Naš novi železniški direktor
Leto IX.
V Ljubljani, dne 6. aprila 1933
štev. 14«
Ljubljanska železniška direkcija je dobila te dni novega vrhovnega šefa. Z nedavnim ukazom je bil za direktorja ljubljanske direkcije imenovan g. Josip Cugnjus, dosedanji referent ministra saobračaja. No-voimenovani g. direktor se pa 20 letni odsotnosti zopet vrača v svojo ožjo domovino, ki jo je moral leta 1913. zapustiti, kakor mnogi oni, ki niso nikjer zatajili svoje slovenske matere.
Gosp. Cugmus se je rodil 1. 1884. v Trebežah, študiral v Ljubljani in končal finančno-upravne nauke na univerzi v Beogradu. Po končani srednji šoli je vstopil v službo bivše južne železnce, kjer pa je po štiriletnem službovanju sam podal ostavko, ker ga je takratna uprava zaradi njegovega odločnega narodnega mišljenja zapostavljala povsod, kjer je le mogla. Sicer pa je moral g. Cugmus zaradi tega svojega prepričanja trpeti posledice že v gimnazijskih letih, ko je moral zapustiti celjsko gimnazijo samo zaradi tega. Ker mu je bilo tega stalnega preganjanja in večnih ovir že preveč, je sklenil, da se bo preselil v demokratično Srbijo, kjer se je prav takrat vršil krvavi ples na Balkanu. S prijaznim posredovanjem gosp. senatorja Ivana Hribarja so ga v Srbiji kot Slovenca in Slovana sprejeli z odprtimi rokami.
Dasi je bil kot železničar oproščen vojaške služba, j* kljub temu leta 1914. prevzel srbsko držav-
ljanstvo in odšel z 18. pehotnim polkom na fronto. V bojih proti Bolgarom je bil ranjen in je razen tega tudi obolel, tako da je moral ostati v Prištini, kjer je padel v roke Nemcem, ki so ga Izročili avstrijskim vojaškim komandam. Obtožen veleizdaje in naklepov zoper oboroženo silo države, je bil g. Cugmus zaprt na ljubljanskem Gradu in šele s prizadevanjem pokojnega dr. Skaberneta kot preiskovalnega sodnika in dr. Novaka kot zagovornika, se je končno rešil te avstrijske ječe.
Po vojni je g. Cugmus zopet nastopil svoje mesto v železniški službi, in sicer v prometnem ministrstvu, kjer se je predvsem posvetil narodno-gospodarsklm vprašanjem. Kot strokovnjak v tej panogi, je opeto-vano zastopal prometno ministrstvo In državo na mednarodnih konferencah, kjer je žel vsestransko priznanje in bogate uspehe. V ožji stroki se je bavil najbolj s tarifno politiko. Gospodarski krogi cenijo v njem človeka, ki je našel razumevanje za narodno-privredne težave, in človeka, ki je vedno podpiral njihove upravičene težnje. Ministrstvo je priznalo njegov delo s tem, da ga je imenovalo za predsednika tarifnega odbora kot najvišjega mesta v teh vprašanjih, posebno pa z njegovim imenovanjem za direktorja ljubljanske železniške direkcije.
Andrej Marčan f
V starozna-
§no Marčano-
vo hišo na Rimski cesti se je naselila globoka tuga, ko je privozil domov z avtomobilom iz 'agreba domači sin g. Joža in pripeljal s seboj očeta - mrtvega. Vest, da je umrl g. Andr. Marčan, eden najbolj znanih in spoštovanih
Ljubljančanov, se je naglo raznesla po vsem me-.	stu in tudi po
deželi. Zlasti bridko je dirnila mesarske kroge, ki BO svojega bivšega dolgoletnega načelnika in odkritosrčnega tovariša visoko cenili.
Pokojnik se je rodil 1866 v Ohodnlci na Slovaškem. že 1877 je prišel v naše kraje in je posečal 6olo v Tržiču, kjer se je pri mojstru Godunovu izučil tudi mesarske obrti. Ko je odslužil vojake, je bil nekaj časa poslovodja pri Zormanu v Tržiču, nato pa ee je 1892 v Ljubljani osamosvojil in otvoril mesnico na Sv. Petra cesti. Tisto leto se je tudi poročil B Marijo Koščevo iz znane ljubljanske rodbine. Soproga mu je umrla predlanskim po 40 letnem srečnem skupnem življenju. Na Rimski cesti sta domovala že od 1906. V zakonu se jima je rodilo devet otrok, od katerih še živita dva sina in pet hčera.
Andrej Marčan, ki ga je poznala vsa Slovenija kot izbornega obrtnika, je lani praznoval 40 letnico fevoje lastne obrti. Mestna občina ga Je že 1916 imenovala v priznanje njegovih zaslug za častnega občana. Prej zdrav in trden kakor dren je začel vrli mož pred časom bolehati na opasni notranji bolezni. Operiran je bil že pred letom, sedaj pa je podlegel ponovni operaciji. Naj počiva v miru!
Slovo narodnega borca
Prejšnji teden je umrl v Mostah splošno znani pleskarski in soboslikarski mojster g. Jože Kelbel v 51. letu. Junak, narodni borec v vzhodnem predmestju Ljubljane, poln resnične in prave ljubezni do vsega lepega, neustrašen politik in zaveden naprednjak je umrl previden s tolažili sv. vere. Na njegovi zadnji poti so ga spremljale vse napredne Moste ln ker je bil član krajevnega šolskega sveta, se je poslovila njega tudi šolska mladina. Dolga je bila vrsta bratov moščanskega Sokola, katerega ustanovitelj je bil pokojnik; častno so bila zastopana mnoga domača društva. Naj mu bo žemljica lahka! Njegov jekleni in odkriti značaj, njegov duh in delo pa naj nas vodita naprej.
Zasute nade
Te dni Je umrla v Tržiču gospodična Leop. Tirin-gerjeva. Štela je komaj 23 pomladi. Obiskovala je tr-žiško meščansko šolo. Po trgovski šoli v Ljubljani je stopila kot kontoristinja v tovarno ,Ja-ra' g. Razbor-ška v Tržiču. Že kot dijakinja je kazala izredno lepe sposobnosti za
dramatiko. Komaj je zapustila šolske
klopi, je bila že vsa v delu, čeprav je stanovala daleč zunaj na Slapu. Sodelovala je v pevskem zboru Bralnega društva, dokler je bil mešani zbor, glavno delo pa ji je bilo pri Sokolu, kjer je nastopala z največjo uglajenostjo in velikim razumevanjem. Taka »Neznanke« kakršno je Poldka postavila na oder, na vidiš kmalu.
Poldka je bila najveselejša družabnica, ki so jo imeli povsod od srca radi. O tem je pričal Izredno dolg sprevod, ki se je vil od Slapnika na tržiško pokopališče. Sošolci so Jo nesli, prijatelji in prijateljice in ogromna množica ljudi (okoli 2000) so jo spremili na zadnji poti. Umrla je po kratki bolezni, ko je prestala dve operaciji, žalujejo oče ln mati, dva brata in sestra, ga. Mira, ki je poročena s stro-Tu je bila Poldka kakor doma in njene trboveljska kovnim učiteljem Edgarjem Vončino iz Trbovelj. Tu prijateljice so ji poslale nad 300 malih šopkov iz pomladanskih zvončkov, da so ji ž njimi okrasila Ta izredna pozornost trboveljskih prijateljic je bila črno Jamo, da je legla rožica v rožnato posteljico, splošno opažena in ljubeznivo pohvaljena. Njeni prijatelji pevci so Ji pod vodstvom ravnatelja Lajovica zapeli pred hišo žalosti In na pokopališču.
MLAD ZNANSTVENIK. Dr. Anton Ocvirk Je predaval z lepim uspehom na pariškem vseučilišču o naši književnosti.
NAŠE NARODNE NOŠE V FRANCIJI. Po velikem tekmovanju v Parizu so udeleženci »svečanosti narodov«, ki se prireja vsako leto, krenili na potovanje, da se pokažejo tudi v drugih večjih francoskih mestih. Pot jih je vedla v Grenoble, Lyon Nico itd. Skupno je okrog 1000 predstavnikov trideset raznih narodov, Jugoslovenski narod pa je predstavljala pričujoča slika — pariško društvo »Jadran«, ki je ob nastopu v Parizu pod vodstvom pevovodje Mariborčana g. Draga šijanca doživela najmočnejši uspeh in največje odobravanje. Kakor nam poročajo, je naša skupina tudi na potovanju deležna posebne pozornosti zaradi slikovitih narodnih noš,
JUBILEJ DOBRE MATERE. V St. Vidu
pri Lukovici domuje gospa Marija Itusova, zgledna družinska mati. V srečnem zakonu z možem, znanim gostilničarjem in posestnikom, ki pa ji ga je smrt ugrabila pred dvema letoma, se ji je rodilo deset otrok, od katerih jih živi še osem in ji vsi izkazujejo najglobljo hvaležnost in ljubezen. Najstarejši sin Josip je major v pok., dr. Mav-ricij je mestni fizik v Ljubljani, Viktor lesni trgovec, Srečko ravnatelj zavarovalnice, Franc je bančni ravnatelj, gospa Pavla soproga višjega uradnika, gospa Berta je vdova železniškega uradnika, gospa Iva pa je soproga bančnega uradnika. — Prejšnjo sredo je blaga mati praznovala svojo 75-letnico. Po rodu je štajerjeva iz Idrije, kjer se je rodila 22. marca 1858. Bila je vedno dobra, skrbna, dobrosrčna in zelo gostoljubna gospodinja. Svoje otroke je pa vzgojila tako, da lahko njeno družino prištevamo med najuglednejše v Sloveniji. Številnim čestitkam pridružujemo tudi mi odkrito željo. 60 na mnoga leta!
ČUDEN SVEČNIK v neki novodobni nemški cerkvi.
V svojem odličnem nagovoru pred senatom je naš zunanji minister dr. Bogoljub Jevtič zlasti poudaril besede, ki Jih velja zapomniti: »Bodimo mirni in prisebni, naj nas vse tuje nade ln pričakovanja ne vznemirjajo — naša zdrava narodna zavest ln nacionalna stvarnost Jih bo vse postavila na laž.«
SLOVANOV NI... Pred kratkim je papež v Rimu podelil štiri nove kardinalske klobuke, katerega pa nI prejel noben slovanski svečenik.
NAJDALJŠI MOST NA EN SAM LOK. V Stockholmu gradijo most na en lok, ki bo najdaljši te vrste na svetu. Pod njim vidimo sedanji provizorični most.
ZASTRAŽENO NEMŠKO POSLANIŠTVO V PARIZU. Poslopje nemškega poslaništva mora stražiti zadnje dni policija, ker se boje komunističnih demonstracij.
KATASTROFA POTNIŠKEGA LETALA PRI DIXMUIDENU. Potniško letalo »City Of Liverpool« se je pretekli teden ponesrečilo na poletu v London pri Dixmuidenu v Belgiji. 15 oseb, potnikov in pilotov, je zgorelo. Od letala je ostalo samo ogrodje.
ELEKTRIČNA LOKOMOTIVA, ki bo razstavljena na letošnji svetovni razstavi v Chicagu, ter je 25 m dolga in 6 m visoka ter tehta 300.000 kg. Ta električna lokomotiva presega dva in polkratno enako veliko lokomotivo na paro.
STABORIŠCE ZA NASPROTNIKE HITLERJA. WUrtemberška vlada je odredila uprav-fto poslopje otroške kolonije v Heubergu za jetniško taborišče nasprotnikov sedanjega režima. Tu bodo zaprli kakšnih 1500 Hitlerjevih nasprotnikov, ki bodo morali opravljati poljska li podobna dela.
LEPI, STARI ČASI... Hitlerjeva vlada Je odredila, da dobi Berlin zopet svojo nekdanjo zastavo s starimi znamenji in grbi.
Razgled po širnem svetu
Zgoraj levo: Prisilno delo v ruskem boljševiškem raju. Uporne Kirgize uporabljajo pri najtežjih in skrajno nezdravih delih v solarnah - Zgoraj desno: Potresno razdejanje v Kaliforniji: Tako je zadnji potri razdejal pos opje gasilske straže v znamenitem kopahšču Long Beachu. - V sredi: Stavka v tvornicah avtomobilskega kralja. V Fordovih tvornicah je izbruhnila stavka. Stavkajočih 8000 delavcev zahteva zvišanje mezd na lansko višino, ko so jim jih odtrgali zaradi krize. - Na straneh: Novi francoski srebrniki. Francija je vzela s 1. aprilom Iz obtoka papirnati denar po 10 in 20 frankov ter izdala namesto njih srebrnike po 10 in 20 frankov. — Spodaj levo: Pridobivanje sladkorja iz žaganja in oblanja. V Torneschu na Nemškem so postavili tvornico, ki pridobiva sladkor iz žaganja. Na sliki vidimo oblanie na poti v sladkor. 100 kg takšne snovi da 50 kg sladkorja, ki se pa porabi večinoma za živinsko krmo. — Spodaj desno- Na razvalinah japonske potresne nesreče. Pred nekaj tedni je zadel Japonsko strahovit potres, ki je razdejal med drujdm tudi mesto Kamaiši. Slika nam kaže bedne prebivalce, kako vlečejo izpod razvalin trupla sorodnikov in ostanke svoje
lastnine.