St. 25.
V Trstu, v sredo 26. marcija 1884.
Tečaj IX
Glasilo sl<n V., političnega društva za Primorsko.
•T IIIimM |» M««.
• EDINOST« izhaja 2 krat na teden vaakv,— leto je O gld., za poln leta 3 gld., za četrt leta 4 p
,abote o poludne. Cena za vee
-------r------„., <n .	Vel dopisi se poSiljajo UredRiitvaj ■ vla Terrentt« »Nuova Tipografla vsak mora biti
~ *'7i7 —r ~	K* 4>kr. — Posamezne Številke se < frankiran. Rokopisi O'ez posebne vrodnostl se ne vračajo. — Jnserati (razne vrste nazna-
dooivajo pri opravmitvu in v trafikah v Triti po S v Sarlol in v AJdaviginl po < niia in poslanice) se zaračunijo po pogodbi - prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi
--------------- — - ... ... ■ ,
Arkftmi an nU%iiA m vaolrn luuuln O W r
T. J	wK.»Y„i»vi.u >U T i,r»uKHH v irm pp O.	v Hsrioi in v Ajoovteinl po « nila in poslanice) se zaračunijo po pogc
kr. - narolnne, reklamacije in inserate prejema Opravalitvt, vla Tarraata, »Nava tlakama*, j firkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Govor
dr. VltezftĆA v državnem zboru v 14. dan meseca marcija.
(Dalje.)
Kar se tiče javnega Jivenja, gospoda moja, tedaj se to, kako se nam Slovanom v Istri godi, vidi iz tega, da se celo deželni zakoni in deželni ukazi ne razglašajo v hrvatskem jeziku. Zahteva se tedaj spolnovanje zakonov, a prebivalcem se neče javiti, kako se ti zakoni glase. Menim, da kaj tacega ni v nobenej deželi v Evropi. (Poslanec Raič : Le v Avstriji mogoče!) Vsi razglasi, vsi pozivi tako posameznim občinarjem, kakor tudi občinam, pišejo se v italijanskem ali nemškem jeziku, zelo redko v slovenskem, v hrvatskem pa nikoli ne.
V prejšnjih časih so se dajali dekreti profesorjem in učiteljem v dveh jezikih, namreč Italijanom italijanski in nemški, Slovencem slovenski in nemški, Hrvatom hrvatski in nemški. Naravno je bil uže de facto, če tudi ne de jure, nemški jezile ko državni jezik uveden.
Zdaj pa hočejo Hrvate in Slovence popolnoma pogoltnoti, pišejo ali le nemški ali le italijanski. Je II se to pač ujema s programom njegove vzvi&enosti gospoda ministerskega načelnika? Posameznim občinam na rojstvenem mojem otoku so celo vzeli mogočost, poslati prošnjo viso-cemu državnemu zboru, naj se hrvatski jezik uvede v šole in urade.
Hrvate silijo, naj pišejo svoja imena v italijanskem pravopisu. Vsled moje interpelacije v seji 6. decembra 1832 je mi-nisterstvo notranjih zadev z dekretom od 10. maja min. 1. izdalo načela zastran pisave slovanskih obiteljskih imen v nekaterih istrskih delih v rojstvenih, poročnih in mrtvaških knjigah, kakor tudi zastran izdajanja izpiskov iz teh knjig. Po tem ukazu ni dovoljeno, pisati imen po sedaj obče rabljenem pravopisu, če tudi le v oklepih (srpkib) (Čujte! na desnici), in kar se tiče novih vpisavanj, dovoljeno je sicer strankam zahtevanje, da se ta zapisujejo v pravilnej, pri zadnjem vpisanji različnej pisavi, ali potreba je, da se v ta namen napravi poseben zapisnik i na ta se mora prilepiti kolek za petdeset krajcarjev. (Poslanec Ralč: Enakopravnost v Avstriji/
Menim, gospoda moja, da je povsod vsacemu na voljo dano, pisati svoje ime po tistodobnem pravopisji, ker pravopis — to je sploh znano — predrugačuje se v vseh jezikih; pravopis se ne menja le v hrvatskem, temuč tudi v nemškem, italijanskem in druzih jezikih. Mora tedaj dopuščeno biti, ime pisati v tistem pravo-
Sisu, ki je v istem času v rabi. Ali tega irvatom v Istri nečejn dopustiti. Oni se morajo udati vsem oblikam in vsem tem troškom. To je toliko bolj čudno, ker je v Dalmaciji brez vseh ovir dopuščeno, će prav je tam hrvatski jezik tudi v rabi. V Istri se pa kaj tacega ne sme zgoditi.
Omeniti moram tudi, da je lošinjski okrajni glavar v dekretu, s katerim je občinam svojega okraja ta ukaz razgasil, tega samooblastno bistveno predrugačil. V drugej točki je namesti »zadnji vpis« postavil »poprejšnji vpisi« (anteriori re-gistrazioni). Ukaz je tedaj zahteval, da je le zadnji vpis po novem pravopisu zapisan, da so sme tudi vprihodnje po tem vpisavati. On na s zadnjim vpisom ni zadovoljen, ampalt zahteva še vse poprejšnje vpise. (Čujte 1 Čujte l na desnicij. V tre-tjej točki je izpustil iz ukaza ta le stavek (bere): »Glede dosedanjih predrugačb v pisavi ni se uredoma spuščati v uradno postopanje«. — Tista imena tedaj, ki so bila uže poprej zapisana v novem pravopisu, imajo se tudi v prihodnje po obstoječem, to je novem pravopisu pisati. On pa tega neče, ampak hoče, da se tudi tista, ki so bila pisana uže v novem pravopisu, predrugačijo v stari pravopis. To je njegov namen. To so naravno predrugačbe,
ki vsebino ukaza zelo otesnujejo. Jaz vendar mislim, da se more od okrajnega glavarja zahtevati, naj ukaze, katere mu pošljejo višje oblastnije zato, da jih razglasi dotičnim organom in strankam, razglasi nepokvarjene. (Tako je I na desnici).
Kakor sem uže omenil, živi v Istri po odstotkih računano 5.798 Slovanov in 4.004 Italijanov. Ako bi bil volilni zakon pravičen, moralo bi hiti tudi število poslancev razmerno. Kako pa je v resnici? Deželni zbor ima 33 udov, in sicer 30 izvoljenih poslancev in 3 virllce. Od teh 30 izvoljenih poslancev bi imelo biti 17 Slovanov in 13 Italijanov. A Slovanom se nikoli ni posrečilo preseči številko Štiri. Zato spada en Slovan na 71/. Italijanov! le v zadnji deželni zbor se je Slovanom posrečila izvolitev pet pristašev svoje stranke. S tem pa večina ni bila zadovoljna. Volitve treh poslancev je zavrgla (Čujtel Čujte! na desnici), če tudi k temu ni imela nobenega vzroka, in od tod izhaja, da Slovane v Istri zastopata zdaj dva, pravim dva poslanca v deželnem zboru. (Čujte! čujte! na desnici). V državnem zboru do uvedenja neposrednjih volitev Še zastopani nismo bili. Od dobe, kar so se uvedle neposrednje volitve, zastopa isterske Slovane en poslanec, namreč jaz, in Italijane trije poslanci. Taka neprimera je naravni nastopek volilnega zakona. Jaz hočem le omeniti, da izmej 30 izvoljenih poslancev Rpada 18 na skupino veleposestnikov, mest in trgovinske zbornice, da pa spada le 12 poslancev na skupino kmetskih občin, ki imajo vendar največji del prebivalstva, in v katerih so skoraj sami Slovani zastopani, in vendar, gospoda moja, toži gospod Fambri zoper tak volilni zakon. Na strani 182 pravi, da je vlada, da se brani italijanskega življa, združila slovanpke občine z italijanskimi me^ti. da bi tako mogoče bilo tam uradnike ali duhovnike voliti. Gospod Fainbri pa prezira, da je prav s združenjem kmetskih občin z mesti prišlo ubogo slovansko prebivalstvo pod oblast meSčanov in to dokazujejo vse zadevajoče volitve. Ne morem se vzdržati, da ne bi omenil dogodkov, ki so se dogodili meseca junija lanskega leta v lošinjskem okraji pri volitvah deželnih občin.
Pri teh volitvah so se godile nezaslišane nezakonitosti i nerednosti od strani državnih organov, kateri bo po svojem stanji prav zato poklicani, da pazijo, da se zakoni spolnujejo. Okrajni glavar, prezirajoč dolžnost, katero mu nalaga njegova natančna služba, naj se vzdrži vsa-cega poslednjega ali neposrednjega vpliva za eno ali drugo stranko, ponudil se je sam za kandidata v tem okraji. (Čujte 1 na desnici.) Storilo se je vse mogoče, da zmaga ta kandidat. Poslan je bil k vo-litvi kakor vladni zastopnik njemu podložni okrajni komisar, ki je »privandrani« Italijan. Prva njegova naloga je bila, da vodi volitev v Vrbniku na otoku Krku. Tam se je seŠlo 60 volilcev. Od teh je 47 glasovalo za slovansko in 13 za italijansko listino; to se ve, da on s tako volitvijo ni bil zadovoljili, in zato je trdil, da ni Še večine ter ukazal drugo volitev. (Velik nemir.)
Načelnik (pozvoni): Prosim malo več miril, da morem slišati, o čem gospod poslanec govori. (Živa veselost).
Poslanec dr. Vit^zič: Meni je na tem, da govorim skoz okno. (Vsemu svetu. Uredn.) On je tedaj zaukazal drugo volitev. Pri razmeri mej 47 in 13 je trdil, da ni večine. (Smeh).
Le smej i te se, gospoda moja, tako se izvršujejo ustavni zakoni v Avstriji. (Izvrstno ! Izvtstnol na desnici). On je tedaj zaukazal drugo volitev. Pri drugej volitvi je bilo zopet 47 glasov za slovansko listo, ali le trije glasovi za italijansko. On pa s tem še ni bil zadovoljin ter je zaukazal tretjo volitev. (Čujte! na desnici). Pri tre-tjej volitvi je bilo zopet 47 volilcev za slovansko listo ln le eden za italijansko,
ker drugi so odšli. Zdaj vendar ni mogel več dalje in moral je proglasiti, da je volitev vendar prava. A taka nevolja ga je popala zarad te volitve, da je ukazal zapreti necega bodočega doktorja prava, (Čujte! na desnici) le zato, ker se je ta razveselil zmage in zaklical: Živio cesarl Živili Hrvati! (Čujte! Čujte! na desnici. — Poslanec RaiČ: To je svoboda v Avstriji.) Prav tako je ukazal zapreti tudi necega druzega volilca Iz enacega vzroka. Nasproti nečemu duhovniku se je pri tej priliki tako nespodobno vedel, da ga je ta zarad žaljenja česti pred sodnijo pozval. Tu pa je gospod škof vmes stopil in ubogi duhovnik je moral od tožbe odstopiti. (Poslanec dr. Trojan: Je-li okrajni komisar še tam?) Da, Še je tam. (Poslanec RaiČ: Dobro shranjen!) Na papirju so ga prestavili, ali v resnici je Še tam.
Gospoda moja! Če tudi se je gospo-skam to čudno postopanje brzojavno naznanilo, vendar je bil ta okrajni komisar, »privandrani« Italijan, poslan v Befiko, ki je tudi na otoku Krku, da vodi volitve. Po bistvenih načelih vsacega volilnega zakona je naravno, da ima biti volitev javna. Nt li res? To menim. To pa pri nas ni tako. Volitev bo je vršila čisto tajno. Bili so pri njej gospod okrajni komisar, katerega sem prav zdaj omenil, občinski načelnik in občinski tajnik iz Beške, in občinski načelnik iz Vrbnika, ki so val znani pristaši okrajnega glavarja, za katerega volitev je Šlo. Tega zadnjega občinskega načelnika iz Vrbnika so v Beško se saboj vzeli, da so mogli tako rekoč prav po obiteljski svoje stvari izvršiti. (Čujtel Čujte! na desnici). V ta zborček je bil drug za drugim poklican, tam so zahtevali od njega glas in ga potem strani poslali. Drug je prišel za drugim, in ti gospodje so potem ukrenoli tam, kar so za prav spoznali.
Volilci so se zunaj prišteli mej sabo, in dokazalo se je, da so bili v velikej večini. Ko pa so omenjeni gospodje tri ure skupaj sedeli, proglasilo se je, da je zmagala italijanska stranka. Kdo je mogel nadzorovati? Tega nobeden ne ve. (Tako jel na desnici). Na enak način brez javnosti, ker to je tam uže navada, postopalo se je naravno tudi v čresu. Jaz pač menim, da se v ustavnej državi še nikoli ni kaj tacega pripetilo, da se namreč vrše volitve tajno, brez nadzorstva. Tu je naravno vsa ustavnost le sleparstvo. V Krku, kder so se vršile tudi volitve, pa pod vodstvom druzega vladnega komisarja, dobila je slovanska večina vendar večino. Zapisnike so poslali v Lošin okrajnemu glavarju, kije bil, notabene, sam kandidat, in ta je volitev, ker ni bila njemu ugodna, uničil i novo volitev zaukazal. (Čnjte! Čujte! na desnici. Poslanec Ralč: Pravica v Avstriji!)
Zoper take jasne krivice je večina, k volitvi došlih volilcev, poslala protest deželnemu namostništvu s prašanjem, kako zadoščenje da deželni namestnik razžaljenemu čutu ljudstva. Ali na ta protest ni bilo odgovora, in v Trstu izhajajoči časnik »Naša Sloga«, ki je priobčil odprto pismo na namestnika zarad omenjenih nepravilnosti, bil je brez vsega ozira zatrt. Še moram omeniti, da se je 20. junija vršila druga volitev. 14. junija, kakor rečeno, bila je prva volitev v Krku. To pa je okrajni glavar uničil in druga volitev se je vršila 20. junija.
Pri tej drugej volitvi so uže sprevideli, da ne poj<1e, če se javno voli. Bila je toraj volitev tajna in izvršila se je ugodno okrajnemu glavarju.
Pa še druga posebnost se je tam pripetila, volili so se namreč volilci iz mest za volilne može kmetskih občin in so kakor taki tudi gl isovali. Menim, da je to zoper določbe državnega temeljnega zakona, da volilci inest volijo kakor volilni možje v kmetskih občinah. Tacih primer-Ijajev se je več dogodilo i ti dopustilo. Jaz bi lahko navedel še obilo tacih nerednosti. Vi mi pač o Opustite, ako se na vašo po-
trpežljivost preveč naslanjam (Le nadaljujte! na desnici): ali teško si je misliti tacih nerednosti, kakorŠne so se tam godile. Zato mi odpustite, ako vas dalje o tem zadržujem. Menim, da so moje razlage dovolj dokazale nered, kateri so delali po-litiŠki uradniki pri tej volitvi.
Zoper to volitev se je vložilo pet protestov pri deželnem zastopstvu. Protest krških kmetskih občin je podpisalo 149 volilcev. prosim, ne pozabite tega števila — ki so pri Tolitvi 14. in 20. junija svoj glas oddali.
Po poročilu deželnega odbora samega je prišlo k volitvam 278 volilcev; imelo je tedaj teh 149 volilcev večino mej volilci, ki bo k volitvam došli, in vendar se na ta protest ni ozira jemalo. (Čujte! na desnici).
Ne smelo bi se verovati, da je de-želni zbor, k ljubu vsem tem dogodkom, potrdil volitev, ki se je na tako čuden način izvršila. Je li to v ustavnem duhu? Ako bi se dogodili taki neredi v deželnem zboru, v katerem imajo večino Slovani, uže davno bi tak deželni zbor bil razpuš-Čen. Ako pa vlada neče seči po tako krep-kej naredbi, tedaj menim, da je vendar najsvetejša njena dolžnost, preiskavo ukazati zoper tiste, ki so zadolžili take nerednosti, in kaznovati tiste, ki so spoznani za krive, in za krive bodo brez dvombe spoznani. To zahteva pravica, to zahteva razžaljeni pravni čut Slovanov, ki nečejo, da se ž njimi dela, kakor z brezpravnimi bitji. Ministerstvu so se one dogodbe naznanile, ne le po raznih telegramih, temuč tudi po pet isterBkih deželnih poslancih, in sicer po nalašč v ta namen poslanej deputaciji. Njegova prevzvišenost gospod ininisterski načelnik je pri nekej priliki v tej visokej zbornici slovesno izrekel, da bode vedno strogo zahteval, da bodo n jemu podvrženi organi zakone spolnovali. Rekel je, ako se meni razodeno gotovi dogodki v katerih uradniki zakone prelamljajo, ali svojevoljno postopajo, pozovem zadevajoče na odgovor. Nu, tu je podanih vse polno dogodkov. Uradniki pa. ki so tako postopali, sed6 prav mirno v svojih sedežih i še nadalje Hrvate proganjajo. (Lujtel na desnici). V Befikl, kder je na krmilu Slovanom sovražna stranka, niso se razpisale občinske volitve, če tudi bo skoro leto, kar je minola doba za nove volitve. Poslali so se v tej zadevi protesti okrajnemu glavarju, deželnemu namestništvu, ministerstvu, ali doslej brez vsacega vspeha. Jaz morem le reči, da tudi zdaj leži protest pri ministerstvu, i da se nadejam, da se ho rsaj zdaj ta glas poslušal.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	poslanskej zbornici se je 22. t. m. obravnaval proračun finančnega minister-stva. Poslanec Heilsberg je tožil, da je toliko davkovskih eksekucij na Štajerskem. Finančni minister je odgovoril, da so bile eksekucije za letos za 170.000 gld. manj proračunjene od lanskega leta. in da je finančna uprava pripravljena do vseh mogočih olajšav. Tudi poslanec Obreza se je pritoževal, da se pri davkovskih eksekucijah preostro postopa. — Vladni svetovalec Wallach je zbornici naznanil, da je vlada več vrst živinske soli dala kmetovalcem, da delajo ž njo poskušnje. Dokler pa traje trgovinska pogodba z Ogersko, ni mogoče znižati cene soli.
V	večernej seji je zbornica dovršila obravnavo o finančnem proračunu in za-
c
ela obravnavati proračun trgovinskega ministarstva.
V	seji 24. t. m. seje začasni proračun za mesec april brez ugovora sprejel. V daljšej razpravi je govoril baron Kilbeck za pospeševanje ladjestavstva, poslanec Bulat za popravo luk v Dalmaciji. Poslanec Vitezić je protestiral zoper trditve poslanca Sttssa glede razmere slovanskega k italijanskemu prebivalstvu v Istri. Poslanec Richter je predlagal cenejšo voz-nino na železnicah za delalce; poslanec Tausche je zahteval, naj se praSanje o ribarjenju reši po državnem zakonu.
Vnanje dežele.
Zoper anarhiste, ki delajo strah vsej Evropi, utegne se začeti povsod ostro postopanje. Znano je, da je uže pred nekoliko leti ruska vlada predlagala, naj se napravi mejnarodna zveza, da bodo vse vlade enakomerno postopale zoper ljudi, ki so nevarni državam; a takrat je Rusija govorila gluhim ušesom, posebna Angleška o tem predlogu ni botela nič vedeti; zdaj pa se je prav angleški minister Gladstone obrnol do vseh vlad z enakim predlogom in vse kaže, da ne brezvspeha; v Ameriki in Švici, kder so se doslej anarhisti prosto gibali, zarote kovali in hudodelstva provzročevali v drugih državah, začele so vlade ostro postopati s preku-cuhi. Tako so bili zadnji teden na ukaz Švicarskega zveznega sveta iz Švice izgnani anarhisti Kanel, Scliulze in Falk (nemški podaniki) in Lyssa (avstrijski) podanik.
V	Peterburgu so 20. t. m. prišli na sled velikej nihilističnej zaroti; zaprli so27 zarotnikov iz boljših petroburških stanov, mej temi so štirji topničirski časniki.
Novo italijansko ministerstvo sestavi Depretis po kraljevej nalogi; ministri nauka, poljedelstva, vojne io pravosodja odstopijo. Novo ministerstvo bo sestavljeno iz zmernih levičarjev, desnica ne bo zastopana.
Da papež res misli Italijo zapustiti, o tem utegne nekoliko resnica biti, ker katoliški časniki, ki so v zvezi z vatikanom, to poudarjajo. Tako piše pariški časnik »Monde«, organ papeževega poslanca v Parizu, to le: »Poročilo, ali govorica, da papež misli prej ali slej zapustiti Italijo, dobiva vedno več vere. Temu se nobeden ne bode čudil, kdor \6, kako se spoštuje zakon, po katerem seje zagotovilo poroštvo in varnost papežu. In da bi se ta zakon tudi pošteno izvrševal, ne varoval bi vladarskih papeževih pravic, ki so spojene s pravicami vsega katoliškega sveta. Ali ta zakon se ne izvršuje pošteno; papež se vedno žali i napadi nanj se ne kaznujejo. Z nogami se tepta veljava in čast rimskega škofa, vsak dan je v večjej nevarnosti spoštovanje cerkvenega glavarja. Tako to ne more dolgo trajati. In časnik »Union«, ki je tudi v zvezi z vatikanom, piše : »Nekateri časniki so poročili, da papež misli v kratkem Italijo zapustiti. Poročila, katera smo mi dobili, pritrjujejo, da ta namen, ki se je uže Jansko leto razglasil, ni opuščen, ampak da je zopet zadobil veliko verjetnost. Prisiljeni, ogibajoči ali negotovi odgovori raznih vlad na pritožbe iz vati-kana dokazujejo, da papež v Rimu ni svoboden in jasno bi bilo, da se zdi prognanstvo dolžnost, katerej se ima Leo XIII podvreči«.
»Osservatore Romano« pa pravi, da ne gre za to, da papež takoj zapusti Italijo, ampak mogoče je, da to stori, če to zahteva dostojanstvo in svoboda; doba pa ni odvisna od papeža, ampak od italijanske vlade; ako papež še ostane v Rimu, hoče Rim in Italijo, katero ljubi, obvaro-vati hude škode.
Zarota na Španskem mora imeti globoke korenine, kakor se to vidi iz mnogih zaporov; pod ključem so namreč uže 4 generali, in sicer: Velarde, Villacampa, Ferrer in Hidalgo, potem urednik časnika »Porvenir«, Moran, nek nekdanji poslanec, dva progresista, več višjih i nižjih častnikov; več častnikov pa je pod policijskim nadzorstvom.
Kahire se poroča, da so skoraj vsi arabski rodovi Osman Digmo zapustili in upa se, da bo pot iz Suakima v Berber k malu zopet prosta.
V Sudanu je upor zopet hujše. Iz Kahire se poroča od 24. t. m.: Vsa dežela na jugu Berberja je vstala. Uporniki so obdali Kartum od vseh strani; občenje je popolnoma pretrgano. Stanje generala Gordona je zelo težavno.
O francosko-kitajske j vojni se poroča 31. t. m. iz Hanoi-o, da se Francozi pripravljajo napasti Hanghoas i da je dobil Courbet ukaz, naj posede otok Hainan. vendar se to poslednje Se ni potrdilo. Pariški časniki pa poročajo, da se francoska vlada posvetuje o tem, koliko odškodnine ima platiti Kitajsko in da bo ta odškodnina določena na najmanj 72 milijonov gold.
DOPISI.
Iz Sv. Križa v tržaSkej okolici, dne 24. marcija. Obžalovati moramo vsi kar nas je v sv. Križu, da smo čisto brez vode : Bog nas obvaruj nesrečnega ognja! — Tega so krivi naši zastopniki in n;iš mestni magistrat, ker gospodje ne poznajo pomanjkanja vode, ker imajo v svoja stanovanja napeljano. Da bi se njih gospe pritožile, kako trpe za Škaf vode, gotovo bi za vodo bolj skrbeli. Omeniti moram našega gospoda capovilla I. B., po domače rečeno Vodopivec.
Vsa soseska je mislila, da bode on bolj skrbel za vodo. Še celo naša šola trpi vsled tega mnogo, ker otroci hodijo zjutraj na vse zgodaj četrt ure daleč po vode z namenom, da pridejo do Šole domu; pa
§ri studencu je mnogo ljudi in morajo po do 8 ure čakati, potem pa pridejo vsi vtrujeni po hribu domu.
Naj se vendar naš capovilla potrudi, da dobomo prepotrebno vodo in občen vodnjak. Naj naznani gosposki to zlo in, da nam ta kolikor mogoče hitro pomaga, ako pa nema usmiljenja do ljudi, naj se vsaj usmili nedolžne in neme živali.*
Križan.
v Iz Ljubljane, 22. marc. (Iz. dop.) Litali ste uže v ljubljanskih listih, da je nek odbornik v seji odbora naše čitalnice stavil predlog, naj se dovoli, da se nad vhodom v čitalnico in nje restavracijo obesi tudi nemlka firma. — Puntigamska pivovarna namreč hoče prevzeti restauracijo čitalnice, a stavi pogoj, da se ima nad vhod postaviti i nemška firma. Dakle nemški bogatin se noče ponižati, da bi svojo pivo prodajal pod slovensko firmo in zahteva, naj se ves narod poniža pred njim. Ali ni to drzovito! A na mesto da odborniki čitalnice zavrnejo z indignacijo tako zahtevo, našli so se cel6 trije, ki so glasovali za tal predlog, da se dovoli nemška firma nad čitalnico. Jaz nisem fanatik, in tudi nočem spodtikati možem, ki so tako glasovali, slabih namenov ; oni so bili najbrže prepričani, da s tem koristijo čitalnici; ali kde je doslednost? Prepričan sem, da bi v Trstu nobeno slovensko društvo kaj tacega ne storilo, prepričan sem, da vaša tržaška čitalnica na velikanskem »Monte verde« postavi le slovenski ali hrvatski napis, a mi smo v središču, in naj bi bili tako popustljivi?-— Tega ne smemo. Ako noče nemški milijonar točiti svojega piva pod našo pošteno slovensko firmo, pa naj je ima. Mi pa moramo narodno načelo tako raztegnoti, da bomo še celo le pri takih kupovali, ki spoštujejo naš jezik, našo narodnost.
Sicer pa ponavljam, da gospodom, ki so tako glasovali ne smemo spočitavati slabih namenov, oni i v odločilnih momentih vedno pokažejo, da ljubijo svoj narod.
Pri tnk. narodnem trgovcu J. Logarju je razstavljena nova, na Dunaji izdelana rekrasna zastava »Savinjskega Sokola«, atera se blagoslovi za binkcštue praznike v Mozirju. Zastava, res krasno delo, stane nekda nad 500 gld. Kaj pa naše umetnice, mej njimi gospa M. Drenikova, ali ne bi bile mogle one kaj tako lepega izdelati ? Jaz sam videl pri gospej Drenikovi trak zastave Vašega podpornega društva, in reči moram, da je i to prekrasno, precizno delo. Da imamo res domače umetnike, ki si morejo meriti z Dunajčani, to nam kaže gospod Matjan, ki zdeluje prav zdaj ves meublement za cesarsko jahto »Greif..
Domače in razne vesti!
Novice Iz tržaške škofije.
VČ. g. Anton Turak, imenovan je župnik in dekan v Kastvi. Č. g. Scbastjan Marchio, imenovan je kanonik in kurat v Piranu. Č. g. Karol Sgnidarich je nameščen za administratorja v Sovinjaku. Č.g. Dominik
* Saj sa je poslanec, gosp. Nabergoj uže večkrat v seji mestnega zbora potezal za to stvar; a vse nič ne pomaga. Danes zvečer zopet pride na dnevni red predloga g. Nober-goja, da se preskrbi vode sv. Krizu. Ured.
liullo za administratorja v Kastaneji (?). č. g. Jak. Sajovec za administratorja v Kcr-bunah. C. g. Franc Peculić je nameščen za kaplana pri sv. Križu v GraČišČu. Č. g. Franc Kraljii, kaplan v Slivju je stopil zaradi bolehania v začasni pokoj.
Uanoiticna vlzllaclja in bir-movanje bo: 4. maja v Roču 5. na Humu, 6. v Orimaldi- 7. v Oerdemselu, 8. v AaJ-iergi, 10. v Zamasku. II. v Tervižu, 12. v Kringi, i3. v Tinjanu, 14. v Beramu, i5. v Starem Paunu, 25. v Novemgradu, 26. v lJmagi, 27. v Salvori, 29. v Ker kavču ; 14. junija v A/ovraiu, i5. v Kobedu, 16. v Loki, 17. v Pasjivasi, 21. v An tinjanu.
Dohodki za dijaško Komi-nlšče v Trsln od 16. februvarja do i5. marca znašajo 1330 gld. 30 kr. Od te svote je 8o5 gld. 3o kr. darov in vplačil od raznih župamj.
Delitev podpor. Đorsna deputacija naznanja, da se bodo prihodnji mesec delile podpore iz ustanove «Gisella«. Do teb imajo pravico trgovski agentje, njih vdove in sirote, ki so za delo nesposobni. Kdor hoče prositi, naj to stori vsaj do 10. aprila t. 1. Prošnje morajo biti odposlane in adresirane na borsno deputacijo, listinami preskrbljene, ki dokazujejo stanje prosilčevo. Oziralo se bode le na take, ki so v resnici pomoči potrebni, ne glede na njih vero. domovinstvo, le da stanujejo v Trstu ali v okolici.
Delalsko podporno druStvo. V zadnjem občnem zboru so bili voljeni ti le nadzorniki: Za Llojdov arsenal: Ma-kulus Jakob, Zlobec Anton. Tehnični zavod: Ličen Andrej. Paromlin Economo: Pinter Avgust. Plinska tovarva: Forza Anton. Železnica: Svoboda Franjo, Jerina Veko-slav. Dogana: Oblak Ivan. Greti: Hlača Josip. Rojan: Cigoj Franjo, Požar Anton. Skorklja: Škerjanec Josip. Rocolj in bv. Alojzij: N^daliŠek Fr. Sv. M. Magdalena zgornja: Živi« Jurij, Dornik Franc. Na pliijdah: Drašler Ivan. Tesa: Bregant Matija. Okrožje sv. JuŠta: Verbajs Anton. Okrožje Belveder: Volk Anton. Okrožje Javni vrt: Tosti Ivan. Okrožje sv. Ivan: Godina Franc. Okrožje mestna bolnica: Ferjančič Andrej. Okrožje stara šranga: Lulik Anton. Okrožje sv. Jakob: Bric Ivan, Bunc Jakob. Okrožje novi sv. Anton: La-ŠČak Josip. Okrožje stari sv. Anton: Lu-viSček Ivan, Krašovic Franc. Okrožje Villa Nekar: Mirk Miha. Okrožje Gorsia Stadion: Zajec Franc. Staro mesto: Nolio Nikola.
Odbor tega društva je ime! v soboto,
22.	t. m. prvo sejo, pri katerej se je konstituiral. Za podpredsednika je bil izvoljen profesor Mate Mandič, za knjižničarja s. Ant. Muha, za knjigovodjo g. Franc Primožit, in gospodarjem Franc Žitko in Štefan Prelc. Določilo se je tudi, da bodo redne odborove seje vsako sredo ob 8. uri zvečer, in da se napravi 20. aprila, na belo nedeljo, veliki koncert, katerega čisti dohodek bode namenjen izjemoma zalogu za pevski zbor.
•Motile verde* In tržaSka čitalnica. Da je čitalnica vzela v najem skoraj najlepše prostore v Trstu, to ne dopušča našim Italij nčičem več mirnega spanja. — «L'Alabarda» je vsled tega napisala 2 članka in je bila uže dvakrat zasežena. Nje nedeljski list je imel obširen članek pod naslovom: «A proposito del Monte verde« v katerem se je nekda tako napenjala, kakor žaba, predno poči. — Ni treba da bi na surovosti «Alaban»e» resno odgovarjali. K večemu bi «Alabardi» dali pod nos atari tržaški pregovor: «E se ti ti ciclii, mi me la godo».
Veselica pekovskega druživa «Jadranska Kurja« v nedeljo,
23.	t. m. v zgornjej dvorani »Monte verne« je bila še precpj dobro obiskana, (okolo 350 ljudi). Močan zbor, okolo 40 pevcev, dobro je izvršil svojo nalogo, najbolj pa se je dopadal ženski kvartet; gospi Mo-drova, Nučičeva in gospici Muhova in ■Umekova so tako precizno in občutljivo pele, da so morale kvartet na burno za-htevanje tikrat ponavljati. — V Trstu imamo dovolj izvrstnih slov. pevkinj, moglo bi se to'*ej marsikaj lepega, tudi kaka ložja opereta na oder spraviti; odvisno je vse od pevovodje. — Gospod Preveč je zopet žel burno priznanje za izvrstno igranje na «itre. Gospodičme Mu-hove nam ni treba hvaliti kot deklamo-valko; ona je tudi ta pot, kakor navadno, svojo nalogo rešila na občno zadovoljnost. A gosp. Dobčnik je pokazal se svojim šaljivim govorom »Bridkost peka«, da ima pekovsko društvo mpj seboj tudi prav nadarjene humoriste in dobre govornike. — Ne moremo pa zadosta pohvalili odbora pekovskega društva, ki prireja take lepe veselice in skrbi tako izvrstno za izobra-ženj» slovanskih pekov v Trstu.
Dar. Gosp. Edvard grof pl. Ginzel je daroval 20 gl. za uboge pri sv. Jerneju, da s tem počasti spomin rajnee njegove sestre. Denar se je izročil ondotnemu lca-povill.
Hov parobrod. Danes ob 9. so pustili v morje v Lloydovem arsenalu nov, krasen parnik imenom «Eiec-tra«. Dolg je 375 angleških stopinj, širok 39 in pol, navpičnici od krova »io kila (colomna, che taglia l'acqua) meri 27 augl.
stopinj. Stroj ima efektivne konjske moči 1500, in nosi 4000 tonelat.
Velevažna razsodba. Ges. kr.
najviše sodišče na Dunaji je dne 2. okt. 1883 pod št. 11635 izreklo to-le razsodbo: «V smislu §§ 12 in 13 obč. sodnega reda (§ 14 sodnega reda za Istro) treba je latinske listine (dokumente), katere se rabe pri ces. kr. sodiščih, istim prinesti v ured-nem prevodu.«
Ker izdavajo naši župniški uredi skoro vse izpiske iz matic rojenih, venčanih in umrlih v latinskem jeziku, Štejemo si v čast in dolžnost, opozoriti naše velečestite Župniške urede na to velevalno razsodbo, da bodo odšle izdavali strank.im take izpiske v deželnem jeziku, ter s tem obvarovali stranke marsikacih nepotrebnih troškov.
Redka zver. V pondelek ob 4. popoludne so izkrcali v novej laki dokaj redkih živalij, namenjenih tukajšnjemu eksporterju Singer-ju. Kakor čujemo gosp. Singer namerjava te živali razstaviti v Trstu. Mej temi se nahnja mnogo povsem novih vrst zveri.
Tržaške novosti:
Nesreče. L. J., 29 letni Tržačan, pijan, padel je raz nečega zida v Zavijah ter se pobil na čelo in si poŠkodval levo oko.— Miha F., 35 letni delalec je v nedeljo zjutraj ponesrečil pri delu v novej luk i. — Hoteč ognoti se drdrajočemu vozu. pade na tla in se hudo poškodva. — Čevljar Paškal D., 52 letni mož, po nesreči si je poreza! glavo. Moral je iti v bolnišnico.
Požar. V petek za rana je pričelo goreti grmovje v borovcu (bosco dei Pini). Ogenj Je pogasila javna straža. Zgorelo je grmovje na 10 metrov v obsegu. Kdo je zažgal, ne ve se. — V ponedelek v jutro je nastal ogenj na stanovanju Antona San-cina, b. št. 247, na Vrdelji. Hiša z blagom vred je do tal pogorela, ker od Sancinovih ni bil nobeden doma, da bi bil vsaj robo rešil. V prednjem delu hiše, kder je bila krčma gosp. Sede, rešili so še o pravem času robo in vino na varno spravili. Hiša je bila zavarovana. Ko so vatrogasci došli na kraj požara, ni bilo več kaj gasiti. Na mesto nesreče je tudi prišel c. k. višji policijni komisar g. Vidic z oddelkom javnih straž. Ogenj je menda naBtal radi pomanjkljivosti sobne peči.
Nagla smrt. Lazar Luzzatto, 72 letni trgovec, bivajoč v ulici «Nuova», obiskat je v nedeljo prijateljsko obitelj v ulici S. Spiridione. Komaj je prišel v prijateljsko hišo, omahne in zgrudi se mrtev na tla. Zadela ga je kaplja. Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico na starem židovskem pokopališču pod gradom.
Nož. Anton Z., v pretepu, nastalem v nekej krčmi v Kolonji, dobil je z nožem več ran v glavo. — Moral je iti v bolnišnico.
Policijsko In tatvine. Zaprli
so dva komenska zmikalca radi tatvine na javnej cesti. Na opnskej cesti sta dobila pri jerbasu spečo kmetico in jej pobrala jerbas s posodo polno mleka. — V četrtek popoludne so prodrli tatovi na stanovanje uboge prekupčevalke v ulici «Majolica» b. št. 9, in je počistili blaga za 96 gl. vrednosti. — V nedelo po noči so tatje vlezli v magazin gosp. Venture in iz mize mu pobrali 300 gl. v gotovini. — Straža je ustavila pijanega mesarja, kateri je razsajal in pobijal v pivovarni v ulici «del Ponte«. — Odpeljali so v senco težaka, ki je v pretepu druzega težaka z nožem ranil. — V nedelo po noči so straže uklenile dva norveška pomorčaka, radi razgredov v pivovarni uAlla citti di P raga» v starem mestu. — V nedelo zvečer so straže odpeljale na varno mladeniča radi razgredov v nekei krčmi v ulici «Belvedere« v Skorklji. — Ustavili so pomorščaka, ki je prodal par čevljev, ki niso bili njegovi, ampak Kapetanovi. — V sredo zjutraj so straže vklenenega ori-peljale po ulici »Gorsia Stadion« mladeniča, zatoženega menda tatvine. V pondelek po noči so tatje prodrli s pomočjo ponarejenih ključev v magazin gosp. komisi-jonai ja Kost. Damas-a v ulici «dei Forni« št. 3, in pobrali iz omiznic* 100 gld. v bankovcih.
Goriške novosti. V sredo sta dospela v Gorico nadvojvoda Rajner z svojo visoko gospo ; pristavila sta se v nadškofijskej palači; v četrtek z jutraj sta se visoka gosta odpeljala v Benetke. Nadvojvoda je obiskal udovo grofinjo Chambord in inspiciral kasarno naših domobrancev. — GoriČane tare veliko pomanjkanje pitne vode, a mestni magistrat ne stori ničesa, da bi dal napeljati vodovod, ter tako priskrbel mestu tolikanj potrebne vode. (Glede tega goriški magistrat lehko poda roko trža-kemu). — Razpisano je mesto vodje v šoli za izobrazbo rokodelcev. -- Občine soške doline so odposlale poslanskej zbornici v Beču peticijo, v katerej prosijo za Predelsko črto, katera bi bila dokaj važna za vse cesarstvo, osobito pa za Trst in Primorskoj — Poddružnica društva rudeČega križa za Goriško je izdala svoje poročilo o delovanju v zadnjih treh letih. Mej drugim posrečilo se jej je preskrbeti reservno bolnišnico za ranjene vojake in izreka najtoplejšo zahvalo milost, gospodu pokne-
ženemu vrhovnemu škcfu, ki je blagovolil prepustiti v ta namen semeniškc poslopje. — Društvo sv. Vincencija v Gorici je imelo 9. t. m. občni zbor z obilno vdeležbo. »Soča« pravi: To društvo je v resnici vredno podpore; zato je priporočamo vsem človekoljubom.
Itlbarjcnie v Jadranskem morji. Mešana komisija, ki ima vrediti ribarjenje v jadranskem morji, snidesel5. aprila v Gorici. Ogersko vlado bo zastopal v tej zadevi gosp. Mihalovich, sekcijski svetovalec v ogerskem trgovinskem ministerstvu.
Politično preiskovanje v Pazinu. V četrtek 20. t. m. so preiskovali v Pazinu stanovanje Ernsta Gher-setich-a, 11a povelje rovinjske sodnije. Preiskovanje je trajalo dobre štiri ure. Našli niso ničesa, ki bi gosp. E. H. kompromitiralo.
Pogini ured. Prvim dnem aprila t. 1. se vnovič odpre poštni ured v Fran-čićib v Istri.
PromocUa. Gosp. Jmko Babnik, slovenskemu razumniŠtvu dobro znan po svoji duhoviti razpravi »Sledovi slovenskega prava«, bil je 20. t. m. promoviran doktorjem prava na dunajskem vseučilišči. Da je doktor postal v 4rl, letih ter dva l lgoroza napravil soglasno z o i liko, to je pač med Slovenci Jalibog redka prikazen. Karakteristično za avstrijske razmere je tudi, da je bil naš rojik med 14 promovirane! — jedini kristijan, Facta loquun-tur!	Ljubljanski List.
Zastava savinjskega sokola se blagoslovi o binboštnih praznikih v Mozirju. — Kakor slišimo, vdeleži se te slavnosti do 10 tržaških Sokolov se zastavo in morda tudi deputacija delalskega podpornega društva in tržaške Čitalnice. Mnogo več pa bi se vdeležilo iz Trsta, da bi bila znizana vožnja za polovico. Naj bode to migljaj na dotično mesto.
Hud potres v »Jakovu je bil
zadnji ponedelek ob 9. uri zvečer; trajal je 10 sekund; prestrašeni ljudje so bežali iz hiš na trg, v vrte i na polje; zamolklo bobnjenje pod zemljo, ki je trajalo do štirih zjutraj, prestrašilo je ljudstvo še bolj, nobena hiša ni nepoškodovana, posebno je trpela farna cerkev in poslopje velikega župana; edina krasna katedraika, monumentalno delo biskupa Strossmajerja, ostala je popolnoma nepoškodovana. Čutili so potres tudi po druzib krajih v Slavoniji.
NOV list. V Mariboru bo izhajal od 1. aprila t. 1. počenši dvakrat na mesec (1. in 15.) ilustrovan časnik pod naslovom : »»Slovenski v i no rejec", list \a vinorejo in kletarstvo. Glavne točke programa so 1. Podučevanje v umnej viuoreji in kletarstvu v prostej, lahko umevnej besedi. 2. Boj proti proizvodom, ki se pro-dajejo narodu pod imenom vino, (pa so le fabrikati) in proti žganju. 3. Podatki o kmetijstvu, sadjereji in hmeljarstvu in 4. Upoznavanje Yinorejcev s potrošači radi lakše sprodaje in kupčije. Okoli lista so se zbrali prvi slovenski vinorejoi. Vsaka številka bo obsegala 8 strani v velikej obliki. Gena listu je 3 gld. na leto. Kdo pošle novce za 10 naročnikov, dobi za isto dobo list zastonj. — Uredništvo prosi vse slovenske rodoljube, katerim je do tega, da se povzdigne vicorej 1 na slovenskem, posebno pa naše izobraženejše vino-rejce, da mu blago vole poročati ostanji vinogradov, ceni vina itd. Naročnina se pošlje opravništvu »Slovenskega vinorejca* v Maribor. — Dosedaj so pristopili v kolo sotrudnikov gg.: dr. G. Ipavec iz Sv. Jurja, M. Vošnjak iz Celja, J. Ogulin iz Novegamesta, dr. J. Gregorič iz Ptuja in pričakuje se še več drugih.
Morilec Hugo Šenk in njegova pajdaša.
V podpisani tiskarni izišla bo koncem marca meseca knjiga oljjegiijoča soinijsko obravnavo proti Hugo Senku, njegovemu bratu Karolu in ključavničarju Slosareku zavoljo več zavratnih umorov po steno-
Sraflčnem zapisniku z mnogimi podobami, tanj ali več je skoraj uže vsakdo o teh zverskih morilcih slišal ali bral; namen izdanja te knjige v slovenskem jeziku pa je, da čitatelji pogledajo tudi globokejše v delovanje teh pozverjenih ljudi, ter morajo odvračati svoje od tacih strasti, katere nahajamo pri teh morilcih. Še naši vnuki bodo čitali knjigo njim otrokom kot svarilen spomin, kako daleč pride človek, ako zaide od prave poti in na Boga pozabi. Gena knjigi je 30. kr., po poštni nakaznici 33 kr. Kdor pošlje denarje za 10 iztisov, dobi jednajsti iztis zastonj. K obilnem kupovanju vabi uljudno J. Leon-ova tiskarna v Mariboru.
Shod preiskavalcev severnega tečaja
bo 22. aprila na Dunaju. Vdeleže se ga udjo stalne komisije polarne komisije i načelnik posameznih polarnih postaj. Prvo-sednik mu je dr. Wild iz Peterburga.
Dar črnogorskega kneza. Črnogorski knez Nikita je poslal uredniku »Narodnih listov«, gosp. Bianchiniju brilanten prstan
in zlato uro z verižico v pripoznnnje njegovih zaslug na slovstvenem polji.
Stolica slovanskih jezikov in slovstva v Italiji. Poročali smo uže, da se v Bo-loniji ustanovi stolica za slovanske jezike in slovstvo. Ta stolica se je porodila iz uže dalj časa obstoječe tako imenovane »Mickiewiczeve akademije«, katero je vzdrževalo nekoliko prijateljev poljskega jezika in slovstva. Na novej stolici, za katero je bil imenovan poljski pesnik Lenartovicz, učilo se bo razen poljskega tudi češko in hrvatsko slovstvo ir. pozneje se ima ta poduk Še razširiti. Kakor se iz Rima poroča v »Gazeto Narodovo«, imel je v tej zadevi Izvrstni prijatelj Po-ljcem i načelnik Mickiewiczeve akademije profesor Santagata, avdijenco pri kralju Humbertii. Kralj se je jako zanimal zato strar in izrekel svoje prepričanje o potrebi učenja slovanskih jezikov in slovstva in pri tem naglašal, da se mora posebna pozornost obračati na jezik In slovstvo Poljakov, ki so najodličniši zastopniki »latinskega« duha in latinske izobraženosti mej Slovani. Profesor Santagata je dalje kralju razodel svoj namen, da se ustanovi v Italiji velik časnik, ki bi se pečal iz-ključljivo z slovanskimi, vzlasti poljskimi zadevami, z slovansko zgodovino in slovstvom.
127 letni starec. V vasi Balha blizu Barča na Ogerskem živi mož po imanu Mapy Farenoz, ki ima 127 let. Rojen je v letu 1757 ter je služil polnih 40 let pri vojaštvu, več let pod vlado Marije Tere zije. Oženjen ni bil nikoli; do lanskega leta je bil navaden delalec ter je živel od zaslužka; pa tudi še zdaj je popolnoma zdrav 11a duhu in telesu ter še jako krepek. Iz Balhe gre vsak dan dve uri daleč na železniško postajo, kder mu tamošnji gostilničar južno brez plačila daje; železniški uradniki pa ga preskrbujejo s cigarami. Od dvajsetega leta do sedaj je vsak dan popil okoli dva vrča vina.
Bolan ni bil nikoli.
Velika nesreča na železnici. Iz Novega Jorka se 20. t. m. poroča: Danes je vlak iz Ghicage skočil iz tira pri postaji Pittsburg. Ves vlak se je prekucnol z nasipa ter zaril v zemljo, ki je od zadnje povodnji še mehka. Celo vdiko ljudi je mrtvih in poškodovanih, ali ni še znano, koliko. 01 železniških osob se riikdo ni otel.
Pohiševanje s klpotvora Iz malca.
Na vlogo zadruge dunajskih kipotvorcev iz malca je trgovinsko ministerstvo po dogovoru z ministerstvom notranjih zadev nižjim gosposkam ukazalo, naj italijanskim podanikom ostro zabranijo prepovedano pohiševanje s kipi, doprsnicami in druzi-mi izdelki iz malca, ker inostrancem po cesarskem patentu od 4. septenihra 1852 v Avstriji ni dovoljeno pohiševanje, in so razen tega omenjeni izdelki izključeni od pohiŠevanja. — Nu v Trstu srečaš na vsacih sto korakov tacega pohiševalca, ki ima dom za veliko lužo.
Šplitska trgvinska inobrtnijska zbornica je brzojaviia ministersvu trgovine v Beč, naj jej ono dovoli odposlati posebnega poverjenika k obranavam za uredovanje ribarjenja v jadranskem morju.
Trgovski shodi. Trgovci, ki tržujejo z moko, vodje domačih 'mlinov, zbirali so se zadnji dni v Trstu v shodih, da poravnajo iu se sporazume o nekojih nepravilnostih, ki so se osobito v zadnjem času pojavile pri kontrahiranjih za moko.
Iz Trsta in Reko v Brazilijo. Angleški parobrod »Jesso« vkrcava avstrijsko moko v Trstu, od tu odpluje ria Reko, da tam vkrca nekoliko sodčkov ogrske moke in konečno odpluje v Brazilijo v spodnjej Amerik'. Do sedaj so moko iz avstrijsko-ogrskih luk prepeljavale le ladje na jadra. Prihodnji mesec Urugi parnik odpluje z avstrijsko moko v razprostranjeno carstvo ob Amazonu.
»Stabilimento Tecnico Triestino«
Letni Čisti dobiček znaša za leto 1883, gld. 49852.98, in predložena dividenda bode po 12. gl. in pol na delež.
Podporno društvo poštnih uradnikov.
Iz poročila posnememo, da društvo, čeprav mlado, vendar vspešno deluje. Njegova glavnica znaša uže 2400 gld.
Tržaška svobodna luka in pa zdalj-šanje Rudolfove železnice do Trsta.
(Dalje.)
Pisatelj potem dokazuje se številkami, da je mogoče Trstu pomagati le s tem, da se odpravi prosta luka in zdaljša Rudolfove železnica do Trsta po predelskej črti. — On dokazuje, da je črta čezPredil za 8 milj ali 60'1, kilometrov krajša, nego črta Skednja-Loka do Trbiža; potem tudi dokazuje, da se Trst po predelskej železnici približa: Parizu, Celovcu. Solnogradu,
Lincti, Plznu, Pragi za 103 kilometre, Draždanam, Berlinu in Stralsundu pa za 73 kilometrov. — Ako bi se pa zgradila kedaj železnica čez Ture planine (Tauern-bahn), potem bi se daljava iz Trsta še bolj zmanjšala in sicer: V Solnograd za 297 kilom., v Line za 183, v Pasavo za 260, v Plzen za 162, v Draždaue za 207, v Prago za 237 v Berolin in Stralsund pa za 194 kilometrov. — S tem skrajšanjem prometne črte bi si mogel, kakor pravi pisatelj, Trst zopet pridobiti vse trgovske zveze, katere mu so na enej strani uzele Benetke po Pontebskej in železnici čez Brenner, na drugej pa one, katere mu je vzela Genova po železnici skoz Sv. Gotard. Kaj bi pa Trst dobil po loškej železnici? Ker bi zadnja le 19 kilometrov od Ljubljane spojila se Rudolfovo železnico. bila bi ta črta proti izhodu celo na slabšem proti južnej železnici in proti zahodu bi se daljava zmanjšala le za 19 kilometrov. Je li vredno, da se zarad tako male koristi prekoračijo 3 r;.zvodja in da se nova črta napravi po onih krajih, kder ima glasovita burja največo moč, ter bi kakor pri južnej železnici celo promet večkrat ustavljala, mej tem ko bi predelska črta prekoščila le eno razvodje in bi potrebovala le enega predora (tunela), ki bi se dal vsled novejših tehničnih iznajdeb gotovo še cenejše napraviti, nego se je v začetku računilo? Pisatelj sklepa se svarilom, naj se pusti na strani projekt loške železnice, ki ne bo Trstu nič koristila in naj se vsi merodajni činitelji poprimejo le predelske črte, kajti drugače se dela za propad Trsta in Primorskih dežel.
To so tedaj dokazi, s katerimi pisatelj podpira zgradbo predelske železnice. — Nuj nam bode pa doveljeno, da tudi mi svojo rečemo.
Da se more prav soditi, treba je slišati obe stranki. — Važno je torej, da z dokazi o koristi predelske Železnice primerjamo tudi dokaze one tržaške, oziroma tržaško-kranjske stranke, ki dela za loško železnico.
Ona ne trdi, da je loška črta krajša od predelske; a vso svojo moč stavi ona na ekonomično stran svojega projekta; ona trdi po pravici, da pri delanji železnic ni treba gledati na najkrajšo črto, ampak da je v prvej vtvti gledati na to, po katerej črti se bode ložeje vozilo in z manjšimi troški; ona ne jemlje obzira na nekoliko milj več ali manj, ampak stavi
EraSanje: koliko bo stala daljša, koliko rajša črta, koliko bo stal promet na daljše j, koliko na krajšej Črti?
Potem stavi še vprašanje: po kakih krajih bo šla železnica, ali po takih, kder je uže nekaj prometa in so vsi pogoji, da se ta promet še poviša, ali pa po takih, kder je le malo krajev, kateri obečajo potrebnega uspeha glede prometa.
Ta mera za korištene železnične črte nasproti drugi je popolnoma opravičena, kajti za trgovino velja v prvi vrsti načelo: kder ceneje vozim, tam bom vozil, in naj trgovcu na priliko napravi kedo iz Trsta na Dunaj tako železno cesto, ki je kakor ravna črta brez vsacega ovinka, pa naj bo voznina po njej le 2a '110 solda na miljo in stot draža, nego na drugej, ki je vse polna ovinkov, trgovec se bode gotovo držal druge.
Pristaši loške železnice računijo tako: Loška železnica bi stala okolo 40,000,000 gld.; interesi od tega kapitala in amortizacija bi znašala 2080,000 gld. Predelska železnica pa bi stala 40,000,000 gld.; interesi od kapitala in amortizacija bi znašali gld. 2.407,600. Prometni troški za prevažanje enake množine blaga in enacega števila osob bi znašali na loški črti gld. 740.002, na predelski pa gld. 876,496 na leto; prometni troŠek bi torej na predelski črti bil za 18°10 viši, nego na loški, in ako se ta trošek razdeli na dozdevno množino blaga, katero bi se imelo prevažati, okolo 5 milijonov metričnlh stolov, pokaže se, da bi provoz na vsej loškej črti stal 14*l4 soldov od metr. stota, a na predelski 17*1« soldov od metr. stota blaga. K temu je treba prišteti še obresti od kapitala in amortizacijo kapitala samega v zgoraj omenjenih zneskih. Na loškej črti bi to obtežilo vsak prometni metrični stot z 24 soldov, na predelskej z 28 soldov. Ako se prometni in trošek za interese od kapitala in amortizacijo sešteva skupaj in potem razdeli na vsako miljo in metrični stot blaga, pokaže se da bi na loškej črti (27*14 milj) stala voznina od vsacega stota za vsako miljo ne popolnoma 811() solda, na predelskej pa obilno 14I,0 soldov, torej za solda (okolo 66°1„) več, na zadnjej, nego na prvej.
(Konec prihodnjič).
Delalci in delalke
greše mnogopot s tem, da zanemarjajo prva (znamnja neredne prebavlivosti in redilnosti bolezni na jetrih, žolčnem mehurji, zlatej žili itd.), ko pri hitrej vporabi imenitnih švi-
carskih krogljic lekarja g. R B r a n d t-a bi se ognoli hudih bolečin in delo bi ne zaostajalo. Po lekarnah se dobe škatuljics po 7o kr.
Tržno poročilo.
Vse toži zdaj, da je slaba kupčija. Kave in sladkorja cene se pomikajo nazaj; kupčija v obojem tem blagu je mlahova.
Olje — cene so nespremenjene ostale. Levantinsko sadje je popolnoma zanemarjeno in se cene polagoma pomikajo nazaj.
Petrolje -—stane denes f. 9 do 9'[4.
DomaČi pridelki — še precej iskani; fižol gre po nespremenjenih cenah, maslo prve vrste pa stane uže do f, 100.
Borano poročilo.
Borsa mlahova — kurzi skoro nespremenjeni.
Dunajska horaa
dne 24. marcija.
dlnotnl drž. dolg v bankovcih 79 gld. 75 kr.
Enotni dri. dolg v srebru 80	»	85 »
Zlata renta......101	»	85 »
5% avst. renta .... 95	.	30 »
Delnice narodne banke . 843	»	— »
Kreditne delnice .... 325	»	50 »
London 10 lir sterlin . . 121	»	40 »
Napoleon.......9	»	61'Ja»
C. kr. cekini......5	»	68 »
100 državnih mark . . . 59	»	25 »
Nova tiskarna
Vla Torrente it. 2. v Trstu.
100 vizitnic	od 60 do 80 sold.
1000 kuvertov z firmo	f. 2.70
cerkveni računi pola po 3 solda. izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po najnižjej ceni.
Nenadjana sreča.
Podpisana tvrdka si je celo zalogo sukna Konrad« Riederja tovarne suknenoga blaga po
jednoglasnem sklepu upravnega sveta v Bavšu In Bogenu pod neobičajno nizko ceno proti netto-kassi prisvojila, in je radi tega povolj-nega slučaja zmožna blago za
1 moško obleko
za ntvolstje In poletje Iz izvrstne, trpežne, tkane volne, rabljlvo za vse letne čase na Željo naročnika, in zadostno vsacem visokemu moškemu za
LE GLD.
otdati. Sukno barvano po najnovejšem kroj , v najnovejših francoskih, angleških, belgiJŠkiii. brnskih in rajhenberških uzorcih na mestu in povsem se ujemajo ta suknjo, hlače in telovnik. Barvo so uzorne, rujave, plave, Črne, sive i» in nenavadno tako pod ceno, da v tem letju se ni ft« kaj enacega pripetilo, kuj; blago za moško obleko stane po mnenju uk. šenih strokovnjakov v vsakem drugem kraju vsaj trikrat toliko.
Uprav tu je tudi 1200 krasnih vrhnjih lukenj za vspomlad I jesen v najnovejših uzorih in barvah, plave, ru]ave, ševjot, pod ceno le za 3 g. 90 k., blago za dostno za celo vrhnjo suknju i ki za vsacega moža.
Tukaj se tudi dobi:	(1—
blago za suknje za de
iz čiste same volne garantlrnne 135 cm. široke, v kriŽajočem se ševijotu, izpeljatev v vseh barvah gladko in navadno, rujavo, sivo, plavo. Zeleno In črno, na mestu gld. 3.90 le gld. 1.95 od metra in tako je siehern v svojem interesu naprošen, priložnost uporabiti, kakor je la mogoče hitro naročbo napovedati, kajti težnja po naročbah je velikanska, in zaloga se bode k malu izpraznila.
Tako tudi otdamo 2000 komadov pravih angleških, krasnih, teških, nezmerno velikih pledov za na pot, kateri so pred znamenito dosta več stali, zdaj pa za ceno, ki jo bila do zdaj še nenavadna v poslovnem svetu, prve vrste gld. 5.50, 2 vrste gld. 4.50 komad. Pledi so v najmodernijih angleških barvah itd. izpeljani.
Komur se blago ne dopade, denar s« mu odpošlje franko po poštnej nakaznici, po tem takem naročbo se ne reskira.
Uzorci *© no razpošiljajo.
Odpošiljatev se vrši proti plačilu ali povzet-riici. Poste restante naročbo se ne efektvirajo. Ker mi nimamo poddružnic, ni agentov uli drugih prodajalnih zalog, zategadelj naj s^ naročbe le in samo na to-le adreso pošiljajo:
Ricderischc Tuch-Liqui<latur, Wien, Leopoldstadt grossc Schiffgassc 27. Rabinowitscli.
17827051
Pivovarna v Senožečali
ima v zalogi izvrstno pivo v sod-čekih in buteljah. Priporoča se vsem dosedanjim prejemnikom in drugim gostilničarjem, ki žele si. občinstvu s zdravo pijačo postreči. Postrežba je točna in po ceni.
Senožeče, poŠta Postojna.
2-12
Razglas,
Proda se iz proste foke v dav-karskej občini Šempasko Polje seno-žet »Polija« (Okrogelca,), zabilježena r>od parcelama St. 3576/2 in št 3597/4 Mirna Niva (Campo) za 200 gld. proti vplačilu četrtega dela pogojene skupne cene, ostali znesek pa se razdeli na 4 enake letne obroke po 6°/0 otstotkov, ki se računajo od prvega dne sklenjene kupno pogodbe.
Senožet se bode na moje troškove pred sklenjeno pogodbo po strokovnjaku premerila. Realni kupci naj blagovolijo svoje ponudbe direktno na podpisanega pošiljati.
Ivan Fischer,
v Trsiti. Gorsia Giulla, št. 44!) I. nadstropje.
iHfMMIMMOi
Blago za obleko
le iz trpežne, dobre volne, ta srednje viso-cega moškega, po 3-10 metrov na obleko za gld. 4 96 a. r. iz dobre volne;
» 8 — a. v. iz boljše volne;
» 10 — a. v. iz fine volne;
» 12 40 a. v. iz dokaj fine volne. Ogrinjala za na pot, komad po 4, 5, 8 in 12 gld. Najiineja odela iz volne, hlače, povrhnje suk nje, spodnje suknje, odela za dež, običajno debelo sukno, debelo trpežno sukno, česalno blago, Ševjd, trik6, prestrala za gospe in biljard, peruvijansko, dosking priporoča
I. STIKAROFSKV,
tovarnična zaloga v Brnu,
p^* ustanovljena i. 1806. Uzorce breiplačno. Uzorne pole za gospode krojače nefranki/ano Poltne povietnic« nad 10 gld. brezplačno. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in si dozvoljalo naroČe-vati blago, ne da bi prašali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj se mi tako naročeno blago, ako ne bi ugajalo, nazaj pošlje. Uzorci črnega peruvijana in doskinga se ne razpošiljajo, naročila se vr5e le na županje Ker jaz pri svojih svetovnih poslovih dobivam na dan na stotine pisem, molim p n naročnike svojo adreso točno Izpolniti in če 1« le moč, naj se ogiblje sklicevanja na prejioje doplanioe. kajti traženje teh nam proužroia mnogo ttižkoč.
Doplanioe se primajo v teh le jezicih : v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem.	(2i—8)
The
Singer Nlanufacturing&C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo eden goldinar
dobi se
Originalni
Jos. Suchjf S Singer-jev šivalni stroj,
fabrlkant in pksportfir se priporoča gospodom trgovcem in zasebnikom, za en groa in na drobno: Svetovno-znana vsemirna kovinska likalna žavba v Skatuljicah a 5 do 12 kr .
AniUnske barve, 29 različnih barv začisten)e, barvanja svile, volni, blaga Itd. v zavitkih po 5 do 10 kr!
Jajne barve, 9 različnih barv v zavitkih po 5 kr. Gorjupl liker ža prebavljenje v steklenicah po 3o do 7o kr.
Vosek za čištenje sobnih podov v 3 niansah v Skatuljicah a G0 kr.
Zaloga diia viu, materialnega barvnega blaga. Bengalični ali vatrotehnični izdelki.
Japansko streloklasje en gros po 60 kr. Salonsko topovie zi 80 It. po 40 kr. Skakljajoče Žabe za salon en gros
1 gld. 80 kr. Zabe z šestkratnim strelom gld. 9. — Bengalične sveče za salon v različnih W	barvah ducat po 48 kr.
Bengalične plamenice za salon v raz-
ličnih barvah ducat po 60 kr. Bengalični ogenj v različnih barvah A	od 3 od 6 ald, za ki.
Bengalične užigalnice ducat po 36 kr.
J* Odpošiljatev se vrši proti podvzetnicl 9 ali pa proti pošiljatvi i conto zneska po
• Jos. Suchy
Z Praga, Karlsgasse Nr, 170 II.
:
in to brez povišanja cene. Poroštvo se daje za pet lel, poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent 13—4
V Trstu, Corso, palača IVI o del I o
Šivanhe za Singerjeve šivalne stroje komu d 3 kr. in tucat 30 kr.
Št. 155.
Razglas.
M-VSAKEJ DAMI,-M
katera hoče imeti dobro se podajajoč životnik (moderc) iz prave, dobre ribje kosti (pušpana) priporočam, da si ga naroči pri meni in da pošlje mero.
Uma* Al. Miiller na Dunaji
I. Stadt, Operngasse 12 (vis-a-vis
Heinricnshof).	25—19
wm~ životnike -mm lastni izdelek po najnovejSem in najboljšem dunajskem in pariškem krovu, garantirane iz prave ribje kosti napravljene, bele ali ruja ve po f. 5, barvane od f. 7 naprej. Pariški životni ki s trakovi za stiskanje bHi ali rujavi od f. 8, barvani od f. 10 naprej, f"• oski ži-votniki s priponkami -j 10, barvani
„ od f. 1naprej. Novost! Štefanije iivotniki brez plan-šetov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsakej dami, posebno pa takim. ki trpi na srčnih, jetrnih in želodčnih boleznih, trnjljivi, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj škodovali, j . elegantno napraljeni od f. 8 naprej. "Zivotniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, s pošiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjem cene po poštnem povzetju. Kar se ne dopade, ali prileže, se zamenja za drugo.
Naznanja se, da v Nabrelinskih semnjih (dne 5. aprila, 1*7. septembra in 27. oktobra vsacega leta) bode zraven vsakovrstnega blaga tudi živina (voli, krave, konji itd.) na prodaj. živina bode letos vsake občinske pristojbine (takse) prosta.
Vabi se torej Č. g. prodajalce in kupce živine bližnjih in daljnih krajev se mnogobrojno udeležiti uže prihodnjega semnja 5. aprila t. 1.
Županstvo v Nabrežini.
Nabrelina, 16. marca 1884.
Caharija,
župan.
2-2
POOOt
SKLADNICA
domačih pridelkov A. JURCEvPtuji.
Podpisani priporoča svojo bogato skladu ico domačih pridelkov.
Dobivajo se pri njem na debelo po najniži ceni:
Plenica, rž ajda, koruza, oves, luk {čebula), orehi, slive, moka, krompir, sreŽ ali birsa (veStajn), posebno pa izvrsten^io/ vsake vrsti*, izvrstno naravno vino in žganje, splob vsi pridelki sem spadajoči.
Cenilnik in blago na ogled brezplačno In franko.	5—20
A. JURCA
veliki trgovec v l»TU«IV. (Pettau ajd Sttdbahn, Steiermark).
DOOOOOOaOOOOOOOO
Eksport
pravcatih Tyrnavskih(Nagy-Szombateljskih) pršutov le pri gospodu
KAROLUG.TAKiTS-U
v Tyrnavi (N.-Szombat). (5—6)
Svarilo
L. Storch v Brnu po 27 kr. prodaja
naznanjena kot izdelovatelj : 10000 komadov ogrinjal za na pot, 5000 ostankov sukna, J000 ostankov preprog: toda ona ni izdelovatelj, niti ra7polaga o katerej zalogi sukna; kadar potreba nanese, kupi se nekoliko komadov od tukajŠnih manjših prodajalcev sukna in potem se razreže v ostanke, in uprav tako ona dela i zdrugo-vrstnim blagom.
V interesu p n občinstva, kakor tudi vsake prave tvrdke, razglašam to svarilo, da naravnost rečem priti v okom jednej na prednost naslanjajoče] sereklami.
Z odličnim poštovanjem	a—10
Iv. Stikarofsky,
največja tovarniška zaloga sukna v Brnu.
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti poJarom. provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica la reserva druitva dne 31. decembra 1881:
Glavnica društva	gld. 3,300.000.-
reservni fond on dobičkov » 625.927.02 ■	« za pokritje
premikanja vrednosti efektov » 161.500.— Premijna reserva vsih oddelkov » 6,638.505.— Reserva za škode	t 284.591 —
V portfelja: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih . . . . ■ 13,206.696.47 Skupni znesek v:, h Škod plačanih od I. Ib38 do 1881 gld. 103,255 007 57 Urad ravnateljstva 24—18. Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši)
Podpisani ima na razprodajo vsakovrstnega
svežega in kuhanega masla
po najnižjej ceni, da se ni bati konkurencije.
JANEZ ŽMITEK,
plavS »Althamer« št. 35. Bohinjska Bistrica,
(Gorenjsko, Oborkrain.) fŠ—5) &
MASLO
prav dobro in po najni^ej ceni na debelo pri
Jos. Erat-u
v Mokronogu
(Nassenfus8). Dolenjsko.
sb ib
orri
Na vse prebivalce Avstro-Ogrske
■rajni oklic I
Radi ogromnih narcČeb od strani p. n. občinstva, radi naznanjene razprodaje po prejSnjih oglasih po javnih novina h, velika zaloga blaga zapuščine uže 121 let obstoječe velike hiše Ivana Ka-rola Kunzschmldta za dobri \ zmanjšala se je zaloga in so dediči Bklenoli pri zadnjej seji, razprodijo nalazečega se Še blaga nadaljevati le sa 4 tedne od denes naprej. — Kdo si hoče preskrbeti ekoraj zastonj krasnega in izvrstnega blaga, naj se z naročbo v lastnem interesu požuri.
Blago, ki bi ne ugajalo se nazaj vzame in zameni z drugim, ter tako vsaka naročba se vrši brez rizika.	(1—3)
Cene in imenik blaga i
Ženske košulje
iz najftncjffoga on-gleftkega Sifona s pravimi Hvicarskimi vezeninami: rlitki, resniBno umetno vezarija, po ffld. 1.60 komad in gld. 10.50 tucat. Prav i^te ic jako finega in prav«iia ■ckrollovega Sifona, jako krasnimi izpeljavami komad gld. 1.70 in tuoat gld. 1T.70.
Ženski nočni korseti KJSSfft
po viej dollini vSitimi Švicarskimi vezeninumi, najalugantnejBe napravljenih, prava krasota za vsako damo, komad cl'). l.bO, tucat gld. 16.50. lati iz jako finega Bchrollovcga Sifona, prav elegantno napravljeni, k mad gld. 1.70 In tucut gld. 17.70.
Spodnje suknje za gospe
najfinijeg platna, jako fino bordirane, vezine z volantf, jako fine I. vrate, komad gld. 1.65, tucat gld. 17.50; II. vrste komad gld. 1.45, — tucat gld. 10.— ; III. vrete komad gld. 1.V0. tucat gld. 14.—._
Suknje za gospe i^^imi
vezeninami, likane in a dvema voinntlma, komad gld. l.iiG, tucat gld, 17.60. Isti v vseh b.i rvah, kakor rujavi, plavi, bordS, vezani z zlatom in pravimi Inmetnviml povezi likani jako fini, komad gld. 1.7»._
Bele spodnje suknje J, •SlSST
fona, z jako finimi Švicarskimi vSlvi, ve.anim volantoin in pliaćji, 1. vrtite gld. S.75, II. vrste glJ. 2.10, III. vttte gld. 1.66._
Hlače za gospe l^Kf Hit
finimi Švicarskimi vSivl In snbci, 1. vrsto ko-rand gld. 1.50, tuoat Rld. 16.60, II. vrsti komad gld. 1.30 tucat gld. 14.—._
Moške košulje S^SFSE
jeun.ita prsa, gladka ali vezljana razlieaih mer okolo vratu, po gld. 160 komad, ali gld. 10.60 tucat. Iste iz najfin«jera, p avega schrol-lovega Sifona jako lepo izdelane li la France, komad gld. 1.70, tucat gl<l. 1H.S0 in komad gld, 2.—, tuc.it gld. 83.50._
Mizne garniture
13 obrusov in jednega pregrinjala, le gld. 2-85. Iste prav fino francoski izd lane, jako fine z fran*ami za 12 oseh, garnitura gld. 3.45. Mizn» garniture iz najfinijega damaska, z risarjami cvetlic, sestoječe iz velikega pregrinjala za 12 oseb, In iz 12 t^no se i.jemajofilh velikih obru-SJV, jako fino izdelani, jedna garnitura gl. 5.60.
Turške brisalnice ^ef^.Cffi0-
rami in dolgimi franlami, fino izdalani Izvan, redno krušni, tucat gld. 3.75. Rutice, j«ko fin® vrste, tacat gld. 4.70.	,
Plodi 71) »m nnf veliki, debeli, stkani ,
rieai za na pot ,t (,jke„ in nttJbo.
'j"ga sukna, v elegantnih angleSklh uzorlh kakor : rujavi, sivi itd. s teBkiml in debelimi franžami, ti pISdl se morejo rabiti kot oblaBilo, odfje za na p«t, odeje za posteljo, Savli sa gospe in celo po mnogoletiiej rabi more se Iz jednega napraviti dve elegantni garderobi S kateri m« so priStedijo troSkovl za vrhnje suknje, suknje za def, paletOte. 1. vrste lo gld. 6.60, II. vrste le gld. 4.60 komad.
Ženski fačoli za na glavo
berlinske volne z dolgimi franlami, v nojpri-ljubljetiejih, krasnih is modernih barvah, kakor: Škotski, turSkl, rnjavl. plavi, beli, Crni, karirani, rudeei, tamni itd., komad gtd. 1,20. tucat gld. 12.60, '
Platno za domačo rabo ^Zbn?'
teSko, naJbojSl izdelek s« bilnorabo 6[4 Siro'kl gld. 7.60, 4|i Široko gld. 6.50 komad. Cona ure-divu raplduo mbo, v kratkem bo platno dvakrat toliko stalo, rudi tega pripuroCa se slehernemu, da se kaj naroČi.
Svileni postcVjni koltri \ynV£0
svile, vseh barv, kos vsaka druge barve, tucat le gld. 3.50.
. Garniture franeos. pregrinjal
sestnjeCe iz dveh Jako finih posteljskih pregrinjal iu Jednega namiznega pregrinjala s kravatami iz barfuna, meSunobojne, jakn krasno i/delano in stane garnitura, lo je, trije komadi
I.	vrste gld. 8 40, II. vrste gld. 7.60._
Garniture avstrij. pregrinjal
iz aatAncJe volne, k osno, polne efekta, in naj-novejSe preprotno delo, trije kosi le gld 10.—•
Pregrinjala iz lanti '"bS'^int"
brez Siva, za veliko postelj, 9[4 Široka, kouiad gld 1.00, tucat g.d. 19.—, 8(1 komad gld 1.35, tucat gld. 15.—.____
Zagrinjala iz jute ^ffiV" tr,K
vrst«, temen in svltal, v lujnavodiiejSlh, per-ziSklh, turfikih in indijskih uzor h, z bogatimi in dolgimi frantuini, uolga 3 metra in 3U cm. za na okna, to Be pravi, par I. vrste gld. 4.00,
II.	vrste gld. 3.85.
Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld. 15.— na enkrat, dobi rerauneracljo, ali brezplačno eno švicarsko uro iz francoskega pozlačenega brona. Plastika z dolgo verigo; za natančnost se j a m Či 2 leti. — Naročbe proti gotovemu denarju (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. kr. pošti) je treba pošiljati na
E rbschafts -Verwaltung Rabinowicz,
Wien, SchifFamts-Gasse Nr. 20.
Lastnik, drufitvo »EDINOST«. — Izdatejj in odgovorni urednik- AVGUST BREMIC
Nova tiBkarna V. DOLENC v Trstu