S. zvezek. CVETJE z vertov sv. Frančiška. Časopis za naše verno ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja P. Stanislav Škrahec, mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška. /~>Vv~* Vsebina 5. zvezka. £Vet' Duh in njegova itnena..............................129 '%nje sv. Roze Viterbske, device 1(1. reda sv. Frančiška ■p Sv. Roza živi spokorno v samoti 1243—47. (Konec)......131 ažila sv. vere. Ljubezen božja..............................134 župnik, tretjerednik.....................................138 S K. sardin Feljterski. IV. pogl. Pridigar — misijonar...140 Planiškega. Misijonska poročila p. Petra Baptista. (Dalje).....146 a Kostanjevica. Zgodovina cerkve in samostana. k P- Klar Vaskotti. VI. P. Klar ko pisatelj (Konec)......148 ^ ^dborske skupščine III. reda sv. Frančiška. (Dalje)....152 Petnanilo udom lil. reda v Kamniku 1. 1910.....................154 skupno slovensko romanje v Sv. Deželo.....................156 0 tinice. Poterpežljivost v nevarnosti. Sovraštvo, ne jeza!.157 Mogočna.....................................................157 >p Pfedobra....................................................158 p oskrbljeni mladenič".........................................158 z'Poroži>° v molitev...........................................158 Za I3*3 Za vs'‘^ano molitev....................................159 ^ kltaiski misijon.............................................159 sko-frančiškanski koledar za leto 1910. Mesec maj ali veliki traven. . .160 V GORICI Narodna Tiskarna ______________________1910. ^a|a v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov): 1 j< 50 h. 0v za naročila: ..Cvetje" frančiškanski samostan v (gorici Najnovejši načerli mejnarodnega pomožnega jezika. Vprašanje mejnarodnega pomožnega jezika z esperantom še ni rešeno ; to priznavajo vsi, ki jim je ta reč zadosti znana, tudi možje, kaker prof. Baudouin de Courtenay, ‘ki esperantu ni nasproten. Po ke' teri poti se bo prišlo do cilja, pa je, mislim, vender že precej očitno- , Od volapuka do esperanta je storjen velik korak naprej po pravi poti. korak od popolne nerazumljivosti do primeroma obširne razumljivosti: Ali ta razumljivost se opira na znanje preveč natornih jezikov, razen1 latinskega zlasti nemškega, francoskega in angleškega, in nemške be'1 sede, ki jih je v esperantu tako obilo, se z romanskimi slabo vjemaj°> neketere nemške kompozicije so za romanska usta skoraj celo neižg0' vorljive: basšlosiio štelčasisto, frosttremo itd. „Ido“, reformirani francoski esperanto, se je takih elementov ne' koliko znebil; ali, kaker se povdarja „Ie maximum d’ internationalite < vender tudi tu še straši polno neprijetnih prikazni, kaker: „nur, ofto morge, irge, balde; fairo, fisho, liano, haro, hufo, bundo, keglo, kugl°’ loklo, nudlo, raupo, ringo, shinko, shultro, shuo, suno, vango, vild°’ vorto, vundo; bakar, dankar, drinkar, lernar, plaudar, riglar, shaffltfi shirmar, zorgar, zumar“ itd. Novejši sestavi se omejujejo bolj in bolj na latinski besedni za' klad, tako Hartlova „Lingua perfect", tako Bo ni n go v »R°' manal", tako tudi Peanova „lnterlingua“. V tem smo torej edini s temi tudi mi, in to, slovar, je pač poglavitna reč; saj se morejo lju' dje za silo sporazumeti brez slovnice, kaker dokazuje ravno Peall° sč svojo „latinščino brez fleksije“. Nekaj popolnega, doveršenega ^ jezik seveda ni; in zato skušamo mi latinščini dati slovnico primer110 današnjim potrebam in navadam, različno od starolatinske, kaker je oblačilo kake moderne princesinje različno od častitljive obleke rimske matrone starega veka. Kakšna bodi ta slovnica, o tem imajo razni ljudje razne m*^1' Vender se v neketerih rečeh že tudi vjemamo mej sabo. Hartl n. Pr' se je v važnem glasoslovnem vprašanju odločil prav kaker mi, da ^ namreč glede čerke c pred e in i le tako mogoče doseči edinost, a^° se sprejme stara klasična izreka, celi a, cera, ceraso, cista *z govarja kaker kella, ker a, keraso, kista (prim. Keller, KefZe' Kirsche, Kiste). Tudi oblike ima Hartlova „perfektovščina“ mnoge 33 Šim enake, kaker kažejo ravno navedene besede; in do malega s° taki vsi srfmostavniki. Škoda je le to, da zraven oblik na a, e\ advena, a grič o la, aqua, fabula, insula, tab ul a, u m b r3 ’ agro, amico, arbitro, digito, magistro, oppido, pop1'10’ servo; abiete, arbore, corpore, h o mine, imbre, matre[ multitudine, sanguine, tempore“ itd., kar je vse, kaker nas, dopušča Hartl vender tudi oblike „olme Hilfsvocal": K j CVETJE z vertov sv. Frančiška. % & fe ___________________^ _ OBL tečaj V Gorici, 191D. S. zvezali. Sveti Duh in njegova imena. Po sv. Avguštinu se imenuje tretja božja oseba „Sveti ^uh“, ker izhaja iz Očeta in Sina, in si more zato kot lastno >«* tisto prisvojiti, kar je obem drugim skupno in to je Sveti uh, ker je svet Oče in Sin, ravno tako duh Oče in Sin. Drugi vzrok za to ime tretje božje osebe je ta: Beseda ,(*uh“ ima v vseh jezikih pomen gibajoče gonilne moči. Sveti un pa je ljubezen Očeta in Sina. Ljubezni pa je lastno, gibati v°ljo k ljubljenemu predmetu obračati. Na drugi strani prikujemo lastnost svetosti vsaki reči, ketera je na Boga v SvoJ zat^nj* cilj in konec obernjena. Sveti Duh pa je tista °2Ja oseba, ketera izhaja iz ljubezni, po keteri Bog Samega el,e ljubi. Po tem takem mu gre ime „Sveti Duh“. j. Tretji vzrok tega imena je v tem, da Sv. Duh duhovno 'Hienje v naša serca vliva, in mi brez Njegovega svetega nav- nobenega nadnaravno dobrega in zaslužnega dela remo ne mo- storiti; le On nas dela svete in duhovne. Sveti Duh je zares božja oseba, ki se razločuje od obeh ,ru8ih, Očeta in Sinu; On izhaja iz obeh. Sveti Duh ni vstvar-’ ne rojen, ampak je od vekomaj izišel iz Očeta in Sina, 0t enega edinega vira. Sveti Duh pa ima še druga imena. Imenuje se tudi »Duh božji", „l)uh iz Boga", »Duh Očeta", »Duh Sina", »Duh Kri' stusov", „Duh Jezusa Kristusa", „Duh Gospodov". V teh besedah je izrečeno izhajanje Svetega Duha iz Boga Očeta in Sina od vekomaj. Imenuje se tudi »ljubezen". Beseda »ljubezen", v osebnem pomenu rabljena, je lastno ime Svetega Duha, kaker je ime »Beseda" lastno ime Sinu božjega. V presveti Trojici je dvojen način, kako ena božja oseba iz druge izhaja. Pervi način je tisti izvir, ki se godi po spoznanju in to je način izvira Sinu, »Besede". Drugi način izvira, ki se verši po volji, je izvir »ljubezni", tretje osebe božje — Svetega Duha. Sveti Duh se zaznamuje tudi z imenom »d ar". Božja oseba more Sebe pametni stvari podeliti; ker pa vender nobena stvar tega skazovanja milosti ne more zaslužiti, je to zastonj podeljen dar. Ali zastonj podeljen dar se le iz ljubezni podeli, in pervo, kar se podeli, je očitno ljubezen, po keteri se komu dobro hoče. Ljubezen je po tem takem pervi dar, po keterem se vsi drugi zastonj podeljeni darovi darujejo. Ker tedaj Sveti Duh iz Očeta in Sina izhaja kot ljubezen, izhaja tudi kot pervi »dar". Po tem daru, ki je Sveti Duh, pravi sv. Avguštin, pri" hajajo vsi mnogi darovi, ketere ljubi Bog udom Jezusovim podeljuje. Svetega Duha imenuje Jezus Kristus po evangeliju sv-Janeza tudi »Tolažnika". »Tolažnik, sveti Duh pa, ki ga ho poslal Oče v mojem imenu, on vas bo učil vse, in vas ho opomnil na vse, kar koli sem vam rekel" (Jan. 14, 26.). Sv-Atanazij pravi, da stari zakon nikoli ni dal tega imena Sve-temu Duhu. Vzrok tega je obsežen v besedah božjega Učenika-»Ako ne grem, Tolažnik ne bo k vam prišel, ako pa grem? vam ga bom poslal" (Jan. 16, 7.). Telesna pričujočnost Jezusa Kristusa v sredi mej Svojimi je bila brez dvojbe za nje velika tolažba; ali notranja tolažba, ketero Sveti Duh dušam pravičnih podeljuje, stoji visoko nad tisto občutljivo srečo, ketero s° aposteljni okušali. Zato je rekel božji Zveličar: »Za vas je do* bro, da jaz grem" (Jan. 16, 7.). — O pridi Sveti Duh, potolaži tudi mene v mojih britkostihi Tolaži me in uči me! Razsvetljuj mojo vbogo pamet, da bom prav spoznal vse svoje dolžnosti in vedel, kako jih imam d°' Polnjevati. Krepčaj mojo slabo voljo, da bom mogel premago-Vatl vse težave in brez bojazni pred malopridnimi ljudmi sto-r'ti, kar je moja dolžnost! O kako srečnega se čutim, da morem kot otrok katoliške °erkve moliti: »Verujem — v sv. Duha, Gospoda in oživljevavca, ki iz ceta in Sina izhaja, ki ga z Očetom in Sinom vred molimo ‘n slavimo, ki je govoril po prerokih". — Dostavek. Kakor prejšna leta, naj tudi letos opomnimo naše bravce na devetdnevnico k časti Boga sv. Duha kot pripravo na vi-s°ki binkoštni praznik. Ta devetdnevnica se začne v petek po Pazniku Kristusovega vnebohoda, letos dne 6. maja. Posebno naj si prizadevajo to pobožnost zvesto opraviti udje 3. reda o. Frančiška, v ta namen, da bi mogli vse težave pri spol-Pjevanju svojega vodila premagati ter v kerščanski popolnosti naPredovati. Ravno tako ali še bolj naj opomnimo na imeno-'ano pobožnost ude bratovščine Sv. Duha. Če so keteri izmej ^ ze pozabili, da so udje te bratovščine, naj se je pri tej Prožnosti zopet spomnijo in še druge opozorijo na"njo in jih prebiti tudi pridobijo za njo. Kedor želi v bratovščino Sv. uha sprejet biti, naj se oglasi pri misijonarjih sv. Vincencija 4 1 *azaristih na Dunaju, kjer je v 7. okraju, Kaiserstrasse 5, ° avni sedež bratovščine Sv. Duha. Lahko se oberne pa tudi na frančiškanski samostan v Gorici, kamer naj ob enem na-*nam, kedaj misli v ta namen k spovedi in sv. obhajilu iti. 0 j*h več skupaj prosi sprejema, je to tem boljše. P. A. G. V Življenje sv. Roze Viierbske, device lil. reda sv. Frančiška. (P. E. P.) 3- Sv. Roza živi spokorno v samoti 1243 — 1247. (Konec). Bojazen in malodušnost bi se je bile lehko lotile že pri ^aibi misli na težavno, — rekel bi — nadčloveško nalogo. Ka-er nekedaj prerok Jeremija, bi se bila tudi Roza lehko prito- evala: „Gospod Bog? glej, ne znam govoriti, ker sem otrok"• (Jer. 1, 6.) Jaz nisem izvežbana v govorništvu in ne poznam zvitih potov politike. — Ti pa hočeš, da naj grem učit modre in stare, da naj kljubujem kraljem in mogočnikom, da se naj ka-ker zid iz brona v bran postavim zatiravcem tvojega ljudstva!" Toda Roza ne dela in ne govori tako. Že davno se je naučila premišljevati svojo slabotnost in se je zavedati. Zavoljo prejetih milosti se ni prevzela; spoznala je svojo lastno nevrednost in stavila je vse svoje zaupanje nanj, ki vse more in je gospodar življenja in smerti. Odslej je bila nepremagljiv in zoper vsako nevarnost, zavarovana. Saj je ponižnost, ki sloni na spoznanju lastne slabotnosti, in terdno zaupanje na Boga in njegovo pomoč najboljše orožje, s keterim si more kristjan zagotoviti zmago v boju zoper samega sebe, zoper svet in satana- Dne 24. junija zjutraj je obiskala svetnica se svojimi sta* riši in nešteto množico, ketero je privabila novica o čudežnem njenem ozdravljenju in njenem zamaknjenju, cerkve sv. Janeza, in sv. Frančiška in šla slednjič k sv. maši v cerkev Matere Božje na hribu. Po sv. maši je odstrigla pobožna tretjerednica Cita, ki i6 bila takrat najberž prednica mej svetom živečih tretjerednie, Rozi lase. Manjši bratje so jo pa slovesno oblekli v frančiškansko haljo in jo prepasali z debelo vervco, ketero je iz domačega hleva seboj prinesla. Precej potem je naredila Roza obljub tretjega reda ter Bogu darovala svoje devištvo. Ko se je P° zahvalni pesmi obernila k ljudstvu, se je to kar glasno čudil0 in navduševalo. Mnogo jih je bilo pri pogledu na novo tretje* rednico do solz ginjenih. Vsak je hotel videti deklico in d°' tekniti se njene redovne obleke. Od vseh strani se je čul g*aS' »Poglejte svetnico, poglejte Marijino poslanko!“ Temu navdu' šenju se tudi ti, dragi bravec, ne boš čudil, ako pomisliš, daje bila Roza takrat šele dvanajst let stara in da se je ravnokaf popolnoma Bogu posvetila ona, ketere dosedanje ostro življe' nje se da po vsej pravici primerjati s pokorili nekedanjih Pu ščavnikov. Kedo bi se ne čudil deklici, keteri je nebo razodel0 svoje skrivnosti, keteri je Mati Božja zaupala prav posebn0 poslanstvo! Njene bose noge, njeno vsled strogega pokorjeni3 suho telesce, za silo pokrito s terdim zašitim suknoin, nje°e v podobo križanega Jezusa vperte oči, njeno od svetega na' dušenja žareče obličje je v resnici s čudovito silo vplivalo na duše. Z njeno posvetitvijo v cerkvi Matere Božje na hribu se Prične njeno javno delovanje. Midva, dragi bravec, pa postojva zopet nekoliko in poglejva na kratko nekoliko nazaj na to poglavje. — Deklica R°za gre v samoto, da bi služila Bogu. Od tebe Bog ne zah-teva, da bi se zaperl v tesno celico in bi mu tako služil. Pač Pa zahteva tudi od tebe, da se zbereš vsaj tu in tam, da preudariš svoj namen, vrednost svoje duše in sredstva, keterih se m°reš posluževati, da dosežeš svoj cilj. Prav zato, ker nam je samota tolikanj koristna, nas satan tako rad odvrača od nje. Sovražniku naših duš je prav mnogo na tem, da se ne zberemo |n da ne pridemo do tega, da bi resno pogledali v svoj morda Jako žalosten dušni stan. Brez te duhovne samote boš težko dosegel svoj cilj in le težko boš spoznal pot, ki vodi do njega. ~~~ Poglej nadalje nedolžno deklico, ki se tako ostro pokori, ti Pa misliš, da si storil že zadosti, ako opraviš pokoro, ki ti je bila pri spovedi naložena. Ali vedi, da brez zatajevanja in po-korjenja nikedar ne boš mogel v dobrem stanoviten ostati. Ako n'česar ne odrečeš svojim strastem, bodo vedno več in več od tebe zahtevale in namesto da bi si jih ti podjarmil, bodo one Nadvladale nad teboj. — Sv. Roza je prečula skoraj cele noči v Premišljevanju svetih resnic.. Res je, ti tega ne moreš in 'norda tudi ne znaš. Ali pa je preveč zahtevano, da vsak dan nekoliko resno premisliš to, kar si slišal v nedeljo pri pridigi 'n kerščanskem nauku in da se vsaj tu in tam za par trenut-*0v vtopiš v večne resnice ? Misli tudi ti večkrat na pekel in skerbi, da obvaruješ sebe in svojega bližnjega te največe ne-Sfeče. Koliko odgovornost si nakopavaš pred Bogom, ako sta-— namesto da bi druge odvračal od te nesreče, s pohujšlji-V'm življenjem in zapeljevanjem svojega bližnjega v največo nevarnost večnega pogubljenja ! Ali bi mogel biti še kedaj mi-ren> ako bi bil kedo zavoljo tebe večno pogubljen? — Naši Syetnici se je zdelo življenje brez terpljenja prazno in zoperno, er je dobro vedela, kako nas terpljenje druži z- Bogom in 'n kako nam terpljenje koristi. Misli tudi ti večkrat na to, da s' s terpljenjem zbrišeš časne kazni, da se z njim spokoriš za Sv°je nehvaležnosti in grehe in da si ž njim odpreš nebesa. Zlasti pa ti, ljuba mladina, poglej sv. Rozo, ki se je v Pervi svoji mladosti popolnoma posvetila Bogu. Lepi so dnevi cvetja v zeleni pomladi, še lepši pa so dnevi tvoje mladosti. Le vživaj jih, ali vživaj jih tako, da ne bodo zgubljeni za večnost. Mladost je kaker pomlad čas setve, čas d ela in čas upov. Porabi dobro ta zlati čas! Svoje upanje stavijo na te tvoji sta-riši, tvoja domovina in tvoja sv. cerkev. Živi, uči se in delaj tako, da ti upi ne splavajo po vodi! Vtisni si globoko v serce zlate besede sv. Duha, ki pravi: „Spominjaj se svojega stvarnika v dnevih svoje mladosti, preden pride čas britkosti in se približajo leta, o keterih boš mogel reči: Ne dopadejo mi!“ (Prid. 12, 1.) Ako pa si morda doslej pozabil na Boga in morda zlorabil najlepši čas svojega življenja, tedaj prosi milosti, da se tvoja „mladost obnovi kaker orla". (Ps. 102, 5.) Da, kaker kraljevi orel tako razprosti tudi ti, mladenič, tudi ti dekle, peruti svoje duše in uspni se tje gori k žarnemu soncu večne resnice, lepote in pravice! Tolažila sv. vere. P. A. M. Ljubezen božja. »Pridite k meni vsi, keteri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil«. Mat. 11, 28. Predstavimo si božjega Zveličarja, kako poln milosti in veličastva stoji pred nami ter se na nas ozira s pogledi svoje ljubezni, keteri se ne moremo vstavljati. Kaže nam svoje serce ter kliče: „Pridite k meni vsi!“ Sledimo njegovemu ljubezni' vemu vabilu; zatecimo se k njemu ob uri poskušnje in okusil' bomo neizrekljivo sladkost njegove ljubezni. Ljubezen je v resnici presladko tolažilo sv. vere. Vera sicer blaživno vpliva n" duha in serce; upanje napolni dušo z mirom in veseljem, toda vse prekosi ljubezen. Ljubezen nas skoro v druga bitja spremeni. „Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje; naj veča pa mej temi je ljubezen". 1, Kor. 13, 13. Preden pa se prepričamo, da nas more ljubezen božja v križih in težavah tolažiti, moramo nekoliko premisliti neketera važna pravila, ^ nam bodo to resnico zelo pojasnila. v Pervo pravilo. — Ljubezen živi le od žertev; ona po ničemer drugem ne hrepeni, kaker po tem, da se žertvuje, da-ruje sama sebe. Ona je, kaker pravi sv. Gregor, ljubezniv tri-n°g- Ona je premagala Boga samega, da je hotel za nas nepo-P sljivo veliko terpeti in na križu vmreti. Ako ga mi resnično Jubimo, se bomo veselili, ko bomo vredni spoznani, zanj kaj terPeti; kedor ljubi, mora terpeti in on terpi rad. Drugo pravilo. — To je izraženo v besedah sv. Avguština: ednost je red v ljubezni. To moramo dobro razumeti. Ako je Pn raznih nagnenjih našega serca red, potem je vse na pra-!em mestu, potem je lepo soglasje, vse se lepo vjema; duša z"'i v miru in je srečna. Ako je pa ta red serčnih čustev in "agnenj skaljen in vničen, potem terpi duša silno in serce je aker bi bilo premaknjeno se svojega mesta. „Tega se je moje serce vstrašilo in se se svojega mesta premeknilo". Job. 37, 1. edor ima ljubezen božjo in ljubezen do bližnjega, kedor ohrani P°Polni red božje postave v svojem sercu, ta vživa mir božji; °n je deležen nebeške tolažbe in srečen je vže tukaj v življenja milosti, kaker so srečni angelji v nebesih v ljubezni in aženem gledanju Boga. Tretje pravilo. — Vera nas uči, po besedah sv. aposteljna, a je ljubezen Sv. Duh, keteri prebiva v naših sercih. „Ljube-božja je izlita v naša serca po Svetem Duhu, keteri nam ^ bl1 dan“. Rim. 5, 5. Delovanje tega božjega Duha v človeku je Pa pred vsem v tem, da tolaži dušo. Njegovo ime je to-^Zn»k, „Bog vse tolažbe-. II. Kor. 1, 3. Kedor tedaj ljubi, e more biti žalosten, ker v njem prebiva začetnik vse tolažbe. 0 Ljubezen zadostuje, da nas tolaži v vseh bridkostih, ker na napolni dušo z močjo in sladkostjo. z v1- NaJPrej hočemo govoriti o moči. Resnično je, da ljube-^yve®ko serce povzdigne in spremeni. Koger prevzame to n 380 čustvo, ta je za vse sposoben; ta se ne vstraši nobene ^varnosti; on premaga vse zapreke. Ako pa ljubezen sploh 0 * VsP°sobi človeka za najtežje žertvc, kaj naj rečemo še le Po/U*>eZn* božji 1 Ali ne bo ta delovala tem močnejše, čim poiti n'S* n^en Predmet? Glavni vzrok nepremagljive serčnosti sti nevP0gljive moči bogoljubne duše je pa to, da je ona s ti-Sn"!1’ ki Sa ljubi, najtesneje združena in s tem zedinjenjem re-1Cno spremenjena; nekaj božjega ima na sebi. Tako uči sv. Avguštin, ki pravi tako čudovito lepo: „0 človek, ako ljubiš zemljo, si zemlja; ako pa ljubiš Boga, ti pravim ... ti si Bog! Čudne se nam zde te besede, toda razumeli jih bomo, ako nekoliko premislimo djanje ljubezni, ketero vsaki dan obujamo. V tej molitvi bogoljubna duša slovesno izreka, da rada sprejme vsako poskušnjo, da je dosti močna za vsako žertev, ker je vsa prevzeta od ljubezni in v tej ljubezni more premagati vse bolečine, da, tudi smert. „0 moj Bog in Gospod! ljubim te iz celega svojega serca in čez vse, ker si ti najvišja in najlepša dobrota, neskončne ljubezni vredna. V tej ljubezni hočem živeti in vmreti". Da moj Bog, jaz te ljubim, in ke bi moral tudi vse zgubiti, vse oddati, tebi vse žertvovati, da to dokažem; svoje premoženje, svoje zdravje, da, svoje življenje, prav nič si ne prideržim; zakaj jaz te ljubim čez vse. Saj mi ti ostaneš, in to mi je zadosti, ker te ljubim. S to požertvovavno in serčno ljubeznijo je nekedaj izzival veliki apostelj narodov vse bolečine, vse smertne nevarnosti, ko je rekel: „Kedo nas bo ločil od ljubezni Kr‘-stusove? Ali nadloga? ali stiska? ali lakota? ali nagota? ali nevarnost? ali preganjanje? ali meč?... V svesti sem si, da, ne smert, ne življenje . . . nas ne bo moglo ločiti od ljubezni božje, ketera je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem". Rim. & 35—39. Ta nevpogljiva serčnost, ta moč ljubezni, ki premaga vse terpljenje, se je razodevala pri vseh svetnikih; vsi so n1*' slili in delali tako, kaker sv. apostelj Pavel. Sv. Frančišek Ksaverij je klical v svojih križih in težavah: „Še več, o Go* spod, še več!“ Sv. Terezija: „Terpeti ali vmreti!“ Sv. Jane* od Križa hoče za plačilo za svojo ljubezen bolečine in zanič®' vanje. Tu vidimo moč serca, ketero resnično Boga ljubi, pa tud* že slutimo, kolika sreča in tolažba je s tem združena. Ljube' zen ne tolaži le samo tako, da pomaga prenašati vsako terp' ljenje, temuč obudi tudi hrepenenje po terpljenju; ona stohi da križe in nadloge ljubimo. II. Božja ljubezen napolni namreč dušo z nebeško radostj0 in podeli terpljenju veliko sladkost. Vzrok temu je ta, ker f>a polni ''človeško serce, zadovolji njegovim željam, in to prem<>fe le ona, ljubezen božja; saj je ona edina ljubezen, ketere pre^" met je neskončen. „Kedor mene ljubi, pravi Gospod, . . bo»l0 k njemu prišli in pri njem stanovali". Jan. 14, 23. Slišali sib0 tudi, da bistvena ljubezen božja, Sv. Duh, prebiva v duši, ketera Boga ljubi. Bog sam je torej pričujoč v duši, ketera ga ljubi, on je ž njo tesno združen; on naredi to svetišče za svoja uebesa; on prebiva v njej kaker v živem tabernakeljnu; on v v ujej razliva svojo luč, svoj mir, svojo blaženost. Kolika to-*ažba, kako nevsehljiv studenec veselja! „Daj mi z ljubeznijo napolnjeno serce“, kliče sv. Avguštin, „in ono me bo razu-melo. Daj mi dušo, ketera Boga resnično ljubi, in ona mi bo Priterdila". Vi pa, keteri to berete in morebiti dvojite o resnici teh besed, ponižajte se in prosite Gospoda, da položi vsaj iskrico tega božjega ognja v vaše serce, potem se boste tudi vi naučil) razumeti marisiketeri vzvišen izrek svetnikov, marisiketero junaško djanje bogoljubnih duš. V knjigi „0 posnemanju Kri-stusa“ (III. 3, 4) beremo: „Ljubezen, to je velika reč; čez vse Ve*ika dobrota, ki sama lajša vse težave in radovoljna terpi Vse zopernosti. Ljubezen nosi težo brez težave in stori sladko 'n Prijetno, kar je bridkega. Kedor ljubi: on leta, on teka, se Veseli, prost je in nič ga ne ovira“. In sv. Avguštin pravi: »Kedor ljubi, on terpi; kedor pa terpi, ta ljubi terpljenje!“ Kako vzvišena misel, polna resnice! r^ikedar si je ne moremo Zadosti k sercu vzeti. Vprašam še enkrat, ako to velja že o P°svetni ljubezni, koliko tolažbe v terpljenju, koliko sladkosti V'iva pobožni duši še le ljubezen božja! Mati, ketera čuje pri bolniški postelji svojega otroka, ne zahteva ne hrane, ne po-c*tka; da ona celo ne misli na svoje telesne potrebe; ona se ne pritožuje; ona živi le za svojega otroka in terpi z veseljem, ^er ga ljubi. Moj Bog, ke bi tebe ljubili, kako srečni bi bili, Za te terpeti! Ako pa v križih in težavah vedno le tožimo in 8°dernjamo, je to od tod, ker te ne ljubimo. „Ljubezen ni 'jubljena!“ Sv. Avguštin. Vse drugači so mislili svetniki. Ko so n' enkrat pili iz tvojega keliha, so vedno le hrepeneli, s terp-Ijenjetn svojo dušo nasititi. Ko so se doteknili tvojega križa, Se niso vtrudili ga nositi za teboj, in tako so veseli premagali Vse bridkosti življenja in celo tudi smert. Sv. Pavel je.bil poln veselja pri vsem svojem terpljenju in sv. marterniki so Bogu bvalo prepevali, ko so v plamenu ali mej zobmi divjih zveri •^leli izdihniti svojo dušo. In mi? Oj, najmanjša poskušnja nas ^'a maloserčne ; najmanjši križ nas prestraši in to zato, ker °e ljubimo tebe, moj Bog! O vi vsi, ki terpite in žalujete, ljubite in boste potolaženi-Zato vam svetujem: Ob času bridkosti obujajte pogostokrat djanje ljubezni in to vam bo podelilo moč, da boste mogli prenašati vsako terpljenje. Pri nogah božjega Zveličarja se bo posušil vir vaših solz, ali pa bo Gospod Bog njih bridkost celo v nebeško sladkost spremenil. O moj Bog! Daj mi le tvojo ljubezen in tvojo milost, potem sem zadosti bogat in ničeser več ne želim. Da, ako imam tvojo milost, tvojo ljubezen, se nič ne bojim in z veseljem objamem tvoj križ. Sv. Ivo, župnik, tretjerednik *) (1253—1303.) Ivo Helori je bil sin plemenitih starišev; rojen je bil v vasi Ker Martin na Bretanjskem 17. vinotoka 1253. Pobožna mati ga je tudi pobožno zgojila ; pogostoma mu je pravila, da mora svetnik postati. Kaker hitro se je naučil dobro brati, je precej vsaki dan molil tako imenovani mali oficij v čast Matere božje. Ko je bil 14 let star, so ga stariši poslali v Pariz in Orlean na visoke šole, kjer se je učil modroslovja, bogoslovja, cerkveno in svetno pravo ter pobožno živeti. Povsod, v Parizu in Orleanu, se je spominjal materinih besed: svetnik moram postati. Zato je bil vsako jutro pri sveti maši in vsaki večer je obiskal v cerkvi presveto Iiešnje Telo. Nosil je spokorni pas, zderžaval se je vina in mesa; ob cerkvenih postnih dnevih je živel samo ob kruhu in vodi; pozneje ko mašnik je pa tudi po več dni bil brez vsake hrane. Njegovo razvedrilo in odpočilo je bilo v tem, da je v bolnišnicah bolnike obiskaval in jim stregel. Spal je na štorji; za zglavje je imel kako knjig0 ali pa \kamen. Ko je zveršil visoke šole, so mu hoteli sorodniki posker-beti kako imenitno službo, sam se je pa odločil služiti sve1' *) L’ Aureola serafica (1898.) 19. Maggio. Breviarium Romano-Seraph' cum, 1901. 19 Maji. \Vinkes, Seraphischer Tugendspiegel, 1891. A cerkvi. Prejel je nižje redove in službo škofijskega sodnika. Ko sodnik je bil zmirom resničen, pravičen in vsmiljen, zlasti 1 vbozimi, sirotami in vdovami. Ivedar ni vedel, kako bi kako zapleteno reč pravično rešil, je prej molil in sveto mašo v ,čast svetemu Duhu opravil. Leta 1285 ga je njegov' škof imenoval za župnika; nekaj časa je imel za to službo namestnika, potem se je pa odpovedal svoji sodniški službi in je sam oskerboval svojo župo. Stopil je v' svetovni tretji red sv. Frančiška in nosil spokorno, Pepelnato obleko tretjerednikov in sandalje kaker frančiškani. 0 polnoči je ,molil jutranjice, prav zbrano je maševal in z ve-liko gorečnostjo je po štiri ali petkrat na dan pridigal. V spovednici je najterdovratniše grešnike do solz genil. Redno je obiskaval župljane in vterjeval v miru in edinosti. Zelo se je trudil, da bi odpravil v svoji župi oderuštvo in nečistost. Za Potrebne je postavil bolnišnico, kjer je bolnike pogosto obiskoval 'n jim tudi stregel. Skerbel je za vboge, sirote in vdove; brez vbozih ni mogel biti. Rad je sprejemal popotnike, zlasti frančiškane. Za tako spokorno in sveto življenje, mu je Bog dajal Posebne milosti. Ptiči so se mu vsedali na roke in so odleteli Sele, ko jih je blagoslovil. Zavoljo ostrega življenja in nepreterganega truda za zvečanje duš je telesno opešel in komaj 50 let star je mirno v Gospodu zaspal 19. maja 1303. Na njegov pogreb je prišlo zlasti mnogo vbožcev, ki so glasno jokali za svojim dobrotnikom. Njegovo truplo so prenesli v škofijsko cerkev v Tregie ' reguier). Zavoljo mnogih čudežev, ki so se godili na njegovem grobu, ga je papež Klement VI. mej svetnike prištel, maja 1347. Papež Leon XIII. je podelil tretjerednikom popolnoma odpustek za ta dan. Bodi tudi ti vsmiljen z vbozimi in sirotami; pomagaj, Jerkoli moreš; vsaj tolaži jih, ako druzega ne moreš. P. A. F. BI. Bernardin Feljferski. p. n. IV. Poglavje. Pridigar — misijonar. Ako je bi. Bernardin Feljterski postal izmej najslavniših pridigarjev druge polovice petnajstega stoletja, je to očividno pripisati božjemu klicu. Po človeški sodbi namreč zavoljo svoje premajhine postave ni bil za to sposoben. Njegovo v Paviji čudežno ohranjeno telo kaže, da je bil res sila majhin, komaj eden meter in petinštirideset centimetrov visok. „Moji predstojniki" — je ko mlad redovnik sam rekel — „si nikoli ne bodo upali na lečo me poslati." Pa leta 1469 meseca maja ga je redovni kapitelj, zanj popolnoma nepričakovano, vender imenoval za ljudskega misijonarja, dasi je bil sklenil samotno le za zveličanje svoje duše skerbeti, redu pa, ker za pridigarja ni, vsaj ko učitelj koristiti. V začetku se je branil; po posredovanju patra Siksta Milanskega se je pa naposled vender ponižno vklonil sklepu svojih višjih. Tudi je bil pater Sikst, ki ga je spravil pervič na lečo. Ko namestnik patra gvardijana, je, ko tega ni bilo doma, vkazal Bernardinu, da se naj pripravi za pridigo na praznik sv. Bernardina Sijenskega. Iz pokorščine jo je prevzel. In ko se mu je dobro obnesla in so govorili po* slušavci iz cerkve grede, da še nikoli nobeden pridigar ni tako lepo pridigoval o kakem svetniku, ni bil nihče tega bolj vesel kaker dobri pater Sikst. Dasi je Bernardin ves prosti čas poleg molitve za pre* mišljevanje in učenje porabljal, vender ni zaupal na dotedanje svoje znanje. Jel se je za novo službo pripravljati s posebni^1 učenjem. Pa tudi od pridigarjev, ki jih je hodil poslušat, se je učil. Lepa prilika mu je došla 1. 1470 v postu, ko je imel v stolnici pridige pater Jernej Dekolle, pridigar na glasu, govorec v lepi toskanščini. *) Tudi Bernardin je sklenil, ko je videl velik vpliv lepega jezika celo na neučenega poslušavca, le ^ izbrani italijanščini govoriti na leči. Leta 1471 se začno Bernardiijovi misijoni, ki jih je na' daljeval do svoje smerti, nad dvajset let. Tri leta so bila pre' *) Grandissimo e facondissimo dicitore con bellissima lingua toscan^ tekla, kar je bil imenovan za pridigarja. Daši je v tem času že semtertje pridigoval, Mantove še ni bil zapustil. Zdaj so ga Poslali predstojniki pervič ko postnega pridigarja v Peskijero. Vspeh tega misijona nam naznanja Wadding z malo besedami: »S preobilnim sadom in velikanskim dobičkom duš je prižgal." Razen številnih spreobernenj res tedaj ničesar ni omeniti iz Peskijere. Da je postal blaženi, ki je živel doslej le Sredi knjig, mojster - misijonar, je moral stopiti še v drugo ®°lo, šolo izkušnje. Tudi na njem se kaže resničnost besed sv. Gregorja VII.: „Nihče naenkrat višek popolnosti ne doseže, in cem višje je poslopje, tem več časa se stavi." Ko se je tako Bernardin izvežbal, je prišlo iz Rima novo imenovanje. Imenovan je bil za pridigarja „in forma majori", t° je, za apostoljskega misijonarja. Dandanašnji ta naslov ne Pomeni več, kar svoje dni. Nekedaj je bil tak pridigar postavljen pod neposredno papeško oblast; papež si je prideržal Pravico, ž njim ravnati po svojih načertih.— Kako obsežna je bila misijonska delavnost bi. Bernardina Pelj terskega, spoznamo iz sledečega pregleda. 1471. Perve postne pridige *) v Peskijeri. 1473. Druge postne pridige v Cittadelli. Adventne pridige **) v Tridentu. 1474. Tretje postne pridige v Arčinjanu blizu Vičence. ^ej letom vsako nedeljo v Mantovi. Adventne v mantovski stolnici. 1475. Ceterte postne pridige v Tridentu. Druge pridige, kaker prejšnje leto. 1476. Pete postne pridige v Reddžu. Skozi leto vsako ne-delJo in v adventu vsaki dan v Padovi. 1477. Šeste postne pridige v Porto-Gruaru. Skozi leto v ^revizu, v Feljtrah, v Porto-Gruaru, v Benetkah. — Adventne v Benetkah. 1478. Sedme postne pridige v Padovi. Mej letom v Paviji ^na kapiteljnu), v Kjarih (Chiari), v Brešiji, v Salu (Salo), v Padovi. — Adventne v padovski stolnici. 1479. Osme postne pridige v Trevizu. — Mej letom v ^e'jtrah, v Bellunu, v Vidmu, v Padovi. — Adventne v Brešiji. *) vsaki dan postne dobe. **) vsaki dan v adventu. 1480. Devete postne pridige v Paviji. — Mej letom v Benetkah, v Trevizu, v Feljtrah in v Veroni. 1481. Desete postne pridige v Benetkah. — Mej letom v Padovi, v Veroni in v Mantovi. 1482. Enajste postne pridige v Rimu (Ara-Čeli). — Mej letom v Bibijeni, v Firencah in v Mantovi. 1483. Dvanajste postne pridige v Ferrari. 1484. Trinajste postne pridige v Mantovi. 1485. Štirnajste postne pridige v Perudži. — Mej letom v Urbinu, v Perudži, v Asizu, v Mantovi. — Adventne v Parmi’ 1486. Petnajste postne pridige v Parmi. — Mej letom v Modeni, v Perudži. — Adventne v Perudži. 1477. Šestnajste postne pridige (druge) v Perudži. — - Mej letom v Todih (Todi), v Asizu, v Spoletu, v Norčiji in v Mantovi. — Adventne v Parmi. 1488. Sedemnajste postne pridige v Firencah. — Mej letom v Perudži, v Asizu, v Orvijetu, v Todih in v Akvili. 1489. Osemnajste postne pridige v Sijeni. — Mej letom v Kjetih (Chieti), v Čivitta-dukali, v Rietih, v Luki, v Ferrari, v Modeni, v Redžu in v Parmi. — Adventne v Dženovi. 1490. Devetnajste postne pridige v Dženovi. — Mej letom v Savoni, v Milanu, v Pijačenci, v Kremoni in v Parmi. — Adventne v Padovi. 1491. Dvajsete postne postne pridige v Bolonji. — Mej letom v Modeni, v Pijačenci, v Pjevah di Sakko (Pieve di Sacco), v Ravenni, v Faenci, v Mantovi in Milanu. 1492. Eden in dvajsete postne pridige (druge) v Padovi-— Mej letom v Pijačenci, v Mantovi, v Vičenci, v KampO' Sampieru, v Feljtrah, v Marostiki, v Kremi, v Lodih in v Dženovi. — Adventne v Vičenci. 1493. Dvaindvajsete postne pridige (druge) v Paviji. " Mej letom v Kampo-Sampieru, v Mantovi, v Kremi, v ArecU, v Firencah, v Sijeni, v Perudži, v Asizu, v Spoletu, v Gubbiju, v Urbinu, v Riminih, v Ravenni, v Faenci, v Mantovi. — Adventne v Brešiji. 1494. Triindvajsete postne pridige v Vičenci. — Mej le' tom v Mantovi, v Ferrari, v Ravenni, v Čezeni, v Kjoddži, v Padovg v Monseličah, v Montanjani, v Peskijeri, v Brešiji, v Travaljatu, v Kjarih, v Kremi, v Lodih, v Sant-Andželu in ^ Paviji. BI. Bernardin Feljterski je imel v teku petindvajsetih let okoliitisoč govorov. Spreminjal je govore po potiebi krajev in ljudstva. V Rimu n. pr. je dajal besedo papežem ter navajal dogodke iz rimske zgodovine. V Milanu se je deržal sv. Ambrozija navajajoč najlepše odstavke iz njegovih spisov. Pred duhovniki je sestavil govor iz sv. pisma, sv. očetov in cerkvenega prava. Pred posvetnimi učenjaki je navajal besede svetovnih pisateljev in paganskih modroslovcev. Benediktinkam v Firencah je rekel: „Priprosto vam hočem govoriti." Niso se zmotili predstojniki, ko so bi. Bernardina za misijonarja imenovali; imel je vse velikemu govorniku potrebne lastnosti. Daši majhine postave, je bil venderle prikupljive, čedne zunanjosti. Obraz je imel okrogel, čelo široko, oči lepe *er prijazne, pogled živ, zobe bele in zelo pravilne, brado gosto in černo. Glas pa je imel, kaker si govornik lepšega ne more želeti: jasen in močan, doneč in prijeten, in rabil ga je z redko lehkoto, izgovarjajoč besede in zloge razločno, hitro ali počasi, močno ali rahlo, kaker je nanesla potreba. Jezik se mu Je vedno pokoril misli, in kaker voda iz vira mu je tekla beseda. Telesnim so se družile zmožnosti duha. Bog mu je dal Pesniško domišljijo in nepozabljiv' spomin. Obeh darov se je Posluževal krajem in časom primerno. Z domišljijo je oživil najbolj mertve reči. Lepa prilika ali primeren zgled je poživil *n pojasnil misel, da so jo mogli umeti in v spominu ohraniti najprostejši poslušavci. V tem je bil iznajdljiv, da bi mu bili lehko zavidali največi govorniki. Obračal seje vedno k sercu, ker pridobi človeka le kar mu v serce seže. Vzbujal je čustva, kakeršnih je potreboval, zdaj mila in nežna, zdaj slovesna in resna. Tudi oster in poln nevolje je znal biti; blisek in grom zgovornosti je bil videti. *) Semtertje se mu je primerno zdelo P°služiti se izrednih govorniških pripomočkov. Da bi terdo-Vratne grešnike genil in pretresel je začel nekje svojo pridigo z glasom najglobočje žalosti; končal pa jo je se serdom in nevoljo. Zapustil je lečo, ne da bi podelil blagoslov, vzemši v r°ke obuvalo in otresevši prah ž njega. Bogastvo poduka je bilo v njegovih pridigah toliko, da Se je reklo, Bog mu je dal duh sv. Bazilija, resnobo sv. Gretja, zgovornost sv. Ivana Zlatoustega, globokost sv. Avgu- *) »Videbatur fulmen et tonitruum eloquentiae« (Tossiguano). ština in maziljenost sv. Bernarda. Naj bo ta pohvala pretirana; da so ga pa tako redkim in popolnim talentom primerjali razodeva vsaj veliko ljudsko navdušenje zanj. Ko je pridigoval v Feljtrah, ni bilo v mestu zadosti prenočišč za tujce, ki so prišli in še vedno trumoma prihajali iz Bassana, iz Treviza, iz Furlanije in celo s Kranjskega (?); vse ceste v okolici so mergolele ljudstva, ki je derlo poslušat pridigarja, ali se pa vračalo domov. Okoli štiri tisoč ljudi je prenočevalo na javnem tergu. Ko je 1. 1491 imel v Padovi postne pridige, so si bogatini iz daljnih krajev najeli v mestu stanovanja, da so mogli hoditi k pridigam. Ko je Kremo zapustili ga je spremljalo tri tisoč prebivavcev v Lode (Lodi), da ga j® tudi tam poslušalo. V Firencah je bil terg, kjer je pridigoval( tako nagnjeten ljudi, da jih je mnogo na strehe zlezlo, samo da so ga slišali. Kjerkoli je pridigoval, povsod se je navalilo ljudstva-Kaker za stavo so se potegovali zanj. Keder je v kako veče mesto prišel, so vsi drugi tamkajšnji pridigarji zgubili svoje poslušavce. Mej tjednom je govoril navadno še v cerkvah; v nedeljo, ko je ljudstvo imelo čas in tudi od deleč prihajalo, so mu pripravili pridižnico skoraj vselej pod milim nebom. Terg in bližnje ulice so bile polne ljudstva. Imel pa je tako močan glas, da so ga tudi najdaljni poslušavci razumeli. Ko je prihajal v kako mesto, so zvonili pri vseh cerkvah-Ljudstvo je pretergalo delo in hitelo poslušat od vseh strani-In kjer ni bilo dobiti prenočišča po hišah, so prenočevali v šotorih, kaker n. pr. v Feljtrah tistih štiri tisoč tujcev. Iz sosednjih krajev je prihajalo toliko ljudi, da so starešinstva morala določiti število moških, keteri ne smejo od doma iti, da bi kje mej tistim časom kak sovražnik ne napadel kraja-Okoli dvajset let so se ponavljali ti prizori. Vse to se nam zdi kaker komaj verjetno. Ali treba p°' misliti, da so se pridigarji obračali v Bernardinovi dobi na celega človeka, ko deržavljana in kristjana, in da so z enal<° oblastjo vodili javno kaker zasebno življenje. Ako zborniška zgovornost še dandanašnji vodi ljudstvo, kolika je bila nekedaj moč cerkvenega govornika! Veljavo mu je dajala duhovniška čast, semtertje tudi sloves svetosti. Vera mu je delila oblasti reševati vsako vprašanje. Daši je ljudstvo bilo mlačno, vendar Se ni moglo zderžati, da ne bi bilo šlo poslušat slovečega Pridigarja. Kljub pokvarjenosti v življenju je bila vera še živa, Zl«ožna navdušenja. Množice, ki jih je k leči pripeljala vera, n>so brale knjig in časnikov. Radovedne po novostih, so rade Poslušale moža, ki jim je govoril o Bogu, domovini, pravici in Prostosti. Vpliv pridige je bil nekedaj velikanski; dandanašnji s° ji ga zelo spodnesli časniki. Da bi bila delavnost njegovega služabnika vspešniša, mu Je hotel Bog še z nadnaravnimi milostmi pomnožiti moč. Tu ’n tam, kjer je naš blaženi pridigoval, se je zgodil kak čudež, 'rečinoma popolnoma nepričakovan. Ker so se spričali, ko je za poblaženje patra Bernardina, ni dvojiti, da so se taki čudeži v resnici godili. Mi jih tu preskočimo, ker govorimo le 0 njegovi zgovornosti. Povejmo torej le še, kako so o nji so-d>li njegovi verstniki. Vsi, ki so imeli srečo poslušati Bernardina, ga imenujejo jednoglasno govornika brez primere. Generaljni vikarij v Pa-v'j> je pisal na dan njegove smerti vojvodi Milanskemu mej drugim tako-le: „Bil je v resnici pobožen in svet mož, ki je >zmej pridigarjev, ketere smo poslušali štirideset let sem, naj-'’eč koristil." „Treba bo sto let je pisal pomožni škof Vilenski — preden bomo slišali podobnega pridigarja." Sto let P°zneje je mogel Frančišek Goncaga pisati o njem:*) „V sve-knjignh verlo učen, najzgovorniši pridigar, je bil izmej vseh Propovednikov svoje dobe pač največi". Pri Waddingu beremo to-le sodbo nekega verstnika: „On Bernardin) ni očaral ušes z besedami človeške modrosti, ne z govorniško umetnostjo, prederl pa je v dno serca z ognjem Sv°je pobožnosti: ves način njegovega pridigovanja je bil v ten», da je pobijal greh in temu nasproti stavil dotično čed-n°st-“ — Neki knez je rekel: „Jaz sem le po imenu vladavec, Pfavi je pater Bernardin Feljterski. Njemu je treba le ziniti in Vse> kar hoče, doseže pri ljudstvu." **) Kardinalj Agrijski *** Agria), hoteč označiti apostoljsko prostodušnost Bernardi-n°v°, pa je sodil: „Bernardin je pervak pridigarjev, ali roko 'ma težko, in prilizovati se ne ume." *) Sacris litteris apprime imbutus, dissertissimus concionator, caeterorum 0rilll'uni suj temporis praedicatorum facile princeps fuit. **) Guslftio, c. XXVII. § 306. S Kitajskega. Misijonska poročila iz pisem p. Petra Baptista Turka X. (Dalje). / ■ j Omenjena pravda pa ni bila še brez druzih slabih nasled' kov. Kaker pogubna bomba je silno oplašila že precej velik0 čredico tukajšnih katehumenov. Jeli so prihajati le v male10 številu k nedeljski službi božji ter zanemarjati tudi šolo, tako da sta bila moški in ženski katehumenat več časa skoro pr3' zna. Tem ljudem namreč ni telo v glavo, kako da smo neke* tere krive katehumene izključili ter jih izročili celo mandarin11' da jih kaznuje. Zato so izostali hoteč nas na takov nad11 j skoro prisiliti, da lastnih katehumenov ne bi očitno kaznovali' če tudi je njih krivda očitna. Mene je njih vedenje bolelo, zat° j sem jim pa tudi, keterim sem mogel, v obraz povedal, da m°' ramo vedno in povsod hoditi po poti resnice in pravice, vse drugo pa prepustiti božji previdnosti. Komer pa to ne gre | glavo, ta ne spada mej nas. Tako so se polagoma vmirili in s° začeli prihajati v šolo, ketero sem redno deržal, naj je bilo učencev veliko ali malo. Sčasoma je postalo živahniše. Škoda, ketero so zakrivili oni načelniki tatov, je bila n*1 moje veliko veselje kmalu poravnana. Oratorij sem popravi' in ga podaljšal; postavil sem vanj priprost aljtar in klopi, ke' tere so verniki sami plačali. Dal sem ga znotraj tudi čedn° prebeliti in nekoliko pobarvati. Pervo nedeljo mesesa majnik3 sem v njem postavil in blagoslovil tudi sv. križev pot. Mejtem se jih je mnogo se zadostno pridnostjo in stan<>' vitnostjo pripravljalo za sv. kerst. Da sem jih pa bolj poskU' sil, sem odlašal s kerščevanjem noter do praznika Marijine^3 vnebovzetja in še takrat sem kerstil le najboljše izmej nji*1’ 19 po številu. Tako sem spodbudil tudi druge, bližnje in dalj°e' da so tem bolj zahrepeneli po sv. kerstu. Kmalu ste bile šoli napolnjeni. Njih pridnost in gorečnost se je še pomnožil3’ ko so zvedeli, da imajo naš sedanji milostni misijonski šk°[ Gracijan Dženaro (Gennaro) — prejšnji škof Vincencij Epifan’-' Karlasare (Carlassare) so namreč umerli nagloma dne 24. ju' lija lanskega leta — meseca septembra priti sem opravit >11'’ sijonsko vizitacijo. Oglasilo se je tudi mnogo na novo spreobernjenih. Ti so m' prinesli svoje malike se vso malikovavsko nesnago vred. Umevno je, da me je to gibanje kaj razveselilo, in to tem bolj, ker je bilo videti, da delajo vse iz pravega namena in da hočejo postati res dobri kristijani. Neketeri so pokazali svojo gorečnost zlasti s tem, da so dovajali tudi novih katehumenov, har sem jim na ta način poplačal, da so bili prej kerščeni, tako da sem jih naslednje mesece v septembru, oktobru in novembru pred prihodom našega misijonskega škofa kerstil vseh Skupaj 66, včasih kar cele družine. Tolikega vspeha se nisem aadejal v tako "kratkem času in pri takih razmerah. To je sad božjega blagoslova in pa .Vaših darov, cenjeni dobrotniki! Bog ^am poverni! Za prihod gospoda škofa je bil določen 13. dan novembra. Imela se je pričeti vizitacija pri misijonski postaji Šia-pa-ho, kjer so se kristijani zelo zavzeli za slovesen sprejem. Že dan Poprej, to je 12. novembra, sta odrinila dva verna pervaka z Večim čolnom v Huan-se-kan po mil. škofa, ki so prispeli naslednji dan popoldne. Sprejem je bil jako slovesen : katehumeni 'n kristijani so jih pričakovali na obrežju, kjer so sedli na nosilnico in so jih nesli mej bombardiranjem in godbo vojaških trobentarjev proti okrašenemu misijonskemu domu. Tu smo jih sprejeli po predpisanem obredu. Po kratkem odmoru so začeli spraševati kerščanski nauk vse nove kristijane, ki so imeli preiti zakrament sv. birme, ketero so jim tudi takoj drugi dan Podelili. Po sv. maši pa so jim razdelili male spominike, ke-tere so sprejeli s častjo in spoštovanjem. Iz vnetosti teh vernikov — bilo jih je 18 — in številnih hatehumenov so se mil. škof sami prepričali, kako potreben b' bil v tem kraju lasten misijonski dom. Zakaj v ta namen časa rabiti najeto pagansko hišo je neprimerno in nedostojno. Prostor, keterega smo dobili v misijonsko last, so nam škof odobrili, ali kaj ke denarne pomoči niso mogli dati več kaker 400 kron! P. Kasijan je primeknil tudi okoli 800 kron, kristijani sami pa 500. To je pa tudi vse, kar imam na razpo-*aS°, ker svojega nimam prav nič; vse, kar ste mi dali Vi, Sem porabil za šolo in v druge misijonske namene. Ker se je Pa zadnja leta tudi tukaj vse skoraj za polovico podražilo, zato tU(ti zidanje zdaj veliko več stane. Tako bi bilo za misijonsko postajo v Šia-pa-ho treba vsaj 3000 kron; manjka torej še skoro polovico. Se zidanjem pa seveda nikaker ne kaže začenjati, dokler ni dovolj denarja, da po taki neprevidnosti ne zajdem v dolgove, ketere frančiškan ravno tako ne sme delati) kaker si ne sme zbirati bogastva. Da bi pa Vas, cenjeni dobrotniki, za to še posebej nadlegoval, tega mi skoro ne da serce, ker iz sporočil in piše® spoznavam Vašo dobroserčnost in velikodušnost, tako da m*' risketeri, ali boljše rečeno, marisketera več daruje kaker prav za prav premore. Vender pa se drugam nimam oberniti kaker ravno na Vas. Ako ne morete več sami dati, prosim Vas, priporočite ®e drugim, Vašim prijatelom in znancem, da bo tako Vam in nji® v dušni blager: „Blager usmiljenim, ker sami bodo usmiljenje dosegli". Mat. 5, 7. (Dalje prih.) Naša Kostanjevica. Zgodovina cerkve in samostana. 6. P. Klar Vasbotti. VI. P. Klar ko pisatelj. (Konec.) V 36. štev. petega letnika „Istrije“ stoji naposled našega patra poročilo o samostanu manjših bratov v Gorici (»De* Convento dei Minori in Gorizia") 2 in pol strani; v 23. štev'-šestega letnika (1851) pa o pervi goriški fari („Della prin® parocchia di Gorizia") 2 strani. Proti poslednjemu spisu dokazuje nekedo v 35. štev. sedmega letnika (1852), da ni res, kar je terdil p. Klar, da bi se se zgodovinsko gotovostjo moglo terditi, da je bila fara sv-Hilarija in Tacijana v Gorici vstanovljena še le v 16. stoletj*1 mej letoma 1570 in 1590, .temuč, da je gotovo okoli 200 stariša; omenja da se pervič leta 1465. Pervi goriški župnih ki je po imenu znan, je „Nicolo di Castello", ki je vmerl 1-1485. \Njegov naslednik je bil Andrej Posch, do kedaj, ne vem® L. 1527 je bil župnik v Gorici »Leonardo de Graben", 1. 154® in 1541: Luka „Goriupetz“, 1. 1545: Luka Piter, od 1549 d° ^60: Jeronim „Catta“, 1. 1560—73: Matija Mercina, 1. 1574 do ^75: Luka „Tauzer“ (Tavčar), 1. 1577—80: Janez „Tauzer“ (Tavčar), ki je bil od 1. 1580 nadalje ljubljanski škof. Ali je to dokazovanje p. Klara prepričalo, ne vemo; odgovoril vsaj menda ni nič. Gotovo je toliko, da je bila Gorica do konca 14. stoletja v Solkan v faro. To mimogrede! Glejmo zdaj spise našega patra nadalje. Edino njegovo italijansko cerkveno-zgodovinsko delo, ki Je izešlo le v posebni knjižici, je zgodovina naše Kostanjevice: »Storia della Castagnavizza contenente eziandio la •Oalattia, la morte e il funerale di Carlo X. re di Francia, del c°nte della Marna flglio primogenito di sua Maesta cristianis-s'ma, e del duca di Blacas scritta dal P. Chiaro Vascotti fran-Cescano Lettore approvato di storia ecclesiastica e diritto carico. Gorizia Dalla Tipografia Paternolli." Pisavec je knjigo posvetil „l)evici Materi" (Alla Verine Madre), založnik Paternolli pa v francoskem pismu „go-spodu grofu Šamborskemu" (A Monsieur le Comte de Cham-')0r)- Pismo je datirano „v Gorici 15. januarja 1848 (Gorice 15 Janvier 1848). Pri nas pa se hrani še tudi rokopis, na keterega Pervih straneh je pisavec sam posvetil to svoje delo grofu Jambordskemu. Ta rokopis obsega poleg posvečenja in vvoda ^8 strani čveterne oblike teksta, kaker je natisnjen v knjigi, dalje pismo kneza nadškofa goriškega Frančiška Ksaverija Lu-**>na do pisavca, keterega delo, ki ga je bral v rokopisu, hvali, 'n naposled na 41 straneh »dostavek h zgodovini Kostanjevice" ^Ppendice alla Storia della Castagnavizza), kjer je zapisoval d°godke od jeseni 1. 1847 do konca meseca avgusta 1859. Ka-^er je bilo že rečeno, smo se deržali teh zapiskov v našem Pripovedovanju o tistem času. In zdaj pridemo do najznamenitiših del patra Klara, ki dih je spisal ko bogoslovne učne knjige v latinskem jeziku. To s°: cerkvena zgodovina, cerkveno pravo in razprava o zakonu. ^Se troje se hrani v naši samostanski knjižnici tudi v rokopisu. Cerkvena zgodovina ima v tem rokopisu naslov: „Insti-tl*tiones Historiae Ecclesiasticae novi Foederis in usum suorum auditorum compilatae . . . Castagnavizzae prope Goritiam 1846." Cerkveno pravo: »Enchiridion Juriš Ecclesiastici in usum Su°rum auditorum compositum. Castagnavizzae 1847. P. Clarus Vascotti.« / Razprava o zakonu: »Tractatus de matrimonio in usu® suorum auditorum compilatus. Castagnavizzae 1848.“ Natisnjena ima perva knjiga naslov: „Institutiones Hi-storiae Ecclesiasticae novi Foederis ad usum scholarum Se-raphici Ordinis auctore R. P. Claro Vascotti. Romae 1851. T}'-pis Clementis Pucinelli." Vender pravi tudi tu v predgovor® da je knjigo sestavil v porabo svojih poslušavcev: „in usu® meorum auditorum has Historiae Ecclesiasticae Institutione* compilavi." Natisnjena obsega knjiga pervotno 516 strani v- 8 , in sega do leta 1846. Ker se je pa priljubila in so želeli p*- j savčevi prijateli, da bi se nadaljevala, ji je čez 9 let dodal drugi del ko „periodus sexta ab anno 1846—55.“ Ta dodatek obsega 140 posebej štetih strani; tiskan je tudi v Rimu, pa ' „Typographia Tiberina 1855.“ „Enchiridion Juriš Ecclesiastici“ je natisnjen „Romae 18®^ Typis Clementis Puccinelli“; obsega 392 strani v 8° in 2 i® pol strani „errata corrige“. Da je v latinskih knjigah Vaskotti-jevih toliko tiskovnih pomot, si je razlagati po tem, ker je pisavec na precej slab papir hitro pisal, tako da stavec, ki n1® latinščina ni bila zadosti znana, ni mogel vsako čerko pr®'r spoznati, pisavcu pa se stavek gotovo ni pošiljal v popravo-Dodatek k ročni knjigi cerkvenega prava je razprava 0 zakonu ravno tam in tisto leto natisnjena; obsega 84 strani ' 8°. Obe te dve knjigi so Vaskottijevi učenci jako hvalili; ven-der se menda niste tako razširili kaker njegova cerkvena zg°” dovina. Zdaj ste seveda popolnoma zastareli. Da bi se bik kedaj vnovič natisnili, nam ni znano; pač pa se je to zgodil® večkrat s cerkveno zgodovino. Devet let po njegovi smerti jo je „popravljeno in pom*10” ženo“ drugič izdal profesor goriške bogoslovnice Janez Hraš1 v Gorici pri J. B. Zajcu 1869; in že čez štiri leta isti ravn° tam tretjič 1873. Po Hrastovi smerti so skerbeli za knjigo Nemci. Pred 1* leti je izešlo šesto izdanje pod naslovom: „P. Clari Vascotti Institutiones Historiae Ecclesiasticae. Editio sexta recognita A-Mathia Hiptmair. Vindobonae Sumptibus Mayer et Conip-1895.“ fcfe dolgo potem (1. 1898) je prišel na dunajsko vseuči-lišče ko profesor cerkvene zgodovine dr. Albert Erhart*2 ^iirzburga. Ta mladi gospod se je lotil, da pokaže svojo uče-n°st, pred vsem Vaskottijevo knjigo izganjati iz bogoslovskih učilišč, češ, da je plagijat iz Ruttenstockovih „Institutiones hist. eccl. 3 vol. Viennae 1832—34.“ Kaker bi avstrijski d°tični profesorji ne bili vedeli, kako je nastala Vaskottijeva kujiga! Ali kaker bi bil Vaskotti kedaj terdil, da je vse po Prvotnih virih posnel — in to v Gorici, na Kostanjevici! ^ako bi bilo to mogoče? Dr. Hiptinair je v „Linzer Quartal-Schrift“ 1899 str. 496 id. derznega gospoda po pravici ostro zavernil. Tudi ko je Vaskotti še živel, menda učena zgodovinska društva avstrijska niso bila tako nevedna, da bi jim bila Rut-^nstockova cerkvena zgodovina neznana ostala; vender so Priznavala tudi Vaskottijeve zasluge. Leta 1855 (27. septembra) Je našega patra zgodovinsko-statistično društvo moravsko, leta 1859 zgodovinsko društvo kranjsko imenovalo za častnega uda; Soriški nadškof pa gaje leta 1856 (5. decembra) izvolil za pra-'e§a svetnika cerkvenega sodišča v zakonskih zadevah. Pa še v'šjo čast mu je vsaj morebitno poslednji namenil. Leta 1857, meseca junija, je vmerl monsinjor Anton Peteani, škof poreški. briški nadškof Andrej Goljmajer in ostali škofje naše cerk-'ene okrajine so nasvetovali cesarju za spraznjeni sedež na drugem mestu p. Klara Vaskottija. Na pervem je bil goriški Prošt baron Avguštin Kodelli, na tretjem teržaški kanonik Ju-r'J Dobrilla. Cesar je izvolil poslednjega ; zakaj—ni težko vge-oiti. Toliko o natisnjenih spisih p. Klara. Ko v rokopisu zapuščena dela p. Klara omenja p. Fri-derik v svoji kroniki neketere novele, mnoge priložnostne pri-^'§e» ene postne pridige, dobro izpiljene, da bi se mogle kar Uutisniti. Priložnostnih in postnih pridig se je ohranilo v naši Samostanski knjižnici več kaker smo jih imeli pred očmi, ko Sm° pisali o p. Klaru ko pridigarju *), dasi poslednje ne ravno ' redu, kaker so bile govorjene; o „novelah“, če jih je p. Klar res pisal, pa nismo našli nobenega sledu. Pač pa se je ohranil T *) Tedaj smo (na str. 60) omenili le latinski govor za novo mašo p. °eja Kovačiča; ohranjen pa je tudi v italijanskem jeziku, tako da ne vemo 0 Je bil prav za prav govorjen. — Mej zapuščenimi listi je tudi nemški govor na brate lajike, ki ga je imel ko provincijalj ob vizitaciji. Da nem-e ui bil zadosti vajen, je lehko umeti. 152 slovstveno znameniten kratek rokopis z naslovom: „Tribut® ali’ amicizia. Sunto biografico di Pasquale Besenghi degli Ugl" d’Isola d’Istria“, in podpisom: „P. Chiaro Vascotti, Castagn*1' vizza presso Gorizia, li 28 Ottobre 1855“. Obsega 19 strani ' mali 8°. Pasquale Besenghi degli Ughi je bil Vaskottijev rojak >fl součenec v Pesarovi šoli. Vaskotti pripoveduje v tem spisih neki prav pomenljiv dogodek iz tistega časa. Pozneje je ** Besenghi odličen italijanski pisatelj in pesnik (lirik in satirik)-Vmerl je za kolero leta 1849 v Terstu. Neketeri njegovi zbrani spisi in spevi so izešli naslednje leto pod naslovom: „Raccoka di Poesie e Prose di Besenghi degli Ughi. San-Vito. Tipograf deli’ Amico del Contadino 1850“, 257 strani v mali 8°. Izvod11 te knjige, ki je v naši samostanski knjižnici, sta privezana dv rokopisa, eden spred, eden zad : spred ravno označeni Vascott* jev, zad pa menda prav Besenghov z naslovom „Alcuni Ap° loghi di Besenghi degli Ughi“ 56 strani. Obsega pet „apolog°v ali basni, keterih dve ste v knjigi tudi natisnjeni. Vaskotti hvali Besenghija ko posebnega znavca italija° skega jezika, elegantnega pisatelja in pravega pesnika, ki se mu jako posrečile zlasti satirične skladbe. Nam se zdijo “ lepše njegove resne in žalostne „kancone“, ki bi mogle našim slovenskim pesnikom služiti v zgled tako po vse kaker zlasti po obliki. Na vsak način sme Izola ponosna na oba svoja rojaka, Besenghija in Vaskottija. bifl‘ Iz mariborske skupščine lil. reda sv. Frančiška. (Dalje). vVl. Okraj: Studenci, svetovavka: Jožefa TTlartini sarjeva hči, stanuje: B e z i r k s s t r a s se 47. VII. Okraj: Karčevina, svetovavka: TTlarija viničarska hči, stanuje: Karčevina 65. Oskerbuje celo o^0 lisko občino Karčevino svetovavka sama, izjemši skupil »Okoli slovenske šole". Na desni strani potoka hišne številke: 117 (šola), 118, 119, 120, 121, 124, 125, 130,131, 132, 141, 143, 149, 159, 151, 85, 86, 138. Na levi strani potoka hišne številke: 135, 136, 139, 144, 145, 152. Pomočnica za to sku-P‘n°: Jožefa Kreinz, hišna posestnica, stanuje : Karčevina 121. Vlil. Okraj: Leiterberg, svetovavka: TTlarija Krajnc, v'niČ. hči, stanuje: F r a j d e k 17 3.—1. skupina: Melje, h. štev. *~~63. Pomočnica: TTlarija Pijavec, vinič. hči, stanuje: M e-'je 6.—2. skupina: Košak, h. štev. 64—161. Pomočnica: barija Berglez, vinič. hči, stanuje: Košak 64.— 3. skupina: ^rajdek, h. štev. 162—211. Oskerbuje svetovavka sama: ^4rija Krajnc, F raj de k 173.—4. s ku p ina: Leiterberg, h. štev. 112 — 245. — Počehova, h. štev. 246. Pomočnica: TTlarija ^r3s, perilja, stanuje: Počehova 326. Vsaka tretjerednica naj spremembo svojega biva-'*šča takoj naznani svetovavki, oziroma pomočnici ti-ste skupine, v keteri je do sedaj stanovala. Svetovavka ali nJena pomočnica pa to spremembo naznani ravnatelju. Tudi neposredno pri predstojnici v Elisabethstrasse aH pa pri njeni namestnici v Tegetthoffstrasse štev. 6 Se more sprememba bivališča naznaniti, če je to komu v lajšanje. Ravnatelj mariborske skupščine je imel razun mesečnih ®h°dov v domači frančiškanski cerkvi, še kot vizitator v 25 ' nez Nepomuški m.; sv.Ubaljd,^ * 17. torek binkoštni: sv. Pa s kal j Ion, sp. 1. r. P. O. 18. sreda (kvat.): sv. Feliks KanW' licijski, ep. kap. (P. O.) 19. četertek: sv. Ivon, sp. 3. r., P ®' 1 * 3 * 20. petek (kvat.): sv. Bernardin ^ | jenski, sp. 1. r. P. O. 21. sobota (kvat.): sv. Venancij, 1,1 22. nedelja, 1. po bink.: p res'1 Trojica; bi. Janez Forest, h-1. r. P. O. V. O. 23. pondeljek: sv. Peter Celesti"' pap.; bi. Krispin Viterbsai, SP' kap. (P. O.) 24. torek: Marija, pomoč kristijane'- 25. sreda: prenesenje trupla sv.FraO’ čiška. 26. četertek: preš v. RešnoT6' lo. P. O. V. O. 27. petek : sv. Beda, sp., c. u. 28. sobota: sv. Gregor VII. pap- 29. nedelja, 2. po bink: bi. JaneI Pradski, m. 1. r. 30. pondeljek : sv. Ferdinand sp. 3-r' P. O. 31. torek: bi. Gerard iz Vilamanje' sp. 3. r.; bi. Feliks Nikozijsk'-sp. kap. (P. O.) Pomen znamenj P. O. itd. glej v prejšnih zvezkih. — v Našim goriškim (k o s t a n j e v i š k i m) tretjerednikom in tretjeredhi cam bodi s tem naznanjeno, da se jim bo podelil papežev blagoslov še le 3. nedeljo meseca rožnika (junija), (ne pa, kaker je bila do zdaj navadJl majnika). Poet, ros, scrib; beli, camp, hort, hu m, v e nt, t a 1 e n t; ax, a m or, a rt, g reg, jur, mar, nub, op, or“, in celo še dalje okleščene: a mi, cap, flum, im p er, laetiz, m uiti tu d, n o m, o 1, sangue, temp, vigil“ za: „mico, capite, flumine, iniperio, laetitia, multitudine, nomine, oleo, sanguine, tempore, vigilia". Podobno ravna Hartl tudi z adjektivi. Končnica o mu velja za °ba spola, če ni vzroka ženskega posebej povdariti, kar se dela s končnico a: „f i 1 ia parvula“, „laetizia magna“ ali „m agno laetiz". Konjugacije razločuje štiri, kaker stara latinščina, in skoraj se vsemi nje nepravilnostmi, — za vmeten jezik pač preveč težav! — Na dalje vse to razkladati ne moremo. Radovednemu bravcu naj zadostuje zgled, ki ga podaja pisavec na koncu svoje knjige, in je ta : Perfect. Leczion de Acts de Apostolos (2, 1—11). Et curn dies Pentecost štaba complet, onine štaba pari in idips loc. Et repenti šteti fact decoel son qvam de advenient špiritu vehe-ment, et replevi tot ildom, ubi štaba sedents. Et apparui adils disper-tit lingvas qvam deigne, et sedi supra singulos deils. Et omne šteti replet ad Špiritu sanct et coepi loqvere ad vario lingvas, uti Špiritu sanct daba eloqvio adils. Štaba vero in Jerusalem habitants Judajos viros religios ex omne aazion, qvi sta sub coel. Fact vero ist voce, multitudine conveni et šteti confus adment, qvia unqvique audieba illos loqvents ad lingva sua. Stupeba vero omne et miraba dicent: Nonne en omne ist, qvi l°(ivi, sta Galilajos, et qvomodo no audivi unqviqve lingva nostra, in ^val no sta nat ? Partos et Medos, et Aelaniitas, et qvi habita Meso-Potamia, Judaja et Cappadocia, Pont et Asia, Frygia et Pamfylia, Ae-gypt et parts de Lybia, qvi sta circa Cyrene, et advenas Roman, Ju-dajos qvoque et Proselyt, Crets .et Arabes: no audivi illos loqvents ad nostro lingvas magnals de Deo. — Poterpežljivi bravec naj primeri to se starim latinskim tekstom ‘n> Če hoče, tudi z našim, ki bi bil tak: Eulalia. Lectione di iei Actuoi di ioi Apostoloi. E cumrni compleilei iei diei di ie Pentoste, einei omnioi parite vi >e liede loco. E fieine repenti da ie coelo ue sono tammiqua di adveniente spirituo vehemente, e repleile tote ie doniuo, ubi einei se-dčntoi. Et appareinei lioi dispertitei linguai tammiqua di ignie, e sezone supra ioi singuldi di looi. E repleilei omnioi di Spirituo sancto e coepieinei loqueni vi variei linguai, proutti io Spirituo Sancto lioi ddiane eloqučni. Einei aute vi Jerusalemme habitantoi Judaeoi, viroi religiosoi xi °mnie natione, que ene subbi ie coelo. Facte autemmi hie voce, con-venieine ie multitudine e confundeile vi ie rnente, quoniammi Ioi au-^'čiane nioquoque vi soje lingua loquentoi. Stupeianei autemmi omnioi e uiiraianei dicentoi: Nonnine ecce omnioi stioi, quoi loquenei, Gali-'aeoi ^nej) e quomodu noi audieinoi nioquoque ie linguaque noijč, vi nascčiloi ? Parthoi e Mčdoi et Aelaniitai, e quoi liabitAnei ič Mes°' potaniič, Judaeč e Cappadocič, Pontd et Asič, Phrygič e Pamphyli^ Aegyptd e iči partči di ie Libya, que čne circa Cyrčne, e ioi advent Rdmčnoi, Judaeoi quoque e prosčlytei, Crčtei et Arabei, audičinoi $ loqučntdi vi ndijei linguai iči magnčlieidi Deo In zdaj sodi sani, čislani bravec, keteremu bi šla prednost, a'’ „perfektu“ ali „ev!aliji“. — Pa glejmo nadalje Boningov „Romanal“' Tudi ta se v nekih rečeh vjema z evlalijo. Tako n. pr. nima čerke k za c;. vender hoče, da naj se c pred e in i po italijansko za c izgovarja, kar za mejnarodni jezik pač ne bo. Za glas š, ki bi imel „Romanal“ pa le v kaki iz angleščine sprejeti besedi, piše, ve’ kaker Hartl, š (Šneberg), temuč angl. s h (shiling), v čemer mu m°' ramo priterditi. Tudi v evlaliji bi se pisal ta glas v lastnih imenih drugih tujih besedah tako; saj ne moremo pričakovati, da svet naše rožičke kedaj sploh sprejme. Za ž, kar piše „Romanal“ kaker „Id° z j, bi se dosledno i ničlo pisati z h, za dž torej dzh in za S: t s h > c h mora ohraniti pomen starogerškega % (kh), ki prehaja v nemsk c h, kaker th v interdentaljni s in p h v bilabialjni /. — Omeniti je nadalje, da „Romanal“ končnice a, o, e jenilje v tem pomenu kaker evlalija: „cavaIo (konj), „cavala (kobila), li množino pa dostavlja s: „cavalos, cavalas"; pronom. 3. os. se tudi vjema z našim, vsaj v acc.: mase. lo, fem. la, neut. le. Z mnogim drugem v tem jeziku pa mi seveda ne moremo biti zadovolji' Kakov glas bi imel, naj se sodi po naslednjem tekstu, očenašu, kaker so nam ga poslali na dopisnici s Francoskega: „Patro nostri, qui esta en ciele, sanctificad esto nomine h>'> adveno regne tui, farad esto vulite tui sic com en ciele et in tere' Pane nostri omnidial dano a nos hodin et dimito ex nos debites n° stri sic com nus dimita les ex debitoros nostri et non nos induc^ en tentasione sed libero nos ex male. Amen. Več teksta najde, kedor bi ga želel, v Boningovi knjižici, nek0 liko tudi v Peanovih „Discussiones“ N. 2, str. 46 id. — In zdaj smo pri ^latinščini brez fleksije", ki jo uči prof. Pea°^ v svojem „Vocabulario communead linguasdeEurOp3 in v „D is cu ssio nes“, organu društva „Academia pro intef lingua , obstoječega že 23. leto Ta „latinščina“ je po slovarju feS latinščina, brez esperantskih in idovskih monstruoznosti, in imena jen' lje navadno v oblativni obliki kaker evlalija ; ali po slovnici je n2 ravnost »kitajščina", našemu indoevropskemu jezičnemu čutu pač n kaker ne vstrezajoča; prim.: „Nos habe uno os et duo aure; heri seribe; cras te lege; jam nos stude ; vos debe i ad Pariš". V evla I bi se to reklo: „Noi habčnoi nič drč e dni aurču; heri scribčih°J crčssu legčuno; jammi studčnoi; voi dčbenai ični W Parlsi" (a*' ^ staro: Parlsidi"). — Naposled bodi omenjen „Adju vilo", kar je zboljšan „Ido“ „ priznavam, da v resnici zboljšan, vender le „Ido“, ali recimo ..Esperaa*0