'-naša luč--------------- 25 let v službi resnice, pravice in ljubezni ZGODBE NAŠEGA RAZNAŠALCA „Naša luč“ je stopila v tretje leto. Mlad je še ta list, zato pa tem bolj priljubljen. Slovenci po zahodni Evropi smo po vojni nestrpno čakali tak list in smo ga tudi pričakali. Ni bilo lahko, lotiti se izdajanja takega lista, in presenetilo nas je, da se je tako hitro razširil in udomačil. Je naša zveza in naša last in v njem je zapisana naša izseljenska zgodovina. Listu ne gre za dobiček, gre mu le za blaginjo naših rojakov. (1954, štev. 1) IZ DOMAČIH KRAJEV „Slovenski poročevalec" /e 22. decembra prinesel odlok vlade, da je božični dan v Jugoslaviji navaden delavnik. Da bi spomin na sveti večer še bolj zakrili, so za 24. decembra ob 11. uri sklicali novi parlament na otvoritev. Namesto sv. Miklavža in Jezuščka pa je otrokom nosil darove „dedek Mraz“. (1954, štev. 2) PA JE LE RES! Nekateri se v „Rodni grudi" trudijo, da bi verne in poštene izseljence prepričali, da pri nas doma vere ne preganjajo. Pišejo, da so vse cerkve odprte. Naj povedo še to, da sta Marijini božjepotni cerkvi na Ptujski gori in blejskem otoku odvzeti službi božji in spremenjeni v muzej! V veliki cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani — kaj počenjajo? Križev niško cerkev v Ljubljani so dali starokatoliča-nom. Pravijo, da vsak lahko ve- ruje, kar hoče. Res ima vsak lahko svoje verske misli. Vera je svobodna tam, kjer tam živeči človek (ne turisti) lahko brez strahu, da mu bo kaj škodovalo, da bo ob službo, da ga bodo zaničevali in zapostavljali itd., živi po veri: kot učitelj v šoli, uradnik v uradu, na cesti, pri delu itd. (1954, štev. 6) OB KONCU LETA Ta naš list se je že tako udomačil, da bi brez njega kar težko živeli. Je zares naše gore list, je naše krvi, naš dobri znanec, ki obiskuje stotine in stotine po zahodni Evropi. (1954, štev. 11) Beto 1955 OB NOVEM LETU Kakšen namen ima „Naša luč"? Njen namen je postati živ- ljenjski spremljevalec slovenskim bratom in sestram, ki so kakor kapljice razkropljeni v tujem morju zahodne Evrope, ter jim ustvarjati košček domovine v tujini. Kako „Naša luč“ dela za ta cilj? S svojimi uvodniki, verskimi in socialnimi članki hoče govoriti v imenu katoliške Slovenije, ki se v najtežjih okoliščinah bori za svoj obstanek. S kratkimi vestmi iz domačih krajev želi nuditi nepopačeno sliko o razmerah v domovini. V poročilih nam govori o veselih in žalostnih dogodkih iz zasebnega in društvenega življenja naših izseljencev ter tako razkropljene ude našega narodnega telesa povezuje v zavestno izseljensko skupnost. Slednjič želi z zabavnimi prispevki našim izseljencem nuditi trenutek razvedrila v njihovi težki življenjski borbi. (1955, štev. 1) IZ PISEM UREDNIKU Nekdo nam je napisal 10 strani dolgo pismo, kaj je doživel v taboriščih za prisilno delo v Sloveniji, od koder je nedavno prišel. Le nekaj odlomkov: Taborišče je bilo v Medvodah, skrito v gozdu. Veliko fizičnih delavcev je zahtevala hidrocentrala na Savi. Tam sem prvič naletel na duhovnike v taborišču. Ti so navadno opravljali najtežje delo in sicer v gramoznici. Sicer so se obso- Slika na naslovni strani: V hribih se dela dan.. K r Kmalu po koncu zadnje vojne so se začele širom po Evropi poleg že °bstoječih slovenskih dušnopastirskih postojank oblikovati povsod tam, kjer So bile večje skupine Slovencev, nove. V naslednjih letih se je ta mreža *ako razvejala, da je mogla dejansko zajeti vse Slovence po Zahodni Evropi. Nikdar prej se kaj takega ni posrečilo. Kdo so bili in kdo so člani teh slovenskih župnij? Najprej naši izseljenci iz časa pred vojno. Belgija in Holandija, vestfalski i11 alzaški rudniki so bili že od nekdaj področje, kamor je bil odliv slovenske delovne sile močan. Takoj po koncu vojne so prišli v tujino ideološki izseljenci, to je tisti, ki Se niso hoteli sprijazniti z novo družbeno ureditvijo doma. Večina teh je °dšla čez „lužo“, nekateri so pa ostali v Evropi. Kasneje so prispeli gospodarski zdomci, to je, večinoma mladi ljudje, z Ramenom, da si v nekaj letih na Zahodu zaslužijo denar za uresničitev svo-i'h načrtov, potem se pa vrnejo za stalno domov. V visoko razvitih industrij-skih državah na Zahodu si lahko zaslužijo ta denar dvakrat ali celo trikrat ^’reje kakor doma. vse te ljudi je bilo treba doseči in zajeti v slovenske župnije ter ustvariti s,ik med dušnopastirskimi središči in verniki in pa med verniki samimi. Dejstvo, da so ti naši rojaki izvirali iz najrazličnejših koncev Slovenije in da so prihajali v tujino iz neenotnih nagibov, ni bilo največja ovira za oblikovanje župnij. Najhujše je bilo in ostaja to, da živijo običajno daleč vsak-Sebi- Nič nevsakdanjega ni, da živi naš človek 100 km oddaljen od župnij-ske9a središča. Koliko jih pa živi še mnogo bolj daleč! Kako doseči te ljudi? Seveda bi bil najprimernejši za to osebni stik, a ravno ta je zaradi daljav 0,ežkočen. Tudi občasne prireditve so ugodna priložnost za povezavo. A prav nji-' °va občasnost stik slabi. Tako se je sama od sebe rodila misel o tiskanem glasilu te velike slo-®nske družine na evropskem Zahodu. Iz te misli je nastala „Naša luč“. °venski dušni pastirji so revijo ustanovili in sami prevzeli zanjo vso skrb 2 iranje denarja, pisanje, urejanje, tisk, širjenje). Začeti je bilo treba iz nič. Ker pa je znala revija že takoj skraja uganiti ^.0*rebe in želje svojih bralcev — kdo pozna naše ljudi boljše kot duhovniki, stalno med njimi živijo? — je brž premostila začetne težave in polno živela. s,.hDušni pastirji so sporočali svojim vernikom kraje, datume in ure sloven-'bo9oslužnih opravil, jih vabili na skupne prireditve, jim pisali o življenju “ 0iih župnij. Treba je bilo dajati navodila in jasne odgovore, vzpodbude in p°gum versk( a, saj je tujina mačeha v vseh ozirih: v človeškem, narodnem in je K°'rr'oralnem. Tako je „Naša luč“ hitro našla svojo podobo: postala Ve*, zveza med slovenskimi kristjani v evropski tujini. o tridesetih letih je jasno, da je revija opravila lepo nalogo. Pa tudi to, si teh naših župnij brez nje ne moremo več predstavljati. Sicer pa: le u9as°b tistih, ki imajo naše ljudi v tujini radi, bi si želel, da bi „Naša luč“ naša luč 1976 2 mesečnik za slovence nai tujem leto 25 februar 1976 Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Dr. Janez Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja v Celovcu. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Izhaja vsak mesec razen julija in avgusta. Naročnina: Anglija 2 angl. f. Avstrija 75 šil. Belgija 200 bel. fran. Francija 20 fr. fran. Italija 2200 lir Švica 16 š. fran. Nizozemska 12n. gld. Nemčija 15 n. mark švedska 20 š. kron Avstralija 5 av. dol. Kanada 6 kan. dol. ZDA 6 am. dol. Razlika v cenah je po- gojena zaradi neenakih poštnin v posameznih dr- žavah in različnih deviz- nih preračunavanj. Naročnike sprejemajo po- verjeniki m uprava „Nase luči“. Uredništvo in uprava: Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt, Austria. P r i n t e d in Austria kaj se je zgodilo zadnji čas doma? v____________________________ct03ssima adveniens, v kateri je rečeno, da bi kristjan prišel v l^l e^° s samim seboj, če bi se pridružil svetovnonazorskim sistemom, s° v bistvenih zadevah v nasprotju z vero in krščanskim gledanjem - a- Med take svetovne nazore je šteti tudi marksizem, ki ^en in materialističen in je našel n stlcni stranki. Kar se je brez-Italiji svoj izraz zlasti v komu- tiče uzakonitve splava, so italijanski škofje zelo odločni: „KAKŠNE PA SO, TOVARIŠ RAVNATELJ, PRI VAS MOŽNOSTI ZA CELODNEVNO ŠOLO?" „VSE JE PRIPRAVLJENO, SAMO DENARJA, UČITELJEV IN PROSTORA ZANJO ŠE NIMAMO.“ Mož ženi pred odhodom na silvestrovanje: „Zapomni si, Polona, v malem kovčku je tvoja in moja garderoba, v večjem pa denar za silvestrovanje.“ DAJTE Ml, PROSIM, KAKŠEN NASVET ZA LETOŠNJE SILVESTROVANJE, DA BO ČIMBOLJ PRIMA! PRIPOMINJAM, DA SO FINANČNA SREDSTVA ZAGOTOVLJENA. • Tudi brez finančnih sredstev se lahko imaš prima — če ugasneš televizor. SNEŽENA MOŽA MED SEBOJ. „Tl Sl PA KAR BREZ NOSU?!“ „PRI TAKIH CENAH KORENJA Sl GA NE MOREM PRIVOŠČITI!" „Ali vam prinesem čevapčiče s čebulo ali brez nje?“ „Kakor hočete, saj je vseeno!“ „Oprostite, ni vseeno: s čebulo so trikrat dražji!“ IMAM DVA SINOVA: EDEN VES SUKNJIČ RAZTRGA NA KOMOLCIH, DRUGI PA VSE HLAČE NA KOLENIH. KAJ VENDAR POČNETA? • Čisto po tebi! Najprej si se plazil, pozneje si pa odrival! „Menda veš, da so obrisi ljubljanske obvoznice že znani?“ „Vem, vem. Ampak mene bolj zanima, koliko let se bomo zdaj vozili po teh obrisih.“ DIREKTOR PREDSTAVI DIREKTORJU PRIŠLEKA: „TA TOVARIŠ OBVLADA SEDEMNAJST JEZIKOV IN JE DOKTOR VED, PA BI BIL MOGOČE PRIMEREN, DA BI PREVAJAL V SLOVENŠČINO VSE, KAR NA SESTANKIH GOVORIMO .. Direktor v pogovoru z drugimi direktorji: „Sestanek študijske komisije ob sedmih, kolegij opoldne, ob dveh poslovno kosilo, za katerega sami veste kdaj se konča ... Tega ne zdrži niti konj, kaj šele človek!“ KAKO PRIDE ČLOVEK DO SVETLE BODOČNOSTI, ČE IMA TEMNO PRETEKLOST? • Kot v temni preteklosti: z modro kuverto. • Z bogato sedanjostjo. „Hoteni splav je zločin, je uboj nedolžnega. Nikomur ni dovoljeno ubijati; nihče nima pravice odločati o smrti nedolžnega in brezbramb-nega bitja. Naj se zato politiki in zakonodajalci varujejo, da ne zadajo s sprostitvijo splava tako hud udarec zdravemu moralnemu čutu in spoštovanju do življenja.“ Škofje tudi z obžalovanjem ugotavljajo, da so se nekateri v Cerkvi še bolj zakrknili v svojem oporečništvu. Katoliški glas, Gorica-Trst, 18. decembra 1975, str. 1. „DEDEK MRAZ“ V ZAMEJSTVU Najprej so „dedka Mraza“ z ukazom od zgoraj uvedli v Sovjetski zvezi. Po letu 1945 se je prav tako na ukaz partije pojavil v Sloveniji. Nadomestil naj bi sv. Miklavža kakor novoletna jelka božično drevesce. Pri nas v zamejstvu so tudi levičarski Slovenci ostali pri sv. Miklavžu. Čutijo, da bi „dedek Mraz“ ne bil pristen, da bi bil uvoz tujega blaga, da bi ne uspel. V pluralistični družbi namreč ni mogoče z ukazom od zgoraj en običaj nadomestiti z drugim. Katoliški glas, Gorica-Trst, 1. januarja 1976, str. 2. zaliv PO KOCBEKOVI AFERI „Naša luč“ je spremenila prvotni naslov PO NEVIHTI. Poleg tega je nekatere tujke nadomestila s slovenskimi izrazi, a tako, da je ostal smisel nedotaknjen. Ko sta podpisana pozimi 1975 izročala tiskarju rokopis Kocbekovega Intervjuja za knjigo Edvard Kocbek, pričevalec našega časa, sta se za-zavedala, da ne dajeta iz rok neke medle celuloze: o tem jasno priča že njun skupni uvod v publikacijo. Kljub temu pa nista mogla predvidevati, kar se je potem zgodilo: da bo njuna Sinja knjiga povzročila na eni strani nekakšno „državno“ afero, na drugi strani pa da bo odjeknila v evropskem tisku tako, kakor niso odjeknili pomembnejši dogodki v naši kulturni zgodovini... Vse baterije novega sveta so se osredotočile na tistih borih 26 straneh, ki jih je s svojim Intervjujem prispeval slavljenec, slovenski pesnik, pisatelj, mislec in politik Edvard Kocbek ... Vse hudiče na domovinskem Kleku so prebudile reci in piši tri same strani: 147, 148, 150 — usoda vrnjene domobranske vojske v poletju 1945. Ali: stvar, ki jo bova v pomiritven namen odslej imenovala Dogodek... In vendar: je Edvard Kocbek res prvi, ki je izrekel neznansko bogokletje v slovensko nebo? Pustimo popolnoma ob strani emigrantski tisk, kot da ga ni: pustimo popolnoma ob strani domači zamejski tisk, ko da ga ni: omejimo se na — državno nadzorovani — tisk znotraj meja SR Slovenije. Mirno lahko rečemo: samo iz tega, kar je o Dogodku izšlo v tem tisku, bi se dala sestaviti mala zbirka. Od buenosaireškega intervjuja slikarja Jožeta Ciuhe s Tinetom Debeljakom na celi strani v ljubljanskem Delu do knjige Hvalnica zemlji Jožeta Javorška, od namigovanj v reviji Problemi do kakšne vse premalo nepredušno zaprte pesmi v ne tako časovno odmaknjeni številki revije Sodobnost. Z eno besedo: Dogodek ni samo kakor ves čas po vojni strupeno tlel naprej v slovenskih vesteh in neizogibno pronical v vsak prizade-tejši razgovor o revoluciji, ampak je — bolj ali manj razločno — izbijal na dan tudi v tisku SR Slovenije. En primer naj zaleže za vse. Vzemimo knjigo, ki je bila ne samo tiskana v velikanski nakladi, ampak tudi ponatisnjena doma, na Primorskem in Koroškem, dramatizirana, televizionirana, prevedena v socialistične jezike. Še več, knjigo, ki jo je njen avtor na posebnem sprejemu poklonil predsedniku Titu. Odprimo tretji del te knjige. Zgostimo nekaj strani — zakaj ne gre za vrstice, ampak za strani! — v bistveno. Tam najdemo, v pripovedniško dovolj prostodušnem spominskem aavajanju domobranskega stotnika Valjhuna: Umik domobranske vojske na Koroško; vožnjo nazaj na Jesenice; n°čni prevoz s kamioni na Kočevski Rog. Potem dobesedno in skrčeno na najmanjši obseg iz razlivajoče se °pisnosti: „Kolona avtomobilov je zavozila v gozd... Nepretrgoma so odmevali rezki rafali... Stroji so se ustavili... Vase jih je sprejel tekoči tr£090dku spregovoril Edvard Kocbek: ker je neko NAVADNO DEJ-DEj postal° nenadoma PRIZNANO DEJSTVO in OBŽALOVALNO kaj se je zgodilo zadnji v cas doma? (Nadaljevanje s 3. strani) po knjigah, ki so v vsakem slovenskem domu. (Samo celjska Mohorjeva družba je natisnila preko pol milijona njegovih knjig, med katerimi je najbolj znana „Med ljudmi“; tudi Mohorjeva tiskarna v Celovcu je v zadnjih letih natisnila že več njegovih knjig.) Večini duhovnikov je kot profesor na ljubljanski teološki fakulteti delil svoja bogata spoznanja o Bogu in psihologiji ljudi. S strokovnimi psihološkimi knjigami je prodrl v svetovno javnost. Ob vsaki priliki je bil pripravljen utrujenim življenja vliti novih moči in upanja in brezštevilni so odhajali od njega srečni, da živijo. BLED — Na Bledu so zgradili umetno drsališče. To sezono že uspešno obratuje. Vsi potrebni dodatni prostori: garderoba, sanitarije, kopalnice in upravni so lepo opremljeni. Nabavili so tudi posebno napravo za čiščenje ledu. CELJE — V osmih občinah celjskega območja je registriranih 1779 zasebnih obratnih delavnic. Lončarska, brusaška, rezbarska, graverska, kolarska, čevljarska in še nekatere obrti izumirajo, ker niso dovolj donosne. Mnogi si ne morejo opremiti delavnic s sodobnimi stroji, povrhu pa jih tarejo še davčne dajatve. Občinska skupščina želi izumirajoče obrti podpreti in jih razbremeniti nekaterih dajatev. CELJE — Leta 1895 je bilo ustanovljeno „Celjsko pevsko društvo“. Po vojni se je preimenovalo v „Zbor Franceta Prešerna“. Ob svoji 80-letnici so imeli vrsto uspelih koncertov doma in na tujem. Na programu so imeli kvalitetne renesančne, sodobne in narodne pesmi. Zbor je prejel že več odlikovanj. CELJE — V decembru je bil organiziran teden domačega filma. Med najuspešnejše se je uvrstil Vavpotičev film „Povest o dobrih ljudeh“ in prejel Badjurovo nagrado za kamero, dve igralski stvaritvi in priznanje za glasbo. Med najnovejše pa šteje Duletičev „Med strahom in dolžnostjo". Nagrade in priznanja so prejeli še mnogi umetniki na tem področju. DRAVOGRAD — Na pobudo delovnih organizacij so na koroški železniški progi uvedli šest novih vlakov. V ravensko železarno, industrijsko cono v Dravogradu in Maribor se bo dnevno vozilo več kot 300 delavcev. KOČEVJE — Folklorna skupina je v kratkem času naštudirala veliko plesov. Z njimi nastopajo na raznih prireditvah. Skupina šteje 25 članov, največ iz vrst dijakov. Kulturna skupnost jim pripravlja narodne noše. KOPER — Pred novim letom je iz Maribora v Koper pripeljal prvi električni vlak. S tem je zaključena elektrifikacija „slovenike“. Zadnji odsek od Kozine do Kopra je dolg 34 km. Zgrajena je bila napajalna postaja v Rižani in iz-ogibališča pri Hrastovljah in Čr-nostičih. S tem se je propustnost proge podvojila. Koprski luki se s tem odpirajo nove možnosti razvoja. Letos bodo podaljšali tire do mesta in zgradili potniško železniško postajo. KRANJ — V tovarni obutve „Planika“ v Kranju je izbruhnil veliki požar, ki je uničil nove stroje za izdelovanje podplatov in s tem ohromil vso proizvodnjo in trgovsko mrežo. Ob milijardni škodi sta podjetju solidarno priskočili na pomoč tovarni „Peko" in „Alpina". Zatorej ne štejejo dejstva; šteje to, kdo ta dejstva izreče... Kultura si takšno varljivo prikazovanje dejstev lahko privošči samo za eno ceno: da se poniža v vlačugo. Neko dejstvo ostaja dejstvo,... ne glede na to, ali ga prizna ali ne prizna bivši minister. Sicer pa je slovenska javnost pričakovala od tistih, ki so se lotili Intervjuja — če je sploh pričakovala kaj — dejstev, številk, datumov, torej dokazov, torej zgodovine ... Podpisana... odločno odklanjata upravno poseganje proti narodno in kulturno zavednim Slovencem, ki so s svojim imenom in prispevkom podprli kulturno dejanje, kakršno je v zmeraj bolj folkloriziranem zamejstvu izdaja jubilejnega zbornika na čast predstavniku osrednje slovenske kulture. Odklanjata takšno ravnanje tudi ne glede na to, kako more vplivati na ugled matične domovine v zamejstvu: zakaj če na eni strani more užugati krhkejše duhove, vzbuja pri značajnih odpor. Kot sinova — delavska sinova naposled — mučeniške Primorske, ki sta rešila svojo narodno zavest in svoj jezik iz fašističnih potujče-valnic, ne da bi tehtala možnost polovičnega ali tričetrtinskega slovenstva, pa na celi črti odklanjata lekcije o narodni in matični zavednosti, in to še posebej s političnih lec, ki nas ves povojni čas zazibavajo v folkloro, kolikor nas dejansko ne pehajo v raznarodovanje. Za letopise slovenske kulture velja na koncu zabeležiti ceno, ki je bila doslej za Sinjo knjigo plačana: Edvardu Kocbeku je bila črtana s programa Slovenske Matice že najavljena knjiga evropskih potopisov in prav tako knjiga razprav s programa Mohorjeve družbe; Borisu Pahorju je bil za eno leto prepovedan vstop v Jugoslavijo; Alojzu Rebuli pa je bila blokirana v skladišču založbe Lipa že dotiskana knjiga novel Snegovi Edena; oba sta bila istočasno izločena iz zbirke del jugoslovanskih pisateljev. Obsodba na pozabljenje torej, v sezoni helsinškega duha in v objemu enotnega slovenskega kulturnega prostora. A tudi to je eden od načinov, da trije Slovenci stopajo v zarjo Cankarjeve stoletnice. Da so morali plačati svoj davek tudi podpisniki knjige — vsaj polovica med njimi — je bilo že omenjeno. Na koncu hočeta podpisana poudariti, da njuna bistvena sorodnost v oceni pojava Kocbek in v njegovi današnji obrambi ne more odpraviti svetovnonazorske razdalje, ki ju sicer ločuje. Toda ta razdalja je manjša od tiste, ki ju ločuje od Doline, ki ni nehala kamenjati naših prerokov. Trst, v oktobru 1975. Boris Pahor, Alojz Rebula Zaliv, Trst, november 1975, str. 7—16. — iz tujih listov —^ Z izrezki iz tujih časopisov osvetljujemo življenje v domovini. Izbor komentarjev skuša biti čim tehtnejši. V S LJUBLJANA — Odstotek strupenih plinov v ozračju Slovenije je naj-večji v Ljubljani, Celju in Jeseni-nicah. Tudi rečne vode nudijo gle- SKRB ZA ZDOMCE Jugoslovansko ekonomsko emigracijo cenijo na prek 1 milijona ljudi (1,400.000 z družinskimi člani), od tega 600.000 v Zvezni republiki Nemčiji, več kot 100.000 v Avstriji, 60.000 v Franciji, 40 tisoč na Švedskem in prav toliko v Švici, 10.000 v Belgiji, na Nizozemskem itd. Kakih 100.000 se jih je naselilo v Avstraliji, v Kanadi in v drugih čezmorskih deželah. Razmerje režima do njih je s časom doživelo občuten razvoj. V začetku so imeli odhajajoče bolj ali manj za „izdajalce“, ker so odklonili sodelovanje pri gradnji socializma. Pozneje so uvideli, da pomenijo nakazila, ki jih pošiljajo svojim družinam, krepke vsote v močnih devizah, te je pa Jugoslavija zelo potrebovala. Tedaj je začela država sama organizirati odhode. S prizadetimi državami so bile sklenjene pogodbe o delovni sili, ki so se nanašale na plače, socialno zavarovanje in družinske doklade. S tem je bila rešena gospodarska in socialna plat vprašanja. Ostala so vprašanja politične narave. Da bi odtegnila „škodljivim vplivom“ kapitalistične družbe tako visoko število svojih povratnikov, ki jih upa nekoč dobiti nazaj, je Jugoslavija pomnožila in okrepila svoja konzularna zastopstva, odprla informacijske centre, klube in šole za domači jezik in zgodovino za otroke zdomcev. ..Socialni delavci“ čujejo nad obrambo njihovih snovnih koristi in jim Pomagajo pri urejanju drobnih vsakdanjih vprašanj. Gledališča, folklorne skupine, popularni pevci, ki prihajajo iz Jugoslavije, jih zbirajo k predstavam v Frankfurtu, Düsseldorfu, Lausanne, Malmö ali Marseillu, da °hranjajo žive njihove vezi z domovino. Veliki domači dnevniki in časo-Pisi, ki jih razširjajo po glavnih mestih Zahodne Evrope, posvečajo posebno pozornost vprašanjem ekonomskih zdomcev in jim dajejo predvsem nasvete in opozorila proti „sovražnemu delovanju“ politične emigracije. V trenutku, ko režim krepi gonjo proti notranji opoziciji in stalno go-Vori o „zunanjih pritiskih“, katerih tarča naj bi bila Jugoslavija, je zanj čredno važno preprečiti „okuženje“. Le Monde, Pariz, 20. decembra 1975. de čistosti precej žalostno sliko: Razen Soče, gornjega toka Kolpe, Savinje do Celja in dela Sore, ter Krke so zastrupljene vse slovenske reke. Problem je tudi zastrupljenost voda v kraških predelih. LJUBLJANA LETA 2000 — Po urbanističnih in ekonomskih načrtih se bo do konca stoletja število Ljubljančanov dvignilo od sedanjih 270 tisoč na 430 tisoč. V velikem razmahu je kovinska, električna, lesna in živilska industrija. Mesto vedno bolj postaja osrednji trgovski, kulturni, izobraževalni in upravni center cele Slovenije. LJUBLJANA — Plan 10-letne gradnje cest v Ljubljani se odvija po načrtih. V minulem letu so bila urejena nekatera izvennivojska križišča z železniško progo. Letos je na vrsti temeljita preureditev Celovške ceste od gostilne „Zibert“ do Tacenske ceste. Teren je že pripravljen. cerkev ne bo nikakršen tihi sluga države čas, ko se je Cerkev ukvarjala z dnevno politiko, ko so škofje pisali Pred volitvami pastirska pisma in priporočila za stranke, je mimo, je Rjavil dunajski nadškof kardinal König. Bo pa Cerkev vernike, pa naj bodo politično kakorkoli usmerjeni, opo-^'Pjala na njihovo politično odgovornost. Cerkev ne bo nikakršen tihi u9a države: kjer bo morala govoriti, tam bo govorila. Süddeutsche Zeitung, München, 2. januarja 1976. bojazen za svobodno cerkev v Sloveniji V Sloveniji je v razpravi zakonski osnutek, ki ureja na novo pravni 0 ožaj verskih skupnosti v Sloveniji. Vatikanski radio je v tej zvezi pov-e sporočilo ljubljanske nadškofije in izjavil: „Mnogi se bojijo, da gre n lem kratko malo za omejitev verske svobode. Zakonski osnutek nam- IQq _ _ prepoveduje verskim skupnostim kakršnokoli dejavnost splošnega Pzbenega pomena, kjer je vključeno — kot je v osnutku večkrat po-- ei Poudarjeno — vsako delovanje na kulturnem, šolskem, vzgojnem, 0rtnem, dobrodelnem in karitativnem področju.“ La Croix, Paris, 11. decembra 1975. Katoličani v borbo za temeljne krščanske pravice nerPredSednik nem®ke škofovske konference, münchenski kardinal Döpf-r Je napovedal boj katoliške Cerkve za temeljne krščanske vrednote IP Pripravah na zvezne volitve 1976. Rekel je: „Cerkev in mi kot kato-ni se bomo morali neizprosno bojevati za najboljšo možno zagoto-ev svobode proti vsem oblikam kolektivizma.“ Frankfurter Allgemeine Zeitung, Frankfurt, 12. januarja 1976. LJUBLJANA — Ljubljanska tovarna baterij „Zmaj" gradi v Stegnah nove proizvodne prostore. Tu bo okrog 400 zaposlenih delavcev dobilo boljše delovne pogoje. Tovarna želi razširiti proizvodnjo alkalnih baterij po lastni licenci. Obenem odlično dopolnjuje „Iskrin,, program elektronike. LJUBLJANA — Po dvajsetletnih pripravah bodo spomladi začeli graditi na ljubljanskih Zalah krematorij. Končan bo v prvi polovici prihodnjega leta. Stal bo na novem delu žalskega pokopališča. Vso opremo bo dobavila angleška firma. Obenem bo odprt nov del pokopališča za žarni pokop. V Ljubljani obsega kremacija 12", vseh pokopov. LJUBLJANA — V minulem letu so v Jugoslaviji prodali 300 tisoč koles, poleg tega še sto tisoč otroških. Te številke so precej višje od prejšnjih let. Proizvajalci ponujajo kupcu okrog sto tipov različnih dvokoles in mopedov. Glavni kupci so mladi športniki. LJUBLJANA — V zadnjem času je bila pozornost slovenske javnosti usmerjena na gradnjo mariborske- ga letališča, ki se še vedno bori s finančnimi težavami. Ljubljančani pa bi radi čimbolj usposobili svoje letališče za pristajanje in vzlet največjih letal. V ta namen podaljšujejo pristajalno stezo za 300 m in dopolnjujejo elektronske signalne naprave za slepo pristajanje. Le tako lahko obdržijo korak s potrebami gospodarstva in svetovnim razvojem civilnega letalstva. LJUBLJANA — Na slovenskem glasbenem področju se vedno bolj uveljavlja violinist Dejan Bravničar. Razpolaga z izredno kultiviranim tonom, z veliko spominsko zanesljivostjo in dosledno izpeljanim tehničnim znanjem. Na samostojnih koncertih ga odlično dopolnjuje pianist Marjan Lipovšek. LJUBLJANA — V prostorih RTV v Ljubljani je bila razstava več sto vrst ptic, od velike papige pa do najmanjših eksotičnih ptic. Razstava je bila namenjena predvsem mladim, da bi v njih zbudila ljubezen do živali. LJUTOMER — Obrat Mariborske mlekarne v Ljutomeru je v minulem letu odkupil preko deset milijonov litrov mleka. Še pred desetimi leti je obrat imel petkrat manjše poslovanje. K temu so pripomogle mnoge specializirane kmetije. Podjetje se specializira za izdelovanje trdega in topljenega sira. MARIBOR — V decembru je Mariborska opera slavila svojo tridesetletnico. Dogodek je proslavila s predstavo Gotovčeve opere „Ero z onega sveta". V glavnih vlogah so nastopili najboljši domači pevci. Dirigiral je Boris Švara. V tridesetih letih je Opera uspešno izvedla 3519 predstav, ki jih je poslušalo okrog 1,6 milijona obiskovalcev. MARIBOR — Tovarna TAM je imela v minulem letu zelo pozitivno izvozno bilanco. Največ kamionov in avtobusov prodajo na Bližnji vzhod in v Afriko. Izvoz je znašal preko 20 milijonov dolarjev. MARIBOR — V mariborski Unionski dvorani so bili lepo pripravljeni večeri opernih arij za delavce. Zaradi velikega zanimanja so morali nekatere predstave ponoviti. Nastopali so najboljši slovenski operni pevci in orkestri. MARIBOR — Uprava mestnega prometa v Mariboru pripravlja nove taksije. Opremljeni bodo z radijsko povezavo in skupno centralo. Taksi-služba bo delala noč in dan in bo zapolnila vrzeli zasebnih taksistov. Po zgledu ljubljanskih Via-torjevih taksijev bodo avtomobili R 16 rumeno pobarvani. MENGEŠ — Mengeški pastoralni delavci že nekaj let pripravljajo razstavo jaslic najbolj znamenitih primerov v Sloveniji. Tradicija jaslic na Slovenskem obstaja že tri stoletja. Prvič so jih postavili v Ljubljani pri Sv. Jakobu in nato so se kmalu udomačile med slovenskim ljudstvom. Poleg najstarejših ohranjenih jaslic so bile na razstavi zelo domišljeno grajene sodobne jaslice posameznih mladinskih skupin. MURSKA SOBOTA — Pomurska založba je ob svoji dvajsetletnici slavila svoj uspeh z milijonto knjigo. Na svojem področju je založba opravila pomembno kulturno poslanstvo. Tiskala je knjige predvsem domačih avtorjev, ki so odlo-čilneje vplivali na kulturni utrip slovenskega sveta ob Muri. Za madžarsko manjšino so tiskali več prevodov slovenskih klasikov in poskrbeli za dovolj madžarske literature. ORMOŽ — Kreditna banka Maribor je odprla nove poslovne prostore svoje ekspoziture v Ormožu. PORTOROŽ — V portoroškem hotelu „Riviera" so odprli nov bazen z ogrevano vodo, ki meri 18 krat 12 m. Kolektiv pričakuje, da bo novi bazen pripomogel k dvakratnemu povečanju števila nočitev v zimskih mesecih. RADELJSKI PRELAZ — Na tem prelazu sta Jugoslavija in Avstrija zgradili nov mejni prehod. Obe poslopji sta si zelo podobni. Od Radelj do Radeljskega prelaza so zgradili tudi novo cesto. Nov prehod bo razbremenil glavne mednarodne prehode in domačinom skrajšal mnoge poti. SEŽANA — Tu so odprli nov dom za upokojence. Dom je zelo lepo urejen in lahko sprejme 154 upokojencev z vsega kraškega področja. V Sloveniji je okrog dvesto tisoč upokojencev. Na razpolago pa imajo le 30 domov, v katerih biva 4000 ljudi, ki so take oskrbe najbolj potrebni. SLOVENJ GRADEC — V Turški vasi, kjer je že športno letališče, pripravljajo Slovenjgrajčani izgradnjo manjšega poslovno-turis-tičnega letališča. Po načrtih inženirjev letališča Brnik bodo zgradili 1000 metrov dolgo in 25 metrov široko pristajalno stezo in temu primerne letališke naprave s hangarjem. SREDIŠČE OB DRAVI — Na ormoškem področju je v enem letu zrasel že tretji otroški vrtec. V njem je prostora za 85 otrok. Ob otvoritvi so malčki že nastopati-Gradnjo je financirala občinska skupnost otroškega varstva. Vrtec je stal tri milijone dinarjev. ŠKOFJA LOKA — Tu so podelili nagrade Staneta Severja (iz gledališke umetnosti), namenjene najpomembnejšim stvaritvam v letu 1975. Prvo nagrado je dobila Milena Muhičeva, članica SNG Maribor, za vlogo Linhartovke v Kreftovih „Kranjskih komedijantih“. Podeljena so bila še mnoga priznanja in pohvale vsem amaterskim gledališkim skupinam širom Slovenije. VITANJE — Od glavne ceste Maribor—Celje proti Vitanju so cesto na novo asfaltirali. Pot do kamnoloma je financirala republiška skupnost za ceste. Krajema Stranice in Vitanje je priskočila na pomoč občina. j S'fltCf'tC' &&/ S’C* MO'lto' vdi l "Micka, Micka," vpije Janez iz kuhinje, kjer si misli noge umiti. ••Ja, kaj pa je?“ priteče vsa pre-strašena Micka v kuhinjo. "Veš, voda je spet tako vroča kot lani!“ o častnik vpraša vojake v vrsti: "Kdo zna kuhati?" ••Jaz," se oglasi Jure. •Ali si že kdaj kuhal?“ "Sem. štiri leta.“ •■Tudi v velikih loncih?“ ■■Tudi." "Kaj pa si kuhal?“ "Asfalt.“ O S(. Učitelj: „Petrček, ali priznaš, da med odmorom rekel, da je ravioli osel?“ °etrček: „Ja.“ s. Učitelj: „Naj ti bo za sedaj, ker 1 Povedal resnico in nisi lagal." O "Ji si se pa prejšnje čase vse Pse oblačil, kot se sedaj." "Kako moreš to reči, saj imam a sebi isto obleko kot včasih?“ „Kam potujete?“ „Daleč.“ „Od kod ste pa prišli?“ „Od zelo daleč.“ „No, potem imate pa že lep kos poti za seboj." O Na Škotov vrt zaide sosedova kokoš. „Pojejmo jo za kosilo!“ pravi žena. „Počakajmo do jutri,“ reče mož, „morda nam znese še jajce za zajtrk." o Gospa sreča na cesti svojega zdravnika. Vesela je, ker upa, da bo dobila od njega brezplačen nasvet. „Kaj pa vi storite, kadar ste prehlajeni, gospod doktor?“ „Kašljam.“ O „Natakar, prinesli ste mi hladno juho!“ „To je puding! Počakajte, da se strdi!" o Gostje so ostali pri neki družini zelo dolgo na obisku. Ob odhodu so hoteli biti vljudni: „Upam, da se nismo predolgo zasedeli.“ „Ne, ne, nikakor! Ob tej uri tako in tako vsako jutro vstajamo." o Mož vozi v avtu ženo in taščo. Žena: „Vozi vendar bolj počasi!" Tašča: „Poženi malo bolj!“ Mož proti ženi: „Zdaj mi je pa dovolj! Kdo vendar vozi: ti ali tvoja mati?" Pijančka se vračata domov. „Janez, nihče ne sme zvedeti, kje sya bila nocoj!" „Jasno! Ampak če si res moj prijatelj, vsaj meni zaupaj, kje sva bila!“ o Pred sodiščem. „Ali ste res zmerjali Toneta Golaža s tepcem, lopovom in tatom?" „Res." „In ste mu rekli tudi, da je idiot?" „Ne, to sem pa pozabil." o ' ~c£ SBM RBKELj ' V A KOM N6HAL KADITI] KOM NEHAL ^KADITI! / Ravnatelj norišnice se razburi nad telefonistko, ker mu ne dobi takoj medkrajevne zveze: „Ali sploh veste, s kom govorite?" „Tistega ne. Vem pa, od kod vi govorite." MORRIS WEST — JOŽE ŠKERBEC Angleški duhovnik monsinjor Blai-se Meredith je zaposlen pri Obredni kongregaciji v Rimu kot „hudičev advokat": to čudno ime je u-radni naslov človeka, ki mora preiskati napake svetniških kandidatov in skušati preprečiti razglasitev teh za svetnike. Meredith zve, da ima raka in torej le še nekaj mesecev življenja. O tem premišljuje lepega pomladanskega popoldneva v nekem londonskem parku. V južni Italiji v kraju Gemello Minore se je ta čas dogajalo nekaj čisto drugega: Maria Rossi je že deset ur trpela porodne bolečine, a domači niso pustili priseljenemu zdravniku Aldu Meyerju, da bi naredil cesarski rez kot edino rešitev zanjo in za otroka. Domači in domačini so se zanašali na. čudež, ki naj bi ga storil njihov „svetnik" Giacomo Nerone. S koščkom njegove srajce, pomočene v njegovo kri, je porodnico drgnila njena mati. Cerkev Neroneja še ni prištela k svetnikom in je bilo veliko vprašanje, ali ga sploh bo kdaj: preveč dvomljivega je bilo v njegovem življenju. Zdravnik Aldo Meyer je iz obupa pil žganje v pivski kleti in premišljal, da teh ljudi kljub temu, da je bil že dvajset let med njimi, ni mogel niti malo civilizirati. Med vojno so ga sem izgnali fašisti. V prvih šestih letih se mu je posrečilo organizirati osnovno zdravniško oskrbo. Izgnanstvo je bilo zelo grenko, toda doživel je trenutke zmag, dneve, v katerih si je domišljal, da je navsezadnje le prodrl v zaprt krog preprostega gorjanskega življenja. Ko so zavezniki prešli Mesinski zaliv in začeli s počasnim, pa krvavim prodiranjem proti severnemu delu polotoka, je pobegnil in se pridružil gverilcem. Po premirju je prebil kratko dobo v Rimu. Toda bil je že preveč časa oddaljen. Stari prijatelji so pomrli, nove si je bilo pa težko pridobiti. Majhne zmage njegovih let na podeželju so ga izzivale, da bi dosegel druge, večje. S svobodo, z denarjem in pa z obnovitvenim zagonom bi mogel človek dobre volje delati na jugu čudeže. Vrnil se je torej v staro bajto, v stari kraj, z novimi sanjami in z občutkom obnovljene miadostno-sti. Poleg zdravnika bi bil še učitelj. Ustanovil bi zadrugo, ki bi dobila iz Rima denar za razvoj, in še gospodarsko pomoč čezmorskih ustanov. Vzgojil bi mladino, ki bi ponesla njegovo oznanilo v daljne kraje. Bil bi misijonar napredka v krajih, ožganih od sonca, kjer se je ta ustavil pred tremi stoletji. Sanje so bile mlade in lepe pred dvanajstimi leti. Sedaj je vedel, da so bile le žalostno varanje. Zapadel je v zmoto vseh liberalcev, ki menijo, da so ljudje pripravljeni poboljšati se, da dobra volja zmore vse, da ima resnica moč za prekvašanje. Njegovi načrti so se razblinili ob podkupljivosti funkcionarjev, ob ostajanju pri starem v fevdalni Cerkvi, ob lakomnosti in nezaupljivosti nepoučenega in preprostega ljudstva. Še skozi goste hlape žganja je videl vse to s preveliko jasnostjo. Premagali so ga. Uničil je samega sebe in bilo je prepozno, da bi mogel kaj popraviti. Iz zunanjega mraka je prodrlo zategnjeno zdihovanje ženskih glasov. Dekle in gospodar sta se spogledala in se pokrižala. Doktor je vstal, se napotil z negotovim korakom k vratom in obstal na pragu, zroč sveže pomladansko zahajanje sonca. „Umrla je“, je dejal gospodar z debelim in mračnim glasom. „Povejte to svetniku!“ je odvrnil Aldo Meyer, „Jaz grem v posteljo." Ko je stopal na pot, opotekajoč se, mu je dekle pokazalo jezik in napravilo znamenje zoper uroke. Žalostno mrtvaško zdihovanje se je dvigalo in padalo, stokajoče kot veter na spečem hribu, in lovilo Meyerja po kamniti poti in v njegovem domu. Trkalo je na vrata, se vilo okoli oken in ga morilo vso noč v njegovem nemirnem in vročičnem spanju. Pod večer istega pomladanskega dneva se je kardinal Evgen Marotta sprehajal po vrtu, ki je obdajal njegov podeželski dvorec v Parioliju. Mnogo niže se je mesto prebujalo iz opoldanske zaspanosti in se vračalo k opravkom z oglušujočim hupanjem vozil, hrupom motociklet in barantanjem kramarjev. Izletniki so se vračali utrujeni iz bazilike sv. Petra, iz lateranske katedrale sv. Janeza in iz Koloseja. Prodajalci rož so škropili šopke, da bi ti spravili še p°' slednjič zaljubljence na Španskem stopnišču v skušnjavo. Zahajajoče sonce je oblivalo z lučjo griče in strehe hiš, nad cestami pa je visela gosta in prašna megla in zidovje stavb se je dvigalo sivo in otrujeno. Zgoraj v Parioliju je bilo ozračje jasno in steze so bile tihotne in Njegova prevzvišenost se je sprehajala pod sklanjajočimi se vejali palm in vdihavala prijetni vonj jasminov. Visoko obzidje in želez-na mrežasta vrata so čuvala zatišje 'n bronasti grbi ob vhodu so spominjali obiskovalca na stopnjo v Cerkvi in na naslove kardinala Ev-9ena Marotta, nadškofa Akropole, naslovnega škofa pri sv. Klemenu, defekta Obredne kongregacije, namestnika prefekta pri najvišjem Apostolskem sodišču, komisarja za razlaganje cerkvenega prava, zaščitnika „Sinov sv. Jožefa“ in »Hčera Brezmadežne“ ter drugih vajset velikih in važnih družb sve-e katoliške Cerkve. Naslovi so bili visoki in tudi °h^st, ki so jo predstavljali, je bila Poširna, vendar jih je Njegova Prevzvišenost prenašala z dobrosrčnostjo, ki je prikrivala bister azum in gospodovalno voljo. Nardina! je bil nizke postave in z majhnimi rokami in krat-'mi nogami, sijočim obrazom in s “oklo lobanjo. Njegove sive oči ° s® iskrile blagohotno in mala, eca usta so se odražala od ^|vne kože. Imel je triinšestdeset kar je za človeka, ki je doseli .kardinalski klobuk, malo. De-je z vnemo, a brez pretiranega z Pora> in še mu je ostajalo sil vijugasto diplomacijo in izvrše-^P|e oblasti v zaprti vatikanski p .hel Pi izvoljen. In čeprav je Pi bJ3*36^ rSS ze v ®e daleč 1 mrtev in gotovo ne bi gledal prijazno človeka, ki bi koprnel po njegovih čeveljčkih. Tako se je torej Njegova prevzvišenost sprehajala po vrtu svoje vile v Parioliju, opazovala, kako se je sonce potapljalo za Albanske gore in premišljevala o sprotnih zadevah z mirnim občutjem človeka, ki se zaveda, da bo navsezadnje le vedel odgovor na vse. Lahko si je dovolil to brezskrbnost. Po nepretrganem napredovanju je dospel do visokega položaja, s katerega ga nista mogli spraviti ne zloba ne nenaklonjenost. Ostal bo kardinal, dokler ne umrje, knez po trdnih določilih, škof po nepreklicnem posvečenju in državljan najmanjše pa najmanj ranljive državice na svetu. Vse to je bilo veliko za človeka pri čvrstih šestdesetih letih. Pomenilo je še veliko več, ker ga ni ovirala žena, pa tudi ne nadlegovali sinovi in hčere, pa tudi ni bil podvržen strastem. Dospel je do točke, do katere sta ga mogla pripeljati talent in prizadevnost. Naslednja stopnja bi bil prestol sv. Petra. Toda to mesto je bilo visoko, na pol poti med svetom in preddvorom božanstva. Človek, ki nosi ribičev prstan in trojno tiaro, si nadene na ramena kot svinčen plašč grehe sveta. Je tako sam na najvišjem vrhu, okrog katerega brijejo vetrovi. Pred nogami ima razgrnjeno preprogo narodov, nad sabo pa nezastrto obličje Vsemogočnega. Samo kak domišljav bedak bi mogel zavidati moč in sijaj (Dalje na 34. strani) Pokljuka v snegu. Slovenci po evropi anglija [ V Mansfieldu so našli mrtvega v njegovi hiši Friderika Strmška. Pokojni je bil star 67 let. Zadnje čase je bolehal in je več tednov prebil v bolnišnici. Pokopan je bil 2. decembra na tamkajšnje pokopališče. Naj počiva v miiru! Naše sožalje pokojnim sorodnikom in prijateljem. Pokopali smo 30. decembra v Enfieldu na pokopališču Lavender Hill Jožeta Žnidaršiča. Star je bil 76 let, doma iz Ločnika, župnija Škocjan pri Turjaku. Kot orožnik je večino življenja preživel v Srbiji. Umrl je 21. decembra za astmo, na kateri je bolehal že več let. Sorodnikom in prijateljem naše sožalje, njemu pa naj Bog nakloni mir in pokoj v tuji zemlji! Poročila sta se v cerkvi Sv. Marije in Janeza v Snow Hill, Wolverhampton, Bogdan Metelko in Breda Mutrennan dne 3. januarja. Želimo polnost sreče! „Miklavž“ še vedno pritegne mlade ljudi. Tako je tudi lani 7. decembra napolnil „Naš dom“ v Londonu. Lepo je bilo. P. Miha nam je pripravil cel koncert pred nastopom. Tudi Betka je zaigrala na piščal, da je bilo razpoloženje bolj prazniško. Angelčka sta zapela in Miklavž je povedal, da se v Sloveniji mora v mestih še vedno skrivati, lepši sprejem pa najde na deželi. Lep običaj, ki ga skušajmo tudi v zdomstvu ohraniti! BEDFORD December je bil za Slovence v Bedfordu precej razgiban. V nedeljo, 14. decembra, so imeli svojo točko pri božičnem koncertu, ki ga je priredila župnija na Midland Rd. Duet sta zaigrala Tone Trstenjak in Roman Gregorec na harmoniki in trobenti. Posebno odobravanje pa je dobil Tonček Tr- stenjak, ki je igral na svojo malo harmoniko. 18. decembra so bili povabljeni v metodistovsko cerkev, da bi pripravili nekaj božičnega razpoloženja tamkajšnjim upokojenkam. V enournem programu je predavatelj opisal božične navade v Sloveniji s petjem božičnih pesmi, sledil je kratek prizor za božični večer seveda v angleščini. V nedeljo, 21. decembra, je bilo v župni cerkvi branje 9 beril, kot je tu marsikje navada na 4. adventno nedeljo. Med berili pojo božične pesmi. Tudi so bili povabljeni Slovenci, da zapojč svojo pesem. Na sveti večer smo imeli svojo polnočnico ob 7. uri zvečer. Krajevni časopis je prinesel tudi opis slovenskih božičnih navad, poleg poljskih in italijanskih. Vedeti moramo, da je Bedford zelo narodno mešano mesto. In vendar je člankar izbral le tri, med njimi slovensko, da je opisal evropski Božič. Maks Fras z ženo je že v pokoju, tudi družina se razhaja; tako more uživati svoj mir v Wootonu pri Bedfordu. Tudi Slovenci iz Anglije radi prihajajo na božjo pot na Sv. Vičarje. Tu je ga. Olga Kay s sinovoma. Krajevni duhovnik, ki je maševal v Kempstonu, nekakem predmestju Bedforda, je naprosil Slovence, da so peli pri njegovi polnočnici. Seveda so morali začeti pol ure prej, da so izpolnili ves program. Tudi Silvestrovo smo začeli z mašo, ki sta jo opravila p. Mihael in naš župnik. Nato smo imeli vesel družabni večer, ki so se ga udeležili tudi Slovenci iz Coven-tryja in okolice, da so si voščili srečno novo leto. Tudi drugod smo praznovali praznike po naših navadah. V Rochdale je zbor že pred mašo začel z božičnimi pesmimi v nedeljo, 28. decembra, po maši pa „lemenatarske“ litanije. Seveda ni manjkalo družabnega večera ob kavi in potici. Dvorane nismo mogli rabiti, ker je v popravilu, obljubljena pa je za prihodnjič. ROMANJE V SVETO DEŽELO Romanje bo letos 20. aprila, to je v torek po Veliki noči. Izseljenci iz Evrope se bodo zbrali na Dunaju, od drugod bodo prišli naravnost v Tel Aviv ter se bodo pridružili glavni skupini. Romanje bo vodil g. župnik Nande Babnik-Nanj se obrnite za vsa morebitna vprašanja. Njegov naslov je: Rev-d. Nande Babnik, Pfarramt, A-6370 Reith bei Kitzbühel, Austria. avstrjja GORNJA AVSTRIJA LINZ. — Božič je za nami. Ude-lsžba pri božjih službah je bila Pod povprečjem. Izgleda, da bo treba počasi misliti na „novo metlo“. Na nedeljo sv. Družine, ko so borna praznovali izseljensko nedelo. smo imeli izjemoma bogoslu-^ie ob štirih popoldne. Po maši smo se zbrali v Hrvaškem kato-^škem centru in tam imeli božič-Mco. Prebrali smo svetonočni s^angelij in nato zapeli nekaj bo-z'čnih pesmi. Drugi del je bil na-^onjen zabavi. Najprej smo se podprli s klobasami iz „tunke“, ki je naredil g. Jakob Hrastelj, Potem pa se tudi zavrteli. Razpolo-Zenie je bilo tako domače kot še P'koli doslej. Veseli smo se vra-Cali na svoje domove. decembra nas je zapustil na§ „stric policaj“ g. Tomas in obse/ v večno domovino. Doma je . ' 'z Žabnic v Kanalski dolini. Ko le bilo še taborišče Asten, so ga °blasti zaradi znanja slovenščine Poslale tja. Našim ljudem je bil Vedno pripravljen pomagati, zato 16 tudi dobil priimek „stric poli-Cai ■ Tudi k slovenskemu bogo-® užju je rad prišel. Zaradi bole-,anja na črevesju se je moral za-eci v bolnišnico in je tam po 0Peraciji zapustil ta svet. 18. janu-aria smo imeli zadušnico za njim. Salzburška 'bNNECK. — Določba o omejitvi ^Poslovanja tujih delavcev je za-I ola 7 naših rojakov v teneški že-ezarni. s 1. januarjem so bili od-Puščeni. n ^ooembra so nas prišli obiskat as' bogoslovci in študentje iz pgZbur9a- Pri rnaši so lepo pre-^ vali. v dvorani so nam pa pripra-DJ adventni večer, ki naj bi nas 'Pravil na božične praznike. Jo ' ^ o13®0 sta se poročila g. in 2e' Ritonja, doma iz Veržeja, jz ^a- Marica, roj. Krajnc, doma del adoslavcev, župnija Mala Ne- Ja- Po končani poroki so pevci zapeli staroslovansko cerkveno zdravico: „Mnogaja Ijeta“. Zakonskemu paru želimo vso srečo in da bi božji blagoslov počival nad družino. Našim gostom pa se lepo zahvaljujemo za pomoč in jih prosimo, naj nas čim večkrat obiščejo- MÜHLBACH am HOCHKÖNIG. — Našemu rojaku Alojziju Gomilšku, ki že leta dela v bakrenem rudniku, in njegovemu bratu Lovrencu, ki je zaposlen v VÖEST-u v Linzu, je 6. novembra doma v Gabrniku, župnija Sv. Lovrenc v Slov. Goricah (Juršinci), umrl oče v starosti 70 let. Naj ju tolaži vera v večno živjljenje! KOROŠKA SPITTAL ob DRAVI. — Letos 5. februarja bo poteklo 25 let, kar sta si g. Izidor Florjančič, takrat taboriščni kuhar, doma iz Dravelj pri Ljubljani, in gdč. Marija, roj. Rajšp iz Drvanje, župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah, v tedanji taboriščni kapeli v Trefflin-gu obljubita večno zvestobo. Ta ali oni bi utegnil vprašati, kako sta ta dva prišla skupaj, ko sta vsak iz drugega konca Slovenije. G. Izidor je bil v tistih majskih dneh 1945 mobiliziran in je moral s svojimi konji voziti na Koroško. Družina Rajšp je bila pa v decembru istega leta preseljena. Doma so imeli lepo kmetijo, ki se je je nekomu zahotelo in so družino obdolžili sodelovanja z Nem- ci. Pa je bila vedno slovenska. Vse nebegunce je angleška okupacijska oblast spravila v taborišče Treffling, kjer se je med njima vnela ljubezen. V zakonu se je rodilo 9 otrok, šest fantov in 3 dekleta. Obema želimo ob njunem srebrnem jubileju vse najboljše in veliko božjega blagoslova tudi v bodočnosti. belgija LIEGE—LIMBURG V nedeljo, 23. nov. 75. so v Genku nastopili „Zadovoljni Kranjci“ ob sodelovanju z „Veselo mladino“. Goste iz Ljubljane je pozdravila ga. Anica Varszak-Kosova, voditeljica plesne folklorne skupine. Sledil je mešani zbor pod vodstvom g. Vilija Roglja, nato „Vesela mladina“ z muziko, pesmijo in plesom. „Vesele miške“ in „Veseli zvončki“ so nam predstavili dva plesa, „Vesele miške“ pa so nam še zapele pesmico. Večer je potekal v prav prijetnem vzdušju. „Zadovoljni Kranjci“ so navdušili staro in mlado. Naslednji petek so gostje nastopili v Eisdenu s prav lepim uspehom. Iskrena hvala gostom in vsem sodelavcem! Društvo „Slomšek" je imelo v nedeljo po Božiču v Eisdenu božičnico in miklavževanje. Nastopile so vse sekcije s pesmijo ali plesom. Obisk je bil odličen, vzdušje veselo in prijetno domače. Tenneck pri Salzbugu: Pred poročni oltar sta stopila Jožef Ritonja in Marica Krajnc. Želimo, da bi v letu 1976 bilo vsaj tako. Maš mešani zbor je isto nedeljo dopoldne pel božične pesmi pri fiamski službi božji v Winterslagu. V nedeljo pred Božičem pa sta pevski zbor in „Vesela mladina“ z lepim uspehom nastopila v Pepin-steru, v francoskem delu Belgije. Tako naši kulturni delavci vedno uspešneje širijo poznavanje slovenske kulture. Čestitamo! Naši bolniki: Ga. Žvar iz Eisde-na je že dalj časa v bolniški oskrbi v Maaseiku. Prav tam se je nekaj časa zdravila tudi ga. Žerov-nik. G. Johan Lipovšek, ki se je težko ponesrečil z avtom na ledeni cesti, je bil v bolnici v Leutu. V Waterscheju se zdravi ga. Pec in ga. Škorjanc. V sanatoriju Lana-ken je g. Zupan Matija. Vsem našim bolnikom pošiljamo posebne pozdrave. Naši rajnki: V Eisdenu so rojaki spremljali na zadnji poti g. Janeza Šnurer iz Prekmurja. V Belgiji je bil dolga leta. Bil je priden delavec in dober družabnik. Dokler je mogel, je rad obiskoval Slovenijo. Zapušča ženo, sinova, hčeri in brata, ki je salezijanski duhovnik v Južni Ameriki. Žalujočim izražamo krščansko sožalje. V Eisdenu je umrl g. Anton Špec, upokojenci rudar. Bil je plemenita duša, potrpežljiv, skrben mož in oče, zvest kristjan. Rudniku, kjer je bil cenjen delavec, je dal vse svoje sile. Zadnja leta je precej bolehal. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Naj počiva v miru! CHARLEROI-MONS-BRUXELLES Dramatski krožek „F. S. Finžgar“ iz Charleroi je ponovil veseloigro „Kadar zdravnika ni doma“ tudi v Mericourt-sous-Lens (Pas-de-Calais, Francija) v nedeljo, 14. decembra, na tamkajšnjem „slovenskem miklavževanju“. Zelo lepo so jo zaigrali in slovenska publika jim je navdušeno ploskala. Zahvaljujemo se g. Kavalarju in njegovim sodelavcem za res topel sprejem in pogostitev. Sedaj se pa že pripravlja nova veseloigra za našo 23. slovensko prireditev, ki bo v soboto, prvega maja 1976, v župnijski dvorani „Familia“ v Gilly-Haies. Tudi na slovenskem silvestrovanju v Charleroi-Nord je bilo veselo, saj se nas je zbralo okoli 120 rojakov in rojakinj. Slovenian ansambel „Planina“ iz Courcelles je poskrbel, da ni manjkalo slovenskih polk in valčkov in moderne glasbe in ves večer je potekal v res domačem razpoloženju do zgodnjih jutranjih ur novega leta. Moramo zabeležiti še par žalostnih novic: 11. decembra lani je umrla vdova v Tamines ga. Marija Jamšek, ki je dočakala lepo starost 77 let, saj se je rodila leta 1893 v Vipavi (Slovenija). Bila je do smrti zvesta naročnica „Naše luči“. 23. decembra lani je pa v Tertre umrl g. Andrej Kuščar, rojen leta 1902 v Kanalu ob Soči (Slovenija). Naj obadva počivata v miru, svojcem pa naše iskreno sožalje! „Zveza slovenskih kulturnih delavcev — Charleroi“ je lepo izpolnila svoje začrtane naloge v letu 1975. Tudi v letošnjem letu bo doprinesla svoj delež pri ohranjevanju slovenske besede, pesmi in glasbe med slovenskimi izseljenci v zapadni Belgiji. francija PARIZ Sveta maša za Slovence je vsako nedeljo ob petih popoldne v cerkvi sv. Vincencija Pavelskega, 95 rue de Sevres, Paris 6°, metro Vanneau (za mašo zadnjo nedeljo v februarju glej spodaj!). Slovenska pisarna — 7 rue Gutenberg, Paris 15°, tel. 577-69-93, metro Charles Michels — je odprta vsak četrtek popoldne, sicer pa po dogovoru z duhovnikom. Božični prazniki — Božič, Novo leto, sveti Trije kralji — so nas zbrali v lepem številu ob oltarju in ob jaslicah: sedaj so za nami, toda Kristusova luč naj nas vodi vsak dan — vse leto! Silvestrovanje, ki ga je priredilo Društvo Slovencev, je lepo potekalo in nas privedlo iz starega v novo leto. Vsi, ki so s tako vnemo in požrtvovalnostjo sodelovali, zaslužijo iskreno zahvalo in pohvalo, da so nam pripravili tak prijeten večer. Za pustno nedeljo 29. februarja prireja Društvo Slovencev domače pustno srečanje v dvorani na 26 rue Charles Fourier, Paris 13°-Začetek bo ob štirih popoldne: Najprej bo v dvorani skupna nedeljska maša, nato pa domače srečanje z godbo, kranjskimi klobasami in odličnim zeljem, s krofi in dobro kapljico (do polnoči, ker Prizor s slovenskega silvestrovanja lani v Charleroi. V ozadju lep napis „Srečno novo leto 1976“. ^ Slovenski šoli v Parizu smo radi vese//j pa tudi resni, kadar se prid-dno učimo. srno samo pod tem pogojem do-bili dvorano!). Dvorani najbližji metro je Place d Italie, nato pa peš po rue Bo-bil|ot do križišča z rue Tolbiac, .j6r je vhod v ulico Charles Fou-|'ier- Z avtom je najlažje priti pre-Place d’ltalie in rue Bobillot bo križišča z rue Tolbiac. Vsi prijazno vabljeni! Ne zamu-b'te edinstvene prilike, ki se ne .° tako hitro ponovila, da se sre-Camo 29. februarja! ^HANTELOUP (Yvelines) V soboto, 20. decembra, smo Pokopa// malega Štefana Šturma. ovenel in Francozi so napolnili oerkev in s tem pokazali, kako so Cut'li s težko preizkušeno Sturmovo družino. Trije duhovniki (gg. retnik in Flis ter duhovnik iz bol-rlce, kjer je Štefan umrl) so da-'/a'i mašo in opravili poslovilne Molitve. Stefanova bolezen se je na zu-l Pojavila pred šestimi meseci, °2i katere sta mati in oče živela ed upanjem in bojaznijo ter pri-. a do vdanosti v božjo voljo. Ko JTlado Štefanovo telo vedno bolj je he9a!° neizprosni bolezni, pa 'i njegov duh vedno bolj osve-en. zato je pred odhodom v hi- šo nebeškega Očeta prejel sveto obhajilo in birmo. Bernardki, Slavku in Irenci izrekamo svoje sožalje. Naj jih krepi Kristus, ki je naše Vstajenje in Življenje! LYON-VIENNE K skupni maši se bomo zbrali v nedeljo, 1. februarja, ob treh popoldne v Ste. Colombe-les-Vienne. Vsi prijazno vabljeni! LA MACHINE V nedeljo, 15. februarja, bo skupna maša ob 11,15, h kateri ste vsi vabljeni. SLOVENSKI DOM V PARIZU MLADIKA, Trst, božična številka 1975: „Tako bomo dobili tudi v Parizu svoj slovenski dom..." KATOLIŠKI GLAS, Gorica, 1. 1. 1976: „Da pa slovenska tragika ni bolj tragična kot pri drugih narodih in ne brez svetlih trenutkov, nam priča razveseljiva novica, kako se v Parizu pripravlja slovenska hiša .. Za vsakega in za vse naj bi v tem letu bila res glavna skrb, da bi vsak po svojih močeh in po svoji vesti prispeval k uresničitvi našega skupnega „Slovenskega doma" v Parizu. Vsi smo mobilizirani za to, ne samo koliko bo vsak sam prispeval, za stvar naj pridobi tudi druge. In ne pozabimo: vsak nasvet je dobrodošel. Tokrat samo par značilnih odmevov iz zadnjih tednov: „Našel sem prijatelja, ki sem ga zgubil leta 1932... Prosim Vas, pošljite mu ,Našo luč’, gotovo bo zadovoljen. Prilika je mogoče tudi za kakšen prispevek za ,Slovenski dom’.“ (3. 12.) „Naša pomoč je bolj skromna v denarju, Vas bomo pa tembolj podprle z molitvijo." (3. 12. — anonimno 1.000 F) „Akontacija na prispevek za .Slovenski dom’. Bog daj, da bi bil čimprej pod streho! Zato želimo mnogo slovenske velikodušnosti, Vam pa veliko uspeha pri organizaciji.“ (5. 12.) Isti 20. 12.: „Prilagamo drugo akontacijo na prispevek za .Slovenski dom’... G. X. Y. je .potožil', da njemu niste poslali vabila ..(200 in 300 F) „Oprostite malemu daru, ker mi ni zdaj mogoče več. Sem vdovica in imam malo penzije. Pa tudi delam največ pri nekem duhovniku in to največ za božji Ion.“ (17. 12., 100 F) ,,„Ci-joint un modeste apport pour la future .maison slovene' et espere pouvoir vous aider un peu dans quelques mois ... Du succes dans votre Programme.“ (18. 12., 500 F) „Oglasim se iz Nemčije in Vam pošiljam 100 D M kot božično darilo.“ (15. 12.) „V tem pismu boste našli 3.000 F za .Slovenski dom'. . . Naj bo to naš skromen prispevek za dom Kristusove toplote Slovencev v Parizu. Naj Vam Bog pomaga izvršiti to trdo nalogo za naše Slovence.“ (27. 12.) „50 F za dom za Slovence, šte- roga mislite postaviti v Parizu. To je res dobro delo. Z željo, da bi dosegli z božjo pomočjo Vaš cilj..." (2. 1. 1976) „Imam dati še zadnji obrok ... V/Ve le Centre slovene ä Paris!" (4. 1. 76. — 500 F) Vsem darovalcem in vsem, ki z nasveti pomagajo pri zbiranju potrebnih sredstev, ljubi Bog plačaj! Prispevke za Slovenski dom v Parizu pošiljajte na: MISSION CATHOLIQUE SLOVENE 7 rue Gutenberg 75015 PARIS C. C. P. (= poštni čekovni račun): PARIS 19.285.04 F. PAS-DE-CALAIS in NORD Našim rojakom iz Charleroi (Belgija) se iskreno zahvaljujemo za njih gostovanje ob priliki miklav-ževanja 14. decembra. Komedija „Kadar zdravnika ni doma“ nam je izvabila mnogo smeha. Režiserju g. Kazimiru Gabercu kot tudi igralcem kličemo: Na skorajšnje svidenje! Iskrena hvala v imenu odbora Društva sv. Barbare tudi vsem sodelavcem, igralcem in pevcem, zlasti pa orkestru „Valetič". Prav tako g. Jakcu Jazbinšku za dvorano v Boksing klubu „Marcel Cer-dan“. Lepo se zahvaljujemo zbiralcem in darovalcem za kapelo in farno dvorano v Mericourt-Mines. Dela zaradi zimske dobe počasi napredujejo. Vendar upamo, da bomo zapeli alelujo že v novi, čeprav še Mali Štefan Šturm iz Chan-teloup pri Parizu, ki je odšel med nebeške krilatce pred Božičem. Naši rojaki v prijetnem razgovoru na slovenski prireditvi v Parizu. v nedovršeni kapeli. Darove še vedno hvaležno sprejemamo. Želeli bi dovršiti vsaj v glavnem do blagoslovitve za vnebohod. Za svete Tri kralje smo imeli mašo in božičnico za naše rojake v Lille in Tourcoing. Kapelo kot tudi dvorano pri Pomočnicah duš v vicah so napolnili rojaki in zlasti mladina. Med nas je prihitel iz Pariza novi delegat Hrvaške misije g. Vladimir Horvat, ki je zlasti svojim sorojakom dal nove vzpodbude za težke razmere izseljencev v tujini. Najlepša hvala sestrama Angeli in Nevenki za lepo božičnico! Ob tej priliki sta postala božja otroka: Mate Ribar in Kristijan Škot. Srečnim staršem ob krstu njih prvorojencev naše iskrene čestitke! AUMETZ Kako nam je bilo hudo, ko smo zvedeli, da za božične praznike msgr. Grims ne bo mogel priti, da je v bolnišnici in da si je zlomil roko! Tudi zanj in za Slovence v Merlebachu in okolici je bilo to kaj neprijazno presenečenje, ki je vsekakor kazilo božično praznovanje. No pa za Božič sam je mon-signor le mogel maševati za Slovence. Zdaj gre na bolje in bo počasi začel vršiti tudi vse drugo apostolsko delo. V nedeljo, 14. decembra, je prišel v slovensko skupnost Miklavž. Popoldne je obdaroval otroke, zvečer pa upokojence in vdove. Pod vodstvom Marije Pecovec je na- stopil otroški zbor, ki je s ponosom in občutkom odpel nekaj pesmi, ki so nam bile vsem v prijetno razvedrilo, samostojno pa mladinski in moški zbor. Ljudje so vse tri pazljivo poslušali in nagradili z močnim aplavzom. Se ve, da je „Miklavž“ postregel tudi z jedačo in pijačo. TUCQUEGNiEUX-M ARINE Za Miklavževo je podarila žena svojemu možu Kristijanu Ciber krepkega fantka. Čestitamo staršem in očetovi mami, zvesti naročnici „Naše luči!“! Pred Božičem se je zapeljal dopisnik v Piennes, kjer je obiskal Hočevarjeve ter obojne Staničeve. Čeprav že v letih se bolezni še kar s pridom otepajo. Od tam se je pa odpeljal v Pariz, kjer je segel v roko č. g. Flisu in mu izročil pozdrave za ravnatelja č. 9-Čretnika, nato na skrajni jugozahod v Äuglet pri Biarritz-u ob španski meji. Tam je našel v župni cerkvi svojega vnuka, ki že urno „pleše“ po orglah, druga dva vnuka ministrirata, sin pa pobira denar, bere „berilo“, včasih pa celo pomaga g. župniku obhajati. Tudi v Lourdes se je poročevalec zapeljal s svojo ženo, in sicer najprej k lurški votlini za tem Pa k 81 let stari Virantovi mami, ki je lani izgubila moža, enega sina in eno snaho. Vdana v božjo voljo kar pogumno prenaša svoje križe in težave. Nazaj grede je pisec teh vrstic kupil v Bayonne-u vozni listek za vrnitev na Marino. Gredoč se bo ustavil v Metzu pri Ujevičevih in Berdenovih in morda celo skočil v Merlebach pogledat, če so msgr. Stanku že dovolili zapustiti bolnico. O vsem tem boste pa prihodnjič brali. VZHODNA LOTARINGIJA Po svojem poldrugomesečnem Pravljenju v bolnici Hochwald irnarn šele sedaj priliko poslati nekatera poročila iz naših krajev. Nedeljske svete maše so imeli v tem času naši prijatelji franco-s^i duhovniki, med tednom pa ni bilo v Merlebachu nobene sloven-slo pa lahko zmeraj uganem, kaj je Ivan jedel. Kadar hočem zvedeti, kaj je kosil, grem in vprašam njegovo ^odro majico: „Povej, modra majica, kaj je Ivan včeraj kosil!“ „Hm,“ se zamisli majica, „včeraj je kosil špinačo .. „In kaj še?“ „Pa juho z rezanci in sir in na koncu orehov zvitek. Dolgo je jedel, da smo bili že vsi naveličani: mama in ata in jaz — kar naprej sta me morala brisati!“ „Prav, a povej mi, kaj je Ivan včeraj zajtrkoval!“ „Zdrob!“ odgovori modra majica. „Ali ni bilo to predvčerajšnjim?“ „Ne, predvčerajšnjim je jedel kuhano jajce! Kar poglej!“ trdi majica. Pogledam in res vidim prav natančno, kaj vse je Ivan zadnje dni jedel in s čim vsem se je popacal. Celo rezance vidim! V. Stanojčič -------------------------------- UGANKE Pod nebom sika, svišče, po zemlji igle išče, na strehi iglo najde, po niti v zemljo zajde. (e ja j is) Nima fantek kapice, kapica ima fantička; prišle hude sapice, niso vzele kapice, vzele so fantička. (po/az) PREGOVORI Brez dela ni jela. Brez potu ni medu. Delo hvali mojstra. Kakršna setev, taka žetev. Mi o volku, volk iz gozda. Rad te imam kot trn v peti. ________________________________V Poštni nabiralnik za otroke HišA, v kateri stanujem Hiša, v kateri stanujem, je V-Hka. ima široka hišna vrata 'n, mnogo oken. Na strehi stoje dimniki in antene. Hiša ima več nadstropij. Dimnik je črn. Antena je vi-s°ka. Stopnice široke. Stanova-nte je svetlo. Streha je rdeča. Brigita, München, ZR Nemčija PROMET V MESTU Hotimir, München, ZR Nemčija (Nadaljevanje s 35. strani) bi bili svetniki kot pa grešniki, vendar smo prav tako kot naši ne-duhovniški sobratje na splošno nekaj vmesnega.“ „Slaba tolažba je to, Prevzviše-nost, za človeka, ki je že. skoraj pred sodnim stolom.“ „Kljub vsemu je to res,“ je dodal kardinal. „Dolgo časa sem že v Cerkvi, prijatelj moj. Čim više se povzpneš, več vidiš in z večjo jasnostjo. Da duhovništvo že samo od sebe človeka posveti ali da ga celibat kar avtomatsko požlahti, to je pobožna legenda. Če se more duhovnik zdržati denarja in ženske do petinštiridesetega leta, je prav verjetno, da bo vztrajal v tem, dck'er ne umrje. Na svetu je polno poklicnih samcev. Vsi pa smo nagnjeni k napuhu, k častihlepju, k lenobi, zanikrnosti, skoposti. Večkrat je tako, da mi teže zveličamo svoje duše ko pa drugi ljudje. Človek, ki ima družino, je primoran, da se žrtvuje, da brzda svoje želje, da izkazuje ljubezen, da je potrpežljiv. Lahko manj grešimo, toda navsezadnje imamo manj zasluženja.“ „Veliko praznoto čutim v sebi,“ je dejal Blaise Meredith. „Ne zavedam se krivde, da bi jo obžaloval, pa tudi ne zaslug, na katere bi mogel računati. Nikdar se mi ni bilo treba bojevati. Niti brazgotin ne morem pokazati.“ Kardinal se je naslonil na naslonjač in se poigraval z velikim rumenim kamenčkom svojega škofovskega prstana. V dvorani je bilo čuti le rahlo tiktakanje bronaste ure na marmorni polici. Čez čas je dejal zamišljeno: „Lahko vas takoj odpustim, če želite. Lahko vam zagotovim pokojnino iz sklada Kongregacije. Imeli bi mirno življenje . ..“ Blaise Meredith je odkimal. „Velika dobrota bi bila to, Pre-vzvišenost, toda nimam talenta za premišljevanje in rajši delam da-„Nekega dne boste morali prenehati. Kaj boste počeli tedaj?“ „Šel bom v bolnico. Kolikor vem, bom hudo trpel. Tedaj . .stegnil je roki s kretnjo poraza. „Konec igre. Če ne bi bilo preveč, bi vas rad prosil, da bi me pokopali v cerkvi vaše Prevzviše-nosti.“ Marotta je proti svoji volji občutil ganjenost ob strogem pogumu tega človeka. Ta je bil utrujen in bolan. Najhujši del Kalvarije ga je še čakal, pa vendar mu je šel nasproti z opustošenim dostojanstvom, ki je bilo izrazito angleško. Preden mu je kardinal utegni! odgovoriti, je Meredith nadaljeval: „Vse to seveda s tem pridržkom, da me hoče vaša Prevzviše-nost še zaposliti. Bojim se, da vam ne bi mogel jamčiti dobre službe.“ „Vi ste zmeraj opravljali službo bolje, kot mislite, prijatelj moj,“ mu je dejal mirno Marotta. „Zmeraj ste storili več, kot ste obljubili. Povrh tega pa je neka zadeva, pri kateri ste mi lahko v veliko pomoč, in kdo ve. .Utihnil je, kot bi se domislil čudne nove misli. „Kdo ve, če ne bi moglo biti to v pomoč tudi vam.“ Takoj, ne da bi čakal odgovora, mu je razložil prošnjo škofa iz Valente in nujo, da poišče hudičevega advokata za postopek o Giacomu Neroneju. Meredith je poslušal in se zamislil, kot se zamisli advokat v potankosti novega spisa. Podoba je bila, kot da bi ga prešinilo novo življenje. Oči so mu zasijale, zravnal se je na stolu in rožnata barva mu je oživela uvela lica. Evgen Marotta ga je opazoval, ni pa napravil nobene opazke. Ko mu je očrtal položaj, ga je vprašal: „Dobro, kaj menite o tem?“ „Nepremišljenost je,“ je dejal Meredith odrezano. „Politična spietka je in ne verjamem vanjo.“ „Vse v Cerkvi je politika,“ ga je popustljivo spomnil Marotta. „Človek je politično bitje, ki ima neumrljivo dušo. Vi ga ne morete razdeliti, kot tudi ne morete razdeliti Cerkve v posebne in samostojne naloge. Vse, kar dela Cerkev, je usmerjeno v to, da daje duhovni značaj tvarnemu dogajanju. Če določimo nekega svetnika za zaščitnika televizije, kaj to pomeni? Novo podobo stare res- nice: vsako delovanje lahko vodi k dobremu, lahko pa tudi zavaja v zlo.“ „Preobilica podob lahko zamegli obličje stvarnosti,“ je na kratko odvrnil Blaise Meredith. „Preobilica svetnikov lahko vzame dobro ime svetosti. Zmeraj sem mislil, da ni naloga nas pri Obredni kongregaciji to, da bi vnašali svetnike v koledar, ampak da jih puščamo zunaj.“ Kardinal je pritrdil. „To je v nekem pogledu res. Toda v tem primeru, kot tudi v vseh drugih, ni prišla prva pobuda od naše strani. Postopek začne škof v svoji škofiji, šele kasneje pošljejo dokumente nam. Nimamo neposredne oblasti, da bi prepovedali preiskavo.“ „Lahko bi mu svetovali.“ „Glede česa?“ „Glede obzirnosti. Čas ni pri" meren, zaradi bližnjih volitev. Gia-coma Neroneja so umorili komunistični gverilci v zadnjem letu vojne. Kaj nameravamo doseči? Uporabiti ga za dosego enega mesta pri deželnih volitvah ali za zgled junaške ljubezni do bližnjega?“ Kardinalove rdeče ustnice so se skrčile v posmehljiv nasmeh. „Predstavljam si, da bi našemu bratu škofu ugajalo doseči oboje-In do neke mere je verjetno, da se mu bo to posrečilo. Domnevajo, da se je zgodil čudež. P° vsej priliki je vzklilo samo od sebe med ljudstvom češčenje. Oboje mora biti sodno preiskano. Pr' va preiskava je končana in sodni rek se nagiba k odobritvi. Naslednja stopnja sledi skoraj sama po sebi: uvedba postopka za p(°' glasitev k blaženim pri škofijskem sodišču.“ „Ko se bo to zgodilo, bodo vsi časopisi Italije pograbili zgodbo-Turistični uradi bodo organizira^ neuradne izlete. Krajevni trgovC bodo vreščali s streh. Tega ne boste mogli preprečiti.“ „Morda pa bomo mogli to nadzirati. Zaradi tega sem skleni ustreči njegovemu blagorodju-kar je želelo. Zaradi tega hočem-da bi bili vi hudičev advokat.“ Trojica v Slovenskih goricah. . Blaise Meredith je sklenil fine n brezkrvne ustnice in premišlje-Val o ponudbi. Ko je pretekel tre-nutek časa, je odkimal. ■ Bolan sem, Prevzvišenost. Ne 1 zmogel opraviti dela v zado-Vo|jivi meri.“ bim Dovolite mi, da vas jaz preso- hlad-tega, kot je odvrnil Marotta s nirb očitkom. erri vam že dejal, menim, da bi °9lo biti to v pomoč tudi vam sarnim.“ "Ne razumem.“ Nardina! je porinil svoj izrezlja- tam dve- naslanjač z visokim naslonja- nazaj in vstal. Sel je preko 2aston dvor, ane do okna in odgrnil težke e- Jutranje sonce je oblilo “^orano in osvetlilo škrlat in zlato, so bogati vzorci na stenski pre-re°^ oživeli kot cvetje. Blaise Me- 'n si n;nal,ie obstal ob oknu in gledal bithu u i® ves prevzet kar mežikal zaslonil oči z dlanjo. Kar-e obstal ob oknu in gledal Vrt. Njegov obraz je bil Mere-je u skrit, toda ko je spregovoril, so^jegov glas izdal rahločutno sin’Kar vam moram povedati, mon-sern r’ -e n10^3 domnevanje. Ni-gie . Va® spovednik. Ne morem poste at- .v vaao vest’ 3 naisllm, da nas 2aal' v krizo. Kot mnogi izmed ukaj v Rimu ste tudi vi du-otadnik, duhovnik, ki se napredovanje. V tem ni avnik, nudi sram I "apreoovanje. v tem m otnega madeža. Veliko je že da je človek dober strokovnjak. Še v tem redkem poklicu je veliko poprečnežev. Vi ste nenadoma odkrili, da nepoprečnost ne zadošča. Zbegani ste in prestrašeni. Vendar ne veste, kaj bi storili, da bi nadomestili to pomanjkljivost. Del težave je v tem, da smo bili vi in jaz in drugi kot mi dolgo časa oddaljeni od naših dušnopastir-skih obveznosti. Zgubili smo stik z ljudmi, ki nas ohranjajo v stiku z Bogom. Vero smo skrčili na suhoparno razumsko pojmovanje in na pritrditev volje, ker je nismo videli delovati v življenju navadnih ljudi. Zgubili smo pobožnost in strah in ljubezen. Smo čuvarji skrivnosti, a do njih ne čutimo več spoštljivega strahu. Delujemo po zakonih ne pa po ljubezni. Kot vsi uradniki menimo tudi mi, da bi se brez nas svet pogreznil v nered in da nosimo na svojih ramenih celo samo božjo Cerkev. To ni, a res, nekateri izmed nas bomo o tem prepričani do dneva, ko bomo umrli. Vi ste še srečni, ker se vas je vsaj ob tej pozni uri polastilo nezadovoljstvo... ja, celo dvom, kajti občutek imam, da ste prav sedaj v puščavi skušnjav ... Zato menim, da vam bo ta preiskava mogla pomagati. Spravila vas bo iz Rima in vas popeljala v enega izmed najbolj obubožanih predelov Italije. Ponovno boste sestavili življenje mrtvega človeka po pričevanju tistih, ki so živeli z njim. Ti so siromaki, ne-vedneži, zaostali. Ne bo odločilno za vas, ali je bil tisti človek grešnik ali svetnik. Živeli in govorili Sv. Tomaž pri Ormožu. boste s preprostim ljudstvom. Kdo ve, če ne najdete med njimi ozdravljenja za bolezen svojega duha.“ „Kakšna je moja bolezen, Prevzvišenost?“ Ginljiva utrujenost glasu in pretresljiva zbeganost vprašanja sta ganili priletnega duhovnika. Obrnil se je in videl Mereditha sključenega na stolu, z obličjem, skritim v dlaneh. Počakal je za hip in tehtal svoj odgovor, nato mu je resno dejal: „V vašem življenju ni strasti, sin moj! Vi niste nikdar ljubili ženske, ne sovražili človeka, ne sočustvovali z otrokom. Vi ste živeli predolgo časa samotarsko življenje in sedaj ste tujec v človeški družini. Ničesar niste prosili, pa tudi ničesar dali. Nikdar niste poznali dostojanstva pomankanja in tudi ne hvaležnosti, ker bi s kom delili trpljenje. To je vaša bolezen. To je križ, ki ste si ga sami stesali za svoja ramena. Iz tega se poraja vaš dvom in vaša bojazen, kajti človek, ki ne more ljubiti bližnjih, tudi ne more ljubiti Boga.“ „Kako pa začne človek ljubiti?" „Iz potrebe,“ je dejal Marotta z gotovostjo. „Iz potrebe mesa in iz potrebe duha. Človek začuti potrebo po prvem poljubu in moli svojo prvo resnično molitev, ko začuti lakoto po izgubljenem raju.“ (Bo še.) mali oglasi PREVODE DOKUMENTOV, ki jih potrebujete za sklenitev zakona, vam radi poskrbijo slovenski duhovniki. Obrnite se vedno na najbližjegal Z/K CERKVENO POROKO potrebujete krstni list, ki ni star več kot tri mesece: Javite se en mesec pred poroko pri duhovniku, ki vas bo poročil, da lahko uredi oklice in dokumente in se zmeni s krajevnim župnikom za kraj in čas poroke. NA VSEH URADIH, kjer vas sprašujejo po narodnosti ali državljanstvu, povejte najprej, da ste Slovenci, potem šele, da ste Jugoslovani. Pri izpolnjevanju vseh formularjev napišite pri rojstnem kraju vedno: Slove-nija-Jugoslavija. MALE OGLASE sprejema uredništvo „Naše luči" do 5. v mesecu pred naslednjo številko. Oglasi smejo obsegati največ 100 besed. Za vsebino oglasov uredništvo ne odgovarja. Cenik malih oglasov: Minimalna cena (do 20 besed) je: 40 avstrijskih šilingov, vsaka nadaljnja beseda pa 1.50 avstrijskega šilinga (ali enako vrednost v drugi valuti). Uredništvo posreduje le naslov oglaše-vavca, na druga vprašanja glede malih oglasov ne odgovarja. Kdor hoče zvedeti za naslov ogla-ševavca, naj pošlje v pismu v denarju ali v mednarodnih poštnih kuponih pristojbino za dvoje pisem v tujino. • JANKOVIČ, 17 rue de Belgrade, 54 Tucquegnieux, Francija, posreduje uradne prevode in prošnje. Pišite mu! • PREVAJALSKA PISARNA V MÜN-CHNU vam ekspresno in uradno uredi vse prevode iz slovenščine in srbohrvaščine, piše prošnje, daje informacije in poučuje nemščino po zanesljivi metodi. Dipl. filolog JOSEPH ARECH, 8 München 50, Pfeilschifterstraße 21, tel. 1413 702. • PREVAJAM iz slovenščine v francoščino in obratno. Zapriseženi prevajalec NIKOLIČ REGENT Ljudmila, 9 bis, rue de Normandie, 94700 Mai-sons-Alfort, France. Tel. 368 74-00. • SLOVENEC v ZDA, 31 let, 179 cm, nekadilec, mirnega značaja, nealkoholik, dobro situiran, želi spoznati sebi primerno, preprosto in nežno Slovenko, do 30 let staro. Naslov posreduje uprava „Naše luči“, če pošljete v pismu pristojbino, navedeno v barvnem pasu te strani spodaj. (Št. 3). • SLOVENSKI FANT, 21/170, živeč v Nemčiji, z nemškimi dokumenti, želi spoznati slovensko dekle, od 16 do 24 let, iz Slovenije ali pa Nemčije oz. Avstrije. V poštev pridejo tudi mlade mamice. Slika zaželena. Naslov posreduje uprava „Naše luči“, če pošljete v pismu pristojbino, kot je navedena v barvnem pasu te strani spodaj. (Št. 4). 9 MAGNETNI IN IONSKI VALOVI ZA REGENERACIJO TELESA. Uspe- šno zdravijo srčne, sladkorne in želodčne bolezni, visoki krvni pritisk, astmo, gripo, kašelj, depresijo itd. Cena aparata DM 375.— in poštnina. Patentirano. Pošljemo prospekte. Naročila sprejema JODE, Marsstr. 2, BR Deutschland. • Prevzamem SELITVE kamor koli v domovino z lastnim tovornjakom-A. Poje, Ju-62250 Ptuj, Cesta kurirjev NOV 22, Slovenija, Jugoslavija. Informacije lahko dobite tudi v ZR Nemčiji po tel. štev. 07121 - 72752 (vsak dan od 18. do 20. ure). • Prodam novo dvostanovanjsko HIŠO v Laškem, Slovenija. Hiša je zgrajena po najmodernejših vidikih in takoj vseljiva. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Jože Petek, D-7031 Steinenbronn, Hohewartstr. 40, BRD. • PRODAM takoj trisobno HIŠO s kuhinjo, kopalnico, vodovodom, elektriko, velikim dvoriščem, brajdami; Zraven je sodobna delavnica ob cesti prvega reda. Takoj vseljivo. Vse skupaj na prodaj ali tudi brez delavnice. Cena primerna, po dogovoru. Hiša stoji v Framu št. 17 pri Mariboru. Ib' formacije direktno pri lastniku: Florian Brandstätter, D-7550 Rastatt, Rau-enstalerstr. 61. (Telefon: 07222 -35771)- O PRODAM lep GOZD (bor, smreka) v okolici Celja. Zelo lepa lega in ob cesti, preko 4 ha, za 7.500 DM. Informacije: Ivan Stanik, Grasserstr. 1/1’ 8000 München 1, BR Deutschland. Aleksander Solženicyn: „ODPRTO PISMO VODITELJEM SOVJETSKE ZVEZE“ • V majhni knjižici razgali Solženicyn zlaganost sovjetskega sistema, kot ga doslej menda ni še nihče. @ S treznimi potezami zariše tudi pot iz njega v demokracijo, spoštovanje vseh mnenj, svobodo. ® Naj bo slehernik od nas poznavalec, izvrševalec in propagator teh misli! Knjižica stane 35.— šil. in jo dobite v Mohorjevi knjigarni, Vik-tringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt-Celovec, AUSTRIA. — o — „GOSPODARSKO-SOCIALNI PROBLEMI KOROŠKIH SLOVENCEV“ Kot že nekaj drugih pomembnih knjig je tudi to izdal Dom v Tinjah. Prav posebno je aktualna zaradi pereče vsebine, ki še nikdar doslej ni bila tako temeljito obravnavana z vidika strokovnih izvedencev — naših koroških rojakov. Prav zato je knjiga v času narodnega prebujanja in nove skupne zavesti naših koroških rojakov kažipot k novim nalogam, a hkrati tudi k obetajočim lepšim obzorjem. — Stane 50.— šil. Pišite zanjo na: Kat. dom prosvete „SODALITAS“, A-9121 Tinje/Tainach, AUSTRIA naša luč----------------------------- četrt stoletja v službi slovenskih zdomcev in izseljencev jenci vedno menjavali pri delu, le duhovniki so bili dva meseca neprenehoma zapored določeni za gramoznico ... Iz Št. Vida sem bil premeščen na Žale pri Ljubljani. Tam so bili v gradnji štirje bloki za UDBO. Na Žalah je bilo tudi večje število duhovnikov, okrog 50. Vsi so bili zaposleni pri gradnji velike mizarske delavnice. Imeli so svojo barako, poleg tega pa se niso smeli družiti z ostalimi obsojenci... (1955, štev. 3) IZ DOMOVINE Škofiji v Ljubljani so naložili toliko davkov, da jih ne more Plačati. Sedaj ji nameravajo tudi uradno zapleniti Baragovo semenišče (okrogla stavba za Gospodarskim razstaviščem op. UL) In ga prodati za plačanje davkov. Oblasti še vedno ne pustijo škofom in duhovnikom, da bi natisnili knjige, katekizme in molitvenike. (1955, štev. 8) SLOVENSKI DOM NA ANGLEŠKEM 4. junija je bila blagoslov-Ijena hiša 62 Oifley Road, London S. VV., ki je s tem postala •maš dom“. Stavba je blizu središča mesta. Stavba je bila kupljena za ceno 2400 funtov. Gd tega je bilo plačanih 900 tuntov. Uajlepši prostori v visokem Pdtličju so ostali namenjeni skupnosti. Tam bo tudi mogoče Prenočiti in dobiti domačo hra-n°- V hiši bo tudi mala pisarna, 1 do nudila pomoč v vsakem 0zi'ru ne samo tukajšnjim Slo- vencem, ampak vsem, ki bodo obiskali to deželo. (1955, štev.7) leto 1956 NASA LUC Vas v novstn Utu. 1956 J A !S U A R O DEMOKRACIJI Demokracija pomeni vlado ljudstva za ljudstvo. Ljudstvo določa z ustavo, osnovnim zakonom, obliko vladavine in obseg vladnih oblasti. Vsak državljan z enakim glasom odloča kot aktivni činitelj o vseh vprašanjih, ki se tičejo življenja in reda v državi. Enakost državljanov pred zakonom in varstvo njihovih svoboščin je druga značilnost prave demokracije. Pravilno pojmovana enakost pomeni, da so za vse državljane enake možnosti v državi. Pravno varstvo pa pomeni, da v demokraciji vlada zakon. Pred zakonom so vsi enaki in enako odgovorni. Tudi oblastniki niso nad zakonom. Celo proti vladi more sle- hernik uveljaviti svoje upravičene zahteve. V demokraciji ljudstvo svoje volje ne izvaja neposredno, temveč po svojih voljenih predstavnikih. Dolžnost vsakega poslanca je zastopati splošne koristi. V pravi demokraciji izbere ljudstvo v svobodnih volitvah svoje predstavnike za narodno predstavništvo. Najvišji zakonodajalec v moderni demokraciji je zakonodajna skupščina ali parlament, navadno v obliki dvojne zbornice: poslanske zbornice in senata. V parlamentu sklepajo poslanci in senatorji z navadno večino, če pa gre za zelo važno zadevo, z dvotretjinsko večino. Nadaljnja oznaka resnične demokracije so politične stranke, ki ljudstvo zastopajo po njegovih svetovnih nazorih, gospodarskih in stanovskih vidikih. Večstrankarski sistem je bistvena označba resnične demokracije. K bistvu prave demokracije spada nadzorstvo nad politično oblastjo. To nadzorstvo je dvojno. Prvo je v delitvi oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast, ki jih morajo opravljati različne osebe, da morejo nepristransko druga drugo nadzirati. Drugo nadzorstvo pa izvaja parlamentarna opozicija nad vladajočo stranko. Opozicija mora biti zakonito zaščitena pri izvrševanju svoje naloge, ki je v tem, da z graditeljsko kritiko opozarja na pomanjkljivosti vladnih ukrepov. (1956, štev. 7) J Erscheinungsort: Klagenfurt. Verlagspostamt: A-9020 Klagenfurt. P. b. b. SLOVENSKI DUHOVNIKI PO EVROPI ANGLIJA Msgr. Ignacij Kunstelj, 62 Offley Road, London S.W. 9. (Tel. 01-735-6655). AVSTRIJA Ciril Lavrič, Kirchenstraße 1, 4053 Haid bei Ansfelden. Martin Belej, Enzenbach, 8112 Gratwein bei Graz. (Tel. 031 24-2359). P. Štefan Kržišnik, Zist. Stift, 6422 Stams, Tirol. Ivan Tomažič („Korotan“), Albertgasse 48, 1080 Wien VIII. Slovenski socialni urad, Seitzerg. 5/11, 1010 Wien I. (Tel. 0 222-63 25 07). Janez Žagar, Bahnhofstr. 13, 6800 Feldkirch, Vorarlberg. BELGIJA Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, B-4000 Liege. (Tel. 0 41 /23 3910). Kazimir Gaberc, avenue L. Empain 19, B-6001 Marcinelle. (Tel. 071-36.77.54). FRANCIJA Nace Čretnik, 4 rue St. Fargeau, 75020 Paris. (Tel. 636-80-68). Jože Flis, 7 rue Gutenberg, 75015 Paris. (Tel. 577-69-93). Stanislav Kavalar, Presbytere Ste. Barbe, rue de Lens, 62680 Mericourt. Anton Dejak, 33 rue de la Victoire, 57710 Aumetz. Msgr. Stanko Grims, 259 bis Avenue de l’Europe, 57800 Freyming-Merlebach. Franjo Pavalec, 8 Avenue Pauliani, 06000 Nice. ITALIJA Jure Rode, Collegio Pio Latino, Roma, Via Aurelia Antiča 408. NEMČIJA Dr. Janez Zdešar, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089-53 64 53). Ivan Ifko, 43 Essen-Altenessen, Bausenhorststr. 2. (Tel 0201 -34 40 45). Pavel Uršič, 420 Oberhausen 11, Oskarstraße 29. (Tel. 0 208-64 09 76). Ludvik Rot, 4006 Erkrath 2, Kempenweg 25. (Tel. 0 21 04-31 6 55). Jože Bucik, 4006 Erkrath 2, Kempenweg 25. (Tel. 0 21 04-31 6 80). Mirko Jereb, 6 Frankfurt 70, Textorstr. 75-11. (Tel. 0611 -61 37 22), Stanko Gajšek, 68 Mannheim 1, A 4, 2. (Tel. 0621 -2 85 00). Ciril Turk, 7 Stuttgart 1, Stafflenbergstr. 64. (Tel. 0711 -23 28 91). Janez Demšar, 7417 Pfullingen, Burgstr. 7. (Tel. 07121 -7 75 25). Dr. Franc Feie, 798 Ravensburg, Raueneggstr. 13. (Tel. 0751 -2 20 00). Vili Stegu, 8070 Ingolstadt, Hohe Schulstr. 3 1/2. (Tel. 0841 -3 42 74) P. Janez Sodja, 8 München 80, Röntgenstr. 5. (Tel. 089-9819 90). Dr. Branko Rozman, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089-53 64 53). Martin Mlakar, 8 München 2, Sohubertstr. 2-1. (Tel. 089-53 64 53). Dr. Stefan Steiner, 1 Berlin 61, Methfesselstr. 43, Kolpinghaus. (Tel. 030-785 30 91 do 93), in 1 Berlin, Kolonnenstr. 40. (Tel. 030-784 84 34). NIZOZEMSKA Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Belgie. ŠVICA P. Fidelis Kraner, Postfach 191, Seebacherstraße 15, 8052 Zürich. (Tel. 01/50 31 32). P. Angel Kralj, Kapuzinerkloster, 4500 Solothurn. (Tel. 065-22 71 33).