ba izbjegavati u toku demontaže bacanje panoa. Oso-
bio treba paziti da montažne table ne padaju i da se
ne bacaju na čoškove.

Održavanje — čuvanje opiate

Odmah iza skidanja opiatu treba očistiti vodom i čet-
kom il strugaljkom koja nije previše ostra. Ploče ko-
je su obradene plastičnom oblogom filma od sintet-
ske smole trebaju se čistiti samo četkom. Napokon se
table obrišu č stom krpom. Table od šper-ploče se
premazuju uljem iako več imaju zaštitnu oblogu. Te
ploče je potrebno premazati uljem barem iza prve
upotrebe u opiati. (Vidi sl. br. 23a i 23b).

Ulje za opiate mora udovoljiti slijedečim uvjetima:

— ne smije agresivno djelovati na beton

— ne smije djelovati na boju betona

— izbor se mora vršiti u vezi sa namjenom — vid-
lj ve površine i načinom obrade te površine.

21

Slika 23a

Ako se mol era j sta vi j a direktno na beton treba biti
naročito oprezan kod odabiranja ulja. Ulje za opiate,
dobrog kvaliteta, se razmazuje četkom, metlom ili
spužvom. Prema torne ako je ploča c stala kod uskla-
d stenja premasna ona se prije upotrebe mora obri¬
sati. Dobro je neobradene šper-ploče zaštititi prema¬
zom uljame boje ili cinkovim oksidom a nakon upo¬
trebe ove vrste ploča premazati lanenim, vretenastim,
transformatorskim ili parafinskim uljem, jer ta ulja
imaju gore tražena svojstva. Table od šper-ploče se
naslažu jedna na drugu na ravnoj površini. Prije
toga se mora uvjeriti da nema izmedu njih' kamen
ili kmadič betona. One se slažu u zaklonu od kiše
i sunca i pod natkrltim prostorom za vrijeme kad
su van upotrebe ili za vrijeme zimske sezone. (Vidi
sl. br. 24).

Popravka oštečenih površina opiata

a) neobradene opiate se ne isplati popravljati. One
se mogu upotrijebiti za manje osjetljive opiate ili za
oblčan beton.

b) obradene opiate se popravljaju u radionici na tem¬
peraturi od 20 C pošto se prethodno osuše.

Oštečenja se popravljaju:

1) špahtl vanjem makstikstom ili, kitom, matijih udub-
ljenja ili rupica

2) ubacivanjem furnira na veča oštečenja

3) oštečenje laka — šmirglom j premazivanje lakom

4) rubove treba hoblati i obložiti oblogom plastičnim
matrerijalom.

VII. ŠPER-PLOCA I STANJE NA POVRŠINI
BETONA POSLIJE SKIDANJA OPLATE
Šper-ploča za opiate nije sa-sVim novi materijal u
svijetu, jer se več prije trideset gcdina počela izra-
divati opiata od šper-ploča. Šper-ploča se prilično
teško uvcdila u svijetu za izradu opiata iz više raz T
loga od kojih su bili najvažniji:

1) mala debljina šper-ploče za opiate koja je iznosila

svega 5 m/m, pa je podupiranje j ukručenje bilo
skupo.

2) neotpornost ljepila na vlagu i osjetljivost na uslo-
ve manipulacije na gradilištu, smanjivala je broj
višestruke upotrebe.

Slika 23b

3) velik iotpor stručnjaka uvodenju tog novog mate-
rijala koji traži posebnu pažnju kod rada na opla-
tama, a u tom radiu je bilo malo iskustva.

4) niška cijena drvene rezane grade koja se najviše
upo trebi j avala za, opiate u gradevlnarstvu, a viso¬
ka cijena proizvodnje šper-ploče.

Danas je situacija sasvim razhcita od prijašnje i sta¬
nje se znatno mljenja u korist upotrebe šper-ploče za
opiatu iz slijedečih razloga:

1) Proizvodnja šper-ploče različitih debljina je usvo¬
jena kao normalan proizvod svlh modernijih fa-
brika. Proizvodnju šper-ploče tipa »opiata« osvojila

Slika 24,

22

NSh. F-**

Slika 25.

#

je u našoj zemlji Tvornica drvenih ploča »Bosanka«
Blažu j kod Sarajeva.

2) Sintetička ljepila daju po svom kvalitetu šper-ploči
bolje odlike nego što ima drvo iz kojeg je sastav-
ljena, a površinska obrada sAntetičkim smolama da¬
je mogučhost da se ista šper-plcča upotrijebi i do
100 puta.

3) Postoji znatno iskustvo i brojna stručna literatura
o upotrebi 1  šper-ploča za opiate.

4) Cijena gradi radi deficitarnosti raste, a šper-ploči
radi ekonomičnije proizvodnje oipada.

5) Zaštita površina i rubova plastičnim premazima
samnjuje znatno osjetljivost šper-ploče na manipu-
laciju u uslovima gradilišta.

Prema torne stvoreni su svi uslovi za ekonomičnu
upotrebu šper-ploče za opiatu. Medutim, šper ploča
ima velike prednosti prema drugim materijalma kao
što su drvo ili željezni lim, a to su:

1) beton ugraden u opiati od šper-ploče ima najbolje
vidne površine betona što se daniš mogu postiči.
(Vidi sl. br. 25).

Besprijekorno stanje na površini betona i vrlo
lijep izgled omogučuju da se beton ne mora nak¬
nadno obradivati. Glatke površine, a ne uglačane
postižu se jedino upotrebom šper-ploče.

2) lišajevi i staklenasta mjesta koja se pojavljuju
kod opiata od I ma ne pojavljuju se kod površina
betona koji je izraden u oplatama od šper-ploča.

3) mjehuni, koji su česti kod opiata od lirna znatno
se u manjem broju pojavljuju na betonu koji je
izraden u opiati od šper-ploče.

4) radi malog broja fuga, koje se daju dobro zaptivati,
ne pojavljuju se oticanja cementnog mlijeka koja
su znatna kod opiate od daske.

Takode je znatno manji broj ožiljaka, bradavica
i »šavova«, nastalih k d sastavaka pojedinih tabli
opiate. Malo večom pažnjom ti se ožilje! mogu sa-
svim izb ječi.

5) radi homogenog sastava šper-ploče ne dolazi do
upadanja u beton otpadaka, kakav je slučaj kad se
updrebljava opiata cd razne grade.

6) problem završne obrade vidljivih površina betona,
poslije skidanja opiate, koji leško opterečuje cijenu
kostanja objekta, ne pojavljuje se kad se upotreb-
ljava šper-ploča za opiatu. Mrguče je i direktno
štokovanje ili pikovanje betonskih površina, ako je
to potrebno.

Radi svih tih razloga evidentno je da je upotreba

šper-ploča tipa »opiata« ekonomična, a investicija za

izradu opiata rentabilna.

23

LITERATURA:

1) Luc Vega Roche — L’Evolution du Coffrage — »Batir« Pariš

2) Centre Technique du Bois — Guide pratique pour 1’emploi du contre
plaque-coffrage 3 e edition — Pariš 1958.

3) Germain — Le contreplaque et le coffrage — Revue du Bois 1955.
Pariš.

4) Ing. Sven-Erik Bjerking — Statens Namnd for Byggbads forskning,
Sartryck 4 — 1959. Stockholm.

PZEBiH — SARAJEVO

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

DS

II 252 559

997340804,3

1964

COBISS 0