Posamezna številka 20 vinarjev. Štev. 41, ^ Ljubljani, v ponedeljek dne 3. marca 1919. Leto 1. **M tžislftGO po jioSti K 40’—, za l]ublimo X 36'-— « „ 20 —........................13'~ n fstrtlstn« „ „ 10—, (, mm S— » Jnaseino „ „ „ 3'58, „ „ „ 3'— W*4ail!so lncpiaw: Kopitarjeva ulica €. — TetefonSO. N DNEVNIK inscrati; InostoSpca pelitmU (59 ou> Kreto tl I Ml visoka ali ni« prostor) za enkrat M SO rtu n da* in val krat pa 4J vin. — Ob lakotah dnini tartt — Poslano: Enostolpna p«W»r*ta K V—% — likala n| dan, inzamSi nadetje in praznika. Html popafda* v Gor. sv. Kungoti. M krap med ffiuro in Dravo do iipsiice pod Jugoslavijo! Posebno poročilo »Večernemu listu«. Marbor, 3. marca, V Gornji sv. Kun-gpti se je včeraj zbralo okoli 1000 obmej-Slovencev na Ijudsk^ tabor, ki se jo pod milim nebom. Zastopani so bili tudi kraji iz lipniškega okraja. Govoril jc dr. Leskovar iz Maribora, Obmejni Slovenci so odločno zahtevali, da se vsi kraji med Muro in Dravo do Lipnice priklo-. pijo Jugoslaviji, se umaknili za Mo irvež-lvnik. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Marenberg, 3. marca, V petek zvečer so Nemci morali izprazniti svoje dosedanje postojanke na visokem Radiu* kakor določa demarkacijska pogodba. Umakniti so se morali za črto Arvez-Ivmk. Za slovo so še obstreljevali s topom in strojnicami naše postojanke v dravski dolini in tako zopet kršili premirje. ija vlada ostane na svojem mestu. Belgrad, 3. marca. Od dobro poučene politične osebnosti se jc izvedelo; Poleg delne krize, povzročene vsled odstopa po-fcanienzih ministrov, splošne krize v vladi Vlada Stojana Protiča bo delovala z Posebno poročilo »Večernemu listu«, začasnim narodnim predstavništvom. Kriza bi mogla nastati le v slučaju neuspeha v zunanji politiki. Za sedaj bo vlada ostala na svojem mestu. Slovensko ženstvo protestira proti italijanski okupaciji. Pismo Wilsonovi hčerki. Protestni shod slovenskega ženstva 'Proti italijanskim nasiljem in nakanam na ®aše morje in Primorje se je vršil 2. t, m, ^ veliki dvorani »Narodnega doma«, Pred-B®dovala jc ga, županja 1' ranja Tavčarje-Govorile so zastopnice vseh slovenskih 5jr&nk iz zasedenih pokrajin, ih sicer: za koriško gospa Zajčeva, v imenu svobodomiselnega ženstva ga. dr. Kolcal jeva, v jj®tenu koroškega ženstva ga. dr. Angela j^skemik, temeljem zgodovine in sta-«slike podajala jasno in točno sliko nem-fkega nasilja in krivic na Koroškem, v ?®|enu socialno - demokratičnega ženatva Urbančič, v imenu štajerskih in prekmurskih Slovenk ga, profesor Stupca, po-■ tc*H je govorija v imenu slovenske ženske omladine gdč, Žimova in končno zastopnica tržaškega ženstva, katere globoko zamišljeni govor in pretresljivi opis se je v vseh posebno globoko dojmif, Nato je predsednica pre-čitala protestno resolucijo, ki jc bila z navdušenjem soglasno sprejeta, Ravnotako tudi pismo na Wilsonovo hčerko, v katerem jo sloveoskio ženntvo prosi, naj pri svojem očetu posreduje za pravično stvar našega naroda. — Regentu Aleksandru sc je poslala pozdravna brzojavka. Shod se je zaključni s slovensko himno »Naprej zastava Slave!« Zenski protestni shodi so se vršili istočasno tul« v Zagrebu in Belgradu, Hašim zastopnikom. Pretekli so že štirje meseci od polomit Avstrije. Mir sicer ni sklenjen, a sovrag nosti so žo povsod ustavljene. Naša držsn va je že od naj večje velesile, od Zjedinjo* nih držav Amerike priznana^ ali ako po* gledamo na naše trgovinske odnošaje » entento in Ameriko, moramo si priznati, da smo na tem polju jako malo storili« Kljub temu, da jo že Francoska in Velik« Britanija dovolila trgovino z našo držav® in je Amerika vsak čas na razpolago, d<{ odda svoje prenapolnjene zaloge, Vidimo« da je prišlo le malo blaga v našo zemljo. Bilo jo pri nas že nebroj komisij iz Am»i rilce, Angleške in Francoske in vsaka jdj bila iznenadena nad žalostnimi in obup« mrii razmerami, ki vladajo pri nas in vaa* ka je obljubila izdatno pomoč, a —• blaga še ni. In najbrž bomo morali še dolgo kati, če mislimo, da bodo nam Amerikanc^ Trancozi ali Angleži kar pred vrata pripeljali blago in da bo naša naloga edino le ta, da se jim zahvalimo in blago shranimo. Ta naša brezbrižnost in otročje zon upanje v druge je veliko kriva, da imamo še tako pomanjkanje. Naša centralna vlada, posebno ministrstvo trgovine, financ in prehrane ni bilo kos svoji nalogi. 6» vidimo, koliko amerikanskega blaga gr® na Češko preko Jugoslavije, Madžarske ftf Avstrije, spoznamo, da bi mi, ki smo tiK ob morju, morali biti že popolnoma preskrbljeni. Ena velikih napak je ta, da ni uaša vlada dosegla pri ontonti, da dobimo sedaj v Reki poseben oddelek luke, kjer se bi izkrcavalo naše blago in pošiljalo ▼ notranjost zemlje brez vsake italijansko kontrole. To ne bi pomenilo nikak preju-dic, ker se smatra sedaj Reka samo kot oskrbovalna baza za iztočno ententino ais mado. Gotovo bi moralo biti tudi naše valutno vprašanje vsaj deloma rešeno. Naša država je sicer začela prva z žigosanjem, a razmere so ostale iste in kot kaže, bodo vse države bivše monarhije nas prehitel^, tako da bomo morali študirati, kako a» ubranimo dotoku novih ničvrednih ban^ kovcev, ker se da naš žig tako lahko po^ narediti.' Finančni minister Ninčič se J« žo vrnil v- Pariza in vsi smo sedaj priča* Mia noče biti trmogiava? Orlando z® "kompromis". LDU Rim, 1. marca. (DKU). »Agenzia Stefani« poroča: V-današnji seji poslanske zbornico jo imel ministrski predsednik Orlando velikopotezen govor, v katerem jo uvodoma naglašal, da je po končani vojni treba naj večjo pozornost posvečati notranjemu položaju, zlasti v gospodarskem in financijelnem oziru. Italijanski narod občuti z drugimi narodi vred vso trpkost pomanjkanja in junaški odpor. V svojem nadaljnjem govoru je glede narodnostnih teženj izjavil Orlando, da je Italija prej ko slej prepričana o upravičenosti svojih zahtev, zakaj nastopnih zahtevkov ni mogoče v nobeni smeri izpreminja-ti: Spojitev vseh dežel iij narodov slovite italijanske tradicijo z Italijo in njih zdru- Nemci in Madžari napadalo. LDU. Ljubljana, 2, marca. LDU poroča uradno: Korošico: Pri Sv. Marjeti zapadro od Velikovca so Nemci streljali s strojnicami na naše postojanke, sicer položaj ne-izpremenjen. Štajersko: V Zenkovcih (na ogrsko-štajerski meji) sta bila t. marca dva Odkrita nemška žarela u Mariboru. LDU Maribor, 2. marca. Državna policija je prišla na sled zaroti, ki je bila naperjena proti predstaviteljem vojaških in civilnih oblasti. V splošnem je imela namen, uprizoriti prevrat in postaviti Maribor pod vlado Nemcev, Ta prevratni načt ni zasledoval demonstracij v velikih množicah na cesti, marveč je imel namen, uprizoriti prevrat v posameznih nemških okrajih, kakor je to izdala »Marburger Zeitung« dne 26. februarja v članku pod naslovom *Iiand angelegt«, v katerem poziva Nemce, naj se zbirajo na shodih, da protestirajo proti aprovizijskim razmeram in občni lakoti, ki je pa v Mariboru seveda nihče manj ne občuti kakor Nemci. Med drugim poživlja, naj se zbirajo ne v množicah 1000 oseb, ampak v skupinah najmanj po 200 mož v primernih lokalih. Ta članek je cenzura pustila, da bi Nemce pustila v prepričanju, da naše oblasti o Prehodni mir koncem marca. LDU London, 2. marca. Kakor poroča Reuterjev urad, je Balfour v pogovoru z angleškimi časnikarji izrazil upanje, da žen j e v okviru mej, ki jili je začrtala na* rava sama. Tako združenje zajamčuje celovitost in obrambo dežele. Italija je vedno ».videvala, da treba potom pravičnega kompromisa spraviti lastne potrebe v sklad nost s potrebami drugih narodov in ne srne spravljati svojih koristi v ospredje s tem* da zapostavlja najvažnejše potrebe drugih narodov. V sedanjih težkočah vstrajamo na polni obrambi naših pravic z vso od« ločnostjo, nikakor pa ne s trmoglavostjo To pravico nam posvečujejo naše ned®' segljive žrtve in trpljenje našega naroda> posvečujejo jo oni stotisoči Italijanov, K* so žrtvovali svoje življenje za. našo prnv’8* no stvar. službujoča orožnika napadena od m skih vojakov; poizkusni orožnik Kristi a® Mikel je bil ubit, podstražnik Ivan Korila težko ranjen, ujet in odpeljan. Na dru^tb frontah nobenih dogodkov. novi zaroti ničesar ne vedo. Načrt bi st imel izvršiti v soboto ponoči. Policija p« je že v petek prijela štiri glavne hujskač*! in zaveznike med nemškimi železničarji« med drugimi najbolj nevarnega železniški' ga uradnika Riedla. Zaroto so vodili nem-ško-avstrijski častniki iz Gradca, ki so se posluževali od tam izgnanih komunistov« zlasti pa tukajšnjih železničarjev na koroškem kolodvoru. V petek sla dva nemška častnika prinesla za Riedla pismo. Zarota naj bi se pričela s stavko v kurilnici, h katerimi nemški železničarji prisilili tudi tukajšnje slovenske železničarje. Na ta način nastalo zmedo bi izrabili v svoje na" mene. Civilne in vojaške oblasti so seveda’ ukrenile vse varnostne odredbe, tako d« ni prišlo dosedaj do najmanjših dogodkom Občinstvo je bilo včeraj zjutraj presenečeno, ko je videlo državni most zaseden ut vojaštvom in strojnicami. so bo še koncem tega mesecu podpisal* predhodna mirovna pogodba. Kovali, da se začne z radikalnim saniranjem naše valute. No, na žalost smo še vedno tam, kjer smo bili. Raditega smo zelo veseli, da se je se-slo narodno predstavništvo, ki bo gotovo zahtevalo od dotičnih ministrov poročilo o njihovem delu. Polagamo našim zastopnikom na srce, da rešijo v prvi vrsti vprašanja naše prehrane in oskrbe ter se šele potem lotijo političnih debat. Naše jugo-elovansko ljudstvo pričakuje od narodnega predstavništva, da začne s pozitivnim delom, delom za olajšanje težkih bremen, ki jih je moralo ljudstvo skozi 4 leta nositi. Herman Mendel, nemški poslanik v Belgradu. Posebno poročilo »Večernemu lislti«, Berlin, 3. marca. Nemška republika 60 poslala Erzbergerja kot poslanika v Vvashington, Edvarda Bernsteina kot po-sika v London, Hermana Wendela pa kot tlanika v Belgrad, Zadnji bo zastopal tudi Nemško Avstrijo. Demokratski krog štele 82 poslancev. Posebno poročilo 'Večernemu listu«, Belgrad, 3. marca, V Belgradu se je organiziral demokratski krog Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki obstoji iz 82 poslancev iz Sloveije, Hrvatske, Slavonije, Istre, Bosne, Hercegovine in Dalmacije. Izvoljen }e odbor, da se dogovarja s strankami v Srbiji. Predsednik je dr, Medakovič, podpredsednik Adolf Ribnikar in Ivan Griso-gono, tajniki dr, Čorovič, čajdorevič in dr. Pcstotnik, Marinkovič stopil v vlado. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Belgrad, 3. marca. Predsednik vlado je brzojavno pozval v Belgrad Pavla Marinkoviča, poslanika v Bukareštu. Marinkovič bo vstopil v kabinet kot zastopnik napredne stranke. Popisovanje brezposelnih. Posebno poročilo »Večernemu listu*. Belgrad, 3, marca. Službene »Novine« prinašajo naredbo ministra Korača, da se Imajo popisati vsi brezposelni delavci na ozemlju države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Glasilo liberalnih Hrvatov v Rosni. Posebno poročilo »Večernemu listu«, Sarajevo, 3. marca. Dne 1. inorca je Izlet v Sarajevu »Jugoslovanski list«, glasilo hrvatske demokratične liberalne skupine, ki ne soglaša s politiko Hrvatske narodne /zajednice. Mariborska socialistična organi-zadla se prikupi jugoslovanski. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Maribor, 3. marca. Včeraj se je vršil v Studenicah pri Mariboru socialno demokratični shod. Šlo sc je za to, da sc mariborska socialna demokracija odcepi od dunajske centralc, Navzočih je bilo okoli 500 delavcev. Po govoru Antona Kristona b* je sklenilo, da se mariborsko socialno demokratično delavstvo brez razlike narod* nosti priklopi Ljubljani. Nemškemu soc> dem, voditelju so izrekli nezaupnico. Laška nasilja v Dalmaciji. LDU, Split, 2, marca, (JDU.) 1. marca zjutraj so Italijani zagrabili akademika ter M odgnali ua italijansko vojno ladjo. Sei* posredovnju ameriškega častnika se je Ksrečilo, mladeniča zopet spustiti na svo-do. V tem hipu mu je hotel italijanski častnik strgati narodni trak s prsi, Ker se ie mladenič protivil temu, ga je zgrabil Italijan za prsa ter ga dregnil ob zid. K sreči je priSel mimo francoski častnik, ki je mladeniča na novo osvobodil. Posebno brutalno se ponašajo italijanski častniki in ®aoštvo riapram otrokom, kojim brezobzir-n® trgajo znake a prsi in čepic, To je karakteristično, S sličnimi provokacijami ho-čc'o samo izzivati reakcijo s strani prebivalcev. LDU, Split, 2. marca. (JDU.) Včeraj •zjatraj sta italijanski in francoski mornar prijela slžbujočega uradnika železniške uprave in telovadnega učitelja na državni gimnaziji Simona Vučiča ter ga odvedla na italijansko admiralno ladjo in odtod pozneje ra angleško ladjo. Vzrok aretaciji ie ker je Vučič baje, kakor sta to poveljniku prijavila dva italijanska častnika, iz orada vrgel kamen na italijanskega častnika. Vučič je za dotični čas dokazal svoj alibi. Ko je zapovednik ladje uvidel, za kai je vprašal italijanskega častnika, da asj mu pokaže dotičnega častnika, na katerega je Vučič baje vrgel kamen. Ker je bil častnik v zadregi, je pozval italijanske!- mornarja, da naj ta priča proti VirMču. Le-ta je pa zopet rekel, da ie,tc slišal od n 4600 častnikov in 950.000 mož indi ske armade. Doma in v kolonijah bo s četami v Rusiji vred 15.000 častnikov in 225.000 mcž. Od »ritanske armade sc demobilizira 1,150 000 ®°ž in 73.000 mož indijske armade in 325 *soč mož dominijonske armade. fcliko mlilard miga trna Stalila 1 LDU Rim, 2, marca. (Brezžično.) Gladom oficijelnega poročila je naraste! konsolidirani dolg italijanske države od teta ^914 naprej od 15 na 48 miljard lir. V lej vsoti niso obseženi dolgovi, katere ;e kon-trahirala Italija v inozemstvu, niti njeni vi-s«či dolgovi. LDU Dunaj, 3. marca. (DKU) Včeraj ob pol 6. uri popoldne jo dospelo na Dunaj več kapronijev, ki so opoldne odpluli iz Jugoslovanski poslanik na Dunaju Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 3, marca iz uradnega vira; Prejšnji predsednik začasne Deželne vlade za Slovenijo Joeip Pogačnik je imenovan za poslanika Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju, LDU, Piaga, 1, marca, {ČTU.) Večerna izdaja »Pravo Lidu« piše; Povelje iran-coskega generala, da se mora izprazniti te-šinsko ozemlje, je povzročilo pri nas ozlo-voljenost, da celo razočaranje. Omajala se je vera verdento, Ententne države so se bojevale proti Nemcem in Avstrijcem; za- lo jih je v naših očeh obdajala avreola, ki se je še ojačila, ker so entenlne države ob koncu vojne priznale samostojnost naše države. Proslavljali smo one, ki so strli nemški imperializem, »Pravo Lidu« svari h koncu svojega članka, naj ne pada češki narod v stari greh ekstremov t, j, iz slepega zaupanja Jo enterde v popolno nezaupljivost do nje, LDU. Px'a;-a, 1. marca! (ČTU.) »Češko Slovo« piše k izpraznitvi tešinskega ozemlja: Po izgubi Alzacije-Lotaringije so zastrli Francozi kip mesta Siracsburga v Parizu s črnim blagom. Mi sicer nimamo takega kipa, vr.ndar pa smo zastrli kip Če-hije pred muzejem v dokaz naše žalosti nad izgubo tešinskega ozemlja, ako tudi je ta izguba le začasna, Vprizorili smo tudi žalobno protestno zborovanje, da so se mogli navzoči enterdrii diplom^.lje in častniki prepričati, da v tem vprašanju ne moremo popustiti in da si tudi hočemo ohraniti to, kar je vedno sodilo nam in kar nam je za življenje neobhodno potrebno. Sp š sa stavke v Berlinu. LDU Berlin, 1. marca. (ČTU) Skoro gotovo je, da bodo nocoj proglasili v Berlinu splošno stavko. Delavstvo zahteva socializacijo obratov, združenje delavskih in vojaških sveto v in odstranitev ntirodne skupščine. LDU Lyon, 1. marca. (Brezžično.) »Idea Nazionale« prinaša iz Tripolisa nastopno vest: Princ braganški, sorodnik bivše avstrijske cesarice in kavalerijski častnik v avstrijski armadi, ki se je mudil med vojno v, Tripolitaniji, da tam agitira med deželami, se je udal italijanskim četam. Iz pokrajin. kr Jugoslavija odpovedala skupne talile na železnicah. Jugoslovanska vlada ie i pripluli tia Dansi. Padovo. Pripeljali sp nekaj popotnikov ir) uradno pošto za italijansko misijo. sporočila glavnim direkcijam železniških prog, ki prehajajo v jugoslovanski teritorij, da od 1. aprila ne priznava več prevoznih listov izdanih na inozemnih postajah. Za vožnjo po Jugoslaviji veljajo samo listki izdani od edine jugoslovanske železniške postaje. kr Trboveljska premogokopna družba se pogaja z Italijani, da jim proda svoj premogovnik, ki ga ima v Istri, Produkcija tega na novo urejenega premogovnika znaša 200.000 ton. — Čas bi bilo tudi pri nas v Sloveniji, da se zaukaže tem nemškim podjetjem, da prenesejo svoja poslovna sedišča v naše kraje, da bi njih kupčije in transakcije lahko nekoliko bolj od blizu kontrolirali. kr Tovarna za vagone v Osijeku. Osiješka livarna in tovarna strojev namerava sezidati tovarno za vagone, V to svrho je že stopila z mestno občino v pogovore. kr Osi kdaj je Reka »italijanska«. Glasom uradne statistike je bilo na Reki: Leta 1851. skupaj 12.598 prebivalcev, od teh 11.581 Jugoslovanov in samo 691 Italijanov; leta 1880, so našteli 10.227 Jugoslovanov in 9237 Italijanov — med temi je večina slovanskih potajčencev; poslej se čim dalje jasneje pozna raznarodovanje in uradno potvarjanje številk: 1890. leta 13.478 Jugoslovanov in 13.012 Italijanov; 1900. leta 15.469 Jugoslovanov in 17.305 Italijanov; 1910. leta 15.688 Jugoslovanov in 24.212 Italijanov, Zato se je pa krepkejše držala okolica: Ljudsko štetje 1910. leta je ugotovilo na Sušaku splali same Jugoslovane, a v okraju Volosko-Opatija 47.842 Jugoslovanov in samo 954 Italijanov, Kako umetno je napravljena »italijanska« večina tudi na Reki, priča dejstvo, da je 61 odstotokv ta-mošnje veletrgovine v jugoslovanskih rokah, a v italijanskih samo 16 odstotkov. Med reškimi zdravniki je 13 Jugoslovanov" in 9 italijanašev, med aktivnimi odvetniki li Jugoslovanov, 6 italijanašev in 3 Madžari. Na reških parobrodih poveljuje 70 odstotkov iugoslovanskih kapitanov in 12 odstotkov italijanašev. Na Reki je 5 hrvat-skih bank s 100 milijoni glavnice, a Italijani imajo eno banko s 3 milijoni kapitala, Te številke govore jasno. kr 35 let cprml pevcc. Dne 1. marca t.. 1. jo praznoval 35 letnico svojega umetniškega poklica član zagrebške opci’c gosp. Tošo Lesič. kr Za 1.091620.853 K bankovcev je bilo žigosanih v Banatu, Bački in Baranji. kr Ljudsko štetje v torontalski županiji je ugotovilo, da je ondi — vštevši Bečkerek — 587 433 prebivalcev, in sicer: 204.297 Srbov, 4329 Hrvatov, 16.277 Slovakov — skupaj 225 008 Slovanov —, 153 549 Nemcev, 78.526 Rumunov, 116.109 Madja-rov, 3848 judov in 10.399 Bolgarov, Čehov, ciganov in drugih. kr Bedne shode proti draginji so sklenile prirejati delavske organizacije na Ilr-vatskem. 1 Odvetniška vest. V tukajšnji imenik odvetnikov jo vpisan g. dr. Josip J o r i e. 1 Ponovitev igre »Lumpacij Vagabund« aa Ljudskem odru. Igra se bo ponovila v torek, 4, marca, ob 7. uri zvečer. Vstopnice se dobivajo danes od pol 7. do 8, ure v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12, in jutri pred predstavo pri blagajni. 1 »Ne bojte se; jaz sem!« Ko som vidci izloženo zadnjo sliko dr. Korošca, mi je prišla v misel dogodbica s papežem Leonom XIII. Naslikal ga je bil namreč neki Slikar tako, da je papež sam težko spoznal, koga slika predstavlja. Udani slikar jo prosil lepo, da naj papež zapiše pod sliko kak izrek iz sv. pisma in se lastnoročno podpiše. Papež je pomislil, ugodil umetnikovi želji in napisal latinsko: »Non limete; ego sum«, kar se reče po naše: »Ne bojte se; jaz sem!« 1 Pokojninsko zavarovanje nameščencev, Ker so prijave, ki so bile doslej vložene pri ljubljanskem mestnem magistratu, večinoma pomanjkljive, zato opozarjamo ponovno na glavne tozadevne določbe: 1. Predložiti je zadnje še veljavne odloke o zavarovalni dolžnosti in o predpisu premij oziroma odloke o izpremembi uvrstitve v plačilne razrede, 2, Prijaviti je uslužbence na novo po stanju z dne 1, jan. leta 1919; kdor nima tiskovin za prijavo, jih dobi pri začasnem občem pokojninskem za- ; vodu v Ljubljani, Turjaški trg št, 4, I. 3, Navesti je, do kdaj in za katere nameščence je plačana zadnja premija. 4. Našteti je vse službe nameščencev od 1, jan. 1909 dalje. Prijave je vložiti do 11. marca t, 1, Glej naredbo št. 359 in 379 v U, 1.! 1 Zavarovanje delavcev zoper nezgode, Ker so prijave, ki so bile doslej vložene pri liubljanskem mestnem magistratu, večinoma pomanjkljive, zato opozarjamo ponovno na glavne tozadevne določbe: 1, Predložiti je zadnje še veljavne uvrstitvene od-oke. 2, Prijaviti je obrate na novo po sta-jju z dne 1. januarja 1919; kdor nima ti-ikovin za prijavo, jih dobi pri začasni dc-i avski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani, Turjaški trg št. 4, L 3, Navesti je, do kdaj in za katere obrate je plačana zadnja premija. — Prijave je vložiti do 11, marca t. 1. Glej naredbo št. 364 in 380 v Uradnem listu. 1 Garnizijska bolnica v Ljubljani sprejme začasno 6 brivcev v službovanje proti dnevnemu honorarju 20 kron. Prosilci so Imajo zglasiti pri poveljstvu garnizijske bolnice in izkazati s spričevali, da so Izučeni brivci. p Prvi jugoslovanski parlament je bil otvorjon v soboto, 1. marca. Za starostnega predsednika je bil izvoljen Gligorije Jeftanovič, ki je imel otvoritven govor. Minister dr. Kramer je prečital v slovenskem jeziku ukaz za seziv začasnega narodnega predstavništva, kakor se ta parlament uradno imenuje. Začasni poslovni red bo poslovni red srbske skupščine. — Med izvoljenimi tajniki se nahaja tudi Slovenec dr. Jože Lovrenčič. Po seji so sc vršilo slovesne službe božje za katoličane v katoliški, za pravoslavne v pravoslavni cerkvi — za muslimane v belgrajski džamiji. p JDS in mfrovai posvet. Izvršilni odbor jugoslovanske demokratske stranke, katere predsedništvu pripadata tudi minister dr, Albert Kramer in podpredsednik deželne vlade za Sloveuijo dr, Gregor Žerjav, je imel 2, t. m, pod predsedstvom 'ljubljanskega župana dr, Ivana Tavčarja sejo, na kateri se je obravnaval zunanji položaj kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, Na seji je bilo soglasno sklenjeno, po- izvati osrednjo jugoslovansko vlado v Bel-gradju, naj nemudoma odpokliče jugoslo-slovansko delegacijo, nahajajočo sc na mirovnem posvetu v Parizu, ako bi londonska pogodba še nadalje tvorila podlago pariškim pogajanjem in določitvi mej med Jugoslavijo in Italijo, p Ciganstvo, Koroško je danes za slovensko prebivalstvo — ječa, Slovenci so obdani z oboroženo druhaljo in vohuni, popolnoma odrezani od svojih bratov in ostalega sveta. Noben slovenski list jih ne doseže, Zato jih pa previdno krmijo iz domačih nemških časniških jasli, ki vise res tako nizko, da more vsak osel odlagati sveje izločke in vsaka ovca zobati iz njih nemške otrobe. »Kartner Tagblatt« izdaja v to svrho še posebno »uredniško prilogo« pod naslovom »Kartner Landsmannschaft«* Ta je namenjena samo slovenskemu delu prebivalstva in je vsa pisana tako, da bi leto prepričalo, da nima z ostalimi Slovenci nič skupnega razen par izrazov in da mora Koroška ostati Korošcem, Da bi bolj zaleglo, opisujejo razmere v Jugoslaviji in še posebej na Kranjskem in Spod. Štajerskem tako, da mora ubogi slovenski Korošec hvaliti Boga, da je še pod srečno nemško zvezdo, Kako cigansko si upajo lagati časnikarji okoli »K&rtner Tgbtta«, naj pričajo samo naslednja mesta iz članka »Tudi Kranjcem se jasni v glavi!« ki ga prinaša med drugim gori omenjena priloga. Tako-le jo drobi cigan: »Niti pridni Aleks niti sivi Peter se ne smeta v novi državi zunaj Belgrada nikjer pokazati, čeprav sta svoje obiske že pred mnogimi tedni raztrobila v svet; Bošnjake morajo krotiti, z drakoničnim prekim sodom; Hrvati se prepirajo s Kranjci in pri tem več ali manj očito simpatizirajo z Nemškirai Avstrijci. Na Koroškem in Spodnjem Štajerskem drži slovenski kmet z nemškim in se rajši uči nemščine nego kranjske slovenščine, ki je ne razume. Na Kranjskem pa tudi že najzabitejši Kranjec spoznava, v kakšen položaj je zabredel vsled hujskanja častihlepnih sebičnih demagogov.« To je »Šiajerc« v koroški nemški izdaji. Nadela ga bo ista usoda, p Slabost velikih politikov. V »Hrvatu« piše Ivan Krnic o Svetozaru Pribičevi-ču in njegovi Jugoslovanski Demokratični Stranki: Kakor malo se more Radičeva stranka, če jo od bliže pogledamo, imenovati kmetska stranka, tako se tudi Pribi-čevičeva stranka ne bo mogla opravičeno imenovati ne »jugoslovansko«, ne »demokratično«. Pribičevičev osebni vpliv v tej stranki je bil oddavna tako močan, da je večina drugih poleg njega enostavno 5Z« ginjala. Kdor se mu ni hotel pokoriti, jel moral prikrito ali javno v opozicijo. Legija' malih ljudi majhnega talenta in ozkega duševnega obzorja pa mu slepo sledi, živi samo od moči njegovega duha in se grej«; na njegovem solncti. Gosp. Pribičevič j® talent z umetniškimi elementi, ki teže za harmonijo in simetrijo, beseda mu teče krepko, bujno, spretno, da zna braniti vsa- i ko stvar z obilimi razlogi, Ta svojstva bo zelo močno orožje in le žal, da to orožje ne ! služi dobri stvari. Glavni cilj Pribičcviče- 1 vega boja ni splošnost;'njemu je v prvi vri sti do tega, da uveljavi sebe in svoje zve- j ste. On bi se, mislim, prizadeval tudi za dobro, a samo pod pogojem, da bi bil ort osebno vodja, da bi za dobro stvar vse sam osebno dosegel. Njegov »centralizem« mu ni glavno, nego bi se mogel pravtakh I ogreti tudi za »avtonomizem« ali federaci* jo — a pod pogojem, da bi se njemu zago« j tovila vodilna vloga. To je bolezen, na kateri je bolehal pokojni Josip Frank, na ka-teri boleha Stcpau Radič, Ta sebičnost i pa prinaša vselej nesrečo in tako vidimo, > da je tudi Pribičevičeva bolezen uničila v velikem delu našega naroda vse navdušenje, ki je bilo tako naravno razplemenilo, in jc povzročila toliko nezadovoljnosti i» ; brezbrižnosti za javne posle, p L!oyd George ara rusko vprašanj«* j Ministrski predsednik Lloyd George je go- j voril v spodnji zbornici o odnošajih ruske vlade. Dejal je, da se ni Se nikdar predla- i galo, da bi bili boljševiki pozvani na mi- j rovno konferenco. Povedal je tudi, da jc j dosti privržencev intervencije v Rusiji, j Lloyd George ne more povedati natančnih številk in da ne more imenovati silo oddel« ! kov, ki bi bili potrebni za tako intervencijo. In dasi bi bile te številke tudi znane, ne odobraval bi te intervencije noben človek, kateri je pri pravi pameti. Vojaška -boljševiška meč jc zrastla v dobi, ko smo j bili mi in Nemci zaposleni z drugimi reč- v mi. Politika, ki jo zasledujemo na Poljskem, j ima namen podpirati neprijatelie boljševi- i kov. Poleg moralne podpore je dala en-tenta že mnogo topov, streliva in orožja na Poljsko, Kar sc pa tiče odprave moštva v Rusko, je vprašanje, kdo ima to moštvo n.a Rusko poslali. Dokler se ne vrne poizvedovalna komisija iz Poljske, ni mogoče do-1 ločiti meie na nemškem vzhodu. Kar se ti« če naselbin, ;c izgubilo Nemško pravico do1 njih, ker je tako nečloveško ravnalo z de« mačini in ker je to v interesu celega sve« ta. Dalje je govoril Lloyd George o boljševizmu in dejal: Predlagano je bilo, naj so počaka, da požar na Ruskem sam od sebe preneha. Ali to bi bila brutalna politika* Bilo bi odveč pošiljati živila v Petrograd, ^ dokler so oblasti, katere bi ta živila delila, v boljševiških rokah. Premišljevali smo na vse strani. Nazadnje se jc sklenilo, napraviti poslednji poskus ter sklicati vse trafike na Rukem na splošno konferenco se potruditi, da se doseže sporazum v svrho rednih razmer. Na indijskih mejah smd se večkrat posvetovali z roparji in napo« sled celo morilci, zakaj trudili smo se na vse načine, kako bi ozdržali ali obnovil* red. Boljševiki so obljubili, da bodo plačal* posojilo in da bodo obnovili koncesije, k* e nameraval priti po končni zmagi. \ iljem pa ni zmagal, ampak je premagan, lorej nc bo nič s Carigradom. Zaplenjene zlato so spravili v drž, zakladnico in ga bodo porabili pozneje v vladne namene, s Življenje v morskih globinah. Mi blilo se jc, da v morskih globinah, večji! kot 100 metrov, ni. nikakega življenja, posebno no rib. Zdaj pa go odkrili v globin do 0000 metrov ribe, ki so bile do dane popolnoma nepoznane. Te ribe so dolgi 10 do 25 cin, a, imajo, kar je posebno nenavadno, zobe. Te vrsto rib imajo posebne oi’garie, ki jim omogočujejo, da premagaj? strašen pritisk vode. ,s R'Ma Luksemburg v zaporu. RoZi; Luksemburg jo bila radi svoje revoluci-jonarne propagande zaprta bržkone ob začetku vojno in jc prišla ravno v oni zapor kjer je sedela, soproga bivšega belgijskega pravdnega ministra, gospa Wiartova, ki st jo bili Nemci prignali iz Belgije v Berlin Obe celici sta bile ena poleg druge, da j« ministrova žena videla pogosto, kako jc Roza Luksemburg' hranila skozi okno ptico. Ko se je šetala po dvorišču, jc pel; polglasno marsiljezo; ki je bila dogovorjeno sredstvo za pogovor par besedi. Roz; je v zaporu brala mnogo, kor je znala nemško, angleško, francosko, špansko, italijansko in rusko. Bila je mala in drobna a je kazala silno moč v sebi. Obe gosp; sta dalje časa oče vali med seboj, dokler ju niso zapazili in ločili. Od tedaj se,niste videli več. Nepojasnjen zločin. Pri Maria Eilend na Nižjem Avstrijskem so potegnili iz vode potni kovčeg, v katerem so našli umorjenega 20 letnega trgovskega uslužbenca Siegmunda Metzl z Dunaja, ze katerim so domači že par dni zaman poizvedovali. Pri njem so našli precej dragocenosti in 600 kron denarja, manjka pa 2C.000 K, ki jih je tisti dan, ko je izginil, nosil pri sebi, zlata ura z verižico itd. Zato domnevajo, da se izvršil roparski umor. Dunajska policija je že preje dobila pismo, v katerem anonimen pisec naznanja, da jc videl 18. t. m. zvečer, kako so se v kočiji pripeljali na državni most čez Donavo štirje moški in vrgli v reko težak potni kovčeg. Doslej še niso našli nobent sledi za morilci, s Najkitrejšo vožnjo z avtomobila® so dosegli v Daytoni v Ameriki, kjer j. Ralph Palmo odnesel rekord hitrost, k znaša 226 kilometrov in 931 m na uro. Stran 6 »Večerni list«, dne 3. marca 1919. Ste v. 41. -- -. '. '....— ■IT. .. ■■■—- iitgosiovanslti mornarji v revo!uri!i. (Poročilo predsednika revolucionarjev, Ivana Tkal C e vic a. v Šibeniku.) (Dalje.) s Boljševizem v raških šolah. Iz Haaga soročajo: Dva Angleža, ki sta bila učitelja na javnih šolah v Moskvi in sta se zdaj vrnila v domovino, pripovedujeta o razvoiu boljševizma v Rusiji. Vsaka Šolska disciplina je odstranjena in vlada zaradi tega največji nered. Učenci prihajajo in odhajajo, ?— iar se jim poljubi. Vsak razred ima s\o-posebno komisijo, ki nadzoruje učitelje in ki urejuje razdelitev jedil, ki so edini razlog, zaradi katerega prihajajo v šole. Če učitelji ne delajo po volji učencev, zaprejo komisije šole za nekaj dni, kar se često dogaja. Enako je. na večjih šolah. Ena naj-neumnejših odredb je, da more vsak 16-letni deček posečati vsako univerzo, ter ee nahajajo zato na vseučiliščih ljudje, ki ne znajo ne pisali, ne brati. K zadnjemu moramo pripomniti po poročilu, ki ga nam je podal prijatelj, ki je bil še pred dobrim mescem pod boljševiško vlado, da je sicer resi, da se Rusi ne ozirajo na izpite in da more poslušati predavanja vsak 16letni dijak, če je zmožen za to, če more slediti predavanjem, ker sicer ga pošljejo ali je primoran sam iti. Temu ne moremo oporekati. Koliko pametnih ljudi je po svetu brez spričeval in koliko tepcev s spričevali! Oziralo se je vedno samo na papir, pridobljen tako ali tako, na zmožnost pa nikoli ne, ali zelo redko, s Izgube francoskih duhovnikov. Mednarodni dopisni urad javlja, da se je po nekem izkazu francoskega kardinala izvedelo, da js izmed francoskega duhovništva padlo v svetovni vojski okrog 2500 mož. s Rekord žepne tatvine. Tudi tatovi se poganjajo nevede in nahote (dasi hote), kdo bo dosegel rekord v spretnosti tatvine velikih vrst. Dossdaj je bila najvišja, hkratu ukradena vsota 360.000 kron. Sedaj jpa je to vsoto zelo nadkrilil nek žepni ,tat iz Budimpešte, ki je ukradel 800.000 K obenem, in sicer trgovcu Lozarju Mendelu, (Zdaj je na vrsti milijon, s Romantična ljubezen lorda Kitche-aeria. »Weekly Dispatschc: pripoveduje, da se je po neki nesrečni mladeniški ljubezni Jord Kitchener odločil, da se ne ženi nikdar. Ženska, ki jo je takrat ljubil, se je zvala Carolina Huchtson. Spoznala sta se že mlada pri n:enih dveh tetah, pri katerih je bil mladi lord na stanovanju, Ti dve leii je bila zadela kap, tako da sta morali preživeti konec svojega življenja sede na stolih. Carolina je bila obsojena, da ju čuva, ker nista imeli nikogar, razen. nje. Ko je Kitchener prišel v dobo, ko se je bilo treba ženili, je prišel k deklici in jo prosil za roko. Deklica mu je pokazala tetke brez besede in bridko zajokala. Lord pa pravi: »Dobro, potem se na tudi jaz ne oženim Držal je besedo. Obiskoval pa jo je vedno in je bil prav srečen poleg nje. Tudi Carolina ga je morala ljubiti, zakaj šest tednov po nesrečni kastrofi, ort kateri ie bil Kitchener mrtev, ie umrla tudi ona, s Oropana blagajna nemške »garde du corps«. Za časa transporta polka »garde du roros« v garnizijo v Potsdamu so razbojniki oropali blagajno. Čakali so prilike, kc ena straža pozvala drugo, ki je snala v drugem vagonu, da jo menja. Obnesli so žel“7no blaga'no, v kateri je bilo poleg drugega nad pol milijona mark. Ko som prišel v Split na sestanek, je prišel z menoj zaupnik revolucijonarne organizacije jugoslovanskih mornarjev Valentin Žic, katerega sem določil, da pojde na Vis in tam najde ladjo in zaupne ljudi za beg v Italijo. Žica sem predstavil in vpoznal z dr. Stopanekom in Giuniom. Nezadovoljnost mornarjev Je rastla dan na dan, ponavljale sb se mnogobrojne dezer-tacije na različnih frontah in vse to jo bilo znak; da je polom Avstro-Ogrske blizu, zelo blizu. Zato mi je Giunio dogovorno z dr. Stepanekoru predlagal, ne bi-li s pomočjo entente bilo mogoče, da pobegne v Italijo vsa naša vojna in trgovska mornarica, ki se je nahajala v Prokljanu pri Šibeniku. Gotov na uspeh tega načrta sem rekel, da smo v stanu to zvesti, ali po načrtu, ki bi ga mi izdelali in katerega bi Giunio in Stepanek morali nesti v Italijo, da ga Jugoslovanski odbor v sporazumu z entento prouči in nam potom letakov, ~ki bi jih vrgli s hidroplanov naznanil ali so s tem sporazumljeni in ugotove čas, kdaj bi se ta skupni načrt moral izvesti-. Dr. Ste-panek me popraša, koliko denarja bi bilo treba, da se izvede ta revolucija. Ko sem mu povedal, da je treba za to 40.000 K, mi on da takoj na račun 10 000 K, a ostalih 30.000 K bi izročil dr. Prvislavu Grizogo-nu, ki bi nam po potrebi dal denar. Prihodnji dan je naš odbornik Žic takoj odpotoval na Vis, da poskrbi za ladjo in prevoz ekspedicije. Njegovo potovanje je bilo za to otežkočeno, ker je bil Žic vojaški begunec in je moral potovati s krivimi dokumenti, ki smo mu jih na poseben način preskrbeli. Žic je na Visu pod pretvezo iskanja boksita zbiral sposobne ljudi in pripravljal čoln. Jaz sem medtem izdeloval načrt min in obalnih baterij in poseben kodeks signalov. Medtem so moji tovariši pripravljali mornarje in vse potrebne tehnične priprave za izvedenje akcij. Žic je našel ljudi in pripravil čoln, a jaz načrte. Stvar je bila torej gotova, treba nam je bilo še sniti 'se z dr. Stepane-kom in Giuniom, da jim izročim načrle, ki bi jih moral vzeti s seboj v inozemstvo, a zato določil tovariša Žica, da zbeži tudi on kot član odbora organizacije- jugoslovanskih mornarjev v Italijo, da bode kot vodnik ententnim podvodnikom, ki bi morali vsakega 7., 17. in 27. v mesecu pri-pluti k dalmatinski obali in to po načrtu na določeno točko otoka Inkoronate, kjer bi prejemali vesti od entente in jo samo obveščali o našem delu. Dne 30. avgusta sc je vršila v Splitu zaključna seja, na katero smo prišli Žic, di Ivan Auičin in jaz. Donašanjo načrtov v Split smo poverili neki gospodični, katero smo mi vedno, za vsak siučaj spremljali z bližine in nanjo pazilii. Isti dan popoldne smo se sestali v Splitu v stano-vaniu Žicovern. Bil je prisoten tudi dr. Prvislav Grizogono z dr. Mate Drinkovi-. čem, ki je slučajno prišel v Split. Dr. Drin-| kovič se je odločno protivil vsaki naši skupni akciji z dr. Stopanekom in Giuni cm. Medtem ko smo mi o tem rapravljali sta prišla na sestanek Stepanek in Giunio. i Seja so je nadaljevala do pozne noči. Ja7« sem gorko zagovarjal misel, da se z vso silo podpre akcija dr. Stepaneka in Gui-nia in da so jima izzroče načrti, ki naj t>l jih ponesli jugoslovanskemu odboru in d n Trumbiču, dočim se je dr. Drinkovio tema protivil, a njemu sta so pridružila tudi Žic in Aničin. Sestanek je trajal do 4. uro zjutraj, a ker se nikakor nismo sporazumeli, jo bilo sklenjeno, da odpotuje žic z dr. Stepanckom in Giuniom v Italijo brez našega revolucionarnega memoranduma za ontento in izdelanih načrtov z® revolucijo, pač pa samo pismo za Jugoslovanski odbor, poslano potom srbskega P0-i slaništva. Radi tega, nesporazumljonja in razlik po mišljenju sem odstopil kot predsednik revolucionarno organizacijo jugoslovanskih mornarjev, toda na prošnjo in prigo-varjenje prijateljev scn\ to mesto zopo« prevzel in nadaljeval delo, da dobim čim prej zvezo z enakimi organizacijami B.oki Kotorski in Pulju. Odposlal sem Pe‘ 'tretiča v Boko in on je res vpostavil zvezo med šibeniško organizacijo in ono Bok® Kotorske ter jim dal navodila o načrtih naše organizacije.. Po treh tednih čakanja na Visu radi slabega vremena sta dr. Stepanek in Giunio dne 23. septembra zbežala v Italijo* kamor sta srečno' dospela. Italijani so ju najprej internirali, a potom intervencijo češkega odbora v inozemstvu so ju izpustili, da sta mogla nadaljevati svojo pot v Pariz, dočim je Žic bil izpuščen šele naknadno na svobodo in je za njima dospel* v Pariz. Začetkom listopada je nezadovoljno^ in razburjenje rovolucijonarnih jugoslovanskih mornarjev (in to ne samo v ŠiDe-niku, ampak tudi v Pulju in Boki Kotorski) tako zelo naraslo, da smo imeli poln® roke dela, da pomirimo mornarje, ki po hoteli planiti po častnikih in povzročit* posamezne izgrede. To stanje smo pototf1 kurirja večkrat javili v Zagreb dr. Mat® Drinkoviču. Sredi Mistopada. je prišel v Šibenik iz Zagreba kurir, ki so jo hotel ua lastne oči prepričati o stanju revolucij0' narne organizacije in da obišče Boko Kotorsko, Mostar, Sarajevo in druga mesta * svrho revolucionarnega gibanja. Prejšnj* dan so mi javili tovariši, da bi hoteli trij° oficirji vstopiti v rcvolucijonarni odbor jugoslovanskih mornarjev. Enega od teh nisem hotel in no mpgel sprejeti, ker sc J® nagibal k pijančevanju, drugega ravn° tako, ker sem ga smatral nezanesljivi)#' a. tretjega, to jo bil frogatni poročnik bor, sem pozval na sejo. Toda predno j0 prišel, jo položil prisego, ki smo jo mi mi položili v Zablaču. Kyrir, ki jo priŠ® J iz Zagreba, mi jo dal geslo, ki ga jo dobi od dr. Drinkoviča in ki so jo glasilo »St®*! Tuškanac 22«. Na sestanku sem razlož1 ^ sur ir ju in Biberju položaj. Kurirja sem zaprosil, riti dalje. Slišal sem, da se mi bliža voz, pa nisem pogledal kvišku, ker bi me veter J;lčal v obraz, čo bi dvignil glavo. Ko se rni j® voz prij>ližal popolnoma, sem zaslišal Eenski glas — besede: »Kočij rž, ustavi! Slišiš? Ustavit . . .« Kočija ž jo ustavil. »Popotnik, čujtot« je dejal glas, »popotnik!« .Ozd sem se; nisem vedel, če veljajo te feescile meni, ali ne. »Kam potujete?« je vprašala dama iz voza. > Samo tja v en dan, naprej,« sem de- *aI' »Toda ali veste, da greste smrti na-6prot;? - *Kako to?« sem vprašal. »Tako, Predno boste prišli do prihodnje hiše, boste zmrznili, ker je vreme zelo slabo in hiše tako daleč. Pojte nazaj, če ni nujno, da greste ravno v to stran.« >Da grem tja, ni ravno nujno,« sem idejah »No, tedaj, vrnite se. Samo midva s fcočijažem sva; še tretji ima tu prostor. J/sedite na voz.« »Ali dovolite?« »■Kako bi ne dovolila, moj Bog?,.. Tu. pred menoj, dobite dober prostor, tu. Tako, Zdaj lahko gremo dalje.« in voz je še! dalje, »Kako morate sploh ob takem vremenu iti od doma?« je vprašala dama z I ‘dobrosrčnostjo, »Nimam doma,« sem dejal. »Nimate doma?« je nadaljevala. *— >Ubogi mož... in tako mladi ste! Kak lep, zlat prstan imate in poleg tega je še poročni prstan, kot vidim .,.« Naglo sem skril roko, ki je nosila Ro-*in prstan. »Čemu ga skrivate?« je dajala znova, »Vi ga niste ukradli, ej, tega ne verjamem; Ce bi ga bili ukradli, ne upali bi se ga nositi na roki. Hm, tako ubožna obleka in ta lep prstan! Ej, pripovedujte mi Vašo pri-povest, tako sem radovedna -..« »Če smem samo pod tem pogojem ostati v Vašem vozu, tedaj raje izstopim takoj, ljuba gospa!« »Tega ne pravim, Le ostanite, četudi ne marate pripovedovt‘i, dasiravno je moja radovednost velika. Toda res, jaz nisem gospa, jaz sem Še deklica, ne kličite me ledaj za gospo.« »Vi sle deklica?« sem vprašal malomarno. Se le tedaf scin jo pogledal v oči, Bila je mlada in lepa. Pričel sem slutiti, kakšna deklica je to, »Da res, vidite, jaz sem gospodična,* je nadaljevala. »Lahko že bi bila gospa, toda moj dragi me je zapeljal in zapustil. Zdaj si lahko izbiram ljubčke po volji. Izbiram jih tudi. Nisem tako srečna, da bi ljubila enega samega, toda človek se tolaži, kakor ve in zna. Ljubim le zato, da pozabim tugo. Večkrat me premaga žalost, da moram jokati. Do smrti bi bila zvesta svojemu prvemu, nikdar bi ne mislila na drugega, pa je bil lump,.. Ah, ne zasluži, da toliko jočem za njim! Moj Bog, če bi j naletela na pravega, mOrda bi še ljubila tako, kot sem nekdaj ljubila. Vi morda niti poslušale ne? .,. vseeno mi je; nisem govorila za to, da bi me Vi poslušali. Srce sem si olajšala, če govorim o ljubezni, Te misli so mi prišle radi Vašega prstana, Kaj ne, da ste ga dobili od katere deklicc .., Kaj n c?« »Da, od neke deklice, če že morate vedeti,« sem dejal. »Tedaj imate ljubico?« »Jaa? Ljubico? Tak človek in ljubico?« »In zakaj ne? Ali zalo, ker ste lako ubog? AH gleda prava ljubezen na kaj takega? .,. no, priznajte mi, da imate ljubico .,.« »Ne,« »Tedaj ste jo imeli?« »Da.« »Morda Vam je postala nezvesta?« »Ne.« »Ali je umrla?« »Da.« »Ubogi človek! ,,. Stavila bi bila, da ste zato tako nesrečni. V svoji bolesti ste se tako zapustili. Zakaj ni bil ta tak kot Vi, ki sem ga ljubila jaz? ... Ah, predstavljam si, kako ste morali ljubiti deklico, da niste prodali tega prstana v svoji veliki bedi!.,, To je lepo od Vas,« Med lem, ko je moja sopotnica lako geverila, smo -se pripeljali v mesto, iz katerega sem bil odšel. Dve gostilnisri sta bili v njem, ona je ukazala zapeljati v boljšo. Izstopil sem, zahvalil se za vožnjo in se hotel odstraniti. »Kam hitite?« me je vprašala. »Bom že kje prebil čez noc,« sem odgovoril. »Počakajte še nekoliko. Mene se ne boste otresli tako naglo.« »Česa želite?« »Da se nekoliko pogrejete v moji sobi, ker Vaša oblclia ni tako gorka, da ne bi zmrzniii .., pa prosim, da mi ne zamerite.« Ukazala je odpreti eno izmed sob, zakuriti in me je peljala v njo. Govorila je to in ono, jaz sem molčal in se grel. Že dob*o nisem sedel v gorki sobi. Pripovedovala je, da jc njen oče krojač, da tudi njena mati še živi, toda ne ve, kje da sta; da je bilo njeno ime Judita, da se pa zdaj imenuje Izabela itd.,,.« - »Vaše dobrotljivosti ne bom izrab- ljal,« sem dejal končno. »Bog Vas blago-slovi,. »Če nočete ostati dalje tu, sedaj pojta v božjem imenu; morda pa nimate nič za večerjo, kajne? če pa imate kaj, lahko prihranite za zajtrk . ,, vzemite to malenkost .,.« Ponudila mi je zlatnik, Nisem ga hotel vzeti, »Vzemite ga vendar. Storite meni n# ljubo to, in vzemite to malenkost. Vzemite, če Vas prosim. Bog mi bo že dal drugih. Vidite, že mnogim ubogim ljudcnl sem pripomogla, kolikor mi je bilo mogoče. Vi ne veste, kako dobro mi dene« če morem pomagati ubožcem. In Vi za-1 služite, ker ste tako zvest v svoji ljubezni!® Dobra deklica mi je stisnila zlatnik v roko in iz njenih oči se jc otroila solza na »sp® lica... s pogledom sem se zahvalil rn. da* in šel.,. - 13. ' < Leto za letom je prešlo, le moja žalost ni prešla. V začetku mojega potovanja sep* se bal pogosto, da ne bi umrl lakote > <* prej, nego se maščujem. Zato sem se b» smrti, ne radi trpljenja. Končno sem uvi4 del, da človek ne umrje od lakote in j« bilo pomnjenje v vsi žalosti. Da, bolj ko sem bil srečen, bolj sveže je zazelenel* mladika mojega upanja po maščevanj«' Večkrat sem mislil na svojega sina .,. & to je bilo edino, kar me je nekoliko ra«r' majalo v moji ravnodušnosti. »Moj ubogi otrok,« sem vzdihoval* »vsota, ki sem jo bil pustil zate, je pošla že zdavna, in ti stradaš s svojo babico, kot tvoj oče. In če jc tvoja babica že umrla« kaj bo potem iz tebe? .., morda si sr®' čen, če si nehal trpeti.« Moj sin mi jc prišel od dne do da® pogosteje v spomin, in to me je vznemirjalo bolj in bolj, tako, da sem se bolel zn«r biti teh spominov na vsak način. Ne mo* rem mu pomagati, čemu bi tedaj mislit nanj? Pričel sem piti. Če sem dobil kje kaf denarja, sem raje stradal, samo da sem dobil za pijačo, da bi pozabil. In jaz, ki sciUi bil tako redkobeseden, lih in hladen, sefl* se pretepal, ravsal, prepiral, kadar sefl* bil pijan. Zbili so mi nos, zbunkali glavO( in me zagnali iz krčme na cesto. Kamof! so me pahnili, tam sem zaspal. Ko sem sA zbudil, sem čutil, da je moj obraz moke# Začel sem kričali, čemu so me oblili! *i vodo. Ko sem se pa hotel obrisati, setO videl, da lo ni voda, ampak kri. — Šel seiri k bližnjemu vodnjaku, da bi se umil. Vojnik me je videl in me udaril z bičem.,« ker sem se predrzni! omočiti mojo Wvfly<* roko v korito, iz katerega so pdli konji, , In pil sem naprej, naprej, tako dolgo! kol sem mogel: toda polagoma mi msoi več stolkli nosa in glave in mo niso ve$ vrgli iz krčme; vina sem se bil privadili da mi ni škodovalo, zato se tudi nisem ve4 tako prepiral s svojimi sopivci in se pre* tepal ž njimi. Tako sem sedel nekoč v neki beznici, smotreč, miren in vlival vino v sSii (Dalje.) i — .. ............................... Izdajatelj konsorcij »Večernega Usta k. }•? Odgovorni urednik Viktor Cenčifi. ^ Tiska Jugoslovanska tiskarna v LiubliaaL P k