RAZGLABLJANJA Božidar Jezernik UDK 39 = 711-12 (497) "17/19" (Izvirno znanstveno delo - sprejeto 4. 10. 1995) EVROPEIZACIJA' BALKANSKIH MEST KOT VZROK ZA NJIHOVO BALKANIZACIJO' Prispevek je zastavljen kot vodeno potovanje skozi nekaj niest takp imenovane Divje Evrope (De Windt 1907; Sloane 1914). Naša pot se začenja kakšnih tristo let nazaj v glavnem mestu Madžarske, nato vodi skozi nemirni čas in prostor Romunije, Bolgarije, Grčije, Albanije, Srbije, Črne Gore in Makedonije ter se konča v Bosni in Hercegovini. Naši vodiči na potovanju bodo v glavnem zahodni Evropejci, ki so popotovafi po Balkanskem polotoku v času med 17. stoletjem in današnjim dnem, nekateri meti njimi dobri poznavalci Balkana in z bogatimi osebnimi izkušnjami. Stoletja otomanske okupacije so zaznamovala ne le zgodovino Balkanskega polotoka, temveč tudi njegove prebivalce in njihovo kulturo; ta zaznamovanost je bila verjetno najbolj očitna na podobi balkanskih mest. 'Tod turško oblastjo", je zapisal Edwin Pears, "je Konstantinopolis postal najbolj retrogradna prestolnica v Evropi. Hod takšno oblastjo so bile Atene, Bukarešta. Beograd in Sofija preti osemdesetimi leti gole zbirke blatnih barak, naseljenih s potrtimi in obubožanimi ljudmi. Potem ko so se njihovi prebivalci znebili turškega zatiranja, so te vasi hitro prerastle v mesta, ki so privzela pridobitve civilizacije in vsa dobro napredujejo. Prvi dve, ki uživata svolx>do daljši čas od drugih, sta zdaj lepo grajeni mesti z dobro upravo in Z bistrimi, inteligentnimi in naprednimi prebivalci, Sofija pa se jima bo kmalu približala. Podati se iz katerega od teh mest v Konstantinopolis, je kot bi se podal iz civiliziranega v barbarsko mesto" (Pears 1905: 33-34). Vzrok za to nezadostnost, ki je bila po mnenju evropskih popotni kov glavna značilnost balkanskih mest,.so v splošnem iskali v fizični in intelektualni degeneriran os t i turškega vladajočega razreda, te "ineiine otomanske rase, ki ne sadi niti ne seje, ne gradi nili ne popravlja" (Spencer 1851: ¡1, 74), ter v duhovnem in intelektualnem propadanju kot dediščini islama, ki naj bi bil po njihovem mnenju "sam po sebi nespremenljiv" in zato tudi "ovira za napredek civilizacije" (Pears 191 1: 318). Nič čudnega, tla je srbski avtor konec ¡9 stoletja rotil svoje evropske bralce, tla je islam "treba izkoreninili v interesu kulture" (Gopčevič 1889: 182). Iz evropskega vidika je bila večina turških mest na Balkanu videti umazanih in neprivlačnih, četudi so imela določen čar, ko so jih ugledali od daleč iu so džamije, minareti in številne kupole ustvarile čudovito lepe prizore. Bogatejši Turki so imeli navado graditi svoje vile na vzpetinah okoli mesta in jih obdati Z vrtovi. Te hiše v senci in mina ret i, ki so kot tanki prsti kazali proti nebu, so naredile prvi vtis razsežnosti prostora in arhitekture, prijetne za oko (Russell 1794:14; Robert 1844:38; Gil'ferding 1859: 311; De Windt 1907; 63, 216; Fox 1915: 90). Tisti, ki bi obiskali Solun leta 18Ó3 v družbi dveh britanskih popotnic, bi tako lahko videli sledeče: "Turško mesto ima svoj čar ne glede na to, kje leži, iu ne glede na to, od kje ga opazujete. Zvest pastoralnim instinktom svojih prednika? si Turek vedno prizadeva absorbirati prozalčnost mesta v poezijo narave; množi koničaste stolpe, ki dajejo kolorit streham, in kjerkoli že postavi hišo, posadi drevo. Za tla resda ne skrbi, če le ima dobrega konja, tako da po razritosti njegove ulice prekašajo kamnolom, po nesnagi pa presegajo blatna tki. po katerih se valjajo svinje. Toda močna je magija zunanje lepote. Ko se po določenem času sprijazniš, da nos in noge trpijo neprijetnosti bi, če bi le mogel, potem ko so postorjena dnevna opravila, počival na mirni, ravni strehi, in pasel svoje oči na gmotah bele in zelene barve, predrte s koničastimi cipresami in lesketajočimi se minareti" (Mackenzie in lrbv 1877: i, 54-55). Slavni angleški egiptolog in popotnik Sir Gardner Wilkinson je sredi 19- stoletja zapisal, tla so po zunanji lepoti turška mesta daleč presegala tista v Evropi. Minareti, kupole, ciprese in vrtovi, posejani s hišami, izbočenimi strehami, lesenimi mrežami, pobarvanimi stenami in raznolikostjo kontur, so se mu zdeli zelo slikoviti in bil je prepričan, da nobeno evropsko mesto, zgrajeno na Zlatem rogu, ne bi niti za en sam trenutek preneslo primerjave s Carigradom. I liše bogatejših meščanov so bile pogosto videti, kot tla so jih prinesli otl daleč, že narejene in postavljene poleg svojih nenavadnih sosedov in bi mogle z enako piikladnostjo slat i na vasi ali v provincia I nemu mestu. Zapazil je, da so bile od daleč pogosto videti kol šotori, otl katerih so "očitno podedovale svojo obliko" (Wilkinson lfrí8: II, 56). Totla ti prizori krasote in romantike, ki jih je navdihoval pogled od daleč, so začeli bledeti, ko so se popotniki približevali mestu. Ko so vstopili skozi mestna vrata, so bili vsi po vrsti Zgroženi za rati i nesnage, blata in bede, ki so jim Iii I i priča Takoj ko so stopili na slabo tlakovane, ozke, temne ulice, so mogli jasno videti nizke lesene hiše s podrtimi strehami i11 globokimi odtočnimi žlebovi ter z grobimi lesenimi koli na balkonih, ki so podpirali strehe nad njimi, in z zamreženim' okni, ki so skrivala njihove stanovalce pred pogledi tujcev, brez reda odložene v morju blata ali v sušnem obdobju v kupih pralni. Nikjer ni bilo videti niu sledi ambicije, ne slutnje, tla bi I jilo mogoče koga ceniti glede na urejenost hiše. v kateri biva (Brailsfortl 1906: 78). Že otl 17. stoletja dalje, ko je angleški pesnik George Sandys obiskal Levant, je veljalo* "da so najboljše od zgradb v turških mestih inferióme v primerjavi s svojimi bolj neznatnimi vrstnicami v Evropi" (Sandys lól> 36), medtem ko so bila popotnikom na začetku 20. stole')'1 1 Pričujoče besedilo je bih pivdstavljeno na International Symposium mi t'rhan A uihropoloKy - I irban Environmental ¡ssnes and Cult11'1 ki je potekal V Tokiu od 21. du 25. augusta 1995. 66 GLASNIK SED 35/1995, št. 2'3 RAZGLABLJANJA miška mesta še vedno videti, kot da v njih ni bilo nič dokončanega in nič popravljenega (Brailsford 1906: 78). Ko so vstopiti na bazarje z vrsto odprtih prodajaln in kavamic, kjer so obrtniki opravljali svoja dela vsem na očeh, so popotniki mogli vedno bolj razločno zaznavali mračne postave, ki so sedele na tleli prckiižanih nog in se poigravale s svojimi nargi-lami. Poleg lega so mogli dobiti še duh po zraku, okuženem z odurnimi hlapi kupov gnoja in razpadajoče mrhovine, kože, rogov in drobovine ter tu in tam Ugleda ti ostudno podgano, ki je pokazala glavo skozi katero od špranj med deskami, kar je Zaokrožilo podobo umazanosli in puščobnosli. Za evropske oči je bil Se posebej odvraten prizor, zlasti od 19- stoletja naprej, ko so v mestih na vzhodu od Mosta na do Jemzalema na lastne oči spoznavali muslimanski "na gnusen običaj" klanja goveda in ovc na ulici (Wilkinson 184K: II, 88). Čarovnija je v hipu izginila in čemerna resničnost je zamenjala prijelne privide namesto; v mestu so se znašli v raztresenem skupku koč in vrtov, posejanem z džamijami in minareti. Podoba. kakor jO je zabeležil po svojem obisku v Carigradu leta 1596 Fvnes Moryson, je bila pogosto potrjena v opisih drugih popotnikov: "Na mnogih krajih |x> Ulicah leži mrhovina, včasih celo trupla mrtvih ljudi, vse dokler ne strohnijo, in sam mislim, da je la nečistoča Turkov (ki sicer s pravo polx)žnosljo umivajo svoja telesa in vzdržujejo svoja oblačila, še zlasti turbane, v snagi in čistoči) glavni vzrok, da je to mesto, čeprav je najbolj prijetne lege, pogosteje od vseh mest na svetu bolj ali manj hudo okuženo s kugo" (Moryson 1617:1, 265). Posamezniki so skušali najti sprejemljivo razlago za takšno Š a nje. Nekateri so domnevali, da je navada izvirala od prednikov Turkov, ki so bili predani disciplini vojaškega življenja m v njej vzgojeni, tako da niso veliko dali na gradnjo velikih Iliš. temveč so gledali na svoja mesta zgolj kol na začasna bivališča, od katerih se bodo morali v kratkem poslovili. Menili so, da je treba iskati odgovor v religiji in da v Turčiji ni bilo dovoljeno hrepeneti po veličastnih zgradbah, saj naj bi Veljalo za znamenje ošabnosti, če si je kdo želel razkošno hišo - kot tla bi tako Šibko bitje, kot je človek, skušalo doseči neke vrsie nesmrtnost in trajno bivališče že v tostranskem življenju, čeprav so ljudje samo romarji na tem svetu in bi jim pO-teiniakem morala biti njihova bivališča namenjena zgolj tako kot popotnikom gostišča, da jih zavarujejo pred tatovi, mrazom, vročino in padavinami (BUSbequius 171*1: 14-15). ■spet drugi so dokazovali, da Turki nišo upali razkazovali bogastva in tla je bila njihova piva skrb, kadar je imel kdo toliko s'eče, tla je zbral dovolj bogastva, prikritiga pred pogledi, tla ne hi privabil "krvosesovmoči"(Eton 1798: 239). Glavni dragoman Velike pone »Carigradu je na primer na začetku 19. stoletja tlal svojo ogromno hišo pobarvati v treh baivah, da bi bilo videli, kot da gre za tri hiše in tki nobenega od mimoidočih nebi zbodla v Oči njena velikost i Hobhouse 1813: 513)- je bil razlog že tak ali drugačen, dejstvo je. da so povsem Ilirskem cesarstvu, kamorkoli so prišli evropski popotniki, le s,L'zka našli imenitno hišo, ne glede na premožnost stanova I-cev. Večina je živela v barakah in kočali in medlem ko so uglednejši ljudje cenili čedne sadovnjake, vrtove in kopališča, s° bile njihove hiše brez velikih vhodnih vrat ali pokritega Preddverja, okrog njih ni bilo nobenega dvorišča ali česarkoli ^'ličasinega ali vrednega občudovanja, ne glede na lo, kako •st<-"v|lne so bile njihove družine. Položaj se v tem pogledu ni veliko spremenil vse do konca 19. stoletja - po vsem turškem esarstvu ni bilo zgradb, ki bi jih vzdrževali v dobrem stanju a'' V-S;ij v spodobni Sna ž nosi i, Turki so bili še vedno "proslaški zanikrni vgradnji", kot je že pred Stoletji rekel o njih Francis "aeon (Thomson 1897: 11). Ne le zunanja podoba hiš, tudi notranja oprema je bila narejena v orientalnem si i lu. brez miz in Stolov, brez vilic in nožev ter brez ogledal ali naslikanih podob na stenah. To lahko potrdi že kratek obisk pri bogatem krščanskem trgovcu v Bosni v 19. stoletju (Kukuljevič 1858: 30-3D, kol tudi obisk enega od pravoslavnih samostanov v Srbiji, kjer so menihi Se vedno raje sedeli na turških preprogah, razprostrtih po tleh, kot za mizo. Med obiskom srbskega pravoslavnega samostana Duži jc bil prvi ruski konzul v Sarajevu in eden najbolj eminentnih teoretikov panslavizma Aleksandr GilTerding zelo presenečen nad majhnostjo njegovih vrat: pri vstopanju v celico je bilo nujno skrbno skloniti se. Po njegovem mnenju so Turki v velikih oknih in vratih videli znamenje ponosa in neodvisnosti, kar je povzročilo, tla so se kristjani izogibali temu arhitekturnemu udobju. Ljudje so bili lako navajeni na nizka vrata, da so se med p rest tipanjem hišnega praga pogosti) in tudi brez vsakršne potrebe nezavedno sklanjali (Gil1- ferding 1859: 30). Balkanska mesta so bila še dodatno puščobna, ker ni bilo nobenega družabnega življenja v evropskem pomenu besede: ne le da ni bilo nobenega gledališča, tam ni bilo niti promenade (GilTerding 1859: 85; Jastrebov 1904: 38; Kanit z 1904: 11. 157). Navada zapiranja žensk v hareme se je do določene mere obranila vse t It) 2. svetovne vojne. Ženskam ni bilo dovoljeno obiskovali zabavišč, sprejemati obiskovalcev ali hoditi na obisk, zaradi česar je bilo socialno življenje "dolgočasno in Uniformno". Na začetku 20. stoletja so bile ženske v Bolgariji izključene z domala turško doslednostjo, v Srbiji sicer niso Bile tako strogo, toda še vedno dokaj rigidno (Fox 19IS: 159-160). Izobrazba je bila omejena na moške in njihovo čtivo so bile v glavnem legende o svetnikih. O ženski, kije znala brati m pisati, so govorili kot o čudežu;.svoje obraze so morale imeti pokrite, kadar so hodile naokrog. Središča družabnega življenja so bile kavarne, kjer so se zbirali brezdelni moški in pili kavo, pripravljeno poiurško, ter kadili (Chaumette 1816: 77; Boue 1840: 11, 296; Laveleye 1887:74; Koskiewit z 1868: 190-191; Asboth 1890: 177; Nušič 1903: 14; Durham 1904: 193; Holbach 19 Kl: 166-167; Fox 1915: l60; West 1977: 308: Golczewski 1981: 133). Po odhodu Turkov je povsod po Balkanu ostala ista podoba, kot jo lahko zasledimo v opisu Šabca: "Ko smo vstopili v kavarno z golimi stenami in nekaj siromašnimi Turki, ki so kadili v njej, je prizor skupaj Z umazano ulico zaokroži! podobo, značilno zli opolečo srečo islama v Srbiji" (Paton 1845: 99). Ta kratek pregled balkanskih mest jasno kaže, da njihova pomembnost ni bila utemeljena na tamkajšnjih dosežkih v urbanizmu ali arhitekturi. Leži bolj v njihovem vplivu na oblikovanje okolja, v katerem se je manifestiral duh časa. Ni zgodovine brez prostora, ne prostora brez zgodovine. Vsa in est a imajo zgodovino in nekatera od njih imajo mitologijo; na Balkanu imajo mesta zgodovino in/ali mitologijo, ki sla pogosto lako tesno prepleteni med seboj, da je težko ločiti dejstva jod 11 kci je. Poleg lega pa je, kot je nekoč pripomnil Peter Ustinov, Ojd i p resda preminil že pred davnimi časi, toda njegov kompleks je ostal, Aliil nam je zapustil svojo tetivo; Afrodita pa alrodi/.iak (Ustinov 1995). Naše imaginarno potovanje se začenja v družbi dveh britanskih gentlemanov iz 17, stoletja, Johna Burburyja in Edwarda Browna, /. njunim obiskom madžarskega glavnega mesta v šestdesetih letih 17, stoletja. Tam sta mogla videti množico džamij, katerih minareti so dominirali nad Budo, in številne harauansoraji' in hamähio (kopališča) (Burbury 1671: 88; Brown 1673:32-35). Kratek ponovni obisk istega mesta konec 18. stoletja pa nam omogoči uvideti velikanske spremembe v 3 GLASNIK SED 35/1995, št. 2-3 RAZGLABLJANJA njegovi podobi, do katerih je prišlo pO odhodu Turkov z Madžarske: v relativno kratkem časovnem obdobju so bila podrta domala vsa turška javna poslopja, preostalo je le še nekaj hamamov(Tovvnson 1797: 83). Nato bomo skupaj z Jamesom Creaghoni na njegovi poti po Madžarski. Srbiji, Bosni in l leieegovini, Dalmaciji, Črni Gori in severni Albaniji poleti 1875 obiskali Mohacs, majhno mesto na južnem Madžarskem, ki je lislikrat Se vedno spominjalo "lx)lj na azijsko kol na evropsko mesto". Creagh je mogel tam videti nekaj deklet, ki so Se vedno nosila visoke rumene Škornje, podobne listini, ki so jih nosile turške ženske (Creagh 1876: 1, 33). Pred odhodom v Romunijo naredimo še kratko ekskurzijo na Hrvaško, kjer so lahko obiskovalci Osijeka v šestdesetih letih 17, stoletja, kot na primerslavni turški svetovni popotnik Pvlija Ceiebi. ki pa je rad pretiraval s številkami, našteli nič manj kot "šestinšesulesel džamij" (Ceiebi 1979; 376). Če se bo kdo pridružil angleški družini, ki je potovala skozi Imoiski na Začetku 20. stoletja, pa bo lahko s svojimi očmi videl, kako so tam "krščanska poslopja že zdavnaj zamenjala džamije in muslimanske hiše" (Trevor 191 l: 379). Na tej stopnji bi bilo seveda iz povedanega še prezgodaj kaj sklepati - raje nadaljujmo z našim potovanjem. Po slovesu od Madžarske bo naša prva poslaja na začetku 19, stoletja v Temišvarju, romunskem mestu, ki je slovelo pO lent, da je bilo "precej francosko". Tcmišvar je bil leta 1716 predan princu livgenu Savojskemu; tistihmal je bil "bedno grajen po turškem zgledu". Ko je bil odstopljen Avstrijcem, pa je bil v kratkem popolnoma preoblikovan in utrjen po "modernih načelih" (An Itinerary lH05: 45), kar z drugimi besedami pomeni, da je med tem procesom mestno središče povsem izginilo. Izginile so celo kaumile džamije - dve sta bili podrti takoj po osvojitvi in na njunem mestu sta Ztaslla moderna frančiškanska cerkev in semenišče. Ko je sredi 19- stoletja član londonskega Kraljevskega geografskega društva in britanski generalni konzul v Dubrovniku Andrew Archibald Paton iskal v Tpmišvarju in njegovi neposredni okolici spomenike iz turškega obdobja, so bili edini preostanki za nekdanjimi gospodarji Madžarske nagrobniki, vzidani v stene poslopij, in majhno predmestje, ki je Se vedno nosilo arabsko ime Malia/a (Paton 1861:11,37-38). Po Patonovcm opisu se ni spremenila le arhitektura, temveč tudi zunanja podoba meščanov: "Po livgenovill zmagah so padli teniišvarski minareti, zrastla pa je arhitektura iz časa Charlesa VI Lasulje, na stran pomaknjeni klobuki in obrita lica so stopila na mesto turbana, obritih glav in kosmatih brad" (Paton 1861: II, 254). Po zapažanjill popotnikov, ki so obiskali Bukarešto konec 18. stoletja, je bilo v romunskem glavnem mestu tedaj resda videti ogromno poslopij in številnih kupol, vendar kljub temu ni bila "nič več od zbirke vasi, brez reda ali načrta"; Ulice so bile tlakovane z lesenimi plohi, ki so bili za povrh še slabo pritrjeni in dokaj izrabljeni, tako da je bila hoja po njih neskončno zoprna. Blizu mestnega središča so bile mnoge vrsle odprtih trgovinic, bazarjev, zgrajenih po "turškem zgledu" (An Itinerary 1805: 58). Potem ko je postala prestolnica neodvisne države, so v njej prevladale nove ideje in francoske manire, ki so suvereno vladale pO vsej Bukarešti, naj si bo v vojski, v družabnem življenju ali v literaturi in umetnosti. Med obnavljanjem romunske prestolnice je prišlo do ogromnih sprememb v njeni urbanizaciji in arhitekturi in na začetku 20. stoletja je bilo že mogoče razločno videti tri obroče rasti: zunanjega, ki je bil "boren, ruralen, grob in nekako lurški" celo še tisti k rat, srednji je predstavljal "zanimiv prehod k višjemu življenjskemu slogu", notranje jedro, ki ga je tvorilo majhno "mesto luči", podobno kot njen vzor, pa je vznemir- 66 Ijjvo delovalo na opazovalce s svojo lepoto, stilom in bleskom (Sloane 1914: 125). Pogled proti južnim krajem nam nudi obilo priložnosti za opazovanje, kako se je zgodovina ponavljala, V 17. stoletju je imela Sofija mnogo džamij, najbolj opazna med njimi je bila velika džamija v središču mesta. Druga je stala na njegovi južni strani, z veličastno med reso. Imela je tudi mnogo impozantnih kanov m karavanserajev ter odlične hamame (Mundy 1907: 152). V tridesetih letih 17. stoletja so tamkajšnji Judje in kristjani imeli hiše z vrati, ki so merila le malo več kot tri čevlje v višino. Vitez Henry Blount je med svojim obiskom zvedel, da so delali takšna vrata, tla bi zadržala Turke, cla med svojimi potovanji ne bi mogli vanje voditi konj in tako spreminjati človeških bivališč v staje (Blount 1636: 17). V ]K. stoletju nam lahko lady Montague pokaže Sofijo kot "eno najlepših mest v turškem cesarstvu", ki je bilo tedaj "zelo veliko in izredno gosto naseljeno"; prav tako je bilo mogoče v njej še vedno videti nekaj starodavnih krščanskih cerkva (Montague 1763:1, 154-157). Ko je bita leta 1878 Bolgarija osvobojena in je Sofija postala prestolnica nove države, so Bolgari dobili priložnost "pokazali, i/, kakšne snovi so narejeni" (Praser 1906: 67-68). Njihovo prvo dejanje je bilo seveda izbrisa nje vseh dokazov turške okupacije. Turško prebivalstvo je zložilo svoje šotore "podobno kol Arul>ci in se enako tiho od tihotapilo". Poteill ko se je njihov čas iztekel, so se preselili v druge kraje, ki so bili Se vedno pod oblastjo polmeseca, medtem ko so pustili za seboj le bedne preostanke. Džamije so podrli, da so naredile prostor za moderna poslopja, ali pa so jih predelali v ječe ali kopališča, tako da je dvajset let po nastanku svobodne in avtonomne Bolgarije v njenem glavnem mestu ostala v rabi ena sama džamija (Gordon 1916: 68). Potem so pospravili nečisto. Trhle, škripajoče hiše, nikdar višje od dveh nadstropij, izbočene nad ozkimi in smrdečimi prehodi, so izginile, kot da bi jih izbrisal požar, in SO odstopile svoj prostor opeki in malti. Stare zgradbe so zamenjale trdne hiše, visoke Štiri ali pel nadstropij, "impresivna javna poslopja" so bila posejana v poslovnem delu mesta in moderni domovi ob avenijah. Narejene so bile široke nove ceste, na avenijah so postavili električni tramvaj in javno razsvetljavo, nekatere ozke ulice iz turških časov pa so razširili. Ob buleva rj ill so delala senco drevesa, pod katerimi so zrastle kavarne v dunajskem slogu, postavljene poleg majhnih lesenih gostišč; nekatere med njimi so se celo ponašale z mizami za biljard in širile svoje majhne okrogle mize in stole iz žice na cestišče (Praser 1906: 66-68). Baron Laveleye je v njih videl simbole prihodnosti: "aktivnost v produkciji; lahkomiselnost ali norost v porabi" (Laveleye 1887: 76). Leta 1878, ko so se Bolgari osvobodili, je bila Sofija "zapuščeno turško mesto 11.000 prebivalci; dvajset let kasneje je imela široke ulice irt 'evropska' poslopja, čudovite javne vrtove, veliko palačo i'1 prebivalstvo, ki je štelo blizu 60.000 duš (Miller 1898: 456458). Ti dosežki so bili tako bleščeči, tla je za nekatere Istanbul postal "skorajda antiteza Sofije" (Moore 1906: 69). Prebivalci Sofije so bili ponosni na rezultate, ki so jihdosegl' pri obnovi svojega mesta, in so z zadovoljstvom pojasnjevali obiskovalcem iz tujine, da je Sofija mlado mesto in da pl(-L tem ni bila nič več kol velika turška vas. Tujci so brez oho lavljanja priznavali, da seje resnično vse spremenilo na boiiL' ali kol se je izrazil posebni dopisnik londonske Westmins"-1 Gazette: "Pred dvajsetimi leti so zgradbe bornega videza u1 blatne, temne ulice Sofije naredile iz nje gnezdo uniaz;"11''-in bolezni; njena nagla pretvorba v moderno mesto z elega'11 ni mi poslopji, širokimi, dobro tlakovanimi ulicami in prijel GLASNIK SED 35/1995, št. 2'3 RAZGLABLJANJA ninii parki in vrtovi pa je nekaj, na kar so Bolgari lallko upravičeno pditosni" (De Windt 1907: 200). Isla zgodba vdja za večino dingiti bolgarskih mest, čeprav so bila manjša od Sofije in ustrezno manj opazna. Naša prva postaja v Grčiji je Solun, kjer je v 17, stoletju turški geograf I iadžt Kalfa mogel pokazati "deset večjih alt manjših džamij" (Hadži-Kalfa IS92: 36). Če bi se vrnili tja v 19. ali na Začetku 20. stoletja, bi se lahko ponovno prepričali, da so bile tamkajšnje Zgradbe Še vedno narejene v slogu, ki je bil pov sem turški', in bi lahko občudovali mnoge džamije, ki so si zaslužile pozornost zaradi svoje velikosti in starosti, njihovi številni elegantni minareti pa so prispevali k zunanji veličastnosti mesta: poleg džamij bi lahkb videli še druge primerke litrske arhitekture (Molland 1815: 315-316: Leake 1835: IU, 240- 2'il; Walker 1864: 42: Tozer IN69: 1, 143; Fräser 1906: 184; Kondakov 1909:74, 113-120), Vendar notranjost Soluna ni bila nobena izjema "od občega pravila o propadnju in razkroju, ki sledi turškemu praporu po vzhodu Evrope*! kot je zapisal britanski diplomat (Miller 1898: 366). Če bi se sprehodili po Solunu in njegov ih zanemarjenih, temačnih ulicah, bi lahko s svojimi očmi videli, da je Se vedno nosilo običajne značilnosti turškega mesta. Ne le, tla niso posvečali nikakršne pozornosti čistoči ali udobnosti ulic. tako da so crknjene podgane iti izmečki vseh vrst v miru iinili nii razbeljenem soncu, tudi zunanjost hiš je bila oblikovana tako, da je prikrivala vsakršen namig na bogastvo (I.eake 1835: lil, 239). Toda pomembne spremembe v njegovi zunanjosti so se že Načele pojavljali: "Solun ima svoje odličnosti. Blizu obale, kjer veliki hoteli in bulevarji z gostinski lokali ter tramvajski vozovi s konjsko vprego, je nadih Evrope. V mestni notranjosti so ulice ozke in pokrite; bazarji so temačni irt orientalni lr> smrdljivi - kolikor■ bolj orientalni, toliko bolj smrdljivi. Tam !(J aroma Vzhoda" (Eraser 1906: 184), Resda, še ob samem koncu 19. stoletja je Solun "imel ta nez-"loftjivi j orientalni videz, ki modernim Atenam manjka in ki ga K' moderni Beograd izgubil" (Miller i898 365). Tako je ostalo yse dokler Solun ni bil osvobojen izpod Turkov in so bile džamije prepuščene zobu časa ali spremenjene v pravoslavne cerkve Toda Solun ni bil zgolj "umazano mesto", bil je (Ulli "poln ■Ktdov" (Newton 1865: 1, 121). Tako je bilo vse do 2. svetovne v°ine, ko so Nemci 'očistili' mesto tako, da so skoraj celotno frinkajšnjo židovsko skupnost tmnspoitinili v Auschwitz. 'isti. ki bi konec 17. stoletja obiskali prestolnico Grčije sku-1X1] y angleškim popotnikom Georgeom Whelei"jem, bi si mo-ogledati v Atenah in njihovi okolici kakšnih d veslo cerkev, i>nk*g njih pa le še pet džamij (Wheler 16N2: 350-352). Kljub P'^vladi cerkva pa je zunanja podoba Aten ostala turška vse začetka 19. stoletja, Atene same, podobno kot druga mesta v 1 'fčiji, so nudile "niizeren videz", kar je bila posledica dolgotrajnih in brezobzirnih vojn (SiepliertS 1839: 41). Mesto je ^"»dajalo nizko obzidje, katerega vhodna v rata so nekateri ()^iskova!ci primerjali s tistimi od "najslabših kmetij v bližini '1;|i'iza" (l'oibin 1820: 31, in imelo je kopico ravnih streh, med aterimi .so bili na t resen i vzvišeni minareti, ciprese, ruševine, j^aniczm stebri in kupole džamij, okronane z. velikimi štor-v 1'nimi gnezdi. Toda če so bile Atene še vedno prepoznavne I1" svojih ruševinah, je bilo hkrati iz občega videza njene " litekture in značilnosti njenih zgradb očitno, da v Miner-^ 'J11-rn mestu niso v eč bivali njeni lastni ljudje (Chateaubriand I. 186-187). „ '*Uno je, tla vsak izlet v Atene vključuje tudi obisk Akropole. mnenju nekaterih najlepši, zagotovo pa najslavnejši ar-lt()loški spomenik zahodnega sveta" (Stewart 1995); Vendar, Gl^SN!KSED 35/1995, št. 2-3 preden se povzpnemo tja se odpravimo še na ogled samega mesta. V opisu, ki ga je napisal okrog leta 1825 britanski konzul, lahko med drugim preberemo tudi naslednje: "Obstajajo nekateri posamezniki, ki blagovolijo imenovati to zbirko barak Atene, in zatrjujejo, da verjamejo, da se» barbari, ki bivajo v njih, zmožni civilizacije." Ta izjava je sprožala jezno reakcijo lid win a Pearsa, ki je obiskal Atene na začetku 20. stoletja: "Če bi mogel biti zdaj skupaj s tem avtorjem na Akropoli, bi nui želel pokazati, kaj so barbari naredili: solidno zgrajeno mesto s skorajda 130.000 prebivalci in dobro napredujočo univerzo, z muzeji, ki privabljajo obiskovalce iz vseh civiliziranih dežel, sirotišnicami, ubožnicami, javnimi šolami, bolnicami in drugimi dobrodelnimi; ustanovami" (Pears 191!: 203), Dandanašnji se množice obiskovalcev iz vseh koncev zemeljske krogle gnetejo v Atenah, da bi si ogledale Akropolo. Toda tisti, ki bi si želeli ogledati Akropolo v njeni polni veličini, bi se morali povzpeli nanjo še pred koncem 17. stoletja, skupaj z nekom takšnim, kot sta bila Francis Vernon ali George Wheler, ko sta bila Minervino svetišče 111 rotunda še povsem nedotaknjena. Tistim, ki bi si- jima želeli pridružiti, priporočam, da vzamejo s seboj tri «ieali kaj takšnega kave. zato da z njo lahko podkupili turške oblastnike, da bi jim dovolili obisk Akropole. Tam iti sicer lahko naleteli na določene težave, če bi hoteli opravili natančne meritve posameznih Zgradb, saj so na atenski grad, znotraj katerega je stala, Turki nastanili vojaško posadko; Turki pa so bili "nezaupljivi in živalsko barbarski", če so opazili, da je kdo lam opravljal kakšne meritve (Vernon 1675/6: 357). No, ne glede na to nevarnost je Vernon mogel podali natančne številke za ta in druge atenske spomenike. Poganstvo ji- dolgo životarilo v Atenah in sčasoma pre pustilo svoja svetišča nepoškodovana religiji, ki je bila že tako ali tako močno prepojena s praznoverjem sorodnega duha. Tako kot je herojski sv, Jurij stopil 11.1 mesto heroja Tezeja, je na mesto deviške boginje stopila deviška mati in Pa rte no n je postal cerkev sv. Panagijv. Poti Turki, ki so bili nezaupljivi do kristjanov, je bil spremenjen v džamijo. Notranjost, ki je bita iz belega marmorja, so prebelili, v čemer je verjetno treba iskati vzrok za obstoječe poškodbe na bas-relicfu Težko se je sprijazniti z mislijo, tla je bil zadnji in najbolj obžalovanja vreden tlel ilestrukcije prihranjen za 'civilizirano olikano obdobje' in ljudi, ki so uživali ugled zaradi svojega pokroviteljstva umetnosti. Leta 1676, ko je Wheler obiskal Atene, je bil 1'artenon še domala nepoškodovan: edino razsulo, ki ga je opazil, je bilo v tem, da so se podrli kipi na vzhodnem timpani >nu. Tot I a leta 1687 se je Benečan Morosini, potem ko je osvojil Morejo, odpravil na neusmiljeno ekspedicijo na Ali ko in izvedel juris na Akropolo. Benečani so s topovi obstreljevali spomenik iz časa Peri k le ja in z razbeljenimi topovskimi kroglami merili na P ropi le jo in Minerv in tempelj. Topovska krogla je zadela slednjega, prodrla skozi streho in zanetila nekaj sodov smodnika, tako da je eksplozija podrla del poslopij, "ki so delali manj časi i krivim grškim bogovom kol človeškemu duhu". Ko je osvojil mesto, je Morosini z namenom, da bi olepšal Benetke s plenom iz Aten, poskušal odstraniti kipe s timpanona na Partenonu in jih pri tem uspel zdrobili v koščke. Za Morosini jen 1 je prišel drugi moderni Evropejec lord Elgin, tedanji britanski veleposlanik v Carigradu, ki je prišel tja aprila IK02, prav tako iz ljubezni tlo umetnosti, in dovršil destruktivno delo, ki ga je začel Benečan. Tiste dele tri za, ki so prestali eksplozijo, kipe na limpanonih in vse metope, ki so ostale 11:1 južni strani templja in od katerih so bile mnoge že " 5 RAZGLABLJANJA razmajane, je odstranil lord Elgin. Škoda,.ki je bila povzročena na poslopjih med tem posegom, je sprožila dolge razprave, v katerih so nekateri dokazovali, da so evropski popotniki, med njimi pa najbolj lord Elgin, prispevali k uničenju tistega, čemur so "Gol in Turek in čas prizanesli", medtem ko so bili drugi, zlasti britanski pisci, prepričani, da so takšni pomisleki krepko pretirani in so se iskreno veselili, da so bili takšni dragoceni ostanki varno spravljeni v Britanskem muzeju (Fuller 1829: 540- Ml). Takole je na primer britanski častnik in popotnik Edniund Spencer zavrnil takšne -prot¡britanske* argumente: "Veliko je bilo povedanega in zapisanega pri tujcih in tu pa tam tudi med našimi rojaki, kar ni bilo preveč naklonjeno značaju lorda El-gina in britanske vlade, ker je prikrajšal Atene za tolikšno število lepih izdelkov grške umetnosti. Tisti, ki so tako voljni obsojati, pa bi se morali spomniti, da so v času. ko so bili li odpeljani od tam, v deželi gospodarili Turki, ki so imeli v skladu s svojimi mohamedanskimi predsodki vsako upodabljanje božanstva v človeški podobi za kršitev druge božje zapovedi. Če jih potemtakem lord Elgin ne bi bil dal odstraniti, obstaja velika verjetnost, tla bi turški fanatizem uničil te edinstvene frize. Celo če predpostavljamo, tla bi turška umerjenost prizanesla tem zakladom umetnosti, lahko domnevamo, da se v boju na življenje in smrt. do katerega je pozneje prišlo med Turki in Grki. nobena od sprtih sirani ne hi za hip zaustavila, da bi prizanesla kateremu propadajočemu poslopju, ki bi se znašlo na njihovi poli. S lemi dejstvi pred očmi bi se moral vsak občudovalec ncprekosljivih del nesmrtne Grčije čutiti velikega dolžnika njegovemu lord-sivu, ki je s tem, tla je ohranil le lepe frize, izkazal naklonjenost umetnikom iz. vseh dežel" (Spencer 1851: II, 266-267). Naš zadnji postanek, preden bomo začeli potovanje po tistih delih nekdanje Jugoslavije, ki so bili nekoč pod turško oku pačijo, bo v Albaniji, in sicer v mestih Tirana iu S kader. V poznih dvajsetih letih 20. stoletja ni bila Tirana, čeprav glavno mesto in sedež vlade, nič kaj prida impresiven kraj. Poleg politike so bile poglaviten dokaz njene upravičenosti do slave njene džamije, ki so bile zvečine lepi primerki stare bizantinske arhitekture in dekoracije. Mestne ulice so bile grobo tlakovane, kar je bilo zelo neudobno za hojo, hiše so bile večinoma enonadstropne. Trgovine so bile majave lesene škatle, kakršne je mogoče pričakovati v tem delu sveta, in njihovi lastniki so po turško sedeli v njih, čakajoč na siranke (Edmonds 1927: I 19). Ko smo bili leta 1989 s študenti na ekskurziji v Tirani, smo tam lahko videli eno samo džamijo, ki pa ni bila več rabljena v namen, za katerega je bila zgrajena, saj je bila spremenjena v muzej Po zapažunjih popotnikov, ki so obiskali Skader v drugi polovici 19- stoletja in na začelku 20. stoletja, je bil Skader tedaj "domala popolnoma" muslimansko mesto (Lear 1851: 23-25:Spencer 1851:11, Ml, Hahn 1854:1. 95: Durham 1904: 17; T revo r 1911: 350), "Čeprav ga ne oklepa mestno obzidje in ni urejen potniško, ima ves pridill Orienta I nega mesta, presajenega v Evropo. Skratka, ko smo prišli \ Skader, smo imeli vtis. tla smo še vedno v predmcsiju. In ker ni bilo nobene umetne razsvetljave, nobene od slavniilt pridobitev moderne civilizacije, niti plina niti bolj primitivnih svetilk ali sveč, tla bi pomagale izpred oči pregnati njihove privide, čeprav smo torej v resnici prihajali v mesto, ki je imelo več tisoč prebivalcev in je bilo glavno mesto paša Ki ka, nismo niti Z ušesi zaznali njegove bližine" (Wingfield 1859: 155). '/■ eno besedo, Skader je bil tedaj "naslada za iskalce bizarnega, toda mora za ljubitelje higiene. Kazal se je kol ogromna, stalno spreminjajoča se panorama skorajda grotesknih likov. Njegovi turški prebi- 66 vale i so morebiti najbolj slikoviti in najbolj grozljivo umazani ljudje na zemeljski površini" (Trevor 1911: 351). Ta panorama se je naglo spremenila, ko je Albanija postala neodvisna država, in obiskovalci Skadra v tridesetih letih 20. Stoletja so namesto nje že lahko občudovali moderno mesto "Novi Skader je čisto moderno Westo, z nekaj dobrimi javnimi poslopji in celo s prijetnim vrtom. Le z največjo težavo je videti, da spada k Albani|i, ki sem si jo pravkar ogleda l" (Newman 1938: 26). Naš prvi postanek v nekdanji Jugoslaviji bo v Beogradu. Do leta IK67. kose je turška vojaška posadka umaknila s trdnjave nad mestom je bil Beograd turški) mesto. Obiskovalci v 17. stoletju so v njem lahko videli karsto džamij, deset hamamov. mnogo httiiou, dva hez i sterna in karcwa tise raj (Brown 16"3: 39; Brown I(>85; 21; Hadžl-Kalfa 1892: 65; Mundv 1907; 74). S svojimi kupolami in mina ret i ter turško zastavo, ki je plapolala na trdnjavi, je bila njegova zunanja podoba prav tako orient a Ina, kot je bil jezik, ki je prevladoval v njem. Mesto si je ledaj popolnoma zaslužilo svoje dostojanstveno ime Dar al-Džihad ('mesto svete vojne' ali 'dom vojne za vero'). Še med svojim obiskom v Beogradu na začetku meseca oktobra 1841 je slavni ruski jezikoslovec Izmail Ivanovič Sreznevski razočarano ugotovljal, da lahko med veliko množico džamij najele eno samo cerkev (Milošavljevič 1981; 142). Toda začetek evropeizacije mesta, če uporabim Patonov izraz, sega v leto 1718, ko je bil podpisan mirovni sporazum v I'o ža reveu pO bleščečih zmagah princa Evgena v prejšnjem letu. ko je osvojil tudi Beograd. Sporazum je vrnil Avstriji ne le vso Madžarsko, temveč tudi velik tlel Srbije in Vlaške (zdaj tlel Romunije). V tistem času se je v mestu razvila beograjska Utt ti>e- ima čedna poslopja, izrazito ruska v arhitekturi, električne tramvaje in pločnike, tlakovane z lesenimi kockami" (Fox 1915: 124-125). 1'akšne besede so zadoščale in noben nadaljnji argument ni NI več potreben. listi popotniki, ki so hoteli videti spomenike srbske Zgodovine, so bili razočarani. CiUtdeia, džamija, nekaj viidnjakov s turškimi napisi in podirajoč se slavolok, imenovan I 'rata Isla)¡hula. sodili edini otipljivi spomini na turSko dominacijo, ki so pričakali začetek 20. stoletja. Pred tem sí) stale v Beogradu številne džamije, kakor ludí pokopališča, ki bi jih morale srbske oblasti varovali \ skladu Z določili dogovora o evakuaciji. Te svoje obveznosti niso izpolnile: džamije so Zaprle ali kako drugače uporabile za najbolj prostaške namene Prostori, ki so jih Tinki častili kot svete, njihova svetišča, so oskrunili in profanirall ljudje, ki so bili nekoč njihov i poclložniki (Craegh 1876: I, 82, 96; La vel eye 1887: 174; Vivian 1897: 199-200: Vivian 1904: 170: Durham 1904: 146). {kl Številnih beograjskih džamij avstrijski arheolog Felix Kanitz leta 1887 ni mogel najti več kot eno, in še to v propadajočem stanju: predstaljala je "patetično pivdstražo umikajoče se civilizacije". Dejansko je bila poleg te še džamija z dimnikom, ki je '"'ila uporabljena kot rezeivoar za Srbsko narodno gledališče {Kanitz 1904; l, tO, 611). Seveda pa ni treba posebej poudarjati, ^a po odhodu turške vojske iz Beograda tam niso zgradili nili l'uc same džamije. 5. decembra 1988 je pod zadnjo beograjsko džamijo neznani storilec podtaknil ogenj (Prelo 1989). l e redki evropski obiskovalci Beograda so menili, da je bila z zrušitvijo džamij storjena škoda in da bi jih srbska vlada morala ohranili v sr>omin na dramatično preteklost in kot arhitekturni okras (glej nPr Laveleye 1887: 174; Kanitz 1904:1. 40). Sredi starega dela mesta je bil velik neobljuden trg, ki je sredi '9. stoletja predstavljal razmejitveno črto med polmesecem in križem: kasneje je bila lam postavljena tržnica. Na tem pros-,(>ru je bilo prvotno največje lurško pokopališče. Leta 1868, so Turki odšli, so na nekaterih mestih odstranili več metrov Zemlja, da so zravnali površino in speljali čeznjo tlakovane noti v ravnih linijah, potem pa je bil leta 1880 sredi tržnice Postavljen še vodnjak z obeliskom v čast prestolonasledniki! 1845: ^0; Denton 1862: S9; Kanitz 1904: I 45). Veliko J Viških družin, ki so imele posest v Beogradu in ki so živele •in več generacij, je bilo, čeprav brez kakršnekoli lit s t ne 1 lvde, po kratkem postopku izgnanih \v. svojih domov. Nihče se ni menil zanje ali rekel besedice v njihov prid. Na simpatije Evrope niso mogli računati iz preprostega razloga: Srbi so bih kristjani, Turki pa ne (Craegh 1876: 1, 96). V Beogradu, kot tudi v drugih mestih, ki smo jih pravkar obiskati, so potemtakem Turki po svojem odhodu resnično pustili le malp sled). Kot pravi (¡race Fllison, so Benetke in Rim pustile za seboj spomenike izbrane lepote; Avstrija je zapustila železnice, Turčija pa opustošenje in (nekaj) džamij {Fllison 1933: 82). Niš je Srbija aueklirala leta 1878. Čeprav mesto leži na neposredni črti od Pariza proti Carigradu, je bilo v tistem času videti tako kol tri stoletja prej: džamije, minareli in lesena bi vnlišča, blatne netlakovane ulice, srbski moški oblečeni v doma stkano platno in ovčje kože, ženske pa v svetla oblačila i/, belega ali modrega platna, obdelanega z vezeninami v ruskih vzorcih, tu pa tam /ferali tančica, ki so jih nosili redki preostali muslimani, njihove hiše, ki so bile vse iz lesa, pa so bile na prodaj pp nizkih cenah. Mestna uprava jih je podrla, da je pridobila prostor za široke ulice z novimi kamnitimi hišami in trgovinami s pridihom Zahoda. Precej ulic so dvignili, pogosto celo za tri metre. Zato se je več hiš znašlo pod ravnijo ulice in izgubilo svojo vrednost. Njihovim lastnikom sia preostali dve možnosti: prodati svojo lastnino po najnižji možni ceni ali zgraditi novo hišo. Poleg vsega tega je prišla še obveznost tlakovanja poti pred njihovimi hišami (Kanitz 1904: M. 158). V manj kot desetih letih je bilo vse spremenjeno in mesto je prevzelo zahodni videz: njegov prvotni orierttalni značaj je izginil brez sledu in Niš je postal "svetlo in privlačno mesto". Namesto džamij, minaretov in krivih ulic so bili vsepovsod zgrajeni veliki trgi in ravne ulice. Le še dva vitka minareta sta pričevala, da je bilo mesto nekoč muslimansko, in ogromna nova cerkev, nabrekla od kupol, je razglašala njegovo pra-voslavnost (Durham 1904: 175) Tistim, ki bi si želeli videti, kako se je širil zmagoviti vpliv Zahoda" po Srbiji bi avstrijski arheolog Felix Kanilz lahko natančno prikazal potek lega procesa v Smederevu, Cačku. Paračinu, II žica h, Pirotu, Vranju. Leskoveu in mnogih drugih srbskih mestih ob koncu 19- stoletja. Kanitz je namreč med svojimi potovanji vsepovsod .spremljal isto staro zgodbo o tem. kako so bili vsi spomeniki muslimanske arhitekture, predvsem džamije - a tudi htuniinii in parki niso bili nobene izjeme - zradirani s pomočjo dinamita. Tu in tam so posamezno džamijo prolanirali s tem, da so jo spremenili v pivnico, skladišče mitnici je ali svinjak (Kanitz 1904: I, 136, S07, 557; II, 213, 235. 255). "Skoda je, da so Srbi," je menil Kanitz, "v svoji prvotni vnemi po maščevanju zravnali z zemljo mnoge zgradbe zgolj /ato. ker so jih spominjale na turške čase, ko nikakor niso mogle več ovirali nadaljnega razvoja mesta, v katerem so bile zgrajene. Tako se je zgodilo ludi z zgradbo nekega muslimanskega čudodelca, ki je bila po naključju postavljena na neki vzpetini, porasili z vinsko trlo. Njena bleščeča kupola je že od daleč naznanjala bližino Smedercva" (Kanitz 1904; I. 131). Podgorico je Turčija odstopila Črni Gori leta 1876 Nedolgo za le m je začelo rasli novo mesto na nasprotni strani reke, kamor je bila prestavljena tudi tržnica. Vendar so popotniki, ki so se ustavili lam, imeli možnost opazovati isto "turško življenje", kakršno |e bilo "v polnem zamahu" v Bosni; ali se več, celo Bosna in Hercegovina menda ni mogla pokazati laksnega mu lisi in umskega življenja, kot so mu bili priče tam (Miller 1898: 78; Durham 1904: 21; l)e\Vindt 1907: 63: Trevor 1911:296 298; Gordon 1916:276; Fdmonds 1927:98). Položaj se ni veliko spremenil v letih preti II. svetovnO vojno - obis- glasnik sed 35/1995, št. 2-3 7 RAZGLABLJANJA kova Id v poznih dvajsetih letih 20. siolet jaso imeli iie vedpp vtis. da ima mesto "več džamij kol cerkva"(Lyall 1930: 168). t o se je bistveno spremenilo v letih izgradnje socializma poletu 1945. Nikšič so CmOgorci osvojili leta 1877 in v kratkem obdobju četrtine stoletja so bili "trhla džamija in nekaj ducatov mo-hamedanskih albanskih družin", kot je zapisala Mary Durham; "edini sledovi, ki so ostali v Nikšiču za azijalskim zavojevalcem" (Durham 1904: 51). \'aš postanek v 'Nekdanji jugoslovanski republiki' Makedoniji bo v njenem glavnem mestu, in sicer v tridesetih letih it), stoletja, med katerim si bomo pobliže ogledali turško čet rt, ki je bila "grda na pogled in se bo morala umaknili, ko se bo g rat I be na mrzlica še bolj razmahnila". Ker ni bilo mogoče zgraditi prvorazrednega modernega mesta, kar si je Skopje prizadevalo postati, s tem obubožanim sorodnikom; ki je čepel na pragu hišnih vrat; in z "odprto kanalizacijo pre&zgo-do vinske sanitarne ureditve v turških domovih", je bilo celotnim mestnim predelom Usojeno, tla bodo izginili met! "akutnim napadom gradbene mrzlice". Nove hiše, ulice, trgovine; odlično gledališče, mestna hiša in vojaški klub s posebnimi apartmaji za kralja in kraljico, tramvaji in množico Šol so se pojavili z izredno naglico. Prevladujoče mnenje lokalnega prebivalstva je pojasnjevalo to gradbeno mrzlico z naslednjimi besedami; "Za p ki vili smo 500 let in zdaj name tavamo nadoknaditi izgubljeni čas" (Ellison 1933: 91-92). V skladu z mandatom, ki so ji ga podelile evropske sile, je Avsiro-Ogrska okupirala Bosno in Hercegovine» leta 1878 l.epo kot je bilo Sarajevo z njegovo lego, je začelo na hitro izgubljati svojo zunanjo podobo iz Časov izpred avstrijske okupacije, ko so ga Turki ponosno imenovali '.Damask se-iera. V tistih dneh je Miljacka neovirano tekla med svojimi liaravnirtli bregov i. Na desnem bregu se je raztezala dolga vrsta turških hiš, pred katerimi so bili vrtovi, ki so se raztezali vse tlo rečnega obrežja in spreminjali Sarajevo v en sam velik vri. l'o okupaciji se je lo spremenilo. Zgrajeno je bilo visoko kamnito obrežje na obeh straneh rečne struge vzdolž njenega toka skozi mesto, kar ji je dajalo premi in neprijetni videz kanala. Turški vrtovi, ki so se bohotili na desnem bregu reke, sj| bili vsi izbrisani in na njihovem mestu je vrsta modernih poslopij dvigala svoja pročelja. Skratka, Sarajevo je bilo turško intsto, ki je bilo pokrpano in spremenjeno tako, tla je dobilo izgled, podoben kon venci ona iheftnu evropskemu mestu (Henderson 1909: 93). Preti 1. svetovno vojno je Sarajevo tako postalo svojevrsten konglomerat "modernega m nekako impresivnega nemškega mesta skupaj z na pol obnovljenim turškim mestom." Daleč najbolj zanimivi tleli v njem so bile stare mestne četrti in meti njimi na prvem mestu (larAija. Sara-icvo je ohranilo svojo posebnost vse tlo leta 1992, toda v zadnjih Šlirih letih obleganja mesta niso bili žrl ve barbarskega agresorja le njegovi prebivalci tem večje bilo tudi mesto samo v toliki meri preoblikovano z 'tearcliilecinrc?, tla nekateri poznavalci govorijo celo o urbicklu Sarajevo je v večjem delu poti nadzorom vladnih sil in Čeprav je tarča dolgoletnega neusmiljenega obstreljevanja in ima mnoga pbs lop j a hudo poškodovana, se džamije in drugi spomeniki muslimanske arhitekture še upirajo uničenju. V tem pogledu je položaj popolnoma drugačen otl položaja v mestih, ki so pod nadzorom sil samooklicanc Republike Srpskc. V interv juju /a beograjsko Dugo je mufti Hanidija Jusufpahič povedal, da je bilo leta 1992v Bosni in Hercegovini uničenih kakšnih 400 džamij. Dve leti kasneje pa se je po njegovih navedbah ta številka povzpela "zagotovo blizu tisoč" (Jusufpahič 1994: 22). Med džamijami, ki so bile porušene, je bila tudi Aladia džamija, zgrajena leta 1588. ki je bila raz-streljena potem, ko je Foča že bila 'osvobojena', Aladža džamija je bila ena od najlepših džamij v Bosni in po mnenju Pvlije £elebija je bila tako izjemno ljubka zgradba, da "toliko okusa in prefinjenosti še ni dosegel noben arhitekt na zemeljski krogli..." (£elebi 1979: 405). Še bolj grozljiv dogodek se je pripetil v Banja l.uki. kjer so bile leta 3993 porušene vse obstoječe džamije, vključno s Ferhad-paSino džamijo, ki je bila zgrajena leta 1579 in je bila po mnenju mnogih sploh najlepša džamija v vsej Bosni (glej npr Klaič 1878: 177-1 ""S: Ren ne r 1897: 196: jukič 1953 83, 377; llorozovič in Vukma-novič 1984: 56). I,okalítete, na katerih je ostalo kamenje in drugi ostanki porušenih džamij, so v času med 15. in 24. decembrom 1993 poravnali z mehanizacijo komunalnega podjetja Puf. Hkrati s tem so bili uničeni tudi preostali nagrobni spomeniki, ograje steze in zelenice v sestavi teh džamij. Ko so sredi 14. stoletja Turki osvojili Bosno, je bila Banja Luka majhna vas, potem |e hitro rast ta in napredovala, dokler se ni razvila v mesto velikega pomena. Čeprav je bilo več poskusov v prvi polovici 20. stoletja, da bi jo spremenili v krščansko mesto", je Banja Luka ostala 'turško' mesto, kar je dokazovalo predvsem njenih petinštirideset džamij (Ellison 1933; 264-265), "To ni Evropa," je zapisal britanski obiskovalec, "ne glede na to, kaj pravi zemljevid, in začeli smo razumevati lokalni pregovor, tla t Ina ločuje Pvropood Azije. Resnično smo vstopili naravnost v poglavje iz Tisoč in ene nočf (Trevor 19) I : 31-32). Zgodovina Balkana poti turško okupacijo potemtakem pojasnjuje. zakaj tam meti klasičnim obdobjem in brezosebnimi poslopji zadnjega stoletja ni nobenega arhitekturnega sloga, ki bi bil vreden omembe. Zrastleso palače in druga prostorna kamnita poslopja, mestna hiša. velika tržnica in cerkev, postavljena bolj kot zunanje in vidno znamenje, da je dežela krščanska, kot pa tla bi gojila kakšne arhitekturne pretenzije Narejenih je bilo ttitli nekaj modernih avenij in širokih ulic z mrežo tramvajskih prog in javno razsvetljavo, toda med tem procesom so balkanska mesta izgubila svoj prepoznavni arhitekturni značaj. Vse hiše v predmestjih so bile postavljene sredi vrtov in obrezane akacije so stale ob robu ulic, posamezne trhle lesene trgovinice in kolibe so bili domala edini preostanki iz turških časov Tudi najmanjša izmed mest na Balkanskem polotoku, v katerih so Živeli muslimani, so imela svoja javna kopališča. Ko so odšli, kopališč nihče več ni vzdrževal in so na hitro propadla ali pa so bila celo namenoma uničena (biveleve 1887: 97). Takšna kopališča so izginila iz Beograda in Plov-diva, iz Pirota iu Vranja itd. V.Srbiji, na primer, so bili izbrisani sploh vsi sledovi časov turške okupacije, in 10 tako temeljito, tla je telo samo turško ime srbske prestolnice, ki je bila pod turškim nadzorom od leta 1521 do 1867, potonilo v pozabo. Sodobna srbska avtorica Milja na Laket ič, ki piše o zgodovini srbskega glavnega mesta v beograjskem štirinajstdnevniku Daga, pravi, tla ga ne pozna, "Poskušala sem odkriti njegovo ime," je zapisala, "-a brez uspeha..." (Laketič 1995: 90)-" v nasprotju s tem pa so bili vsi preostanki srbske preteklosti skrbno ohranjeni (Durham 1904: 204). 'Modernim' Balkancem so bile všeč popolnoma ravne ulice, ob katerih so stale kolikor le mogoče podobne hiše, kar |C 2 l dchženka tokijskega sim/xizija. sicer zaposlena na oddelku za etnologijo in tiutro/xtlagija na he<¡grajski Filozofski fakulteti, je cel" menila, da je jiot sem razumljivo, daje I» line pozabljeno. 66 GLASNIK SED 35/1995, št. 2'3 RAZGLABLJANJA bilo v .skladu z rhodernim evropskim na z ifá njem na začetku 20 stoletja (Durham 1904: 194), Kot je zapisal britanski diplomat na koncu 19. stoletja: "Seveda pa nihče ne more Zagovarjati okúsa nemških arhitektov, ki so zasnovali moderne Atene po zgledu na M (inch en in napravili čisto novo evropsko mesto ob veličanstvenih starodavnih minah. Široke ulice, popolnoma brez sence, spremenijo mesto poleti v pravi pekel, medtem ko je odblesk od marmornatih hiš kar najbolj mučen za oči" (Miller 1898: 258). Znotraj okvirov nove arhitekture na Balkanu ni bilo več prostora za džamijo. Ne le, da je džamija postala simbol minulih časov, temveč so jo dojemali tudi kot simbol zaostalosti. Slovenski popotnik, ki je hodil po Jugoslaviji v letih po koncu 2, svetovne vojne, je v Svoji knjigi opisal zanimiv pripetljaj. Ko je s čakorskega sedla krenil avtobus navzdol proti Plavu, vasi kakšnih 900 metrov nad morjem, je bil priletno presenečen nad tem. kako napredni ljudje živijo tam, ker je zamenjal visok leseni Stolp za gasilski (.lom (Pahor 1951: 126). Džamije niso bile edini simboli zaostalosti, icmvcč so dobile tak značaj tudi vse druge značilne zgradile turške arhitekture, V južnih republikah nekdanje Jugoslavije so v letih po M, svetovni vojni podrli celo "kavarne lenih", kjer so se včasih shajali Turki, da bi pripravili teren za "napredek" (Pahor 19511 106, 180). Balkan se je tako dokončno 'balkaniziral' - s tem, ko je odvrgel svojo staro zunanjo podobo in jo zamenjal z zunanjostjo kopije Nekateri uporabljajo v tem kontekstu celo izraz karikatura zahodne Fvrope, To pa ne velja samo za zunanjo podobo poslopij, temveč tudi za notranjo opremo bivališč, delavnic in trgovin, kakor tudi za nošo ljudi, ki se je poslej prilagajala modi, kot so jo narekovali Pariz, Pešta ali Dunaj. Hiše ljudi iz vseh razredov so si na vso moč prizadevale biti Evropske in celo evropske preproge in stene s slabimi heskami, ki so jih poslikali tuji slikarji, so postale bolj modne kot z lesom opažene stene in domače preproge. Vsakdo si je prizadeval za kar najbolj evropski videz {Urquhart 1838: l. 368; Mac Faflanc 1850: I, 50-51; Kukuljevič 1858 .si: Sand-ívith 1865: 38; Poole 1878: II, 53; Nušič 1894: 160; Ren ne r 1897: 50; Durham 1904: 280; Mihačcvič 191 1:49; Koliler 1930: ^ ) Ljudje so bili zadovoljni s svojo novo podobo, 1'vropejci Pa so navdušeno odobravali njihove dosežke. Vendar kijub vsem izboljšavam v modernih balkanskih mestih, ki so na hiirO zrastla na ruševinah starih, niso bila nič drugega kot kopije evropskih mest s pomanjkljivostmi, ki so jih evropski popotniki zaznavali vsepovsod: slabe ceste, slaba kanalizacija, pomanjkanje čistoče in nezadostna higiena itd Cena modernizacijo, tj. evropcizacijo'. je bila visoka. Hkrati s v<)|o zunanjo podobo so balkanska mesta izgubita tudi svo-Jfga dtiha; skupaj z izgubo svojega duha so izgubila svojo ^godovino. Evropejci so bili seveda prvi, ki so lo zapazili: Balkanska mesta so za moje oko zelo pusta. V njih praktično 'le vidiš nobenega odličnega starega poslopja, saj je bil med 'Üfjsko okupacijo večji del le- teh porušen. Moderna poslopja imajo le redko kakšno kvaliteto, l.e cerkve, ki običajno izha-M)o iz slovanske šole arhitekture, blažijo monoton ijO cenen ill "ttnacij francoskih in britanskih zgradb. V Beogradu so si rt^da prizadevali, da bi mestu dali slovanski pečat -Posamezna trgovinska in javna poslopja kažejo moskovski vPÜv" (Fox 1915: 158), Balkan si je močno prizadeval, da bi bil videti zahoden in moderen. in to podobo so njegovi prebivalci kazali svetu. Ker Je bih Evropa pojmovana kot kontrast Turčiji in obdarjena z vsem¡ zanesljivimi pozitivnimi atributi, so Vzhod ocenjevali « «le ua njegovo podobnost oziroma različnost od Zahoda. I 6 GLASNIK SED 35/1 995, Št. 2-3 Manj kot je bil podoben Zahodu, bolj drugačen je bil, inferior-nejši; in če je postal bolj podoben Evropi; je to pomenilo napredek (Kabbani 1986:6). Ali kot je bosanski beg razložil ruskemu konzulu: "Že zdavnaj sem spoznal, da smo mi Bošnjaki neumni ljudje, da nič ne znamo in ne razumemo; Nemci in Francozi in tudi drugi narodi pa živijo pametno. Od njih sem prevzel listo, kar sem mogel" (Gilterding 1859: 311-312), V nekdanjih časih so se evropski obiskovalci v balkanskih mestih počutili, kot da so vstopili na 'čudovit Vzhod' z džamijami in minaret i. zakritimi ženskami in moškimi v krasnih oblačilih s hlačami hlamudračami. ogrinjali in fesi-, le redki so nosili evropska oblačila V Beogradu leta 1875 so srbski kmetje v splošnem še nosili fese, tako tla jih je bilo zaradi njihove zunanjosti in izumetničene noše s starinskim strelnim orožjem in bodali mogoči.' zlahka zamenjati za Turke (Creagh 1876: I, 92; l.aveleye 1887: 18 5). Toda orienta Ina noša se je tedaj že umikala iz rabe, dokler ni sčasoma izginila tudi z najbolj zakotnih krajev. Oblačil krščanskega prebivalstva pred temni bilo mogoče na prvi pogled zlahka razlikovali od listih, ki so jih nosili Turki. VSkadru, na primer, so leta 1875 Ženske, bodisi kri.stjanke bodi mušlinianke, skrupulozno skrivale svoje obrazi:. Nobena si ni mogla drzniti iti ven nezakrita, ne da bi bila deležna žalitev. Ce se je pojavila v javnosti z odkritim obrazom, je tvegala popolno izgubo dobrega imena (Cha u met te 1816: 63: Pertusier 1822:99; Kukuljevič 1858: 40; CilTerding 1859: 158; Walker 1864: 257; Munro 1895: 176-177; Kenner 1900: 290; liolbach 1910: 33). V Ohridu je bil fanatizem muslimanov tolikšen, da se do sredine 19- stoletja nobena kristjanka niti nobena evropska gospa ni smela razkrita prikazati na ulici. Se žena avstrijskega konzula, ki je bil pivi predstavnik zahoda, ki se je pojavil tam, je morala nekaj časa nositi krinko (Tozer 1869: 1. 175). V istem času so bih prebivalci S kadra tako fanatični, da si noben Evropejec ni drznil iti po ulici v svojem evropskem oblačilu, i-rancoskemu konzulu, ki je bil prvi tuji politični predstavnik, ki so ga poslali tja, so grozili celo s smrtjo v primeru, da ne bi nosil fesa (Creagh 1876:11. 327). I Ikra t i s spremembami v arhitekturi je potekala tudi zamenjava noše. Namesto turške mode in neskončne raznovrstnosti narodnih noš je prihajala v rabo "veliko manj ljubka pariška moda". Bosanski muslimani so predstavljali v oči bodečo izjemo, saj so ohranili ori en talno nošo celo še potem, ko so jo mladoturki zamenjali "za opičje imitiranje Evrope? (Sand-wit h 1865: 38). V orientalnem mestu, sredi mošej in vzhodnjaških prizorov, se je zdelo Evropejcem nekako nenavadno opazovati električni tramvaj na ulici in Turke s fesi in širokimi hlačami, kako se vozijo na kolesih, ter srečevati zakrinkane ženske potnice med vožnjo s tramvajem (Lloyd 1907: 41). Sprememba je bila velikanska in Balkan je bil 'evropeiziran' - na zunaj. V svojih srcih so ljudje še naprej cenili navade, ki so imele korenine v starih, turških časih (Durham 1904: 179). "Čeprav je bil turški petsto let," je zapisala Mary Durham, "ni zapustil na njem nobenega vidnega znamenja. Grobo rečeno, prebil je teh pet Stoletij začasno utaborjen na njem kot okupacijska armada! Glede njega ni nič ni bolj presenetljivega od naglice, s katero ju bilo mogoče izbrisati vse vidne znake njegove prisotnosti, toda znamenje, ki ga je zapustil v dušah ljudi, je, žal, težje izbrisati" (Durham 1904: 318). Tako je. na primer, eden od najpomembnejših predstavnikov tako imenovanega srbskega socializma, Dimitrije Tucovič, ko je pisal o revščini v Srbiji leta 1902, opisal, kako so nekoč "ponosni gazele!', oblečeni v ogrinjala iz žameta in izvezena s srebrom, jezdili na "iskrili arabcih", da seje kresalo za njimi po kaldrmt, koso se odpravili v kavarno ali na bazar RAZGLABLJANJA (Tucovič 1975; 66). Kol je zabeležil italijanski diplomat v 16. stoletju, so imeli Turki veliko veselje z lepimi konji (Ramberti 1539; 29); dober konj je ostal najbolj dragocena posest med Turki, vse dokler so bili na Balkanu (Glover 1625: 1296; Kanitz 190T l, 173; Holbach 1910: 226). l'o drugi strani pa v skladu s staro navado kristjani sploh niso smeli prijezditi v mesto niti niso smeli nositi orožja ali oblačil določene barve. Se v 19. stoletju so strogo spoštovali pravilo, da se je morala v prisotnosti turškega gospoda raja postaviti v pozor in razja-hati, kadar so šli mimo njega (Russell 1794 222-3; Hobhouse 1813: 513; Pouquevil!e 1820: 24; Speneer 1851:1, 24i; Mackenzie in lrhv 1877 l, 1 l; Nušič 1894 136-137; Kanitz 1985: II. 126: Knezovic 1928: 16). Kavarne v turških mestih so tako rekoč izključno obiskovali gazile, ki so si lahko privoščili brezdelje, saj je krščanska raja obdelovala njihova polja (Hangi 1906: 78). Četudi so bile odstranjene polkniee, ki so prej zapirale okna. in zidovi, ki so obdajali hiše v turških mestih, so se nove navade uveljavljale v domačem življenju veliko počasneje. Ko je Martin (Ijurgjevič v Prištini obiskal svojega znanca trgovca, Jovana po imenu, je trgovec privede! svojo mlado ženo iz harema nezakrito, tla je obiskovalcu poljubila roko, rekoč: "Veš. pred tem še nikoli nisem naredil česa podobnega: zdaj delam to v znak velikega spoštovanja do tebe." '/. izjemo te gospe Gjurgjevič ni videl nobene druge nezakrite ženske v mestu; muslimanke na podeželju se niso zakrivale, niti niso tega počele kri.stjanke (Gjurgjevič 1910: 55-56). Videli smo, kako silovito so si prebivalci 'hribovitega Balkana prizadevali za napredek in kako sijajne rezultate so dosegali v svoji želji po evropeizaciji. Potemtakem lahko tečemo, da množica primerov, ki so jih opisali naši vodiči, dovolj prepričljivo dokazuje, da ' tvarcliileclttre ni mogoče preprosto enačili z barbarstvom; prav nasprotno, to je najbolj obupen poskus evropeizactje Balkana. Njen pravi smoter je preoblikovanje kulturne podobe pokrajine in s tem njena prisvojitev v imenu kulture in napredka. Med tem procesom pa je prišlo tudi do izbrisanja liste kvalitete, ki jo I v ropa dandanašnji ponosno poudarja kot svojo največjo vrlino: tolerantnost do različnosti. Nekateri od tistih, ki so se nam pridružili na našem 'popotovanju', pa so lahko spoznali še eno nenavadno dejstvo: namreč, medtem ko si je Balkan na vso moč prizadeval, da bi bil podoben Evropi, kakršna je la bila nekoč, Evropa samo sebe opredeljuje na podlagi svoje različnosti v odnosu do Vzhoda, vključno z Balkanom, in zatrjuje, da je takšna, kakršen je bil Balkan skoraj petsto let. Turška dominacija in tiranija je bila tako socialna kot politična; podrejena ljudstva so jo krepko občutila ne le glede šeg in navad, temveč tudi glede osebnih svoboščin. Vendar pa kljub temu ostaja dejstvo, da v es čas okupacije ni prišlo do nobenega določnejšega poskusa asimilacije balkanskih ljudstev v eeloli s turškimi navadami in islamom. Evropejci, čeprav so gledali na Turke kot na svoj antipod, so vedeli, da Turki niso brez določenih kvalitet: "/Turek/ je miren človek, gostoljuben v okviru svojih zmožnosli. družaben, kaže zanimanje zate in za takšno življenje, ki posega v njegove interese; je dostojanstven, umirjen in zna biti prijeten na način, ki je očarljiv. Predvsem pa. čudno kot se lo morda sprva sliši, je lahko zaradi preračunljivosti najbolj toleranten med vsemi človeškimi bitji" (Sloane 1914: 27). Prav ta značilnost je omogočila, da je bil Balkan pod turško na dob I a si jo živa podoba muliikulturnosti (Eliot 1900; 17). Dobro je znano, da so Judje našli zatočišče v Turčiji potem, ko so bili izgnani iz Španije v 15 stoletju, in so se naselili vlstanbulu, Solunu, Sarajevu in drugih balkanskih mestih. Manj je znano, da je bil v bližini Banja Luke velik samostan trapistov. Ti menihi so prišli tja pred avstrijsko okupacijo in ,so se naselili na zemlji, ki jim jo je podaril sultan leta 1868 (Trevor 1911: 29). Bilo je v Sarajevu v dvajsetih letih 20, stoletja, kjer je avtor Balkanskih skic videl, kako je bosanski kmet pravoslavne vere spustil svoj prispevek v skodelici > slepega muslimana, ki je čepeč na pragu džamije igral nagusle. In ko je opazoval mirne majhne lesene lope. kjer so bili kristjani, muslimani in Judje pomešani med selxjj pri svojih opravkih in so odhajali vsak svojo pot v katedntlo, džamijo ali sinagogo, se je spraševal, "če ni toleranca ena od največjih vrlin" (Hornby 1927: 153). Takoj ko so Turki odšli, je evropeizacija dobila polet in balkanski duh je bil izgnan, zgodovino pa je nadomestila mitologija, Mullikultumost je postala prva žrtev tega procesa. Srbska študentka v Banja Luki je komentirala podnje Ferhadije, rekoč: "Počila je džamija, počila so okna, za nas na fakulteti pa je napočil pogled na mesto, saj ga minaret nič več ne zakriva," Na nekoliko ironično vprašanje, zakaj ni bila porušena tudi trdnjava, saj je uiti i ona sodobnik porušenih turških Spomenikov (džamije, sa/iat-kiile. litrbe llalil-paše), je odgovorila: "Trdnjava je bila zgrajena na rimskih temeljih in mi spoštujemo njihovo kulturo. Sicer pa nas z njimi povezuje krščanstvo" (Koinlenovic 1994 30-31). Literatura; • ASBOTH,Johann de 1890: Ani 'MïicialTour through Bosnia and Herzegovina Swan Sonnenschein London. • BLOUNT, I lenry 1636: A Journey into the Levant. Andrew Crooke. London. • BO IJÉ, Ami 1810: Le Turquie d'Europe. Anhus Bertrand. Paris. • BRAILSl-'ORD, I lenry Noel 1906; Macedonia: Its Races and Their Future, Methuen & Co. London. • BROWNE, Edward 1673: A Brief Account of some Travels in Hungaria, Servia. Bulgaria. Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinlhia, Carniola. and Friuli. Benj. Tooke. Londoir. • RRQWNE, Edward 1685: A Brief Account of some Travels in Divers Parts of Eurppe. Benj. Tooke. London. • Bl'RIUIRY, John. 1671: A Relation of a Journey of t he Right I lonourable My Lord Henry Howard, From London to Vienna arid lhence to Constantinople. T. Collins, I. Ford ^ I lickman. London. • ÇEI.EBÏ, Evlija 1979: P utopiš, Vesel in Masleša. Sarajevo. - CHATEAUBRIAND. hançois de 1812; Travels in Greece. Palestine^ F.gypl, and Barbary, during the years 1806 and 3 Kaj je kaldrma. je Mary Durham opisala takole. "Kaldrma so ivliki kamni nepravilne oblike, stlačeni skupaj tako. da ti urijo cestišče, \e moreš ji reči cestni tlak V nobenem odevropskih Jezikov ni besede zanjo To je kaldrma Če kakšen kamen manjka - ne rem si ver, kako pride i en. ampak pride - ostane luknja, ki je dorolj globoka, da si človek ali živina, ki stopi vanjo, polomi noge Kaldrma je početi' način gradnje cest, saj se nikoli ne izrabi, ker nihče nikoli ue pomisli, da hi vozil ali liodilpo njej. če je te kakšna možnost, da sej' izogne: t ml a če greš t en iz mesta, lahkovldiš, da je prikladna za to, da jo odstranijo ljudje, ki jo itporabljajo pri gradnji hiš" t Durham !