Krnet, delavec tri obrtnih aai bodo narodu vodnik 1 H ir l/haj« nako »rado. Naročnina: ra eeio lete Din 30'— n pol leta „ li'— ia Inozemstvo n celo leto Din SO*— I meriti po tarltu. - Ple-manlm vprašanjem na! M prlloll inamko /a od govor. — Nefranklrana pisma m ne •prejamajo Rokeplal u ne vra-Caje. — P ta 6» In tsfi •e v Ljubljani. - Uredništvo In uprava le < Ljubljani > Koiodvortkl ulici it. 1. - Telelon ntar. it. 2506 - Račun pri poitnl hranilnic) it. 14.194. Pretekli teden so zborovali v Pragi zastopniki kmečkih organizacij vseh držav, ki so zastopane v Mednarodnem biro-u v Pragi. Na zaključni seji so sprejeli resolucijo, ki je velevažna tudi za slovenske kmete. Resolucija t naglasa: 1. Ustanovitev kmečkih strank je potrebna v vseh državah. 2. Kmečke stranke morajo dobiti tak vpliv na vlado, zakonodajo in upravo, kakor jim pripada. s 3. Potrebno je, da kmečke stranke sodelujejo v Mednarodnem agrarnem biro-u, ki je bil v to svrho ustanovljen. 4. Kmečke stranke stoje izključno na temelju privatne lastnine. i 5. Poljedelstvo, ki dobavlja človeštvu prehrano, sirovine in zdrave ter neizrabljene človeške sile, se mora na vsak način pospeševati. 6. Najvišji politični cilj kmetskih strank je ohranitev miru med narodi. Pogoj za dosego miru pa je povišan vpliv kmeta v vladi in v zakonodajnih korporacijah. Moč kmeta je moč naroda. V teh šestih točkah je obsežen kratko in jedrnato ves kmečki program. In kakor mora znati vsak kristjan svojih šest verskih resnic, tako bi moral znati tudi vsak kmet na pamet zgoraj naštetih šest kmečkih resnic! To resolucijo so izdelali in soglasno sprejeli zastopniki vseh kmečkih strank, ki so bile zastopane na sestanku v Pragi. Pri nas sicer kmečke stranke nimamo več, ker so vse politične stranke razpuščene, toda kmetje so tukaj. Zato pa mora pri nas vsak posameznik, kateremu je kaj ležeče na ■ prospehu in na procvitu kmečkega stanu, zgoraj omenjeno resolucijo tem bolj uvaževati. Karel Mečir, generalni tajnik Mednarodnega agrarnega biroja: Mednarodni agrarni biro. Mednarodni agrarni biro je stara zamisel predsednika Švehle. Vsi oni, ki so z njim tesneje sodelovali, slišali so ga o njem govoriti in vedo, kako velik pomen je pripisoval ustanovitvi te institucije. V njegovi poslanici k zadnjemu kongresu češke kmetske stranke je bil tako velik del posvečen MAB-u ali kakor so se mnogi navadili govoriti: agrarni inter-nacijonali, da se je pojavila celo domneva, da ni bila ta njegova izjava namenjena kongresu, temveč občnemu zboru kmečkih delegatov. Oni, ki so poznali pravo stanje stvari, so se tej domnevi samo nasmehnili. Stvar je bila v bistvu druga. Anton Švehla je gradil MAB, kakor je samoobsebi razumljivo, v sporazumu z odločujočimi činitelji svoje stranke, toda, da tako rečem, ob izločitvi celokupne in torej tudi agrarne široke javnosti. Kdor ga pozna, ve, da mu taka taktika ugaja. Pred približno tremi leti mi je smehljaje pravil v Karlovih Varih: »Kar pojdite pred široko javnost naših ljudi in pravite jim o MAB-ju. Vsakdo vas bo presenečeno pogledal in rekel: MAB, kaj je to?« V resnici se v javnosti o tem biroju in o tem, kaj dela, popolnoma nič ni zvedelo. Njegov »bilten« (poročilo) je bil poznan in čitan daleč preko granice. To je Švehla želel, toda mislim, da ga ni nič manj veselilo, da je Lil na ozemlju češke republike docela neznan. »V republiki nimate kaj delati.« Ko je torej A. Švehla v svoji poslanici zadnjemu kongresu češke stranke toliko govoril o agrarni internacijonali, niso bile te njegove besede namenjene seji MAB-ja, temveč ros kongresu stranke. S tem je hotel, da tako rečem, predstaviti to institucijo širši agrarni publiki in tudi hotel že vnaprej preprečiti ne-sporazumljenje, ki bi moglo iz tega nastati. Pristopam torej k vprašanju, katero je, kakor sem že rekel, Švehla položil v usta naši široki kmetski javnosti: Kaj je pravzaprav ta MAB? Mednarodnih poljedelskih (zemedel-skych) institucij je cela vrsta. MAB noče z njimi tekmovati. Nima namena delati ovire delovanju Mednarodne poljedelske komisije, ki prireja svetovnoznane mednarodne poljedelske kongrese in je izvršila na polju znan-stva in poljedelske tehnike delo, ki zasluži popolno spoštovanje. Ni njegov cilj, da bi se mešalo ali celo razdirajoč posegalo v delovanje Mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu, ki ga sestavljajo predstavniki vlad in ki vrši splošno priznano delo. Ne postavlja se niti zoper mednarodne strokovne poljedelske organizacije, nasprotno, z vsemi svojimi silami jih bo podpiral ravno tako obe zgoraj omenjeni instituciji. — MAB ni mednarodna organizacija niti znanstvenih poljedelskih delavcev, niti poljedelskih praktikov kot takih, niti nekaterih *panog poljedelske produkcije. MAB je mednarodna organizacija kmečkih strank raznih držav. Ako pravim kmečkih strank, mislim s tem naravno in samo politične stranke. Dodati je treba, da -MAB že v naprej izključuje iz vrst svojih članov stranke, ki stoje na stališču diktature, najsi bo že desničarska ali levičarska. Njegova pravila izrecno pravijo, da redni člani biroja morejo biti samo kmečke politične stranke, ki stoje na parlamentarnem in demokratskem stališču. Baš iz tega notranjega ustroja MAB-ja izhaja njegovo razmerje do zgoraj navedenih mednarodnih poljedelskih institucij. Njihove zasluge, kakor smo že rekli, so velike. Orga-nizatorno in znanstveno delo, ki so ga izvršili, je impozantno. So slučaji, ko se jim je posrečilo svoje misli vtelesiti v dejanje, a to moramo tem bolj upoštevati in tem višje ceniti, ker je treba vzeti v poštev, da niso mogle te institucije vplivati z ničesar drugim razen vrednostjo, znanstvenim imenom ali znanjem (bistrostjo) in avtoriteto oseb, ki so bile v njih zastopane. Ne smemo vendar pozabiti, da živimo v dobi, ki ima primeroma malo spoštovanja do avtoritete in da tam, kjer se gre za uresničenje, za realizacijo, mesto moralne vrednosti često odločuje sila. Kmečke zahteve v vseh deželah in pri vseh narodih — in referati, ki bodo podani na občnem zboru MAB-ja, bodo pokazali to docela jasno — so po veliki večini politične narave in če bi kmečki zastopniki, skrbeč za njihovo uresničenje, prišli k svojim vladam in to zahtevali, je sicer možno, da bi jim bilo stavljeno vprašanje, kako in s čim so te zahteve znanstveno utemeljene, toda glavno vprašanje, ki bo zanimalo vlado, bo: koliko glasov bo stalo za temi zahtevami v parlamentu tako, da bi mogle biti izvojevane. Z drugimi besedami: Šlo bo v prvi vrsti za vprašanje moči. Znanost more torej spoznati, projektirati in predlagati. To spoznanje, te načrte in predloge bo pa vendar uresničevala politika, z drugimi besedami: politična moč. Če hočem torej ka-rakterizirati razmerje omenjenih mednarodnih institucij in MAB-ja, ne najdem drugih besed kakor besede nemškega pesnika: Ich bin die Tat von deinen Gedanken (Sem delo tvojih misli) ali kakor je tam pisano naprej: was du ersonnen im Geist, das fuhr' ich aus, das tu' ich (kar si v duhu zamislil, to izvršujem, to delam). Y Kakšni so dosedanji uspehi MAB-ja? Mislim, da najenostavnejši odgovor na to je, če podam tu pregled članov, to je strank, ki so se dosedaj priglasile za člana MAB-ja. To so: iz Bolgarije: bolgarska narodna kmečka zveza; iz Češkoslovaške: češkoslovaška republ. stranka zemed. a malov. lidu in stranka nemških kmetov »Bund der Landwirte«; iz Estonske: Stranka estonskih kmetov; iz Finske: Finska narodna kmečka zveza; iz Francije: Francoska agrarna in kmečka stranka; 1 iz Holandske: Stranka kmečkega ljudstva Plattelandersbond; iz Jugoslavije so bili: Savez Zemljeradni-ka, HSS, SKS; iz Litve: Litevska narodna kmečka zveza; iz Lotiške: Lotiška narodna kmečka zveza; iz Poljske: Poljska kmečka stranka Piast; iz Avstrije: Landbund fiir Osterreich; iz Rumunije: Romunska narodnokmečka stranka; iz Švice: Aargauska kmečka (in meščanska) stranka in Bernska kmečka (in meščanska) stranka. Kaj je namen ustanovitve MAB-ja? V prvi vrsti navezanje in gojitev stikov med raznimi kmečkimi strankami in s tem njih vzajemno pojačanje. Ako se kdo posveti gotovemu delu, občuti se često pred trenutki, ko se mu zdi* da deluje zaman in da bi bilo najboljše vse pustiti. Ti trenutki bodo pri vsakem tem pogostejši, čim večja je nevarnost, da ostane sam ali čimbolj ima vtis, da je sam, kdor se posveti takemu delu. To velja tudi za politične voditelje in stranke. Ako pa ima človek prepričanje, da ni osamljen, da se temu delu posvečajo tudi drugi, da smatrajo cilj, ki si ga je postavil, tudi drugi za dosegljiv, da se drugi ne puste ostrašiti z ovirami in ne padajo v malodušnost, potem je njegovo razpoloženje popolnoma drugačno. Ako pa se sliši, da so ljudje, ki delajo v sličnem pravcu kakor on, dosegli že gotove uspehe, je to znanje zanj veliko pojačanje in izpodbuda. Ravno tako stoji stvar s kmetskimi strankami. Zve-li ena, da so se v drugih, sosednjih in oddaljenih deželah ustanovile slične stranke, da delujejo, da dosegajo uspehe, razvije se s tem zdrava rivaliteta, ki ne dopušča, da bi stranki prednjačila druga. To ni ljubosumnost ali zavist, ki zastruplja duše, temveč je to pojačanje samozavesti in hotenja po delu in s tem pomnoženje sil. Razume se, da samo gojenje medsebojnih stikov ne more biti cilj internacijonale kmetskih strank, ki jo tvorimo. Politična stranka živi v delovanju, živi v akciji. Razprave MAB bodo dokazale, kako so si akcije, ki jih bodo morale kmetske stranke v raznih deželah podvzeti, podobne. Bo to boj in v tem boju bo še vedno veljalo načelo starega Moltke-ja: Getrennt marschieren, vereint schlagen (razdeljeno korakati, toda skupno udariti). To je ono, kar potrebujemo: Enotnost akcije. Nekatere druge mednarodne organizacije, zlasti delavska internacijonala, nam v tej stvari služi lahko za primer. Dosedaj tega ni bilo. Vsaka stranka je delovala, da tako rečemo, na svojo pest. Ne samo, da ena stranka navadno ni vedela o akcijah, ki jih je podvzela druga stranka, zgodilo se je celo, da ena kmetska stranka niti ni vedela, da v gotovi državi obstoji kmetska stranka. Temu nezadovoljivemu stanju hočemo napraviti konec. Naše akcije morajo imeti značaj enotnosti. Nastopi V dnevih od 23. do 25. maja je zborovala v prestolici Češkoslovaške zelena kmetska internacijonala ali kakor ji je uradno ime: Mednarodni kmetski urad. Zbrali so se tam zastopniki kmetskih političnih strank iz najrazličnejših evropskih držav, da razpravljajo in se posvetujejo o vsem, kar teži in žuli kmeta in njegovo delo, pa naj si bo v tej ali oni državi, in da se pogovorijo, kaj in kako je treba ukreniti, da se temu stanju odpomore. Toda motil bi se oni, ki bi mislil, da je bila zelena internacijonala na svojem mogočnem zborovanju, na katerega je te dni uprla svoje oči vsa politična Evropa, podobna raznim drugim internacijonalam, ki hočejo uničiti vse, kar danes obstoja, in ki grozijo vsem drugim stanovom z odvzemom še tega, kar danes imajo, venomer kričeč: Samo mi in nihče drugi! Baš nasprotno: Kmetje cele vrste evropskih držav so tu vsemu svetu jasno in glasno povedali, da se zavedajo svojih velikih dolžnosti in odgovornosti, a tudi tem odgovarjajočih pravic, ki jim gredo v sestavu človeške družbe. Povedali so, da hočejo svoje zahteve spraviti v sklad s potrebami drugih — produktivnih in potrošnih — stanov, da pa zato tudi zahtevajo, da ti stanovi spravijo svoj program v sklad s pravičnimi zahtevami kmeta v okvirju zdravega narodnega življenja. Kmetski stan ne zahteva zase nobenih predpravic; Kmetski stan^ zahteva samo pravično ocenjevanje ustvarjajočega dela in njemu odgovarjajoče upoštevanje njegovega vršilca. Danes vladajoče naziranje drugih stanov, da je sicer kmetova dolžnost s svojim trudapolnim delom preživljati vse ostale, da pa zato nima pravice biti enak onim, katere s sadovi svojega dela preživlja, temveč da je in mora biti njihov manjvredni suženj, kmetska stranka ene dežele z določeno zahtevo, bo za njo velika in izdatna opora, ako bo lahko pokazala na kmetske stranke drugih dežel, da nastopajo z istimi zahtevami, v kolikor že niso same dosegle tega, kar sedaj ona zahteva. Brez dvoma bo to prednost, če bo stranka poučena o dotičnih razmerah v drugih državah, če bo v stanu pokazati, da s svojimi zahtevami ni osamljena, temveč da stoje kmetje drugih dežel z njo v isti fronti, če se bo mogla posluževati primerov držav, kjer je ta zahteva že izpolnjena, žurnalistika kmetskih strank bo to zahtevo podpirala in pred celim svetom naperila tožbo proti onim, ki se temu protivijo. Organizacija, kakršna naj bo in hoče biti MAB, bo imela za kmetske stranke veliko važnost tudi v kolikor se tiče njihovih obrambnih akcij. V tem pravcu nam služijo lahko za primer druge internacionalne organizacije. Spomnite se, kakšna agitacija je bila svoj čas razširjena potom gotovih mednarodnih organizacij za procese, ki so jih smatrali za ten-dencijozne ali za razsodbe, ki so jih imeli za nepravične. Spomnimo se poleg tega, kako je je bilo skoro 10 let n. pr. zatirano rumunsko kmetsko ljudstvo in njegova politična organizacija narodnokmetska stranka in kako dolgo je bil bilten MAB-ja skoro edini list, ki je opisoval razmere, kakršne so v resnici bile in ki se je zavzemal za preganjane. Pomislimo, da-li bi bilo mogoče, da bi se proti bolgarski narodni kmečki zvezi postopalo tako, kakor se je to godilo n. pr. pod vlado Canko-va, če bi že tedaj obstojala redna organizacija mednarodnih evropskih političnih kmetskih strank, ki bi bila dvignila svoj glas proti mnogoštevilnemu klanju bolgarskih kmetov in njihovih voditeljev. to človeka nevredno naziranje je rodilo neprecenljivo škodo celemu človeštvu, a v prvi vrsti kmetu samemu. Je to problem, skupen kmetskemu ljudstvu vseh narodov in vseh držav, je to danes najvažnejše in najbolj pereče vprašanje celega sveta. Kmetsko vprašanje je mednarodno. Ta mednarodni problem je treba tudi mednarodno rešiti. Prvi korak v borbi za to pravično rešitev je storjen z zborovanjem zelene internacijonale v Pragi. Velike važnosti tega koraka so se zavedali zborovalci sami, zavedala pa se je tega tudi vsa ostala Evropa, ki upravičeno pričakuje od tega mogočnega mednarodnega činitelja najdaleko-sežnejših reform in ozdravljenja celokupnega življenja človeške družbe. Da pa je za to ozdravljenje poklican baš kmet, ki razpolaga z vsemi potrebnimi lastnostmi, je danes izven vsakega dvoma. Zborovanja so se udeležile delegacije skoro vseh včlanjenih kmetskih strank. Udeležiti se je niso mogle samo bivše jugoslovanske stranke (Slovenska kmetska stranka, Hrvatska seljačka stranka in Savez zemljo-radnika), bolgarska narodno-kmetska stranka in poljska kmetska stranka »Piast«, katerih udeležbo niso dopustile, ker so bile raz-puščene ali pa izredne politične razmere njihovih držav. Mesto obolelega predsednika Antona švehle je otvoril zborovanje češkoslovaški nar. poslanec dr. Viškovskg z globoko zasnovanim govorom, ki ga priobčimo v prihodnji številki našega lista. Za njim je pozdravil zborovanje češkoslovaški minister za kmetijstvo dr. Srdinko, ki je med drugim rekel: Po svetovni vojni so dobili v večini držav vsi stanovi pravico soudeležbe na upravi države in dolžnost, nositi za njo odgovornost. Tudi kmetje imajo iste politične pravice v demokraciji kakor vsak drugi stan in na njih samih je ležeče, kako se bodo teh pravic poslužili. Za nje ni druge poti, kakor da se politično organizirajo pod idejo kmetskega pokreta in si tako priborijo soudeležbo na vodstvu države, ki bo odgovarjala njihovi številčnosti in važnosti kmetske proizvodnje. Za njim je želel zborovanju uspeh čsl. minister za javna dela dr. Spina (nemška kmetska stranka na češkem). Iz njegovega govora posnemamo: Omejevanje političnega zastopstva na homogeni (enovrsten) krog prebivalstva omogočuje predvsem močno re-aliziranje celokupne politike. Kjer so volilci in politični cilji jasno opredeljeni, tam ni mesta demagogiji in prazni agitaciji. Dalje pravi: Ako nas ne motijo razna znamenja, stojimo danes pred razvojem novih oblik v socijalnem in političnem življenju. Zdi se, da bo tu pripadla vodilna vloga kmetu z obujeno stanovsko samozavestjo. Prvič v svetovni zgodovini bo poklican, naj vtisne človeški družbi s svojo gospodarsko delavnostjo, s svojo politiko in s svojo poštenostjo njen zunanji značaj. Za češkoslovaško kmetsko stranko je pozdravil zborovalce nar. poslanec Stanek. Med drugimi je rekel: če pogledamo seznam strank, ki so do danes pristopile Mednarodnemu kmetskemu uradu (zeleni internacijo-nali) in ki so večinoma tu zastopane, imamo pred seboj sliko, ki nam kaže, kako se je kmetska ideja polastila cele Evrope, kako je postala, da tako rečem, univerzalna (vsesplošna) ideja, kako je pronikla Evropo brez razlike njenih geografskih (zemljepisnih), geoloških, klimatskih (vremenskih) razmer, da, celo brez razlike narodnosti. Na tem našem zborovanju so zastopani narodi od Severnega ledenega morja pa takorekoč do tro-pičnih krajev. Ta pregled in to pomembno dejstvo, ta vidni dokaz veličine našega pokreta mora nas navdati s tem, kar je kmetu dosedaj tako često manjkalo, namreč s samo-zaupanjem. — Občni zbor je nato soglasno sprejel predložena pravila Mednarodnega kmetskega urada in določil za njegov sedež Prago. Za predsednika zelene internacijonale je bil izvoljen njen duševni oče, predsednik češkoslovaške kmetske stranke Anton švehla. Sledila so poročila posameznih delegatov iz vseh držav, v katerih so le-ti podali sliko kmetskega pokreta v svojih deželah in orisali dosedaj izvršeno delo kakor tudi naloge, ki še čakajo izvršitve. Ker do danes, ko list zaključujemo, še nismo prejeli končnega poročila o tem zborovanju, ki je tudi za nas največje važnosti, poročamo o njegovem daljnemu poteku in koncu v prihodnji številki. Tedenski koledar. 2. junija, nedelja: Erazem. 3. junija, ponedeljek: Klotilda. 4. junija, torek: Kvirin. 5. junija, sreda: Bonifacij. 6. junija, četrtek: Norbert. 7. junija, petek: Srce Jezusovo. 8. junija, sobota: Medard. Sejmi. 2. junija: Motnik, Svirca. 3. junija: Livold, Nova cerkev. 4. junija: Slovenska Bistrica, Križevci, Gor. Petrovci, Turnišče. 5. junija: Koprivnik, Trava. 6. junija: Vinica, Loka pri Zidanem mostu, Gor. Ponikva, Kapele. 7. junija: Loški potok. 8. junija: Rakitna, Mokronog. ———"I 1 I i "- ----- ' n m IMMaBIIMMBMHBBBHBMMMBi MMaflgMOMMBMGOBMa Zborovanjel zelene Internaclfonale v Pragi. Pozdrav kmetski mladini. V nedeljo se bodo zbrali v Ljubljani zastopniki kmečke kulturne organizacije «Dru-stva kmečkih fantov in deklet». Zborovali bodo, da pregledajo svoje dosedanje delo in da določijo smernice za svoje bodoče delo v prospeh onega stanu, iz katerega so izšli. že skoraj preveč obrabljena je beseda, da je mladina naš up in naš ponos. Toda če je kje ta beseda opravičena, je opravičena glede na kmečko mladino, kajti ta mladina se pripravlja, da bo nosilec nove ideje med našim kmečkim narodom, nosilec kmečke ideje. Zato jo pozdravljamo tem prisrčnejše. Naj starejši naš rod tega pozdrava nikar ne smatra za kakšno poniževanje starine. Nasprotno: mi vemo in znamo ceniti resnost in preudarnost starih kmečkih grč in vrednost njihovih življenskih izkušenj. Toda zakon narave je tak, da mi, kar nas je starih, počasi pešamo, hiramo in odmiramo. Človeška izmučenost pa ne dovoljuje več svežega boja, zato mora poseči v boj mladina s svojo svežo, neiztrošeno močjo. Učeni prirodoslovci pravijo, da raste človek s svojo okolico vred in vsak človek je zato več ali manj produkt svoje dobe in je vklenjen v tisto miselnost, ki so mu jo privzgojili v mladosti, število ljudi, ki se znajo otresti teh mladostnih vplivov, če jih enkrat spoznajo za kvarne, je pa silno majhno, kajti navada je železna srajca. Starost je torej več V binkoštni številki je objavilo «Jutro» pod gorenj im naslovom iz peresa našega znanega kmečkega pravnika df. Spiller-Muysa par pripomb k načrtu novega občega državljanskega zakonika, ki ga izdeluje zakonodajna komisija pri ministrstvu pravde. Avtor opozarja na pomanjkljivosti sedanjih naših državljanskih zakonikov glede onih pravnih odnošajev, ki se tičejo kmečke zemlje (zemljiško pravo) in ki so v naši agrarni državi nadvse važni in potrebni podrobne zakonite •uredbe. Radi zanimivosti in aktualnosti iznešenih misli prinašamo z avtorjevim dovoljenjem glavna njegova izvajanja v izvlečku, deloma pa dobesedno. Po daljšem uvodu, v katerem povdarja pisec predvsem, da je vsak zakonik dete svojega časa, izvaja: Socijološko je razumljivo in utemeljeno, da si vsak stan skuša osigurati svojo živ-ljensko osnovo, smatrajoč isto za dobro in pravično. Hierarhična država proglaša vse stvari, namenjene bogoslužju, za svete in nedotakljive, vojščaku je zavojevanje glav- ali manj vezana na preteklost in ima do svoje preteklosti tudi gotove obveznosti. Ljudje, ki so bili deset, dvajset in še po več let pristaši ene ideje, ji ostanejo navadno zvesti, tudi če spoznavajo, da so na napačnem potu. V starih okovih jih drži navada in pa opravičilo, ki ga tolikrat slišimo: Dokler bom jaz živ, naj bo tako kakor je bilo, mladiči naj se pa ravnajo po svoje. Mladina pa je v tem pogledu prosta in svobodna. Mladina ne gleda nazaj, kaj je bilo, ampak gleda z bistrim okom naprej, kaj bo. Mladina nima napram preteklosti nobenih obveznosti in ji ni treba imeti nobene hvaležnosti za nazaj, ampak ona se briga le za bodočnost. Iz src in možganov starih ljudi je treba poruvati veliko starega plevela, predno je njihova duševna njiva dovzetna za novo setev, mlada srca in mladi možgani pa so .čisti, prosti in svobodni vsake navlake in zato je ravno mladina bila vedno nosilec novih misli in idej. Naš stari rod so zajele nekdaj ideje, ki so bile vse prej kakor kmečke. V tej stari «pravovernosti» plava žalibog še dandanes velika večina slovenskih kmetov. Današnja kmečka mladina pa se oklepa novih pogledov na svet, brez vsake primesi žalostne preteklosti. Naša kmečka mladina je tista moč, ki bo visoko dvignila prapor kmečke misli, ker se ji ni treba bati nikakih očitanj glede preteklosti. Stvar nas starejših pa je, da to mladino podpremo, da jo čim bolj usposobimo za težak boj, ki jo čaka za zmago kmečke misli. Kmečka mladina — naprej! ni vir pridobivanja lastnine, trgovec ga išče v svojih kupčijah (trgovsko pravo), delavec proglaša delo za pravega stvaritelja vseh dobrin. Baš v tem oziru se je pred vojno takorekoč pred našimi očmi izvršil proces, ki se vedno bolj izoblikuje v posebno delavsko pravo. Le kmet do sedaj ni znal uveljaviti svojih življenskih interesov pri stvarja-nju kodeksov pravnih norm, in vendar je najštevilnejši stan ne samo v naši državi, da ne ponavljam obrabljene in morda baš zato nikjer uvaževane trditve o njegovi temeljni važnosti. Tako so ostali na vseh poljih prava ne samo neupoštevani njegovi bitni interesi in odnošaji, marveč so se često reševala vprašanja, ki so mu šla do živega, naravnost na njegovo škodo. (Podčrtalo -uredništvo.) Za svojo trditev se nato avtor sklicuje na zgodovino avstrijskega, še danes ne samo pri nas v Sloveniji in Dalmaciji, marveč tudi na Hrvatskem in v Bosni veljavnega občega državljanskega zakonika iz 1. 1811., ki ga je izdelala komisija teoretsko veleučenih profesorjev rimskega prava, ki pa za domače pravo niso imeli nobenega smisla, niti zanimanja, najmanj pa za zemljiško in vaško ter sploh agrarno pravo. Predvsem so do vseh podrobnosti razvili institute kapitalistično meščanskega prava. Saj pa je bila tudi francoska revolucija, ki je rodila avstrijski občni državljanski zakonik iz 1. 1811, v resnici le socijalna revolucija «tretjega stanu», meščanstva. Z njo se je končal boj meščanstva proti srednjeveškemu fevdalnemu gospod-stvu, pravni odnošaji podložništva so se ukinili, ostal je le še kot anahronistični spomin na prošle čase fideikomis. Neurejena pa je ostala cela vrsta važnih vprašanj, ki se tičejo obdelovanja zemlje, urejevanja mej. vzdrževanja ograj, skupne paše, zemljiških zajednic itd. Najbolj občutna je bila njegova pomanjkljivost glede sosedstvenih odnošajev (n. pr. zasenčenja), ki je končno dovedla do novele 1. 1916., pa tudi njegovo dedno pravo s svojimi individualnimi tendencami nikakor ne odgovarja podeželskim in kmečkim interesom. To pomanjkljivost so zaman skušali poznejši zakoni o kmečkih dvorcih (Hoferecht) popraviti. Kvaren je dalje princip avstr. državljanskega prava, da v nasprotju z zakoniki dru-pih držav uveljavlja tudi za nakup nepremič-nin popolno prostost glede oblike pogodbe (§ 1054 o. d. z.). Za časa vojne se je takoj pokazala očita potreba urediti do tedaj prost promet z zemljišči (ces. ukaz iz 1. 1915. o prometu z zemljišči). Racijonelno in ne samo kulturnotehnično, marveč tudi pravno urejeno pospodarstvo na skupnih zemljiščih (zemljiških in servitutnih zajednicah), ter odpravo škodljive razkosanosti zemlje pa so skušali doseči že preje posebni takozvani agrarni zakoni. Avtor končno povdarja, da se ne more spuščati v podrobnosti, ki zahtevajo deloma še obširnejšega študija, odločno pa se zavzema za to, da se pri sestavljanju novega izenačenega državljanskega zakonika za našo državo zakonito uveljavijo kmečki odnošaji (odnošaji do zemlje in njenega obdelovanja) v interesu zaščite kmečke posesti in ohranitve našega kmečkega stanu. Upajmo, da vsega upoštevanega vredne opozoritve in misli najdejo odziv na mero-dainjh mestih in ne ostanejo samo glas preroka v puščavi. Kako pravi voditelj čeških kmetov dr. švehla v svoji zgodovinski poslanici vsem kmečkim narodom: «Kmet mora vsem dajati postaveh Valute. Dati moramo za: 1 nemško marko Din 13-53 1 švicarski frank Din 10-95 1 avstriiski šiling . Din 7-99 1 ameriški dolar Din 56-80 1 francoski frank Din 2-22 1 češkoslov. krono Din 1-68 1 italijansko liro Din 2-98 Novo pravo z a našega kmeta < Priprave za izvedbo agrarne Na podlagi uredbe ministrstva za agrarno reformo z dne 3. septembra 1920, ki je bila pozneje uzakonjena kot zakon o izdavanju veleposestniške zemlje v štiriletni zakup, se dodeli v Sloveniji veleposestniku maksimum od 75 ha, obdelovalne zemlje. Od tega ima pravico veleposestnik polovico sam izbrati, a drugo polovico mu izbere okrožni agrarni urad in sicer tako, da se ozira na arondacijo (zaokroženje) vaškega zemljišča, oddaljenost od zakupniških domov ter arondacijo preostalega ppsestva. 5 Poleg njiv se mora dodeliti v okviru maksimuma veleposestniku tudi potrebna površina travnikov. čez maksimum obdelovalne zemlje se prepušča veleposestniku stavbišča in dvorišča. Nadalje se mu prepušča preko maksi-.muma površina, katera je potrebna za vzdrževanje agrarne industrije, za vzdrževanje kobilarn in semenogojskih postaj, za pridelovanje konoplje, riža, sladkorne pese in drugih industrijskih rastlin. Vse to pa le na temelju obrazloženega strokovnega mnenja kmetijskega strokovnjaka, ako dotična ustanova ali podjetje služi direktno v korist oko-lišnih kmetov. To je takozvani super-maksimum. Za posestnike, kateri ne obdelujejo zemlje sami ali v lastni režiji, ampak jo dajo vso v najem ali zakup, dalje za posestva, katerih lastniki ne žive na ozemlju kraljevine SHS in so zemljo opustili ali dali v zakup, kar velja pred vsem za Južno Srbijo, je izdal minister za agrarno reformo naredbo z dne 16. septembra 1920, po kateri se takim posestnikom vsa zemlja preko 100 oralov odvzame in razdeli med agrarne interesente. Kar se tiče poslopij in zgradb vele- , 1 Splošna gospodarska kriza, ki je po vojni zajela vso razdejano Evropo, je posebno občutno zadela kmete v Nemčiji, tako da je nemška vlada dandanes v silno težavnem položaju, ker nikakor ne more najti izhoda, da bi grozeči polom nemškega kmečkega gospodarstva preprečila. Ker so razmere v kmečkem gospodarstvu Nemčije v mnogih ozirih zelo podobne našim, zato mislimo, da tudi našim kmečkim gospodarjem ne bo škodovalo, če se seznanijo vsaj v glavnih potezah z razmerami nemških kmetov. Kakor vse države v Evropi, tako je tudi Nemčijo in zlasti nemško kmetijstvo silno zadela občutna konkurenca Amerike. Amerika je že med vojno morala skrbeti za prehrano velikega dela Evrope, ker so bili evropski kmetje večinoma v vojni, in zato so Ame-rikanci obsejali na novo velikanske površine svoje zemlje z žitom, ki ga je morala Evropa drago plačevati. Amerikanska konkurenca tudi po vojni ni nehala, ker so Amerikanci hoteli sVoje žito prodati k nam tudi še potem, ko se je evropsko poljedelstvo zopet obnovilo. Cene amerikanskega žita so jako padle in zato je Amerika lahko konkurirala z Evropo tudi navzlic visokim evropskim carinam. Zapadno-evropske države pa so ameriško žito lahko toliko ložje in rajše puščale na svoje ozemlje, ker zasledujejo skoro vse zaporedoma industrijsko politiko in se zatorej v prvi vrsti brigajo za to, da dobe fabriški delavci cenejši kruh, ne gledajo pa skoro nič na to, kakšna usoda čaka domače kmete. Druga velika nesreča ne samo za kmete v Evropi, ampak zlasti še v Nemčiji, so visoke cene industrijskih izdelkov. Po vojni se je cela Evropa vrgla na industrijo in vsi bi posestnikov je izdal minister za agrarno reformo naredbo o uporabi zgradb veleposestnikov v svrhe agrarne reforme z dne 6. februarja 1920. Po tej naredbi, katera je bila 1922. leta uzakonjena, se lahko prevzamejo z likvidacijo veleposestva v državno upravo tudi zgradbe, katere postanejo radi izvedbe agrarne reforme za lastnike nepotrebne. Kot take zgradbe se smatrajo tako stanovanjske hiše, kakor gospodarska poslopja. Te zgradbe se morejo dati v uporabo in izkoriščanje poedinim naseljencem na dotič-nem veleposestvu. Agrarna zemlja se razdeli najprej onim siromašnim kmetom (agrarnim interesentom) iz najbližjih okoliških vasi, a od drugih vasi morejo priti v poštev samo one, katere ne leže od veleposestva tako daleč, da se ne bi mogla zemlja radi oddaljenosti racijO- nalno (umno), to je dobro obdelati. * * * Sestanek agrarnih interesentov za kraje Turjak, Rašica, Male Lašče in druge sosedne vasi se je vršil preteklo nedeljo na Rašici. Obširno poročilo je podal geometer Milan Mravlje. Za tem se je razvila razprava o višini odškodnine agrarne zemlje ter katera dela je potrebno še izvršiti, da bodo imeli agrarni interesenti vse pripravljeno za zemlje-knjižni prepis, kadar bo stopil v veljavo končnoveljaven zakon o agrarni reformi. ♦ * * Okrožni agrarni urad v Ljubljani je izdal odlok o ureditvi objektov (zemljišč) za vele-posestvo Langer v novomeškem okraju. Morebitne pritožbe proti odloku je vložiti v roku i 8 dni, od 26. maja do 2. junija t. 1. radi izvažali svoje industrijske produkte. Ker pa je bil zaradi milijardnih dolgov v Evropi denar zelo drag, brez kapitala pa industrije ni, zato so cene industrijskih izdelkov silno poskočile. Te cene se znatno zvišujejo še zaradi ogromnih carin. Za kmete so visoke cene industrijskih produktov tem težji udarec, ker je cena kmečkih pridelkov zaradi ameriške konkurence silno nizka. Visoke cene industrijskih izdelkov, zlasti onih, ki so za kmetijstvo neobhodno potrebni, so nemške kmete prisilile, da so se strahovito zadolžili. Svoje dolgove pa morajo obrestovati po obrestni meri, ki jo kmečko gospodarstvo ne prenese. Zato zahtevajo nemški kmetje z vedno večjo silo, naj jim država posodi po nizki obrestni meri toliko, da se bodo rešili dragih bank in visokih, skoro že oderuških obresti. Če primerjamo stanje nemških kmetov z našim, vidimo, da so si razmere zelo podobne. Tudi pri nas more kmete iste nadloge: visoke cene industrijskih izdelkov, visoke carine in visoke obresti. Težavni gospodarski položaj pa odpira oči tudi nemškim kmetom. Sila kola lomi — in tako so se začeli nemški kmetje, ki so gospodarsko visoko organizirani (zadruge), organizirati tudi politično, ker spoznavajo, da brez primernega vpliva na vlado ne bodo izboljšali svojega položaja. Tudi v Nemčiji obračajo kmetje starim političnim šlagerjem o liberalizmu itd. vedno bolj hrbet in se čim dalje bolj zavedajo, da morajo tudi v parlamentu imeti svoj kmečko-politični zastop, če hočejo kaj doseči, kakor je to na češkem. Stari politikom seveda kriče, njihovo vpitje pa bo zastonj. Tudi nemški kmet koraka naprej ! ——a— h i ————— mm m smstmsmm———» V zunanjem svetu. Za časa binkoštnih praznikov se je vršila v Beogradu konferenca Male antante, ki jo tvorijo Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumu-nija. Zunanji ministri teh držav so na beograjskih konferencah sklenili medsebojno razsodiščno pogodbo, ali pogodbo o arbitraži. Po tej pogodbi se imajo vsi spori, katerekoli vrste, ki bi mogli nastati med tremi državami Male antante in se ne bi mogli-rešiti po običajnem diplomatskem potu, reševati po posebnem postopanju, ki ga pogodba določa: Za vse spore pravnega značaja, v katerih oporeka ena stranka drugi kake pravice, je pristojno za reševanje stalno mednarodno razsodišče v Haagu. Za vse ostale spore pa se je določilo: Sestavila se bo stalna komisija petih članov, ka-j teri se bodo najprej ti spori predložili. Sklepi te komisije nimajo obvezne moči. Ako se od prizadete strani ne sprejmejo sklepi te komisije, se spori predlože posebnemu izvoljenemu arbitražnemu sodišču, sestavljenemu iz petih članov. To sodišče odloča o vsakem sponi posebej. Izjemoma se določa, da morejo stranke po prejšnjem sporazumu sporno vprašanje, ako je političnega značaja, predložiti svetu Društva narodov. Določene so posebne določbe o postopku, ako bi bile v kakem sporu zainteresirane vse tri pogodbene stranke. Vsi trije zunanji ministri so nadalje proučevali razna vprašanja, ki se tičejo skupno zastopanih držav ter so ugotovili soglasnost pogledov na vsa ta vprašnja. Med tem ko je zasedala v Beogradu Mala antanta, pa je obiskal zunanji minister Poljske Zaleski Budimpešto, kjer je bil od madžarskih oblasti nad vse prijateljsko sprejet. Madžarski krogi zatrjujejo, da pomeni prihod poljskega zunanjega ministra na Madžarsko ustvaritev nove grupacije onih srednjeevropskih držav, ki so izven Male antante. To grupo bi tvorile Poljska, Ogrska in Italija. Pobudo za to zvezo je dala Italija, ki stremi za tem, da se vpliv Male antante v srednji Evropi oslabi, kar bi pomenilo predvsem zmanjšanje upliva Francije. Kajti premoč Francoske v srednji Evropi in Sredozemskem morju je Italiji največja ovira za njeno ekspanzijo (razširjenje) in gospodarsko izkoriščanje sosednih držav. Koliko in kako na_i plačajo Nemci? Med finančnimi strokovnjaki, ki razpravljajo v Parizu o nemški vojni odškodnini in skušajo v tem pogledu doseči sporazum, je prišlo te dni do popolnega sporazuma kako in koliko naj plača Nemčija. Zastopniku Nemčije bo izročena posebna spomenica, ki bo vsebovala vse pogoje, na katerih so se zedinili zavezniki. Nemčija naj bi plačala: 1. 37 anuitet (letnih obrokov) v povprečni vrednosti po 2050 milijonov zlatih mark od 1. aprila 1929 do vključno 31. marca 1966; 2. plačilo pribitka v iznosu 25 milijonov zlatih mark v prvih desetih letih kot posebno plačilo Belgiji za marke, ki so bile za časa zasedbe izdane v Belgiji; 3. od 1. aprila 1986 dalje plačilo 20 anuitet (letnih obrokov) po 1700 milijonov in ene anuitete po 1800 milijonov zlatih mark; 4. poseben doprinos Nemčije k obratnemu fondu reparacijske banke. Od teh plačil prejme Francija letno 1040 milijonov zlatih mark, ostalo pa dobe druge države po določenem ključu. Najvažnejša, četudi ne najnovejša vest je. da se perilo namoči čez noč v raztopini »Ženske hvale«, nato pa se izpere s Schichto-vim terpentinovim milom. — Varujte se po-naredb! Težaven položaj nemških kmetov KMETSKI LIST MBBSMBMHKI9BB9K3SMi HWjf«C i« mi 1 '"r " 5 a* Puniša Račič pred sodiščem. V pondeljek, dne 27. maja se je pričela pred sodiščem v Beogradu razprava proti Puniši Račiču in njegovim tovarišem. Obtoženi so, da so zagrešili znani zločin v bivši Narodni skupščini dne 20. junija lanskega leta. Na zatožni klopi sede: 1. Puniša Račič, bivši narodni poslanec, star 40 let, oženj en, oče treh otrok. 2. Toma Popovič, star 46 let, oženjen. 3. Dragotin Jovanovič, 33 let star, ne-oženjen. Obtožnica pravi: «Puniša Račič je kot glavni krivec dne 20. junija 1928 v dvorani Narodne skupščine oddal 2 strela na dr. Ivana Pernarja ter mu prizadejal težko poškodbo. Kazenska odgovornost je ugotovljena z njegovim priznanjem. Dragotin Jovanovič je obtožen kot sokrivec pri tem dejanju, ker je rekel, da bo on ubil dr. Pernarja, če ga ne bo Puniša Račič. Puniša Račič je dalje ubil dne 20. junija bivšega narodnega poslanca dr. G j uro Basarička. Kazenska odgovornost je ugotovljena s priznanjem obtoženca. Dalje je Puniša Račič dne 20. junija 1928 težko ranil s strelom bivšega poslanca Ivana Grandjo. Kazenska odgovornost je ugotovljena z lastnim priznanjem. Kot glavni krivec je Puniša Račič oddal strel dne 20. junija na pokojnega Stjepana Radiča. Obtoženec je s tem zagrešil čin uboja. Sodelovanja pri tem zločinu je kriv obtoženi Toma Popovič. Puniša Račič je dne 20. junija 1928 ubil s strelom iz revolverja pokojnega Pavla Radiča. Sokriva sta Dragotin Jovanovič in Toma Popovič. Po prečitanju obtožnice se je pričelo zasliševanje. Prvi je bil zaslišan Puniša Račič, ki je priznal, da je v glavnem vse točno, le glede vrstnega reda, kako so se dogodki odigrali, je nekoliko pogrešil preiskovalni sodnik na podlagi prvih, bolj netočnih Račičevih izjav. Dalje se zagovarja Račič s tem, da ga je dr. Pernar razžalil, on pa da je hotel braniti svojo čast. Na vprašanje, zakaj je streljal na dr. Basarička, je Račič odgovoril: «Nisem imel namena ga ubiti, ker sem bil ž njim v dobrih odnosa jih. Tudi s Pavlom Radičem sva bila prijatelja, dokler me pozneje ni razžalil. O nadaljnem poteku razprave bomo poročali. * * • DOPISI. Št. Rupert nad Laškem. Smrtna kosa. V torek, dne 14. t. m. smo spremili na zadnji poti očeta J. P., p. d. Špilanc. Bil je to miren, pošten in značajen mož. Na njegovem domu je vladala tista blažena dobrovoljnost, ki izvabi v svet odhajajočemu otroku domutožen vzklik: Oj hišica očetova, Bog živi te.« Blagopokojnik ic vodil svoj dragi dom po poti pravice in poštenja in tako je tudi vzgojil svoje otroke. Prelep pogreb z mnogobrojno udeležbo sosedov, prijateljev in znancev je pričal o njegovi priljubljenosti. Bodi mu ohranjen lep spomin. Radovljica. Zborovanje okrajne blagajne za okraj Radovljico. V torek 21. maja se je vršil občni zbor okrajne blagajne za Radovljico. Z drugo besedo, živinorejski odseki, ki so skozi 6 let, lahko rečemo, z uspehom vršili svojo dolžnost, so prenehali obstojati in so prešli posli na okrajne blagajne. Dosedanji predsednik živinorejskega odseka g. Jan je pri vo-litvi v okrajno blagajno z 34 glasovi proti 7 glasom propadel in je bil na njegovo mesto izvoljen lesni trgovec g. Resman iz Radovljice. Tajniške posle in blagajno je vodil pri živinorejskem odseku priznani kmetijski strokovnjak, bivši srezki ekonom, g. Sustič. Na njegovo mesto je bil v torek izvoljen za tajnika dekan Fatur iz Radovljice. V odbor so izvoljeni pekovski mojster Lavtižar iz Kranjske gore in gostilničar in trgovec Mavric iz Bohinjske Bistrice. Jan je bil še izvoljen za podpredsednika. Navzoč je bil tudi oblastni komisar Natlačen, ki je pojasnil poleg drugega, da je imenoval od oblastnega odbora v to okrajno blagajno dekana Faturja, ing. Zupanca, Go-spodariča in Jana. Pred volitvami se je priglasil k besedi župan iz Lesc Ažman, ki je poudarjal važnost okrajnih blagajn na gospodarskem polju po vzoru živinorejskih odsekov. Toda predsedujoči predsednik tega občnega zbora mu je brez nadaljnega odvzel besedo. Vse kmečko ljudstvo iz celega okraja pričakuje od novega odbora okrajne blagajne čim največ uspehov. Zlasti bodo novi možje mnogo koristili lahko pri živini, pri mlekarstvu, pri gnojnih jamah itd. kar vse je predmet posebnih skrbi okrajne blagajne. Frankolovo. Po dolgih letih me je spet nanesla pot na Frankolovo. In tako sem se namenil, da vam lahko poročam nekaj novic iz tega romantičnega kotička. V par letih se je Frankolovo nekako kar oživelo, vozi nam redno dnevno avtobus Maribor—Celje, torej gredo vedno potniki skozi Frankolovo. Pa tudi v gospodarskih in kulturnih zadevah je precej živo na Frankolovem. — No, ne bo odveč, če Vam omenim, da imamo dve posojilnici, »Kmetijsko podružnico«, »Sadjarejsko-vrtnarsko podružnico«, »Katoliško kmečko izobraževalno društvo«, »Prosvetno društvo Slomšek«, prof. Bezenšekovo prosvetno knjižnico. — Vsako leto pride precejšnje število Mohorjevih knjig. Vodnikovo družbo razširja učiteljica Vida Stukelj. No, pa za Kmetijsko matico imamo tudi poverjenika, kmečkega sina Fr. Potočnika, ki se marljivo trudi, da razširi med kmete lepe kmečke knjige, koje ima Kmetijska matica. Kakor smo zvedeli, je pripravljalni odbor »Društva kmečkih fantov in deklet« vložil na oblast pravila v svrho odobritve. Sedež društva bo v okolici Zabukovja. Kar je gornji del Frankolovega, se tudi živo zanima za novo cesto Frankolovo—Socka—Dobrna. No, pa kakor smo že zvedeli iz poročil, je to cesto oblastni odbor sprejel že med program zgradb, ker je res iz vseh vidikov potrebna. Ko sem že skoraj vso Frankolovo pre-rešetal, sem še pogledal v občinsko pisarno. Na moje veliko veselje vodijo občino možje kmečke korenine, naročniki »Kmetskega lista«. So trdni, odločni in vsi na svojem mestu. Za danes se zadovoljite s temi novicami, ko bo pa spet kaj novega, tedaj pa na svidenje v »Kmetskem listu«. — »Divji lovec« iz Žlabo-skiga korita. ZA SMEH. Česa Mikoš ni mogel razumeti. Mikoš in njegov prijatelj Šandor sta na sprehodu srečala elegantnega gospoda. »To je gospod Kerekes, velik bogatin,« reče Šandor. »Pred desetimi leti je prišel v Budapešto samo z enim parom raztrganih hlač j — sedaj ima pa že čez trideset milijonov.« Mikoš si ogleduje gospoda nekaj časa, nato pa zmaje z glavo in pravi: »Nerazumljivo mi je, kaj dela ta mož s tridesetimi milijoni hlač.« NOVICE. Razsodba o muškatelcu. Dne 23. maja t. 1. se je vršila ponovna razprava pred mariborskim okrajnim sodiščem proti članom načelstva. »Osrednje štajerske vinarske zadruge« v Mariboru, ker so bili obtoženi ponarejanja muškatelca. Zastopnik državnega pravdništva je zahteval ostro kazen. Po daljši razpravi in zaslišanju prič je izrekel sodnik naslednjo sodbo: Obtoženi Ignac Tirš se oprošča krivde in kazni, ker sploh ni bil član načelstva zadruge, ostali obtoženci pa se obsodijo: posestnik Ivan Lorbek na 2000 Din globe ali 6 dni zapora, katehet Alojzij Resman na 300 Din globe ali tri dni zapora, kletar Ivan Gerlič na 600 Din globe ali 6 dni zapora, pomočnik Ivan Kovačič na 300 Din globe ali tri dni zapora, predsednik Robert Košar, član glavnega odbora kmetijske družbe, na 3000 Din globe ali 6 dni zapora, kaplan Fran Hrastelj na 1500 Din globe ali štiri dni zapora, Obsojeni so prijavili vzklic. Zasebni udeleženki Minki Pihlerjevi morajo obsojeni povrniti izdatke za izvedence, ki so preiskali vino, v znesku 910 Din. Legitimiranje članov in svojcev OUZD. Dogajajo se slučaji, da prihajajo nekateri člani in njih svojci v ordinacijo k zdravnikom Okrožnega urada za zavarovanje delavcev brez legitimacij, s katerimi bi mogli dokazati svojo identiteto (istovetnost). Zato se člani in njih svojci tem potom opozarjajo, da morajo k vsaki ordinaciji prinesti seboj poleg predpisanih uradnih listin tudi še osebno legitimacijo, n. pr. delavsko knjižico, legitimacije društev 6 fotografijo itd. Kdor pride brez take legitimacije v ordinacijo, ne bo sprejet. Sprejem gojencev v artiljerijsko podčastniško šolo v Mariboru. Artiljerijska podčastniška šola v Mariboru sprejme 1. oktobra 200 gojencev iz civilnega prebivalstva in stalnega kadra. Glede pogojev za sprejem se interesenti lahko informirajo pri vseh vojnih okru-gih, srezih, Občinah in orožniških postajah. Občni zbori okrajnih blagajn. Pretekli teden so se vršili po vseh srezih ljubljanske oblasti občni zbori okrajnih blagajn. Kako so se ti občni zbori izvršili in kdo so bili imenovani kot člani blagajn od oblastnega komisarja. bomo poročali ob drugi priliki. Vlom v okrajno sodišče. Na binkoštni pondeljek pozno zvečer je bilo vlomljeno v blagajno okrajnega sodišča v Ljubljani. Čeprav je bila dobro zavarovana, so vendarle storilci opravili svoje vlomilsko delo, ne da bi jih kdo opazil. Odnesli so manjši plen, a povzročili tem večje razburjenje, ker kaj takega ni nihče pričakoval. Domneva se, da je izvršil vlom kak bivši kaznjenec, kateremu so bile razmere dobro poznane. Do sedaj ga še niso mogli izslediti. Dijak ustrelil tovariša. Večja skupina dijakov iz šentvidske gimnazije nad Ljubljano je napravila izlet na Šmarno goro. Dijak Fran Žvegelj je vzel seboj flobertovo pištolo. Po neprevidnosti je ustrelil v glavo edinega sina posestnika iz Tomišlja Antona Svete-ta. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu podlegel. Zopet požar. V Okonini pri Rečici ob Savinji je preteklo soboto uničil požar žagi posestnikov Ignaca Zavolška in Ivana Zakraj-ška ter mizarsko delavnico posestnika Hermana. Zgoreli so vsi stroji. Škoda je precejšnja. Konj ga je ubil. V Polhovem gradcu je šel v petek 24. maja Božnarjev hlapec Janez Podobnik s konjem v gozd. Pri delu ga je konj s tako silo udaril s kopitom v ledja, da je hlapec obležal na mestu mrtev. Toča je pobila pretekli teden po mnogih krajih v novomeškem in krškem okraju. Težko prizadeti odškodovanci so potrebni pomoči. Podivjanost fantov. Večja skupina fantov iz vasi Brdo pri LJubljani je prišla preteklo soboto ponoči vasovat v vas Šmartno pri Dobrovi. V gostilni Krištof so se sprli z ondi se nahajajočim Tonetom Babnikom iz Vrhove pri Ljubljani. Največjemu prepiraču Edvardu Prezlju je Babnik prisolil krepko zaušnico. To je pa dalo povod za splošen pretep. Gostilničar jih je komaj razdvojil in pomiril. Fantje so se razjarjeni umaknili na vas, Babnik je pa še nekoliko časa posedel, nakar jo je mahnil čez travnike proti domu. V bližini Vrhove so ga brdski fantje pričakali s koli in noži ter ga neusmiljeno obdelavali. ■ Ves razmesarjen in razbit je v par trenotkih podlegel ranam. Podivjane fante so orožniki ulovili in zaprti. Gasilska slavnost v Zapogah. Požrtvovalni gasilci društva iz Zapog so si nabavili motorno brizgalno iz tovarne Rosenbauer po zastopniku Francu Koširju, močno 12 konjskih sil. Slovesna blagoslovitev se vrši v nedeljo 16. junija s sledečim sporedom: Ob 2. uri pop. sprejem bratskih društev, ob 3. uri slovesna blagoslovitev. Po blagoslovitvi kratka vaja z brizgalno, nato odhod na veselični prostor. Pri proslavi sodeluje godba iz Bukovce in pfevski zbor iz Smlednika. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. — Prijatelje gasilstva vljudno vabimo. — Odbor društva. Karambol avtobusa z vozom. V bližini gorenjske vasi Hrušica je trčil z vso silo avtobus, katerega je šofiral šofer Fran Rovtar, v voz poln svatov. Vse skupaj, voz s svati in konji ter avtobus se je prevrnilo v cestni jarek. Težko poškodovanega šoferja so odpeljali v bolnico, ostalim se ni pripetilo ničesar hudega, razen da je ostal na mestu razbit avto in vozniku je ubilo konja. Uprava državnih monopolov potrebuje 56 uradnikov, pripravnikov III. kategorije, ki bodo uslužbeni kot kontrolni organi v krajih, kjer se goji tobak. Kandidati morajo imeti ab-solvirano kmetijsko šolo in sicer tako, ki traja tri leta. Prošnje sprejema uprava državnih monopolov do 15. junija. Prostovoljno gasilno društvo v Škocjanu pri Turjaku priredi v nedeljo, dne 2. junija veselico s plesom in godbo v prostorih pri Pe-. terlinu. Ker je čisti dobiček namenjeni za nabavo gasilnega orodja, se naproša za obilen obisk. Poplave. Pretekli teden so nastale po Južni Srbiji velike poplave vsled prelomov oblakov. Reke in potoki so silno narastli in prestopili bregove. Voda je poplavila skoraj vsa polja, odnesla več hiš in mostov ter zasula velike površine zemlje na debelo s kamenjem in peskom. Poginilo je mnogo živine in tudi več človeških žrtev je bilo po nekod. Škoda gre v milijone. Bernard Shaw (Šo), najslavnejši živeči angleški pisatelj, je pretekli teden prispel na Cetinje na oddih. Obiskal je tudi nekatera naša primorska mesta. Obešen razbojnik. V četrtek, !dne 23. maja je bil v Somboru obešen na smrt obsojeni razbojnik Žarko Brankov. Razbojnik je pred dvema leti umoril dva kmeta in ju oropal. Atentat na most. Neznani storilci so poskušali pretekli teden pognati v zrak most preko Lomnice v bližini Zagreba. Eksplozija dinamita je bila sicer velika, toda most je ostal le deloma poškodovan. Papež bo zapustil vatikansko ozidje na Telovo, ko bo vodil procesijo okrog prostranega trga Sv. Petra. Špalir bo tvorilo 10.000 italijanskega vojaštva. Zeppelinu so v Toulunu popravili stroje ter se je pretekli teden vrnil v Nemčijo v svoj hangar v Friedrichshafnu. Kdaj se bo dvignil za Ameriko, še ni določeno. Zborovanje vaa;abundov. V Stuttgartu v Nemčiji se je vršil pretekli teden kongres vseh znamenitih evropskih potepuhov. Ob tej priliki so priredili tudi umetniško razstavo. Prebivalstvo vatikanske države šteje po najnovejšem ljudskem štetju 450 duš. Predsednik sovjetske unije. Za predsednika združenih sovjetskih5 republik je bil ponovno izvoljen na zadnjem kongresu vseru-skih sovjetov kmet Kaljinin. Na mesto predsednika ljudskih komisarjev (ministrski predsednik) je bil izvoljen Gircov. Do sedaj je zavzemal ta položaj Rikov kot naslednik Lenina. čiščenje v Rumuniji. Rumunska vlada je sklenila odpustiti' 5000 državnih uradnikov, katere je nastavila prejšnja liberalna vlada. Ruski emigranti odhajajo. Te dni je odpotovalo iz naše države več sto ruskih koza-, kov v južno ameriško državo Peru, katera jim je odstopila večjo površino zemljišča, da se naselijo kot kmetje. Vsak samec bo dobil 10 ha, oženjen pa 30 ha zemlje s potrebnim kmetijskim orodjem pod pogojem, da bo odračunal vsako leto državi 10 odstotkov svojih dohodkov. Za naseljevanje ruskih emigrantov skrbi poseben odsek pri Društvu narodov v Ženevi. Svečana izdaja o kmetijstvu Danske. Uredništvo »Poljoprivrednega Glasnika« v Novem Sadu je sklenilo prirediti svečano iz-' dajo o kmetijstvu one države, ki služi za primer vsem ostalim narodom in državam kulturne Evrope, to je Danske. Poseben zvezek »Poljoprivrednega Glasnika« bo bogato ilustriran. Vsebina zvezka bo izpolnjena s članki najodličnejših predstavnikov danskega kmetijskega gospodarstva. Cena posebni izdaji bo 15 Din in se naroča pri uredništvu »Poljoprivrednog Glasnika« v Novem Sadu. Kje se dobe sejemske legitimacije. Legitimacije po Din 30-— prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske borporacije, županstva, prosvetna društva, tujsko-prometne usta/nove. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. _ Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani registrovana zadruga z neomejeno zavezo Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuj« p o 6%, proti trimesečni odpovedi po 7% % brez odbitka davka na rento. STANJE VLOG DIN 25,000.000-— Jarrstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Podružnica v MARIBORU Slomškov trg 3, priti, poleg Stolne cerkve. ifA OfMMCOSPOmP Kmetijske strojna zadruge. Ako hoče naše kmetijstvo vzdržati v konkurenčnem boju s kmetijstvom v drugih deželah in državah, mora korakati z napredkom časa. Posluževati se mora vseh znanstvenih pridobitev in tehničnih pripomočkov, ki kmetijsko proizvodnjo izboljšujejo in poce-njujejo. Eden takih pripomočkov so stroji, kakor mlatilnica, slamoreznica, cirkularna ali krožna žaga, trijer, travniška brana itd. To so stroji, ki olajšajo, pospešijo, izboljšajo, predvsem pa pocenijo delo. Poleg teh so potem še pogonski stroji, ki nadomeščajo mnogo dražjo in počasnejšo človeško in živalsko silo. Taki stroji so bencinski motorji, dinamo-motorji za pogon na elektriko, parne loko-mobile in vodna kolesa. V dokaz preclnosti strojev in za vzgled starokopitnim kmetovalcem naj služijo sledeči resnični podatki: Neka strojna zadruga na Gorenjskem je lansko leto napravila poskus in ugotovila, da stane omlatenje 400 kg žita z mlatilnico na ročni pogon Din 210•—, na živalski pogon (z vitljem in gepljem) Din H0'—, z dinamo-motorjem (z električno silo) pa Din 75-—. Najcenejši je torej električni, najdražji pa ročni pogon. Seveda dinamo-motor precej stane, vendar to na zgornjem računu nič ne spremeni, ker je delo na električni pogon toliko hitrejše, da stroške za stroj odtehta pri-i hranek na času. še ugodnejše uspehe s strojnim delom na električni in bencinski pogon so dosegle zadruge v bližini Ljubljane, kjer je električni tok cenejši, delavske mezde pa višje. Glede na to, da stanejo stroji veliko denarja, oziroma da jih naš mali in srednji kmetovalec rabi le po nekaj dni na leto, se vsaj večji in dražji stroji posameznemu posestniku ne izplačajo, to kijub &ori navedenim velikim prednostim. Zaradi tega kaže, da si nabavijo posamezniki le manjše in cenejše stroje, oziroma take, ki jih pogostejše rabijo. Večje in dražje pa naj si nabavijo vsi kmetovalci posamezne vasi, srenje ali občine skupaj. Na ta način Splača posameznik le mali znesek, stroji pa se dobro izrabijo. Pri skupni nabavi in uporabljanju strojev je treba določiti, koliKO kdo plača, kake pravice do strojev ima itd., da ne pride pozneje do sporov. Najprikladnejša oblika za urejevanje takih medsebojnih odnošajev je zadružna, ki se je tekom leta dobro obh in katere se vsaj kmetovalci dosledno poslužujejo. Kaj je zadruga in kako posluje, tega ne bom tu opisoval, ker bi vzelo preveč prostora, oziroma ker je vsakemu slovenskemu kmetovalcu več ali manj znano. Prva in glavna stvar pri skupni nabavi strojev je proračun, oziroma denar. Za stroje, kakršne imajo naše strojne zadruge in ki smo jih navedli zgoraj, je treba okrog 50.000 dinarjev. Kombinirana mlatilnica s trierjem stane okrog Din 34.000-—, večja slamoreznica okrog Din 7000-—, krožna žaga okrog Din 2500-—, dinamo-motor okrog 10.000 dinarjev itd. Posameznega od imenovanih strojev se lahko poslužuje do 50 malih in sred-niih posestnikov. Glede uporabe je boljše, da jih ni preveč, da se lahko preje izvrste pri delu. Za plačilo je pa bolje, da jih je več, da pride na posameznega nižji znesek. Vsestransko najboljše je pa prej ko slej zlato srednje število, t. j. kakih 20 do 30. Ako imajo vsi člani približno enaka posestva, lahko plačajo vsak enak znesek; koder so posestniške razmere različne, je pa treba določiti višino zneskov ali deležev sorazmerno po uporabi strojev. Naj pravičnejše je, da se razdeli število deležev po hektarih obdelovalne zemlje ali po «štantih» pridelanega žita. Proračun in deleže se običajno določi na sledeči način: Ako stanejo stroji Din 50.000-—, članov je pa 30 s 100 ha obdelovalne zemlje, tedaj znaša delež Din 500-—, vsak član pa mora vplačati toliko deležev, kolikor hektarov obdelovalne zemlje ima. Tako se z združenimi močmi doseže cilj brez posebnih žrtev za posameznika. Običajno se dobi za nabavo strojev državna podpora, ki krije do ene četrtine nabavnih stroškov za stroje. Vse ostale podatke, navodila, pravila in drugo daje brezplačno na razpolago Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, Pražakova ulica 11, na katero se je obrniti pismeno ali ustmeno. Kmetovalci, posnemajte svoje naprednejše tovariše v drugih državah, pa tudi pri nas in si olajšajte ter pocenite naporno in nizko rentabilno delo z uvedbo strojnega dela. Dasi to ni povsod izvedljivo, vendar je v slovenskem kmetijstvu strojno delo sorazmerno še veliko veliko premalo vpeljano. Imamo pa že lepo število strojnih zadrug, ki delujejo v korist in zadovoljstvo dotičnih kmetovalcev. F. T—k. Za domače žage. Zakon o podpiranju domače lesne industrije. Kralj je pretekli teden podpisal zakon o podpiranju domače lesne industrije. Namen zakona je, da se zaščiti domače male in srednje žage. Tem podjetjem se z zakonom omogoča izključna pravica do nakupa lesa, ki ga prodaja država na licitacijah. Tujim tvrdkain bo dovoljen nakup lesa le v slučaju, da napravijo dolgoletne pogodbe z našo državo. Zakon bo veljal le za dobo desetih let. Minister za šume in rude je po zakonu pooblaščen, da oddaja brez licitacije les iz državnih gozdov samo tistim lastnikom žag, ki so naši državljani in ki delajo samo z domačim kapitalom ter morejo obdelati letno najmanj 14.000 m3 lesa. Življenje Slovencev se je v novi državi SHS začelo povsem drugače gibati. Takoj prvo leto je bilo opaziti, da je svoboda, dasi ponekod še napačno poj-movana, preobrazila narod in ustvarila nebroj ugodnosti za smelejši razmah fizičnih in psihičnih sil. Povsem nove naloge so zrastle in povsem nove smernice, celo take, da so jih Slovenci, vajeni tisočletnega mrtvila, komaj pojmovali in jim sledili. Razgibavati se je začela industrija, oživela je trgovina, osvežena z novimi sokovi, ki jih je dajala iprostrauost na jug, vzovela je trgovina in prej skoro (nepoznana 'konkurenca je v obrtnikih, trgovcih in industrijalcih zanetila novih sil in novih misli, kako zboljšati svoje produkte. S to (konkurenco, ki je zdrav kriterij pri produktih, se je začelo torej povsem novo trgovsko Življenje, ki je seveda zahtevalo in zahteva žilavosti, resnosti in logike. V znamenju tega in takega življenja je spontano vzniknila tudi ideja ivelesejmov in Slovenci smo lahko ponosni na velepomembno institucijo, ki je bila prva v državi. Z velesejmi in na vele-sejmih se je marsikomu preokrenilo pesimistično gledanje na naše trgovsko življenje, na velesejmih je marsikdo dobil novih sočnih sokov za ustvarjanje svojih produktov. Spoznal se je s produkti tujih dežel, primerjal je produkte naših bratov Srbov in Hrvatov in lahko rečemo, da je velesejem ugodno vplival v etično moralnem pogledu, prav tako seveda v gospodarskem. Oglejte si v dneh od 30. maja do 9. junija pridobitve zadnjega leita in zboljšanje produkcije v enem letu. Velesejem je zrcalo nas samih, je zrcalo Slovenije in je zrcalo države. Zavedajte se tega in ne boste več premišljali, ogledati si velesejem. Razstava pohištva na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 9. junija. Ena izmed mnogih zanimivosti na letošnjem Ljubljanskem velesejmu bo brezdvomno razstava mizarskih del. Pohvalno bodi omenjeno, da so se odločili kompaktno razstaviti svoje izdelke mizarski mojstri iiz Št. Vida pri Ljubljani in iz okolice pod skupno firmo Obrtna zadruga lesnih strok v Št. Vidu pri Ljubljani. Poleg njih razstavi itudi še več drugih pohištvenih tvrdk samostojno. Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti in solidnoisti ter po skrajno zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinjske, spalne, jedilne oprave, pisarne i. dr., od najpriprostejše do najfinejše in najbogatejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster jamči, tako za kakovost in prvovrstnost lesa, kakor tudi za kakovost izvršbe vsakega posameznega kosa. Isti mojstri nameravajo z nekaterimi ljubljanskimi mizarji aranžirati skozi vse leto na prostorih Ljubljanskega velesejma stalno razstavo za mizarske izdelke, na kar javnost še posebej opozarjamo. Vsak razstavljalec nudi vsakomur brzplačen proračun, brezplačne načrte in vse t os t varne informacije in pojasnila. Zlasti tujci naj se prepričajo, da pri nas mizarski izdelki maj-manje ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdelkov pa so vsakem pogledu več kot konkurenčne. Organizacija IX. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani od 30. maja do 9. junija 1921. Po informacijah, ki smo jih dobili od uprave Ljubljanskega velesejma, obeta biti letošnja prireditev velesejma prvovrstna. Zadovoljiti če sigurno vse, razstav-Jjalce in kupce. Odrejeni termin je po mišljenju vseh zelo posrečen. Uprava velesejma je izdelala poseben načrt razvrstitve, ki obsega: A. Mednarodni vzorčni velesejem, ki je razdeljen v sledeče skupine: 1. Strojna industrija. 2. Poljedelski stroji in orodje. 3. Kovinska industrija. 4. Avtomobili, motorji, bicikli, .vozovi. 5. Elektrotehnika, fotogiafija, optika. 6. Radio. 7. Lesna Industrija. Pohištvo. Pletarstvo! 8. Usnje in konfekcija, kožuhovinarstvo. 9. Tekstilna industrija in konfekcija, klobučarstvo. 10. Papir, grafika, pisar- niške potrebščine. 11. Galanterija. Igrače. 12. Umetnostna obrt. 13. Steklo, porcelan. 14. Glasba. 15, Graverski in zlatarski izdelki. Fina mehanika. 16. Stavbena industrija. 17. Industrija živil. 18. Reklama. 19. Praktične novosti. 20. Razno. 21. Kemična industrija in kozmetika. B. Posebna razstava pohištva. C. Strojni oddelek, posebno bogat na poljedelskih strojih. D. Higienska razstava za letošnji, velesejem, preurejena in izpopolnjena. E. Avtomobilska razstava. F. Razstava meščanskih šol Slovenije. G. Radio razstava. H. Razstava zajcev in perutnine. I Skupine: belgijska, brazilijanska, italijanska s proizvodi, ki kon-venirajo za irnport v našo državo. — Uprava velesejma dela na to, da bo ob priliki letošnjega velesejma nudila svojim razstavljalcem in posetnikom ugodno presenečenja. IX. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem od 30. maja do 9. junija it. I. bo teko bogato založen z vsakovrstnimi predmeti domače in tuje proizvodnje, kakor ni bil še nobeden od dosedanjih. Posebno bogat bo na gospodarskih in drugih strojih najmodernejših konstrukcij. Strojni park je tako velik, da bo s stroji zaseden tudi ogromen prostor na prostem. Število razstavljalcev našega velesejma se je letos dvignilo, da ni bilo mogoče spraviti vseh v razstavne zgradbe. Razstavlja preko 700 tvrdk. Zato bo postavljenih na sejmišču cela vrsta solnčnikov, pod katerimi bodo razstavljeni najraznovrstnejši predmeti dnevne 'potrebe. To bo zanimiva novost našega velesejma in bo zelo povzdignilo pestrost sejmišča. Za prvo polovico junija so vremencslovci napovedali krasno vreme. Izrabite priložnost in obiščite" v teh dnevih velesejem. Vsak posestnik sejemske legitimacije ima pravico na polovično voznino po železnicah in avijonih ter znižano na parnikih. Na velesejmu se založite z blagom, ki ga potrebujete v svojih obratih ali gospodarstvu, oglejte si velesejmsko vrvenje in življenje, potem si pa privdščite-urico ali več oddiha na vinskem oddelku velesejma, kjer tudi zabave ne bo manjkalo. Otvoritev IX. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani se vrši že v četrtek, na praznik sv. Rešnjega Telesa dne 30. t. m. ob pol dvanajsti uri dopoldne. Na to še posebej opozarjamo, ker so se vsi naši velesejmi doslej otvarjali na soboto. Takoj po svečani otvoritvi je velesejem splošno dostopen. Poslovne ure so vsak dan nepretrgoma od osme zjutraj do devetnajste zvečer. Vinski oddelek velesejma je odprt do ene ure ponoči. Velesejem itraja do vštevši 9. junija t. 1. Uprava Ljubljanskega velesejma naproša vse odlične goste, ki so vabljeni k slavnostni otvoritvi dne 30. maja, da se blagovolijo vpisati v velesejmsko spominsko knjigo, ki bo za to pripravljena v ravna-teljevi pisarni. Kmetijsko stroje razstavijo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 9. junija sledeče tvrdke: 1. Ježek K. & R., Maribor-Blansko. 2. Ra-kusch D., Celje. 3. Kaub Jožef, Domažlice ČSR. 4. StaniČek Kuneš ii drug, Vukovar. 5. Wichterile & Ko-varik, Prostejou, ("Sli. 6. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. 7. Maschinen - Fabrik A. G., N. Heid, Wien. 8. HofherrHSchrantz, Budapest. 9. Železarna Borek, ČSR. 10. Stupica Fran, Ljubljana. 11. Prvni Kromerižska strojirna a slevarna Ig. Lorenz, Krome-riž, ČSR. 12. Kremzar, Št. Vid nad Ljubljano. 12. Szoczoviczka & Comp., Gumpoldskirchen. 14. Sack Rudolf, Leipzig. 15. Sparrer Franc, Wien. 16. Sobo-tinske a Štepanovske homictvi a železne hute, Sobo-tin, ČSR. Poljedelsko orodje razstavijo na letošnjem velesejmu v Ljubljani od 30. maja do 9. junija sledeče tvrdke: Rakusch D., Celje; Jerman Agricij, Šmarca p. Kamnik; Staniček Kuneš i. dr., Vukovar; Wicbterle & Kovarik, Prostejou, ČSR; Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani; Maschinenfabrik A. G., N. Heid, Wien, Avstrija; Rudolf Saok, Leipzig, Nemčija; Železarna Borek, ČSR; Josef Kaub, Domažlice, ČSR; V. Vermorel, Villefranche, Francija; F. Nechvile, Wien, Avstrija, R. Flick, Graz, Avstrija; Aktiebolaget »Bal-tic<, Koppenhagen; F. Kunde & Sohn, Dresden, Nemčija; Weiss I. & Sohn, Klosterneuburg, Avstrija; H. Hauptner, Berlin; Škodovi zavodi, Plzen, ČSR; Ge-briider Eberhardt, Ul, Nemčija; Hofherr-Schrantz, Kis-pest, Madžarska; Videmšek Josip, Maribor; Sparrer Fran z, Wien, Avstrija; Wratschko Maks, Graz, Avstrija; Kremžar Anton, Št. Vid nad Ljubljano. Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 9. junija. Zastopani bodo izdelki maše države, Avstrije, ČeškosJovaške, Holandije, Francije Italije, Kanade, Madjarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, lckomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Tako obsežne razstave kmetijskih strojev, kot bo na letošnjem velesejmu, še ni bilo. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji in električnim tokom. Na letošnjem IX. pomladanskem veleseiinu v Ljubljani od 30. maja do 9. junija bo zopet zastopano naše pohišteno mizarstvo v širšem obsegu. Pohištveni mizarji iz Ljubljane, Št. Vida in Vižmarjev bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanje v izdelovanju pohištvenega mizarstva kakor: v raznih interieurih, oblikah arhitekture, tehniško konstruktivnem izdelovanju, kombiniranju lesa in lužila itd. Razstava bo nudila vsakemu možnost, da zadosti vsem svojim zahtevam na polju umetnosti in salidnosti, ker bo razstavljeno blago po kvaliteti prvovrstno, cene pa priznano vseskozi konkurenčne. Opozarja se torej, da vsak obiskovalec letošnjega pomladanskega velesejma vporahi to priliko in si temeljito ogleda pohištveno razstavo v paviljonu »E«. Šolska mladina ima za obisk letošnjega Ljubljanskega vlesejma znižano vstopnino po Din 3'— za učenca oziroma učenko, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva, na kar opozarjamo šolska vodstva. Dan obiska poljuben. Otvoritev najvažnejše prireditve. Otvoritev IX. Ljubljanskega velesejma ni več daleč in lahko rečemo, da se javnost, posebno pa trgovska, kljub stagnaciji in vednih gospodarskih kriz živo zanima za to impozantno narodno in splošno jugoslovensko institucijo. Za to razstavo se je priglasilo zelo mnogo domačih in tujih razstavljalcev, tako da obeta biti letošnji velesejem prava manifestacija jugoslovenske trgovine, industrije in obrti. Lahko rečemo, da so velesejmi važen faktor v ustvarjanju medsebojnih vezi in da ravno velesejmi vzdržujejo bratske odnošaje med Slovenci, Srbi in Hrvati, pa tudi med drugim trgovskim svetom. Prikazujejo razmah industrije in budijo v ljudeh smisel za napredek, zanimanje za nove iznajdbe, za boljše načine trgovanja. Zato obiščite vsi v dneh od 30. maja do 9. junija t. 1. Ljubljanski velesejem, kjer se bodo nudile vsakemu poedincu izredne zanimivosti. Ne zamudite te prilike, ne bo Vam žal in s sejma boste odhajali z novimi čustvi, polnimi ljubezni do domovine, katere rešitev leži v razviti trgovini in industriji. Zagorski zvonovi prav milo pojo. Na Ljubljanskem velesejmu, ki traja od 30. maja do 9. junija, bodo tudi letos razstavile Strojne tovarne in livarne poleg ostalih izdelkov zvonove, ki uživajo daleč na okoli velik sloves. Na to opozarjamo zlasta podeželsko ljudstvo, ki bo imelo priliko prepričati se na licu mesta o najfinejši kakovosti te, lahko rečemo, "slovenske specialitete. Posebno fare, ki še nimajo zvonov, si bodo mogle ravno na velesejmu nabaviti te po najugodnejših pogojih. Ubrano petje zvonov, ki ga znajo maši fantje izvabiti iz njih in ustvariti na velesejmu pravo Velikonočno idilo, privabi vsako leto mnogo radovednega občinstva na prostor, kjer so vsako leto razstavljeni zvonovi. ac = «3 = N = O M S O u cž rt o rt ® -m 'S? •1—I & eS O fi P M & »ILOVAC« Tvornica glinastih strešnikov in opeke Frohlich & Bichier iiniiiimiiimiimn Karlovac niiitiiimiiiiiiiim 3*- Dnevna produkcija 100.000 komadov streinikov in opeke. '»C Proizvajanje vseh vrst opeke in strešnikov ter vseh glinastih predmetov kakor tudi ploščic za tlake. Posebno se priporočajo falcovani in dvakrat falcovani Strešniki v dovršeni obliki ter po zelo ugodnih cenah. Kvaliteta zidne in strešne opeke je strokovnjaško priznana, kot najboljša v državi. Dobavijo se franko na vsako postajo. Generalno zastop- tElfLJubljana stvo za Slovenijo: ■■"m^^ n I Kolodvorska 7 Najboljši In. naJtrpeSneJSl šivalni stroji in KOLESA so GRITZNER m ADLER ■n dom, obrt In Industrijo, v raznih opremah Istotam Švicarski pletllnl stroji DUBIED Pisalni siroti HRANI A U«odnI plačilni pogoji. - iS iH I - : kiv VeCletna garancija. I Tovarniška zaloga: JOSIP PETELINC CJUBL) blizu Prešernovega spomenika ob vodi. # Gospodarji I Gnojite APNENIM DUŠIKOM najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom I Kdor gnoji z apne-nim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnoon. — Informacije o upotrebi in množini, rentabilnosti kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje TVORNICA ZA DUŠIK d. d. RUŠE v Rušah pri Mariboru. Ta tvornica proizvaja istotako mešano umetno gnojilo »NITROFOSKAL - RUSE«, katero ee«toji iz apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitro-toekalom gnoja, gnoji istočasno z dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter si pr> ^ hrani večkratno trošenje umetnih gnojiL Laneno clje, lirnez, emajlne in ostale lake, oljnate barve in v86 y stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri MEDIČ-ZAKKL, d. z o. z. tovarna olja, firnežt, laka In barv LJubljana-Nedvode. Lastnik Franjo MedK. EKONOM osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, Kolodvorska 7 ima stalno v zalogi: Umetna gnojila : Kalijevo sol, superfosfat, nitrofoskal (mešano gnojilo), čilski soliter, apneni dušik i. dr Semena: lucermo, domačo deteljo, travna semena, semensko peso, češki semenski oves, grašico i. dr. Seno In pšenlčno slamo dobavlja po najnižji ceni franko vsaka postaja. Pšenična kava VIDROVE KAVE, ki jo je pred vojsko razpošiljala tudi v Slovenijo češka tvrdka Vidra iz Prage, se Se marsikdo spominja. Vidra je tudi izdajal znani časopis »DOMAČI PRIJATELJ«. Vidrova kava je pSe-nična kava in Se sedaj zelo priljubljena na CeSkem, a v Jugoslavijo se radi visoke poštnine in carine ne pošilja več. V Beogradu se izdeluje po isti metodi kot Vidra na CeSkem pšenična kava »JAVA«. Bivii naročniki Vidrove kave v Jugoslaviji bodo brez dvoma radi naročevali »JAVA« pšenično kavo, ker vedo, kako izvrstna je pSenična kava. Pšenica je najžlahtnejše žito, Je bolja nego Ječmen ali rž. Iz pšenice se dela najboljša moka, najboljši kruh in tudi najboljša kava. — Kava iz pšenice Je boljša nego iz ječmena ali rži. »Java« pšenična kava Je žgana iz tepe banaška pšenice po preizkušeni moderni metodi. »Java« pšenična kava Je izvrstna, zelo redllna, izdatna in zelo okusna. »Java« pšenična kava ne razburja živcev in srca, temveč krepi telo in duha, Je primerna hrana za otroke in odrasle, za slabotne in čvrste, za duševne in telesne delavce. »Java« pšenična kava je zelo okusna ter Jo z užitkom pije vsak, tudi tisti, ki sicer ne mara kave. »Java« pšenična kava Je zelo izdatna, se je ne sme preveč zakuhati in je torej zelo po ceni. Razumna, štedljiva gospodinja uporablja torej le »Java« pšenično kavo. »Java« pšenična kava ima okus kakor prava kava. Za otroke se kuha sama, z odrasle tudi sama ali pa kot pridatek k pravi kavi, »Java« pšenično kavo razpošiljamo po pošti v zavojih po 5 kg za Din 70.—, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za Din 75.—. Povzetje je Din 5.— dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridjana lepa skodelica za kavo. če hočete piti res dobro kavo in poceni, naročite »Java« pšenično kavo. Kdor poskusi, Je zadovoljen in naš stalen odjemalec. Prepričajte se in naročite »Java« pšenično kavo. Priporočajte »Java« pšenično kavo svojim znancem! Kdor pridobi deset naročnikov, dobi 5 kg paket »Java« pšenične kave brezplačno in poštnine prosto. PRŽIONA KAFE »JAVA" K. D. BEOGRAD, Lomina ulica 11/1. Fabiani <£ Jurjouec LJubljana, Stritarjeva ulica 5 ■== Velika zaloga = SUKNENEOA BL4OA ta moike in tentke obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp. Krojači in šivilje, pišite po veorce! V vsakem kraju zastopnike za prodajo šivalnih, pletilnih in pisalnih strojev, koles itd. - Zelo dobri pogoji. - Ponudbe na „CENTRA" Ljubljana. Poštni predal 248. Naročajte »KMETSKI LIST«! in Prometna banka d, d, Ljubljana Talafon i«. 2149, PoŠt. tok. raC. 13.853 S Stritarjeva ulica št. 2 (vogal Prad ikoNJo 1, nasproti magistrata) Žlro-raiun pri Narodni banki Nahiip in prodaja vaHit In dovls. Sprojomanjo vlog na tokoil raiun In hranilno knjlllco, vnovlovanjo Čokov In monic. Isdaja nvoronj, garancijskih in kradltnih plsom, podoljovanjo kroditov in Isvrlovanjo vsoh hanCnih poslov po naJkulantnoJSHi pogojni. *:r«Kmet«k«ra liatac IVAM PIJCBU, — Za tL«k*»mo >Merkmi