Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani. Letnik IX. V Ljubljani, dne 21. aprila 1929. 12. številka. Anka: y Zena v Javni službi. Vsak v javnosti storjen krivičen očitek zasluži odgovora, pa tako tudi očitek, da smo poštne uradnice, med nami pa še zlasti poročene, balast v službi. Vendar ne bi bila prijela za pero, ako bi mi šlo samo za ljudi, ki so ta očitek izrekli. Zanje je najprimernejši odgovor samozavesten molk. Ddkaz: v času, ko je stanovska solidarnost najnujnejša in niaijmarnjša zahteva, so isti ljudje postavili geslo: »Chargen, z’sammihalten!« Le ker je zaradi težkih ralzmer, v katerih živimo, bil morda tudi kdo drugi proti svojemu prepričanju pripravljen pustiti, da se nam zgodi krivica, zato naj se vsaj enkrat piše v nalšem glasijto o tem in kar je s temi v zvezi. V zaičetku se mi zdli (potrebno, dotekniti se na kratko Vzrokov,, zakaj se žene pojavljajo in vztrajalio v vedno več poklicih. Začelo se je v industriji. Stroj ne potrebuje vselej večje telesne sile moža, ampak dela lahko z njim tudi ženska. Ponekod je celo spretnejša kakor moški. Najbolj pa je vplivalo dejstvo, da so bile ženske — ijn so večinoma, še danes — pripravljene delati za manjšo plačo kakor moški. Tak je bil začetek. Danes pa je gospodarski red že tako izpremenjen, da sili ženo v poklicno delo gospodarska nujnost. To nam bolje ko razlaganje pojasnita dva z'gledai Prvi, da iščemo službe zato, ker so startši kljub vsej ljubezni db otrok prisiljeni gledati na to, da pridejo otroci čimprej do svojega kruha. Pri nas je to posebno očitno, če pogledamo, iz katerih slojev izhaja večina izmed nas. Drugi zgled mam je tudi znan: to je razvoj zakona pri intelektualcih. Tu vidimo, da je le še tenka plast takih, ki jim njih dohodki omogočajo oskrbeti družino z vsem, čeprav odlagajo zakon na zrelejša leta. Očitno postane to (zlasti, ko doraščajo otroci. Čim dalje bolj postaja ženin prispevek prav tako pogoj za družinsko gospodarstvo, kakor možev zaslužek. Da skušamo to zaradi predsodkov, izvirajočih iz tkzv. nnalameščapske ideologije, prikrivati, ni dokaz, da bi ne bilo tako. — Poleg tega pa dokazujeta ta dva zgleda, da vsaj v bistvu ni razlike med poročenimi in neporočenimi. Ženo sili v poklicno delo torej gospodarska nujnost. To je sila, ki sc ne da zaustaviti s kakimi gesli. Treba se je torej sprijazniti s tem, da ženi ni mogoče odreči pravice do poklicnega dela, pa zato iskati druge poti, :db -se preprečijo škodljive posledice ženske konkurence. Iz konkurentinje napra* viti tovarišico v boju, to se mi zdi najuspešnejše in najvažnejše. Za to so dani namreč tako materialni kakor idealni temelji* Materialni, ker imamo v glavnem enake gmotne interese kakor n. pr. glede prejemkov, službe itd., idejni pa, ker omogoča in pospešuje gospodarska samoosvojitev ženi tudi večjo duševno samostojnost, čeprav se tal izraža danes večji del le v postranskih stvareh, (n. pr. v modi}. Ni torej ovire, da ne bi imeli v gospodarskih in socialnih vprašanjih, ki se nas tičejo, enakih nazorov. Čeprav ne posebno velika, vendarle pa je razlika v tem, da imamo uradnice v splošnem manj interesa za naše stanovske in strokovne zadteve, pai obenem tudi manj zavedne stanovske solidarnosti, kakor naši moški, kolegi. Kako to razliko odpraviti? V zvezi s tem vprašanjem bi rada tukaj podala predlog, ki ima sicer druge temelje. Ob debatah, ki so se vodile pred nedavnim v čai-sopisju o uradniškem vprašanju, se je med drugim pokazalo, kake razlike so med drž. uradniki v naši državi in kako malb ugleda imatmo še. To je razumljivo, dokler smatra neki del uradništva, d!a je glavno - prejemati plačo, delo pa neko s tem združeno zlo, a neki del nasprotno, da je državna- služba skorajda zgolj milost, dana nekim ljudem, ki drugače ne znajo živeti. Zniati bomo torej morali, kako dobiti in ohraniti, kar nam gre, in kako bomo, zmožni tudi mi dati nekaj za to, kar zahtevamo, če iinalmo vselej v mislih, da naše pravične zahteve nikoli ne morejo biti v navzkrižju z .resničnimi narodnimi in državnimi interesi. Sami se moramo dvigniti. Iz enakih razlogov se mi zdi, je slovenska učiteljska organizacija začete, že pred dvema letoma močno akcijo za samo-izobrazbo med učitelji. 'V ta namen je organizirala posebne s amoi z ob ra ž e valne krožke, v katerih razpravljajo o gospodarskih, državnih in socialnih vprašanjih, pa seveda tudi o pedagoških. Samoizobrazba pia, je potrebna nam poštarjerm prav tako kakor drugim stanovom, zato mislim, da bi morali organizirati nekaj sličnega tudi mi. Seveda tako, kakor je za našo stroko prikladno in potrebno. S tako akcijo bi se dalo sporedno rešiti tudi v začetek tega odstavka postavljeno vprašlanje in se mi z njim ni treba še posebej baviti. To na splošno. Je sicer še nekaj vprašanj in nejasnosti, pa v večini ni da bi morali v našem glasilu razpravljati o njih, razen o konkretnih pritožbah. Niaj nekaj očitkov bi pa h koncu še rada odgovorila. Zlasti na poročene — a ker nobena ne vstopi v službo odločena živeti vse življenje v celibatu, smo končno vse prizadete ■— lete očitki, da izrabljajo službo. Od! začetka, ker da porabijo mnogo časa na dopustih radi materinstva, potem pa, dat gledajo le na to, da dobe čimprej pokojnino. Na prvi očitek bi se dalo skoraj izčrpno odgovoriti z enim samim vprašanjem: ali je materinstvo služba državi in družbi ali ne? Ako bi bil ta očitek upravičen, potem bi bila tudi logika v zahtevi, da bi morali n. pr. učitelji med počitnicami, ko v šoli ne morejo, delati v uradih ali kjerkoli. Drugi očitek je čisto drugačne vrste, dasi bi se dhl pojav, ki ga obsoja, tudi razlagati. Ce so a pr. nastavljali, odstavljali in upokojevali uradnike, kakor se je zdelo strankarskim voditeljem koristno za stranko, in če je kratkotrajno ministrovanje dajalo Pravico do ministrske penzije, ni čudno, če se je razpasla tudi taka špekulacija na pokojnino. Zaradi tega pa še ni upravičena in jo moramo vsekakor odkloniti kot nemoralno in smo za toi, da se prepreči. (Kar še je med tem- tudi že zgodilo). Mnenje, da so poročene uradnice nekake zajed'avke, je tudi zelo razširjeno, a kakor je bilo že razloženo od začetka, večinoma Po krivici. Seveda pa ni to splošno merilo in so lahko individualni primeri, kjer je ta očitek pravičen. Sodim pa, da so taki primeri vsaj v naši stroki silho redki, ali jih pa sploh ni. Mislim, da se strinjajo z menoj vse tovarišice, če izjavim, da nami ne gre za iprivilegije, pač pa za to, da bomo enakopravne pri delu in plačilu, istočasno pa tudi enako odločne in solidarne tovarišice v vseh naših stanovskih akcijah. Zakaj pada brzojavni promet. Tudi uradna statistika za leto 1927 potrjuje, da brzojavni promet v tuzemstvu pa vojni stalno pada, v inozemskem prometu ipa se komaj drži na izvestni višini. O tem se je pisalo) tudi v časopisju, ni se pa, veliko govorilo o vzrokih nazadovanja. Ustvarilo se je mnenje, da telefon izpodriva brzojav. Gotovo je, da telefon konkurira brzojavu. PraVimo pa tudi, da je konkurenca zdrava in da mora biti. Konkurenca se vrši na različne načine. V našem primeru pride v poštev cena, točnost in hitrost. — Trebalo bi ugotoviti, ali telefon res v vseh točkah konkurira brzojavu, in kar je še bolj važno, ali je brzojav uporabil vsa sredstva, da vzdrži konkurenco. Mislim, d'a vsemu ni vzrok telefon. Ka'jti telefon pri nas še ni tako vpeljan niti tehnično vi izgradbi, potrebnih linij in ne praktično v uporabljanju od prebivalstva, kakor je to morda na Angleškem, kjer ima skoraj vsak posestnik svoj telefon. Pri nas je še zvezano vedno s precejšnjo zamudo časla, da dobimo telefonsko zvezo* neglede na to, ako pozovemo stranko- s pozivnico, Brzojav nazaduje zato, ker ne izrablja vseh sredstev, s katerimi naj konkurira telefonu. Mnenje 'je celo, da konkurira brzojavu dobro urejeni pisemski promet. Skoraj neverjetno, nekaj bo pa le res. Pri urejenih poštnih zvezjah pošiljatelj skoraj točno in s sigurnostjo ve, kdaj bo njegova pošiljka dostavljena. Tega prepričanja pošiljatelj brzojavke nima. Tudi se mu ob sprejemu ne more niti približno točno povedati, kdaj bo brzojavka izročena naslovniku. To pa radi-tegla* ker ne vemo, kdaj se bo odzvala centrala ali urad, kateremu je brzojavka namenjena. Splošno se tudi ne ve, kako vrše uradi dostavo, kdaj ima naslovni urad dostavljala na ralzpolago. Zato se mi zdi upravičeno mnenje, da pada brzojav precej tudi zaradi nesigurnosti, netočnosti v odpravi in dostavi. Ako se pošiljatelju brzojavke iz Maribora ne more s sigurnostjo zatrditi, dia bo njegova brzojavka, ki ima točen naslov za Ljubljano, najpozneje v treh urah izročena naslovniku, potem je brzojav v današnjih zahtevah na promet izgubil svoj pomen. Rar zubie se, da velja -to za urejene prometne in vremenske prilike. Misli sc, da bi se tudi pri brzojavu lahko danes točnejše odmeril čas za poslovanje, kakor je ,po sedanjih predpisih, ki so skoraj isti, ko pred 20 leti, ki niso razmere časa stavile takih zahtev na brzojav in ko še telefon ni bil tako nevaren konkurent. Doseglo in določilo bi se lahko, da nobena brzojavka ne sme ležati po sprejemni več ko pol ure v uradu in pri tranzitnih uradih največ eno uro. Glede dostave pa naj bi se določilo, da se brzojavke, ki pridejo na deželi na; po- što do 12. ure, dostavijo vsaj do 14. ure, odnosno on«, Iki pridejo do 18. ure, da se dostavijo še isti dan, ako je naslovnik v ožjem dostavnem okrožju pošte. V mestih pa naj hi bilo toliko dostavljalcev ali primerno število kolesarjev, da bi se vršila dostava vsaj vsakih 90 minut iz urada. Tako Wi se tudi lahko približno izračunalo, kdaj bo brzojavka v normalmih vremenskih in prometnih prilikah najpozneje d!o-stavljena. Kako občinstvo vsako izboljšanje takoj izrabi, dokaizuje samo dostava ekspresnih pošiljk v Ljubljani. Odkar jih dostavljajo zofeet ibrzojaivni dostavljale!, se je število skoraj podvojilo. Ako bi tudi pri brzojavkah imelo sigurnost, dla bodo v določenem času sigurno dostavljene, se bo brez dvoma promet dvignil. Ako ima pisemska pošta določen čas za izpraznjevanje nabiralnikov in telefon za dostavo pozivnic, misliim, da tudi br-kiojav prenese bolj omejeno časovno raz-dbbje, kakor je sedanje: takoj,'ko .. . itd.' Gotovo jo, da bi omejen čas stavil še večje zahteve na. izvršujoče osobje, tako na manipulativno kakor na kontrolno. Mis)Iim pa, da bi se to vse doseglo s sedanjim stanijem osobja in tudi s sedanjimi krediti. Neobhod-no potrebno je, da se zasedejo vse glavne pošte in centrale le z dobrimi močlmi, oziroma, da ima vsaka moč, preden prevzame glavno progo, priliko temeljito se izveibati, kar se pa ne more v 3 dneh, pa tudi ne v desetih. — Dostavljalci naj bodo osebe, ki vedo kaj je brzojav, katerimi ni »vse eno«. Po možnosti naj se jim dado kolesa, ako se ne more sistemizirati dovoljno število dostavljalcev. Kako pa je v resnici izglodal br^ojaV v sezijj, se je pa že pisalo. Prometne ustanove In nit. Pred kratkim je uveljavljen novi zakon o dosegli pravice na osebno pokojnino državnih uslužbencev. S tem zakonom se nam je polotžhlj znatno izboljšal. Pravico do pokojnine dosežemo z 10. leti efektivne službe in ne več s petnajstimi, kakor je bilo to do sedaj v veljavi. Službena doba za dosego polne pokojnine znaša 36 let iizvzemši osobje prometne ustanove, ki doseže po členu 125 zakona o prometnem osobju to pravico že po 30, oziroma po členu 120 istega zakona že po 25. letih. Marsikdo premišljuje, zakaj neki je med poštarji in prometnimi uslužbenci ta 5 oziroma 10-letna razlika službene dbbe. Znano je, da imajo prometniki jako težko, nevarno in odgovorno službo. Toda tudi v poštni službi imamo prometnike, ki se dajo vžporediti s prometniki ostalih ustanov. Ozrimo se nekoliko na ulaše uslužbence na kolodvorskih poštah. Ti imajo pri vsakem poštnem vlaku, bodisi podnevi ali ponoči, ista opravila kakor železniški uslužbenci. Z njimi vred so izpostavljeni največjim nevarnostim. Pozabiti tudi ne smemo naših selskih pismonoš, ki morajo dnevno in ob vsakem vremenu dostavljati pošto po ure in ure daleč in ki ne vrše samo predpisanih 8 ur službe, temveč celo po 12 in več. V prvi vrsti pa se moramo ozirati na naše a'mbulančne uslužbence. Brezdvomuo spadajo ti uslužbenci tudi iv prometne vrste, toda klj'ub temu mora tak uslužbenec služiti 10 let dlje, nego n. pr. železniški prometnik. Koliko je med nami 'takšnih, ki že 10, 15 in še več let nepretrgani at vrše to naporno ia,m-bulančno službo. Vprašajmo se, zakaj mora tak naš trpin, ki je polnih 25 let opravljal nepretrgoma prometno službo, služiti še na-daljnih 10 let? Jasno je, da bi potemtakem morala naša, stroka spadati med promet, zato bi tudi ne smelo biti razlike v pokojninski dobi, kajti eni ko drugi smo prometni uradniki in eni ko drugi vršimo naporne službe. Še celo ob nedeljah in največjih pralznikih nimamo svojega počitka. Ce že ne vsem, bi se morate upoštevati ta doba vsaj tistim uslužbencem in za tisti čas, ki so faktično vršili prometno službo. Toplo bi Ibilo torej pozdraviti, ako bi se združili obe ti stroki in uživali obe iste gren.-kosti in iste udobnosti. Paketna tarifa po razdaljah. Ze večkrat se je poudarjalo v časopisju in v javnosti, da so paketne pristojbine previsoke. O tem se je razpravljalo tudi na seji ljubljanske trgovske zbornice in se je predlagalo, da naj se skuša doseči tarifa po razdaljah. Gotovo je, da bi se iz znižanjem pristojbin pomagalo trgovini, vprašanje pa je, ali bi imela poštna uprava od uvedbe paketskih pristojbin po razdaljah tudi večji dohodek, kakor ga kruas sedaj. Po mojem mnenju je to dvomljivo. Pristojbine za razdalje do 50 kilometrov so previsoke. Resnica pa je tudi, da je na te razdalje prevzel že ves trgovski promet avtomobil, ali pa se bo to zgodilo v najkrajšem času. Temu tudi ni mogoče konkurirati. Za večje nalzdalje pa je treba pomisliti, da paketski promet ne spada pod poštni; regal. iZe zdaj obratujejo privatna podjetja, ki se pečajo s prevozom paketov. Zaenkrat še ne v tako močni obliki, ker morajo oddajati pakete za kraje, kjer nimajo svojih podružnic za dostavo, vseeno na pošto. Dobiček imajo samo v krajih, kjer vrše same dostavo. Ako bi se pa uvedla paketna pristojbina po razdaljah, 'hi gotovo to drugače organizirale. iNa primer: Hrvatska bi bila za 'Ljubljano v II. pasu. Zato bi podjetja speljala vse pakete za Hrvatsko po železnici v Zagreb in jih tami oddala na pošto ,za kralje na deželi, ker bi plačala pristojbino za I. pas, idočim Ibi morala v Ljubljanf za 1L pas. Istotaiko bi prepeljala pakete za Srbijo v iBepgrad in tam oddate na pošto. Zato mislim, da uvedba po razdaljah ne bi donašala upravi večjega dobička, ampak lahko obratno. Ako Ibi bili paketni promet izključno v državnih rokah, kakor je 'telefon, na katerega se nekateri sklicujejo in predlagajo tudi iste razdalje, bi bila stvar zelo enostavna. Zato je mogoče samo, da*se paketske pristojbine v splošnem znižajo ali pa, da se znižajo za pakete, ki se posredujejo med glavnimi mesti (v Ljubljani predani za Zagreb, Beograd in obratno.) S takimi direktnimi paketi uprava nima pri prevozu takih stroškov in bi bilo znižanje možno in rentabilno. Kaj morajo vedeti novo postavljeni pogodbeni poštarji. Od ministrstva prihajajo dnevno postavitve pogodbenih poštarjev na mesta deera-riziranih pošt. Z 21. aprilom t. 1. bo direkcija že zasedla okoli 20 takih pogodbenih polšt. Vsak novo postavljeni pogodbeni poštar prejme poleg rešenja ministra tudi dekret direkcije, v katerem: 'bo označena1 pošta, ki mu je poidfeljena, letni prejemki in dan, kdaj mora prevzeti vodstvo podeljene mu pošte. Prodaja pošte in inventarja se bo izvršila ali v navzočnosti direkcijskega zastopnika, ali pa ‘bo izvršil predajo dosedanji predstojnik pošte, kakor bo' pač pošta obveščena. Predstojnik, ki bo predal pošto, mora novega pogodbenega poštarja zapriseči in skleniti kot zastopnik pt. direkcije z njim službeno pogodbo. Predajne listine službeni po- godbi in 'zapisnik o prisegi predloži predstojnik s poročilom direkciji. Predstojnik pošte, ki( ostane še nadalje na sedanjem službenem mestu, naj novo postavljenega pogodbenega poštarja pouči ter umu gre ž nasveti im pojasnili glede Pokalnih razmer na roko, da mu s tem omogoči takoj redno poslovanje. Ker postane pošta z dnem, ko prevzame vodstvo pogodbeni poštar,' pogodbena državna pošta, mpra novo postavljeni pogodbeni poštar prevzeti dolžnosti poštne uprave glede plačevanja najemnine v istem iznosu ?a poštni .lokal, dokler me poteče sklenjeni odpovedni rok med poštno ppravo in lastnikom hiše, kjer je pošta, sedaj nastanjena. Le pri nekaterih pogodbenih potštah,, in sicer tam, kjer je najemnina visoka, bo direkcija pogodbenemu poštarju odtegovala znesek za najemnino za poštni lokal od mesečnih prejemkov, in to 10 % njegovih rednih prejemkov. Raziume pa se, da se mora pogodbeni poštar takoj, ko nastopi siJužbo, zanimati ter se z lastnikom hiš.e domeniti glede najemnine, še preden poteče s poštno uprava dogovorjeni odpovedni rok. Vsa pojasnila glede odpovedi lokala un plačevanja najemnine bodo navedena v' direkcijskem odloku, ki ga prejmejo novi pogodbeni poštarji. Vsekakor svetujemo pogodbenim poštarjem, da se po možnosti glede najemnine sporazumejo z lastnikom hiše eventualno s posredovanjem krajevne oblasti (županstva), da n« bo nepotrebnih premestitev telegrafa oziroma telefona, kar je zvezano z velikimi stroiški za poštno upravo. Le v izrednih primerih, ako bi sc pošta morala preseliti v nov lokal, se mora pogodbeni poštar ravnati po členu 17 pravilnika o pogodbenih državnih poštah ter glede preselitve pošte, ki imia telegraf ali telefon, vsaj eh mesec prej pri-* občiti Pt. direkciji. Poštni vežbencf oziroma pog. poštarji, ki so postavljeni za pog. poštarje pri pošti s telegrafom ali telefonom, pa nimajo predopisanega izpita iz brzojavne oziroma 'telefonske službe, morajo sprejeti na svoje stroške izprašano moč, dokler ne napravijo izpita iz te stroke. Ime najete izprašane moči in dam njenega nastopa službe mora pošta takoj prijaviti direkciji. Ce pog. poštar ne ve za tako Izprašano moč, ki bi ga naučila brzojava ali telefona (oziroma obojega), naj zaprosi direkcijo (eventualno brzojavno), pa bo poslala na stroške pog. poštarja izprašano moč. Zato svetujemo vsem vežbancem, ki vežbajo samo 'pri pošti, oziroma ki nimajo izpita iz vseh treh strok (iz pošte, brzojava in telefona), da začno takoj vežbati še brzojav in telefon, da bodo čim prej napravili, še dopolnilni izpit. Končno opozarjamo tiste vežbence, ki že dlje časa niso vežbali, to so tisti, ki niso šli po napravljenem izpitu nič več na pošto, da prouče tiskane direkcijske okrožnice in Ves-nike, da bodo zopet v tekočem. Tudi, ne bo škodilo, če gredo sem pa tja še malo pogledat na pošto in povprašat, zlasti ob zaključku mesečnega računa. Novo zasedene pogodbene pošte bodo namreč direkcijski inšpektorji kmalu pregledali ter preizkušali novo postavljene poštarje, kako so podkovani v poštni, brzojavni in telefonski službi. Kogar bodo našli, da nj sposoben za samostojno vodstvo urada, ali da nima reda, ga bodo suspendirali. poštni Dom bo naša trDnjava, zato poDpiši takoj Delež! Šato: . , Refleksi. Pošta je vsakomur dobrodošel gost: ^ veseljem se ji odpirajo vsak 'čas slednja vrata, dasi marsikaj in marsikoga tudi razočara. ★ Odhajaš z doma: edina vez, nadomestilo in tolažba za teboj ostane tvojim dra,gim — pošta. Obratno tudi tebi, če nisi hinavec... 'Kot rdeča nit prepleta pošta vsa pota tvojega življenja. Ta nit se pretrgal šele, ko se pretrga nit tvojega življenja . . . ¥ Električne iskre in njih valovi prešinjajo in vladajo ves svet. Zajete v telegraf,'telefon, radio prenašajo tudi iskre tvoje duše, misli,, želje in čustva v silne dalje. Kako neznaten in stobl si pred njimi, o človek! ¥ Dva zelo važna činitelja predstavlja elektrika; moč in svetlobo. A vendar ti je tako vsakdanja in malo v čislih. O kako malo, poleta, moči in svetlobe je v tvojih mislih. ¥ Pošta utriplje, deluje kot živo srce: za vse svoje člene in udie in jih poživlja — za vse zemljane brez razlike . . . ¥ Lepo, slovesno, hrepenenja polno je praznično razpoloženje. Dobimo s pošte še darila, voščila in pozdrave od svojih dragih. Tedaj imamo najlepši praznik. ¥ Ko je stiska najhnjša, tedaj pride pomoč in rešitev mnogim ravno — s pošte. Organizacijsko gibanje OBJAVE DRUŠTVA »DOBROTA«. Poročilo o občnem zboru. 'Po poročilu odbora »Dobrote«, obsmrtne-ga podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani, na občnem* zboru, ki se je vršil 24. marca t. 1., je v letu 1928 pristopilo k »Dobroti« 258 novih članov, umrlo jih je 24, izstopilo jih je, oziroma izključenih je bilo pa 17 članov. Društvo je štelo konec leta 1928 v skupini A 2639 članov in v skupini 'B 1250 članov. Podpore je izplačalo v skupini A 100.000 Din, v skupini B 66.000 Dih, vsega skupaj 166.000 Din. Pretežna večina članov, t. j. 2248, je bilo poštnih nameščencev, 391 članov pa je bilo iz drugih resorov. V poslovnem letu 1928 je imela »Dobrota« tele dohodke: na pristopninah 17.996 Din, na prispevkih skupine A 137.190 Din, na prispevkih skupine B 76.840 Din, na obrestih in raznih dohodkih 15.630.56 Din, skupaj »247.656.56 Din. Izdatki pa so bili tile: 'podpore za skupino A 100.000 Din, podpore za skupino B 66.000 Din, upravni stroški in neizterljivi prispevki 13.336.34 Din, preostanek 68.320.22 Din. Društveno imetje znaša 275 tisoč 147.65 Din. Občni zbor je sklenil, da se letos izjemoma še sprejmejo v skupino B člani skupine A do 55. leta starosti, če se prijavijo do 15. maja 1929 in če doplačajo vse prispevke, ki so jih člani skupine B morali do sedaj plačati. Ti člani pa pridobe pravico do podpore šele s 1. januarjem 1930. Kesneje se nad 45 let stare osebe pod nobenim pogojem ne bodo sprejemate v skupino B, kakor sploh ne v društvo. Na obenem zboru je bil v glavnem izvoljen prejšnji odbor, ki se je konstituiral takole: Miroslav Matjašič (predsednik), Anton Engelman (podpredsednik), Josip Kavs (blagajnik), Iva Crnjaičeva (tajnica), Martin Ban, Vinko Slamič, Viktor Treven, Franc Jurman, (odborniki). Za pregledovalca računov sta bila izvoljena Ivan Korun in Franc Ferjančič. Umrli so od »Dobrote«: v letu 1928 'tile člani: 19. I. 1928 Ljudevit Joseck v Mariboru (skupina A), 31. I. Marija Gmeiner v Ljubljani (A), 4. JI. Uršula Dvoršak v Ljubljani (A)„ 24. V. Ivan Sdolšek v Mariboru (A), 11. VI. Andrej Drevenšek v Ptuju (A), 3. Vil. Elizabeta Ocepek v Mariboru (A in B), 29. VIII. Juriča Podgornik V Mariboru (A in B), 6. VfU. Evg. Cuderman v Ljubljani (A in B), 18. Vlij. Minka Govekar v Ljubljani (A), 2. IX. Alojzija Zorjian v Ptuju (A in B), 4. IX. Antonija Keuc v Mariboru (A in B), 26. IX. Marija Nesman v Ljubljani (A), 5. X. Marija Mehle v Ljubljani (A), 10. X. Franc Mihelčič v Planini pri Rakeku (A in B), 23. X. Alojzija Malenšek v Ljubljani (A), 24. X. Rudolf Jurkovič v Mariboru (A), 27. X. Ladislav Vončina, v Kozjem (iA in B), 4. XI. Jožica Klemenčič v Ljubljani (A. in B), 12. XI. Anton Hrovat v Mariboru (A in B), 20. XI. Ana Delea v Celju (A in B), 6. XII. Marija Gruber v Celju (A dn B), 22. XII. Franc Šimenc v Ljubljani (A in B), skupaj 22 članov, od skupine B 12. V letu 1929 pa so umrli doslej tile: 31. XII. 1928 Josip Ceh v Ljubljani (A in B), 13. L 1929 Martin Lah na Jesenicah na Gorenjskem (A), 17. I. Matko Rothi v Ljuh-Ijani (A in B), 25. XII. Karolina Matajec v Ljubljani (A), 22. L Josip Bande! v Ljubljani (A in B), 31. L Franc Rol ih) v Ljubljani, (A), 5. II. Ana Jereb v Ljubljani (A in B). 12. II. Jožefa Vrečko v Celju (A in B), 21. II. Franc Miklavec v Dev. Mariji v Polju (A in B), 26. II. Stanko Švegelj v Kranju (A), 4. IH. Anton Salmič v Ljubljani (A in B), 13. III. Darko Matjašič v Ljubljani (A). Vseh skupaj je v letu 1928 in letos umrlo' 34 članov, od teh 19 članov skupine B. Plačevanje prispevkov za skupino B. V skupipi B »Dobrote« je v 1. 1928 in letos umrlo skupaj 19 članov. Večina članov pa do sedaj še ni (plačala iprispevkov za vse smrtne slučaje. Zato vabimo tiste člane, ki so v skupini B in ki plačujejo prispevke po položnicah, da čim prej poravnajo zaostale prispevke. Plačati jim je treba iza vsak še neplačani smrtni slučaj po 5 Din. Posameznim članom bo odbor še tekom tega meseca razposlal obračun o njihovih vplačilih in o njihovem dolgu, da si bodo na jasnem glede svojih obveznost^ Onimi članom skupine B^ katerim, sc odtegujejo prisipevki od osebnih prejemkov in ki so od 1. julija 1928 do 1. aprila t. 1. plačali skupaj že za deset smrtnih slučajev iz skupine B, se bo od 1. maja t. 1. odtegoval dvoijni mesečni prispevek za skupino B, in sicer toliko časa;, da bo njih dolg poravnan in da se pokrijejo tudi novi smrtni slučaji, ki se bodo pojavih morebiti še tekom tega leta. Podaljšan rok za sprejem v skupino B. Občni zbor »Dobrote« z dne 24. marca t. 1. je sklenil, da se vsi dosedanji člani »Dobrote« od 45. do 55. leta starosti, ki so lani zamudili rok za prijavo v skupino B, izjemoma še sprejmejo v skupino B, če se prijavijo do 15. maja 1929 in če plačajo vse prispevke od 1. julija 1928 dalje, to je za 19 smrtnih slučajev po 5 Din. Pravico do podpore pa pridobe taki člani šele s 1. januarjem 1930. Ako bi pred tem dnem umrli, se njih preostalim povrnejo vse pristojbine, plačane za skupino B. Odbor. OBJAVE OBLASTNE ORGANIZACIJE. Iz 16. odborove seje OPO od 2. IV. 1929. Ukinjeno poštno ministrstvo. Predsednik se spominja pomembnega dogodka, da se je ukinilo ministrstvo za pošte in brzojav. Razvija svoje nazore o perspektivi, ki jo kaže pridelitev ptt. stroke h gradbenemu mmi- | strstvu. V zvezi s tem poroča o spilošni situaciji, kar je bilo objavljeno na uvodnem mestu zadnje številke. Napredovanja v II/2 so padla zaenkrat v vodo. Direkcija je stavila majhen predlog, — kakor smo poročali na tem mestu v »Poštnem glasniku« od 1. aprila t. 1. — pa ga je ministrstvo vrnilo, češ, da bodo prejele direkcije pozav, kdaj naj predlože predloge za napredovanje. Kadar pride ta čas, upamo in prosimo, da bo stavila direkcija ob-, širen predlog tako za H. kakor za 111. kategorijo. • Brzojavne tekme. Kakor smo že poročali, je ministrstvo dovolilo virman 10.000 Din, ki *je bil namenjen za brzojavne tekme v Sloveniji. Zato je toliko bolj iznenadilo rešeni e ministrstva, da ne 'more dati zaprošene subvencije, ker namerava poštna uprava' v kratkem razpisati brzojavne tekme za vso državo. S tem so najbrže tekme v Sloveniji za dogleden čas pokopane. Obširneje izprego-vorimo v prihodnji številki v posebnem članku. Vabilo na jubilejni kongres avstrijskih poštarjev je prejel Savez, ki jj razposlal vabila na vse oblastne organizacije. Zastopani bodo delegati skoro vseh evropskih držav. Naša organizacija je odgovorila Savezu, da na svoje stroške ne more odposlati nobenega delegata na Dunaj. Sicer pa stvar še ni odtočena. Podpora. Tov. F. Z. je priznal odbor na predlog podpornega odseka 400 Din podpore. Za polovično vožnjo pogodbenih poštarjev. 'Organizacija se že dalj časa trudi, kako bi dosegla povišanje ugodnosti polovične vožnje na železnicah za upokojence in kako bi priborila pogodbenim poštarjem 1. 1926. izgubljene pravice glede železniške polovične vožnje. Kakor znano, imajo upokojenci samo trikrat na leto pravico, da se smejo voziti na državnih železnicah proti plačilu polovične voznine. Pogodbeni poštarji pa so imeli do leta 1926 v tem* pogledu iste pravice kakor aktijvni državni uslužbenci, namreč trajne polovične vozovnice, s pravilnikom iz 1. 1926 pa so 'bili popolnoma, ob to ugodnost. Deputaciji Zveze državnih nameščencev je prometni minister g. dr. Korošec izjavil, da predvideva v novem pravilniku o voznih olajšavah za upokojence, ki so upokojeni s polno službeno dobo ali j)a so morali iti zaradi bolezni v pokoj, iste ugodnosti kakor za aktivne nameščence, to je trajne polovične legitimacije. Tako bi bilo to vprašanje za upokojence ugodno rešeno. Skrbi pa nas, da ne bodo v novem pravilniku zopet izpustili naših pogodbenih poštarjev. Zato je poslala organizacija prometnemu ministru g. dr. Korošcu dobro utemeljeno vlogo s prošnjo, da se prizna pplovična, vožnja na železnicah tudi* pogodbenim poštarjem. Upamo, da naša prošnja ne ostane glas vpijočega v puščavi. OBJAVE ZADRUGE »POŠTNI DOM«. Darila od prejetih razlik. V zadnji številki smo omenili, da smo razposlali kratke okrožnice s prošnjo za prostovoljne prispevke ob priliki izplačila razlik. Tovariši in tovarišice so se v lepem številu odzvali in so nam vrnili podpisane izjave za večje in manjše zneske. Škoda samo, da računski oddelek ni mogel izvršiti nobenih odtegljajev, ker je moral sezname brez vsakih odbitkov vrniti* ministrstvu, na kar ni nihče mislil. Pri vseh večjih poštah so zato prevzeli izterjanje nalši požrtvovalni zaupniki in so nam na podlagi seznamov prenakazali prostovoljne prispevke. Imena posameznih darovateljev pričnemo objavljati v prihodnji številki. Toliko v vednost vsemi, ki so podpisali izjave, da naj se jim Odtegne od razllike. Tem se odtegne od plače "za junij (večji /zneski v dveh obrokih). Kdor se ne strinja, naj sporoči do 1. maja. Prostovoljni prispevki. Za prodane bloke smo prejeli še naslednje zneske: Pošte: Cerknica 240 Din, Bled 2) 186 Din, Meža 140 Din, Pristava 60 Din, Marenberg 120 Din ter g. Savelli, Celje, 244 Din. Kot prostovoljni prispevek so poslali: Medeni Matija, Ljubljana, 200 Din; Tomšič Fr., Polhov-gradec, 50 Din; Suen Roza, Loče, 50 Din; Bajuk Anastaz, Krmelj, 50 Din; tov. Cvar Mara znesek 100 Din, ki ga je morala plačati g. Franja Švikeršič v sodnem postopanju 'zaradi žaljenja časti. —■ Ob priliki občnega zbora Poštnega doma je nabral tov. Martinšek 112 Din. Ob priliki občnega zbora' uradnikov poštne hranilnice so prispevali v sklad doma gg. direktor dr. Vidmar 100 Din, šef odseka Treven 100 Din, pt. ur. 11/2 Dular 100 Din in šef odseka Lavrič 40 Din. — Lapornik, Laško, ob priliki vštetja kadrskega roka 100 Din in Žnidarič Fr. od določene tajniške nagrade 500 Din. Vsem, ki so se spomnili naše ustanove ob najrazličnejših prilikah, in vsem, ki so se prijazno odzvali s prispevki, naša iskrena zahvala. Načelstvo. To in ono. Prireditve zagrebške obl. organizacije. Bratska zagrebška organizacija j c imela $ran Stupica £>jubijana, fjesposvetsGa c. t Perilno blago za damske in Električne inštalacije: Električna razsvetljava, telefonske centrale, hišni telefoni in zvonci tasijODiraoo elektnietmitiio podjetje IVAN BOGATAJ Ljubljana, Kongresni trg 19 (Poleg nunske cerkve) Č!ek. rač. St. 12.610 Telet. St 200» Radio-detektor aparati Trgovina in zaloga: Inštalacijski materijal, motorji, telefonski aparati, moderni lestenci in svetilke MERCINA in DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA, KOLODVORSKA 8. GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMO-PRODAjA ZA SLOVENIJO VSEH IZDELKOV TOVARNE ZA DOKU-- MENTNI IN KARTNI PAPIR - BRATJE PIA!NIK, RATEČE, Izhala 1. 11. tn 21. v meseca Naročnina na leto 24 Dta, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovora Čekovni račun št 1L834.